Poštnina plačana v gotovini Abb. postalo I gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja, 6. novembra 1966 Leto XXII. - Št. 256 (6543) Vsi enotni ra beneške Slovence Skupna izjava vseh slovenskih organizacij Dntf 25. aktolira 1966 so se v Gorici zbrali zastopniki o-j srednjih slovenskih prosvetnih in kulturnih organizacij v Italiji in so v prisotnosti članov Odbora slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini obravnavali položaj Slovencev v tej pokrajini oh stoletnici pripadnosti Beneške Slovenije italijanski državi. Ob tej priložnosti so sprejeli sledečo izjavo: S priključitvi.] o Beneške Slovenije k Italiji po plebiscitu 1866 se je obdržala povezava tega goratega področja z nižinski m predelom in vzpostavile tradicionalne zveze s širšim prostorom. Toda slovenski živelj teh krajev se je s tem ločil od svojega nar rodnega jedra prav v dobi, ko je slovenski narod doživljal svoj preporod. Nova državna meja je zavrta, da tokovi prebujenja niso zajeli tudi Slovencev Nadiških dolin in Rezije, ker je priključitev tega ozemlja k italijanski državi pomenila za italijanske politične dejavnike do današnjih dni hkrati nacionalno vključitev teh Slovencev v italijanski narod- Sto let zgodovine beneških Slovencev je zato stoletna tragedija ljudi, ki niso smeli biti to, kar so, namreč Slovenci. Vsaka beseda ali dejanje, ki je odražalo objektivno resnico, — in je bila zato samo-znak poguma in poštenosti do samega sebe in do svojega rodu — je bila proglašena za izzivanje, sovraštvo do države, hlapčevstvo tujcu, skratka za nekaj, kar je treba kaznovati. In kazni ni bilo malo in tudi žrtev je bilo obilo. Brez šol v materinem jeziku in kljub načrtnemu izrivanju slovenske besede iz cerkva, je slovenska beseda med beneškimi in kanalskimi Slovenci vzdržala vse napade in poizkuse, da jo zatrejo. V trajnem gmotnem pomanjkanju in stiski so trdno branili svoj jezik kot svoje veliko bogastvo. Iz roda v rod je šlo to izro- čilo in v ugodnejših zgodovinskih obdobjih vzvalovilo to sicer mirno ljudstvo, toda vsako upanje, da bodo za njihov jezik nastopili svetlejši dnevi, so trpki dogodki vedno znova pokopali. Koliko upov je vzbudila proglasitev italijanske republike in posebno še sprejetje nove ustave! Do najbolj skritih kotičkov države so segali blagodejni vplivi ustave, samo v Beneški Sloveniji se še vedno vzdržuje stanje, ki ga je ustava formalno ukinila. Svečan poudarek proslavi stoletnice priključitve ozemlja, ki vključuje tudi Beneško Slovenijo, je dal s svojim obiskom sam predsednik republike. Slovenci v videmski pokrajini so z velikim zaupanjem naslovili na najvišjega čuvarju ustave spomenico, v kateri so mu prikazali svoje tegobe in izrazili pričakovanje, da se končno pristopi k reševanju vprašanj slovenske narodne skupnosti v vsej vide inski pokrajini- Osrednje slovenske prosvetne in kulturne organizacije v Italiji soglašajo z vsebino o-menjene spomenice in so povsem solidarne z Odborom slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini in terjajo od vseh pristojnih civilnih in cerkvenih oblasti, strank, organizacij, ustanov in posameznikov, ki jim je do tega, da se utrdi demokratična ureditev v državi, da se odpravijo krivice in izpolni pričakovanje, ki so ga Slovenci videmske pokrajine izrazili v spomenici. V Gorici, 25. oktobra 1966. DRUŠTVO SLOVENSKIH SOCIALISTOV ZA KULTURO, PROSVETO IN UMETNOST, TRST KLUB SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, TRST SLOVENSKO-HRVATSKA UUD- ! SKA PROSVETA, TRST SLOVENSKA KULTURNO . GOSPODARSKA ZVEZA, TRST SLOVENSKA PROSVETA, TRST SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, GORICA 'UiHimiiiiiiiimiiiiiiiiMHiiiiiHiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiniimiiiiiiii PO POPLAVAH SAVE DOLINKI Nevarno naraščajo Sava, Drava in Soča Evakuacija otrok in žensk iz ogroženih krajev pri Kranju LJUBLJANA, 5. - Slovenija je doživela sinoči eno največjih jk>-Plav, kakršne že ne pomni 35 let. Sinoči je najibolj kritično bilo na Jesenicah in v dolini Save Dolinke. Voda je poplavila cesto Jese-nice-Kranjska gora, v Martuljku je voda ogrožala naselbino vikend hišic. Na Jesenicah je bilo poplav. Lenih 70 stanovanj. Sava Dolinka je odnesla nekaj manjših mostov. Vsi štabi za obrambo pred popla-v° v gornji Savski dolini so bili sinoči v pripravljenosti. Delavci tovarn v Kranju, ki so neposred-n° oib obali Save, so pravočasno ®Prejeli ukrepe za zaščito obratov Pred vdorom vode, Danes dopoldne se je v gornji Savski doilini stanje normalizira-Ioi istočasno pa javljajo, da na-raščajo Drava, Soča, Ljubljanica ln nekatere druge manjše reke. V Kranju je štab za obrambo Ponoči evakuiral iz ogroženih krajev okrog 100 otrok in žena, med-tem ko so moški skupno z gasil-?