GLASOVA KRANJ, 3. NOVEMBRA 1962 ŠTEVILKA 43 Zadnja dejanja velikih ljudi pred smrtjo Miha Klinar Mrtva vas Vse, kar je od ljudi in vasi ostalo, je — črn kriz in bog z odstreljeno roko in. te škrbine dimnikov med počrnelimi zobmi zidov. Vse drugo — rože na oknih in lastovičja gnezda, stara in otroci, iene in dekleta so morali v plamenih z gore ti živi in z njimi sanje, skrbi in upi in strah pred smrtjo. Na črnih jezikih pogorišča se se lepi okus po dimu in slanih solzah in sežgani krvi — lastovice, ki jih pravkar je pomlad prinesla v sinji jati, obletavajo skrbine in žalostne cvrčijo — jočejo za gnezdi — skoro bodo pod nebo vzletele in izgubile se v sinjini. Morda bodo odložile na nebu solze — drobne kot na rimsko cesto goste zvezde Morda kakor rosa bodo pale na ožgano zemljo med črne ruševine? Morda bodo mlado valujočo travo izvabile iz pepela dekliških las sežganih in iz ustnic izgorelih in oči ugaslih prebudile rože — sin ;e bele rdeče Morda res nekoč bo člo-vek nad to grozo in trpljenjem našel zvezdo sreče. KAKO SO UMIRALI Smrt se je utelesila v kljukastem križu. Kosil je vasi, mesta, dežele, narode ... In ljudje? Naši ljudje? Da bi živeli, so padali. Po jelovških in pokljuških kotanjah, od Drage in Begunj, Dražgoš in Bistrice, Šenčurja in Radovne je padlo in omahnilo pet tisoč sedemsto trinajst ljudi. Mnogi so bili postreljeni kot talci za »zadostim! ukrep«, kakor so to Nemci beležili v opravičilo za svoje moralne in vojaške poraze. Prvi štirje talci so bili ustreljeni v Slatni pri Begunjah 2. avgusta 1941. leta. Potem je to postala vsakdanja praksa mrkih obrazov nacističnega jeklenega stroja. Skupno so postreljali po Gorenjskem 125 skupin talcev. la že večkrat pripravljena na to. 2e takrat, ko se je izmed s.rvkajočih delavk »Jugobrune« v Kranju vrgla pred železniško lokomotivo, ko je med borci rašiške čete jurišala na sovražnika ... Boj za delavske pravice, boj za življenje ne pozna meja. PRVI ZLOČIN Begunje in Draga sta znana kraja množičnih streljanj. Tako kot sta po vojni vedela povedati domačina Franc Mežek iz Slatine in Pintar iz Begunj, so Nemci zadnje dni julija 1941 uredili posebno morišče v takratni vojaški baraki med Begunjami in Slatno. Tam so napravili visoko in debelo 6teno, ki je bila široka približno tri metre. Med dvema lesenima stenama je bila meter debela plast zemlje. Na vsaki strani stene so bila ve-šala in tudi vse potrebno za pri vezo vanje žrtev za strel ja- Spomenik na Javorniku pri Jesenicah je eden izmed značilnih simbolov borca revolucionarja Spomenik padli.ti borcem blizu Selc nad Skofjo Loko Med temi je bilo 11 obešenih, 192 pa so jih vrgli v ogenj. »GLEDATI HOČEM« Iancovo, mrkega jesenskega dne. Moč oboroženega upora se je pokazala tudi tu. Izdajavec je dobil »plačilo«. Okupator se je maščeval, kruto maščeval nad nedolžnimi ljudmi. Iz begunjskih zaporov so pripeljali tjakaj 20 talcev. Prej so pripravili kote, kamor so jih potem privezali. Med žrtvami, ki so stopale iz tovornjaka, so ljudje opazili tudi mlado žensko. Bila je 28-letna Rezka Dragar. zvezana, z mirnimi koraki je enakomerno in hladno stopala na pripravljeno morišče. Ko so jo že privezali k močnemu kolu, so ji hoteli zvezati oči. Toda ona se je temu odločno uprla in vsi so slišali njene besede: »Hočem do smrti gledati to lepo slovensko zemljo. Kar streljajte! Toda ve- V Dragi je pokopanih 161 tal-dite, da ne boste zmagali!« cev in 18 borcev NOB. Mnoge In tako je omahnila 17. ok- tam postreljene žrtve pi so tobra 1941. Toda Rezka je bi- Nemci odpeljali neznano kam Nenadoma so iz bližnjega gozdička preko zasnežene jase zaropotale sovražnikovo brzostrelke. Stražar Jožca ja omahnil. Vnel se je hud boj. Boj male peščice izmučenih obkoljenih partizanov z močno in do zob oboroženo nem« (nadaljevanje na 5. strani) Begunje so simbol žrtev in mučenja v zadnjem osvobodilnem boju. Skupno je tam pokopanih 509 talcev nje. Pod zidom so napravili meter širok odtočni kanal, ki so ga zasuli s peskom. Tja se je stekala kri. Tako je bilo to morišče in prvi zločin okupatorja na tem kraju je bil 2. avgusta 1941. leta. Dva so ustrelili in dva obesili. Begunje z Drago so potem postale simbol mučenja in streljanja talcev. Nad dvanajst tisoč "zapornikov se je zvrstilo med tamkajšnjimi zidovi im 688 jih je tam ostalo za vedno. »BRAT, USTRELI ME!« Bil je sneg in mraz. da jo drevje pokalo. Po legendarnem tridnevnem boju v Dražgošah je nekaj skrajno izmučenih partizanov prišlo na Mošenjsko planino. Za nekatere borce je bil to že četrti dan brez spanja in brez oddiha. Enega najstrašnejših zločinci je okupator zagrešil v gorski vasici Radovna. 20. septembra 1944 so se maščevali nad prebivalstvom: požgali so vso hiše in 24 žrtev pometaH v ogenj Francoski volivci so oddali volilne listke Generalove zmage Francija je zgubila bitko, ni pa zgubila vojne - Čas „moćnih" vladarjev Zmag generala de Gaulla nI malo. Zmagoval je na bojiščih in v ministrskem naslonjaču. Zmagoval je takrat, ko so mu prerokovali poraze, in poražen je bil takrat, ko so mu napovedovali zmage. Nedeljska zmaga na referendumu o spremembi ustave zato ni nepri- tično delaven, da je za Francijo delal čudeže. Za dobre štiri leta je končal z alžirsko vojno, napolnil francosko državno blagajno z zlatom n čakovana, čeprav je to verjetno njegova prva zmaga Francija do njegovega časa nad Francozi. General je zmagoval za Francoze in pora- ni poznala večje blaginje in žili so ga na koncu vedno Francozi, zgodovina se ne ponavlja več. Toda francoska hitrejšega razvoja, frank je dobil r-'?d Težki tudi v NAJBOLJŠI UČENEC VOJAŠKE ŠOLE General ni znan samo po svoji velikosti in izrazitem, gomolju podobnem nosu, ampak prav tako po svojem spričevalu iz vojaške šole. V francoski vojni akademiji jc oblekel vojaško obleko, ki je ni slckel do zmage nad Nemci. Bil je vseskozi najboljši učenec znane francoske vojaške šole. 2e njegovi starši so se hvalili, da je imel »dobro glavo«. V francoskem ministrstvu vojske je zapisano, da je de Gaulle postal najmlajši francoski general. Že kot pol', jvnik je opravljal naloge generalov. Takrat je brez generalskih našitkov govoril iz Londona Francozom: »Francija je zgubila bitko, ni pa zgubila vojne«. Z največjo zagrizenostjo in voljo se je uprl Betainovi izdaji in iz Velike Britanije nadaljeval bitko za čart in obličje prave Francije. Mit o »velikem de Gaullu« je nastal v težkih časih leta 1940, ko se ni vedelo, kako je Francija padla na kolena in po čigavi zaslugi. Churchill mu je takrat napovedal usodo: »Vi ste človek prihodnosti!« ZOPET NA PRESTOLU v erazumljivo hitro je de j\ Gaulle po vojni odšel v ookoj. Deset let je živel na svoji kmetiji in pisal svoje vojne memoare. Potem je prišlo leto 1958 in generalska vstaja v Alžiriji. Takrat je s •voje kmetije prišel narav- jak in je mislil, da se lahko postavi nad stranke. V zadnjih letih je postal tako poli- De Gaulle kot rudar De Gaulle kot mornar nost v Elizejsko palačo, da bi Francozom povedal: »Fran- Nedavno je dva metra od tar cozi in Francozinje, pomagaj- če postavil nekega častnika, te mi!« De Gaulle nikoli ni bil po- U & veličanstvu moral spro- litično nadarjen, da bi se ** sporočati o zadetkih. Kra- razđajal strankam. Bil je v o- Iji si marsikaj upajo. vanju za predsednika ZDA pritekla k predsedniku Ken-nedvju in ga vpričo množice poljubila. Prisotni novinarji so ta prizor posneli, srečna državljanka pa je sedaj želela dobiti predsednikov av-togram na sliko. Varnostna služba v Beli hiši pa ni imela razumevanja za to romantično željo. 0 Požrešno človeštvo Neka pred kratkim izdelana statistika pove, da človeški rod razen goved, telet, svinj in ovc poje vsako leto tudi 300 tisoč konj, 420.000 oslov in 16.000 psov. O Priključitev k Evropi Angleški novinarji so v nekem mestu zbirali izjave meščanov za pristop ali proti pristopu Velike Britanije k Skupnemu evropskemu trgu. Dobili so tudi mišljenje nekega mladega dekleta, ki se je stoodstotno opredelila za pristop Velike Britanije. Svoje stališče je dekle tako pojasnilo: »Moški so na kontinentu naravnost fantastični ...« 0 Izurjen strelec Perzijski šah Mohamed Resa Pahlevi se v času dopusta na Kaspiškem jezeru uri tudi v streljanju. Streljanje iz vojaške puške je negov omiljen konjiček. Toda šah v svoji spretnosti pretirava. STARI RAČUNI General de Gaulle ni bil strankam nikoli naklo njen. Njegov prf~ir do strank in jeza, s katero jc odhajal v skupščino, je precej starega izvora. Francoske stranke in strankarska skupščina je bila namreč kriva, da je de Gaulle d?set let živel v pozabi in preb'1 najboljša Jeta svojega življenja na kmetiji daleč od Pariza. De Gaulle. je vedel, da ima v francoski skupščini največjega nasprotnika in grobarja. Zato 3« z vso razpoložljivo doslednostjo lotil končnega dbraču na. žrtvoval je vse, kar je imel in bil je pripravljen darov-*; tu^i sebe. Ko je skupščini hotel odvzeti le zadnje veliko dejanje, da voli fran coskeea predsednika, se je vsa hiša dvignila proti nje mu. Razpustil je skupščino in razpisal ustavni referendum General pa je po razpustu še naprej govoril: »Ostal bom na čelu države tako dolgo dokler bom zmogel, če pa ne dobim večine, bom odstopil.