tribuna LIST SLOVENSKIH STUDENTOV LETO XV. Ljubljana, 31. Ifl. 1965 Številka 8 KO Bl JIH IMLI i VSAJDESET Prejšnji teden smo brali v Delu dve nepričakovani novici: najprej so nas obvestili, da je tovarna avtomobilov Zastava kar izdatno dvignila cene proizvo-dom, že dan za tem pa smo bra-U, da je Zvezni izvršni svet sprejel sklep o zamrznjenju vseh cen. Vsekakor čudno so-vpadanje obeh novic! — Ko bi imeli v Jugoslaviji vsaj deset ekonomistov s takim sijajnim instinktom, kot ga imajo pri Za-stavi, bi gotovo nikoli več ne imeli težav gospodarstvu! R. M. ost mm OISHVaiN? OOOf :OLOJ I1SIW Problematika študija turizma V obdobju po drugi svetovni vojni je turizem kot gospodarska panoga dobil po-membno mesto v našem gospodarstvu. Ko proučujemo gospodarske bilance posamez-nih zahodno-evropskih držav, vidimo, da je turizem aktivno gospodarska panoga, ki mnogim državam pripomore, da se nfi-hova plačilna bilanca aktivizira. Zaradi ekonomskih, družbenih in finančnih mo-mentov smo tudi v naši državi pričeli posvečati posebno pozornost razvoju tu-rizma.x Osnovni pogoj pri načrtnem gospo-darstvu je, da ima dovolj sposobnih ka-drov, ki sistematično vodijo gospodarsko planiranje. Zato so predstavniki turistič-nih organizacij in turistične uprave odlo-čUi, da se v Sloveniji (že pred vojno turi-stično zelo razviti regiji) organizira štu-dij turizma in s tem vzgoji kvaliteten, visokoizobražen kader, ki bo lahko uspeš-no vodil in organiziral najrazličnejše turi-stične dejavnosti. Zaradi tega je bil tudi organiziran študij turizma na filozofski fakulteti, na oddelku za geografijo. Osnov-ni koncept študija turizma je obsegal vzgojo kadrov za vodniško službo. Zani-manje za vpis na ta oddelek je bilo zelo veliko. Pri natančni analizi pa se je po-kazalo, da turistična razvitost naše dr-žave ne potrebuje takega števila tega kadra. V študijskem letu 1960-61, ko je bila ustanovljena na filozofski fakulteti turistič-na smer, je študij obsegal geografijo kot osnovni predmet z vsemi pripadajočimi predmeti ter turistično smer, ki je obse-gala sledeče predmete: 1. Elementi turizma — dr. M. žagar 2. Turistična geografija — dr. M. Za-gar 3. Tehnika vodftiške službe — dr. M. žagar 4. Ekonomika turizma — prof. Ma-rovt (nadaljevanje prof. Planina) 5. Arheologija — dr. Klemenc in dr. Ko-rošec 6. Topografija kulturnih spomenikov Jugoslavije — dr. I. Voje 7. Umetnostna zgodovina — dr. Baš 8. Obvezna dva svetovna jezika, od tega eden konverzacija tn drugi po izbiri 9. Politična ekonomija — dr. Bajt Vsak predmet je imel za osnovno na- Igo, da seznani slušatelje s specifično problematiko. Z izobrazbo, ki so jo slu-šatelji dobili, lahko strokovno opravljajo nekatere naloge v turizmu. Drugo leto študija turizma na filo-zofski fakulteti je bilo postavljeno pred vprašanje, če je osnovni koncept šolanja bodočih turističnih strokovnjakov zado-voljiv. Zaradi nezanimanja tiiristične prak-se oziroma turističnih jorumov, je bilo uč-no osebje prisiljeno, da je program štu-dija turizma spremenilo. Tako je dobil študijski program, v katerem je bil prvo leto turizem zastopan kot enakovre-den B-predmet, popolnoma drugo obli-ko. Lahko bi rekli, da je ostalo samo ime, ki je mimogrede rečeno privlačevalo leto za letom mnogo študentov. Zaradi preob-sežnosti študijske grupe, ki je obsegala celotno geografijo in celotno zgodovino, je turizem ostal le kot usmeritveni pred-met. V študijskem letu 1962-63 se je zaradi nadaljnjega nezanimanja turističnih foru-mov, da bi dali realni koncept za šola-nje kadrov na filozofski fakulteti, prisili-lo oddelek za geografijo, da je reformiral študij turizma in ga prenesel na drugo stopnjo. Nova oblika študija kot usmerit-ve na oddelku za geografijo obsega sle-deče predmete: 1. Elementi turizma — dr. M. žagar 2. Turistična geografija s semtnarjem — dr. M. Zagar 3. Seminar — dr. M. Žagar 4. Ekonomika turizma — prof. Marovt Topografski pregled kulturnih spome- nikov — dr. I. Voje Tt predmeti se predavajo na drugi stop-nji in predstavljajo v bistvu dopolnilo študija geografije, vendar skupaj s pomož-nimi predmeti: 1. Statistika — dr. M. Bešter 2. Politična ekonomija — dr. A. Bajt 3. Meteorologija — dr. Z. Petkovšek 4. Dva tuja jezika — od teh eden kon-verzacija, drugi pa po izbiri, tvorijo tre-nutno zadovoljivo celoto, ki da bodočemu diplomantu geografu-turistu osnovno izo-brazbo za delo v praksi. Koncept navedenih predavanj naj v bodoče čim bolj usklajuje teorijo in prakso. če praksa pokaže, ali pa spozna učno osebje, da se koncepti posameznih ^predavanj zgoraj navedenih predmetov, ne usklajujejo s potrebami prakse, je nujno, da se koncepti posameznih preda-vanj ali celo predmetov spremenijo in iz-popolnijo. Študentje smo mišljenja, da nas študij turizma na filozofski fakulteti dovolj usposobi za opravljanje sledečih turistič- nih služb: 1. priprava vn izdaja turistične literature 2. turistična reklama, izdelovanje pro-spektov, vodniška služba, 3. turistični planerji 4. sodelavci v turistični tnformativni službi 5. referenti za turizem na občinah, go-spodarskih zbornicah, turističnih zvezah. 6. sodelovanje v ateljejih turističnih za-vodov, prometni sluSbi, notranji upravi, projektivnih birojih itd... V petletnem obdobju študija turizma na filozofski fakulteti smo prišli študenti turizma do spoznanja, da se lahko ie obstoječi študij turizma nadaljnje izpopo-polni in študijsko izboljša z naslednjimi za družbo zelo malenkostnimi investicija-mi. Tako predlagamo sledeče izboljšave pri študiju turizma: 1. zaradi čim bolj smotrnega, ekono-mičnega in znanstveno efektivnega dela naj se smeri turizma na filozofski in eko-nomski fakulteti v Ljubljani v svoji študij-skih programih dopolnjujeta, tako da se posamezni turistični predmeti na obeh fakultetah enotno predavajo. 2. Za &e obstoječe turistične predmete naj se ustanovijo katedre in sicer: kated-ra za turistično geografijo, katedra za eko-nomiko turizma, katedra za turistično planiranje v turizmu in turistično komu- nalo. Namen teh kateder naj W bil na-sUtdnji: a) znanstveno naj bi raziskovale slo venski oziroma jugoslovanski turizem ter bi bile tisti organ, ki bi kazal bodoči tu-ristični razvoj naše republike. Ce se ta koncept sprejme, zahtevamo, da se kated-re ustanovijo v Ljubljani v okviru Univer-ze. Pri tem poudarjamo, da tu ne gre za formiranje novega oddelka za turizem, ampak so katedre sredstvo, š katerimi bomo študij turizma na Ijubljanski univer-zi obravnavali celotno, ne tako razdroblie-no, kot je danes. Rezvltat tega bi bil najboljši strokovni učni kader in njegovo številčno zmanjševanje ter s tem tudi zmanjšanje denarnih sredstev. 3. če hočemo, da bo delo v bodoče res kvcUitetno in na znanstveni višini, je nuj-no, da se v okviru navedenih kateder ustanovi inštitut, ki bo s svojim delom dopolnjeval znanstveno in praktično plan-sko delo v turizrfiu. Da je nujna taka in-stitucija, nam kažejo primeri iz drugih turistično visoko razvitih pokrajin — dr-zav, kjer so že na začetku turističnega raz-voja spoznali, da je znanstveno delo ti-sto, ki naj kaže pot praksi, ne pa obratno. 4. Celoten sistem študija turizma je v bodoče odvisen tako od kvalitetne orga-nizacije študija turizma, kakor tudi od finančnih sredstev. Da bo delo in sistem celotnega nakazamga programa kvalitet-no, je nujno, da se dobi oblika financira-nja obstoječih predmetov turizma, tako da bodo bodoče katedre imele dovolj /i-nančnih sredstev za razvoj študija turi-zma. Opisana problematika naj sluzi kot os-novno gradivo za bodoče načrtno izboljša-nje in usklajevanje študija turizma tako na filozofski kakor tudi na ostalih fakul-tetah, ki izobražujejo kadre za turizem. Poudarjamo tudi, naj se v bodoče posveti večja pozornost diplomantom, s tem da bodo zaposleni na takih delotmih mestih, kjer bodo lahko v celoti izkoristili svoje znanje tako v znanstvenem kot praktič-nem delu. Studenti IV. Letnika Koglot Sergej Erjavec Franc Simona Pirš MUan Krišelj Rudi Avguštin Dušan Felicijan Nekateri problemi samoupravljanja Tezc za torkovo rozpravo na tribuni ČAS IN SVET Samoupravljanje kot družbeni odnos pomeni, da združeni delavci samostojno upravljajo proizvodnjo in porazdelitev ti-stega, kar so proizvedli, pri Čemer jih vo-di enotnost njihovega moralnega in ma-terialnega interesa ter občega družbenega interesa. Cilj samoupravljanja je v do-končni osvoboditvi človeka iz položaja, v katerem ga nekdo najema za izvrševanje proizvajalnega dela, v katerem mu nekdo vlada, ga upravlja, ga vodi, kontrolira itd. Samoupravljanje je oblika, v kateri lahko človek najhitreje postane mera vseh stva-ri, to je determinacija vseh oblik lastne-ga izražanja in dejavnosti (proizvodnje, menjave, izobrazbe itd.) Toda, samouprav-Ijanje se pojavlja tudi kot sredstvo ekonomskega napredka, to je: razvoja ma-terialne osnove življenja. Samoupravljanje kot družbeni odnos, ki osvobaja delo in človekovo ustvarjalnost, deluje povrat-no na proizvajalno silo, ki je sedaj pod neposredno kontrolo človeka in služi nje-govemu blagostanju. Osnovno bistvo samoupravljanja po-temtakem ni humanizacija neodvisna od ekonomike, pač pa ravno humanizacija v enotnosti obeh elementov. Njegovo bistvo je v tem, da postavi vsakega delovnega človeka v položaj, da deluje kot socializi-ran individuum, od katerega vse -izhaja in h kateremu se vse vrača. V okviru ostvarjanja samoupravljanja obstajajo vsaj trije pogoji, brez katerih je neostvarljiva popolnejša osvoboditev de-la in osebnosti oziroma dejanska in svobodna asociacija proizvajalcev. Prvi po-goj: treba je najti takšno konkretno obli-ko odnosa, v kateri bo prišlo do neposred-nega človekovega spajanja s proizvajalni-mi sredstvi. Drugi pogoj: treba je elimi-nirati vse ostanke v organizaciji uprav-ljanja, ki konservirajo in dovoljujejo oblast nad delovnim človekom. In tretji pogoj: delovnega človeka je treba posta-viti v situacijo, da bo samostojno predpi-sovai in sprejemal odločitve, akte ter in-terne »zakone, to je, da bo samostojno reguliral svoje odnose, ker samo tako so ti odnosi lahko njegova samoupravljavska, politična in moralna obveza ter kodeks. O.stvarjanje teh treh pogojev tvori bistvo procesa dezalienacije in etape razvoja sa- TRIBUNA STRAN 2 moupravljanja. Centralna točka tega pro-cesa je proizvajalno delovna: to so pro-izvajalni .odnosi in materialna osnova sa-moupravljanja. Ko govorimo o tem, da je treba najti takšno konkretno obliko odnosa, v kate-ri bo prišlo do neposrednega delavčevega spajanja s proizvajalnimi sredstvi, misli-mo v prvi vrsti na kritiko alienirane sfere političnega. Ta kritična konfronta-cija oblik samoupravnega odločanja z ob-likami tako imenovanega političnega odlo-čanja (skupina odloča v imenu večine), prilaja do izraza v konkretnem problemu »zamrznjena« cen — politični odločitvi, ki v ekonomiki izkazuje poleg pozitivnih tu-di negativne strani (administrativno pre-našanje sredstev, — pariteta cen ni ostvar-jena, zadrževanje blaga v skladiščih, neza-poslenost). Oblike samoupravljanja, ki delujejo zlasti preko predstavništva, nosijo v sebi stalno nevarnost institucionalizacije. Naj-boljša protiutež temu eventualnemu insti-tucionaliziranju samoupravljanja in mož-nosti^ birokratizacije predstavnikov v de-lavskih svetih (Parkinson) so oblike ne-posrednega samoupravljanja preko delov-nih enot. Omenjene nevarnosti imajo re-alna tla v vrsti objektivnih okolnosti. Re-cimo v objektivni situaciji, v kateri se nahajajo strokovne službe v podjetju — uslužbenci in vodilni kader — ki imajo velikokrat možnost ne le ohraniti svoj privilegiran položaj, pač pa si ustvarjajo oblastveno pozicijo. In to preko zastraše-vanja, korumpiranja ter goljufanja tistih, ki bi dejansko morali upravljati in odlo-čati. Nivo morale je sorazmeren progresiv-no humanistični v^ebini in obliki samo-upravljanja oziroma naravi definiranih in sprejetih odnosov (obči in interni predpi-si). Zato spada boj za takšne odnose in njihova ostvaritev v vrsto tistih moralnih dolžnosti, katerih ni predvidela niti cerk-vena dobrota niti velikopotezno podjetni-ško svobodoljubje. Tu je nedvomno nova vsebina socialistične morale in realnega ter aktivnega humanizma. To pa pomeni, da se srečujemo tudi z novo obliko in vsebino odgovornosti in dolžnosti. Tako so za deviantne pojave v našem samoupravljanju posredno odgo-vorni- — tisti, ki odnose urejajo x ekonom- skim in političnim sistemom, s politiko, z zakoni; — tisti, ki namerno vplivajo na izdelavo takšnih predpisov, ki konservirajo oblast nad ljudmi, privilegije itd., — tisti, ki se ne borijo za lastno in občo osvoboditev človeka, to je za ostvarjanje najprogresivnejših principov, kriterijev in norm (danes predvsem za realizacijo Usta-ve) samoupravljanja; — tisti, ki se izogibajo dolžnosti in od-govornosti samoupravljanja (zaradi oseb-nih, egoističnih interesov, komodnosti itd. — samoupravljanje na Univerzi). Ob tem se postavlja vprašanje odgovor-nosti za vrsto konkretnih napak in slabo-sti v našem družbenem dogajanju. V prvo vrsto neetičnih dejanj spada neupoštevanje principa samoupravnosti. Takšen odnos do ene od največjih člove-kovih pravic prihaja do izraza v različnih oblikah in maniferstacijah: v pripravi ne-razumljivih in nepristopnih materialov za seje DS ali zborov delovnih enot (s čimer se indirektno montira odločanje brez di-skusije), v slabem in nerednem informira-nju vseh upravljavcev o situaciji in odločit-vah, v negativnem stališču glede izobrazbe proizvajalcev, v podpirEthju prakse odlo-čanja »vrhuške«, oz. »predstavnikov« vseh faktorjev kolektiva (zaradi bojazni da ne bi delavci sprejeli napačnih odločitev, ker se na to pač >ine razumejo«) itd. Onemogočanje in otežkočanje samo-upravljanja se posebej manifestira v na-sprotovanju vsakršni kritiki, eni od osnov-nih pravic in dolžnosti v okviru samo-upravljanja, ki predstavlja nenadomest-ljivo metodo reguliranja notranjih odno-sov, stabiliziranja moralnosti in krepit-ve odgovornosti. To so podatki, ki govo-rijo, da je še velik procent delavcev, ki zbi-jajo šale (resda žalostne) na račun svo-bode izražanja, ker poznajo negativne po-sledice kritike, prigovarjanja predlogov za tistega, ki to dela. Niso namreč redki pojavi samovolje, ki se izraža na različne načine in z različnimi posledicami. »Sicer pa kaže statistika, da je bilo v vseh orga-nih in organizacijah — od občinskih do zveznih — v letu 1963 vloženih preko 100.000 pritožb in prošenj. Samo v 78 an-ketiranih sindikalnih podružnicah indu-strije in rudarstva je bilo tega leta posla-nih sindikatu 2400, samoupravnim orga-nom pa 4472 pritožb!) Ob obravnavanju uveljavljanja samo-upravljanja se postavlja še problem prin- cipielnega značaja: medtem ko vsi sogla-šajo, da je samoupravljanje v proizvod-nji veliko dejanje v smeri osvobajanja de-la, pa se pojavljajo dvomi glede uprav-lanja z delitvijo. Ti dvomi se najbolj iz-ražajo na naslednji način: — rezultat dela kot osnovni kriterij de-litve naj bi zamenjal človeka^ ki je naš čilj (ni cilj proizvajati čimveč, pač pa je cilj človek), ker vsi ljudje nimajo istih, celo niti približno istih sposobnosti, da bi enako delali; — z vrednotenjem rezultatov dela vse vrednosti praktično podredimo denarni vrednosti, s tem pa pravzaprav priznamo »oblast« denarja oziroma bblast sredstva nad ciljem (človekom), s čimer odpiramo možnost za porajanje pojavov, karakteri-stičnih za sebično prisvajanje denarja; — valorizacija dela sama po sebi žali človeka in njegovo dostojanstvo, ker daje preskušanju in kontroli prednost pred za-upanjem v ljudi; — del dejavnosti je težko ali celo nemo-goče meriti, posebno v serijski proiz-vodnji, kjer tehnološki postopek vnaprej določa rezultat, rezultat dela pa se bo za-gotovo izgubil v avtomatizirani proizvod-nji; posebno težko je meriti večino inte-lektualnih del; — pridobivanje dohodka, ki je sedaj, kar zadeva delitev v rokah podjetja, po-gostoma pa tudi posameznika (kjer je samoupravljanje še nerazvito) poraja ape-tite po neetičnem pridobivanju dohodka, komercializmu in prepuščanju »pravici« tržnih zakonitosti, kar zopet vodi k nehu-manim odnosom med proizvajalci in ljudmi sploh, do nelojalne konkurence in kršitve poslovne morale itd.; — delitev po delu ni pravična tudi zaradi tega, ker ne upošteva družbenih inve-sticij v izobrazbo in usposabljanje posa-meznikov, ki lahko zaradi tega, zahvalju-joč tem investicijam, več zaslužijo — ali delovni organizaciji celo vsiljujejo ceno svojega dela, na račun katerega, mimo precenjevanja njegove vrednosti, zahteva-jo še stanovanja, prevozna sredstva, spe-cializacije v inozemstvu itd. —izraža se dvom v sposobnost proiz-vajalcev, da bi pravilno porazdelili doho-dek, posebno tisti del, ki ostane delovni organizaciji. Postavlja se vprašanje, če se morda ne bo povečala razlika v pogojih materialne eksistence delovnih ljudi zara-di tega, ker bodo eni upoštevali družbe-Nadaljevanje na 4. strani Skladnost arhitekfure in okolja Problem, na katerega hočem opozori-ti, je pri nas še razmeroma mlad; obstaja pa predvsem zadnjih dvajset let, ko smo pri nas zelo na veliko in pogosto gradili. Stanovanjska naselja in javne zgradbe so rasle kot gobe po dežju, vendar skoraj brez vsake, predvsem pa učinkovite druž-bene in stroiovne kontrole. Tako smo zna-čilnosti naravnega ambienta, ki se je formiral v mestih iri zlasti na deželi, že skoraj povsem uničili, le malenkost smo storili na področju sodobnih norm obliko-vanja — ne samo arhitekture, ampak tudi ©kolja, v katerem živimo in delamo. Mislim, da tudi naši arhitetki vedo, da je umetnina sistem členov, ki je včasih ustvarjen popolnoma domišljijsko, kot v arhitekturi in glasbi ali pa posnet po kakšnem naravnem predmetu. Iz tega sledi, da je umetnina toliko pomembnejša, kolikor je njena osnovna značilnost v nji pomembnejša in