* in obrambnim štabom vodili “Orbo z vodo. Njihova zasluga je b'la, da voda ni vdrla v industrij. s*e obrate. Pri Medvodah je Sa-Va Poplavila cesto Ljubljana-Bled, 'f Šentjakobu pa nekatere obde-ane površine in objekte. Narasla Ljubljanica je prekini-a Promet na cesti Zalog-Laze. Hi-urometeorološki zavod Slovenije ^Požarja na nevarnost poplav v dolnjih tekih Save, Drave in Soče, katerih vode so močno narasle. Danes zjutraj so pri hidro-centrali v Doblarjih na Soči izmerili pretok 1180 kuib. metrov na sekundo, medtem ko je normalen pretok Soče na tem mestu 70 kubičnih metrov Po prvih podatkih je včerajšnje neurje samo v Kvarneru prizadejalo nad pet milijonov novih dinarjev škode. Največjo škodo sta utrpeli ladjedelnica «3. maj* in podjetje «Luka». Močni valovi so razbili 50 metrov dolg valo-bran športnega pristanišča v Ko-streni in razbili številne čolne in športne jadralnice. DUNAJ, 5. — Na ozemlju občine Irschen v dolini Drave na Koroškem je zgubilo življenje devet oseb zaradi zemeljskih usadov, ki so nastali zaradi številnega deževja. Tudi s Tirolske poročajo o treh smrtnih nesrečah Predsednik koroške deželne vlade Sima je izjavil, da je zlasti poplava, ki jo je povzročila reka Gali, najbolj katastrofalna, kar jih je bi. lo po letu 1823. V najbolj kritičnih trenutkih je drvelo v dolino 1300 kubičnih metrov vode na sekundo. Letos so Koroško prizadele v kratkem času tri povodnji. Sima je pozval avstrijsko prebivalstvo, naj zbira prispevke za pomoč. Kakor poroča «Volksblatt», je zaradi povodnji umrlo na Koroškem in na Vzhodnem Tirolskem 22 oseb. VFIRENCAH JE POVODENJ^ POVZROČILA VEČJO ŠKODO KAKOR ZADNJA VOJNA JV Žalosten pogled na Firence pod plastjo blata Voda je začela polagoma odtekati -17 mrtvih Nekateri deli mesta in bližnja okolica so bili sinoči še pod vodo - Razdejane vse trgovine in stanovanja v pritličjih - Mnogo umetnin poškodovanih ali uničenih Dramatično reševanje ljudi, ki so zbežali na strehe Tudi Grosseto še delno pod vodo - Trento poplavljen Povsod so na delu organizirane reševalne skupine FIRENCE, 5. — Stanje v mestu in na bližnjih poplavljenih področjih se polagoma izboljšuje, čeprav je še vedno zelo kritično. V poznih popoldanskih urah se je s številnih poplavljenih predelov mesta voda odtekla in je zapustila za seboj debelo plast blata In razbitin. Do sedaj so ugotovili v mestu 17 mrtvih. Včeraj je zbežalo iz sodnih zaporov 83 kaznjencev, od katerih se jih je deset kmalu javilo oblastem. Eden od kaznjencev je utonil, takoj ko je zbežal iz zapora. Iz Bologne poročajo, da je davi umrl maršal gasilcev iz Bologne zaradi prevelikega napora v zadnjih 24 urah pri reševanju prebivalstva na poplavljenih področjih. V Firencah je pogled na mesto zelo žalosten. Na Trgu del Giudi-ci je bila preteklo noč voda za nekaj ur štiri metre visoka, škoda Je ogromna. Središče mesta je še nedostopno in bo še za nekaj dni. Mestne in medmestne te- 1 rg Sv. Marka v Florenci pod vodo. V ozadju znameniti Giottov zvonik .......................................n.,...........„„„„„„.. POLOŽAJ V FURLANIJI SE POSTOPOMA IZBOLJŠUJE latisana je povsem uničena Poplavljeno področje 50 kv. km Pet človeških žrtev - Pordenon še vedno pod vodo - Velika škoda v Gradežu Cesta med Trstom in Benetkami je še vedno pretrgana VIDEM, 5. — Poročila o položaju v Furlaniji so še vedno nepopolna in pogosto tudi netočna, saj še vedno z večino krajev niso vzpostavljene redne telefonske zveze, obsežni predeli so povsem izolirani ter je možen dostop samo s posebnimi amfibijskimi vojaškimi sredstvi ali s helikopterji. Vendar pa so verjetno točne vesti, da se položaj postopoma izboljšuje, ker upada voda, pa čeprav je še vedno obsežno področje okrog Taglia-menta pod vodo in to na področju ok;oli 50 kvadratnih km. Celotno področje južne Furlanije je spremenjeno v veliko blatno jezero, voda je umazana, polna blata in raznih odpadkov. Ponekod je voda tudi zalila cisterne z nafto in bencinom in je tako še zlasti nevarno, da nastanejo