« SVETA KNJIGA Po nedeljskem glasovanju si izid vsi razlagajo po svoje. De Gaulle pravda je med volilnimi udeležen ci dobil prepričljivo večino Stranke se tolažijo, da de 1960 na predvolUnem zboro- Gauue n\ dobil zaupanja, ker je število volivcev, ki so os ta li doma veliko. Ali bo de Gaulle spremenil ustavo i Franciji ustvaril razdobj »trdnih vladarjev«? Kdor pozna francosko zgodovino ve, da Francija do »moč De Gaulle v spalni čepici De Gaulle kot diplomat tujini. »Evropski bolnik, več bolnik«, je govoril Gaulle. GLOBUS % Poljub za avtogram Brez obrazložitve je bila odbita prošnja neke 32-letne Američanke, ki je zaprosila, da bi jo sprejeli v Beli hiši. Beseda je o ženi, ki je leta De Gaulle kot Francoz ni h vladarjev« ni bila imuna, vendar jih je vedno ob pravem i_asn '~ ukrotiti De Gaulle je zbudil v Fran c;ji vizijo voditelja, ki ga brezpogojno morajo vsi poslušati — od predsednika vlade do zadnjega volivca To pa je v nasp-otju s francoskimi strar'"-—.i, ki mislijo, da je ustava »sveta knjiga«, ki se ne more spreminji ti zaradi generalski'.! muh, pa čeprav jo skuša spreminjati v zgodovini eden izmed največjih francoskih generalov. Rekli so... »Z mirom, je tako kot z našimi materami. Ne vemo pravzaprav, koliko nam pomeni, dokler lahko trkamo na njegova vrata.* Rosa Jochmann, članica avstrijske skupščine »Nuklearna strategija ima tako kratko življenje, kot je kratka ženska moda.* Richard Crossman, laburistični voditelj »Sovjetska zveza postaja po načinu življenja vsak dan bolj podobna Združenim državam. To pa je najslabša stvar, ki se lahko pripet: neki deželi.* VVilliam Saroj-an, ameriški književnik »Strinjanje v principu na žalost često pomeni nestrinja-nje v posameznostih.* Selwin Lloyd. britanski politik »Ljubezen do bližnjega bi bila precej lažja, če Bližnji ne bi bili tako blizu.* Norman Mailer ameriški književnik »Za mnoge ljudi je, ljubezen samo rokopis, iz katerega delajo neprestano prepise, namesto da bi pisali novo besedilo.* Simone de Beauvoir francoska književnica »Velika zasluga maje oblasti je bila, da so prišli na vodilne položaje v državni »pravi zreli ljudje in ne mladostniki, ki se jim voda za ušesi še ni posušila.* Duigt Eisenhower, bivši ameriški predsednik Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža Popotni zapiski o naših severnih sosedih Razprodaja prirodnih lepo Deset dolarjev nosiš čez Avstrijska modna barva je skrbeli za urejanje prometa, mejo z občutkom, da nimaš še vedno zelena. Zeleno so Dolge kače vozil se vi jej o kaj prikrivati. Vsak, ki po- pobarvani semaforji, ki ze- brez nadzorstva. Pri nas ima gleda v potni list, ve, da no- leno mežikajo, zelena je po- že skoraj vsako križišče svo-6imo tujo valuto v denarnici, krajina in zeleni so končno jega miličnika, ki usmerja ker Narodna banka v to orožniki. Tudi veliko avstrij- promet, v Avstriji pa jih mo-uradno listino deli svoje av- skib vlakov je zelenih. .Ne raš iskati z lučjo. Ker na tograme. Cariniki pa mislijo, vem, kakšna je avstrijska dolgi vožnji nisem videl proda je zakon zato, da ga lju- oblast. Za socialiste pravijo, metne nesreče, odvzema krvi dje kršimo. Hoče zvedeti vse da so preveč rdeči, ljudski in pihanja v balonček, sem ' podrobnosti o nakupu tuje stranki pa očitajo, da je čr- začel sklepati pravzaprav valute in kmalu bi me vpra- na; ker pa vladata obe precej preprosto. Spraševal šal, kakšne oči je imela bla- hkrati skupaj, bo verjetno sem se, kaj pravzaprav naši 1 gajničarka, ki mi je na njihova politika zelena. Ce usmerjevavci na cesti delajo: banki dajala denar. Pri de- bo šel razvoj talko naprej, bo red ali nered, narju je človek vedno na- kmalu zelena tudi Donava in tančen, zlasti če ve, da gre Avstrijci, ki imajo Straussa čez mejo in če stopi pred ca- naslikanega na bankovcih — rinika, ki je natančen (!) in bodo peli »Na lepi zeleni v denarnici išče več denarja, Donavi ...« kot ga sme biti. Dokazova- Avstrijska nevtralnost ima nje, da v denarnici ni več rnarsikdaj dobre in denarja, kot ga je, je podob- strani. Orožniki so PRIPOVEDOVANJE CESARSKEGA VOJAKA b Vrbskem jezeru so nekoč v času Franca Jožefa zgradili cesto, a slabe katere je lahko v kočiji gle-torej dal jezero in z bičem priga- 0 no dokazovanju, da črno ni oblečeni v zelene obleke in njal svoje ministre. Na Ko- zdelo se mi je, da imajo vsi roško še vedno prihaja na premajhne obleke. Država dopust več avstrijskih in tu-varčuje. Redkokje na svetu jih ministrov, v nekem koso orožniki tako na repu dr- roškem gradu pa je bil celo belo. Kmalu po pregledu denarnice sem bil na avstrijski strani. V tujini z desetimi AVSTRIJSKO SODIŠČE približno enako število pa ceste Salzburg—Dunaj, zdrvi in 6e vrača z juga in Cesarski vojak ne ve, da vzhoda, ni videti ljudi, ki bi Avstrijci gradijo ceste po- dolarji lahko gledaš samo žavnega proračuna, in ker so švedski kralj. Minister za iz-v zrak. na repu, je državna blagajna gradnjo in trgovino v dunaj- vedno prazna, ko bi jim bilo ski vladi, ki si je postavil treba zvišati plače. spomenik z avtomobilsko ce- Na avstrijskih cestah, po sto Dunaj-Salzburg, prihaja Avstrija ni več mirna dr- jcateorjn potuje poldrugi rmV na Osojsko jezero. Avstrijci žava. Avstrija je gosti- ;ion |fHwari^1 turistov v I ta- pravijo, da je v Osojskem šče v pravem pomenu ^ ^oru-ii milijon prihaja jezeru utonil že marsikateri besede. Tujski promet jo je ^ p^^ačenje v Avstrijo - kilometer nove avtomobilske prisilil, da se je brez borbe vdala. Nemci so že drugič osvojili Avstrijo, prvič z vojsko in drugič kot turisti. V tej alpski deželi ljudje delajo samo še za turiste in o 1 njih živijo. Vsak obrat in vsak gib je preračunan, da • se ustreže tujcu. Zaradi tujih turistov ima naša severna soseda precej popačen videz. Na cestah je živahnejša, kot bi to sama zmogla. Avstrij.i postane podobna sebi šele pozimi, ko reka tujcev usahne. Toda iz tega studenca tudi pozimi kaplja. Gorski turizem si prizadeva, da odpravi razliko med poletjem in zimo. Ta prizadevanja so običajno uspešna. Avstrijci so po vojni živeli mirno in tiho. Dolgo so obnavljali dunajsko državno opero Ln avstrijski kancler je sklepal stave s Hruščevom o gojitvi hibridne koruze na avstrijskih njivah. Potem so v Salzburgu zgradili najdražjo festivalno dvorano na svetu in zdaj gradijo najdražjo cesto v Evropi med Dunajem in Salzburgom, ki po osmih letih še vedno ni prevozn->. Po osmih letih vrtanja skal in ritja po zemlji je ta prometna žila, ki je dolga 300 kilometrov, za promet neuporabna. Zato pa je gneča na ostalih cestiščih, ki jih naglo izboljšujejo in modernizirajo, neugodna in za vožnjo naporna. Večina cest v Avstriji je dvosmernih in bo šele avtomobilska cesta Salzburg—Dunaj prekinila ,-s cesarskimi časi. časi in da jim z denarjem pomagajo Nemci. — Njegov spomin se je začel in ustavil pri cesarju. Morda se še spominja generala Maistra — Greje se za štedilnikom in živi s cesarjem. Mladina, ki pleše v »tvvistovskih hlačah«, ga ne razume. Pravi, da mu od pokojnine odtegnejo preveč verskega davka, česar v času cesarjev ni bilo. Cesarski vojak sedi za štedilnikom in se pogovarja s cesarjem v cesarščini. »Pravim vam, da je bila to ce-sanska vojska. Cesarju smo prisegli. V prvi svetovni vojni smo po cesti Celovec—Beljak korakali na italijansko fronto. Mimo rojstne vasi smo korakali in nisem se smel oglasiti doma. To je bila disciplina. Taksna je bila samo cesarska vojska. In cesarju smo prisegli. Zdaj pa me pri štedilniku zebe« Avstrijci so razklani na tri kose. Pri starejših je v zavesti »ranjka Avstrija-« in ti živijo s pahljačami in po starem naprej. Pijejo kavo in sanjajo o Dunaju kot prestolnici, ki jih je obvarovala pred Turki. Srednjo generacijo je uničila vojna. Ta generacija je živela v zmoti in zdaj samo še dela in molči. Morda se na tihem tudi kesa in včasih prizna svojo kriv- do. Vedno pa se zgovarja, da so morali delati, kar niso hoteli, sicer bi 6ami sebi škodovati, zakaj bolje j a škodovati drugemu kot pljuvati v lastno skledo. Mladi so brez sramu. 