izrazitejša. V naravi sami ta značilnost sicer prevladuje, v umetno-sti (tudi v arhitekturi kot njenem inte-gralnem delu) pa mora prevladati. V sodobnih razvitih deželah se značil-nosti pokrajine vtisnejo svoj pečat v pod-nebje in zemljo, v ves živi svet s človekom in njegovim delom v družbo in posamez- nika. Antropogeni elementi v pokrajini se z njo zlijejo, se vanjo vkomponirajo v skladno celoto. In pri nas? Ni še dolgo tega, kar je bila gorenj-ska pokrajina izredno prijetna za doma-čina in turista prav zaradi njenih arhitek-tonskih značilnosti. Danes tega ni več; z veliko težavo posamezni muzeji skušajo rešiti, kar je ostalo prvobitno domačega in to ohraniti vsaj v muzeju. Smo se pač prepozno spomnili, da bi lahko vse to ohranili kar v naravi. Primer, zaradi ka-terega sem se sploh spravil k pisanju, pa je izredno značilen, ker se je zgodil prav v Ljubljani, ki naj bi bila vsaj za-radi strokovnjakov, ki jih tu imamo, za vzgled našim urbanistom. S Cekinovim gradom smo imeli še ne-davno tega skoraj v samem mestnem središču enega precej značilnih in red-kih arhitektonskih spomenikov. Zgradba sama, njene značilnosti, jo nujno postav-ljajo v ambient, kjer učinkuje s svojo impozantnostjo — v mestu samem vse-kakor ne bi bila, to kar je. Nepremišljeno (vsaj verjetno je tako) smo ji ob bok po-stavili ogromni stekleno-betonski kolos, ki jo napravi neznatno in nepomembno, predvsem pa ji odvzame njene osnovne karakteristike. Podrla se je skladnost raz-merij, ki so iz naravnih prerasla v ne-normalna, kar pa hkrati pomeni, da so neestetska. Ob tem lahko pustimo ob strani dejstvo, da taka športna dvorana, kot je tivolska, ne sodi v ta naravni okvir nasploh, enako pa moremo oporeka-ti tudi družbeno upravičenost take grad-nje, če pomislimo na potrebe po grad-njah v šolstvu in zdravstvu. Primerov za drag davek, ki smo ga plačali gradnoma-niji, lahko naštejemo še več: nebotičnik v Kranju, koperske stolpnice, nameravane gradnje na Prulah itd. Drug problem, ki se poraja ob_vrto- glavi gradbeni mrzlici, je še toliko hujši, ker je prvič množičen in drugič opazen vsakomur, tudi laiku. Ob vsaki novo-gradnji bi vzporedno tudi že morali ure-jati okolico, vsako stanovanjsko naselje ali javno zgradbo pa obdati z nasadi in zele-njem, tako da bi bilo ob dokončani stav-bi okolje že popolnoma in človeka dostoj-no urejeno. Uredilev okolja z nasadi predstavlja izredno majhen odstotek sredstev ob vso-tah, ki jih dajemo za stanovanjsko gra-ditev. Vendar danes le redko opažamo, da bi bila okolica blokov hortikulamo urejena; če že je, se to zgodi šele 5ez nekaj let, pa še to pomanjkljivo zaradi minimalnih sredstev, ki jih dajemo v ta namen. Pa še to se nam zdi pogosto nepo-trebna postavka v proračunih. Resnica je, da je naš splošni družbe-ni standard še relativno nizek,, da so potrebe po novih stanovanjih še zelo ve-like. Tako je delno razumljivo, čeprav ne opravičljivo, da se ne razburjamo preveč, če pred novimi stanovanji gazimo blato in kamenje.-Potolažimo se pač s tem, da še nimamo sredstev tudi za take »malenko-sti«. Vendar moramo upoštevati tudi psi-hološki učinek, ki ga ima urejeno okolje na počutje delovnega človeka, na kultu-ren odnos do narave in na odnose med ljudmi samimi. Dvig splošne kulturne rav-ni bo verjetno v izredno kratkem času narekoval tudi nujno potrebo po sklad-nem sožitju arhitekture in njenega okolja. To sožitje pa je danes še izredno sla-bo. Urbanistični načrti se delajo samo v preozko zaprtih krogih ozko specializira-nih strokovnjakov — arhitektov, ki pa si pogosto gradijo spomenike samim sebi. Ne vem, kako bodo na to reagirali z- namci, ko se bodo znašli v betonski džungli brez zelenja, v popolnoma steh-niziranem okolju. Strokovnjake za oblikovanje okolja pri i;namo, čeprav so še redki; še vo^ pa se jih šola. Njihovo sodelovanje pri ijrojetkih pa je močno ote- kočeno, v konkretni praksi skoraj ne- mogoče, ker so v svojih prizadevanjih osamljeni in, kot kaže, nepotrebni. Nepo- trebni zato, ker se še ne zavedamo po- treb, ki nam jih narekuje čas že danes, še bolj pa jih bo najbližja prihodnost. Ob vsem tem se je potrebno zamisliti in na nek način vzpostaviti načelo odgo-vornosti. To načelo sicer že imamo, toda le za primer, da se neka stavba podre, je kriv arhitekt. Ce pa stavba ne odgovar-ja ambientu, če je predraga glede na eko-nomske možnosti družbe oziroma investi-torja, pa nam je kmalu vseeno. Ce smo se na začetku zavzemali za to, da je umetnina toliko pomembnejša, ko-likor se njena osnovna značilnost poudarja in iz nje izdvaja, je nadaljnja zahteva po skladnosti arhitekture in okolja toliko pomembnejša. Na eni strani gre vsklaja-nje osnovnih, že obstoječih značilnosti pokrajine z novimi, nastajajočimi, na dru-gi pa za poudarjanje le-tega. Novo pa je v tem primeru naša sodobna arhitektura, ki se šele oblikuje in dobiva črte samo-niklosti, ki ji dajejo svojo tako imeno-vano umetniško vrednost. Zato je nujno, da se v bodoče pri oblikovanju našega življenjskega prostora vse bolj angažirajo tudi hortikularni strokovnjaki, ki so da-nes še močno odrinjeni na stran. Arhi-tektom se ni bati, da bodo posegali na nji-hovo delovno področje, zavedati pa se morajo, da je sodelovanje nujno in ko-ristno. I. Marenk Še o tribuni Čas in svet" Poiomika, Ki jo pričenja tov. Anton Kodermac, ima vse značilnosti polemike: v drugem odstavku pričenja s simplifi-kacijo in v predzadnjem končuje z disk-valifikacijo. V toliko je ta polemika na-vadna in v toliko ni vredna in ne zasluži pozornosti. Toda kljub tej »navadnosti« dokazuje, da je okrog javnih študentskih tribun še marsikaj nedomišljenega, kar so že, zlasti pa še bodo dokazale tribune same, zato nas prisili, da se vračamo ns>-zaj k stvarem, ki so bile ž4 pov&dane, pa slabo domišljene, ali k stvarem, ki so bi-le že domišljene, pa slabo povedane. Ali pa zato, da nekatere pomembnejše stvari še enkrat podčrtamo, saj nam bodo služi-le za osnovo grajenega. Kakor že, vrača-mo se nazaj, v osnovo, pa to vračanje, ka-terega cilj je doslednejše izmišljanje ali pa boljše izražanje, ni vračanje v doslov-nem pomenu, temveč je napredovanje. V toliko je vsaka polemika plodna: je vračanje v osnovo in pot naprej je prav to vračanje v osnovo. Osnova pa je ugoto-vitev, da so ljubljanski študentje dokaza-li, da niso dostojen in razen enega dela niti ne sposoben avditorij za znanstveno filozofske razprave. Toda tisto resnično vprašanje ni tu: ali je ena sama tribuna uspela ali ni uspe-la, ali je razočarala ali navdušila. Resnič-no in smiselno je vprašanje po vzroku te-ga uspeha ali neuspeha — to pa je vpraša-nje po namenu, obliki, vsebini tribune same. Kaj je pravzaprav namen javnih trl-bun? Vsekakor ta, da omogočijo konfron-tacijo mišljenj. V toliko so tribune: »go-vorniški odri«. Po svoji obliki so javne, v kolikor je dostop svoboden oziroma ce-lo »zaželen«. Dejasnko so javne šele v anali-zirani množičnosti udeležbe, ki že sama kaže na odmev in na vlogo tribune po eni strani, po drugi pa so javne v realnih spremembah vprašanj in odgovorov, ki so bistvena vprašanja in odgovori za nas vse — torej v realnem premiku, ki ga omogočijo prav na tribuni poiskane rešit-ve. Šele ti realni prenriki dajejo smisel tribunam in vrednost njih »javnosti« za-kaj v kolikor tribune izzvenevajo v praz-no, pa najsi bo to že v tem, da na njih ne najdemo skupnega jezika, ki bi šele omo-gočal kakršnekoli odgovore, dogovore, re-šitve ali tudi samo dialoge, ali pa so te rešitve navidezne, ker so samo potencial-ne rešitve, saj niso nikdar in nikjer ne upoštevane ne realizirane — v toliko tri-bune nimajo smisla in ta nesmiselnost se prej ali slej izkaže v zavesti prisotnih, da so tribune prazno govoričenje in govorje-nje. To spoznanje pa se odrazi kot neza-nimanje — kot tribune, ki prej ali slej ostanejo brez občinstva. In nevarnost ne-najdenja skupnega jezika je velika: po eni strani izvira v že obstoječih, čeprav včasih neizkristaliziranih mnenjih in pre-pričanjih, ki se zaradi nejasnosti kaže-jo v nekakšnem »splošnem podtonu« raz-prave ali v »razpoloženju«, ki v skrajnem primeru onemogoča razpravo. Po drugi strani pa prihaja do nerazumevanja v pri-meru, da gre za specialnezša, ožja vpra- šanja, zastavljena in razreševana na ni-voju, ki ga pretežen del avditorija ni spo-soben sprejeti (pač zaradi specializirano-sti vprašanj, ne zaradi »splošnega inteli-genčnega nivoja ali »neukosti ljudstva« — pripomba zato, da se izognem podtika-nju). In še tretji primer je mogoč, da po-teka razprava v prazno namreč takrat, ka-dar avditorij želi odgovore na vprašanja, ki jih vprašani ne more ali ne sme dati Toda o tem pozneje. ^ Čeprav je bil pojem tribuna sprva de-finiran skozi namen (konfrontacija miš-ljenj) se nam nehote vtihotapi dvojnost, ko jo tribuna predstavlja v obliki, ko en del poskuša dajati odgovore drugemu. To-da tudi ta enotnost definicije tribune kot javne razprave je (poleg tega, da je samo pogojna) navid^zna: enotnost se razblini ob vprašanju, kaj želimo s tribuno dose-či. Različnost odgovorov kaže, da je defi-nicija tribune kot konfrontacije mišljenj mnogo preohlapna, vsako nadaljnje raz-mišljanje v to navidezno enotnost pa predstavlja že tudi diferenciacijo, ki nas slednjič pripelje vsaj do treh različnih ti-pov tribune: 1. Prvi tip predpostavlja enakost disku-tantov z ozirom na vprašanja, ki so za-stavljena: enakost glede na sposobnost in kompetentnost dajanja svojih mišljenj in rešitev in torej predstavlja demokratično obliko reševanja aktualnih vprašanj v svo-jem polnem potnenu. Demokratičnost te oblike se ne kaže le v formalni možnosti udeležbe vseh v diskusiji, temveč v tež-nji, da zmaga moč argumentov ne ka-kršenkoli družbeni privilegij (avtoritativ-nost govornika, ki izvira iz njegove druž-bene funkcije ipd.) Zaradi stvarne, dejan-ske enakosti ljudi pa ostaja ta idealna za-mišljena forma javne tribune samo ne-ostvarjen cilj, ki se mu drnžba bolj ali manj približa (najbolj pač takrat, kadar neenakost zreducira samo na neenakost sposobnosti, toda ne podajanja in razvij-nja misli, temveč domišljanja. Toda to slednje je navadno skrito pod sposobnost izražanja, zato je demagogija neprestana nevarnost te oblike). 2. Drugi tip tribune to dejansko neena-kost predpostavlja in bi ga lahko imeno-vali »obveščevalni tip«: ljudje, ki v dani družbeni situadji zasedajo ključne pozi-cije v družbi, so torej privilegirani po svo-ji družbeni vlogi, ki se nazadnje izkaže v boljši informiranosti in boljšem pozna-vanju določenih družbenih problemov, obveščajo o teh problemih ostale. Tu je javna razprava razdeljena v dva pola: ene-ga, ki zaradi svoje objektivne prioritete razlaga, pojasnjuje in odgovarja na vpra-šanja, ki jih drugi del zastavlja, pa nato odgovore sprejema kot svoje odgovore in kot svoje rešitve — ali pa jih ne spreje-ma in polemizira proti njim. Možnost, da ta oblika izzveni v prazno, je precejšnja: navadno ima avditorij o določenih proble-mih že svoje lastno mnenje in se to izka-zuje v splošnem odnosu do odgovorov: ta usmerjenost avditorija je lahko objektiv-na (zlasti če je avditorij hbmogen), to je pogojena v konkretni družbeni situaciji (npr. enoten odnos študentov do politike štipendiranja, ki se je izkazal na lan-skih tribunah), ali pa je to povsem sub-jektivna opredelitev (npr: nekdo je »ne-simpatičen« že samo zato, ker zastopa »uradno verzijo« rešitve problemov — to kaže na nezrelost avditorija, ki ni tako osamljen pojav); še večkrat pa se zgodi, da gre za navaden nespojazum, ko avdi- torij postavlja vprašanja, na katera tisti, ki odgovarja, ne more in ne sme odgo-voriti. Ta nesporazum je včasih hoten in tedaj prihaja do provociranja. Primer je ena zadnjih tribun v ŠN, kjer naj bi pro-fesorji filozofije odgovarjali na probleme našega kmetijstva! 3. Tretji tip tribune je pri nas še naj-manj uveljavljen, je pa po svojem bistvu združitev prejšnjih dveh, le da vnaša še določeno specifičnost, ki jo omogoča šele dokaj visoka stopnja demokratizacije družbe: določena skupina ljudi ne le po-vabi pfedstavnike, da ji ti obrazlože svoje lastno delovanje, temveč jih direktno po-kliče na odgovornost. Seveda ima ta ob-lika povsem določen namen, ki je v skraj-ni konsekvenci lahko tudi odpoklic pred-stavnika (poslanca, odbornika ip.) Ta ob-lika je pri nas ustavno pravno že zagotov-ljena, ne vem pa za noben praktičen pri-mer; zaradi svoje značilnosti jo nekateri imenujejo tudi negativne volitve. Vsem trem oblikam je skupno pred-vsem to, da uspevajo samo takrat, kadar na njih obravnavana vprašanja predstav-Ijajo aktualna vprašanja ali celotne druž-be ali pa samo njenega dela (ne glede na to, ali je ta »del« teritorialni ali struk-turalni, npr. družbena skupina kot so štu-dentje, inteligenca, kulturniki pd.). To je navidezno intuitivno jasno in je škoda izgubljati besede, toda v praksi vselej ni: tedaj lahko prihaja do nasprotja, ki je v resnici nasprotje med naslovom tribu-ne in ki predstavlja obseg splošnega druž-benega interesa, in nad vsebino tribune, ki zaradi svoje specifičnosti lahko pred-stavlja le interes dela te zainteresirane večine. Tipičen primer je bila tribuna Mesto kritike v socializmu, kjer naslov ni dal slutiti, da gre za specifičnost tega vpra-šanja: za filozofski nivo obravnave. Ob tem konkretnem primeru se lahko vpra-šamo, kdo je »nesporazuma« kriv: ali or-ganizator, ki je hotel imeti polno dvora-no na dva načina: z neprimernim, zato pa beletrističnim in privlačnim naslovom (toliko hladneje bi učinkoval naslov: fi-Iozofska interpretacija kritike) in z atrak-tivnostjo nastopajodih — ali pa »za kritiko zainteresirani študentje,« ki pod imeno-ma Kangrge in Petrovida niso znali odkri-ti njune dejanske znanstvene opredelitve, temveč so iskali prav to, kar je organiza-tor radodarno ponudil: atraktivnost? Toda to iskanje krivča je nesmiselno, vprašanje, ki pa še daleč ni nesmiselno, pa je: smo torej proti tribiinam? Od-govor lahko damo samo na en način: da se še in še udeležujemo teh javnih raz-prav. Odgovor torej lahko da samo vsak sam, s svojo lastno odločitvijo, s svojo dejansko udeležbo ali neudeležbo. Prav zato je moj odgovor tudi samo moj odgo-vor: za take tribune nisem. Sem pa za drugačne tribune: za take, kjer bo organizator jasno povedal v naslo-vu tribune, kaj hoče s tribuno doseči, koga, in zakaj je vabil. S tem bo prepre-čil, da bi se na tribuni našlo več sto razo-čaranih Študentov. To pa pomeni, da se izrečem proti množičnosti takih tribun, ki v svoji osnovi predstavljajo specializi-ranost. Zakaj ne bi mogli podobne tribu-ne organizirati na filozofski fakulteti, kjer imamo vsaj tri oddelke, katerih slu-šatelji so sposobni poseči v razpravo? (Fi-lozofija, sociologija, svetovna knjižvenost.) Zakaj se organizatorju ne zdi potrebno, da bi študente že vnaprej seznanil z vpra-Sanji, ki jih je poslal povabljenim, da bi tako »zainteresirani vsaj približno poznali potek razprave. Mar nima sredstev? Ne najde načina? Ali je uredništvo lista Tri-bune odklonilo tak predlog? To je v resnici samo delen odgovor na problem javnih študentskih tribun. Tudi delen odgovor na to, zakaj v nekaterih na-ših študentskih centrih te tribune ne za-hajajo ne v te, ne v podobne težave (npr. Zagreb). Odgovor je verjetno preprost: gre za tolikšno število študentov, da vsa-ka tribuna zainteresira le del, toda zme-raj drug del študentov. Pri nas je stvar drugačna: nizko število študentov zahteva izbiro takih vprašanj, da ta pritegnejo ve-liko večino vseh tistih, ki se javnih tribun sploh udeležujejo. (Verjetno bi bila zani-miva raziskava, zakaj pretežen del ostaja pasiven ob kakršnihkoli vprašanjih — eden vzrokov, ki pa sam še zdaleč ne mo-re predstavljati odgovora, je to, da vidijo v trfbunah samo brezplodno razpravljanje, ki ne bo spremenilo (slabe?) situacije.) To pa pomeni, da je vsaka tribuna v glav-nem pritegnila isti aktivni del študentov, in da je bil variabilen del zelo majhen. Ob relativni statičnosti oblik pa to pred-stavlja neposredno nevarnost »prezasiče-nosti in to se kot problem že pojavlja, izbil pa bo na dan kot »nezainteresira-nost«. Rešitev je dvojna: ali v iskanju vedno novih oblik in metod dela tribun, torej v načinu pristopa k vprašanjem, za kate-rega je danes značilno, da se ni spreme-nil že vrsto let ih ki še vedno pušča vr-sto študentov le kot pasivno prisotne in ki ga nismo uspeli dopolniti z nobeno drugo pestrejšo obliko, ali pa iščemo re-šitev v tem, da opustimo hlastanje za množičnostjo in se orientiramo na manjše, toda zato bolje pripravljene tribune po posameznih fakultetah. Seveda se tu za-stavlja vprašanje, na katerega so doslej organizatorji odgovarjali pritrdilno, ali je uspeh tribune res manjši, če se je udele-ži sto, dvesto študentov, kot če se je ude-leži tisoč študentov. Tako zastavljeno vpra-šanje, ki izključuje kvaliteto in smisel-nost diskusije in ki pristaja na štetju fi-zične prisotnosti študentov, je napačno za-stavljeno vprašanje, ki bo nujno pripelja-lo do tega, da »števci« ne bodo imeli kaj šteti. To pa je že tudi odgovor na trditev, »kakšno občinstvo si želi tov. Pintar«. Verjetno ne tako, ki bi na teh razpravah iskalo le ventila in bi »si logično dajalo duška«, ker bi »le kot celota upali postav-ljati pereča vprašanja«. V toliko pa bodo tribune resnične po-temike, kjer ni in ne more biti namen polemiziranje, torej gretje na blagodej-nem soncu svoje lastne modrosti, kjer se lahko zlekneš, pa pustiš »neukemu ljudstvu«, da te poskuša razumeti. »Abso-lutnost« povedanega seveda ne vključuje razumevanja tega povedanega: toliko slab-še za tistega, ki ne veruje, temveč posku-ša razumeti. Ali pa tudi ne poskuša, tem-več se odloči za drugo pot: za »polemi-ko«. In tako nastajajo tisti čudoviti dueli, kjer prvi trdi nekaj, drugi drugo, drug drugemu pa očitata nekaj povsem tretje: ga. Tisti čudoviti dueli, kjer vsi govorijo o filozofiji, pa so pri tem do smrti užalje-ni, če dva filozofa nočeta govoriti o vsem: celo o tem, kako se kapitalistične krave slabo počutijo v socialističnem ssktorju jugoslovanskih kmetijskih zadrug. Milan Pintar Samoupravljanje Nadaljevanje z 2. strani ne principe dobrega gospodarjenja, med-tem ko bodo drugi vse »zajedli«. Osnovni problem, ki iz vsega sledi, se sestoji v tem, kako najti bazične principe tako za izenačevanje pogojev, kakor tudi za t. i. notranjo delitev skupaj z delitvijo dohodka. To je istočasno tudi vprašanje meril produktivnosti, ker tudi produktiv-nost mora biti merilo delitve. Dosedanji princip, po katerem se produktivnost iz-raža z delitvijo obsega (ali vrednosti) pro-izvodnje s številom delavcev, ni sprejem-ljiv, ker ne daje odgovora na vprašanje, kolikšen je dejanski prispevek delavca k dvigu produktivnosti. Zato je sprejemlji-vejši naslednji princip: dohodek, t. j. no-voustvarjena vrednost (ki ostane potem, ko smo zadostili materialne stroške) gle-de na vrednost strojev in glede na števi-lo delavcev. Potemtakem tisti delovni ko-lektivi in enote, ki nezadovoljivo izkorišča-jo stroje, ne morejo imeti enakega do-hodka kot tisti, ki stroje in same sebe popolneje in racionalneje organizirajo in angažirajo. Na Tribuni bomo odprli naslednja šir-ša vprašanja: — Odnos med političnim in samou-pravnim odločanjem«. Vjfcašanje: Ali ni odločitev skupščinske-ga organa kot predstavniškega organa v večji meri politična (manjšina odloča za večino) kot pa samoupravna (večina pred-laga in sprejme odločitev)? Vprašanje je posebno na mestu, če drži vprašanje, da se pri nas daje zelo velik poudarek skup-ščinskim organom, daleč večji kot orga-nom neposrednega samoupravljanja. Ali ne pomeni ravno to zahajanje v navadni parlamentarizem s tradicionalnimi po-manjkljivostmi, ki so toliko večje, kolikor nezadostnejša je volilna aktivnost? — Problemi izvajanja principa nagraje-vanja po rezultatih dela. Vprašanje: Ali pomeni pristajanje na blagovno-denarne odnose v gospodarstvu tudi sprejemanje zakona vrednosti? Kon-sekventno bi to bilo! Toda, ali to ne po-meni, da pristajamo tudi na dvojno vred-nost dela, oziroma kapitala? To ne pome-ni, da se naša nagrada ne more bistveno razlikovati od mezde? Pričakujemo, da bo v petkovi razpravi iz te problematike postavljena vrsta kon-kretnih vprašanj, zato smo v tezah odprli zgolj dokaj pogosto omenjen načelen as-pekt (neupravičeno visoki dohodki neka-terih služb, priviligiranost v pogledu de-litve družbenih stanovanjskih itd ...) — Samoupravljanje kot moralni prin-cip (zaradi težave z rabljenjem pozna-valcev te problematike je ta problem skromno odprt v predhodnih tezah). Vprašanje: Kako reševati nasprotje med praktično (moralno, kar ne pomeni moralno) odgovornostjo cilju akcije (ki je pogostoma vse kaj drugega kot človek) in samoupravljalsko (izrazito moralno) odgo-vornostjo človeku? Kako tolmačiti neizpol-njevanje dolžnosti samoupravljanja? Ali ne pomeni to prej nezrelost, lahko pa tu-di nezainteresiranost za delo v samouprav-nih organih? Kako je sploh z izobrazbo samoupravljavcev? Ali ni pomembnejši in-teres? (Vemo, da je mlade diplomante tež-ko vključiti v delo samoupravnih organov — morda zato, ker od samoupravljanja v letih svojega študija ne slišijo skoraj be sedice?) — konsekvence samoupravnega vode-nja proizvodnje. Vprašanje: Ali je, in na kakšen način je, danes samoupravljanje nujna konsek-venca stopnje razvoja produkcije, vključ-no s proizvajalnimi odnosi? Kako se prak-tično rešuje nasprotje med Tejloristično zasnovano tehnologijo in samoupravlja-njem. Ali ni za neposredno samoupravlja-nje nevarnejša tehnokratska kot pa biro-kratska prevlada? (Obrnjena je verjetno situacija v predstavniških telesih) — Samoupravljanje in »ekonomske za-konitosti.« Vprašanje: Samoupravljanje gospodar-stva zadeva doma na celo vrsto neeko-nomskih regulativov. Takšna konfrontaci-ja ne more biti nenaravna, ker se tudi ti regulativi postavljajo po samoupravni poti. Drugačna je situacija, ko se samo-upravno odločanje sreča s političnimi in ekonomskimi zaprekami (ki so lahko za nas zopet politične) na mednarodnem tr-gu. Tu se postavlja doslej zelo malo ob-ravnavano vprašanje (ki pa je ob orien-taciji na zunanji trg zelo aktualno) od-nosa med samoupravnim in političnim odločanjem? Vprašanje je nedvomno naj-težje, ker implicira problem odmiranja države (deetatijacija zunanje-političnega določanja,) ob istočasnem soobstojanju sosednjih državno kompaktinih teles. — Samoupravljanje v kamuini. Vprašanje: Kako se kažejo problemi, ki izhajajo iz protislovja med samoupravljav-cem — proizvajalcem in samoupravljalcem — potrošnikcm? — Problemi samoupravljanja na uni-verzi. Nedvomno je ta snov bogata s konkret-nimi problemi, ki se bodo pojavili na razpravi. Reforma - zrcalo celotne družbe O visokošolskem izobraževanju so ob-širne razprave, vendar je zelo malo kon-kretnih analiz sedanjega stanja, ki pa bi bile nujno potrebne, da bi lahko skup-nost na osnovi dosedanjih izkušenj našla najracionalnejše rešitve in že začeto re-formo nadaljevala in dopolnila z izkuš-njami v interesu nadaljnjega uspešnega razvoja visokošolstva v skladu s potrebami družbene skupnosti. ZAKAJ REFORMA? Reforma je prav gotovo posledica za-htev, da se izobraževalni sistem izboljša in se poveže s potrebami gospodarstva in družbenih služb, z razvojem znanosti in tehnike, saj bo posledica takšnega si-stema boljši ekonomski, politični in kul-tumi razvoj naše družbe. Pri tem ne smemo mimo dejstva, da so bile osnovne zahteve reforme tudi izboljšanje kvalitet in modernizacija učnih sredstev in metod pedagoškega in strokovnega dela in večja prizadevnost študentov in učiteljev v učnem procesu, da bi postal tako študij kvalitet-nejši in učinkovitejši. V to nas je sililo vse večje pomanjkanje visoko izobraženih kadrov najrazličnejših profilov in nivojev znanosti s strokovnostjo, ki bi najbolj odgovarjala razvitemu in specializiranemu gospodarstvu in družbenim službam, ki bi vplivala na zboljšanje produktivnosti dela in pa to, da je študijska doba zna-šala v povprečju enkrat več od pred-videne. NJENE DOBRE IN SLABE STRANI. .. Ce na kratko analiziramo rezultate, lahko ugotovimo, da je dala reforma sicer vrsto pozitivnih rezultatov kot so: demo-kratizacija celokupnega izobraževalnega si-stema; vpis je omogočen vsakomur, ki ima določeno znanje, posebej pa se ta de-mokratizacija kaže v decentralizaciji izo-braževalnih ustanov in v njihovi disloka-ciji v razvite gospodarske in kultume cen-tre; Jugoslavija je po številu študentov na prebivalca med prvimi v svetu, pove-čana je odgovornost študentov, skrajšan je čas študija in povečano absolutno šte-vilo diplomiranih, s stopenjskim študijem smo vzgojili vrsto kadrov različnih profi-lov in različnih stopenj znanosti, na drugi strani pa moramo priznati, da se je poja-vila cela vrsta novih problemov: material-ni, organizacijski, učni itd. To so pred-vsem težave okoli realizacije koncepcije večstopenjskega pouka, počasnost v me-njanju starih klasičnih oblik pouka, še vedno ne učinkovito sodelovanje in pomoč gospodarstva ter družbenih služb v pla-niranju, financiranju in izdelavi učnih programov, neadekvatno rešeno vprašanje materialnega položaja visokošolskih usta-nov, študentov in učnega osebja, neza-dovoljiv nivo učinkovitosti in kvalitet študija. Zato menimo, da je danes visoko šolstvo v fazi, ko je treba pričeti z nje-govo stabilizacijo in konsolidacijo in z na-daljnjim izboljšanjem strukture tega si-stema, da bomo tako dosegli višji nivo visokega šolstva. Poudarjamo pa bistveno pomanjkljivost reforme, saj ni bila za-stavljena ob znanstvenem ugotavljanju po-treb prakse, zato so nujno potrebne anali-ze in ne samo numerične ugotovitve druž-benih potreb po posameznih kadrih, am-pak so bistvene analize profilov teh stro-kovnjakov, ki jih naša družba potrebuje. Zaradi tega menimo, da smo dejansko v fazi, ko bo treba s pravo reformo šele pričeti. ŠTEVILO DIPLOMANTOV JE PADLO Demokratizacija vpisa in izredni študij sta približala visokošolske institucije ve-likemu številu delovnih ljudi, veliko šte-vilo študentov se je ponekod oelo poše-storilo, vendar analize kažejo, da je od-stotek študentov, ki študij končajo, daleč nižji, kakor je bil prej. Analiza diplo-mantov v Ljubljani nam da naslednje re-zultate: v letu 1961 je diplomiralo 35,4 odstotka , v letu 1962 34 odstotkov, v letu 1963 37,8 odstotka in v leu 1964 29,9 od-sotka vpisanih študentov (op. zajeti so tudi študenti, ki so izgubili leto ali več). Podobno je stanje tudi v vseh ostalih uni-verzitetnih centrih, kar kaže, da, čeprav se je povečalo absolutno število diplomi-ranih, realnega uspeha nismo dosegli in je viden padec ravno pri generaciji, ki je pričela študirati po reformiranem načinu, tako da učinkovitost novega načina štu-dija ni potrjena. POVEČAN OSIP — NEREŠEN STATUS GIMNAZIJCA Da smo daleč od realnega uspeha re-forme, kažejo tudi analize osipa. Ugotov-ljeno je namreč, da se je osip znatno po-večal in ne samo ob prehodu iz prvega v drugi letnik, ampak celo ob prehodu iz prvega v drugi semester. Samo v Ljub-ljani se je osip na prehodu iz prvega v drugi letnik od leta 1961 do leta 1964 po-večal za 33 odstotkov, podobna je situ-acija tudi drugod. Naj omenimo, da smo ob tako zvani selekciji mnenja, da je se-lekcija v prvem in drugem letu potrebna, pozneje pa je po našem mnenju nezdrava. Čeprav se je povprečna doba študija zmanjšala, moramo vseeno ugotoviti, da nebistveno, saj je npr. bila v Ljubljani povprečna doba leta 1959 7,4 odstotka, leta 1964 pa še vedno 6,3 odstotka, kar ponov-no dokazuje, da obstaja v današnjem sistemu še polno vrzeli. Menimo, da pa na vse te podatke vplivajo tudi tisti gim-nazijci, ki se vpisujejo na fakultete saiTio zaradi odlaganja odhoda v JLA, ki nima-jo pravega interesa za študij, ali pa celo zanj niso sposobni. To vpfašanje pa ne bo rešeno vse dotlej, dokler ne bodo dane absolventom gimnazij možnosti, da se morda s pomočjo nekaj mesečnih teča-jev usposobijo za prakso^ in bi se potem lahko zaposlili. Gimnazija je resda splošno izobraževalna ustanova, kot pri-prava za visokošolski študij, vendar pa se na njej šola tudi veliko število ,di-jakov, ki za visokošolski študij ali nima-jo možnosti ali pa niso sposobni, zato je le treba najti rešitev, kam s temi ljudmi? REFORMA NE SME BITI SAMO SPREMEMBA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV Ceprav so na rezultate vplivali tudi nekateri faktorji kot: število učnega oseb-ja, tempo in višina materialnih investi-feij, študijski pogoji, je vendar jasno, da z reforrao le še nismo dosegli pravega napredka. Vse tendence decentralizacije so sicer privedle do boljše regionalne orien-tacije diplomiranih študentov, do razbre-menitve univerzitetnih centrov, vendar so zaradi tega nastali zopet vse večji materi-alni, kadrovski in drugi problemi, katerih posledica so težave v organiziranju pouka, znižanju njegovega nivoja efikasnosti in kvalitete študija. Do tega pa je prav go-tovo prišlo zaradi tega, ker odpiranja no-vih in razširjanje starih visokošolskih ustanov niso spremljale potrebne organi-zacijsko-kadrovske spremembe, druge pri-prave in materialna vlaganja, kakor tu-di dejstvo, da so se nekatere visokošolske institucije ustanavljanje bolj zaradi presti-ža, kakor pa na bazi dobro proučenih stvar-nih potreb in možnosti. Pri tem smo ma-terialna sredstva vlagali enostransko in ni-smo zagotovili osnovnih pogojev (domovi, knjižnice, menze) in tako so ti študentje v diskriminiranem položaju s tistimi, ki študirajo v razvitih univerzitetnih centrih. Zaradi široke ekspanzije je prišlo na fa-kultete veliko število ljudi nepripravljenih za pouk, pedagoško in znanstveno delo, zato je razumljivo pomanjkanje kvalifi-ciranega stalnega učnega osebja. Zatekamo se celo tako daleč, da angažiramo preda-vatelje iz srednjih šol in strokovnjake iz gospodarstva, ki jim je to postransko delo. To stanje zahteva, da moramo ob ustanavljanju visokih šol najprej zagotoviti vse potrebne pogoje za delo od kadrov pa do zagotovitve vseh pogojev, ki jih štu-dent, ki naj bi v rednem roku končal, po-trebuje. SPREJEMNI IZPITI, DA ALI NE? čeprav se zdi, da je velik problem tudi problem vpisa na univerzo, menimo, da so vse tendence za tako imenovane kva-lifikacijske izpite neosnovane, če pa že gremo tako daleč, da bomo z njimi nada-ljevali, pa nikakor ne smejo biti na osnovi vnaprej določenega števila študentov, ki jih bo fakulteta sprejela, ampak res na osnovi strokovnega preverjanja nivoja zna-nja, ki je za uspešen študij potrfeben. V osnovi pa smo mišljenja, da ti izpiti ne pokažejo dijakovih sposobnosti za študij realno in menimo, naj bo selekcija pred-vsem v prvem in, če je potreba, še v dru-gem letu. ŠTEVILO IN STROKOVNOST UCNEGA KADRA VELIK PROBLEM Uspehi izobraževanja so v veliki meri odvisni tudi od števila učnega kadra, nji-hovega strokovnega, pedagoškega, sploš-no kulturnega in političnega nivoja in od njihove angažiranosti v učnem procesu. ¦ čeprav se je število predavateljev pove- ¦¦ čalo je odnos študent : predavatelj pod ™ zahtevanim nivojem, nekateri predavatelji še vedno predavajo več predmetov, se an-gažirajo tudi izven svojega dela in v dru-gih centrih. Zaradi tega trpi kvaliteta po uka in znanstveno izobraževanje profe-sorjev. V Sloveniji je povprečno predvi-deno za profesorje in docente 500, za pre-davatelje 600, za asistente 800 ur letno. Ce gledamo s tega aspekta in računamo, da so študentje samo devet mesecev ali 230 dni prisotni na univerzi, potem se lahko profesor posveti samo dve uri dnev-no pedagoškemu delu in če je ta čas v glavnem izrabljen za izpite in predavanja in da je bilo na enega profesorja v letu 1963-64 v Ljubljani približno 21 študentov, potem lahko študent v najboljšem slučaju fontEfktira s profesorjem dve do tri ure letno. Pri tem je še večje število horar-nega učnega kadra, tako da praktično sploh ni povezave grofesor — študent, ki je za uspešen študij nujno potrebna. če k temu dodamo še to, da so predavanja v večjifti slaba, nepripravljena, da jih pre-davatelji berejo in kot taka za študenta neprivlačna, potem vidimo, da so študentje v resnici prepuščeni sami sebi in učbeni-kom. Pri vsem tem pa ne smemo mimo dejstva, da imamo še veliko predavanj, ki so nepotrebna, zato je nujno,. da vsa ne-potrebna predavanja izločimo, tista pa, ki so potrebna, naj bodo res dobro pripravljena in po našem mišljenju v prvem letniku obvezna, čeprav je zopet vprašanje, kako kontrolirati obisk. Srečko Rutar Uvig najmzjih šti pendij Socialno-ekonomska komisija univerzi tetnega odbora ZSJ v Ljubljani je prete-kli teden priredila posvet socialno-eko-nomskih referentov ljubljanskih fakultet in višjih ter visokih šol. Referenti so pro-učili med drugim tudi dve najbolj aktu-alni vprašanji — samopomoč in akcijo za zviševanje minimalnih štipendij. O sredstvih sklada za samopomoč in o višini samopomoči smo doslej že mnogo govorili. Doslej smo menili, da je znesek 5 tisoč dinarjev, ki ga lahko dobi študent po predložitvi raznih potrdil, v obliki sa-mopomoči prenizek. Ugotavljali smo, da je podeljevanje samopomoči dokaj zamud-no ter povezano s sorazmerno visokimi administrativniml stroški. Poleg tega je bilo samopomoč mogoče dobiti le takrat, kadar je bilo v skladu dovolj sredstev, mnogokrat pa se je zgodilo, da študentje niso dobili denarja ravno takrat, kadar so ga najbolj potrebovali. Tako je na dnevni red mnogih posve-tovanj stopilo vprašanje obstoja sklada za samopomoč. Nekateri so predlagali, naj bi sredstva sklada — okrog 3 milijone di-narjev — odvedli v sklad za kratko-ročna posojila, drugi pa, naj bi s sredstvi sklada subvencionirali študentski počitni-ški dom v Ankaranu. Po daljši razpravi so udeleženci posve-ta izdelali osnovno shemo, po kateri naj bi sklad za samopomoč še naprej obsta-jal. Največji znesek samopomoči naj bi znašal 10 tisoč dinarjev. Povpčanje potreb-nih sredstev bi krili s povečanjem pri-spevka za samopomoč od 200 na 300 di-narjev za semester. Sredstva za samopo-moč naj bi zbirali in podeljevali v okviru fakultet. Omenjeno shemo, ki naj bi ob* veljala v prihodnjem semestru, bodo pred-ložili skupščini. Udeleženci posveta so razpravljali tudi o bodoči akciji za dvig najnižjih štipen-dij, ki se po lanskib. intervlncijah niso dvignile. Referenti so povedali, da neka-tera podjetja, posebno pa zavodi, podelju-jejo štipendije, ki nikakor niso v skladu z naraščajočimi življenjskimi stroški. Po-sebno kritično je stanje na medicinski fakulteti in višji pedagoški šoli. Socialno-ekonomska komisija pri UO načrtuje, naj sveti letnikov po lastni pre-jsoji in na načine, ki jim bodo najbolj ustrezali, izvedejo akcijo za dvig najniž-jih štipendij. Na posvetu so socialno-ekonomski referenti sklenili, naj bo naj-nižja štipendija 20 tisoč dinarjev. Matjaž Polenčič i n SREDNJEŠOLCI Še danes marsikdaj slišimo nasvete, ki skrivnostno — odvratno — dobrohotno prihajajo iz ust nekaterih posameznikov: Pusti politiko pri miru, politika je...