»-»*—-A*,,-...*!.*, ¦ -^ -tUMm^O«*'"!'IrtViii.,, Izhaja dvakrat na teden t Štirih izelanjth. in sicer: tsaktorek in petek, jutranje lzdanje opoldne, večerno tssdanje p ob 5, uri popoldne, in stane z ..GospodarskimListom« in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pašiljana: Vse, leto .¦..,¦.. gjd. 6«~' M četrt leta .¦....• * 1*50 Posamične Številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo^v Gosposki ulici m, 9 v Gorici v cGoriški Tiskarni* A, GabršČek vsak dan od K. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin« ne oziramo. •»«,. i «• * s " jjlMtlMOItEC" izbaja neodvisno od «Šoče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. !-8(). «Soča» in «Primoiaec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sehwarz v ŠolsKi tilici in Jellersitz v Snnski ulici; — v Trstu v tobakarni L a v r e n 8 i Č na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbrau lig* IftMl ;.< **« ..»«—s,—J'.— — *-—- —- iA->'." -1-1 '.:j: .v^:!^>!:ii!;i. Bil« žiu: vv I :?:¦ #* ^ t- ^ ^^ ž-^f -^ '.v ."^ »%Upr %*osh ulici St 7 v Gorici v I, nuds^ urednikom je mogoče govoriti vsaki danucA^ do i% dopoludne ter od 2. do 5. popdf '¦****"—-""' in ptmum W% 4fi i& Wp. se nahaja v Gosposki ulici št «. »«i*rtJ**i *e pošil|iyo le mi Kaxo&niBa, reHamacije in druge spadajo v delokr^ uredniStvai nai #'v-' «[» %•¦ -¦ >i ^.to&iiih apravnltvo. MUI» M j« računij«i» po petit-vistah, če fiakano 1-i kr.t 3-iMt 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat ^Sje &ke po prostoru. Naroisiao in oglase je plačati ! - ¦ •¦^•^*j*i goriška Tiskarna** A. Gal>r8*ek tiska .Ti zalaga razen cgoge» in cPrimorca* & »Slovansko latiižiileo", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol Aer stane TOeletno i ^^^¦'¦^m^^':^^r^':^^% mjižuieb se 3»gunijo po 20 kr. potiM^fili. ¦»"-—*--: *-i Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavžiC v Gorici in narod! .^... ,v:. -*^ «Gcr# Tiskama> ^nipv. I?# MeHavec) tiska 1 ;i , -. • * * ;i tAl ¦? , ^ I'!* :'fl* *( -i- ¦ ¦'( •— -1 ~^'i*«-* ^ tW>U-<^-0>/^^*v^^i«;Wi;»W:"" :«tf„¦.•*«**-.-rijM-v*"'¦••"*«- ^w^^i!uw«eWi«aftA,r!*W!»W(fr^ ;*-<••'-•—-->•; •'•\-/.^-/;^ '••<'•?" ii^'^-,-.<' ''/.'-/.ša-.v. ¦ ¦ Jitn-n ( I ¦HMtUjiMjjiHffl: ^«1^^^ -.M. ^»iiiniimr^iipiVii^smi^ H ¦' ¦ • t H VIPAVSKA ŽELEZNICA. V soboto 18, t, m, je bil politiški obhod vipavske železnice za koticčni del proge od Ceste pa do Ajdovščine, Po prvotnem načrtu, ki je bil pregledan meseca junija L * - U bi železnica prekoračila takoj pod vasjo Cesta državno cesto, šla v širokem, odprtem loku na levi strani ceste proti Ajdovščini, islo z nova prekoračila pri potoku »Grajšček* ter od ondukaj šla skoro v ravni smeri proti ajdovskemu trgu. Kornkija^se za dvakratno prekoračenje ceste ni mogla odločiti ter je predlagala ministersivu, da se napravi nov načrt na desni strani državne ceste, da gre - proga izza vasi ^Cesta* skoro v ravni črti proti ajdovskemu trgu. Tako se izogne dvakratnemu prekoračenju državne ceste, nepotrebnemu dolgemu ovinku na levo ter ne-priličnemu preseka nju potoka »Grajšček* ravno zadej za cestnim mostom, kjer je po-tokova struga najbolj zagramožena. Ajdovski trg je dosegel s preložitvijo proge to ugodnost, du se je kolodvor pomaknit m 7 km. bližje vasi, vsled česar je dovozno ceslo bilo mogočo izpeljati navpično iz državne ceste naravnost proti kolodvoru, ta se kolodvor vidi s celim pročeljem od držav.ie ceste, do-čim bi bil poprej kolodvor deloma zakrit s poslopji ob cesti, i it bi šla dovozna cesta poševno od državne ceste h kolodvoru* ¦JS Z ogledom 18. t. m. je torej načrt vipavske železnice izgotovljen, in ostaje odprto le še pokritje osnovne glavnice od strani de- ga zbora v znesku 100.000 gld. Dosedaj se je zadeva vipavske železnice vršila pravilno brez vsake zapreke. Kar se je pisaio od ene in druge strani, je bilo večinoma neutemeljeno in ni prihajalo od dobro poučene strani. Prvo leto se je načrt niče zavlekel vsled prošnje ajdovskega trga, kateri se je odločno postavil na stališče, da se raje odreče železnici sploh, ka-kor pa da bi se ista izpeljala črez vas Ustje; i bati se je bilo, da ob podaljšanju vipavske železnice na desnem bregu kranjske vipavske doline trg Ajdovščina izgubi po- * polnoma svojo veljavo kot središče doline. Dočim se je to prvo leto zavlekel načrt železnice vsled vprašanja, li se proga črez Ustje preloži črez Križ-Cesto, je z nastopom MMMPUttl - »• .¦ 4-.. I ¦- -t- '-•• — l »— ¦--,.¦ , ,« 79 ¦ i MARCO VISCONTI Zgodovinski roman '¦ italijanski napisal Lommaso Grossi. 'T ¦ (Jialje) * - «Je v Milanu, da. Hotel jo je sicer odkuriti v Limonto, koj ko je slišal prve glasove, da se približuje Bavar, in da bo morda oblegoval mesto, toda izdana je bila prepoved, da ine sme nobeden .Bati se je bilo namreč, da bi po odhodu gospode ljudstvo zgubilo pogum », «Torej», je zopet poprijel Marko, * Ottorino ni bil ve5 v grof o vi hiši ?» «Bodite goto d, da po bojnih igrali ga ni bilo ve6 tam. Vam moram povedati, da 6e sem hotel izpolniti Vaše ukaze, mi je bilo treba podmititi nekega oprodo grofovega. Lopova sem moral sicer jako drago plafiati, no pa zato" me on dobro služi. Vse, kar se dogaja v tisti hiši, in naj bi bilo še tako" majhne 'J, i železničnega ministra Witteka celo železniško vprašanje, tičoče se naše kronoviee, prišlo v. drugi tir, in jelo $6 je proučevati direktno zvezo Trsta črez kranjsko vipavsko dolino, Gorico in soško dolino proti severa, ter so državni inženirji nujno merili vse mogoče varijante te velike državne železnice, V proučevanju je več črt: skozi Predel, Mangart; po baški dolini, Bohinj. Glavni načrt od Prvačine pod Štanjelom na Koprivo, odtod v Opčino m Ricmanje k državni železnici, od Koprive proti vzhodu mimo Senožeč v Postojno, pa je že izdelan. Vsa ta obširna proučevanja glavne železniške zveze med severom s Trstom so prouzročila zakasnitev načrta vipavske železnice, katera s svojo polovico spada v načrt glavne zveze, Zbok tega je bila neopravičena bojazen, da kon« cesija za zgradbo vipavske zelenice ngasne. A k o je m i n i s t e r s t v o samo p r o-uzročilo zakasnitev, je m oralo tudi raztegniti dobo koncesije za daljši dve leti. Zato so bile vse vesti in očitanja od gotove strani, da je ta in ta kaj zakrivil v zadevi vipavske železnice, le brezvesten političen manever, od strani italijanskega glasila pa so izvirala iz dolgo zadržane jeze radi odločnega vspeha shoda priRebku in ž njun združenega poraza italijanskih kolovodij. Ako se ta glavna zveza med Trstom mimo ^Gorice izvrši, potem je naša goriška kronovina dobila več, kakor si je sploh kdo upal misliti. Pa tudi trg Ajdovščina in goriška vipavska dolina imata mnogo ugodnosti od tega, da vipavska železnica vede le do Ajdovščine, oziroma se podaljša svoj čas do trga Vipava ali Št. Vida v kranjski vipavski dolini. Tako se bode stekal promet cele vipavske doline, Hrušice in trnov gozda po vipavski dolini. Po vipavski železnici pa bo imela vipavska dolina neposredno zvezo črez Gorico v Italijo in po soški dolini na sever Avstrije. Zatorej je bilo to, kar se je vršilo do sedaj, združeno z vprašanjem vjpavske železnice na korist naše doline, in smemo mirno pričakovati, da se vprašanje tudi dejanski reši na veliko korist naše de-žele. Prispevek dežele s 100.0000 gld. vtegne postati pri teh okoliščinah celo odvisen; kajti skoro neverjetno je, da bi pustila država mali kosec železnice od Prvačine do Ajdov- , - — .j. i v-.— ¦¦ ¦-*•¦'- '•¦ - .• ... «- *. važnosti, doznavam jaz že koj po preteku jedne ure. Marko ni odgovoril nič in malopridnež je nadaljeval: < če pa bi vi hoteli biti svoje stvari bolj gotovi„.. in če bi se hoten maščevati... lehko se zanesete na me ... Jaz vem, kakti se pripravijo neke omake... In baš tudi Lodrisio mi je naročil, naj vam rečem... da po vašem sporu z Ottorinom postaja ta sumljiv... skratka da ta mladi vitez. .. v6 preveč stvari... in je nevaren... ter da bi bilo treba,.. zapreti mu sapo*. Visconti je takoj razumel, kam je merilo to strupeno prigovarjanje, in je odgovoril s hladnim nasmehom: «Porečeš Londrisiu, naj se le pomiri gledč tega, ker jaz poznam dobro Ottorina, in sem porok, da ostane zvest vselej, naj se godi karsibodi. Mogoče, da me on sovraži, morda me celti želi videti mrtvega... a da bi me izdal... tega on ne stori nikdar.» «0, nisem mislil... sem le takti • • • sicer pa bi mu ne hotel nikakor niti lasti skriviti* i «M, le varuj se!