7A* vi jo 6 pralnimi stroji, hladilniki in dragimi avtomobilu Uživajo, ker je mladost kratka. In za razliko od svojih' očetov imajo veliko več priložnosti, da uživajo. Življenje teče gladko, delo je lažja in plače večje Dežela na«! preduje. Tujci ji prinr. o zlato podlago in vojna ob-' veznost v avstrijski vojski ja samo devetmesečna. Vsaka izmed teh skupin pa ima tudi težave. Cesarski vojak pravi, da bi bilo vse dobro, če bi bil cesar in ča ga ne bi neprestano zeblo* Srednja generacija bi žive* la bolje, če ne bi bilo vojne in če se vojna ne bi poznala1 na ljudeh. Mlajši bi živeli bolje, če bi bilo več denarja in manj iz-* koriščanja. Starejši pravijo! mlajšim, da so objestni in da" ne vedo, kaj je življenje* Mlajši pa se pritožujejo, da' bi lahko bilo še bolje, če ne bi bilo vojne in stare j i ih, kS 60 pomagali, da jim je vojna vse uničila. ZDRAVKO TOMA/FJ J Ob vrbskem jezera Fo cestah se prelivajo vedno večje reke avtomobilov Vozi in ostani človek Več vozil, večji promet, več nesreč, večja strogost prometne službe Kmalu bomo dočakali, da bodo nekatera prometna dolo-či'a našega časa postala zgolj teorija, ki jo bodo v avto šolah omenjali bolj zaradi formalnosti kakor pa zaradi resnične praktične potrebe. Prvenstvo naše države v zasenčene luči že neštetokrat si obravnavajo kot dvokole-sa, včasih pa kot motorna kolesa. Ker pa so prav mopedi tista vozila, ki povzročajo na cesti največ jeze in preglavic, bo potrebno najti zanje ne-oslepile. Bodimo pa trdno koliko gtrožja določila. Eno nc~rcjah na cesti je tudi naši p-c-metni službi dalo misliti, da nekaj pri nas le ni v redu in da bomo morali v mrr-'.eem v osnovi spremeniti prometni red. PCf'ASXOST ZAVIRA PROMET N?mesto znaka, ki prepove-du'e hitrejšo vožnjo, bomo na certah kmalu potrebovali z^rk, ki bo prepovedal pre- Zanj ni potreben vozniški iz- uveden upravno kazenski po- stajajo že prava ljudska ne pečeno vožnjo. Nabiranje pit, odpadejo vse sitnosti v stopek in krivce čaka odvzem varnost številka 1. Veliko jo vcz:l v kotene, posebno v ZVezi z registracijo in osta- vozniškega dovoljenja za naj- voznikov, ki jim pomeni 6e-naseljfn, ni našemu vedno hi- ]jmj podrobnostmi, s kateri- manj eno leto aH pa prepoved kunda na cesti več, kakor četrte razvijajojemu se pro- mi ^ morajo ubadati lastniki opravljanja vozniškega izpi- človeško življenje. Izogibajo metu v nobeno korist. V ostalih motornih vozil. Vozni- ta. Alkohol je pri vzrokih se križišč z miličniki, ker jim kom mopedov se ni potrebno prometnih nesreč na prvem njihova slaba vest ne dovo- ravnati po znakih, ki prepo- mostu, saj so več kot pol ne- ljuje srečanja z njimi. Ljub- vedujejo vožnjo ostalim m o- sreč na Gorenjskem povzro- še so jim stranske ceste, na lomim kolesom, vožnja po čili prav vinjeni vozniki. — katerih se počutijo kakor do- prepričani, da bomo izraz CESTNO VEDENJE NA CESTI vedno pogosteje slišali. NE TIC NE MIS Naše najbolj priljubljeno in razširjeno vozilo je moped. Uživa prav posebno naklonjenost naših prometnih predpisov, zato je njegova priljubljenost med našimi ljudmi povsem opravičljiva. izmed takih se jim že obeta, in sicer registracija pri AMD, s čimer bi se uvrstili v krog ostalih motornih vozil. ALKOHOL, VOŽNJA BREZ IZPITA, OBJESTNOST, BREZOBZIRNOST To so prekrški, proti katerim bo v vsakem primeru ni vrsti vozil, smo lahko prepričani, da je na njenem začetku tovornjak. Njegovemu vozniku pač ne pride na misel, da bi se umaknil na skrajno desno stran cestišča in zmanjšal hitrost, temveč se še veseli »spremstva«. Morda je mlademu človeku užitek zapoditi se okrog vo-ga>a z motorjem in pri tem prepoditi nekaj preplašenih pešcev. Toda to bo le kratko veselje, zaradi katerega jih bo kasneje še precej bolela glava. Število vozil na cestah narašča, ■ še mnogo hitreje pa narašča število nesreč, ki po- Zanimivosti skromnejša Podzemeljska železnica Mreža moskovske podzemeljske železnice se hitro širi: gradijo nove postaje, ki pa so po opremljenosti precej za tistimi, ki so bile zgrajene v preteklih obdobjih« Skromne so, enostavne in praktične in tako pravo nasprotje velikim dvoranam 6 težkimi lestenci, mozaiki na stenah in raznimi arhitektonskimi ornamenti. Zelo razkošno opremljene postaje moskovskega metroa so bile zgrajene mnogo prej, a O upravičenosti takega urejanja je bilo vedno veliko govora. Kljub temu pa te postaje še vedno predstavljajo atrakcijo sodobne Moskve. NAJVEČJI LESNI KOMBINAT V SZ Ob spodnjem toku sibirske reke Ob gradijo gigantski kombinat za predelavo lesa, ki bo med največjimi na svetu. Njegovi obrati bodo pre-' delovali na leto več kot 100 milijonov kubičnih metrov lesa. Les bodo dovažali ▼ kombinat iz tajge po posebni železniški progi, dolgi več kot 400 kilometrov ali vzdolž reke Ob. Pogonsko gorivo bodo oskrbovali iz nedavno odkritih izvirov nafte v neposredni bližini gradbišča. Razen lesnoindustrijskih izdelkov bodo v kombnatu izdelovali tudi papir, celulozo itd. Za delavce, ki bodo tam zaposleni, gradijo moderno naselje. mnogih naiseljih bo zato v k-atkem veljal nov prometni red, ki nam bo narekoval hitro vožnjo. Poseben pro-b'-?m ustvarjajo pri tem voz-liki, ki s svojo brezobzirnost-o sli pa plašljivcstjo ustvarjajo za seboj dolge »repe«, •n to posebno na točkah, ki taj takega sploh ne dovolju-lejo. Zato se v prihodnje ni-sar r.e čudite, če se bomo •norali zagovarjati zaradi naše neodločnosti ^»a križišču, .e nismo pravočasno izrabili vseh možnost: za hitro vkiju-iitev v promet. Soleh pa je pri nas vožnja v koioni posebno poglavje, ki »i zaslužilo več pozornosti, vozniki so premalo zanesljivi, poze-rni. hkrati pa tudi oreve: drzni in objestni ter ie ne zave^s-o, da pri tem 3-Ihovq vozilo ni daleč od J/pi da. saj jo lahko skupi cd s-» eiaj in zadaj. Var-r tna razdalja in zavorne X1-': sta zanje povsem nepo-rembni s! vari. Da pa vsa iMbova »kult!viranoB<š *n ►r-"nci3t« pride do izraza po-5ci, nam ni potrebno pc-se-sej poudarjati, saj so nas ne- avtocesti jim je dovoljena, ker doseže moped hitrost več kot trideset kilometrov na uro. Včasih jih torej predpi- Mnogi vozniki pravzaprav ne ma. Strogost in odločnost na potrebujejo avto šole, temveč mestu — pa bomo tudi na co- šolo lepega vedenja. Kadar se sti varni, ne pa samo v jar- na cesti priključimo neskone- kih. Ali ga dobro obvladamo? Nič zato, če risba malo pretirava, res je pa le, da naši vozniki še ne znajo voziti v kolonah, ki so plod go.tega prometa zadnjih nekaj let. Mlinarji izumirajo BILO JIH JE ENAJST O Sava od Kranja do Med-0 vod, V gornjem toku še 0 precej hitra in razpenjena # je .v spodnjem delu pri % Medvodah že popolnoma % lena in široka reka, vse % dokler se skoraj popolno-% ma ne ustavi ob velikem % jezu medvoške elektrarne. % Čeprav je tam že precej £ umazana, pa je zaradi svo-% jc visoke in skalnate sote-% ske še vedno zelo zanimi-0 va. Za umazanijo poskrbijo % predvsem tovarne, ki jih % tam res ne manjka, za za-0 nimivost pa razen naravnih % lepot tudi mlini. Danes jih je sicer že bore malo, da povemo po pravici, od starih mlinov vrti voda kolo samo še mlinu v Preba-čevem. Le tam že ropoče mlinsko kolo, se ustavljajo vozniki s konjskimi vpregami, s katerimi pripeljejo žito in nato odpeljejo moko. Mlinarjev danes ni več. Njihove tradicionalne vodne mline, ki jih je bilo nekoč v tem delu Save od Medvod do Kranja kar enajst, so zamenjali električni mlini, in to tako učinkovito, da jim ni preostalo drugega, kakor da so obesili svoj mlinarski poklic na klin. Sicer pa električni mlini niso bili glavni vzrok, zato da so mlini na Savi izginili. Medvoška elektrarna je s svojm jezom, za katerim se je razlilo današnje Zbiljsko jezero, povzročila, da se je gladina vode precej dvig- OB BISTREM POTOKU JE MLIN Mlin je doživel svojo rekonstrukcijo v prvih letih druge svetovne vojne. Leta 1941 so stara majhna kolesa zamenjali z enim samim novim, ki pa je bil mno- 1 MLINAR POZNA ZAKONE VODE Zroko mi je mlinar pokazal kakih 5 do 6 metrov; visoko luknjo v stenij ki se dviga nad Savo. »Letal 1923, ko je bila voda najvišjaf kar pomnim,« mi je dejaLj KAKO SO UMIRALI (Nadaljevanje s 1. strani) ško enoto. Svinčenke sovraž-jhih mitraljezov so prodirale 'povsod skozi lesene stene in po podu so nastale mlake krvi. Obroč jo bil vse ožji, ogenj vse silnejši in stokanje ranjencev vse bolj proseče. Poskusili 60 umik, preboj skozi obroč. A kam z ranjenci? Nemci bi jih zverinsko mučili, a prenašati jih ni rnoč. Med ranjenimi je bil tudi neki borec in ob njem je bil njegov brat. »Brat, ustreli me! Ne prepuščaj me mučenju!