« Od kod taka pojmovanja, raje ne bi raz-členjeval. Znano je, da so to več ali manj ostanki konservativne miselnosti, ki je po-gojena z gledanjem na nekoga »zgoraj«, ki z mogočno suvereno roko drži vajeti oblasti in deli usodo ljudem »spodaj«. Ena izmed oblik dejavnosti, ki se zad-nje čase močno uveljavlja posebno na srednjih šolah, so klubi OZN — nekakš-ni ambasodorski krožki, kjer se mladi ljudje pogovarjajo (seveda v mejah svo-jih zmožnosti) o raznih mednarodnih po-litičnih dogodkih ipd. Kot že rečeno, se je v zadnjem ob dobju ta dejavnost razmahnila na šolafc druge stopnje (gimnazijah) in na poklic-nih šolah. Pač pa taki klubi niso zaživeli med delavsko mladino, kar prav gotovo ni zadovoljivo. Predvsem pa je pomanjkljivost dela klu-bov OZN v tem, da je to delo še vedno preveč usmerjevano od višjih centralnih organov (republiškega in okrajnih centrov). Osnovne odgovornosti bi bilo potrebno prenesti na občinske forume. Tako pa so v tem obdobju v glavnem delovali le štirje občinski centri (nekateri od njih pa so bili celo na začetni stopnji delovanja): Crno-melj, Jesenice, Novo mesto in Kočevje. Najbolj kritična situacija je ob novi teritorialni razdelitvi v tistih občinah, kjer doslej ne deluje noben klub OZN. In ta-kih komun je kar precej: Cerknica, Lo-gatec, Vrhnika, Kamnik, Trebnje, Metlika. Ce bi bili klubi na posameznih šolah v teh občinah, bi lahko kaj naredili pri usta-navljanju in kasnejšemu utrjevanju občin-skih centrov. Prav gotovo, samo večkrat bi bilo treba razbijati tisto ekskluziv-nost, ki je večkrat kamen spotike (pa ne samo pri klubih OZN). Danes deluje v ljubljanskem okraju 69 klubov OZN, in lahko bi rekli tako na splošno (in o vsebini je treba govoriti, ne samo o številu), da resnično širijo po-litično znanje in internacionalistično vzgo-jo med mladimi (in delno tudi med sta-rimi) prebivalci občin. Žal nimam konkretnih podatkov, koli-ko posameznih akcij so izvedli ti klubi, koliko je bila njihova dejavnost v skladu z osnovnimi nalogami. Pač pa si lahko ogle-damo, in to je ob stanju, kakršno je, aktualno — naloge občinskih centrov. Ti bi morali skrbeti za uspešno delo obsto-ječih klubov, s tem da se jim nudijo najosnovnejši materialni in kadrovski po-goji. S propagando in organiziranjem jav-nih predavanj, razstav, bi morali vzbujati zanimanje za to dejavnost v širši javnosti. Vendar to niti ni potrebno, saj so si pro-grami organizacij v osnovnih, načelnih na-logah dokaj podobni. *• Trn v peti pa je vprašanje mentorstva klubov. En sam posvet z mentorji v okrajnem merilu ter občasna srečanja z njimi ob obiskih klubov je gotovo pre-malo. Čeprav so na. zadnjem plenumu OC predlagali, naj klubi iščejo mentorje tudi izven svojega ožjega kroga, predvsem no- vinarje, inženirje, študente, sposobne tova-riše iz raznih komitejev, se stvar ni po-maknila naprej. Klubi se tudi sami pre-malo trudijo, premalo se zavedajo, da kvalitetno vsebinsko delo terja tudi orga-nizacijskih naporov, povezovanja in iz-najdljivosti. Se vedno ponekod napačno razlagajo vlogo mentorja v klubu. Tako se še dogaja, da mentorji vodijo klub, pro-gramirajo in delajo namesto vodstva in članstva, namesto da bi vse funkcije soraz-merno porazdelili med mladino. Nobeno opravičilo, da so člani kluba še mladi, da niso sposobni... ni sprejemljivo. Res pa je, da je težje biti mentor samoupravne-mu klubu, kot poslušajoči skupini. Kajti spodbujanje samostojnih akcij ter njihovo spremljanje zahtevata dodatno skrb in napor. Kljub pomanjkanju podatkov, bi po-gledali, sicer bolj drobtinčarsko, vsebinsko delo klubov v preteklem obdobju. Dali bi ga lahko na skupni imenovalec raznovrst-nosti in samoniklosti. Vsega skupaj je vsebinsko orientacijo dvakrat intenzivno usmerila skupna okrajna akcija. To je v letih 1962 in 1963 ustavna razprava, maja 1964 pa prireditev »Mladi tekmu-jejo«. Sicer pa so klubi obravnavali zelo različno problematiko, dejansko osnovano na interesih članstva. Kvaliteta pa je bila odvisna pravzaprav samo od delovnih pogojev, ki so v posameznih klubih raz-lični ter od aktualnosti političnih in eko-nomskih dogajanj, ki so v tem obdobju večkrat pretresli svet. Za popularizacijo idej Združenih naro-dov je okrajni center pripravil več sve-čanih akademij. Sem pa bi tudi prišteli uspelo prireditev ob dnevu mladosti »Mladi tekmujejo«, ki so jo po iniciativi kluba na strojni tehniški šoli v Ljublja-ni organizirali štirje klubi. Ta prireditev je pokazala presenetljivo znanje mladin-cev s področij svetovne zgodovine, orga-nizacije ZN in svetovne književnosti. V lanskem letu je OC začel tudi z nagradnimi razpisi. Klubi in posamezniki so s svojimi pismenimi prispevki tekmo-vali v poznavanju mednarodnih zapletov in dogajanj v OZN in tudi s tem dokazali veliko mero samostojnosti in poznavanja obravnavanih tem. S takim in v bodoče s še boljšim načinom dela je lahko organizacija klu-bov OZN dobra palica, ki tolče po zasta-relih pojmovanjih, da je politika privile-girani bav-bav in predmet edinole kavar-niških diskusij. Mitja Meršol AKTIVIZACIJA NA RAČUN PRAZNIH OBLJUB Brezdvoma je težko odgovoriti na vpra-šanja, kako aktivirati vaško mladino v takšno dejavnost, ki ji bo najprej osve-stila, drugič ji razširila obzorje, zatem okrepila v posameznikih moralna čustva in jih končno vzgojila, kot pravimo, v socialistične drzavljane. Dandanes namreč radi navešamo naziv socialistični držav-Ijan vsakomur, ko dobi volilno pravico, pri tera pa se ne vprašamo, ali vsaj mi-nimalno' opravičuje to svoje ime. Ko do-bi mlad človek volilno pravico, se prav gotovo ne bi smel več otepati z vpraša-nji, ali je zadružno kmetijstvo v resnici učinkovitejše od privatnega, ne bi smel biti v dvomih, ali na zapadu imajo slajši kruh ali ga nimajo —^ in če ga imajo, za-kaj ga imajo. žal pa je res, da ravno va-ška mladina še pri petindvajsetih letih ni politično zrela, za kar seveda ne nosi krivde sama. Kot vemo, je okolje tisti fak-tor, ki ga pri vzgoji ni mogoče nadome' stiti ali preseči z nobenim drugim. Kakš-no je okolje na vasi, vemo. Mistična vzgo-ja od zibelke naprej, strahostpoštovanje do staršev, površna in neresna izobrazba —vse to so pojavi, ki še niso izkoreni-njeni in pri vzgoji mladih vaščanov mi-mo njih ne moremo, ker v tem primeru postanejo naša prizadevanja brezuspešna. Od tod se peljimo nekoliko naprej: do vprašanja, ali smemo izkoriščati vsa ta konvencionalna občutja za osmišljenje svojih vzgojnih načrtov? Mlad človek na vasi je v nenehni dile-mi. (Ker se zavedam abstraktnosti svojih trditev, skušam v nadaljevanju zožiti ob-ravnavani problem na posameznika). Ta dilema izvira iz prej navedenih efektov konservativne vzgoje, šp usodnejši pečat pa ji daje razmišljanje o socialnem po-reklu, ki se mu mlad človek na vasi ni-kakor ne more izogniti. In, če izvedemo približno analogijo s paralelnimi psiholo-škimi ugotovitvami, da ima mlad človek zaradi socialnega porekla često kompleks manjvrednosti (načela o enakovrednosti dela in tako dalje pustimo ob strani, ker vemo, da je zgodovina žal še vedno naj-učinkovitejša in najtrajnejša vzgojiteljica), pridemo do spoznanja, da je največji na-men socialistične vzgoje v tem, da mla-dega človeka iztrgamo iz njegovega zača- ranega kroga družbene misterije in skli-cevanja na materialne efekte kot edino merilo veljave. Če se torej mlad človek na vasi znajde med domom, cerkvijo, kmetijsko zadru-go, mladinskim aktivom, med tehniko in napredkom, hočem reči, če je razpet med vse te kroge, ali smemo pri vzgoji njego-ve osebnosti zabrenkati na njegove kon-servativne principe, da dosežemo določe-no aktivnost in nato (po svoji logiki) pri-peljemo človeka do njegove osvestitve? Konkretno: hočemo, da mladi vaščani okrasijo volišče. Ker jim ne moremo v dveh besedah razložiti, kaj so volitve (!), niti zakaj fe lepo in potrebno volišče okra- melje, da bi s to opeko zgradili prvo nad-strbpje. Tako ne gre. To ni pravično, najmanj pa pravilno. če mlademu človeku na vasit ki se z idejno politično vzgojo navadno nikoli ne sreča, še na ta nači porušimo vero v res-nost neke politične manifestaclje, bomo njegova konservativna moralna občutja, ki smo jih izkoristili za svoje aktivistične dosežke, še okrepili. Aktivizacija vaške* mladine pa poteka v največ primerih rav-no po takih in podobnih zgrešenih rela-cijah. Možakarjem z občinskih mtadin-skih vodstev gre predvsem za formal-ne dosežke, ki jih navsezadnje lahko ne-kje zabeleži časopis v drobni vestički, kar Tone Lapajpie. Vinjeta siti, jim v zameno obljubimo, da pripra-vimo zanje veselico, pravo fantovsko ve-selico. Tako smo prepričani, da se bodo krasitve takoj lotili in ga tudi v redu opravili. Brezdvoma v tem trentitku po-zabljamo, da se ravno ta dva pojava ozi-roma dogodka najbolj korenito izključu-jeta, da je potitično in moralno vzpcjru? delo le sredstvo, preko katerega pnde člo-vek do slabe zabave. Torej porušimo te- si prizadevni aktivisti izrežejo in hranijo kot pomembno trojejo. Preveč govorimo o tem, kaj so mladi Ijudje na vasi napravili, kot pa se spra-šujemo, zakaj in kako so napravili. In — ali so napravili spontano, iz lastne priza-devnosti. Ali jim je to delo privzgojilo kaj novega, sodobnejšega in realnejšega odnosa do okolice in sveta? Vem, da mla-dinski funkcionarji ne morejo biti psiho- logi, a želel bi, da se v to smer orienti-rajo — in navsezadnje, če imamo psiholo-ge v industriji in tudi v šolah, zakaj ne bi prav tako imeli mladinskega psihologa v občinskem mladinskem vodstvu? Kako navadno nastane aktiv zveze mla-dine na vasi in kaj počne? Pride pobuda z občinskega komiteja, ali pa se mladi učitelji, pravkar spuščeni z zavoda, zavza-mejo za neko organizirano dejavnost. Ta-ko pridejo mladi vaški fantje in dekleta na sestanek, kjer jim nekdo v skopih be-sedah razloži, kaj je to mladinska orga-nizacija, nakar več ali manj administra-tivno ustanovijo mladinski aktiv, še bolj administrativno pa postavijo vodstvo. Ta-ka administrativnost je brezdvoma nujna, saj mladi Ijudje še niso zreli, da bi samo-gibno ustanavljali organizacijo. Treba jih je šele pridobiti. Potem predlagajo de-lovni program, ki vsebuje prvomajsko pro-slavo z veselico, pa veseloigro Matiček se ženi. Do tod je vse v redu. Problem se začne, ko je treba igro pri-praviti in jo postaviti na oder. Ob veče-rih je treba prihajati na vaje. In nenado-ma se znajde mlad človek v dilemi. Doma je treba delati do trdega večera, treba je to in ono, starši se jezijo in mu očitajo nezrelost, da takšne igre pripravljajo ven-dar osnovnošolci fn tako dalje —^kako naj mlad človek ve, kaj je zdaj tu prav. Ali se bo sprl s starši, ali pa bo zamrzil delo v mladinski organizaciji, postal oportunist in vse skupaj jemal skrajno neresno. De-javnost torej ni pozitivno vplivala nanj. Zakaj ne? Ker ni bil deležen niti trohice idejno-politične vzgoje. Ker sploh nima prave po-dobe o stvarnosti in svetu. Toliko govo-rimo o politični vzgoji mladine, toliko se trudimo z njo po srednjih šolah, na va-ško mladino pa pozabljamo — in se po-tem čudimo, da je več ali manj ležerna, da z njo ni mogoče ničesar napraviti. Akti-viramo jo navadno zmeraj z obljubami o formalnih in finančnih dosežkih, čeprav bi se morali najbolj potruditi, da jo vzgo-jimo v prepričanju, da ni toliko važen fi-nančni uspeh neke prireditve, kolikor za-vest, da je delo v redu opravljeno. EvaH Flisar TRIBUNA STRAN 5 raiiora i:\3M\is uoMd mera za mero LJUBIM ZGODBE, Kl ME NA KAJ SPOMINJAJO Razmišljam o usodi gledališkega igralca. Ponaj-večkrat mora igrati vse, kar mu dajo. Tfajboljši je tisti, ki zna čimbolj dosledno iz svoje kože, ki se zna najbolje sprenevedati; tisti, ki zna najbolj uspeš. no premagovati svoje telo m svojega duha. V Souč-kovem Georgu (Kdo se boji Virginije Woolf) ni (skoraj) mč tistega, kar je bilo na primer v nje-ffovem Edmundu (Kralj Lear). In Duša Počkajevav Behanovem Talcu ni (skoraj) nič podobna Marti iz Albeejeve Virginije. Benedičičev Nick iz Wolfove je (skoraj) čisto nekaj drugega kakor njegov Scipio iz Camusovega Kaligule, Marija Benkova v predstavi MUlerjevega Padca in njena Honey v Albeeju — dve (skoraj) čisto drugi ženski Vsi štirje so dobri igralci. Njihova zmožnost preoblačenja resničiio vi majhna. Pri vseh štirih pa se je vendarle zelo spontano zapisal tisti »skora j«. Torej ni gledališki igralec samo komedijant ali glumač — ampak tudi izpovedomlec skozi medij, ki ga je napisal dramatik? Svoje usode? Svoje človeške vse-bine? Ali pa samo svojega telesa, temperamenta, intelektnalnih predispozicij? Tisto, kar ga determi-nira, je brez dvoma zelo usodno. Vendar pa ne tudi najbolj zanimivo. Determinmte so dane, se ponav-Ijafo ob različnih vlogah, zdaj takč, zdaj drugače. Pomembnejša je intenzivnost tiste neuklenjenosti, ki determinante premaguje v smeri igralčeve človeške svobode. Stopnja te intenzivnosti, ki je človeška svoboda, ket je premagovanje determinant, pa je hkrati tudi merilo resnice v igralčevi ustvarjalnosti. Torej je dober ffledališki igralec predvsem le spre-ten sprenevedalec, gibčni komedijant? Spet: je in ni. Albert Camiis pravi, da je popotnik skozi duše. Sfoozi Shakespearove in Albeejeve. Treba pa je do-dati, da potuje skozi duše vendarle vedno samo s svojo dušo. Je torej sprenevedalec, ki zna spretno povzemaU tuja življenja zato, da bi mogei živeti svoje; da bi svojega mogel in znal izpovedati. Hkrati pa njegovo življenje tako malo pomeni- potem, ko je zaklel Desdemono, padel v nemilost na Kreon-tovem dvoru in preigral vse Albeejeve igre v Virgi-niji Woolf (Zasmehujmo gospodarja.', Udarimo po gostihf, Naskočimo gospodinjo! in Naši Ijubi malč-ki), mirno sede k večerji ali se napije žganja. Gle-dališki igralec je, kollkor je tujec, in ga ni, kolikor živi samo svoje življenje. Smešni, zmešani, kratkočasni vagabundaski po-klic! Umetnost izpovedovanja je v enem ter istem spretnost sprenevedanja. Ampak o »dvojni morali« tu ne bomo smeli govoriti. Dvojna morala je posle-dica samo nekaterih družb. Dvojnost gledaliskega igralca pa pogojuje zakonitost vsega njegovega dela, ki je življenje samo. O morali lahko govarimo pri občinstvu, M se naslaja nad trpljenjem na odru, ne da bi ga bilo prisiljeno vzeti nase, to trpljenje; pri igralcu lahko govorimo kvečjemu o tragičnosti. Njegovo delo je v resnici samouničevalsko. Za njvm ne ostane ničesar. Samo spuščen zastor. Zapisali smo, da mora igrati ponajvečkrat vse, kar mu dajo. Po tej logiki mu ?e vseeno kaj igm. Če je dober, do znal igrati vse. Vseeno mu je, v ka-teri druzbi in komu igra. Njegova človeška svoboda, ki je v spretnosti preoblačenja, je absurdna. Rekli smo, da je premagovanje determinant, ki mu jifo postavljujo telo, duh, prepričanje in svetovni nazor-Rekli smo pa, da je pomerribna prav ta svoboda, tisto, kar je nad determirumtami. Prav tako bi mogli govoriti o strasti po preoblačenju, spreneve-dcmju, po premagovunju jetništva za vsako ceno. Absurdni in tragični poklic! Umetnost izpovedo-vanja je hkrati spretnost sprenevedanja! Hkrati je ta poklic najnKvni sam nase navezan. Treba je še ai> torja, dramaturga, režiserja, električarfa, šepeta&ko, odrske delcvoce in tistega, ki na koncu spusti zaveso. Ti so zavezniki hi pomočniki igralčeve svobode, Pred nedavnim pa smo gledali petdeseto reprizo Albeejeve trodejcmike Kdo se boji Wirginije Woolf. Počkajeva, Souček, Benkova in Benedičič so se petm desetič raztrgali, uničili in izsovražili do konca; do dna. Imenitno, pravimo, Mofstrsko. Zdaj pa, ko bojo najbrž moraM nehati (enkrat je treba končati, vsi se staramo), ne bo nič ostalo od tega trganja, uni-čevanja, saoraštva, trpljmja, cinizma in človeške bede. Morali bojo pozabiti, kako so se skoz te nji-hove Marte, George, Honeps in Nicks uspešno nau-čili razkazovati svojo lastno človeško usodo. Treba bo še enkrat od začetka. Drugje. In ravno v tem, da je treba še enkrat od začetka, je absurd. V tem, da nic: kar je resničnega, ne ostane in da se nič ne ohrani kot možnost- Ostane le tehnična iz-kušnja, malo več znanja in rutine. Vsaka svobada je le episoda, ki traja toliko, kottkor hoče občinstvo. Svoboda je samo več episod. Važno je, da je vsaka izmed njih čimbolj uspešno premagana in vmjena v svoje tshodišče. Na začetek, v jetniHvo. V tem, da nič ne ostane, ""e tragika. Pogovarjali smo se o tem, zakaj Ijudje to Albee-jevo pošastno igro tako radi gledajo. Igralčeva pot iz njegovega lastnega tufstva v njegovo lastno in neobhodno absurdno situacijo totalna svobode, nje-gota spretnost sprenevedanja in intenzivnost nje-gove intimne človeške svobode (ko se trudi biti še od samega sebe neodinsen) jih zanima nafbrš šele pote. Ali pa jih — bljub aplavdiranim izrazom občudomnja in kljub odobravajočemu zdihovanju — nič ne briga! Pomembna je nvorebiti predvsem vse-bina, konkretna in človeška vsebina, kateri komedi-jantsko glumaško sprenevedanje služi. In potem je nekdo rekel, da premore Albeejeva Virginija Woolf zato toliko široko množično suge-stivnost, ker dviga sicer atomiziran potrošniški šiv-Ijenjski načvn v celosten s til bivanja in ga zna spremeniti celo v usodo; da torej potrošništvo potr-jufe na nekem zelo visokem nivoju kot zgodovino. In da sploh ne gre za trganje mask in za strah pred Virginijo Woolj, ameriško pisateliico. Če zraven pomislimo na to, da je Albee us-merjen predvsem proti kareninam in demaskiranju tistega in takega bivanja kot ga iz dneva v dan tudi sami čedalje bolj živimo, ne pa, da bi ga v sebi znali preseči — pomislimo,' da je to demaskiranje vse prej ko prijetno, bi zgornje utegnilo držati. Mislim pa, da imamo le opraviti s tistim nači-nom dezalienacije neke odtujene življenjske vsebine, ki je v tako absurdni obliki značilna za vso umet-nost, gledališče pa še posebej, ko ostaja samo pri (trodimenzlomlnem) pričetxmju in pozivu, redhto spremeniti pa že zadelj svojih osnovnih delovnih determinasnt in kljub odkriti volji more le maio ali nič. Ostaja le pri spoznani, ne pa tudi realizirani resnici. In da je tudi v Albeejevem nspehu, pri tej razprodani petdeseti reprizi konec sprenevedanja pri občinstvu, Jikcije, deklarativnega joka za iegubljeno človečnostp, tudi izraza njegove osnove neprizade-tosti lastne privainiške usode, kanec latalizma. veli-kega in samozadovoljnega- Predstava Albeeja pa je taka, da jo je mogoče hkrati na vsa usta hvaliti in iz vsega srca sovražiti. Tako je — z eno besedo — resnična. Zato tudi ne verjamem tistemu igralcu, ki je v nekem nevezanem pogovoru povedal, da jo uživa, ko jo igra. Albee onemogoča fikcije in iluzije. Tudi iluzijo uživanja. Treba mu je čestttati, $el ie do dna, nujno pa ga je zasovražiti. vse mu je jasno, in nič ne ostane, ko pade zastor. Dobro je vendarle, da ga vsaj gledamo. Gledati pa ga moramo navzdol proti resnici, v bistvo. Tudi v bistvo našega, tulcajšnejga in zdajšnjega bivanja. 