požari in zastrupitve. Na tem področju so skoro vsi kraji izolirani in je zlasti resen položaj v Latisani, ki je popolnoma evakuirana, in delno tudi v Pordenonu, ki je še vedno • prerezan* na dvoje. Župan Pordenona je pozval prebivalstvo, da mora vodo za pitje prevreti, ker je neurje razrušilo vodovod. Neurje je zahtevalo tudi človeške žrtve. Po dosedanjih nepopolnih, toda potrjenih vesteh, so zgubile življenje štiri osebe, katerih avtomobil je zasul zemeljski usad v kraju Ovaro Šestdeset let star moški pa je izgubil življenje v kraju Forno di Sotto. Mesto Latisana Je povsem uničeno, ker je voda zalila vse hiše. Iz pritličij je voda odnesla vse predmete, ki se sedaj valjajo po ulicah med blatom in umazano vodo. Voda je uničila vse trgovine, raznesla izločene predmete, katere je skoro v celoti uničila. Skoda je ogromna, čeprav je do sedaj ni bilo mogoče niti približno oceniti. Državna cesta med Trstom in Benetkami je še vedno pretrgana, kar velja tudi za železniško progo. Vendar pa so vzpostavili redno železniško zvezo, ker so vlake iz Tržiča usmerili proti Gorici, Vidmu in nato v Mestre. Zato vlaki odhajajo iz Trsta po rednem umiku, prihajajo pa z enourno zamudo. Menijo, da bo cestna zveza morda vzpostavljena v ponedeljek, glede železniške pa ni niti približnih predvidevanj. Nepopolni in nejasni so podatki o številu oseb, ki so jih evakuirali, saj to delo še vedno traja In zato tudi niso povsem točna poročila o žrtvah. Po nekaterih podatkih so na področju Furlanije evakuirali 5 tisoč oseb, druga poročila pa govorijo kar o desetih tisočih. Po teh, prav tako fragmentarnih, vesteh se je položaj na desnem bregu Tagllamenta nekoliko izboljšal, ker je pričela voda u-padatl. V zadnjih 36 urah je padlo 190 mm dežja in so vse veke In vsi potoki še vedno polni vode, ki pa je pričela upadati. Dalj časa je bil prekinjen promet po državni cesti proti Pontebi in so ga obnoviti šele popoldne. Se vedno je prekinjen promet na področju Portogruara in v številnih okoliških občinah. Hudournik Lanza je porušil most v kraju Polcenigo. V Gradežu cenijo škodo, ki jo Je povzročila poplava morja na nekaj milijard lir. Opoldne so obnovili telefonske zveze ln tudi promet po obalni cesti, medtem ko je še vedno prekinjena cesta proti Tržiču. Ta cesta je polna raznih odpadkov, podrtih dreves, peska ln drugega materiala, ka terega bodo morali najprej odstraniti. Občina je sestavila posebne delovne skupine ln pozvala prostovoljce, da začnejo čistiti ceste in zlasti, da zamašijo vrzel v zaščit- nem obrambnem pomolu, ki Je dolga 150 metrov. Za to so kupili 50.000 vreč iz jute, ki jih bodo ponoči napolnile posebne delovne skupine. Okrog 16. ure je od plimi pričelo morje ponovno naraščati, vendar ni večje nevarnosti, ker je tokrat morje mirno. Popoldne je bil na prefekturi v Vidmu sestanek, katerega so se poleg prefekta udeležila tudi podtajnik za notranje zadeve Ceche-rinl in predsednik deželnega odbora Berzantl. Razpravljali so o pomoči ponesrečencem, katere višina bo iz državnih virov odvisna od točne ugotovitve in popisa škode. Deželni odbor pa Je na izrednem zasedanju odobril takojšnji prispevek v znesku 100 milijonov Ur za ponesrečene družine. Pogled na poplavljeno mestece Časti gl ione della Pescaia lefonske zveze so še vedno pretrgane zaradi velike škode, ki so jo utrpele naprave. Vodovod je v vsem srednjem delu mesta neuporaben. Pitno vodo dobavljajo s cisternami. Vsi mostovi na reki Arno so vzdržali pod pritiskom vode, blata in naplavin tudi zaradi tega, ker se je sila vode razbesnela tudi v vzporednih ulicah. Pogled na mesto odeto v plast blata je strahoten. Blatna plast pokriva spomenike in vsa poslopja. Stanje prebivalstva je nepopisno, posebno za tiste, ki stanujejo v pritličju, ker so zgubili vse svoje imetje. Isto se je zgodilo lastnikom trgovin in uradov. Danes je bil na prefekturi sestanek, katerega se je udeležil tudi minister Pleraccini in podtajnik v notranjem ministrstvu Ceccherini. župan je ugotovil, da je stanje obupno, škoda Je neprecenljiva. Vsa zadnja vojna ni morda napravila toliko škode v Firencah kakor jo je včeraj napravila voda iz reke Arno. Toda prava drama, Je poudaril davi župan. Je na področjih, ki so še poplavljena in ki prizadeva starce, otroke, bolnike, noseče ženske. S področja Santa Croce so opozorili na številne nujne primere. Na sestanku so