« je prosil s slabim glasom. Ostal je med mrtvimi, med trinajstimi nemimi, mrzlimi obrazi, ki so jih Nemci ob »zavzetju« koče še dobili in zato od sramu, jeze in razočaranja zažgali vse skupaj Tako so padali, umirali in krvaveli takrat tisoči in tisoči. KAREL MAK U C Mlin v Prebačevem pred popravilom leta 1941. Tak je stal verjetno sto let. Na sliki je pet koles, ki so poganjala stope z direktnim prenosom, vendar so se večkrat pokvarila Spomenik v Kokri spominja na 13 ustreljenih talcev v tem kraju 20. julija 1943. leta in veiiko število padlih bor-Zabnica je bila za časa NOB cev in domačih žrtev fašistič-močan steber udarnih enot nega terorja nila in mnoge izmed mlinov je zalile s kolesi in stavbami vred, tako da so jih morali porušiti. MLINSKI KAMNI Tako 60- končali mlini v Mavčičah, Smledniku, Valburgi, Mošah, povsod po en mlin in v Podpeči kar dva mlina. Mlin v Dragočaj-ni, ki ga je prav tako zalila voda, pa takrat ni več mlel. 2e prej 60 imeli nekateri mlini precej težav z naraslo vodo, ki se v ozki kamniti soteski — posebno okoli mlina v Prebačevem — v deževnih dneh dvigne tudi za pet metrov in še čez. Mlin v Prašah, osmi po vrsti, je zgorel pred približno petdesetimi leti, medtem ko mlin na Bregu, ki stoji na drugi strani Save vzporedno z mlinom v Prebačevem, že vsa leta po vojni ne dela več. Mlin v Trbojah je delal le zasilno in tako nam ostane le še mlin v Prebačevem, eden izmed najstarejših mlinov, če ne prav najstarejši. Stoji že najmanj tristo let in vsa ta leta je last istega rodu mlinarjev. Današnji mlinar je Peter Novak, možakar v letih, ki pa še vedno vodi svoj mlin, kakor ga je takrat, ko ga je dobil od svojega očeta. go večji od prejšnjih, razen tega pa tudi mnogo boljši. Ko sva se z mlinarjem povzpela nekoliko višje v mlinu, sva si skozi odprtino v zidu lahko ogledala vso sotesko nad jezom in pod njim. Letošnja jesen, ki je sicer morda ena najlepših, je mlinarju prinesla tudi novo doživetje, saj je Sava tako nizka, kakor tudi poleti ni bila, ko so bili najbolj suhi meseci. Dež, ki je padel v prvi polovici septembra, je vodo sicer precej dvignil, vendar je zdaj zopet tako upadla, da je za jesenski čas prav nerazumljivo. Gledala sva preko Save na drugi breg, kjer stoji še vedno mlin na Bregu. Včasih je imel dve kolesi. Prvo je poganjalo mlin, drugo pa žago. Danes se le sem ter tja še zavrti kolo stare žage, medtem ko mlinskega kolesa, zbi-tega iz desk sploh ni več na velikem lesenem tramu, okoli katerega se je včasih vrtelo. Bila je nedelja in veliko leseno kolo prebačevskega mlina pod nama je mirovalo. Mlinar ga je spustil skoraj do najnižje možne točke, le še kakih deset centimetrov bi lahko voda upadla, ne da bi trpelo delo v mlinu. »je prinesla s seboj vse vrsta stvari, med drugim tudi precej velik sod, ki ga je pustila' nato v tistile luknji!« Sava šaj danes prinese s seboj marši* kaj, kar odnese ljudem v de-s ževnih dneh, zakaj narrsta] izredno hitro in takrat pobe*, re vse, kar 6toji ob bregu J Predmeti se kopičijo ob jezujj ki se upira vodi po vsej stru-j gi, dokler se ne skotrljajo če* zenj in se razbijejo ob ska*j lah, ki v takih dneh prav ne-Jj bogljeno štrle iz vode, čepravi 60 videti v sušni dobi takov orjaške. Z mlinarjem sva se pošlo-*: vila. Stopil sem že po o?.!cii brvi mimo kolesa in se usta—j vil ob cementnem zidu. nam katerega je pritrjeno ko:o.'| Ko so ga leta 1941 zidali, se, je mlinar nekajkrat podp'salj nanj, napisal pa je še nekaj# za kar bi v tistih burnih ča—, sih težko dal pravi odgovor,,1 danes pa je to stvar proto klosti in tistim redkim, ki za* idejo na to stran struge iz* vabi le začuden nasmeh. Na betonskem bloku pHa namreč tole: »1941, P(eter|1 N(ovak), v času bliskovita' vojne, ki divja med narodi zaradi enega — bliža se mu smrt.« Lahko si predstavljate, kajf pomeni tista črtica. f MITO TREFALT j S trnom Poročila poslušajte vsakdan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeliah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 1*5., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 3. novembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Mali ansambli v plesnem ritmu 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Zabavna glasba od tod in ondod 9.45 Mario Andersen poje črnske duhovne pesmi 10.15 Koncert za oboo in orkester 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Lekšan: Sadni izbor za Slovenijo 12.15 Zvoki iz Češke in Moravske 12.30 Iz Španije in Latinske Amerike 13.30 Popevke se vrstijo 14.05 Med plesi in rapsodijami 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Sem in tja po svetu 15.40 Zborovska glasba 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Kitara v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in svetu 18.10 Skladbice Borisa Kovačiča 18.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice ZO.OO Novo v studiu 14 20.20 Radio in vsi ostali 21.00 Za konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Glasbena medigra 23.15 Skupni program JRT NEDELJA — 4. novembra 21.00 Umetnost verizma 22.15 Skupni program JRT 23.05 Nočni akordi PONEDELJEK - 5. novembra 8.05 Tri zborovske rapsodije 8.25 Z zabavno glasbo v novi teden 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Razpoloženje za violino 9.45 Poje mariborski komorni zbor 10.15 Tretji prizor iz Verdijeve opere »Ples v maskah« 10.35 Naš podlistek 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Leskošek: Novejše izkušnje z gnojenjem travnikov 12.15 Igra češka godba na pihala 13.30 Ansambli iz Gotovčeve-ga »Era« 12.15 Vaški kvintet s pevci 12.30 Popevke se vrstijo 13.30 Od Zilc do Istre 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi narodov Sovjetske zveze 15.15 Zvoki iz Grčije 14.05 Za vsakogar nekaj 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Med glasbenimi portreti 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.45 Igra ansambel Jožeta Privška 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 V zabavnem tonu 18.25 Slovenske narodne 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Kulturni globus 22.15 Melodije zvenijo v noč 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zapoznelim plesavcem TOREK — 6. novembra 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah posluša vcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu" 18.10 Stoglavi virtuozi 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Glasbene slike iz Grčije 20.15 Radijska igra 21.15 Koncert za dva klavirja solo 21.38 Romantičnim plesavcem 22.15 S popevkami okrog 6veta 23.05 Godala v noči 23.20 Skupni program JRT SREDA — 7. novembra 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Miniature za mladino 8.55 Glasbena medigra 9.05 Odmevi iz slovanskih dežel 10.00 Se pomnite tovariši ... 10.30 Matineja narodnih ansamblov in pevcev 11.30 Na naših mejnih prehodih 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Četrt ure s Slovenskim oktetom 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Majhen koncert Maria Callas in Jana Peercea 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Kitara v ritmu 17.15 Radijska igra 18.06 Pet instrumentov 18.21 V tričetrtinskem taktu 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 9.25 Arije iz starih oper 10.15 Iritcrmczzo na hammorjd orglah 10.20 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika j 10.55 Vsak dan nova popevka j 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Vlado Gregorovič: Prehrana in . zdravstveno varstvo visoko brejih krav 12.15 Slovenske narodne pesmi 12.30 Jugoslovanska zabavna glasba 13.30 Fantazija in suita 14.05 Za razvedrilo in oddih 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Fantazija in improptu 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka št. 2 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Novo v naši diskoteki 18.45 Kulturna kronika ■ 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 2C.45 Zabavna glasba 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Romantični intermezzo 22.15 Skupni program JRT 23.05 Orkester Phil Nicoli 23.20 Skupni program JRT PETEK — 9. septembra j 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 120.0 Fortret v miniaturi 20.20 Po strunah in tipkah 20,49 Melodije po pošti 21.20 Trio v B-duru 20.15 Tedenski zunanjepoiitič- a,m za mladc p]csavce ni pregled j 20.30 Obrazi in značaji v j samospevih 21.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana 21.15 Oddaja o morju in po- | morščakih 22.15 Jutro in večer v Straussovi operi Kavalir z rožo 22.50 Literarni nokturno 23.05 Benjmamin Britten in Witold Lutoslavvski Drugi program SOBOTA — 3. novembra 19.05 Magnetofonski zapis javnega koncerta 20.20 Majhni zabavni ansambli 20.45 Odlomki iz Rossinijeve- ga Seviljskega brivca 21.18 Od tria do velikega zabavnega orkestra 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA - 4. novembra PETEK - 9. septembra 19.05 Zapišite narek 19.20 Iz koncertantne literature za violino 19.45 Trio HorwedeI 20.00 Skupni jugoslovanski program 21.15 Obisk pri srbskih glasbenih avtorjih 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 22.00 Televizija SOBOTA — 3. novembra 8.05 Nekaj opernih baletov 8.40 Igra orkester Paul VVesten 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Mali ansambli v plesnem ritmu 9.45 Narodni pevci ob spremljavi Avgusta Stanka 10.15 Med Vivaldijevimi koncerti 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Tone Zore: Gospodarski pomen vzreje plemenske živine 8.05 Popularni jutranji orkestralni spored 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Od tod in ondod 10.15 I. Rukovet 10.25 Pri skladatelju Dmitriju Soštakoviču 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Rado Linzner: Travnode-teljne mešanice v kolobarju 12.15 Instrumentalni kvintet Milana Vitka 12.30 Arije za mezzosopranist- ke 13.30 Mala revija zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Sedem bagatel za orkester 