* je odgovoril Marko in je nekaj časa potihnil; želel je napeljati govor na drugi predmet, i • *>• 1 Mi|e kot lokalno podjetje, dočiro bi sama pr^ela kos od Prvačtne do Gorice kot del p proge od Trsta proti severu. Prispeven 100.000 gld. ostane vprašalen le tedaj, auf se vsi ti načrti glavne zveze izjalove, in ostane le krajevna železnica Gorica-Dornberg-Ajdovscfna. Že letošnje zasedanje deželnega svoto hranilnih vse gotovo nad pol milijona, zato ponavljamo* da ni mesta novi posojilnici v Gorici, oziroma, da mora MU nova posojilnic edino le konkurenčna posojilnica na škodo že Kar so Vipavci s svojo požrtvovalnostjo do sedaj dobili in na kar smejo biti ponosni, je to, da imajo upravni svet krajevne že-, leznice v svojih n Ni pričakovati, da bi se nova centralna posojilnica razvijala z denarjem, katerega.bi zbora ima nam prinesti odločbo, ako se de- naše stranke vzele iz »Monte di pieta«, tudi želni zbor snide ali ne. Ge se, ni dvoma, da bode tudi prispevek 100.000 gld. za vipavsko železnico spravljen konečno z dnevnega reda. v Gorici. — K Članku g. dr. Turne naj dodenemo danes še par opazek. ne, da bi se to zgodilo na račun »Trgovsko obrtne zadruge*, mar reč edino le ostaja, da bode nova centralna posojilnica zajemala denarne moči iz »Goriške ljudske posojilnice*, torej nastopi na škodo tej. Vsegdar se je poudarjalo načelo raznih in tako zagotovljen veljavnih mož, da je »Goriška ljudska po-vpliv na upravo krajevne železnice. Osnovne sojilnica* oni zavod, za kateri se moramo delnice, katere so si obftine nakupile, pa niso j goriški Slovenci v prvi vrsti ogrevati, kateri zavržen denar: kajti vipavska železnica po I moramo v prvi vrsti čuvati. Zaradi tega se vseh okoliščinah mora postati aktivna in ob- nam je zdelo neverjetno, da se taka posojil-čine so si zagotovile poleg besede v uprav- niča snuje pod predsedstvom m načelstvom nem svetu tudi nekaj zakladnoga premoženja. Alfreda grofa Coroninija in r — Gregorčiča. Ko je prva vest o ustanov- ljanju nove posojilnice prišla med občinstvo, bilo je to meseca julija, je vprašal g. dr. ] Turna g. dr. Gregorčiča, je Vi res, da se namerava taka posojilnica ter ga opozarjal na žalostne posledice, ako se vest obistini. Dr. Gregorčič je odgovarjal tako, da se je moralo soditi, da se nikaka posojilnica ne osnuje, in da je bila vest, ki se je bila raznesla, le govorica. Toda črez poletje sem in tje se je govorilo, da se nova posojilnica osnuje. Dokler pa nismo čitali razglasa dne 13. oktobra v uradnem listu »L'Os-servatore Trieslino*, nismo mogli verjeti, da se je nova posojilnica v istim ustanovila, iz razglaša smo se prepričali, da dr. Anton Gregorčič ni odkritosrčno postopal, da se ni ustanovila, kakor so nekateri govorili, „zveza posojilnic in zadrug na Goriškem*, marveč da se je napravila nova samostojna posojilnica, konkurenčni zavod ,.................,........~,.._. -..ii. -;-« -¦ .-¦. - •-- ------¦ - -r"' ¦..... "- ¦' "» ' ~.............'" V »Goriški ljudski posojilnici* in »Trgovsko obrtni zadrugi*. Jeden član načelstva nove posojilnice je zatrjeval, da gre le za zvezo posojilnic, da je dal svoj podpis le proti zatrdilu, da gre za prvo in ne za drugo, da pa prvotnih pravil ni pogledal. Drugi gospod, ki je tudi član načelstva, je takisto zatrjeval, da se ni nameravala ustanoviti posojilnica, kakor je razglašena v „L* Osserva-tore Triestino*, marveč da se je v njegovi , Vest o ustanovitvi nove posojilnice, takoj *m je raznesla, je močno zanimala vsakega rodoljuba, zlasti ker se. je ustanovitev iste razlagala na dvoje: da nova centralna posojilnica bo le denarna zveza posojilnicam gospodarskih zadrug v deželi, drugi pa so trdili, da bo konkurenčen zavod obstoječi »Gor. ljud. posojilnici*. Uresničila se je, žal, zadnja trditev! f Kolikor poznamo denarne naše razmere, pri nas v Gorici ni mesta poleg »Goriške ljudske posojilnice" in »Trgovsko obrtne za- še za tretjo denarno zadrugo. Skoraj vse hranilne vloge v deželi so vzeli na se tuk. »Monte di pieta*, kateri jih ima nad 4 miljone, »Goriška ljudska posojilnica* jih ima okoli 670,000 in »Trgovsko obrtna zadruga* 100.000. — Na italijansko »Goopera-tiva* se ni ozirati, dasi imajo posamezniki naših ljudij tudi ondukaj nekaj vlog. Tako se tudi ni ozirati na precejšnje število kmet-skih posojilnic po deželi, dasi imajo nekatere -. • -.. ......... i.... *» t -^-...*¦*. -*A~^.»,.....>-"^-. n^vrrr ^Mflily^A^*^W*^ a ni vedel, kakd začeti, da bi uni ne spoznal njegovega pravega namena. J Nazadnje je prišel s tem vprašanjem na dan: «In kaj so rekli v Milanu o nepo-znatem vitezu, ki je vrgel s konja Ottorina?* * Slišale so so vsakovrstne govorice. Nekateri so trdili, da je moral biti Ru-sconov sin, drugi pa, da je bil neki vitez kralja Roberta. A ranjeni mla-denič« kakor hitro se je zopet zavedel, je rekel nekim svojim prijateljem, da v celi Italiji ga razun vas ni nobenega, kateri bi mogel tak<$ strahovito udariti*. »Sicer pa ni ostal kaj pohabljen, in je popolnoma okreval, ni res?» je .... — ij w- ¦¦- ->.. w'»: >!'"<. ¦.».,:_.. --_-¦¦ ¦C h «» skrbno poprašal Visconte. «Še nobena brazgotina mu ni ostala; uren in čvrst je kakor poprej, taktf da se ni grofovej hčeri od te strani nobena škoda pripetila! * « Kak6 se pa njej godi ?» «Komu?» «Bi—, no pač tisti, o katerej si s \ »M, govoril, grofovej hčeri.» »Glej te, tako": kake štiri ali pet dnij po bojnih igrah, je hotela umreti, in je bila že bolj na unem ko na tem svetuj potem je počasi zopet vlovila sapo. Oče in mati, ki sta neumna za njo, sta bila vedno okoli nje ter jo milovala in bož-kala- A ona, ki je na vse to ljubkovanje odgovarjala le: pusti me in ,nečem',je vendar počasi zopet k sebi prišla. Sedaj se še vedno nekoliko čmerno drži, kakor- *. — # je to sploh navada razvajenih deklic pa ne bo hudega, ne». Ko je Visconte slišal svojega služabnika tako porogljivo govoriti o dek-lici, za katero je on vsakikrat, ko se je je spomnil, čutil naj globoke je spoštovanje, so ni mogel več vzdržati in je zakričal: *Pazi o kom in s koni govoriš, ti nesramni berač, sicer, pri Svetem Križu! dobiš od mene tak spomin, da boš nosil znamenje, dokler ti ©stanei glava nad raraenb. To rekši mu je po-kazal duri in ga spravil veh. Pelagrua se je izgovarjal jecljaje in je odšel ves poparjen. Zunaj, kjer je moral počakati, dokler ga ni gospodar zopet poklical, da bi ga odslovil, je jel preint šljevati o vzroku tiste jeze in o pomenu tistih besed. ' •k • ¦¦¦. . -i ¦• -i, v;- .v i «-- v • t v: m « ¦t M — =¦ - V". v t T • • •- .. .' (Dalje pride), ;.: •¦ t* '* .•¦¦"' . «. «* "¦ »•» •K ii PilSiMiližfcii i mat fnsklh i I sterski :ji •¦'*<¦* 1™ I. 1 'I vinogradom Cone zmerne. Poatiožba poiteno/ ( '' ¦ >. - - L '-' „ * tet pt * H llpi^; pil,, |% L0r/*L ip$#Mn! ;¦.<¦¦':-¦ ;:,^:, i* .¦' ••*?*. — Y8tIJMt?JTOIllll Icoj razumljivi krojiti, tabelna mera, to izpolni ti in mode, ": . 1 * \- a vojaški krojad, » zalogo iiitjfluejšega blag«. Travniku št. 22.1, nadstropje. I- tvorna »»Jogo vsake mta lilagu nt »Me|e d fuo«0in«ilclh. in mairtjshlh tovarn. l*i*f©* jpl| «fctek« aetnlkov I« sobnih planov m K&*k* ¦ * ^ » * 00X0110* l' - .v ¦a * V s i lzb6r: avi»t«»li< to ovratnikov, gotovega ptri|» In srajce-mm- ter vseh dragih k oblekam spadajoči« prlftifMf za vsaki stan po n«Jnil|| ceni, pi'^ewajo se naročila za izdelov. raznih oblek, m»% fjelegrin, dežnih plašcev, tudi za dame, po najnovejši modi« I Jfc MMM ¦* -¦ M ' :¦ ; •'¦'•! i v I . kamnosek v Borici na hm* to' . Mo« *<« * * loga r m. a ,.!¦ • '¦ n - ^ominkov vseh slogov I — i : r * melisuiiČitft ji«»|ii*a«l3at«i<*Jt strotev w& &L &L '•» h- 00! F *** ji se m* .....