ustanovili koordinacijski odbor za pomoč, ki dobiva vse pozive in jih nato sporoča gasilcem, Rdečemu križu, bolnišnicam in vojaškim odredom. V prostorih lista «La Nazione» so našli mrtvega moškega. List, ki se je nedavno preselil v moderno poslopje, je utrpel ogromno škodo in verjetno se ne bo mogel v prihodnjih dneh tiskati v novem poslopju. že od zgodnjih Jutranjih ur preletavajo poplavljeno področje helikopterji ter rešujejo ljudi, ki so se zatekli na strehe. Minister Pierracini si je v spremstvu prefekta ogledal poplavljena področja z amfibijskim vozilom gasilcev. Povsod je razdejanje, povsod debela plast blata po ulicah ln trgovinah, od katerih se ni rešila niti ena. Povsod so nagrmadeni avtomobili, preproge raztresene po blatu na sredi ceste. Sedež družbe «Alitalia» je bil popolnoma razdejan. Vico- 10 dell’Oro je morje blata. Na nekem križišču je nakopičenih 27 avtomobilov drug na drugega. Dopisnik Anse je danes popoldne sledil na helikopterju štirim reševalnim akcijam, med katerimi so prepeljali 300 oseb na Čampo di Marte, kjer deluje zasilna bolnišnica Rdečega križa. Gre za otroke, starce in ženske, ki so bi 11 že od včeraj zjutraj na strehah svojih hiš, ki so bile poplavljene do drugih nadstropij. Dopisnik pravi v svojem poročilu: «Do-Mll smo vtis, da smo nad mestom sredi lagune. Ulice so spremenjene v potoke. Reka Arno Je polna madežev nafte ter prenaša vse mogoče odpadke. Preleteli smo področja, ki se zdijo ogromno močvirje, iz katerega štrlijo vrhovi dreves. V majhni vasi Brozzi, nekaj kilometrov od Firenc, je vse pod vodo, ki je dosegla druga nadstropja. Vsi tisti, ki se niso mogli rešiti pred poplavo so splezali na strehe. Gledali smo nepo-pisljive prizore, številne ženske imajo v naročju povite otroke, starci ležijo na strehah, čakajo pomoč od včeraj zjutraj. Na žalost ni moč doseči vseh, ker helikopterji ne morejo pristajati. Končno se je pilotu helikopterja posrečilo spretno približati strehi neke hiše. Rešili so sedemletnega otroka in drugih sedem o-trok. Vsi so utrujeni in preplašeni, sestradani in premraženi. Otrok Je zmrznjen ln kakor zmešan od strahu. Nekateri pravijo, da so slišali sosede v stanovanjih klica ti na pomoč. Ko smo odleteli, da prepeljemo te nesrečneže v zbir ni center, se s številnih drugih streh dvigajo roke, mahajo z robci ln rjuhami, da opozorijo nase. Kmalu zatem smo se vrnili in še mnogokrat. Na žalost, ni moč doseči kraja, kjer dve ženski kaže ta svoja otroka stara nekaj me secev, zavita v odeje. V enakem dramatičnem položaju so mnoge druge vasi okoli Firenc. Vse ceste, ki peljejo v Firence, so pre kinjene, ln sicer zaradi zemelj sklh usadov in tudi ker so se po-rušili nekateri mostovi. Tudi umetnine so utrpele veliko škodo. V galeriji degll Uffizi je bil uničen eden od restavracijskih laboratorijev, kjer so znamenite umetnine. Tudi v drugih laboratorijih je škoda velika. Popolnoma je uničen fotografski laboratorij, ki vsebuje 130.000 negativov. 90 odstotkov umetnin v pritličju galerije so rešili. Pod vodo in blatom so zbirke orožja v muzeju Burgello. Prav tako so pod vodo zbirke v nekaterih drugih muzejih. Zelo resno stanje je v muzeju Horne in muzeju v Santa Croce, kamor je dostop sploh še nemogoč, ker je področje vse poplavljeno. Prav tako je nemogoč dostop v muzej Bardinl, kjer je pod vodo zbirka starih glasbenih inštrumentov. Kritično stanje je tudi v številnih cerkvah. V državnem arhivu je voda dosegla višino meter 80. Vsi dokumenti v nižjih predelih so pod vodo. Prav tako so uničeni vsi dokumenti v anagrafskem uradu. Nekatere ulice, ki so bile včeraj še poplavljene, so danes popoldne zopet oživele in so polne radovednežev, ki zelo ovirajo reševalno delo. Ni znana usoda živali malega zoološkega vrta. Velika zmeda je v prometu, na stotine avtomobilistov skuša voziti, kjer koli je mogoče. Na dirkališču Mulina se zdi, da je poginilo devetdeset odstotkov konj. Gre za skupno od 160 do 170 dirkalnih konj. V Grossetu se stanje počasi izboljšuje. Vendar pa je proti večeru še približno 300 oseb lo, da Jih rešijo. Zlasti imajo reševalci težavno delo na področju Marine. Tu je reka Ombrone preteklo noč prestopila bregove in poplavila tamkajšnje področje. Prebivalce so reševali z vojaškimi helikopterji, toda ponoči so morali reševanje prekiniti. Voda iz reke Ombrone je izolirala tri četrtine mesta. Samo zgornji del Grosseta