15.15 Naši dirigenti 15.35 Sovjetski violinist Mark Komissarov 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Uro s skladateljem Julesom Masenetom 18.00 Akatualnosti doma in v svetu 18.10 Sodobni plesni ritmi 18.30 Sovjetske revolucionarne pesmi 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razgledice 20.00 Sončna ura 21.00 Glasbena medigra 21.05 Lisica zvitorepka — opera 22.50 Literarni nokturno 23.05 Ples ob pomoči CETETREK — 8. novembra 8.05 Štiri zbori 8.20 Orkester in zbor Ray Conniff 8.35 Pihalni kvintet 8.55 Radijska šola za višjo 8.35 Pihalni kvintet stopnjo 8.05 V ritmu Latinske Amerike 8.25 Skladatelj Mendelssohn s poti po Italiji 8.55 Pionirski tednik 9.25 Skladbe Ferda Juvanca 9.45 Igra Pihalni orkester JLA 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Zabavna glasba 14.30 Popoldne ob komorni glasbi 15.15 Glasbena medigra 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Dva baročna koncerta 20.45 Flavta in klavir 21.00 Zabavni intermezzo 21.10 Od valčka do jazza 21.30 Godala in vokalni ansambli 22.15 Sodobna komorna glasba PONEDELJEK — 5. novembra RTV Beograd 18.00 Cirkus universal — TV mladinska igra 19.00 Po muzejih in galerijah 19.15 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Zagreb 19.30 TV pošta 19.45 TV helikopter JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 S kamero po svetu Italija 21.05 Kneginja čardaša — odlomki iz operete RTV Ljubljana 22.15 Kupčija s slikami RTV Beograd 22.15 Tretji človek NEDELJA 4. novembra miimrn 10.15 Finale I. dejanja Rossinijeve opere Seviljski brivec 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Gvido Fajdiga: Travinje za poletno in zimsko krmljenje 12.15 Veseli planšarji nam igrajo in po jo 12.30 Srbska pesem in srbski ples 12.45 Poje Cliff Rihard 13.30 Izberite si svojega pevca 14.05 Radijska šola za nižjo 6topnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.15 Napotki za turiste 15.20 Melodije iz Mignon 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Na obisku pri slovenskih skladateljih 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Operetni napevi 18.25 Rezija - neodkrit zaklad folklornega bogastva 49.05 Napredujte v angleščini 19.20 Pianist Carlo Zecchi igra za mladino 20.00 Ne vse — toda vsakomur nekaj 20.45 Zabavni amnibus TOREK — 6. novembra 19.05 Iz muzejev gramofonskih plošč 20.05 Glasbena medigra 20.10 Sonata v d-molu 20.45 Tretja simfonija 21.15 Popevke se vrstijo 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 22.00 SREDA — 7. novembra 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Deset minut z orkestrom Ray Conniff 19.30 Po 6vetu jazza 20.00 Zbori Leoša Janačka 20.45 Orkestralne miniature 21.00 Arkadi j Averčenko: Večne ženske 21.20 Zabavni orkestri tega tedna CETETREK — 8. novembra 19.05 Seznanite se s Parker jevim; 19.20 Sodobna ameriška glasba — III. RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 Znanstvenika — zgodbe iz oddaje Robin Hood RTV Zagreb 10.30 Veter Športno popoldne RTV Beograd 18.15 Pesem s K um bare — ■v film 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Mojstri humorja — Prva ljubezen 21.45 Mednarodna ura PONEDELJEK - 5. novembr RTV Ljubljana 18.30 Butalska sol — lutkovna igra 19.00 Dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Mala TV univsrza RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik RTV Beograd 19.45 Človek in voda — TV film JTV 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.45 Dvojka - TV <&ama RTV Ljubljana 21.45 Človeštvu se hoče pesm TOREK - 6. novrmbra N i sporeda! SREDA — 7. novembra NEDELJA — 4. novembra i 4. november f tali J. barvni Center - franc. barv. CSltilm KITAJSKI ZID mafine-film CLEVSKA PRINCEZA j Ja ob 10. uri ob 16. in 18. uri, premiera I 7- novembra franc. barvni angleškega filma BETONSKA I SLABE ZENE ob 17. uri RTV Ljubljana 18.00 Pravljica o vetru f 18.15 Pionirski TV studio RTV Beograd 19.00 Komponist Vlado Miloševič RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film 19.45 Loto in športna prognoza JTV D.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Ustavna tribuna RTV. Zagreb 20.45 Glasbeni atelje 21.45 Panorama ČETRTEK — 8. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli ji RTV Beograd 18.00 Slike sveta 18.30 Planet zemlja RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Leningrajski estradna ansambel JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Po Jugoslaviji RTV Zagreb 21.00 Rekspedicija 21.30 Kratki propagandni film RTV Ljubljana 21.40 Mali čelo koncert RTV Beograd 22.10 Knjige in pisatelji PETEK — 9. novembra RTV Ljubljana 18.00 Oddaja o prometu 18.30 Veliki slovanski svet 19.00 S kamero po Afriki 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Celovečerni igrani film SOBOTA - 3. novembra Center — franc. barv. CS film CLEVSKA PRINCEZA ob 16., 18. in 20. uri; premiera amer. barv. VV filma SEVER SEVEROZAHOD ob 22. uri Storžič — franc. barv. CS film CLEVSKA PRINCEZA, matineja ob 10. uri, nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVI ob 16., 18. in 20. uri, premiera slovenskega filma TISTEGA LEPEGA DNE ob 22. uri Svoboda — amer. barv. CS film BRATJE KARA M A ZOVI ob 17.30 in 20. uri Cerkli« Krvavec - ameriški barvni CS film DOLOČEN NASMEH ob 19.30. uri j DŽUNGLA ob 20. uri I Storžič — amer. barv. film PETER PAN, matineja ob 10. uri, franc. barv. film SLEPI POTNIK ob 15. in 17. uri, premiera angl. filma BETONSKA DŽUNGLA ob 21. uri Cerklje Krvavec — amer. barv. CS film DOLOČEN NASMEH ob 19. uri Naklo — amer. barvni CS film BRATJE KARAMAZO-VI ob 16. in 19. uri Preddvor — ameriški film DVE LJUBEZNI EDDYJA DUCHINA ob 15.30. uri Mavčiče — amer. film DVE LJUBEZNI EDDYJA DUCHINA ob 19. uri PONEDELJEK - 5. novembra Center — angleški film BETONSKA DŽUNGLA ob 16., 18. in 20. uri Storžič — franc. film. SLEPI POTNIK ob 10. uri, amer. barv. W film SEVER-SEVE-ROZAHOD ob 16., 18. in 20. uri TOREK — 6. novembra Center — angl. film BETONSKA DŽUNGLA ob 16., 18. in 20. uri Storžič — amer. barvni W film SEVER-SEVEROZAHOD ob 10., 16., 18. in 20. uri Kropa 3. novembra ruski ■ film BALADA O VOJAKU ob 20. uri 4. novembra ameriški CS barvni film OVČAR ob 15. in 19.30 uri 8. novembra italijanski film NEVARNE ZENE ob 19.30 uri Škofja Loka 3. do 4. novembra poljski CS film KRIŽARJI ob 18., 20., 9.30, 17., 20. uri 6. do 7. novembra italijanski film DOLGA NOC 1943 ob 20., 18. in 20. uri 8. do 9. novembra angleški film OBTOŽENI STE OSCAR WILDE ob 20., 18. in 20. uri Skofja Loka »PREDILEC« 3. do 4. novembra grški film NIKOLI V NEDELJO ob 19.30, 16. in 18. uri Radovljica 3. novembra POT V SREDIŠČE ZEMLJE, amer. CS film ob 20. uri 4. novembra amer. CS film POT V SREDIŠČE ZEMLJE ob 15.30 in 20. uri 4. novembra angleški film S. O. S. PACIFIK ob 18. in 10. uri dopoldne matineja 6. novembra ital.-franooski film VSI DOMOV ob 20. uri 7. novembra ital.-francoski film VSI DOMOV ob 18. in 20. uri 8. novembra ital.-franooski film DOGODILO SE JE V RIMU ob 20. uri 9. novembra franc. barvni CS film POTOVANJE Z BALONOM ob 20. uri Duplica 3. novembra amer. barvni CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 19. uri 4. novembra amer. barv. CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 15. in 19. uri 8. novembra franc. barvni film SLABE ZENE ob 19. uri Jesenice »RADIO« 3. do 5. novembra ital. VV film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE priprav sodi tudi sestanek, ki bo v sredo ob 19. uri v društvenih prostorih na TI tovem trgu. NOGOMET Kranski Triglav bo v XI. kolu SNL igral zelo pomembno tekmo s Celjem, ki je sedaj na četrtem mestu. I Tekma bo jutri ob 14.30 na 6. do 7. novembra ruski film J igrišču Mladosti; 6 predtek-VSTAJENJE I. del mo mladincev ob 13. uri. — 8. do 9. novembra jugoslo- , Ce triglavani tokrat zmaga-vanski film NADSTEVILNA jo, imajo veliko možnost po- Jesenice »PLAVŽ« 3. do 4. novembra francoski film H1ROS1MA LJUBEZEN MOJA večati svoj naskok, zakaj drugouvrščeni Železničar bo jutri igral v Celju proti Kla-divarju. Rudar (T) pa v „i. -t ti* 1T1T Ljubljani s Slovanom in je do 7. novembra itabj. VV J ,J ,__. NJEGOVI 23 ° moštvi malo upanja, 'da bi osvojiil kaj več kot eno točko. IN film ROCCO BRATJE 8. do 9. novembra ruski film VSTAJENJE I. del Žirovnica 3. novembra jugoslovanski film IGRE NA GRADBIŠČU 4. novembra slovenski film BALADA O TROBENTI IN VOJAKU 7. novembra franc. film HI-ROSIMA LJUBEZEN MOJA Dovje 3. novembra slovenski film BALADA O TROBENTI IN OBLAKU 4. novembra jugoslovanski film IGRE NA GRADBIŠČU 8. novembra i talij. V V film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE Koroška Bela 3. novembra angleški film BETONSKA DŽUNGLA 4. novembra ruski film VSTAJENJE I. DEL 5. novembra francoski film HIROdIMA LJUBEZEN MOJA Kranjska gora 6. do 7. novembra franc.