'Honey pravi nekje v drami, da Ijubi zgodbe, ki jo na kaj spominjajo ker so takšne zgodbe vedno naj-bolj zanimive. Gledališki igralec res ne more dru-gega, kot da jo pove, takšno storijico, in da jo po-tem pazabi. čdka ga namreč že druga. Tuii to bo morck vztjubiti scela- Potem lahko mhrno neha i sebnost, to je njegova originalnost, v Kro. kijih popolnoma zavestno utelesila, da ga je pri pisanju prav gotovo vodila. Na uvodno vprašanje pa s tem seveda še ni-smo odgovorili, saj je to tudi nemogoče, in moremo samo domnevati, da gre ali za čisto časovno stisko, ki mu ne dopušča daljših tekstov (kar je avtor na TV sam poudaril), ali pa gre za globljo osrednjo težnjo slovenske sodobne proze, ki se vse bolj drobi, uhaja iz okvira organizirane oblikovne podobe (primerjaj Javorškove Temperaturne liste, Kocbekovo Slovensko poslanstvo idr.J. To pa za zdaj niti ni po-glavitno, ker nam zadošča ugotovitev, da razodeva celoten Arihov literarni razvoj do danes sicer občasne napore (zbirka Zato), ki naj bi rodili daljša besedila, a se mu ti napori ^malokdaj posrečijo. Poleg te osnovne zasledimo na prvi po-gled še več nadaljnjih organsko povezanth sorodnosti med Arihovimi prejšnjinii knji. gami (Zibelka, In minila so leta — novela Urok, Zato) in Krokiji. Najprej moramo spoznati, da je Arih pretežno, ali celo samo izpovedovalec samega sebe, pisatelj samega sebe. To seveda v najraznovrstnej-ših različicah. Resnice ne podirajo niti tiste njegove črtice, ki so na zunaj pripo-vedovane objektivno, se pravi s prtpove-dovalčevo pomaknjenostjo nazaj (npr. Tro-tafnora, Precep, Cudeži), zakaj če drugače ne, je pisatelj soudeležen v snovi sami, vse upodobitve mu izvirajo iz lastne lz. kušnje. Ta avtobiografska obarvanost Ari-hovih črtic se sprevrže nazadnje v pravi družinski ali sorodstveni »kult«: junaki večine njegovih del so zvezani z avtorjem tudi dedno (najpogosteje so to nekoliko »vaško« nadihnjeni strid in tete), pa lahko govorimo zategadelj o nekakšni družinski kroniki pisateljevega rodu od (malce sim-bolične) Arihove peči. Prav ta osrednja ubranost avtorjevega pripovedovanja ohrcu nja sicer Jormalno neobdelano prozo ven-darle na meji organskega toka, dela iz nje prozni mozaik, ki se v njem nenehno po-navljajo in otmavljajo nekateri osrednji liki, motivi, dogodki. Krokiji pomenijo v tem obsegu vendarle Arihovo novost. Z njimi se je v prvi vrsti rešil tiste pretirano domačijsko ali že kar etnografsko r&mantično zavite note, ki vsa prežarja najbolj avtorjev prveneo Zi-belka, pa tudi potem nikoli ne izgine, note, s katero želi ohraniti najrazličnejše koro-ške Ijudske posebnosti. V Krokijih se je dalje rešil čisto prostorske navezanosti na koroški svet pod Karavankami, ki mu je bil edino ozadje za Zibelko, novelo Urok in še celo zbirko Zato. Zdaj se je Arih preselil bodisi na po-čitniško morje, ali pa je vsaj v poglavit-nem krajevno neopredeljen. V napetem premagovanju časovne in življenjske stiske zmore pisati oziroma utegne pisati le še bolj ali *manj bežne krokije — skice.fci naj govore same po sebi, same s svojo povednostjo. Vendar pa ne smemo prezreti resnice, da je Arihova nagnjenost do krat. kih vrinjenih meditativnih vloSkov, ki jo srečamo Se od začetka, postala v Krokijih mnogo bolj zgovorna, mnogo bolj pomem-bna in v središču pripovedovanja, četudi to še ne pomeni, da je hotena. To toliko bolj, ker nas avtorjev izbor formalne oblike in snovnih motivov na videz s svojo nepretencioznostjo in neiskanostjo lahko zavaja v prepričaje o zgolj naključ-nih zapisih vsakdanjih, bolj obrobnih kot središčnih skušenj. Vrednost Arihove knji-ge pa je prav v tem, da je tak morebiten vtis hudo nepopoln in površinski. V tem, da celo prvi in drugi razdelek, ki obsegata krokije v najnatančnejšem pomenu besede, nista brez notraje globlje vsebine. Po tem je razumljivo, da bomo v ArU hovih Krokijih iskali pisatelja samega, njegovo podobo in doživljaje sveta in da-našnjosti. Nepomembni predmeti, pofmi, živali itd. pritegejo njegovo pozornost za-voljo asociacij na kaj pomembnega, ker so mu simboli za kaj pomembncjšega, ker lahko skozi nje izpoveduje sebe samega: svoj boj z življenjem, s časom, z u"netni-škim ustvarjanjem; izpoveduje tragiko šibkih, nesrečno Ijubljenih, in ne moti nas, kako: neposredno ali skozi »basenske« pse, konja; tragiko nenehne vojne grožnje, lov in iskanje tistega »nekaj«, ki vsakemu manjka, da bi bil več, kot je. Vse to pa je seveda treba iz skic izluščiti, povzeti, sklepati. Iz povedanega že jasno sledi, da bomo iskali nove črte Arihovega knjizevnega dela samo ali pa predvsem v okviru nove vse. bine, novih spoznanj in tudi v čisto zu-nanji novi oblikovni razdelitvi. Vse drugo ostaja mimo tega v Arihu še od prej: pri-povedovanje večinama v prvi osebi je se-veda glede na že zapisano ugotovitev nje~ gove osebne note najustreznejše in priča-kovano; upodabljanje svojih prednikov in svojega rodu nasploh je v njem tako Sivo, da se določeni liki iz tega »inventarja« ob-navljajo tudi v Krokijih in doseže v Foto. grajijah najpristnejšo in tudi umetniško najbolj polno • očrtanost. Se naprej živi v njem, samo da še s povečano močjo, izrazit smisel za dojemanje usode, življenjske na-membnosti in nenamembnosti majhnih ne-znatnih bitij, livalic, pred>metov (Grmovje, Lutka, škorpijon, Znamenje, Dondy, Pev-ka, Umettuca itd.), in to v tistih zapisih, ki razodevajo najbolj skicirno naravo. Osrednja razdelka knjige, posebej še tretji, kašeta sicer večjo širino in zato tudi večji oblikovalni napor, a zavoljo ugotovljene Arihove lastnosti, ki mu ne dovoljuje pi-sati večjih besedil, v njih ne dosega kraj-ših zapisov: črtice so tu stilno zelo ne-enotne, motivno včasih nasilno skomponi. rane (npr. Sedma) in razen imenitne Lisi ter Fotografij v taki zamisli Krokijev celo slabši del. Zelo prijetno pa nas preseneti satirično obarvana podoba v sklepnem če-trtem razdelku Vprašaji in nič manj Služba, ki z njenim konceti izzveni tudi vsa Arihova knjiga v nekoliko sirnboličnem tonu: »So službe, ki so važne in se vendar ne velja pogubiti zaradi njih — so spet druge, ki nosijo same v sebi pogubljenje, ker so obenem že človekovo šivljenje.« S tem je vsaj tematski krog Arihove dozdajšnje proze do neke mere izčrpan (ne glede na to, da nismo posebej ome-njali njegovih »partizanskih« črtic, ki uteg-nejo pomeniti neko izjemoj. Vidiuno, da je njegov svet zelo neorgansko razkosan, zato je teško organsko zasledovati njegovo rdečo nit in jo upodobiti. Prav v tem pa je po drugi strani mlkavnost Arihovega pisanja, ki brez velikih umetniških preten-zij na razreševanje »ontoloških« vprašanj s svojimi skromnimi potezami mogoče bolj dosega ta cilj kot kaka druga, na vi-dez popolnejša knjiga. In velika škoda je, da ne moremo kaj takega izreči tudi za Arihov jezik in stil. Herman Vogel Glasbeni zapiski V sredo, 24. marca, je imel v dvorani Slovenske filharmonije koncert komorni zbor ljubljanske radijske postaje pod vod-stvom Lojzeta Lebiča, ki že nekaj let vodi to glasbeno telo. Marljivi in vztrajni študij s tem zborom se je v tem času že popla-čal, saj je po homogenosti glasov in an-sambelski pevski tehniki med našimi vo-dilnimi zbori gotovo na prvem mestu. Najnovejši koncert je pokazal te tehnič-ne odlike zbora, ki je pogoj za izdelavo višje stopnje. V prvem delu^je predstavil štiri velike Gallusove motete in en Ba-chov, v drugem pa dela novejše in najno-vejše zborske literature — Osterc, Slaven-ski, Kogoj in Penderecki. Drugi del kon-certa je bil gotovo boljši od prvega, po-sebno močan učinek je dosegla izvedba imenitnega Osterčevega zbora Cvetoči be-zeg. Tudi kantata Pendereckega (Davidov psalm, z instrumentalno spremljavo) je pustila močan vtis dela, v katerem se pozna silna skladateljeva osebnost. Zbori drugega dela niso bili problematični in blizu dirigentu in pevcem, medtem ko se je prvi del koncerta manj posrečil. Zdi se, da dirigentova polromantična kon-cepcija Gallusovih motetov, čeprav pri nas ustaljeni način izvajanja renesanse, slo govno ne ustreza tej zvrsti glasbe. Taka interpretacija je preveč samovoljna, pa tudi mlahava, nejasna in dolgočasna, bolj bi se ji prilegala klena stopničasta dina-mika, s katero bi dirigent dosegel tudi močnejše učinke, ki mu jih nudi večzborje. Romantiziranje renesanse na tako umet-no privzdignjenem in odmaknjenem podi-ju starejši glasbi ne dela dobre usluge. Nerazumljive pa so pčitne napake v tem-pu, ki bi se jih morala dirigent ali pri-pravljavec partiture zavedati. V drugem delu prvega in tretjega moteta (Impetum inimicorum in Laudate dominum in san-ctis eius) je v originalu trojni proporc (proportio tripla k alla breve znaku) in bi moral njihov tempo po znanih avten-tičnih pravilih biti hitrejši, v smislu tri- olnih grupacij proti prejšnjemu delu. To bi bolj poživilo gibanje in ustvarilo bolj plastičen odnos med prvim in drugim delom obeh motetov. Skoda, da dirigent te možnosti ni porabil — interpretacija renesanse naj sloni na notranji arhitek-toniki del samih in naj se nikakor ne opira na dodajanje zunanjih, nepristnih romantičnih priveskov. Glede tega je bil Bach (Singet dem Hern) manj problema-tičen. škoda je le, da smo-v njem čutili premalo zanosa in celovitosti, preveč je bil razdrobljen, tako dinamično kot teh-nično v izvajanju ligatur in dikciji. Po drugi strani so bile premajhne razlike med posameznimi deli v celoti — poseb-no med prvim, slavnostnim in sijajnim, in drugim, koralnim, umirjenim in polnim. Manjkali so tudi visoki, bleščeči sopran-ski toni, ki dajejo podobnim zborom tisti pečat kot znamenite male visoke troben-te bachovskemu orkestru. Kljub temu je bil to prijeten večer zborovske glasbe, ki v novejšem času stopa po krivici vss bolj v ozadje. Janez Hofler v Albert Maltz: Crni šaht Ameriškega književnika Alberta Maltza pri nas skorajda ne poznam-o. Kljub temu, da je y svojem nad tride-setletnem književniškem TAelu napisal vrsto odrskih del, scenarijev, pred-vsem pa romanov, imamo V slovenšči-rao preveden le njegov socialnd roman »Podtalni tok« (The Underground Stream). Albert Maltz je najznamenitejši predstavnik ameriške revolucionarne dramatike, vendar njegovih dram v domovini ne uprizarjajo. Motivi so znani: kot bojevnik za nepriznane pra-vice amerišk^ga in svetovnega delav-stva je v svojih odkritih tekstih skraj-nje odkritosrčno in pošteno prikazo-val predvojne življenjsko nemogoče razmere ameriškega proletarjata in popolnoma jasno je, da zaradi tega Maltzovih dram niso hoteli uvrstiti v repertoar brqadwayskih in drugih se-vernoameriških gledališč. Ena izmed dram Alberta Maltza s tematiko. iz življ^nja ameriškega de-lavstva je tudi »čfni šaht«, ki je doži-vela radijskio premiersko priredbo pri nas 9. marca 1965 v izvedbi ljub-Ijanske radijske igralske skupine. »črni šaht« je drama o življenju rudarjev v zahodni Virginiji v ZDA. To življenje prikazuje Maltz z zgodbo, ki je polna neponarejene resničnosti delavske preteklosti v ZDA in prav-zaprav tudi v drugih deželah predvoj-nega kapitalističnega sveta. Za delav-ske pravice gluho vodilno osebje vseh kapitalističnih podjetij je z različnimi nečloveškimi elementi zatiralo vsakr-šen najmanjši poskus upravičenega odpora delavcev. Agens drame »črni šaht« Joe Kovarsky je žrtev takih elementov. Ker je pomagal pri orga-nizaciji stavke v rudniku, so ga zaprli, in ko se je vrnil iz zapora, ga sprva niso hoteli sprejeti v ponovno službo. Potem so mu postavili pogoj: v rud-nik se lahko vrne, če bo med rudarji, svojimi sodelavci, vohunil za rudniško upravo. Joe Kovarsky se je z vsemi silami branil tega umazanega in izda-jalskega posla, vendar je zaradi nemo-gočih obstoječih življenjskih okoliščin službo v rudniku sprejel. Vohunjenja se je otepal, ko pa so pričeli v rudni-ku pripravljati novo stavko, je pod silnim pritiskom rudniške uprave klo-nil. Maltz je v svojem »črnem šahtu« prikazal socialno neenakost delavstva v kapitallzmu in moč vladajočega raz-reda. škoda, da smo to dramo, ki je nastala leta 1935, spoznali šele v da-našnjem času, ko pravzaprav ne more ničesar več povedati. Takih razmer kot jih prikazal Albert Maltz, danes ne bi več zlahka najšli in morda je prav zaradi te časovne odmaknjenosti kljub Maltzovi resnično domiselno zasnovani zgodbi in prizadevnemu pi-sateljevemu umetniškemu duhu, ki veje iz nje, drama izzvenela preveč re-portažno. Izvedba v ljubljanskem radiu, ki jo je režiral Marjan Marinc, je bila priprav-Ijena prav dobro. Režiser Marinc v radijskem, zgolj slušnem okolju, ki zanj drama ni bila napisana, pridno izkoristil vse avditovne možnosti, tako da so bili značaji upodobljeni dovolj plastično in ne dolgočasno. Seveda je imela velik delež pri tako dobri izved-bi tudi odlična ekipa igralcev, ki je s drame povsem ustrezno interpretirala. svojo glasovno sposobnostjo tekst V štirih glavnih vlogah so nastopili Maks Bajc, Boris Kralj, Ivanka Meža-nova in Duša Počkajeva, ki so svoje, karakterno nemalo zapletene vloge — kot sem že omenil — odigrali nadvse dobro. Vffi Vuk PEN - KONGRES NA BLEDU Julija bo na Bledu kongres PEN klu-' bov. To bo prvi kongres svetovne organi-zacije književnikov v socialistični deželi in zato vsekakor znamenit dogodek. Za slovensko literaturo pa bo kongres še dru-gače pomemben, saj še nikoli doslej ver-jetno ni imela večje možnosti za populari-zacijo in afirmacijo v svetovnem merilu. Kot lahko sklepamo iz tez za razpravo, bodo na kongresu razpravljali o nekaterih temeljnih vprašanjih, ki jih današnji čas zastavlja književniku kot človeku, ki se je odločil za pisanje kot svojo (družbeno aktivnost. Ker menimo, da utegnejo biti teze za razpravo na kongresu zanimive tudi za naše bralce, smo se odločili, da jih obja-vimo in tako z njimi prvič seznanimo šir-šo slovensko javnost. Razprava o teh vprašanjih se zdi aktualna in potrebna — po drugi strani pa teze same kot eden od pristopov k problematiki postajajo vprašanje. Ker so načrt za reševanje ne-kega sklopa vprašanja, prevzemajo s tem odgovornost in postajajo tarče kritike. Ta dvojna kritika — tako problematike kul-turnega ustvarjanja kakor načina njenega reševanja — pa se nam zdi danes pereča naloga. PISATELJ IN DANAŠNJI SVET I. POMEMBNOST KNJI2EVNOSTI V DANAŠNJEM SVETU A. Ali je književnost bolj ali manj po-membna kot je bila v preteklosti? Ali je.M vloga pisatelja v dnižbi večje ali manjša?^ B. Ali pisatelj še zmeraj oblikuje ob-raz družbe in njen pogled na svet? Ali pa je ta tradicionalna vloga prešla že v dru-ge roke? C. Na kakšen način vpliva pisatelj da-nes na stvarnost? Ali morajo res biti njegova dela odsev te stvarnosti? In če niso, ali je res osamljen? II. SPORAZUMEVANJE A. Ali obstaja dandanes problem spo^ razumevanja? Ce ta problem obstaja, ga je mar povzročil pisatelj? Katere so tiste stvari v trenutni literarni krizi (pa naj si gre za spodbijanje njene vodilne vloge ali pa za namišljeno izgubo njenega dejan-skega vpliva), ki so povzročile težave v sporazumevanju med pisateljem in tisti-mi, ki ga bero? B. Kakšna sredstva uporablja danes pi-satelj za analiziranje in karakteriziranje družbe? Kako se zoperstavlja vedno huj-šemu pritisku stvarnih dejstev? V čem se njegovi odnosi do stvarnosti, zgodovine in družbe razločujejo od teh odnosov v pre-teklosti? C. Kakšna je vloga »domišljijske« ali celo zgolj »zasebne« literature? Ali ima pisatelj pravico ustvariti si svoj lastni svet svoje lastne potrebe? III! MNOŽICNA SREDSTVA ZA SPORAZUMEVANJE: LJUDSKA UMETNOST IN LJUDSKI OKUS A. Ali lahko govorimo o izoblikovanem okusu občinstya in ali se mu književ-nost more ali mora podrediti? B. Kakšen odnos mora imeti književ-nost do množičnih sredstev za spora-zumevanje? Se ti odnosi izključujejo ali dopolnjujejo? Kakšen vpliv ima na pisa-telja in na književnost naraščanje proste-ga časa in najrazličnejših sredstev izobra-ževanja? C. Kakšna bi bila podoba tiste kultu-re, v kateri bi bila literatura postavljena v kot, sredstva za sporazumevanje pa bi igrala glavno vlogo? IV. NAJNOVEJŠA PROBLEMATIKA LITERATURE A. Ali je kakšen bistveni razloček med literaturo visoko razvite dežele in litera-turo dežele v razvoju? Ali pa med literatu-ro dežele svetovnega jezika in literaturo dežele majhnega jezika? B. Kakšen vpliv moramo predpisovati izrednemu večanju vsesplošne obveščeno-sti in vsesplošnih kulturnih izmenjav na občinstvo po eni strani, po drugi strani pa na pisatelja (ki se šele sedaj zaveda ce-le množice poprej nikali znanih mu stva-ri). Kakšne nevarnosti prinaša prav ta novi položaj? Uniformiranost? Izgubo lokalne inspiracije? Planetarlzacijo velikih sve-tovnih jezikov? C. Ali je mogoče razumeti literaturo drugega naroda? To se pravi literaturo, za katero ne vemo, iz česa je pravzaprav zrastla? Je prevajalstvo dovolj dober po-srednik? Kadarkoli govorimo o vojni in miru, o oboroževanju in razorožitvi, ne more-mo mimo ugotovitve, da je proces di-namičnega razvoja proizvajalnih sil v in-dustrijski dobi človeške zgodovine omogo-čil in pospešil proizvodnjo najmodernejših orožij, med drugim interkontinentalnc rakete in hidrogenske bombe. Sočasno z industrijskim razvojem so se pojavile in okrepile napredne družbene sile, katerih težnje in delovanje so usmerjene h krepit-vi trajnega miru, ki edini lahko zagotovi nadaljnji napredek v svetu. Trajnega miru pa, jasno, ni brez razo-rožitve. Ideja o razorožitvi ni nova. 2e okoli leta 200 pr. n. š. so dosegli šefi kitaj§kih držav v dolini reke Jang-ce neke vrste sporazum o razorožitvi in s tem omogočili sebi in svojim podanikom stolet-ni mir. Znan je tudi »Veliki načrt« Hen-rika IV. v začetku XVII. st., ki je pred-videval organizacijo Evrope 15 držav in ustanovitev skupne mednarodne armade. Tu so še razni predlogi avstrijskega kanc-lerja in princa Kaiinitza pruskemu kra-lju Frideriku Velikemu leta 1766. Dalje: sporazum, sklenjen leta 1787 v Versaillesu med Anglijo in Francijo o zmanjšanju vo-jaških sil, sporazum je trajal petnajst dni. V zvezi z idejami in predlogi o razo-rožitvi so se porajale še mnoge pobude, ki so imele različne namene, in je zanje tu premalo prostora, da bi jih obširneje ob-ravnavali. Nedvoumno pa danes nadaljnji napre-dek ni mogoč v perspektivi, ki jo kaže današnje zaskrbljujoče stanje v svetu. Iz-datki za vojne namene predstavljajo okrog 10 odstotkov celokupnega svetovnega let-nega dohodka, ali izraženo v dolarjih približno 120 milijard! Z drugimi besedami bi to tudi pomenilo 40 dolarjev na vsa-kega prebivalca zemeljske oble. Pomemb-nejše pa je, da bi razumno trošenje 120 mi-lijard dolarjev v miroljubne namene lah-ko rešilo mnoge ekonomske probleme, pred katerimi stoji danes svet! Ti proble-mi so zadnje časo še posebej aktualni:pro-blcm nerazvitih dežel, lakote,subekumene-ga področja itd. Skratka: življenjsko važna vprašanja in dileme, pred katerimi je danes človeški rod, Pravilni odgovor nanje bi predstavljal korist za vse dežele, za ve-like in male, nerazvite in razvite. Nasprot-no pa bi k 14.513 vojnam (J. J. Bebel, švicarski znanstvenik, trdi, da je človeški rod v 5500 ietih bojeval 14.513 vojn) pri-šteli le še eno edino, ki bi ob današnjih vojnih dosežkih zadala človeštvu smrto-nosen udarec. Za ilustracijo si oglejmo nekaj prime-rov, ki jih je objavil tov. J. Stanovnik v Dokumentih današnjice z naslovom »Ko-liko košta rat?