¦^¦¦¦¦¦'¦¦-¦¦:-:'""«„. . "r- --¦¦¦. ;*** i.*,w: i'.s šivilje zalogi jrnata tucii-rosiii J-' mmmm i T ¦¦•-. ¦ -.*.*: ^¦;--* »**» =*¦ /V"' ¦S".'? *\V. -i« ««&¦ '" S **& •A * ¦iS^ ,;•*. ¦«ii .s'/ <:* Sfe fe i* y IMEHT. OAPSiei COMPOS. S»iftftiinjlljeifrlekarne v •%({ L#i%ivt i w- -*&&w$ : m • .* * |||Sii|«tfl85>t4ifrstnobol uMažnjece 0^ namr^ k ItlCHTER JE VE itno t efeum^prt »m levu • - I! Nezaslišano!! 191 predmetov za samo 2.gld.l0kr. ¦ 1 krasna pozlačena. ara, jamfena tri leta. t pozlačena verižica. 1 krasen etiri za smodke. 1 fmo toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno..................................a................... 1 oprava zapestnih gumbov iz double-ziafa % ' /rste. 1 oprava naprsnih gumbov h dnuble-zlata L v rsle. t jjar uhanov iz double-zlata L vrgle z vde Janim biseri. t zelo koristna pisalna oprava. I toaletno milo prijetne vonjave, * 72 najboljših jeklenih pere«. 25 finih pismenih zavitkov, 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. * Imenovanih 191 krasnih predmetov razpok jja Zn nama 2 golfl. 10 kr« (ura sama stane toliko) "jviearska izvozna hila &' *L Man , JosefrgaMse št t. i6. Kar wt n&raia zo zprofrim tupjA v tfku 8 »li*l ceniki imttvfi in franko. ¦-. AhAik Špedicijsfea posIoTiiiea «E* rč V Gorici Maillli št 12. '' j'*r- Priporoča/se^toglo' Slovencem a j&estii in rojakom na^ deželi 2» prevažaiije vsakovrstnega i|pLffl pehiltirž v vse kraje* Ker ima w .... ¦.-,• k. "' " * mmmm ril I • ¦¦ ¦' Na* a se > i-. .»epo.skodovjiHo dostavlja *¦ A , \, ¦h m,* t JtitjHteitigkl ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 pri poroča to-le blago: , Sltdj^r — kovo - - rlž mast — poper — sva? /8 — 9§n — škrob — Jflbnm ktvlno primeao — moko — Srtft « drobni i In debele otrobe — turšlao ~ - zhb *- sol m moko 7 :a pitanja — kis — žveplo — cment bakreni vitrijol itd. I 20- 8 Zaloga prisf nega dalmatinskega žganja na .Min ter prt* tuer»» Smem i» kritafti fina* 500 kron m tudi več prav lahko zaslužijo osebe brez posla.. ? Ww? mosti in nikake ter tnalo Mm« | Ne gre se z« prodajo protaes | *U kakih pisem ali listin. Ponudbe pod R. K. upravništvo *h% Bi-ianeia*, Reka, * p #$ --*. Štev,1749 op. :: 's' .-. * ¦ . ' • 3-2 * S ' »r • V ... .. > ^ ^.. _..^^. ——..-„.,_„.. *_-_.— —..-_.-__..-^—„,.^.:,_,-,__.P.™™____„m__„ ,.,..,_^,.. ; .P- r a ž b a ¦« zastavit m. julija, avgusta in , t. j; mesecev . ¦v. * ndne v ponedeljek, due 11. deeembrn 1890. ar se bo nadaljevala naslednje Četrtke iu onedelike. : Ravnateljstvo Bnstavnleo in ž njio združene hranilnice. V Gorici, drle 7. novembra 1899, te ššm *&* .*k *** «*«. *** *#* *#> *#> , »an* .......mmim^.*; isaweo i po 3 .- *-; Y * » sgi ceni t. C- \ " .. . v t v ¦_ I ••. r 7i rici, ulica , ^ ¦* .:• *". (2a mesnicami.) -¦;: *'• siliti.......^mgmggim Podpisana pnporoSata slavneaiti občinstvu v <*orici in m deieli, svoj« novo urejeno prodaja ¦»i • * f"-« '' * ;.. * 8 "' ?*' &*i "^ V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr*: francoski Cognac, pristni kranjski brin j e-sree, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružioe (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-MCetodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah, f Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v SeneniSki ulici št. 1 7 lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. * ¦ i « čevljar \ \ v Semeniški uliei štev. 4 p priporoča se za raznovrstna naročila po meri * ?.n RttBfte in pnapnrte,. Naročila se izvršuje hitra. ; v. --.,1- - , 1' - I ¦=• -W>M gostilničar v Trstu, naznanja slavnemu občinstvu, daje prevzel gostilno konsum-nega društva v sv. Križu pri Trstu, a da obdrži tudi svojo dosedanjo gostilno v ulici Solitario št. 12. Priporoča se torej za obilen obisk v obeh imenovanih gostilnah. # *. jLeta 1881. v 6orici ustanovljena tvrdka m (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako-vrstne cerkvene--potrebe;r Ima- veliko-zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd, vse po zmerni ceni, — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo ..d.) tiskamo 2rk.na perilo. (P. d« AwUfy«tf..... - ' - ¦ 3 (prej G, m Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. 1 . * Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. natb Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici , edic •• ^% fc'^ • * - ¦-« in velika ,' !: O -' v v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč). * -; ••i *-* '. $* Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki odpriprostega clo najtičnejšega izdelka. ¦ : • ¦¦ : i . ¦* Izdeluje točno in po najnižjih cenah, a se ne ni .urence« y ,-, BOGATO * Tiulanina postrežba, ¦ ZA&OGA 'k = ' F' ' t ) - ? < '*$< preskrbljena zaloga obkladkov remeša) ....... 9 i " v najrazličnejših ^J*^.*-»-»I* <¦»»»-« Wf* - '* 11 »ii ¦*«"»>«-•* ll» 'f.W!i»f"-J • t M---V*. -.— ,..¦¦«¦. - ,— .- i H '¦¦ vrstah. p '* trni --, • t : š- I - J i «¦ It« vseli, k mizarski -* i m ¦v stražarski stroki •i potrebščin. f. «1 . i mw ¦ - ='i i. i ¦¦¦< i % Y I , i ' morem pri SloVgnoi, to tudi brez mm^g^^^^ mogel pi Lanu ceneje kupiti. — Jaz sem Cesto govoril o solidni postrežbi trgovcev, ki je prvi pogoj obojestranski zadovoljnostL Ali govoril sem tudi, kakošno je naše ljudstvo, ki gre tudi .za % kr. s konca na konec GoriceM.« »Gorica* je tprej zopet debelo lagala — na ka-Miški podlagi! 'r^*— hm>*~ikM*> Požar« V nedeljo popoiudne* ob 2. uri je začelo goreti v Št. Mihelu pri Šempasu pri posestniku Justu Mer Viču, po domače Čebron, ter je gorelo $e pozno v noč tako do 10* ure, predno je bilo mogoče pogasiti. Zgorela--je hiia, gospodarsko poslopje, seno, krompir, žito, itd.; škode je nad ŠOOO gold. K sreči je Mervie zavarovan. Koga se Lahoni bojč ?! — Nasproti »Sočinemu* naznanilu, da so se Lahoni silno _ zbali _novega ^T r g o v s k fefja.LiiftkfiJttjtf^a •' društva*, se je o reviea »Gorica* s trditvijo, da Lahoni so se zbali — znane „slo-gaške* skrbi za trgovski in obrtni stan«,. Kakd se žabe napihujejo v vola 1 Da je wGo-ričanskf* samohvala le izrpdek bolne domišljije,'nam dokazuje pisava lahonskjh listov, Saj je priobčil ,Gorriere* (~ v Trstu .Piecolo*1 —) že več člankov, ki razodevajo velik strah pred našim društvom, V *Corr,* od 16, t, m. fcitamo zopet članek z naslovom „Prograrn primorskih Slovencev*, v katerem imenuje naše društvo 9Societ& per industriae eommer-c i o*, našteva nekaj odstavkov iz „S o činih* člankov, kliče potem vse lahonstvo na pozor in piše med drugim: „Gli sloveni sono en-trati nel regno det positivo; hanno messo il ditto sulla pltga, e ci insegnano che bisogna lavorare sodo....* Tojse jaravi: Slovenci so se otresli le besedovanja In so nastopili pot pozitivnosti, položili so prst na rano in uče Italijane, da se morajo enako pripraviti na odpor.,,. Menda ni trebi dalje zgubljati besed v dokaz, da je »Uoričanska* domišljija brez podlage. In ako sklepamo po uzorcu, kateri je wGor.* Že česlo zlorabila, tedaj moramo reči: Lahoni trepetajo pred našo trgovsko-obrtno organizacijo, ergo je jedino prava p©tf po kateri nam je hoditi. Mi se lahon-skega odpora nič ne bojimo, marveč se brez skrbi borimo z odprtim vezirjem. Zmaga bo prej ali slej na slovenski strani! — Tudi nviranje iti polena pod noge od strani pe-lxm* »Slogašev* nas ne bo oviralo v takem delu za narod. Tovarna testenin. ~ Opozarjamo na oglas na tretji strani »Prve kranjske tovarne testenin Žnklerštč & Valenčič* v Ilirski Bistrici. Dobrota teh testenin p nadkriljuje povsem ono konkurenčnih italijanskih tvrdk, posebno ker -so izdelki vedno sveži. Priporočamo gg. trgovcem, naj bi si naročili uzorce teh testenin, katere pošilja tovarna zastonj na poskušnjo. Želeli bi, da se vsi naši trgovci založijo edino le s temi testeninami, ker s tem bi podpirali narodno tvrdkoior postregli občinstvu z vedno svežo in tečno hrano, Dobro domače zdravilo. — Med domačimi zdravili, ki lajšajo bolečine in se pri prehlajenjih itd. uporabljajo, zavzema prvo mesto v laboraiorju Richterjeve lekarne v Pragi izdelovano Liniment. Gapsici comp. Cena je nizka: 40 kr.. 70 kr. in i g!d. za steklenico. Vsako steklenico se spozna po znanem rudečem sidru. ._______...r <.