-italijanski film NEURESNIČENE SANJE Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 3. novembra ob 19.30 uri M. Zupančič: HlSA NA ROBU MESTA za IZVEN - Gostuje SNG -Drama iz Ljubljane. NEDELJA — 4. novembra ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC in ob 19.30 uri M. Držič: TRIPCE DE U TOLČE — Gostuje T. Cufarjevo gledališče z Jesenic. S to predstavo so Jeseničani gostovali v Monacu. Športne prireditve ODBOJKA Jesenice — Jutri ob 8.30 se bo v telovadnici osnovne šole začel odbojkarski turnir za okrajnega pokalnega prvaka. SANKANJE Sankači kranjskega Triglava se že pripravljajo na zimska tekmovanja V 6klop ROKOMET Jutri bo na sporedu IX. kolo gorenjske lige. Na igriščih prvoimenovanih moštev se bodo pomerili — Duplje : Tržič B (ob 10. uri), Tržič C : Radovljica (ob 9. uri), Mladost B : Sava (ob 8. uri), Savica : Triglav (ob 9. uri), Zabnica : Iskra B (ob 10. uri), Križe so proste. V tekmovanje se je spet vključilo moštvo Storžiča z Golnika. Gorenjski predstavniki v repubilški ligi — Mladost : Slovan (ob 10. uri), Iskra : Tržič (ob 11.30); ženske -Mladost : Koper (ob 9. uri). Vse tekme bodo na igrišču Mladosti v Stražišču. MALI NOGOMET Besnica — Jutri ob 9. uri bo tu turnir v malem nogometu, ki se ga bo udeležilo sedem moštev iz kranjske občine. I Tekmovanje bo zanimivo I tudi zato, ker podobne igre v kranjski občini še nismo videli. ORODNA TELOVADBA Tržič — Jutri dopoldne bo v tamkajšnji telovadnici iz- birni nastop gorenjskih oro* njh telovadcev za sestavo okrajne vrste. Turistični informator KRANJ Hotel »Evropa« razpolaga še z 20 prostimi ležišči, re-: zervirate jih lahko tudi po telefonu 21-23. Vsak dan/ razen torka igra za ples od 20. do 3. ure ansambel -Sani«. V hotelu »Jelen« je na voljo 15 ležišč —telefon 24-66. Dom na Joštu — 28 postelj. Ležišča je moč rezervirati tudi po telefonu — 26-05. Tudi ležišča v zasebnih tujskih sobah (11) je moč rezervirati po telefonu 20-22. -:tff ' ^ŽS^š\4*8tal. ;'' '■'■' JEZERSKO V domu na Jezerskem, kjer je ob sobotnih večerih in nedeljskih popoldnevih ples* imajo prostih še 66 postelj,-Ce jih želite rezervirati po telefonu, zavrtite številk« 24-66. PREDDVOR V gostišču »Grad Hrib« imajo prostih še 17 ležišč. KRVAVEC V domu na Krvavcu — pro* stih 42 ležišč. Žičnica obratuje. Češka koča bo vso zimo odprta samo ob sobotah in nedeljah. BLED V hotelih »KRIM«, »Jelovica« in »Lovec« je na razpolago še dovolj postelj, medtem ko je Grand hote^ »Toplice« zaprt zaradi čiščenja še do 15. novembra Prav tako je tudi v ostalih krajih moč dobiti prenočišča, GOSTIŠČE POSAVEC razpolaga z 10 ležišči, do sezone pa Jih h©u& \xo&\\ 16. Skupta* «d £ ne, saj smo vsi ljudje! Prav ta prikaz sovražnika kot ČLOVEKA se mi zdi iz: o pomemben — in to čeprav jo samo bežen (to pa je nujno zaradi značaja »Kozare« kot epopeje našega ljudstva) in čeprav mu stoji nasproti lik brezdušnega, nečloveškega po. siljevavca DEKLETA. Zakaj v njem in pa v prizoru otn> ka z mrtvo MATERJO prida najmočneje, najbolj nepol sredno do izraza ta element »Kozare« — obsodba vojne. Zato, ker je v »Kcz^rl; ta« ko vsestransko (čeprav 1 : izčrpno — kar je nemogoče) obdelan proces našega narodnoosvobodilnega boja in tudi duhovne preobrazbe, ker ja tako jasno prišla v njem dej izraza nerazdružna roveza-" nost, zlitost posameznik?, in ljudstva v tem procesu in ker je hkrati film tudi kar najostrejša obsodba vojne —> to ni samo naš najboljši er> ski film. Zame je to narav? nost edinstven neposreden spomenik — r~u ljudstvu in človeku - posameznik-.-, v na, rodnoosvobodilni borbi, ki je v svoji epski širini in g'.obo« kl človečnosti dosegel prat monumentalne razsežnosti. DU-AN OGRIZEK »V tej ra/Usi ti*i zdravo jedro,« je pripomnil ur, lluunpson, "»spominjam se primera, ko it lena na smrt obsojenega zločinca spravila s poti zaporedoma vse porotnike, drugega za drugim. Frecej dolgo je trajalo, preden so ugotovili ,v kakšni zvezi so umori med seboj, saj se je zdelo. Oi sc dodajajo popolnoma brez vsakega nacrta. K.v:or pravi monsieur Poirot cisto prav, umora kar tjavendan sploh ni. Morivec odstrani človeka ali ljudi bodisi, ker so mu napoti, ali pa mori n;.čelno. Mori zdravnike ali policiste ali plesavke. ker je trdno prepričan, da jih je treba odstraniti. V našem primeru pa tudi za to ne gre. Mrs. Aslierjeva in Betty Barnard ne pri-« padata isti poklicni plasti. Možno bi bilo, da gre za bolestno sovraštvo do žensk. Obe žrtvi sta bili ženski. Več jasnosti bomo debili po tretjem umoru —« »Lepo vas prosim, Thompscn, nikar ne govorite, kot da je čisto samo ob sebi umevno, da se bo dogodil še tretji umor!«je dejal razjarjeno dr Lionell. -Saj se trudimo, kolikor le moremo, da bi tretji umor preprečili.« Dr. Thompson ni odvrnil ničesar, le prav vpadljivo si je brisal nos. »Kakor hočete,« se je zdelo, da bi rad povedal ta nos, »če na noben način nočete pogledati resnici v obraz...« Policijski podpredsednik se je spet obrnil k Poirotu. »Približno se mi sicer dozdeva, kam merite, vendar mi še ni čisto jasno.« »Sprašujem se, kaj se dogaja v možganih tega morivca,« je dejal Poirot. »Mori pravzaprav, če sodimo po njegovih pismih, takorekoč zaradi športa — v zabavo. Ali pa utegne to biti res? Pa tudi če bi bilo res, — po kakšnem načelu še — ee izvzamemo abecedo — izbira svoje žrtve? Ce mori le v svojo zasebno zabavo, potem ne bi obračal na svoja dejanja pozornosti, saj bi mogel le brez te pozornosti brez nevarnosti moriti. Nikakor pa — v tem smo si vsi že davno edini — da poskuša ravno vzbuditi pozornost javnosti in da želi uveljaviti svojo osebnost. S čim pa je njegova osebnost prezirana in v kakšni zvezi je to z obema Žrtvama? Se nekaj: Ali ravna tako morda iz sovraštva proti meni? Proti meni. Her-culu Poirotu, osebno? Ali me izziva na boj, ker sem ga morda na kakršenkoli način nevede v teku svojega delovanja premagal? Ali je morda neosebno sovraštvo proti inozemcu? Ce je temu iako, kaj je izzvalo to sovraštvo? Kakšno krivico mu je neki inozemec storil? »Sama zelo pomembna vprašanja,« je menil dr. Thompson. Inspektor Crome se je odkašljaL »Tako? Ah!? Zal se zdaj ne da odgovoriti nanje!« »Kljub temu, ljubi prijatelj, pa leži v teh odgovorih rešitev uganke,« mu je odvrnil Poirot, e tršatim pogledom nanj. »Ce bi vedeli pravi razlog — nam se bo morda zdel fantastičen, njemu pa je popolnoma logičen — razlog, čemu naš Mazr.ež počenja te zločine, potem bi najbrž tudi vedeli, kdo bo naslednja žrtev.« Crome je odmajal z glavo: »Mori brez načrta; jaz vztrajam pri tem!« »Velikodušen morivec je,« je menil Poirot. »Kako? Kaj?« »Velikodušen, sem dejal. Jeana Asherja bi bili prijeli zaradi umora njegove žene — Donal-da Fraserja bi lahko aretirali zaradi umora Betty Bamardove — če bi ne bili prejemali svarilnih pisem ABC. Ali je tako mehkega srca, da ne bi mogel preboleti misii, da bi utegnili drugi trpeti zanj?« »Jaz sem že doživel še bolj čudne stvari,« je rekel dr. Thompson. »Kljttb temu pa le ne vero« jem, da je to razlog. Slavo teh zločinov hoče imeti zase. To je najboljša razlaga!« »Se vedno nismo prišli do nikakega zakljoft-ka, ali naj zadevo objavimo?« je dejal podpredsednik. »Ali smem nekaj predlagati, sir?« je dejal Crome. »Kaj, če bi počakali na naslednje pismo? Potem pa lahko objavimo — posebne izdaje, in tako dalje... V kraju, ki ga bo pismo imenovalo, bo nastala majhna panika, toda vsi ljudje, katerih ime se začenja s C, bodo posvar-jeni in ABC bi imel težko stališče. Svoje dejanje bo hotel za vsako ceno izvršiti — pa ga bomo imeli!« Kako malo smo slutili o prihodnosti! II. Tretj e pismo Kako natančno se spominjam na prihod tretjega pisma! Scotland Yard je ukrenil vse potrebno, da bi lahko posloval brez vseh zadržkov, če bi ABC nadaljeval boj. Mladega policijskega seržanta so namestili v Poirolovem stanovanjem z nalogo, naj v naši odsotnosti odpre vsa pisma in po potrebi takoj obvesti glavni stan. Cim dlje se je od mikal čas, tem bolj je rasel nemir, ki nas je vse prevzemal. Pridržano in prezirljivo obnašanje inšpektorja Cromeja je postajalo vedno bolj pridržano in prezirljivo, kolikor več mnogoobetajočih sledov, ki so se izkazali kot ničevi. smo našli. Vsi opisi mož, ki so jih videli v Bettvnem spremstvu, so se kočno izkazali kot popolnoma neuporabni. Več avtomobilov so opazili v bližini Bexhilla in Coodena, toda bili so vseskozi sami taki ljudje, ki so lahko dali o sebi čisto prepričljive dokaze ali pa se nasprotno ni dalo nič zanesljivega ugotoviti in lastnikov avtomobilov sploh ni bilo mogoče naj- ti. Mnogo popolnoma nedolžnih ljudi je doživelo velike neprijetnosti, ker so kupili vozne rede ABC. Kolikorkrat smo zagledali aH zaslišali pismonošo blizu naših vrat, nam je bilo srce visoko v grlu. Vsaj meni se je godilo tako, pa tudi pri Poirotu najbrž ni bilo drugače. Zadeva mu je povzročala mnogo skrbi in tegob. Nikakor ni hotel iz Londona, da bi bil lahko takoj pri roki, če bi bilo treba. Bilo je v petek, ko smo z večerno pošto ob desetih prejeli tretje pismo ABC. Začuli smo tiste nagle korake in potem krepko trkanje. Vstal sem in šel k skrinjici za pisma. V njej je ležalo kakih pet pisem. Eno od njih je nosilo znane kurzivne črke, pisane s strojem. »Poirot,« sem vzkliknil, in glas mi je odpovedal. »Prišlo je, kajne? Kar odprite ga, Ha-stings! Hitro! Vsak trenutek utegne biti dragocen!