« Ti povedo, kaj bi lahko dosegli z vsoto, potrošeno v vojne name-ne, ako bi jo potrošili v miroljubne na-mene: ' """ ' ' 1. Vrednost baze za interkontinentalne rakete v Omahi, Nebraski,' ZDA, ki stane 250 milijonov dolarjev, predstavlja vred- Razorožitvene bariere nost visokega jeza v Dallasu, Oregoni, dolgega 1,4 milje, ki daje 1,743.000 KW električne energije ... 2. Namesto tovarne orožja v Washing-tonu, vredne 104.616.800 dolarjev, bi lah-ko zgradili 26 novih bolnišnic, od katerih bi imela vsaka 160 postelj ... 3. Štirinajst letal tipa B-52, od katerih stane vsako 8 milijonov dolarjev, oziroma osem raket tipa Atlas, vrednih 13,7 milijo-na dolarjev predstavlja vsoto, ki zadostu-je za prehrano 14 milijonov šolskih otrok... Takšnih primerov pa bi lahko navedli še mnogo več! Velika aktivnost pri proučevanju eko-nomskih in socialnih posledic razorožitve in perspektive, ki bi jih sproščena sredstva predstavljala za človetvo, so žal danes več ali manj še na pol poti, čeprav priča-kujemo glede na moskovski sporazum še podobne sporazume in akcije. Tu ni mogoče zanikati ogromnih naporov in pritiska svetovne javnosti, da se problem razorožitve končno premakne z mrtve točke. Moskovskemu sporazumu, ki predstav-lja prvi korak k postopni razorožitvi, je kmalu sledila resolucija, v kateri sb se članice komiteja osemnajstih (oziroma. se-demnajstih, če odštejemo Francijo, ki ne prisostvuje sejam) obvezale, da ne bodo uporabljale vesolja v nuklearne namene. Ta resolucija je bila izraz iskrene želje glavnih nuklearnih sil, da se dirka v oboroževanju ne razširi na nova področja. Ni se pa še izpolnilo pričakovanje, da bo komite osemnajstih dosegel podoben sporazum o ustanavljanju brezatomskih con, čeprav obstajajo iniciative tako s sovjetske strani kot s strani posamez-nih zainteresiranih dežel. Tu so predvsem zahodne sile tiste, ki menijo, da bi usta-novitev takih con v Evropi, na Balkanu, Mediteranu, Pacifiku ali v L. Ameriki prekucnilo sedanje razmerje sil v svetu. Jasno pa je, da so še pomembnejši vzroki, zaradi katerih zapadne sile ne žele po-dobnih con. Zasedanje GS OZN je dalo svoje soglasje ideji, da se ustanovi takš-na cona v L. Ameriki. Ideja je aktualna zaradi velikih prizadevanj bivših pred-sednikov Lopeza Mateosa, Jaoa Goularta, Paza Estensora in naprednih sil v Latin-ski Ameriki. Tako se oglašajo tudi v skan-dinavskih deželah močni glasovi za »brez-atomsko Skandinavijo«. Takoj po podpisu moskovskega spora-zuma je postalo izredno aktualno vpraša-nje prepovedi podzemeljskih jedrskih po-skusov. Ob tej priložnosti je potekala na zasedanju komiteja OZN za razorožitev akcija neblokovskih držav za takojšnjo prepoved jedrskih poskusov pod zemljo. Akcijo oz. resolucijo, ki so jo predložile neangažirane dežele zasedanju komiteja skupno s pozivom deželam, da se priklju-čijo moskovskemu sporazumu, doslej še niso sprejeli, čeprav obstajajo vsi ob-jektivni pogoji in je bilo z obeh strani sprejeto načelo mednarodne kontrole. Kljub temu pa ne moremo reči, da so nas razočarali rezultati dela na pod-ročju razorožitve. Če bi to trdili, bi zani-kaii dejstvo, da so se v mednarodni praksi močno utrdili novi tako imenovani »tre-zni elementi«, za katere pa zadnji čas ne moremo trditi, da so značilni za poli-tiko nekaterih zahodnih sil, ki so globoko angažirane v Južnem Vietnamu, Kongu, Maleziji... Zaradi določenih pozitivnih kvalitativnih sprememb v mednarodnih odnosih je politika teh sil še toliko bolj anahronistična in absurdna v očeh svetov-ne javnosti. Iz zadnjega odstavka je mogoče izvesti trditev, da na prfmer »kontrolna« vloga ameriških vojnih baz že zdavnaj ni več samo vojnega pomena. Preko vojnih baz se kontrolira politični, družbeni in eko> nomski razvoj. Takšna »kontrola« pred-stavlja stalno nevarnost za mir ter razlog za močan odpor vseh sil, ki se bore za mir. K štiričlanskemu »atomskemu klubu« se je 17. oktobra 1964 pridružila še LR Kitajska. Jutri se jim utegnejo pridru-žiti še Zahodna Nemčija, Izrael, Indone-zija, ZAR . .. človeštvo več ne more in ne sme ča-kati! Ne gre samo za stalno in vedno bolj prisotno nevarnost vojne, temveč tudi za kompleks pozitivnih procesov, ki bi jih razorožitev sprostila: orientacija s tehnične revolucije na potrebe družbene-ga razvoja in standarda, zmanjševanje raz-lik med razvitimi in nerazvitimi deželami in dejansko kodifikacijo koeksistence kot metode za pozitiven razvoj mednarodnih odnosov. Medtem ko človeštvo čaka, »komite osemnajstih« počiva, čeprav je dela več kot dovolj. Seveda kaže poživiti delo tega organa (z udeležbo Francije in Kitajske), da doseže nove sporazume (ki bl vodili k popolni razorožitvi) ter nadomestili, kar je bilo zamujeno na prejšnjih zasedanjih komiteja. To pa bi pomenilorizpolnitev že dolgo trajajočih upov vsega miroljub-nega človeštva. ' Rudi Rizman Zahodnonemški militarizem Zadnje čase smo priča novim dogod-kom v mednarodnih odnosih, ki dobivajo iz dneva v dan novo vsebino in obliko, na eni strani kot pozitivni premiki, a na drugi kot nova hotenja, ki bi želela kolo zgodovine pomakniti nazaj. Svet se je družbeno, ekonomsko ter politično spreminjal. Spreminjal se je tudi v glavah tistih, ki jih še danes vežejo avanturistične težnje, ki še danes ne mo-rejo pravilno oceniti realnega stanja da-našnje svetovne stvarnosti, načina reševa-nja mednarodnih konfliktov itd. Zvezna republika Nemčija nastopa v sedanjih mednarodnih odnosih kot nega-tivni faktor pri reševanju sedanjih med-narodnih problemov, saj je dejansko po-doba sveta obrnjena na glavo. Danes do-življa bonnska politika zaradi svoje toge anahronistične Hallsteinove doktrine po-sebno zunanjo politično krizo na Bližnjem Vzhodu. »Beda zahodnonemške politike vodi iz poraza v poraz, eden glavih vzro-kov za te poraze pa je Hallsteinova dok-trina, ki ni nadela jarma samo zvezni re-publiki, marveč slepi tudi tiste, ki jo izvajajo, da ne vidijo stvarnosti, kadar bi bilo to potrebno .. .« Tako je pred krat-kim označil novo bormsko krizo Frank-furter Rundschau. Ta beda se ne kaže samo v zunanji po-litiki, prisotna je tudi v vojaško strate-škem razvoju, koncepcija v ponovni mili-tarizaciji. In kako je sploh prišlo do po-novne militarizacije ZRN, ki je v obeh svetovnih vojnah povzročila množično iz-trebljenje narodov ter uničevanje najraz-ličnejših proizvodov človekovih naporov? Ko se je po drugi svetovni vojni svet razdelil na dva nasprotujoča bloka, so za-hodne sile smatrale vključitev ZRN v NATO pakt, ko se ta pojavi kot efektiv-no sredstvo kontrole nad vojaško politič-nim razvojam ZRN, kot garancijo, da se nevarne avanture nemškega militarizma odslej ne bodo več pojavljale. Toda ta enot-ni koncept zahodnih sil se je kaj kmalu spremenil. Se leta 1956 ni imela ZRN nobene lastne divizije; čez eno leto se že poja- vijo tri, a čez pet let dvanajst. Danes je v sestavi Bundeswehra 420.000 vojakov, od teh je 146.000 podoficirjev ter 28.900 oficirjev. Razen tega razpolaga Bundew-wehr še s tisočimi vojaškimi reaktivnimi letali, z 990 vojaškimi ladjami vseh vrst, z več kot 70 raketami tipa »zemlje-zem-lja« ter približno 200 zenitnimi raketami. Ponovna militarizacija ZR se danes kaže tudi v vplivu na dinamiko, številčnost, organizacijo ter tehniko oboroževanja dru-gih blokovskih partnerjev (npr. pred ae-kaj leti so v ZRN izdelali nov tip lahkega tanka »Leopard«, ki je že začel na zahod-nem trgu izpodrivati ameriške, francoske ter angleške podobne izdelave. Zavzemanje važnih pozicij Bundeswera v NATO; sedaj deluje v štabih 1530 nemških vojaških sve-tovalcev, a od tega 30 generalov, itd.). Tako je ZR postala, še preden so se pojavili multirateralni jedrski plani NATO, osnovna sila tega bloka v Evropi. Na nje-nem ozemlju je danes 18 divizij zavezni-ških sil. Operativna konstrukcija vseh vo-jaških strateških sil na nemškem ozemlju je približno takšna: 1. prvi ešalon — 12 zahodnonemških divizij — je oddaljen največ 70 do 80 km od ozemlja DRN in ČSSR ter predstavlja »V prvem udarcu« več tisoč kilometrsko fronto od Sevemega morja do Alp, 2. drugi ešalon — 18 divizij petih čla-nov NATO. Zaradi obrambe znotraj dežele si Bonn prizadeva povečati zavezniške divi-zije od 18 na 21 divizij, ki bi bile okrep-ljene z atomskim orožjem. Te dni je svetovna javnost z ogorčenjem zvedela še za eno plat prizadevanj ZRN za atomsko orožje. Med ZRN in Južno-afriško unijo, deželo, ki je med prvimi sprejela množico vojnih zločincev in ki so pozneje bistveno vplivali na dobre odno-se med obema deželama, obstoji že dalj časa tajni vojaški atomski sporazum. De-legaciji KP Francije in Južnbafriške uni-je, ki sta se letos v začetku februarja se-šli v Parizu, sta celo izjavili, da Bonn in Pretoria proizvajata na ozemlju JAU atom-sko orožje. Vpliv reakcionarnih militarističnih kro-gov in revanšizma na družbeno-politično življenje ZRN se na zunaj kaže v anahro-nistični politiki hladne vojne, še več, od-krito s strani k reviziji druge svetovne vojne. Vsi svetovni problemi, kakor tudi nem-ško vprašanje se ne morejo rešiti z voj-no. Rešitev je v današnjih pogojih možna na osnovi upoštevanja realnih faktorjev, predvsem faktorjev obstajanja dveh suve-renih nemških držav, na osnovi pravne kvalifikacije sedanjih nemških meja ter normalizacije odnosov med obema drža-vama. Peter Potočnik Skoraj 12 milijonov študentov Po podatkih UNESCO je na vseh uni-verzah po svetu preko 1,5 milijonov štu-dentov. Torej je skoraj vsak dvestopetde-seti prebivalec vpisan na enem od številnih visokošolskih zavodov. Pri tem je zanimi-vo, da iz leta v leto narašča število mla-dincev, ki obiskujejo univerze izven svo-je domovine. Njih je že preko 250.000. To so predvsem mladi ljudje iz nerazvitih de-žel, ki odhajajo na študij v tujino, pred-vsem v Evropo. Dežele v razvoju namreč nimajo dovolj univerz ali pa jih sploh ni, saj je to bila načrtna politika metropol, ki so s strahom ustanavljale celo osnovne šole za domorodno prebivalstvo. Mnogo-krat pa so visoke šole v teh državah ne-popolne. Tehnične in prirodne vede sko-raj niso zastopane. Ta študij v tujini ima pozitivne posle-dice. Mladina spoznava druge dežele in se tako lažje orientira v mednarodnem dogajanju. Je pa tudi možnost in nevar-nost, da razvite dežele — s tega stališča bi jih morda mogli imenovati visokošol-ske metropole — vplivajo na tuje študente tako, kot je njim, se pravi metropolam, v prid. Tu se kaže realna možnost kultur-nega neokolonializma. Toda dogodki iz mednarodnega štu-dentskega gibanja dokazujejo, da je ta možnost vse manjša. Ne zato, ker bi se zahodne dežele kar čez noč odpovedale takim interesom, ampak zaradi vse več-je politične osveščenosti in progresivnosti teh študentov iz nerazvitega sveta samih. Veliko število študentov že samo po se-bi vodi na misel, da so realen političen faktor. Dogodki v mednarodni politiki se odražajo tudi v študentskem gibanju. V določeni meri pa velja tudi to, da študentsko politično udejstvovanje vpliva na splošne meddržavne odnose. Seveda te-ga ne smemo pretiratfati. Ltnskega januar-ja so na primer panamski visokošolci de-monstrirali zoper ameriško prisotnost ob prekopu. Vlada te srednjeameriške državi-ce je pod vplivom demonstracij zahtevala od ZDA spremembo pogodbe iz leta 1303, ko je prekop pripadel pod upravo Zdru-ženih držav, čerav še ni bil niti dokon-čan. To pa je spet vplivalo na kasnejšo od-ločitev ZDA, da bodo gradile novo plovno pottfned Atlantikom in Tihim oceanom, če-prav so to argumentirale z zastarelostjo se-danjega prekopa. študentska politika pa se ne kaže samo v demonstracijah priti-ska na posamezne vlade. V drugačnih družbenih in političnih razmerah univerzi-tetna mladina pomaga po svojih možno-stih pri uresničevanju načrtov države. Tu mislimo na socialistične in na nekatere najbolj napredne dežele tako imenovanega tretjega sveta. Prav o tem pa smo mi vsi premalo obveščeni, saj pod besedo študent-sko gibanje skoraj ne razumemo drugega kakor demonstracije zoper politiko posa-meznih vlad. Pavle čelik TRIBUNA STRAN 9 SMlCARSKA SEZONA JE ZA NAMI Ceprav je res, da so vsa naša po-membnejša smučišča še dobro »preskrb-ljena« s snegom, čeprav vemo, da bodo študentje še dobro izkoristili vse proste termine — posebej pa še prvomajske pra-znike, da bodo odšli na smučanje poseb-no v tiste kraje, kjer bo dovolj snega vse do srede junija, pa vendarle lahko reče-mo, da je smučarska sezona za širši krog studentov že zaključena, saj si bodo omenjeno smučanje lahko privoščili samo socialno dobro situirani študentje in ti-sti, ki iz kakršnihkoli vzrokov mirno ča-kajo mrzličnih dni frekvenc in izpitov. Zato je na mestu in prav, da analiziramo letošnjo smučarsko sezono toliko bolj, ker se je pokazalo, da je v trenutni situaciji prav smučanje bistveni del prepotrebne študentske rekreacije. Smučarski tečaji so se letos ponovno pokazali kot zelo priljubljeno sredstvo za aktivni počitek in edini vir, ki lahko štu-dentu nudi res pravo in ceneno rekreaci-jo, obenem pa ga lahko marsičesa nauči. v UDELE2BA, KRAJI, TERMINI . . . Letošnjih smučarskih tečajev, ki so bi-li na Sorci, Mežakli, Vojskem, Vršiču in Kranjski gori, se je udeležilo približno 800 študentov in študentk, kar je 10 odstotkov vseh vpisanih študenov na ljub-Ijanski univerzi. Vsi tečaji so bili organizirani v času od 17. januarja do 2. marca, skupno je bilo predvidenih 20 tečajev, od katerih sta dva, in sicer v času 23. do 29. januarja in v času od 29. januarja do 4. februarja, odpadla. Podrobnejši podatki pokažejo, da se je v prvih 15 dneh tečajev udeležilo 6,2 odstotka študentov, v drugem delu počitnic 62,5 odstotka, v času od 15. do 25. februarja ali en teden po začetku preda-vanj 27,5 odstotka, medtem ko je v času od 22. februarja do 2. marca smučalo 3,5 odstotka vseh udeležencev letošnjih teča-jev. Ce vse to analiziramo, pridemo do za-ključkov, ki pravzaprav ne presenečajo, saj je že ustaljena praksa, da dajejo študent-je prednost študiju. Študentje so namreč sami ugotovili, da imajo resnično čas in sta prav zaradi tega favoriziranja izpolnit-ve študijskih obveznosti odpadla oba ome-njena tečaja, čeprav sta bila namenjena študentom vse univerze in ne posameznim fakultetam. Tako je bil naval posebno za tečaje v drugi polovici počitnic, ko so študentje svoje študijske obveznosi že izpolnili, kar je bila posledica, da so bile v tem času napolnjene tudi vse rezervne kapacitete. Karakterističen je podatek, da so bile polne vse kapacitete tudi v prvem tednu po začetku predavanj, kar kaže, da se študent laže odtrga od predavanj in vaj, kar pa ne bi smelo biti praksa. Komisija za telesno kulturo pri US, ki organizira smučarske tečaje, bo zato v bodoče težila, da vse tečaje prireja v času počitnic, posebej pa bo poiskala no-ve kapacitete za drugi del počitnic, saj ob-staja nevarnost, da bo v nasprotnem pri-meru prišla v nesporazum s fakultetami, ki so zainteresirane, da je študent v času pouka na predavanjih in vajah. Tudi dej-stvo, da bodo še sedaj odšle nekatere sku-pine iz posameznih fakultet na Jahorino in druga smueišea, jasno kaže, da se štu-dentje laže izognejo predavanjem kakor izpitom. IZBIRA ŠTUDENTOV Čeprav je bilo komisiji včasih vodilo, da na tečaje pritegne čim več študentov, je sedaj zanimanje za smučanje že dokaj veliko in smo že prišli do tega, ko nas pri tem utesnjuje bariera finančnih sred-stev, ki so na razpolago in zato je bila letos selekcija poostrena in bo ta verjetno vsako leto ostrejša. Selekcijo so napravile fakultetne komisije na osnovi študijskega uspeha, udeležba na obvezni ali fakultativ-ni vadbi, delavnosti v športnih društvih in ZŠJ. Fakuletne komisije so v večini primerov (približno 70 odstotkov) uspele in je tako zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in kapacitet odpadlo približno 300 študentov in študenk. Moramo pa reči, da bo treba sistem tako imenovane selekcije še izpopolniti, saj je njena bi-stvena pomanjkljivost zanemarjanje soci-alnega momenta, saj ta sistem izenačuje dobro situirane s slabo situiranimi. Naj-bolje bi verjeno bilo, da bi v bodoče po-samezne fakultetne komisije na osnovi sredstev, s katerimi bodo razpolagale in na osnovi socialne strukture kandidatov, določale, koliko bo posameznik plačal sam in koliko bo zanj prispevala fakulteta. Lahko in prav bi bilo, da bi šli celo tako daleč, da bi nekateri zelo dobro situirani plačali tudi celotne stroške, saj je jasno, da bo na ta način lahko smučala tudi vrsta socialno zelo šibkih študentov. STROŠKI TEČAJEV Celotni stroški vseh smučarskih teča-jev, v katere so vračunani tudi stroški vaditeljev in strokovnih vodij, so 10,5 miljona, kar kaže, da so stroški povprečne oskrbe študenta 12.000 dinarjev. Od tega so po 4000 din prispevali študentje sami, 4000 din je prispevala fakulteta, preosta-lih 4000 din pa komisija za telesno kulturo pri US. Pripomniti je treba, da ni bilo na vseh fakultetah potrebnih 4000 din za štu-denta. Posledica tega je bila ali reduci-ranje števila študentov, ki so se tečaja udeležili, ali pa so povečali prispevek študentov, ker so le na ta način lahko omogočili, da so bila vrata smučarskih te-čajev odprta čim večjemu številu kandi-datov. Res je, da so fakultete v svojih predračunih predvidele dovolj sredstev v ta namen, vendar žal vseh teh sredstev niso dobile, kar zopet kaže, da so ostali sklepi skupščine SR Slovenije, ki je raz-pravljala o povečanju sredstev za štu-dentsko rekreacijo, le na papirju, ker o kakšnem bistvenem povečanju teh sredstev ni mogoče govoriti. SMUCANJE — KORAK DO OBVEZNOSTI PREDMETA Ob analizi vseh pozitivnih momentov, ki nam jih daje smučanje, se nam vsilju-je misel, da bi morda lahko bilo prav smu-čanje prvi korak pri uvajanju obveznosti predmeta telesne vzgoje. študentje izko-riščajo na smučanju prosti čas, so v enem domu, podrejeni so isti disciplini, pedagoško delovanje je uspešnejše, obvez-nih 5 do 6 ur dnevno na snegu je lahko pogoj za uspešen pedagoški proces, velik zaviratelj pa so so seveda finančna sred-stva. Menimo, da bi se v primeru dodat-nih sredstev nobeden ne zoperstavljal uva-janju obveznosti smučanja, vendar pa lah-ko zopet in zopet ugotavljamo, kako dolga in trnova je pot od besed v skup-ščini do konkretne realizacije njenih skle-pov. če imamo upravičene pomisleke z ozirom na veliko število slušateljev prvih letnikov, pa menimo, da bi morda želi uspe-he, če bi poskusili to izpeljati v dru-gih letnikih, seveda, če bomo uspeli zago-toviti še vsaj nekaj dodatnih sredstev. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kakšno korist bi s tem napravili študentu, ki so mu rekreacija, psihični odmor, bi-vanje v planinah, zaradi natrpanih umi-kov in fizičnih naporov za regeneriranje moči, nujno potrebni. Ob misli, da je smučanje pravzaprav zdravstvena skrb za študente, se nam postavlja vprašanje, ali nista morda socialno zavarovanje ali sklad za zdravstveno varstvo študentov dolžna, da iz sredstev za preventivo pro-ti škodljivim vplivom študija prispevata del sredstev, ki bi bila potrebna za rea-lizacijo te zamisli. STROKOVNI KADRI Letošnjih 18 tečajev je vodilo 50 uči-teljev in vaditeljev, od tega je bilo 80 odstotkov študentov. Vsi kadri so sicer v glavnem zadovoljivi, vendar se je poka-zalo, da bi bil tudi letos kot prejšnja leta potreben predhoden seminar za vse stro-kovne kadre, ne pa samo za vodje teča-jev, saj je bil ravno tak tečaj lansko leto selekcija, tako da so bili za vaditelje izbrani res najboljši in najresnejši kan-didati. Komisija je tako prišla do zaključ-ka, da bo treba v prihodnjem letu zopet nadaljevati s prakso te vrste, poleg tega bo skušala organizirati tudi vaditeljski te-čaj za dobre smučarje, saj se je pokaza-lo, da je nujno potreben stalni strokovni kader. Veliko zanimanje študentov, ki bi radi svoje znanje izpopolnili še v vadi-teljskih tečajih, kaže, da vprašanje udele-žencev na tem tečaju, kljub verjetnosti, da bodo morali vsaj polvoci stroškov pri-spevati sami, ne bo pereče. Poleg vsega pa bo vse to velik doprinos širjenju rekre-acije te vrste tudi med delavsko in dru-go mladino, saj bodo ravno t-i po za-ključku svojega študija odšli na teren, v podjetja in ustanove in tam širili zanima-nje za smučanje in telesno vzgojo. PROGRAMI TECAJEV Vsi tečaji so bili tako razdeljeni, da so bili v vseh planinskih domovih razen na Vršiču začetniški, medtem ko je bil tečaj v Kranjski gori namenjen dobrirn smu-čarjem, tečaj na Vršiču prav tako dobrim smučarjem, željnim tumega in višinske-ga smučanja. Na vseh tečajih so predela-li osnovno in nadaljevalno šolo, na tečaj za dobre smučarje pa so po ponovitvi gor-njih elementov pričeli s privajanjem na tekmovalno smučanje. želja po znanju je bila povsod zelo velika, tako da ni bilo problemov glede discipline, celo obratno — morali so zavirati preveliko željo po smučanju. Sam praktični del je bil izpo-polnjen s teoretičnimi predavanji, izleti in družabnim življenjem zvečer. Na vsa-kem tečaju so prirejali vsak drugi večer spoznavne večere, v ostalem pa so nudile družabne igre, ples, televizija in lastne prireditve mnogo pestrosti in živahnosti. Seveda pa je bilo vse to onemogočeno na tečaju v Kranjski gori, saj tam tečajniki niso bili vezani na dom, ampak so lahko uveljavljali svoje mestne navade, saj so mnogi s tem namenom v Kranjsko goro tudi prišli. DISCIPLINA Disciplina tečajnikov čez dan ni bila problem. Mnogo več težav pa je bilo v času, ko je bilo treba oditi na počitek. V planinskih domovih je bila ta proble-matična ura logična, saj so se morali drža-ti hišnega reda, čeprav to ni bilo lahko izvedljivo. Velik problem pa je bil seveda v Kranjski gori. Tukaj so bili študentje razkropljeni po privatnih hišah in je bila tako kontrola nemogoča. študentje namreč vse preradi pozabljajo, da jim je po na-pornem smučanju potreben odmor, če ho-čejo naslednjega dne slediti vajam na snegu, posebej pa to velja za študentke, ki so bile fizično izredno slabo priprav-ljene in po nekaj dneh že skoraj na kon-cu svojih moči. Pomanjkanje spanja pa utrujenost še stopnjuje, tako da nasled-njega dne pri vajah na snegu, čeprav so imele željo, niso mogle vzdržati naporov, ki jih zahteva 5 urno smučanje. To sta- nje utrujenosti pa je v Kranjski gori po-tenciralo še pijančevanje nekaterih skupin študentov in študentk. Takim pa bodo v prihodnje vrata smučarskih tečajev za-prta, saj jim daje družba denar za smu-čanje, oni pa svojega zapravljajo po go-stilnah. Kot kaže, bo komisija prihodnje leto resno premislila, ali je sploh smotrno organizirati tečaje v Kranjski gori, če pa jih bo, pa bodo to tečaji, kjer bodo ude-leženci prispevali večji det sredstev sami. Kljub vsem problemom, ki so se poja-vili skoraj izključno v Kranjski gori, po-datek, daa sta bila na vseh tečajih le dva zloma in pet zvinov, jasno dokazuje di-sciplino samih študentov in red, ki so ga držali vodje vrst na smučižčih. Za ilu-stracijo le podatek, da je v kotlini, kjer smuča dnevno dva tisoč ljudi, povprečje 45 zlomov na dan, v Kranjski gori pa 5 zlomov dnevno. Režim, po katerem je bilo 5 ur dnevno obveznega smučanja in določen minimum spanja, je pokazal iz-redne rezultate, saj so se sami udeleženci čudili, kako so se lahko v tako kratkera času toliko naučili. ZAKLJUCEK Ce vse povedano na kratko zaključi-mo, lahko ugotovimo, da so smučarski tečaji uspeli in da je z njimi vsekakor treba nadaljevati. V bodoče bo treba iska-ti več možnosti bivanja v "planinskih do-movih in se po možnosti izogniti Kranjski gori. Prav tako bo treba tudi prihodnje leto obvezno organizirati seminar za vodje te-čajev in vsr vaditelje, potrebr.o pa bo tudi v kali zatreti vse poskuse ponoče-vanja in pijančevanja. SMUCARSKO PRVENSTVO UNIVERZE Kljub temu da leto za letom znova poudarjamo, da je sedanji način slab, pa smo tudi letos naredili isto napako. Dej-stvo, da nobena fakuiteta razen medicin-ske ni izvedla svojega prvenstva, zopet kaže, da so se prvenstva udeležili ne naj-boljši, ampak takšni, ki so nam bili slu-čajno pri roki. Ce k temu dodamo še to, da je bila proga prezahtevna, je logično, da smo imeli društveno prvenstvo Aka-demije z udeležbo tujib. tekmovalcev in nekaterih najdrznejših kvalitetnejših smu-čarjev. Menimo, da bi bilo mnogo korist-neje, če bi organizirali široko prven-stvo za čim širši krog študentov in štu-dentk na srednjezahtevni progi, tako da bi bili udeleženci prvih pet uvrščenih s tekmovanj, ki so bila ob zaključku vsake-ga tečaja. Tako bi pritegnili vsaj sto štu-dentov in študentk, njihx>vi rezultati pa bi bili prirodna selekcija pri iskanju mladega perspektivnega kadra, ki bi ga pozneje vključili v študentski kvalitetni smučarski klub Akademik, obenem pa bi nam bili merilo za dokončno sestavo ekipe, ki bl se na zahtevnejši progi pome-rila s tujimi tekmovalci in tekmovalkami. Le najširša izbira velikega števila nam bo namreč zagotovila kvaliteto in nikoli obratno. Ce analiziramo samo rezultate prvenstva v slalomu, lahko ugotovimo, da so se na 20., 22., 36., 43. in 49. mesto pla-sirali člani Akademika, vrsto drugih mest pa so zavzeli ostali študentje, kar znova dokazuje, da je izven Akademikovih vrst še veliko število dobrih smučarjev, ki pa jih bomo uspeli najti le na ta način naj-širšega angažiranja vseh študentov, ki ka-žejo zanimanje za smučanje. čeprav moramo pohvaliti prizadevanja Akademika, ki je vložil veliko naporov, da je zagotovil finančna sredstva, potreb-na za organizacijo prvenstva, pa je zo-pet treba postaviti vprašanje, ali je bil denar, ki smo ga vložili zato, da so na prvenstvu sodelovali tudi tekmovalci, res najkoristneje uporabljen, čeprav ne sme-mo s tem zanikati potrebe po medna-rodnih srečanjih. želeli pa bi opozoriti le na to, da pretirana skrb za te tekmo* valce le ni na mestu, saj se moramo vprašati, ali pri tem ne trpi ugodje in počutje naših tekmovalcev in ali iste pri-vilegije nudijo • tudi naši gostje takrat, ko smo mi gostje. Srečko Rutar MEDFAKULTETIMO PRVENSTVO V ODBOJKI V letnem semestru sta se na medfakultetnem prvenstvu v odbojki že odigrali dv% koli. V skupni razvrstitvi pa je to že VII. kolo, ki se je najuspešneje končalo za ekipo FNT. Vse kaže, da si je v tem kolu z zmago nad ekipo ekonomske z 2:1 (11:15, 15:7, 15:12) odpravila tudi enega izmed dveh nevarnih tekmecev za osvojitev prvega tnesta. Ta ekipa pa je edina, kjer pride najbolj do izraza požrtvovalnost in se ne vda v usodo že kar po začetnem neuspehu. Vidi pa se tudi, da je ekipa v trdnih rokah z ozirom izpolnjevanj navodil med samo igro, kot z ozirom na prihajanje na igrišče. Steber ekipe sta vsekakor člana Fužinarja Rigeljnik in Dokl, ki ob oalični pomoči ostalih igralcev ter z dobro taktiko premagajo ali preskočijo vse prepreke s kar najmanj truda Drugo in tretje mesto si delita ekipi ekonomske in elektra. Tvegano bi bilo reči, katera je boljša, vendar se nagibam k ekonomski, ki bi v današnjem srečanju s FNT delala mnogo več preglavic, če bi nastopil tudi Rozman. škoda je le, da v to bitko ne more več odločilno poseči ekipa filozofske, ki je to priložnost zamudila že z enim samim manj-kanjem in s tem izgubila tri točke. Enkrat za izjemo pa so veselo presenetili tudi člani ekipe VŠTK v skrajno zagrizeni borbi z medicino. Zmagali so z 2:0 (15:12, 16:14), kar nam jasno pove, da le ni vse teklo kot po maslu. Ostalih treh srečanj ni bilo zaradi odsotnosti treh ekip, od katerih je pravna odpo-vedala nadaljnje tekmovanje. še rezultati srečanj iz VI. in VII, kola s tabeličnim pregledom po VII. kolu. VI. kolo: Elektro : Pravna 2:0 (w. o.), Biotehniška : Medicina 0:0 (w. o.), FNT : VŠTK 2:0 (15:5, 15:8), Strojna : PA 2:0 (15:3, 15:6). VII. kolo: Biotehniška : Pravna 2:6 (w. o.), Medicina : VŠTK 0:2 (12:15, 14:16), Filozofska : PA 2:0 (w. o.), FNT : Ekonomska 2:1 (11:15, 15:7, 15:12), Elektro : Strojna 2:0 (w. o.). , Al. Jeraj Prepovedana pisma Nekoliko pozno ti pošiljam najno-vejša poročila o pnstu, ki je v naši deželi razgrajal pred mesecem. Ker je bilo tudi v tvojem času veliko razno-vrstnih pustnih ceremonij, ti ne bom poročal o formalni plati omenjenih dogodkov, ampak ti bom opisal eno perfektno pustno odisejado moje kme-tijske zadruge. Najbrž ti še nisem pi-sal, da so rotirali na raoj predtog direktorja kmetijske zadruge »Debela repa« v Malih Bakovcih in nato mene lastnoročno zrotirali na njegovo m.e-sto. Sekretar v zadrugi je zdaj moj starejši brat, blagajnik pa najin stric in tako upam, da te bomo kmalu lah-ko obiskali, ker bomo vplačali predu-jem za fičota. TOLIKO O TEM. Kot direktor kmetijske zadruge ži-vim razmeroma dobro, saj imam 120 tisoč dinarjev plače na mesec. Razen tega sem začel trgovati s kravami. Ku-pil sem tri ducate kravjih repov po zmerni ceni in jih krmim z ostanki zadružne hrane, nakar jih bom dva-krat dražje prodal. Povedati sem ti torej hotel, da se je malo pred pustom zgodilo nekaj nezaslišanega. Razdelili smo si pro-izvodni višek po svoji odgovornosti, nakar je izbruhnila revolucija, ker je moj stric blagajnik, katerega naj kura tam piči, odkril, da si tega ne bi smeli razdeliti, ker zeva zdaj v blagajni strašna luknja. In če hočemo ohraniti življenje in položaj', moramo to luknjo čimprej zadelati. A to žal ni bilo wo-goče, ker je vsak od nas za omenjeni denar že nakupil krav ali svinj, da bi jih krmil z ostanki zadrnžne hrane in nato dvakrat dražje prodal. V tej splošni žalosti je Mirka Bir-ka, ki je poleg mene največ denarja odnesel in je bil najbolj bedast, na-slednji predlog predpostavil: da bi napravil veseli pust — in vsi smo ta predlog navdušeno sprejeli. Ves de-lavski svet si je na pustni dan natak* nil rnaske in smo šli s harmonikami skoži devete vasi in prepevali in vri-skali, da so se hiše tresle. In smo na-birali drobiž, pa krofe, pa gibanice, pa vrtanke in razne vrste pogače in nihče-ni vedel, da je to delavski svet naše zadruge. In smo nabrali za 25 »džo-kov« drobiža, pa toliko pogač in kro- Denimo, da sem statistično povprečen državljan. Višina: meter sedemdeset (osta-le mere so nepomembne, saj nisem ni-"kakršna miss), lasje: kostanjevi itd. Samo moji dohodki so pod statističnim povpreč-jem (povprečje je štirideset tisoč na mesec). Kot statistično povprečen držav-Ijan s podpovprečnimi dohodki, si lastim pravico, da govorim v imenu večine, se pravi v imenu Ijudstva. Tega samozvanstva me ni sram, saj je taka praksa v naših časih precej pogost pojav. Vsi govore v imenu Ijudstva. Ne manjka mnogo, da bi izjavili: »Jaz sem Ijudstvo.« »Toda jaz ni-sem tak megaloman. Domišljam si samo, da sem zvočnik, skozi katerega govore Ijud-ske mase! Gledano s politično-ekonomskega stali-šča, sem torej državljan NN, z ideološke-ga stališča pa sem človek z veliko začet-nico, tisti abstraktni človek, o katerem govore na vseh sestankih; vsi vedo, kak-šen je ta človek, vsi skrbe zanj, videl pa ga še ni nihče. To je veliki nevidni člo-vek naše prihodnosti. Ta človek je kot bog: neviden in povsod pričujoč. Ker je torej kot bog in ga v resnici ni, je seveda tudi brez vsake odgovornosti. Zato je vre-dno biti človek z veliko začetnico. Ta člo-vek lahko brez skrbi bdpira usta, ne da bi požrl samega sebe, kot se to lahko zgodi vsakemu satiriku. Neki satirik je rekel, da so satiriki na Slovenskem tako redke živali, da bi jih bilo potrebno zaščititi. Poleg predmetov široke potrošnje uva-žamo tudi satiro, čeprav nam osnovnih surovin: vsakovrstnih problemov nikdar ne zmanjka. Primanjkuje le za delo spo-sobnih Ijudi. Morda pa bi bilo dobro, če bi med drugimi delegacijami poslali na Polj-sko tudi delegacijo naših literatov, da bi se pri Poljakih česa naučili. Toda zdi se mi, da človeka takoj, ko je bil že član kake delegacije, mine volja, da bi bil sa-tirik> Sicer pa je zmeraj tako: ko ima človek še avto, televizor in morda še hišo, se ne bo več boril za boljši standard, tem~ več ga bo samo še utrjeval. Torej ostane tatira mladim. Satirična zvrst pisanja je mendcc edina stvar, ki jo starejše genera-cije rade volje prepuščajo nilajšim. Peter Baloh Leto 1970 Bil je Slovenec, ki je nekaj let živel v Patagoniji in se je zdaj (leta 1970) vrnil v Ljubljano. Kako se je mesto spreme-nilo! Vse stare hiše so že podrli (nove pa so se podrle), tako da je vse mesto zgra-jeno na novo. Slovenec gleda in ne more verjeti. Vstopi v trolejbus, porine sprevodnici štiri kovače, ta pa se nasmehne: »Ne, ne! To je pa veliko preveč denarja!