--_,,....¦-. — —.... , _...,. . . |~! M* *¦*»,>«* ll •Vv-'*»»ip+¦» Društvene vesti. »Šolski Dobi*. — Namesto predsed* nika se je oglasila .Gorica" in svetovala »Sočinemu* Radovednežu, naj se obrne po odgovor do mene, ki sem potrdil račune za 1. 1808. že Š& junija v družbi dveh drugih pregledovalcev računov.... Na to wGoričansko* zavijunstvo odgovarjam, da Radovednež ni vprašal, ali so opravili svojo dolžnost pregledovale! računov, marveč je vprašal, kdaj se spomni predsednik dr. Gregorčič na najglavniša določila? pravilih, ki-zahtevajo vsako leto občni zbor in 8 dnij poprej račune na razpolago vsem članom. Zdaj pa smo že pri koncu L 1899.. a odbor orni* predsednik ni izpolnil te dolžnosti niti za I, 1898. — A* Gabršček. Z«upni- »hod r Bivati. — Vkljub zeld neprijetnemu vremenu se je zbralo v nedeljo popoldne v prijaznih prostorih g. Andreja Obersnela v Divači iz vse soseščine (tudi iz Lokvi in Povirj*) 34 veljavnih radi na zaupno posvetovanje o potrebi in delokrogu novega ^Trgovsko in obrtnega društva za Goriško*. Govornik And. Ga-bršček iz Gorice je pojasnjeval nad dve uri vzroke, ki so silili na ustanovitev tega društva, ter njegov ožji in širši delokrog ne le v korist trgovskega in obrtnega stanu marveč vsled posebnih razmer na Goriškem za ves nas narod. Živahni razgovori že pred shodom in po shodu so pa dokazali, da vrli možaki cel6 v onem delu naše dežele se živo zanimajo za naše gibanje v Gorici, kateremu žele najboljšega vspeha. — Izmed neobrtni-kov so bili le trije možje, namreč dva gg. učitelja in g. župan. — Ta shod bo rodil sad za naše društvo. Izrekla se je da bi se priredil še kak tak shod ? oni obširni župani ji. »SIoTetiska čitalnica8 t Renčali priredi v nedeljo dne 27. nov. t, l društveni pte*i V prostorih g. župana. Pričetek ob 5. uri pop. ¦ • ! - .'\ '. ¦¦ Raz m .t...-d i:;^ ažnejsi pr državnem zboru, društvom je stavil Bielohlawek s gftj&ffj* I i i ogl In interpelacije T Proti konsu mni m dne 14. t m. poslanec tovariši predlog, da se ima predložiti nemudoma načrt zakona, ki bi temeljito odpravil vse krlčoCe nedostatke, kar jih je naraslo- vsled konsumnih in sličnih Anffltftg ¦^l..J4^nngnmna druStva so škodljiva trgovcem m obrtnikom in je vsled njih že nebroj družin prišlo ob kruh, zlasti ker taka društva uživajo prednost pred trgovinami na škodo tem. Ima se izvoliti odsek 36 članov zbornice, ki naj se takoj in temeljito peča s tem vprašanjem. * Za podaljšanje oprostitve davka na vinograde, prizadete po trt ni uši, je predložil dr. Gotz s tovariši načrt zakona, po katerem se ima oprostitev od davkov na take vinograde podaljMLM. dobro W TeT, Tn doba za uplačiio državnih posojil v svrho opomoči takim vinogradnikom naj se podaljša za 5 let« Poslanec S p i n č i č s tovariši je stavil nujni predlog v pomoč bednim občinam v isri, zlasti Rečini, Klani in Liscu, naj se jim da kot neizogibno potrebno izdatno državno pomoč, kakor tudi naj se priskoči na pomoč oškodovanim vinogradnikom, da ohranijo trte za prihodnje. Dalmatinski poslanec B i a n k i n i je interpeloval ministra za deželno hrambo radi postopanja vojaških oblastij proti učiteljem* vojakom, katero je naravnost tako, da ga učitelj-vojak ne more prenašati. Časnlškl kolek — odpravljen. — Po tolikem trudu v zadnjih letili se je naš državni zbor vendar končno popel do tega, da je odpravil časnišk? kolek v seji v petek, Naredba stopi v veljavo z novim letom. O časniškem koleku smo že večkrat pisali, zato rečemo tukaj samo to, da ga ima sedaj v Evropi edino še — Turčija, kar odpravo menda dosti označuje. Za kolekom pa bo treba lotiti se tudi tiskovnega zakona, ki je zastarel, da je prav — srednjeveški. Avdljence pri cesarju* — Z včerajšnjim dnem so bile pričele avdijence levičarskih in desničarskih voditeljev pri cesarju. V avdijenci so bili dr. Fuehs, grof Palffjr, baron Sclnvegel, grof Sturgkh, dr. Engel, dr. Ehenhoch, dr. Funke, Pergelt, Prade, Kaiser. Cesar hoče uplivaSi na poslance, da bi državni zbor Se pred novim letom odobril &akon o r^stitnciji užilninskih davkov ter bi dognal budgetni provizorij. *** V avd/jenei je bilo tudi predsedstvo gosposke zbornice. Clnry ™ odstopi! — Cbuj je podal baje v petek res že ostavko, ali še ni bila sprejeta. Smatrajo pa Claryjev odstop kot neizogiben in sicer v najkrajšem času. Na Češkem so bile v nedeljo po vseh okrožnih mestih manifestacije okrajnih županstev proti vladi; izreklo se je vse za naj-odločnejšo opozicijo čeških poslancev. V Pragi je bilo tako zborovanje v mestni dvorani. K to t na depntacija, kakor se glasilo poročilo iz Budimpešte ™ je odje-njaia od prvotnega svojega stališča ter dovolila, da se določi tudi nižja kvota od 35 3 Ogri ponujajo kvoto 34JSi% ali m kvoto iz pod 35* ne bo dobiti veČine v drž. zboru. Clarjjevo stališče je težavno, omajano, ker državni voz noče naprej, kakor bi hotel, in zato mora krona posegati vmes v državne posle. Govori se, da radi dosedanjih ne-vspehov pride do ministerske krize. Dijaški »Statik" v Kopru. G. kr. deželni šobki svet je odločil, da se odstopi od disciplinarne preiskave, pričele proti četvo-rici italijanskih dijakov učiteljišča v Kopru, ki so demonstrovali po koperskih ulicah, kakor znano, z »Evviva 1'Italia! — „Naša Sloga** pravi: »Odstopilo se je torej od dalnje preiskave proti njim, češ da so nekrivi! Ne razumemo, kako se je moglo dokazati, da so nekrivi, ker preiskava ni izvršena in ker sou-čenči onih dijakov-demostrantov še vedno trde, da so italijanski dijaki demonstrovali v gornjem smislu. Ako pa se je v istim izpostavilo, da so obtoženi dijaki nedolžni — ker pa v javnosti ni dokazano z ničemur — torej naj se postopa najstrožje proti onim dijakom, kateri so povedati svojcu razredniku vse, kar so culi in videli. Ntkdo mora biti kriv! Dakle Marko ali Madona!* Antooelli in Dreossi. Ta tudi nam dobro znana tvrdka, katero vlada podpira, je dobila ? delo jeden del južno* dalmatinske železnice. Če prav stoji v pogodbi, da mora sprejemati avstrijske delavce, ne stori tega, temveč najema le laške podanike. V pisarni imajo slike Osrihatdija, Cavourja itd.; potrebno bi bilo, spregovoriti o tem v držanem zboru, da ne bodo tujci si služili kruha tisti čas, ko dalmatinski delavci v Egiptu in drugje mrjejo od truda in gladu! Blskup Strossniajrcr. V soboto je preteklo 50 let, odkar je bil imenovan Jos. Juraj Strossmayer, tačas dvorni kapelan, biskupom v Djakovaru. Lep praznik 50 letnice na škofovski stolici je praznoval omenjeni dan plemeniti hrvatski biskup, in ž njim ga je praznoval tudi ostali slovanski svet, do kamor je segel glas o Strossmayerju. — »Slov* kršč. nar. zveza* na Dunaju mu je brzojavno čestitala. — Slava mu 5e na mnogo let! Celjska »DomoTina* je bila preteklo zaplenjena, in sicer po vrsti Vsled tega ima škode nad 500 se, kakor da jo hoče državna uničiti. Živela tiskovna sva* soboto zopet štirinajstič že. gld. Dozdeva oblast docela boda v turški Avstriji 11 '* i Ejj ..> i\ '•*. v. f- y ¦ *. : '"& .•K '.L¦&&'! VilO knšCejo pripoiuoS^I c. kf. J^iizalati # da se povrnejo v domovino ai tUBgfce ^^p občine, je vsak dan veeje. j^almatinci v Egiptu delajo pri urejevanju Nila v gornjem " ~ dežele, t . jetje Ima neka angleška tvrdka, ki pa svoje delavce tako slabo plača, da si ne morejo' prihraniti niti Hovciea. In kljub a temu jih še vabijo v Egipet, in ljudje tudi v svoji nespameti hodijo tje delat skoro zastonj, ter se potem vrnejo v domovino izmučeni ali brez krajcarja! Raznoterosti, Dne 11. t m. se je poročil v nemškem Brodu na Češkem drž. poslanec dr. Edv. Brzorad z g.cno Majerjevo iz Prage. Poročil ju je poslanec S p i n č i č. — Dalmatinski namestnik general David je bil sprejet te dni v avdijenci pri sv. Očetu v Rimu; Kaj je dalo temu povodi doslej se nT znano. — Piran v Istri hoče tudi protesto-vati proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu, in sicer v seji dne 26. t. m. Malo kasno so si to umislili! -— Občinskim načelnikom v nesrečni občini P o m j a n v Istri je izvoljen odpadnik Bartolich. Tako ima s pomočjo ,od zgoraj* slovenska občina odpadnika za župana. — Znani dr. Krstic na Voloskem je bil zaprt 14 dnij v Trstu radi znane skupščine v Matuljah lanskega leta. — Pravila „društva Kneippoveev« v Ljubljani je vlada potrdila. Fmalu bo občni zbor. — O vojni Anglije z fBuri povemo kot najvažnejše to, da angleška vojska je zapustila Ladvsmith ter se utaborila nekje v bližini. lV)teiiiu. Bajf^ziifiiieiie o iiladetpi M mleko itd. v trudil, da je mleku, molžL wm poduka kako nagrado ski ^n^B0^'%-vW^/:^^ 2 3* šLe za 15 kr. i.iiiMM«««,.,,,-,,*,«-«., •*"¦¦»"(•.".,<»*.