ni poplavljen in tu so organizirali prvo pomoč. Danes do 13. ure je bilo mesto popolnoma izolirano. Kolona reševalcev, ki je prihajala iz Rima, se je morala včeraj ustaviti pri mostu čez reko Ombrone in je nato napravila 180 km dolg krog in je prispela v mesto šele danes pozno zvečer. Predvsem se čuti potreba po živilih. Na številnih strehah so še ljudje, ki mahajo helikopterjem ki preletavajo poplavljeno po«L ročje. Danes se Je zvedelo, da se Je v Reggellu porušilo včeraj deset hiš, 25 pa so jih evakuirali. Od sedmih mrtvih, ki so jih našli pod ruševinami, so do sedaj identificirali tri. V Arezzu se stanje izboljšuje. Vodovod je pokvarjen. Se vedno so prekinjene železniška proga Firence . Rim in druge stranske proge. Prekinjena je avto cesta Sonca Prebivalstvo, ki Je včeraj zapustilo vas Ponte, se je danes vrnilo. V Sieni se stanje boljša. Skoda v mestu pa je zelo velika. Tudi v Piši je reka Arno poplavila številna področja, v mestu in okolici. Po dveh dneh deževja je nastala nevarnost tudi v Padovi in na bližnjih področjih, kjer je reka Brenta porušila nasipe in prestopila bregove. Reka Besina je porušila nasipe na področju med Bolzano Vicentino in San Fortino di Marola. V kraju Torre-belvicino je utonil 43-letni kmet. Iz Trevisa poročajo, da so reke Piave, Monticone in Livenza porušile nasipe na več krajih in voda je zalila 15 naseljenih krajev. Iz Belluna poročajo, da sta včeraj zgubili življenje dve osebi. Na področju Longarone pogrešajo 7 oseb, v Comelicu pa dve. Tu so evakuirali številne kraje. V Trentu je voda reke Nadiže poplavila davi zgodovinski center mesta. V vasi Capriana so zgubile življenje tri osebe. Na Tridentinskem in Južnotirolskem Je do sedaj zgubilo življenje 10 oseb. V nekem kraju blizu Roverela so našli mrtvega moškega Proti večeru so javili, da so v Trentu zgubile življenje druge štiri osebe. Nekateri deli mesta so brez luči. Kmalu popoldne so prekinili dobavo plina, šole so zaprte in centralna mlekarna je poplavljena. Tri avtomobilske kolone s vojaki in agenti, ki so odpotovali iz Padove in Verone, niso mogle še priti v mesto, ki je (Nadaljevanje m 2. strani) Socialistična združite v NA IZREDNEM ZASEDANJU VLADE Preteklo nedeljo je z združitvenim kongresom nastala v I-talUji nova močna združena so- prta» in da jo je treba šele narediti, da je treba ustvariti ...... , , , , njeno politično linijo in njeno cialisticna stranka, ki je rezul- podobo. Zato pa tuidi menimo, tat združitve PSI in PSDI in da se ne motimo, če ugotovi- s čimer se nedvomno spreminja podoba celotnega italijanskega javnega življenja. Združitev predstavlja izreden dogodek, saj se ustvarja nova politična sila, ki bo že po svojem obsegu lahko imela odločujočo besedo. Nova stranka ima okoli pet milijonov glasov od skupnih 30 milijonov in je tako po številu glasov na tretjem mestu za KD in KPI ter mnogo pred ostalimi strankami, ki so na tak način znatno »vržene izven igre*. Nič manj ni pomembna teža nove stranke v poslanski zbornici, saj ima 95 poslancev, medtem ko jih ima KD 260, KPI pa 165 od skupno 630. Ugotovitev o pomembnosti dogodka in o številčno veliki teži nove stranke pa so tudi edine nesporne in jasne ugotovitve, ki se jih lahko brez skrbi za točnost in za pravilno oceno napiše o tem dogodku. Združitveni kongres je namreč v resnici soglasno odobril združitev, pri tem pa še ni povsem jasna podoba in usmeritev nove stranke, pa tudi politično-organizacijska združitev še ni izvedena, še vedno bosta v bistvu obstajali dve stranki, saj ostanejo dosedanja vodstva nespremenjena in ostanejo vsa tajništva dvojna in bodo stranko praktično vodili dosedanji tajniki: De Martino in Brodo-ltai od PSI ter Tanassi in Ca-riglia od PSDI. Ta dvojnost bo ostala v veljavi v vseh pokrajinskih federacijah in ne bo tako hitro izginila, odnosno šele tri mesece po političnih volitvah, ki bodo leta 1968, ko bo sklican prvi kongres nove stranke. Vendar pa so pomembnejše in bistvene politično - ideološke razlike, ki so prišle do izraza zlasti na socialističnem kongresu in ki pričajo, da obstajajo v novi stranki glede osnovnih vprašanj bistveno različna in glede nekaterih važnih stališč nasprotujoča si stališča. Le s težavo namreč lahko uskladimo govor De Martina in Tanassija, ki sta celo na združitveni svečanosti uporabljala povsem drugačen ton, drugačen jezik in različno argumentacijo. Na