« Pretrgal sem ovojnico in izvlekel iz nje z znano pisavo popisan list. »Berite!« je dejal Poiroi. Bral sem: Ubogi Mr. Poirot, torej le ne tako premeteni v majcenih kriminalnih zadevah, kot smo mislili, kaj? Smo morda že malce prek najboljših let, ne? Morda pa dosežete tokrat več, poskusimo! Tokrat nekaj res čisto lahkega! Churston, dne 30. t. m. Ah, kako je dolgočasno, ko poteka vse tako po sporedu! Pa srečno na lovu! Vedno Vaš ABC »Churston,« sem dejal in planil h knjigi kur-zov. »Poglejmo, kje je to!« »HastlOgft?« ,m. jc prekinil ostro Poirotov glas. -Kdaj je bilo pismo napisano? Ali ima datum?« ►♦Pogledal sem. »Sedemindvajsetega!«« »Ali sem prav slišal, Hastings? Ali navaja trideseti kot dan umera?« »Da! Čakajte, to je —« »Bogme, Hastings, kaj ne razumete? Danes Je vendar trideseti!« Z iztegnjeno roko je kazal na stenski koledar, jaz pa sem se prepričal še s pogledom v časopis. »Pa kako, zakaj,« sem jecljal. Poirot je pobral raztrgano ovojnico. Pri naslovu sem takoj postal pozoren na nekaj, toda v svoji vihravosti, da bi pismo čimprej odprl, nisem več pazil na to. Pravilen Poirotov naslov se je glasil: VVhite-haven Mansions, pismo pa je nosilo naslov: m. Hercule Poirot, VVhilehorse Mansions. V kotu je stalo načečkano: VVhitehorse Mansions, E. C. I, nepoznan. VVhitehorse Court ravnotako nepoznan. Vprašati VVhitehaven Mansions. »Prekleto,« je mrmral Poirot, »celo naključje prihaja temu zlodeju na pomoč!« Obrnil se je in pozvonil ,in trenutak nato sva bila spojena i inšpektorjem Cromejem. Tokrat ni odgovoril s svojim »Tako?« »Ah?« temveč je le s težave prikril kletvico, ki se mu je nehote vsilila. Ke sva mu sporočila novico o pismu, je odzvonil ia takoj stopil v stik s policijskim komisariatom v Churstonu. »Zdaj je to že malce pozno,« je dejal Poirot. »Morda pa le še ne,« sem odvrnil, čeprav s šibkim upanjem. Poirot je pogledal na uro. »Deset in dvajset! Se eno uro in štirideset minut. Ali moremo upati, da je ABC čakal toliko časa?« Listal sem po knjigi kurzov. »Churston, grofija Dcvonshire,« sem braL »205 milj od kolodvora Paddington. Število prebivavcev 656. Oči-vidno majhno gnezdo. Moža bi tam na vsak način morali opaziti.« »Celo v tem primeru je padla nova žrtev,« je mrmral Poirot. »Kdaj pa odpelje tja kak vlak? Z železnico bova prej tam kot z avtomobilom.« »Polnočni brzi s spalnimi vozovi v Newton Abbot, prihaja tja ob 6,08 in je ob 7,15 v Churstonu.« »Odpelje pa s kolodvora Paddington?« Potrdil sem. »Ta vlak vzameva, Hastings!« »Potem vam ne preostane prav nič časa za nova obvestila!« »Ce slabe vesti prejmeva danes ali jutri zjutraj, je pač vseeno!« »To je tudi res.« Zmetal sem hitro najnujnejše v kovček, Poirot pa je medtem pozvonil še enkrat v Scotland Yard. Cez nekaj minut je prišel k meni v spalnico in vprašal: »Tak, kaj pa vendar počnete?« »Nekaj malega sem pripravil za vas v temle kovčku, da bi prihranili na času.« »Preveč ste razburjeni, Hastngs. To vpliva na glavo in roko. Ali se tako zvije skupaj suknjo? Pa tole poglejte! Kaj pa ste storili z mojo pidžamo? Ce se razlije lasna voda, kakšni pa boste po svoji obleki?! »Toda, Poirot, mudi se vendar, saj gre za življenje in smrt!« sem skoro krikniL Poirot pa je molče segel po svojem kovčku in začel sam pripravljati obleko in ostalo. Potem je začel čisto mirno: »Pismo z ovojnico vzemite s seboj na kolodvor! Tam naju bo čakal nekde od Scotland Varda.« Ko sva stopala proti vlaku, sva najprej zagledala inšpektorja Cromeja. »Nobenih poročil še ni,« je odgovoril na Poirotov migljaj z glavo. »Vse ljudi, kolikor je razpoložljivih, smo poslali na stražo. Vsi stanovavci v Churstonu z začetno črko C pri imenu so opozorjeni telefonično, kolikor je pač bilo mogoče. Nekaj upanja nam le še ostaja. Kje imate pismo?« Poirot mu ga je dal in Crome je preklinjaje bral pismo in naslov. »Taka prekleta smola! Sam zlodej mu je prišel na pomoč! Cigan pa tak!« »Torej ne mislite,« sem ga vprašal, »da se je nalašč zmotil v naslovu?« Crome je zmajeval z glavo: »Ne — svoja načela ima, blazna načela — in teh načel se drži kot pijanec plota — iz bahavosti! Sicer pa — stavim, da pije ta lopov viski znamke VVhite Horse!« Spomenik psu ■ »železničarju« ff V CampagUi Mari t Umi, nedaleč od Livorna v Italiji, je nihče. Sef postaje in ostali postavljen spomenik psu. Postavili so ga železničarji, ker železničarji so opazili, da je so tako ljubili psa, ki se je imenoval Lučko, pes lačen in da se nekoliko .i_-_._t._-_ i_._h._j__, .v . . t • • boji, pa so mu takoj dali NENAVADNI POTNIK pnsel h vagona, ki je prav- hrane ^ mu pripraviI/ Iep0 Iučko ni bil znan po kar pnspel iz Firence. Izsto- hiško ^ 5i -e> Tako je vsem svetu, kot na pri- pil je tako kot vsak drug pot- Lučko pos(a] vdan ^ nepo_ mer Lajka, pa je bil mk. Ko se je tako znašel v grešjjjv prijatelj*, [vendar ugleden železničarski nepoznanem mestu, je neko-: pes, ki je poginil pri »svojem liko povohal zrak in ker mu [delu«. Povedali vam bomo to je ugajal, se je odločil, da se neobičajno zgodbo. bo tam tudi nastanil. Odkod Pred nekaj leti je Lučko je prišel — tega ni vedel Pionirji osnovne šole Kranj - Primskovo SPREMSTVO DO SOLE K ot vsak železničar tako je^znal tudi Lučko na pamet vozni red vseh vlakov. Prišel je na postajo, da dočaka vsak vlak. In kadar je kateri izmed njih imel zamudo, se je ujezil in to svojo jezo izpovedoval z lajanjem. _..,,.-_ . Čez nekaj mesecev je postal Pionirslu odredi osnovne.Jote Kranj-Pnmskovo se ime- Lučko ze]o popularen na vseh nuje odred »STANETA KOVACIČA.« Ima 11-članski stare- železniških progah Kuharji šinski svet, ki je v letošnjem šolskem letu že imel prvo jedilnih vagonov KO" tekmova-; sejo. Svet je sprejel vrsto sklepov glede dela pionirskega jj kod bo pustil Lucku bolj-< odreda v tem šolskem letu. ši za]ogaj. Zat0 je Lučko, ko Pionirji cusnovne šole na kjer vezejo, krpajo in ple- je pripeljal vlak, redno doča-. Primskovem so resnično zelo tejo. kal jedilni voz in prejemal 'delavni, dobri organizatorji in Lutkarji so že lani začeli darove. kažejo veliko zanimanje za z izdelovanjem lutk. Letos Toda Lučko je včasih tudi 'razne vrste dela. Prav prese- bodo napravili še odrček, na- zelo rad ušel. Kolikokrat je enetljivo je, da ima šola, ki to pa začeli z uprizarjanjem smuknil v vagon, se odpeljal, šteje le 220 učencev — šolo lutkovnih igric. vendar se je vedno tudi vrnil, obiskujejo le otroci od 1. do Šahisti iz osnovne šole Tako je nekoč prišel celo do 5. razreda — kar osem različ- Primskovo so v prejšnjih lenih krožkov. tih odnesli celo republiško Vsak krožek ima približno prvenstvo. Letos pa so v 10 do 15 članov, najmočnejši krožku mlajši, novi pionirji, 1 pa je seveda prometni kro- ki bodo z vajo prav tako lah- ' žek. Pionirji — prometniki ko dosegli nekdanjo kvaliteto, se seznanjajo s predpisi naj- Foto krožek je že letos poprej teoretično, nato pa v slal svoja dela na pionirsko i uniformah pionirjev — pro- foto razstavo v Ljubljano. V j metnikov odidejo na teren in šoli imajo tudi temnico, ta-6e na cestnih prehodih tudi ko da pionirji fotografije do- se je vračala domov. : praktično seznanijo s promet- končno izdelajo sami. ŽALOSTNI DOGODEK ni mi pravili. V naslednjih Seveda pa se vse delo v dneh bodo napravili kolesar- krožkih opravlja pod nadzor- ir anskega leta pa je Luč-ski izlet v Preddvor. stvom starejših. V zadružnem |_ ka doletela nesreča. Po- Tudi literarno-dramatski domu imajo celo samostojno vozil ga je tovorni vlak krožek ni malo obiskan. Za pionirsko knjižnico, ki obse- na železniški postaji. Bil je dam mrtvih so pripravili vr- ga okoli 800 knjig. Tudi to to žalosten dogodek za^ nje-6to deklamacij in tako ob so- urejajo štirje pionirji. gove prijatelje - železničarje, delovamju ZB pripravili lepo Kot vidimo, učenci osnovne ki so neverjetno ljubili pa-komemoracijo na Primsko- šole na Primskovem zelo ra- metnega Lučka. Nedavno so vem. di delajo in se zanimajo za mu postavili marmornat spo- V tehničnem krožku, ki ga celo vrsto stvari. Zato bi bili menik. Deklica Mirna Barie-obiskujejo v glavnem dečki, prav zadovoljni, ko bi nam tani pa še danes žaluje za oblikujejo razne lesene igra- tudi sami pisali o svojem svojim ljubljencem. Njen oče Ze dalj časa se vsak po- prava množica najbolj vnetih i če, medtem ko imajo deklice delu, problemih in uspehih. je napisal zelo zanimivo knji- nedeljek, sredo in petek zbe- ljubiteljev skakalnega špor-tečaj za ženska ročna dela, go o Lučku. re v Mostecu pri Ljubljani ta. Čeprav je šele jesen, so __^________________ v Mostecu trikrat tedensko" pravi smučarski skoki. Tako v.vr _ , v , t • • lahko naši smučarji trenirajo za njeno cisco, ona pa: »Kav! »Da Katka, tega mora biti _ko_. vs„ ,ek> fa ^ Kav! Kavkav!