*> Narodno Urejuje Anton Kristan. i- Vprašanja narodnogospodarska in so-cijalna si tudi pri nas od dne do dne pridobivajo več prostora toliko v srcih ljudij Jo-likor v predalih časopisja* Seveda še ni tako, kakor bi z ozirom na naše razmere moralo biti. Vzrok temu, pravijo, je premalo delavcev na tem polju. Nečem tega vzroka še seda natančneje preiskovati, kajti bi bilo pret žavno in tudi malo zahvalno. Vem, mnogi bi odgovorili na moje vprašanje: čemu ne /v ostala je še knjižnice n izvod novčM H>>dY pa za dve kroni W, z a. tesar je. -L. p0 aamčilu c. trgovinskega ministrestva priredi c. kr. tebnologiški obrtni muzej na Dunaju tečaje za tesarje. V teh tečajih se bode poučevalo v geometriji, stresni in stavbeni konstrukciji, tehnologiji: važnejši tesarski lesovi, njih lastnosti in obdelovanje, orodja in stroji; o obrtnem računstvu in stavbeni mehaniki ter o pfaKbaiein deta m mmm tesiišem lučaji tr^jajo po tri mesece ig. se wm leto. Za vsprejem r ceni Dolirjl in oni pi^cl$efevci> i, da m 0m$ kml mm in katere priporoča županstvo in zadruga ali kako strokovno društvo. Prednost imajo polirji pred preddelavci in med zadnjimi zopet oni, kateri nameravajo v krat* kem kot polirji svojo obrt izvrševati. Slednjič se more sprejeti v obče Je take prosilce, kateri so že 24 let, ne pa več kot 45 let stari, in kateri so vojaški dolžnosti že zadostili ali o uprafiv kot pre# izrazite svojih mislij in idej o narodnogospodarskih in socijalnih vprašanjih s peresom : akje pa jih naj izrazim, ko mi urednik časopisa vrne moj rokopis, če razpravljam suhe narodnogospodarske stvari rekoč: ej brate, kaj mi hoče siva teorija !*.,¦¦,¦ In povedo golo resnico! Naši uredniki skrbe, da ugodijo čitatelju z mikavnimi stvarmi, s senzacijami, češ, bode več naročnikov. S stališča trgovskega bi mogoče bilo to odobravati. Seveda pride tu vprašanje: je-li pri nas (na kar opozarjam) Časopis eminentne trgovsko podjetje? Mnenja sem, da nel Bilo bi sicer dobro, a ko bi naša gospoda pri raznih Časopisih malo trgovsko postopali, ali ne nikakor na škodo in demoralizacijo našega slovenskega ljudstva, ki še ni na oni stopinji izobrazbe, da bi moglo jasno razločevati dobro od slabega. Naloga našega časopisja bodi: vzgoja, dviganje od nedovršenosti k dovršenju, izpodbujevanje k napredku itd. Narodnogospodarsko polje je zelo hvaležno. Kdor se ga poprime s celim srcem in vso vnemo, gotovo ga ne opusti, kajti iz-previdi, da uprav tu največ more svojemu narodu koristiti In polje soeijalno ? Tudi to je plodonosno, tudi to je dela potrebno. In kaj dela na tem polju naše časnikarstvo? Istotoliko, ako ne Še manj, kakor na narodnogospodarskem polju. Razume se samo ob sebi, da bi se pri vsem tem ne smelo zanemarjati novic, oziroma, da bi se pri vsem tem tudi oziralo na čitatelje. Naše Časnikarstvo bi moralo spajati dobro in lepo s koristnim ter tako voditi čitatelja, katerega lahko zavedejo, ničesar slutečega, tja, kamor priti ni niti nikdar mislil. Seveda je treba postopati taktično, in pri tem ne imeti vedno pred očmi momentalnega rnaterijalnega dobička ,temveč momentalno aktivno stanje ter up na lepšo bodočnost z izobraženimi čitatelji. Cesar ns more časnikar povedati v časopisu, naj pa pove v predavanjih, za katera mora navduševati, privatnim potom in v časopisu vedno in vedno. S tem koristi i sebi. Zakaj in kako ? Povem v bodoče. - Telegrafiške dopisnico. — Svet napreduje. Vse hiti neumorno za tem, da bi se občevanje mej nami Cešče omogočilo. Telegram, telefon, ekspres, pnevmatiška pošta sami izvrstni pripomočki h hitrejšemu občevanju. In sedaj še — telegrafiške dopisnice* I katere predlaga dr. Herrman. Stvar bi se vršila tako-le: na telegrafiških dopisnicah in zalepkah napisana poročila bi se oddala te-legrafiški na pravo mesto, kjer bi se pa potom navadnega poštnega razdajanja razrmšala. Telegrafiške dopisnice hočejo biti posrednik mej telegramom in običajno pošto. Kako je ravnati % aaiefcom ? — Pra v redek pojav pri naš na Slovenskem jeknjiž niča, ki bi teoretično razjašnjevala razne vrste gospodarstva. V novejšem času se vendar tu in tam najde umen človek, ki napiše mjm misli o gospodarstva z največjo nado, da bo koristil stvari. Cešče se vara, kajti pri nas je še preveč v modi *jtakor je moj oče delal, tako bom delal tudi jaz*. In uprav zrK raditega ostaja taka knjižnica nerazpečaKia ter ne nosi onih koristi, ¦- ----- ~ » ¦" -—-¦"'"• ¦• »¦- "" ---¦'¦ - " •" ¦* " * •' '"• ^-WM-W..*».-------^rrc;----„ Književnost .Žarki in snežinke*. — V »Narodni tiskarni * v Ljubljani so začele izhajati pod gorenjim naslovom poezije Eibina Kristana v posameznih snopičih, katerih bo 10. Naročnina za celo zbirko znaša gld. 1; posamezni snopiči "stanejo 10 novč., s poštnino 12. Naroči se lahko pri upravništvu »Žarkov in snežink*, poste rest. Ljubljana, ali pa pri knjigotržcu L. Schwentnerju. Vsak.snopič ob-sega eno polo, cela zbirka toroj 160 stranij. »mir. . i| ¦fnlmT . ¦ 'linm i n r......•-¦——--¦¦ ¦—--¦¦¦¦—-----•——-• n — • -—— .-..^.i^.m—-^........------,... _ ...... —..-.-—... ^mrf-^K! «,—«*"- Prva kranjska tovarna testenin maera v II. Bistrici -:- ¦- '."-* priporoča velespoštovanemu občinstvu svoje priznaao izborne testenine kot makarone, vloge m na jmto > kakOTOstflu prvi sijegni uspeh najinih kdelkov je tat^^Ja ^e ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo kot najinih v tem easu kar jih izdelujeva. Spoštovana gospodinj »S Sezite po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni s slastjo zavživajo, ki dosedajo testeninah 4$ vedeti; niso hoteli* Ker so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake druge, sva gotova da se morajo vsakemu pri* tfubiti, kdor jih pokusL — * * fm i Dobe se v vseh prodajalnicah jestvin; povsem, zanesljivo najine pa so le one, ki m prodajajo v 2tM j vojih po l/a Mogr. z najino iirmo, ^ n TrgoTcem posipava eeuik zastoiij in frauko \ v ¦¦? <>, C . •• •N. s* * '.- ::S •. y. %tWW -K Podpisani naznanja, da proda^koii 500 klftr, zemljišča na voglu ulice PietroZoru|ti v ulici Ponte Nuovo. -Prodaja pa v obsegajocih najmanj 100 klftr. Več se izp prt podpisanem. Josip Leghissa, r Gorici, Via MoMHi št.f38. -: '&: ¦*>•'• :•. .fc ;¦* ^v^ Mg ¦ Ki II S.-; mmmm na r • ¦