grobo lahko govorimo o »levi-ci» in »desnici« v stranki, ali kot so to na kongresu imenovali «maksimalistične» in «reformistične* tendence. Pri tem pa je zanimivo, da je bil tako socialistični kongres, kot kasneje združitveni kongres, usmerjen na levo sodeč po reakciji velike večine delegatov in povabljenih gostov tudi iz socialdemokratskih vrst. Na kongresu PSI so naj-večje aplavze poželi predstavniki levice Lombardi, Giolitti in prave ovacije Santi. toplo pa je bil pozdravljen De Martino, ki je s svojo akcijo pred kongresom in tudi svoja stališča odločnejše pobarval, medtem ko govorniki nenijevske avtonomistične* struje niso imeli preveč uspeha, pa čeprav so predstavljali v stranki štiri petine vseh članov. Očitno gre za odraz zaskrbljenosti in ne v mali meri za latentno nevarnost, resnične .socialdemokratizacije’ stranke v slabem smislu te besede, česar se ne boje samo predstavniki levice, temveč vsi socialisti (pa r.aj izvirajo iz vrst PSI ali PSDI), ki pričakujejo od nove stranke odločne reforme in bistvene izpremembe v italijanskem političnem življenju. Nič manj pa niso pomembni tudi psihološki razlogi, saj je dosedaj združitev predvsem rezultat računskih faktorjev, golega razuma, pri njej pa le bilo bolj malo čustva in resnične prizadetosti. Zato je razumljivo poudarjanje novega predsednika stranke Nennija, da je »stranka od- motimo, če ugotovimo. da so možni različni rezultati. Prav glede osnovnih vprašanj namreč dosedanji zaključki kongresov dopuščajo različne rešitve. Pri tem gre v bistvu predvsem za odnos do demokristjanov in do komunistov, o čemer je bilo na kongresu PSI mnogo govora, ko so se vsi govorniki spopadli z vprašanjem »alternative*. Kaj pomeni ta izraz? Tanassi pravi, da se niso «poročili» z demokristjani s »poroko brez ločitve*, istočasno pa povsem zanika možnost sodelovanja s komunisti in vidi bistvo dela stranke prav v boju s KPI. Nenni je nekoliko opreznejši in govori o alternativi in možnosti sodelovanja s KPI. za kar oa postavlja toliko in tako zapletenih pogojev, ki bi v bistvu pomenili pretvoritev KPI v nekaj čisto novega. Končno je De Martino resnično mnenja, da je možna realna vladna in predvsem »politična alternativa«, ker priznava bistvene spre. membe in napredek italijanskih komunistov. Pri vsem tem pa ne gre samo za gole odnose med strankami, temveč za bistveno vprašanje programa in ideološke opredelitve nove stranke. Nennj je mnenja, da se ne more iskati rešitev za sedanja vprašanja na londonskem pokopališču Highate, kjer so leta 1883 pokopali Manca. Zato je bistvo Nenr.ijeve »linije*: nova stran, ka po svoji, KPI pa po svoji poti. Vendar pa ne gre samo za to, temveč za odgovor na vprašanje, če se bo nova stranka v svojem delu omejila samo na upravljanje, ki bo poštenejše, naprednejše in boljše, kot je bilo v vseh povojnih letih, ali pa bo skušala izsiliti postopne reforme, ki imajo za končni cilj mimo graditev socialističnega družbenega reda v Italiji, pri čemer pa se ne more umakniti iz osnovnih marksističnih pozicij, da socializem pomeni ukinitev izkoriščanja človeka po človeku, ali da je socializem ukinitev zasebne lastnine proizvajalnih sredstev, z nujnimi in logičnimi prehodnimi razdobji in z ugotovitvijo, da r.e gre za majhen kapital, tem. več za monopole in finančno oligarhijo. V poročilih in soglasno spre jeti ustanovni listini je* vse- to omenjeno in je bilo predvideno. Po reakcijah kongresistov in usmerjenosti članstva tudi ne bi bilo nobenega dvoma o opredelitvi. Vendar pa obstajajo tudi negativne hipoteke in med njimi vključitev v Socialistično internacionalo, ki ima izrazit reformistični :n «atlant. ski* značaj. Prav zato pa je toliko bolj značilno, da je kongres s hladnim molkom sprejel izjavo predstavnika te internacionale Plttermanna, ko se je skliceval na v razdobju hladne vojne sprejeto znano nesocialistično frankfurtsko listino (pa čeprav je iz nje citiral najbolj pozitivni del o socialistični družbi) in ga burno pozdravil, ko .ie jasno obsodil ameriško bombardiranje vietnamskega ljudstva. Združitveni kongres pomeni torej samo korak v razdobju dejanske združitve in korak k reševanju zapletenih vprašanj moderne družbe na nov in originalen način. Pri tem pa je bistvena povezava s socialistično tradicijo, kot je to ugotovil v zaključku svojega govora De Martino, ko je dejal: »Stranka, ki jo ustvarjamo, bo močna in bo zmagala, če bo vredna teh tradicij in če bo sposobna vzeti v roke stare zastave, ki jih bo predala mladini, da ustvari socializem in demokracijo.