* in ze ,e s kiju- konec!* sem ošteval prijatelj^ ba tafeo nestrpao da nom dvignila rjuho, se stisnila co inji pretil: »Ce^se ne bos _apade ^ __eff Ta umeH Rima. Toda ubogi tisti, ki bi hotel nasprotovati kateremkoli železničarju, Imel bi najprej opraviti z Lučkom. Lučko je bil ljubljenec male učenke Mirne Barletani, hčerke nekega železničarja. Kadar ni bil na »potovanju«, jo je vsak dan spremljal v šolo in čakal pri vratih, ko Pionirji vsako leto pohitijo na grobove in spomenike v vojni padlih borcev in talcev. — Na sliki: pri spomeniku v Lescah Smučarski skoki v Ljubljani Moja Katka ob moje lice in z menoj vred poboljšala, te poženem čez zaspala. Zjutraj — točno ob .prag, pa si poišči jepergo kje peti uri! — sem čutil, da nek- drugje!* Da je bila pretnj. sa-»Pred posteljo si oglej pod! J0 dreza v veke desnega oče- mo beseda, to si lahko tolma-Tam ti ne bo treba z lučjo sa_ Pogledal sem. Pred menoj ^lte, zakaj ljubezen odpušča — iskati nesnage, se je oglasili )e sta\x „a eni noiici lrnuhka trikrat odpušča... mama m se hudomušno smeh- s prjzzdi*njenim repom in raz- Izpoved je popolna, ce pohala, ko me je opazovala pn ym „_fQ ■ %um ■ dnevnem opravilu - pri pla- ^ j >Kavkanu!* in n ,, v . . • zenju po koščenih kolenih... , . , , , , »Brez odlašanja in nerganja: ^ b . Hdovito nat? 'a*°l iho\ n*de?°v m, zgrabi - ah ce zelis, lepše y{ ■ odvadll>tvo]e nerodnc. 'zzivalni posmeh: »Kav! Kav! zveni besedar,vzemi - mokro ^ S£m 2l),e<;en" tako kot pozimi, ce-Kavkav! — Prav! Pravprav! sem ti ga nalašč za to pripra- selje z imenom »Jeprca*. Ko lo v rokavicah, saj se pri pad-Kavkav — kav!* vil? Katka, če bo —* še ni bilo železne ceste, so v ***,prav lahko Tanii° ob ostro Ej, moja Katka je bila (nič Jeprci postajali vozniki in tam l**11^0' ne bom prikrival) ljubezniva. Moja Katka se je zasmeja- zase in konje dobili prenoči- Pred kratkim so bile na iznajdljiva, nagajiva, pa tudi lala: »Kaovo!* zletela je na šče. — Simon Jenko je napi- nmetni skakalnici prve med-« tekme, kjer so razen jugoslovanskih IV. Njena jeprga so s kavkinimi iztrebki, da je nemarno gledati to nečistočo. Jaz tvoji princeski prav gotovo ne bom dekla.* je velela jnama. Hočeš — nočeš: zmočil sem cunjo, pokleknil na tla in -sna-žil. vem: vse, prav vse sem storil za svojo ljubljenko, za svojo črnuhko, ki mi je krajšala in kradla čas. Beseda »jeprga* — prvotno »jerperga* — je popačena »Ti grda! Titititi, ti si pa nemška beseda »Herberge* na skakalnica je prva in edina v naši državi. Material je uvožen iz Nemčije, skakalnica pa je stala okoli 17 milijonov dinarjev. Med plastjo šote je polivinil, nato mreža, na vrhu pa nekakšne metlice iz plastične mase, kj so naložene kot opeka. Površina, mora biti vedno nekoliko mokra, zato je zelo ugodno je-* seni, ko je vreme vlažno. NajidealnejšI skoki na ska« kalnici pa bodo, ko bo zapadlo dobrih 5 cm snega. Ska- »Kav, kav, kav!* se je zadovoljno oglašala črnuhka in — muhasta. Pripravil sem ji omaro, tam razprla svoja kri- **l mično zgodbico »Jeprski narodne se sprehajala ob meni, ko sem jeprgo na risarski deski, ki sem la, ki so ji na novo zrasla, in učitelj*. Berite jo! jugoslov Se zaradi nje plazil po tleh jo utaknil za stranico, pod se mi rogala -v obraz: ter drgnil in izpiral deske. desko razgrnil časopisni papir Kavkav! Kav!* >Kav! VACLAV DRŽAJ reprezentan-tov tekmovali tudi avstrijski in italijanski skakavci. Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran 1 2 3 4 5 S i 7 8 9 10 11 1? m 1J s 15 NA PLANINAH SLIKARSKA — Doktor, mislim, da ga samo z operacijo lahko ločimo od stola! ugovor Križanka je magična, zato velja prva Številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: I, 1. igra z žogo, v kateri dosegajo v zadnjem času precej uspeha triglavani; 7., 2. spone; 8., 3. gozdni sadež; 9., 14. kemijski simbol za niob; 10., 4. glasno pozdravljanje; 12., 5. osebni zaimek; 13., 11. azijska država; 14., 9. jezero v Afriki; 15., 6. pridelovavec surovine za izdelavo cigaret. Rešitev križanke št. 62 Vodoravno: 1. Otoman; 7. kadulja; 9. uta; 10. pav; 11. si; 12. rasa; 13. Bakar; 14. farsa; 16. Anet; 17. cj; 19. Liz; 20. Ava; 21. ateizem; 23. antika. — Vi ste model, ki si ga želi vsal slikar! umetniška resnica — In kaj bova zdaj? BORBA MNENJ — Zelo slaba je ta pijača, ki jo tukaj pijemo. Ali niste tudi vi tega mnenja? BREZ BESED — Slikam rfsto, kar vidim! dokument! # dokumenti # dokumenti • dokumenti » dokumenti % dokumenti • dokumenti # dokumenti « dokumenti 13. DECEMBER - Orožniki so se danes spet peljali v Bodzentvn. Z njimi se je odpeljal gostilničar iz Krajna. Po prihodu je povedal, da so danes spet nekoga ubili. Novica nas je vznemirila, zakaj doslej še ni bilo takšnega primera. 21. DECEMBER - Danes sem odšel v Bodzentvn, da bi mi iz-gotovili plombe; in tako je tudi bilo, zobozdravnik jih je napravil. Po vrnitvi nisem našel očeta, odpeljal se je v Kielce, da bi prevzel kontingent moke za Žide iz naše občine. Očka je prišel pozno ponoči, vendar brez moke, ker se je konj utrudil, pa jo je moral pustiti pri nekem gostilničarju, tri kilometre od tod, in pojde šele jutri ponjo. 16. DECEMBER - Očka se je pravkar oblačil, ko je prišel ponj neki deček, naj gre v prodajalno, ker ga kliče orožnik, pa ne ve čemu. Očka se je oblekel in odšel v prodajalno. Zelo smo se prestrašili, ker nismo vedeli, čemu ga kliče. V teh časih te lahko zapro zaradi vsake malenkosti. Odka se je vrnil čez nekaj trenutkov in dejal, da so kontrolorji včeraj zvečer obiskali druge Zide in pri vsakem določili kravo za oddajo po naročila, da morajo pripeljati krave t klavnico v Kielce. LETO 1942 8. JANUAR - Popoldne sem izvedel, da sta med Zidi v Bodzen-tynu spet dve žrtvi. Prvi je bil takoj mrtev, drugi ranjen. Ranjenca so aretirali in ga odpeljali s seboj na stražnico v Bielin, kjer ga bodo pobili do smrti. 11. JANUAR - Od ranega jutra je snežni vihar in huda zmrzal, danes je 20. stopinj C pod ničlo. Gledal sem, kako brije veter prek je pri schulzeju bral razglas, da bodo Zide preselili in da ne smejo vzeti ničesar s seboj razen to, kar imajo na sebi. Novica nas je tako preplašila, da nismo vedeli, kaj se dogaja z nami. Ko je prišel očka, smo pripravili nekaj svežnjev z rečpii in jih odnesli k soseđu. Ako nas izselijo brez vzroka, vsaj ne bodo v hiši. Očka je hotel prodati omaro in druge hišne potrebščine, vendar ni bilo kupca zanje. Kupci so si- DNEVNIK Davida R u b i n o w i c z a polj, in videl, da občinski sluga lepi plakate. Takoj sem odšel tja, da bi videl, kaj novega piše v razglasu. Na plakatu ni bilo ničesar novega, toda občinski sluga je dejal, da je schulzeju prinesel razglas, v katerem piše, da bodo preselili vse Zide iz vasi. Povedal sem doma in vsi smo bili prepadeni. Zdaj, sredi tako hude zime, nas hočejo izseliti? Kam? Zdaj smo na vrsti, pretrpeti bomo morali hude muke. Bof ve, kako dolgo. 12. JANUAR — Ze zjutraj sem odšel odmetavat sneg. Vstopil sem, da bi se ogrel, ko je prišel schulzejev namestnik in dejal, da cer bili, vendar so hoteli dobiti stvari za polovično ceno, očka pa je dejal, da jih bo pustil tukaj, toda za takšno ceno jih ne da. Ko smo se malce pomirili, smo začeli pripravljati načrte, kdo bo kaj nosil, katero perilo bomo oblekli in katero zložili v prtljago. Razglas ne pravi kam nas bodo izselili in čemu, le da nas bodo preselili in nič drugega. Zvečer je prišel neki gostilničar in hotel kupiti omaro, vendar je ponujal zanjo 250 zl. in je ni kupil, kajti takšna omara mora veljati zdaj najmanj 500 zl. 13. JANUAR — Očka se je odpeljal v Kielce, da bi morda karkoli izvedel o tej izselitvi, kam nas bodo izselili in kdaj. Neučakano smo čakali očeta, morda nam prinese lepšo novico. Po vrnitvi ni povedal nič podrobnejšega, le to, da je danes seja vseh židovskih starešinskih svetov okraja Kielce v okrajnem svetu. Na tej seji naj bi del kakšnega naselja ali mesteca določili za židovsko četrt. Očka pa ni povedal, kje bo to, ker se je odpeljal prej kot drugi, oglasiti bi se morali mimogrede, pa se niso, ker so se vračali ponoči. 14. JANUAR - Očka je danes odšel v Daleszvce. Po kosilu sem odšel v trgovino in med potjo srečal sosedo, ki mi je povedala, da je iz Bielina prišla hči njene sestre in dejala, da so izselitev preložili do maja. Novica me je zelo razveselila in odšel sem k njej, da bi zvedel kaj več. Povedala mi je isto. Takoj sem odšel, da bi jim povedal novico in jih razveselil. Proti večeru je prišel očka iz Daleszyc. Tudi očka je vedel povedati o izselitvi, da je preložena do maja, dejal je, da bomo prejeli kontingent moke za januar in da se bo jutri odpeljal ponjo v Kielce. 15. JANUAR - Gledal sem skozi okno in opazil, da se je pred hišo ustavil voz z orožniki in da gredo k nam. Ko so vstopili, so nas nagnali odmetavat sneg, mi pa nismo vedeli, da so prišli zaradi tega, mislili smo, da nas bodo odpeljali.