r - raz- i|s|«^#vinai^«ii JSaraeroabst m nihče igftfl^eiifgl:%. bili prisiljeni \ o"" tem'vprašanju, s1&ila"io*iča in Htub?. 1 Protestirati kar je rekel poslanec za i r. "*' - m \ ,J^ ft brigajo J,»^.... mm tiu: A* s>r ^gg^i^JilA S^zaradltega ^^Idpelg; ge čati^z daljiumi ¦*• *..¦' iJrt V*"**'! UPI i| "t* 3B*i L JM«*J ••L& am '^ ipflft^vi ,*. I* ' jniMHft aa »i je posre* v poljsko «* ruskem spora za i^fSipM^feles*' fe da toaj° *¦* irAzp, vendar iz tega ne f |# ma1§>rigali 2« mate slovanske ifo si nam zli, da je tako, |ii|p§^^#'.*lb M *w RW prepričani, Je fiak^as o Staaiji in njenih razmerah Slovaflštvu le refren fraz, Ko-fc fctMlo več takih listov, kakršen *8 r. .-' «•:&' I ''- •- W: i I i pregled«, jaz sem prepričan, tal posluša«, kaj se godi pri vas, it f«§ vpjfv se peftvoji, Drugi govornik Hrab# je4ezWilbistv6 češkega rasofllstva, češ, ko tmo; se Gehi jeii prebujati in iskali pomoči t t ¦¦''• % ...,- % -• \ k • • W*#fl| iHikani narod, nismo videli nikjer dl»|od prijateljev uego , v edinem takrat ne-<(dv1inem slovanskem narodu,' v narodu ru-skem. Toda n«še čustvovanje do Rusov je tyU rtesebieno, nismo zato nič zahtevali, ni le (mm leg« ttreba sramovati, tem bolj, ker MJ0 ravnotako i polonoflli i srboflli, da, nismo li ni najmanjšega slov. narodiča - Lu-faiim* Gosp, Hrub^ se je tudi skliceval v datat, d* Čehi niso odobrovali, ako je težka roka brata Slovana padala na glavo mlajšega brata, na poljsko ustajo 1863. Toda na tak način se ne more okrepiti zveza poljskega naroda z drugimi slovanskimi narodi; kajti i usi;aja 1863. je bila zmota z naše strani. (Konec prihodnjič), -• I i r • ' ¦ ¦ ¦¦' «Affi«t>« n ¦•.¦¦>:'•¦!¦ ¦ *tn&i*«fcf* * V ^ ' p ,* ^ S -* • :*- ¦ -,.*•'¦ i Forto Aicgre, dne »1. okt. 1899. P i r o d n o pr a v o i n ,ly n c h«-s o d b a m etiki). — Ko se je pred dvema mesecema bila raznesla vest po svetu, da je v ulah*u (Louissiana, Sev. Amerika) ljudska množica obesila 6 Italijanov, ker so ¦ ¦ . usmrtili nekega tamošnjega zdravnika, so prŠdjale vse večje novine temu poročilu svoj komentar« Glavne misli, oziroma dejstvu, bodo vsekako zanimala tudi naše čitatelje, zato podajem v naslednjih vrsUcah nekaj čl^if; v pojašnenje severo-ameriškega stališča n^^|<#i ttfozemcem* torej tudi Avstrijcem. iforl ctmlnjeni š1uč% v katerem je bru-razdivjanost stopila na mesto sodnega prava, Vidini lemveč se more nanizati ne-S^fe^^tt Činom, pri kojih javna oblast Iti iuiitf Ji |fth0Če zabraniti zlotvornega |o^pJ:pttfc: v 1jedinfenih državah je v na nizkem stališču in vsled tega nima Ji^jnima moči, povzdigniti pravno ter utrditi aakonrfo raz* |J||i||?igJega sodišča in todr ostale mmmm. !"'':•?..• '¦:•' m :}%& !xmm% i& B8 drŽavah pa so iz- i^Iftnia: naravnost od ljudstva fel#ted# lei tJrad je torej o-strankarskega iftišpnja; ^^iifcania di^ivno Ičrmitov ^e ifarfe Gradnike ,'" •¦- ^iii0iK S0|^ #adftji Mac ittešt rti^d zrna* §a ^ si na ta način ia so bddoče volitve Sllilli«* -itav^'-:MeaBr"P4i S^^il&V;^#K ^%|$fe »a. e. ki so bili poznani kot udja društva > v/-" hessy td« . i^n^lJJJea-preiskavči in je v istini iasledil med istimilločince; dne 15, oktobra 1.1890. je bit lat vjstui uradnik, zavratno ustrojen. JEladi tegaT #čiija &P*te in t,)žene Italgane i, menda iz strahu pred osveto, toda razburjeni narod jih ko so bili puščerti iz zapora, po- * v '1 t. i. obesil na bližnja so zavratno je takoj, padel |n » I vil -. * :^«s >; ., ft ¦¦ jjifif njegovem siti- govora* mmMm w&M'fW& vse ^4 % dpžavak poleg mm* t ¦' ¦ .: ?*¦ <¦¦ ¦ ; "Li. I '*p pr*va "ejfeveškfe fek^ illftSai^ajppm-gso tud* zaslužili^ m*žljn il&MlIilptf"i deželo M iyft#H»ir*s Y:{č1a1iom^rri|: ^11 drevesa; s tem ne še zadovoljna množica je udrla moreč in požigajoč v ital. bivališča in vse, kar ni pravočasno ubeglo. itaJ^anška vlada je^jrah^^ kršenja inozemcem zagotovljenega varstva in šele h 1892, je dovolila vlada Zjed. držav malo odškodnino udovara in sirotam onih - umorjencev. To je bilo vsaj nekaj zadoščenja. Drugače pa se je iztekla afera med Zjed. državami in Avstrijo. V tem slučaju ni bil krivec takozvani lynch-sodnik, temveč nepošteno kršenje mednarodnega prava je bilo povzročeno po državnem uradniku. Avstro-ogerski rudarji (večinoma Hrvati) so ustavili delo v rudniku Latimer-u (Pennsvlvania) ter korakali mirm« k drugim jamam, da pregovore ostale tovariše za štrajk. Na potu jih ustavi šerif iz Hazletona z oddelkom milice ter jim veli, se raziti. Ker pa tega niso storili takoj, zapove streljati na neoborožene delavce; 22 je bilo mrtvih, 36 težko in 40 lahko ranjenih; šerif je bil jednostavno odstavljen, ne da bi bii posebej kaznovan, Privatne tožbe za oškodnino zapuščenim obi-teljinr so sodnije ovrgle, reklamacije avstr.-oger. vlade v Washingtonu so ostale brez vspeha. Navadno odgovarja zjed. vlada na take zahteve, da ne more biti odgovorna za vse, kar se dogodi v posameznih državah in da ima njim nasproti le omejeno moč; Ua vlada se je v tem slučaju poslužila izgovora, da, ako so ameriške sodnije odklonile pravo odškodnine, po zakonu ne more in ne sme popravljati sodnih odločb. - - Seve, za druge Avstrijo, naDravi kako države, izvzemši ker mora. napravi "•—.......... - * • -- ------ .-—.-..,. --..-----...,,.....„._.._._ .. .,. >„ „.. izjemo, Avstrija pa se je najbrž zadovoljila s tem gnilim izgovorom, saj tudi nima čnsa, se brigati za v inozemstvu živeče podanike, zlasti pa, če so isti Hrvati ali Slovani sploh. Da se je Nemcu ali. Italijanu — tu m;slim iste iz Avstrije — kaj sličnega dogodilo, bi, ako že avstr. vlada ne more energično nastopiti, se za nje zavzela nemška, ozir. laška vlada! Slabotna Italija dobi pravo na svoje zahteve (po novejših poročilih je amer. vlada izplačala vsaki obileljt v Talluhah-u obeSenih Italijanov po 5000 dolarjev) — pa mogočna Avstrija, kaka primera! Iz gornjega se vidi, kako povrSno izvršujejo v Washingtonu narodopravne dolžnosti, katere mora pripoznati vsaka kulturna država. Še slabše je z državnopravnimi in humanitarnimi nazori; siromašni ernei n.pr. nimajo prav nobenega človeškega prava, za vsako zloCinstvo, storjeno od kogar koli, pade sumnja na črnca* in že vsled neosnovane iumnje nastopi narod s svojo nečloveško Jsrnch^sodbo, nikdar pa ali zelo redko se kaznuje ta grozna krivica. Za to pa je slo- * bodna Amerika, ki je pod praporom „slo-boue in hunianitete* osvojila si Kubo! D. S. & m ¦j«—"»miii.**' ¦¦.....-^»mi— Lokavca. ('ona. Slavno uredništvo na K ;' »Soče" v Na dcipise od 10. iii 17. novembra v cenjeni 1fSoči,L v dopisih iz Lokavcai in Ajdovskega okraja je lažnjivo iu brez podlage ena mojat oseba. Oslaiijaje na § 19. tisk.^ zakonika blagovolite sprejeti v Vaš cenjeni list sledeči popravek. Ni res, da bi jaz dne 5. t. m. agitiral a^i brusil pete, radi zaupnic grof. Cdroniniju; res je, % sem bil ta dan le malo časa pred blagoslovom s nekim znancem iz Gorice, po blagoslovu pa nisem bil iz svojega stanovanja. Ni res, da bi z g. županom Vidmarjem sijala kaj dne 1& L_inT; res je, dfa g. župana taf dan iii bilo ztinaj, jaz pa sem bil zvečer v nekej dražbi, kjer ni bilo slišati o nobenej zaupnici o grof, Coronihiju. "M res, da bf,jaz kakemu starašinu ali ^pmš |fiprn^jal, svetoval ali dokazoval, ti# iisuje'M lajupbieogrofi Coroninuu; res ^m^^§§M$m^M tfS besede z no- pdBfesi^m ali starašmom, kar sov n^pt potrdili; a niti drugi ati. seji dim#t&l *.V- ' ¦«*J **k. '¦•¦ -, >"' i Ži.'. % >-s m. >.ru- ¦ "¦* ¦m,.*:- .;; v*-.. ...iii--.,;,- Si t r % ¦¦'. &¦ % ,.- * * = • h * ."" .; .- * . - ' '' I *¦ '."s & - f .) ¦, ¦ * ¦ *:.. i 4 ¦¦•¦ v M i 1 f «' ' « ¦. r *;--. W Vn4 V »¦ % * ¦ *' i * S * - ¦j ... •L* v1' . ¦ J >:. i ... •^fcfc L ¦ ¦ ¦ "i " • it6s pa je* da dotiCni dopisnik laže. a* ¦!-« kamor se ne vrne več, tuai če bi L * t i' i'? - S • *'" 80 51 i ¦ ¦ I Ivan A< Tomažie, nadučitelj. Čudim se, da sprejemate v Vaš cenjeni tisi take Inžnjivosti, ki niso bazirane na no-benej podlagi, in to od tacih ljudi, ki so v življenju le 2alo, da Bogu eas kradejo in lažejo o ljudeh, s katerimi nikdar ne govore. Z odličnim spoštovanjem TomažiC. Dostavek uredništva: Dopis pri-občujemo tak, kakorSen je došel, in sicer ne radi § 19. ampak radi zanimivosti. Naši gg. dopisniki, katerih je več, pa naj se potem sami lepo zmenijo z g, Tcmažičem, ako se jim zdi to prikladno. Od svoje strani nimamo nič pristaviti. '•i •> .- ¦ —^ -.-.»_-_-_-_-.:;«.—», * «M ¦¦™.l^...... __.„—-_—_.^.„w. __—.—*_, ,,__fc.«___,___» — Velerodnima go-Andr, Gabrščeku v Iz Dol- Vrtojbe, spodoma dr. Turni in Gorici: "... Stoj ta trdno kot skala ob morju, bojuj ta se tudi za naprej za pravično stvar! S prej mita neomahljivo zaupanje in ljubezen do Vaju, ka- Vama podaja mladina iz Pol. Vrtojbe. Sledi 68 podpisov v originalu. tero f -1.1(1 I— — u* ¦*• -^«"»»i»;7» Iz €rni& Ker dosti slišim o teh ,..,.._,._.„ Iz Št. Aiuireža. 