* BOGO SAMSA 10 milijard lir za pomoč ponesrečencem od poplave Sindikati železničarjev so prekinili napovedano stavko, da se čim prej obnovijo zveze RIM, 5. — Predsednik vlade Moro se je naglo vrnil Iz Turina v Rim, kjer je sklical medministrski sestanek, da pregledajo položaj, ki je nastal zaradi izredno slabega vremena v Številnih deželah Italije. Vlada je takoj odredila za pomoč vsoto v višini desetih milijard lir, od česar bo 5 milijard lir na razpolago ministrstvu za notranje zadeve, 5 milijard lir pa ministrstvu za javna dela za najnujnejšo pomoč. Vlada je tudi izrazila solidarnost s tako hudo prizadetim prebivalstvom In izrekla pohvalo gasilcem, policijskim silam, oddelkom vojske, skavtom, osebju u-prave in številnim prostovoljcem, ki se trudijo, da pomagajo prizadetemu prebivalstvu v obsežnem delu, ki ga koordinirajo župani in prefekti. Danes so javili, da bo jutri prišel v Firence predsednik republike Sa-ragat. Zunanji minister Fanfani pa je prišel danes popoldne v Arezzo. Vsedržavna tajništva sindikatov železničarjev SFI-CGIL, SAUFI-CISL in SIUF-UIL so danes soglasno v e-notnem sporočilu prekinila že napovedano stavko železničarjev in jo preložila za nedoločen čas. Sestali se bodo ponovno v petek, 11. novembra, ko bodo ponovno proučili položaj: V sporočilu je rečeno, da je treba sprejeti konkretne ukrepe za pomoč od neurja prizadetemu prebivalstvu, in zato pozivajo železničarje, da se z običajno požrtvovalnostjo trudijo vse za vzpostavitev rednih železniških zvez. V Nennijevem stanovanju se je prvikrat sestalo novo tajništvo združene socialistične stranke, katero sestavljata oba tajnika De Martino in Tanassi ter oba namestnika Brodolini in Cariglia. Po sestanku so uradno sporočili, da so najprej govorili o prebivalstvu, ki je tako hudo prizadeto zaradi neurja, in da so tudi sklenili, da bodo v vladi in v parlamentu prispevali k sprejemu u-streznih ukrepov. Sklenili so, da se v sredo sestane vodstvo stranke, ki mora sprejeti organizacijske ukrepe za včlanjevanje in ki mora tudi sklicati prvo zasedanje novega CK. Med drugim so proučili tudi položaj lista «Avanti», ki ga bosta urejevala Orlandi in prof. Gaetano Arfe, odgovorni u-rednik pa bo Franco Gerardi. Predsednik vlade Moro je danes obiskal Turin kjer je odprl novo strokovno šolo za usposabljanje delavcev, ki prihajajo z juga I-talije. Za £olo je dala Blagajna za jug dve milijardi lir, za zemljišča pa je poskrbela občina. Moro si je tudi ogledal avtomobilski salon, kjer je imel priložnostni govor. Med vožnjo proti Turinu se je sestal s prefekti v Vidmu, Brescii, Trevisu, Veroni in Milanu, s katerimi, je govoril o nastalem položaju zaradi neurja. Erhardova posvetovanja BONN, 5. — Kancler Erhard se je danes posvetoval s številnimi voditelji demokristjanske stranke. Med verjetnimi kandidati za novega kanclerja poleg že pred dnevi omenjenih kandidatov se nocoj o-menja tudi znani bankir Hermann Abs, ki je predsednik «Deutsche Bank«. Včeraj Je Absa sprejel predsednik republike. Zatrjuje se, da ga je vprašal, ali bi bil pripravljen sprejeti mesto kanclerja. Socialdemokratska in liberalna stranka sta v vodilnem odboru poslanske zbornice dosegla, da bodo zahtevali od Erhardove vlade, naj postavi vprašanje zaupnice. Erhard se bo v sredo ponovno sestal s predstavniki liberalne stranke. Slabo vreme po svetu V Švici je blokiranih mnogo delavcev že 48 ur v raznih gorskih deloviščih v kantonu Grigioni In Ticino zaradi snežnih viharjev, ki so prekinili ves cestni promet. V višjih predelih okoli Berna je 26 oseb blokiranih na gori Schilt-hom v višini 3000 metrov, kjer gradijo žičnico. Po vsej Švici sneži že 48 ur brez prestanka. V višjih pre- delih so se utrgali številni plazovi. Na vseh večjih cestah je bilo več nesreč. V severni In vzhodni Franclji še vedno sneži. Ponekod so ceste pokrite s plastjo ledu. Tudi iz Poljske poročajo o silovitih snežnih viharjih. Snežni viharji so zajeli tudi vso Bavarsko, kjer so ceste neuporabne. železniški promet pa prekinjen. Pritisnil je hud mraz. V ZDA so številna severna področja pokrita z debelo plastjo snega. Do sedaj je bilo že več človeških žrtev. Iz Paname poročajo, da so zaradi povodnji zgubili