« Gleda izložbe. Cene so nekam kratke, čudne. Hoče v kino, ampak odneha, ko mu dekle za okencem ne neha zatrjevati, da vstopnic za sto din pač nimajo. Da imajo le take za dinar in pol. In končno se mož odloči, da bo kupil kilo mesa. Zaračunajo mu štirinajst di-narjev. Zanese ga. Odide nekoliko naprej, in ker si je v dolgih letiii, ki jih je preživel v Patago-niji, prihranil nekaj denarja, se odloči kupiti fička. »12.00Q,dinarjev,« mu rečejo. Mož pade v nezavest. Ko se zbudi, vpraša bolničarko, ki se sklanja nad nje-govo posteljo: Kako to, da se je vse tako pocenilo? Kako to? lifi fov in raznih dpbrot, da smo zvečer veselico napravili. Od Lesnega Jožija smo kupili mošt po sto dinarjev liter in smo ga po 750 dinarjev proda)ali. In ker je bil veseli pust, smo vse pokvarjene krofe in pogače prodali in ves mošt raztočili — tako smo pri-manjkljaj pokrili in je vsak član de-lavskega sveta še dobil nagrado 10 »džokov« — za veseli pust. Tako vidiš, dragi oče Satir, da ni-rnaš tu kaj zraven povedati — volk je bil sit in koza cela. Nekoliko pust-nega razpoloženja je prinesla mojemu Ijubemu narodu tudi nova revija So-dobnost, ki je izredno debela, kot naj-debelejša svinja, so je pa same kosti in ima masla izredno malo. Objavlja pisma nekega gospoda nekemu druge-mu gospodu, kako je ta prvi gospod čir na želodcu imel ali nekaj podob-nega — to, moraš priznati, je izredno pustno eabavno. Nekl gospod prav tako objavlja garnituro tuljenja, vzdi-hanja in besednega ropptanja in ta glasbeno pesniška kombinacija se ba-je imenuje rapsodija. Razen tega ob-javljo tehtne prispevke stari veterani naše literature, nakar jaz remično mislim, da bi morali po izidu te So-dobnosti ukiniti društvo književnikov ali pa apelirati na SZDL, da postavi še en narri uredniški odbor. Te lepo pozdravlja tvoj votlo sodobni sin Satir Kako rešiti problem preskrbe z mlekom Ob branju dnevnega časopisja o pro-blematiki preskrbe z mlekom, se je v mo-ji glavi utrnila genialna ideja. Kako re-šiti problem mleka? V Ljubljani manjka vsak dan 8000 li-trov mleka. Mlekame imajo, kljub izdat-nim dotacijam, 100 milijonske izgube. Za-družna produkcija mleka je kljub napred-nejšemu sistemu in regresom nerentabil-na. Zasebni proizvajalci niso zadovoljni z odkupno ceno, potrošniki pa ne s ceno niti s kvaliteto. In moja genialna ideja preseka ta gordijski vozel. Brez obravnavanja gospodarsko-ekonom-skih instrumentov, najrazličnejših dispro-porc, strukturnih izprememb, nezaintersi-ranosti teh in onih faktorjev itd. Moja ideja: vsaka družina v Ljubljani, in tudi po drugih mestih, kjer so problemi z mle-kom, naj začne rediti kravo. Da, rediti kra-vo! Saj imamo vendar dovolj garaž, kleti in balkonov, kjer bi lahko popolnoma enostavno začeli rediti te koristne živali. Pičkl lahko stoje na snegu in dežju (saj traktorji tudi), kleti pa so zaradi neureje-ne preskrbe s kurivom tako ali tako prazne. Vem, da ima marsikdo že polno ugo-vorov, toda, dragi občani, samo pomisli-mo na vse koristi, ki jih bomo imeli od krav: mleko, sir, maslo, meso, gnoj itd. Kakšno korist bodo od tega imele šele na-še mlekarne, ko se jim ne bo treba več pritoževati, da spijemo preveč mleka, saj bodo proizvodnjo mleka lahko popolnoma opustile in se popolnoma predale debati-ranju in diskutiranju o probiematiki pre-skrbe z mlekom, o uvedbi ekonomskih cen, o racionalnejšem poslovanju ekonom-skih enot ter o različnih aspektih najraz-ličnejših problemov, katerih morda do da- Škorpijonček Vesna Marinčič je v zadnji šlevilki Mladine nekako takole napisala o filmu Krvavi^ prestol (japonska verzija lady Mach-bet): »Od Shakespeara ne osta-ne drugega kot krvoločnost in vpitje«. Jan Kott, znani strokovnjak za Shakespearova dela — prav-kar smo dobili v slovenščini nje-govo delo »Shakespeare, naš so-dobnik« — pa je o tem filmu dejal: »To je bil najboljši film, ki je bil kdaj posnet po Shake-spearu«. Komentar: Tudi strokovnjak se lahko zmoti. Definicije Aforizmi so patentirane misli. misli. Ljudje so ogledala, ki ti do-kazujejo obstoj. Odkritost je laž, v katero verjaineš. Pijanost je fcdet v podzavest. Samomor je bližnjica k smrtL Sočustvovanje nas rešuje pred odgovornostjo. Značaj je povprečje razpolo-ženj. Peter Baloh nes še odkrili niso. Tudi zasebni proizva-jalci bodo mnogo na boljšem. Vse proiz-vedeno mleko bodo lahko porabili izključno za pitanje prašičev, ki nam bodo potem lahko kot izvozen artikel v še večji meri pomagali izravnati negativno trgovinsko bilanco. Tako mlekamam tudi ne bo treba več opravljati dvojnega dela, namreč molže krav in potrošnikov. To pa je vsekakor pozitivno. Po mojem mnenju je ideja vredna vse-stranske proučitve. -Pepi Povolilno parole Študentje! čitajte volilne parole v Tri-buni! Imate pravico do dolžnosti čitati ne-umnosti. Ježešna, tisti doktor Božidar Krucifiks piše v Tribuno? Kdo bi si mislil, da imajo tudi ome-jeni take prijatelje na uredništvu? Krucifiks, če ne boš kritizir.il, ne bo honorarja, standard se ti bo zni/al, iz stanovanja te bodo vrgli, punca te bo za-pustila. Zato opravi svojo navado! Pardon, ali so vaše parole, doktor Kru-cifiks, evidentirane za uravnovešene in objavljene? A, so? A, v uredništvu imate prijatelje, ki ste jim odstopili pot čez trav-nik! Prizadeto izmislil študent Emri Evgen nekandidat za dbktorski naziv. KONSTRUKTIVNA SEJA Tovariši! Naše gospodarstvo vscbuje velike gospodarske napake, ki izvirajo iz našega gospodarstva. Ko bomo rešili gospodarske napake, bomo rešili gospodarstvo, in ko bomo rešili gospodarstvo, bomo odkrili, katere so te gospodarske napake. LE POVSEM NOV ZAKON JE REŠITEV Pred dnevi je bila skupna seja stalnega odbora prosvetno-kulturnega zbora za prouče-vanje zakon.skih in drugih predpisov, odbora republiškega zbora za kulturo in prosveto in začasnega, odbora prosvetnokulturnega zbora za visoko šolstvo, na katerem so razpravljali o predlogu zakona, o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu. Udeleženci so največ rapravljali o tistem delu predloga, ki predvideva, da bi visokošolske učitelje volil in dokončno zaposloval le pedagoško-znanstveni svet brez soglasja sveta zavoda. Ob tem smo slišali precej različnih stališč, po daljši razpravi pa so menili, da bi moral o tako pomembnih zadevah dokončno odločati svet visokošolskega zavoda, in to na podlagi mnenj in argumentov, ki naj jih predloži že omenjeni pedagoško znanstveni svet. ¦ Ob izmenjavi mnenj in stališč o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona O visokem šolstvu je bilo jasno poudarjeno, da tudi to ne more biti dokončna rešitev, saj spreminja le tista zakonska določila, ki niso v skkulu z ustavo, pušča pa odprto še vrsto pomembnih vprašanj. Zato se kaže nujna potreba, da še letos dobimo popolnoma nov zakon o visokem šolstvu, ki naj bi obširneje obdelal predvsem tiste točke, ki so še vedno sporne in nesprejemljive. Bistvene formulacije o statusu visokošolskih zavodov novega predloga zakona o visokem šolstvu bi bile: visokošolski zavodi so samostojne in samoupravne delovne organi-zacije posebnega družbenega interesa. Njihovi organi upravljanja so: svet zavoda, upravni odbor, pedagoško-znanstveni svet in predstojnik zavoda. Visokošolski zavod lahko ustanovi družbena-politična skupnost, delovna ali druga samoupravna organizacija, verifikacija visokošolskih zavodov s strani pristojnega republiškega upravnega organa pa naj zagotovi javno priznanje samo tistim zavodom, ki bodo imeli potrebne pogoje za nemoteno in kvalitetno delo. Morda je ena najbistvenejših formulacij možnost, da labko po predlogu statut zavoda za posamezne primere izjemno določi možnost podaljšanja statusa študenta za 6 mesecev. Razprava o visokem šolstvu je znova dokazala, da novega, boljšega sistema ne bomo vzpostavili čez noč, da lahko povzroei vsaka naglica nepopravljive posledice in da nam bo le najširša platfoma, izmenjava mnenj, dala tisto, česar si v novem visokošolskem sistemu vsi želimo. Menimo, da je najrealnejša in najbolj sprejemljiva rešitev, da nam tnorata biti sedaj obstoječi ali pa eventualni dopolnjeni zakon, če ga bomom sprejeli, le začasna rešitev, istočasno pa moramo vložiti vse sile in se z vso resnostjo lotiti izdelave povsem novega zakona o visokem šolstvu.^ S.R. UCNI USPEM -PRIZADEVANIE CELOTME UNfVERZE POMLAD NA SLOVENSKEM Pred dnevi je bila skupna seja univerzitetnega sveta in univerzitetne uprave, na kateri so največ časa po-svetili razpravi o točki, ki je obravna-vala študijske uspehe v letu 1963/64. . Poročilo študijske komisije nam-reč ugotavlja, da so bili študijski uspehi v omenjenem letu zelo slabi, prej slabi kot relativno slabi Samo podatki, da se je na prehodu iz prve-ga v drugi letnik vpisalo 50% študen-tov, na prehodu iz drugega v tretji letnik 34% študentov in na prehodu iz tretjega v četrti 35% vseh študentov, dovolj zgovorno dokazujejo, da so ugotovitve omenjene študijske komi-sije pravilne. Vzroki za to porazno sliko so precej jasni: pomanjkljiva izobrazba v srednjih šolah, prostorske težave univerze, pomanjkanje učnih moči — profesorjev in še bolj asisten-tov, prenatrpanost učnih programov, prevelika zahtevnost študija na neka-terih fakultetah, tako imenovana aka demska svoboda študija, nezadostna in slaba opremljenost laboratorijev, risalnic in drugih institucij, ki so stu-dentu pri njegovem praktičnem delu prepot; ebne. Ne nazadnje pa je na slab učni uspeh vplivalo tudi slabo male-rialno stanje študentov. Menimo, da je pozitivno in edino pravilno, da so študijski uspeh obravnavali s tega aspekta, sa je jasno, da je študijski uspeh posledica tako predavateljske-ga kadra kot učnega programa in vseh ostalih komponent od socioloških do družbenih in splošno vzgojno-šolskih, saj bomo le s tovrstnim pristopom do študija dosegli želen uspeh. Razprava je nakazala še vrsto spe-cifičnih problemov posameznih fakul-tet, saj so navajali primere, ko se na nekatere fakultete naknadno vpiše ce-lo 50% študentov, postavili so vpraša-nje pravilne in smotrne selekcije, vprašanje stopenjskega študija, ki je sicer ponekod bil pozitiven, skoraj povsod pa obenem bil kot pogoj za vpis na drugo stopnjo ovira za nor malen študij. Pri formuliranju sklepov te raz-prave, so bistveni del prispevali za-stopniki Zveze študezitov, ki so po-stavili kot prvo zahtevo, da se mord univerza pričeti vključevati v progra-me srednjih šol, saj bomo na ta način zagptovili večjo kontinuiteto študija in da je treba čimprej pristopiti k izdelavi pravilnega sistema selekcije, ki naj sicer da možnost vpisa na uni-verzo vsakomur, naj pa bo res selek-cija v prvem in morda še v drugem letniku, pozneje pa je le zaviratelj in negativno vpliva na študijski uspeh. Pri tem naj bi se ponovno posluševali že precej opuščenega sistema kolokvi-jev in morda celo postavili zahtevo, da so predavanja v prvih letnikih ob-vezna. S tem bi preprečili vlaganje ve-likih sredstev, ki jih v vsakem prvem letniku vlagamo, čeprav je še vedno relativno zelo veliko študentov, ki se sicer vpišejo na univerzo, čeprav za — Kaj pa berete? — Novo Sodobnost. — Aha, jaz pa Dialoge! študij sploh nhnajo resnega zanima-nja. Vsl študentje pa bi po tem siste-mu že po slabem mesecu odpadli, štu-dij pa bi bil ostalim olajšan in kot tak bil boljši in kvalitetnejši. Postavili so četek obširnih razprav in analiz o tem tudi zahtevo, naj bo ta razprava za-vprašanju po vseh fakultetah, saj je potrebno, da pridemo do jasnih zaključkov: kako daleč smo s proce-som reforme po štiriletnem izvajanju. Vsa ta najširša platforma izmenja-ve mnenj pa bo morala odkrito razči-stiti odnose višjih in visokih šol, od-nose med prvo in drugo stopnjo in jasno postaviti vprašanje profila ab-solventa univerze. Postavlja pa se vprašanje, ali je sklep, ki pravi, cla ni praksa tista, ki bo dajala osnovni profil tega absolventa na mestu. Res je, da ga je mogoče z argumentom, ki pravi, da je danes naša praksa na izredno nizki stopnji razvoja, podkre-piti, vendar je za premisliti, če niso slabi uspehi reforme posledica ravno tega, da potrebni profili strokovnja-kov niso izdelani ravno na podlagi analiz in potreb gospodarskih in druž benih organizacij. Vprašanje je. ali je smotrno, da univerza postavlja zahte-ve, kakršen naj bo kader, če se bo pozneje izkazalo, kar se je že večkrat v praksi zgodilo, da takšen kader na-šim gospodarskim \n druzbenim orga-nizacijam sploh ni potreben. In ne na-zadnje se bo treba enkrat za vselej resno lotiti problema našega univerzi-tetnega kadra, ki bo vedno bolj percč, kajti na univerzi imamo Ijudi brez znanstvene voglobitve, takšne, ki že več let niso pokazali nobenega znav svenega napredka ali afirmacije. Ra-zen tega pa se vedno bolj pojavlja problem naših kadrov, kar je prav go-tovo posledica nerešenih stališč okoli financiranja teh kadrov. Vse dokler pa ne bomo rešili te osnovne zahteve poostritve kriterijev naših uč-nih kadrov, saj smo v trenutni situa-ciji lahko veseli, če te kadre sploh imamo. Rešitev vseh teh vprašanj pa bo imela za posledico možnost, cla se bo lahko univerza uspešno in konkret-no vključila tudi v razpravo o novem zakonu o visokem šolstvu. Razprava o uspehih tujih študentov je pokazala. da so ti predvsem povpreč-ni in se bistveno ne razlikujejo od it s-pehov naših študentov, ugotoviti paje treba, da je med slabimi študenti naj-več takšnih, ki študirajo na lasine stroške in prihajajo k nam predvsem zato, ker je pač študij brezplačen. Tu-di vprašanje III. stopnje je še vedno pereč problem predvsem materialne-ga značaja. Podatek, da je doslej us' pešno končalo III. stopnjo 32 slušate-Ijev, kaže, da je bila tretja stopnja potrebna, vendar pa bo treba tudi te-mu problemu v bodoče posvetiti več pozornosti. Bistven je sklep, po ka-terem najbi se v prihodnje ta študij financiral prav tako kot ostali iz skla-da za šolstvo in ne več z zbiranjem sredstev iz industrije. Ne moremo mimo ugotovitve, da bodo navedeni sklepi veliko doprine-sli k nadaljnji izpopolnitvi našega v> sokošolskega sistema, vendar le v pri-meru, če se bomo realizacije teh skle-pov lotili z vso resjiostjo in odgovor* nostjo. S. Rutar SLABE PRIPRAVE ZA LETOŠNJE DELOVNE AKCIJE Na seji predsedstva UO ZšJ so razprav-ljali o naslednjih problemih: o študijski skupščini, o seminarju v Ankaranu in o brigadah. V Beogradu so posvetili kon-ferenco Zveze komunistov študijski pro-blematiki, pri nas pa bo za to specialno pripravljena skupščina. Ob tem je nasta-lo vprašanje, ali ima smisel poleg te skup-ščine prirejati še konferenco visokošolskih izavodov v Sloveniji, ki naj bi bila tudi v mesecu aprilu in kjer naj bi se obrav-navala (po želji Mariborčanov) ista pro-blematika. Predsedstvo se je zedinilo za kompromis: na svojo skupščino (predvi-doma 24. aprila) bo povabilo tudi predstav-nike visokošolskih zavodov v Mariboru, kjer bodo lahko dali svoj obljubljeni pri-spevek k reševanju študijske prolematike. Priprave (predvsem vsebinskega zna-čaja) za letošnji seminar v Ankaranu so se že začele. Da ne bi. kot prejšnja leta, bil ta seminar počitniško letovanje za ti-ste študentske »funkcionarje, ki so šli na seminar samo zato, da so preživeli nekaj dni ob morju, se je za letos predsedstvo odločilo, da zmanjša sestavo sodelujočih na seminarju od (lanskih) sto na trideset študentov. V tem letu se je pokazalo, da v študentski organizaciji res aktivno in prizadevno tudi ne dela veliko več štud,en-tov. Poleg tega se še pojavlja vprašanje, komu naj, služi ta seminar. Ali tislim, ki bodo delali v študentski organizaeiji, ali tistim, ki delajo. ali tistim (malo ver- jetna varianta), ki so delali. Pripravlja se že tudi vsebinski elaborat vprašanj, ki jih bodo letos obravnavali študentski funkcio-narji na seminarju v Ankaranu. Kljub temu da smo že skoraj v mese-cu aprilu, ko bi morala biti propaganda za sodelovanje na letošnjih delovnih akci-jah že v največjem razmahu, lahko vidi-mo, da še pravzaprav ni ničesar storjene ga. Tako je samo znano, da letos ne bo zvezne delovne akcije, da ne bo posebnih mednarodnih. brigad (pri CK ZMS raču-najo samo s FF, ki naj bi nadaljevala sti-kespomočjo brigad s študenti na češkem) in da odpade tudi delovna akcija v Anka-ranu, ker niso za to akcijo predvideli fi-nančnih sredstev in ker niso bile brigade v tem kraju preveč rentabilne. Tako nasta-ne tudi vprašanje češke brigade, za ka-tero niso niti odobrena finančna sredst va (okoli dva milijona dinarjev), z odpo-vedjo delovne akcije v Ankaranu pa od-pade tudi delovno mesto, kjer naj bi ta brigada delala. Nihče namreč še točno ne ve, kje bodo letos lokalne delovne akci-je. Pri CK ZMS računajo, da se bo ude-ležilo delovnih akcij v letošnjem letu stodvajset študentov (to naj bi bila ena brigada, ki bi delala v Hrvatski ali pa dve brigadi po šestdeset brigadirjev. Ena bi delala v Hrvatski, druga nekje v Slo-veniji). Komisija za brigade pri UO ZŠJ pripravlja od prvega do osmega aprila tra-dicionalni brigadirski teden. Skupaj z Aka- demikovimi umetniškimi skupinami bodo pripravili na predvečer brigadirsk-gadirji. Predsedstvo je še sprejelo sklep, da. bo na vsaki. seji eden izmed njegovih članov podal kratko poročilo o delu do-iočene fakultete. S tem želi predsedstvo da bo čim bolje seznanjeno s problemi in delom na posameznih fakultetah Tone Vrabl A^KARANDAALINE? Pred dnevi se je sestal upravni odbor študentskega letovišča v Ankaranu. Ugo-tovili so, da obstaja velika nevarnost, da letovišče letos sploh ne bo moglo poslo-vati. Znano je, da jd le-to še vedno v iz-gradnji, da še nima urejenih vseh igrišč, niti sanitarnih in drugih nujno potreb-nih naprav. Vsa ta dela so v zadnjih le-tih opravljale študentske brigade, vendar univerzitetni odbor ZŠJ letos denarja, po-trebnega za vzdrževanje brigad, ni uspel zagotoviti. Ker sta tudi sklad za šolstvo SRS, ki je bil doslej najpomembnejši in-vestitor letovišča in Univerza ustavila vsa-ko podporo, se je tako znašel upravni od-bor nenadoma v veliki neprijetnosti. Sa-nitarna inšpekcija je dala namreč jasno vedeti, da ne bo izdala dovoljenja za po-slovanje, če se vse zgoraj navedene in še nekatere druge stvari ne urede, upravni odbor pa nima denarja Člani upravnega odbora so menili, da bi bila ta možnost seveda velik udarec za študentsko mladino, zato bodo skušali ukreniti vse, kar je mogoče, da bi poslali v Anicaran ali brigado ali pa skupino po-sebej zato najetih ^ Ijudi. Obstaja sicer možnost, da bi na .pomoč priškočila Po-čitniška zveza, ki se zanima, da bi se pri-družila kot investitor in lastnik letovišča, vendar dokončne besede njeni predstavni-ki Še niso rekli čeprav tako usoda Ankarana še ni jas-na, pa potekajo priprave tako, kakor da je vse v redu. Določili so že novega uprav-nika, v teku nekaj dni pa bodo izdelali statut, finančni plan in sistematizacijo de-lovnih mest v letovišču. Tribuna — list slovenskih študentov — Izdaja univerzitetni odbor ZŠJ — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Ivo Vajsl — Odgovorni urednik Tine Hribar — Uredništvo in uprava Tribune: Poljanska 6 II — Telefon št. 310123 — Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna naročnina 500 dinarjev — posamezen izvod 20 diriarjev — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska časopisno podjetje »Delo« Ljubljana, Tomšičeva 1, telefon 23-522 — Poštnina plačana v gofcovini.