1 zaupnicah na grofa Goroninija, naj omenim nekaj tudi jaz, Naša župnnija obstoji iz 3 katastralnih občin, in sicer so Crniče, Batuje, Selo. Na i, t. m. je bil sklical župan v sejo vseh 24 starašin, V seji so postavili proračun m I« 1900, Ko so vse dobro in prav uredili ter so se pri kapljici vina pogovarjali še to in ono, se je oglasil podžupan Berbuč ter rekel, da bi bilo umestno, poslati zaupnico grofu Coroniniju vsled njegovih zaslug, ali njegov glas je ostal glas vpijočega v puščavi, ker vseh 28 starašin je bilo odločno proti zaupnici. Starašina Kosovel seje izrekel prav odločno, ček da kdor dela razpoi\ naj ga tudi poravna, da pri novih volitvah že vemo, kaj je naredili. Crniski. V vsaki številki »Gorice* so objavljene zaupnice, katere prihajajo od županstev grofu Coroniniju, čeravno jih rit toliko kolikor si jih gospoda okoli „Goricc* želi. Tudi nekatere občine v bližnji goriški okolici so poslale zaupnice. Vendar so podpisi na tistih večinoma prisiljeni, ker žal, da je še mnogo takih mož v občinskih atarašinstvih, ki se dajo voditi od vsake osebe. Agitacija m zaupnice po okolici in po vsej deželi je silna. Tako tudi pri nas v Št. And rezu. Tudi tukaj je nekoliko v to nepoklicanih oseb, katere se na vse načine trudijo, da bi županov namestnik g. Franc Zavadlav sklical občinsko sejo, v kateri naj hi sklenili .......«-"•«.•¦. .- - .-~........-..,.. -,„.,.,......__. „.... ._„,_....,,_ _. .... .....,... jL........ m . ____wii poslati zaupnico. Ali vsaki dosedanji se je razbil na odločnem odporu g. Zava-dlava in drugih občinskih stara§in9 ker sploh od vseh občinskih starašin sta k večjemu dva na strani »Goričanov*. Pa tudi ostalo prebivalstvo je odločno na strani g. dr. Turne in Gabrščeka in odobruje njih delovanje in pisavo „SočeM ter obsoja ono »Gorice*. Upamo torej,, da iz naše občine ne bode zaupnice, in da ostanejo vsi starašine in posebno g. namestnik županov trdni v svojem prepričanju ter da pokažejo s tem, da so možje v pravem pomenu besede, ne pa babe v hlačah, ki se dajo od vsakega oviti okoli prsta. Pristašem „Goričanske bande" pa svetujemo, naj si ne hodijo več krhat zastonj svojih jezikov ob trdno voljo g. Franca Za-vadlava in drugih starašin, četudi bi se s še tako sladkimi besedami poniževali pred njimi. (Včeraj je bila seja starešinstva, ali na dnevnem redu ni bilo zaupnice. Upamo, da je tudi nikdar ne bo.) Če bi bili tudi drugod v nekaterih ob-činah nekateri starašine bolj moški in ne babji, potem še le bi se pokazala slava „Go-ričanov* v pravi luči. & p *.. • -m ~,_-. ¦• V • T r razne novice. ¦¦* Smrtna kosa. V soboto so pokopali g. Antona Gorici Ca, posestnika v Dol. Vrtojbi, ki je umrl i petek v jutro v 73. letu svoje starosti. Pokojni je. bil obče Čislan mož ter Član starašinstva nad SO let. Njemu večni roir in pokoj, preostalim pa naše sožaljel ftrof Alfred Coronini je še vedno na tujem, da ga ne morejo nadlegovati njegovi — »prijatelji*. Kje je, pa dobro vedd svojci, ali hranijo to tajnost za-se. Tak6 odločno se je grof umaknil s politiškega pozorišča, rezupno '^l^pl^^^^^^fflii bande, — Takd je s to »prvo žrtvog# Na-glašamo le še enkrat, da grof Coronini se ni umaknil radi nas »Sočanov*, marveč radi zavožene politike »Goričanov\ ki so na koncu s svojo slavo! Radi zanimivosti povemo še to-le: Grof Coronini je vedno govoril že od meseca aprila naprej: da odstopi in popusti vse skupaj, kakor hitro začne osebno prepiranje v slovenski stranki.,.. Grof C. je večkrat svečano aatrjevaV da v novem listu nebo osebnih napadov itd, in je obžaloval že prvi napad v L številki »Gorice4* na Gabrseeka, prizna* vaje, da je napad krivičen. Pozneje ga ni bilo v Gorici, ko je »Gorica* najne-sramneje blatila zaslužne može, ™ Ko se je vrnil in^ je videl, kako nizko je padla ta ko* rump^ skrajni nevarnosti v taki družbi njegovo ari* stokratsko ime, je vplivalo tudi to nanj, da se je rešil svojih prijateljev. Pobegnil je pred dokazi njihove ljubezni 1 *V dopisu iz ttor« Vrtojbe v zadnji številki stoji pisano: JF seji se je izvrstno potegoval za dobro stvar A, Gor kič iz | Dolnje Vrtojbe", Stavek popravljamo tako, da se je g. Fran Gorkič, sin pokojnega Antona, potegoval za dobro stvar. Zaupnice — nezaupnice. — Huda gre! V edenindvajsetih dneh trudapolneagitacije celokupne črne vojske »Gorieanske* so zbobnali skupaj 18, reci: celih osemnajst zaupnic, a Se od teh je velika veČina docela brezbarvna in se dotika le osebe grofa Goroninija. — Tudi ta zadnja bomba je počila torej brez zaželjenega odmeva! Zopet so se britko varali v »računih brez krčmarja* ! Preteklo je torej celih 11 dnij, a to preklicano slovensko ljudstvo le še neče zamašiti ust tem maloštevilnim zdraž-barjem in objeti v ljubezni in zvestobi »Goričansko* bando. V teh it dneh je bilo pač dovolj časa, da bi naše ljudstvo izreklo svoje soglašenje, kolikor ga je. Toda z vso agitacijo so dosegli celih 18 zaupnic, d o čim je slovenskih županij — nad IGO. Pač jasen dokaz, kakd hladno je sprejelo naše ljudstvo „Goricansko1* javkanje in njih prošnje, naj B& božjo voljo pošilja zaupnice v Gorico* ~~ Kar bo zaupnic odslej, lahko rečemo, da jih lahko upoštevamo še manj od dosedanjih. Blamaža m »Goričane* je končana! Se znamenitejš? so pa pojavi m deželi — proti* zaupnicam. Povedali smo že, kak6 so zaupnice propadale v važnih občinah. Danes naj dostavimo, da je zaupnica propadla v Črničah, kjer je bil za njo edino brat prof, Berbuča. Enako je soglasno propadla v veliki n a k e I s k o - d i-vaški županiji, kamor jo je hotel vtihotapiti dr. Rojic po nekem uvofem pacijentu. Dostavljamo še, da še druge poglavitne žlf* panije na Krasu, kakor S e ž a n a, Kome n, Na h rezina, niti ne mislijo na to, da bi se bavile s tem vprašanjem, k večjemu o kaki nezaupnici! — V vrtojbenski županiji je zbudila zaupnica viharen odpor, kakor spričujejo trije dopisi zadnjič in danes prostovoljna izjava mladežl Enako je v Št. Andrežu. Ako bi se starašinstvo tudi udalo agitaciji od treh stranij, mi vemo dobro, da p r e b i-v a 1 s t v o je po veliki večini z nami, — Iti tak6 so ustvarili »Goričani* z gonjo za za-upnicami položaj, katerega se mi le veselimo, ker pospešuje ono zdravo gibanje, katero smo zanesli mi *Soč0tiia, Pojmi se kmalu zbistrijo! Ali ni ta pomenljivo I — G. kr* profesor na goriški realki g. Ivan Berbuč pred leti izstopil ceI6 iz ravnateljstva „Go riške ljudske posojilnice*, ker se je bal -— c» kr. vlade, rekoč: »imam familijo, za katero moram skrbeti*. Kar se tiče »Soče*, ni ta rnož od L 1889. naprej prav nič sode loval — iz strahu. Letos pa je stal nekako na čelu vsej agitaciji proti dr. Tu m i, bobna! skupaj podpise *S!ogašev\ ~ in pri poli-tiškem hujskalu »Gorica*' je glavni inspirator, duša vsega tega rovtarskega mesarjenja..... Odhod letos tcfiKo srčnosti....?! Vlada je preganjala že marsikaterega učitelja radi dopisov v č«uopise. Prihajale so okrožnice, ki so naravnost prepovedovale vsako dopisovanje polit, listom. Sledile so tudi disciplinarne preiskave in tudi kazni. Mi smo nasprotniki takemu pritisku, ali ne moremo si kaj, da bi ne povedali tega: Vlada je dala g. Petru Medveščeku ce!6 dopust, da je urejeval takd hujskajoč list, kakor je »Gorica** Ali to nič ne pomeni?! Bon lunetU in udlteljstvo. Furlanski poslanec don Zanetti je predloži! državnemu zboru prošnjo učiteljske deputacije iz Goriško-Gradiščanske, Istre, Tirolskega, Dalmacije in 6ukovine# v kateri se potezajo za povišanje svojih plač. Prosil je predsednika, naj izroči prošnjo peticijskemu odseku, kar je bilo v zbornici sprejeto, da se tam natančneje po-bavijo s tem vprašanjem ter stavijo konkreten predlog. Kadar se to zgodi, se povrnemo k predmetu. Lažniki po poklicu* — Gregorčičeva »Gorica* laže, da sem se jaz izrazil nekdaj pri treh kronah v Gorici: da raje kupujem pri Lahu, ako dobim % kr. ceneje, — Lažniki po poklicu ne mirujejo, marveč vsak teden dvakrat si kako izrnislijp.,. Izjavljam, da ^Gorica* vedomainhotoma laže! Saj je vendar široko znano, kakd dosledno izvajam jaz geslo .svoji k svojim*. p .- ..¦.vi — •»-1... •«• » Izjava. •' ' Ker se ittft saaua&k od' aeks 8&w«i, d* sem j« pisal zadnje dopise v ,SoM« izLokavca,izjavam>pod; kastno besedo, da mini bilo prej, da sen jib Cital, pra» ¦ Bi« zi»ty>» ajth. fe|av3»T pa" ob j*In««n, v C K « i •' «lc »-IV .'•:: J .rfi'jc->uw Vam. dsi n=ate Vi f>*saii ttoflsfiv »Lokava-.* ,^o&e, marreft smo jih dobili iz drupe roke). Naznanilo. Dovoljujem si uljudno naznanjati ^ieč-tsNi .-!uliov?či;u. rfc\v.nim oskrb-, . , ,m ! i i -jinstvu, da seru imenih svež, vosfea, :.».,li i "¦ . Solfcai - ceste v tetno Ittšo ulic* Sv. Antona'fit 7. (Nasproti c. kr. okrajni sodfigi.) Z« rmiogobrojna naročila se prav toplo priporočam Z v*)te*!'.rt'aTij;*M J. Kopač. Hiša na prodgg. Prod: št. 90. v Cerknem. K-.r leži tiio sivdt va.-i. je jato pninf-nui . ; upi«, naj 'asi pri: lastniku bi še št. 96 ¦ k nem. Fou! fl «5 Kr. h- -• fl.."/,?", j, 'M. r-^n=<.-;«j K.:'v:'. — vU. :<"i»- . 'i rn^-l"n 'n-.-1' n, >'.->.> •': >m i»=vii», Aa rri**ta p«1«- n«ttt staaerfrel 1hsHm3. ¦ nnehery(k. a. k. Hofl.). ZCRIGH. [2] K*. Jež, jubtL rsžsteti odUtovon j. '«rdbr. dri. sveiinjo S« tvo-rdr. raslr-vi oc},;-H') Vioolna-i*k-i i>i|<-t> &lo 816. se priporoča k popolnemu »zornemu prirejevanju sokolsktfc in šolskili telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-ofih spriC-al domačih in inozemskih, _ . . Zapelavija jfdno leto. t^ene «14 zij<>in», p!a> uje m pa a& meseca« obroka po volji m stuo&iosii. Jtfavadne priprave so vedno v zalogi. I.fliiki, pforata&i in uafrtt ?a {topota* l«»lo V4i8siš<-c pt»3i!>& f« zahiero ttrczpfaruu lu f>*šiB»nt» prosto. —8 Pop ¦ ¦ * > *!eu»h- P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stoli I «11« U,t fcoriei priporoča so p. n. slovel ¦ v 64 Gorici in ?. dežele. Prodaja Ciril-Matodovo in Kneipoovo sladno kavo v zavojih. Zaloga žvaplenk družbe sv. Cirila in Metoda. @ara««si|*tl »i t © s s I • M a* O M.ŠULIGOJ, urar v Kanalu* Velika saloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kL.i ¦ ffchen in Rundsehiff-chen .Afrana" s tihim tokom. Slednja je glede sli in hitrosti nedosegljiva (K šivov v minuti). Siva naprej in naz a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. . Stroji za Šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred. Ob «ni'«i se. pri; - >eno popravo ! vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni. i 1 S 1 i o B i Garancija Blat. !! Nezaslišano!! 191 predmetov'za samo 2. gld. 10 kr. 1 krasna pozlačena ura, jaraeena tri leta. • i -pozlačena-veriziea..................~~........."............... I krasen eliit m smodke. I '';i:-. ;.„L••(•.'. « <• oi\*-ao z;-.: >.t - f">*:ii.4' *"«, 1 °i-''f.* -•:•.-;'; t. !>; "•»¦,'> . tio-,1. I v»<-•• ' i--''n!'! :-v it-v :,t tif.^si'-, i.**' t \. so j o^r.JV.» naprosil* tfumhov iz douSde-zl.'.»» f. vn:ie. I {..t- i ».:»»<-.¦ i~ i-.'ji ;•-?!;;rs I. vi it- z vdelanim biseri. | ; •}, V »i- m j«i ...*:>.• f pj-ji-i. 1 '«..s---S.'. »•!.<¦ ,-ii«!«- * •>'.•.,; V. "J C!/n.h.'- .. «?I* r,-I j.cr. -. -;*> rmti f.; -.Ji-mjli ?-<¦ '.*.i.ov. &"» j>oi ^sjtfst |»i'Bi*nva paf\rja in 5ft koristnih j«fes!rra$«c«' zs gospodinje. J'.--»»0 .jih 3'«J *:,S-i-.-|' ,-. M.''-;!.".' r.-,.'«i -llj l Z * -iS:-. ..... ! - toliko) švicarska iz- vozna hiša H. SMER, Krakov. JoHcfsgttsse štv. 46. Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku B dni;. Uustrovani ceniki zastonj In franko. ,«protiniu revmatizmu je najvspešnišo, naigotoveje in najugod-niše sredstvo Zoltanovo mazilo za protin in revmatizem. Steklenica velja t glcl. in se dibiva v lekarni d verne ga zalagatelja Bela Zoltan v Budil ipefeti V, __ Na tiso- ¦¦ >!1j pisem in spričeval dokazuje, da to čudovito mazilo v malo dneh popolnoma in gotovo ozdravi tudi najstai > ui protina in revmatizmu, celo pri onih bolnikih, ki so se zaman trudili, da bi si v kopeljih pridobili zdravje. 100 do 300 glil. mesečno SftSJSS; ff seh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pi pirjev m srečk, a da ni potrebna glavnica in r nikaka nevarnost. - Ponudbe pod Udvoig uste relcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. I<3 500 kron in tudi več fsj I prav lahko zaslužijo osebe brez posla. || i Nevarnosti in nikake ter malo dela. g ; Ne gre se za prodajo promes ^ adi kakih pisem ali listin. Ponudbe g pod R. K. upravništvo „La Bi- r lancia", Rek a. r Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod i ! i ilevek k pravej bobov! kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz Ciste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". Spp^ Dobiva se povsod! -^H Glavna zaloga pri: Iv. ifebačintl v Ljubljani. naravmrmrmrm ¦ -;._ s ~ . - -. •• ¦¦.....—.. . ¦¦_, .. .— ¦-¦-¦—-—-—>wwnir«f al Razglednice krasno dovršene od30-25 gld. 2000. N» rotila sprejema Anton tforfcfe, fotograf V Gorici. Na željo pride fotografiral šari* m slcsr IirpzpliiCmi. Nobeden kraj nuj bi ne ¦ e ugodne prilike, v t^m ko se iinstruje celi svel na razglednicah. SiMG & DEKLETA Mi — Nunska ulica 14-16 —V Gorici Proda jalniea in edina mehanična popravljal niea šivalnih strojev Brez konkurence! V zalogi so na-aja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za 6ev-arje, krojače in šivilje. V.si stroji za šivilje e vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške i samokrese. »Krojs *-: a zadruga" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga vsakovrstnega linfittiriofi Map za ženske in možice obleke za vsaki stan in vsaki letni čas JiW v največji izberi "^iH kakor : sukno, platno, prtcninar Chiffon, oksforl, srovico, vsahovrsliie prepro >se, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce «Jtiger* itd. itd. Vse po najnižjih cenah. 8NPT*' Cene so stalne brez pogajanja! "^KJjjj OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po , lenem svojem delovanju v* prvih go-. cah utež otvoril _, v Semeniški ulici štev. 8 astno zalogo z izdalovalaico tehtnic raznovrstnih sistemov In višine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki »padajo v to st-oko, kar naj- uitreje in po najnižji ceni Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči. Imam glavno zalogo kolea prvih ameri-kanskih sistemov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršilev se belež udani KAltOL K03IEL, ŽO—6 v Semeniški ulici Številka 8 Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23. Priporoča svojo zalogo jestvin m I i JiJ po jako-nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na ieje vrste. «Luka». Kazpošilja naroSeno blago tudi na lo po pošti od 5 klg, naprej. : '• . . strežbo. Anton Potatzhy v Oorici Na sredi Raštelju 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za plsarniee, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trav* in detelje. •I Najbolje o • naloga za kramarje, P toosnjarje li ter na deželi. a 35 Novoporočenei pozor! Štejen si v čast naznanjali slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viluriui, glavni vliotl v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironeolfjeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki a stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno ^» spalne jedilne in posetne sobe so po NemSkera sloga • llikovanih Črntfojerih delavni« v ulici Ponte bJovo in via Leoni, katere so lepše in uk A izdelane in- ceneje od Dunajskih in BttdapeSI 9 tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. , Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom * A9 na izbero ter razne tapecarije. Reči, katere so ne nahajajo v i,alogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali ih'a so tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Zeta J88t. v Gorici ustanovljena tvrdka E.Ri8ssner,YNMskinlici3J (nasproti nunski cerkvi) priporoča pre«. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelnvalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Trna veliko zalogo nagrob-potrebe, vofičeno sveže itd. za deželo izvršuje u tudi svojo S- cI) ' ~> -' perilo. (P, c', Pozor I želod v vsaki množini je podpisanec po najvišji ceni. Ivan Premrou, v Gorici, ulica Morelli št. 49 (za mesnicami,) N Manilo. PofSp » a okoli 500 bith- ^{»»iJj!M-a na vuitb ulic- Fi*-ir-j Zo-uU« obspg.ijnttb najnifmj 100 klttr. Več se izve *ri pr ;f.;. n-m, Jo*i| rhfasa, ' v Gorici, Via Momili M. 38.