življenje trije otroci, nad sto ljudi pa pogrešajo. Nad 20.000 ljudi je brez strehe. Tobačni nasadi tega področja so uničeni. Sedem mrtvih pri letalski nesreči v Franciji MARSEILLE, 5. — Danes ob 19.10 je letalo družbe «Air Mail», v katerem je bilo sedem članov posadke in tehnikov, treščilo v vrhove Francoskih Alp, Gre za šti-rimotorno letalo «Iljušin 18», ki je prihajalo iz Zagreba ih je bilo namenjeno v Konakri v Gvineji; pristati je imelo v Marseillu. Pilot je stopil v stik ob 17.40 z letalsko informacijsko službo v Milanu in je sporočil, da je že navezal stik s službo v Marseillu. Letalo je padlo v bližini vasi Saint Martin d’Entraune približno 80 kilometrov severno od Nice. Treščilo je v steno v višini 1828 metrov med snežnim viharjem. Pristati bi moralo v Marseillu zaradi popravil. Zarota v Venezueli BUENOS AIRES, 5. — Tu so sporočili, da bodo 11. novembra izročili Zahodni Nemčiji nacističnega vojnega zločinca dr. Gerharda Bohnea. Podružnica Interpola v Buenos Airesu je obvestila argentinske oblasti, da bosta v ponedeljek prispela v argentinsko glavno mesto dva častnika zahodnonemške policije, ki bosta z letalom odpeljala Bohnea v Frankfurt. Dr. Gerhard Bohne ima na vesti pomor desettisočev duševno zaostalih ljudi v Nemčiji med drugo svetovno vojno. V Argentini je leta živel pod lažnim Imenom. Prijeli so ga leta 1964. Zahodnonemški sodni organi so nato zahtevali njegovo izročitev. Poplave (Nadaljevanje s 1. strani) popolnoma izolirano, prav tako kakor vse okoliške doline. Se vedno dežuje. Na področju med spodnjim Ta-gliamentom, Brento in Piave je 3841 častnikov in vojakov na delu pri pomaganju prebivalstvu in pri utrjevanju nasipov. V Cado-re se je stanje poslabšalo. Voda je porušila tri mostove. Na več krajih so se vdrli zemeljski usadi. V drugih krajih Italije se je stanje v glavnem izboljšalo in se počasi normalizira. Se vedno pa je prekinjen promet na številnih železniških pro-gah in na številnih cestah. Prav tako so na več krajih prekinjene telefonske zveze. Ministrstvo za javna dela javlja, da je že včeraj na vseh področjih, ki so prizadeta zaradi povodnji, začela delovati služba za hitro pomoč. Na delu so gasilci, karabinjerji, vojaki opremljeni s helikopterji, amfibijskimi vozili in pnevmatičnimi čolni, ki so do sedaj rešili veliko število ponesrečencev. BONN, 5. — Ameriški potujoči poslanik Harriman, ki je sedaj v Bonnu, je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je ponovil, kar je do sedaj že izjavil v drugih prestolnicah, ki jih je bil obiskal. Jutri zjutraj bo odpotoval v London, od koder se bo vrnil v Washington. BEOGRAD, 5. — Zvezni Izvršni svet je postavil Bojana Škrka, dosedanjega republiškega javnega tožilca Slovenije za pomočnika tajnika v zveznem tajništvu za notranje zadeve. NAMIZNI TENIS MEDNARODNO PRVENSTVO V NOVEM SADU Jugoslavija v finalu moških ekip s ČSSR NOVI SAD, 5. — V polfinale mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Jugoslavije so se uvrstili Stepanek, Stanjek (CSSR), A- .....-..................................■»•«»»»....■■■■■.m.... ZAČETEK AFRIŠKEGA VRHA Izpuščena gvinejska delegacija na posredovanje odbora treh članov Gvinejska delegacija prispe danes v Adis Abebo in verjetno bo prišel tudiSeku Ture 4 — Gvinejsko | ugladiti pot za afriško enotnost.« | predvideva posvetovanje med deže-io bili Bred dne-1 Haile Selasie je priporočal sode-1 lama: prvič glede mednarodnih pro-. —-j -=-*-* Ulemov in položaja, ki lahko vpliva ADIS ABEBA, delegacijo, ki so jo . . vi ugrabili v Akri, so nocoj izpustili in je že na poti v Adi« A-bebo, kamor bo prispela jutri, io je sporoči! nocoj na tiskovni konferenci etiopski cesar. Pripomnil je, da so delegacijo izpustili po celi vrsti pogovorov med generalom Ankrahom, ki je telefonira! v Akro in da! ukaz za izpustitev, ter odborom, ki so ga sestavljali Haile Selasie, Naser in liberijski predsednik Tubman. Ti trije voditelji so takoj poslali brzojavko Seku Tureju, naj se udeleži konference na vrhu Zagotovili so An-krahu, da bodo storili vse potrebne korake, da se prepreči, da bi ganske državljane zadrževali v Gvineji proti njihovi volji. Komisijo treh so ustanovili takoj po današnji začetni^ seji. na kateri je govoril Haile Selasie. V svojem začetnem govoru Je Haile Selasie med drugim izjavil: «Zelo obžalujemo dejstvo, da kljub našim naporom ter naporom U Tanta in OAE ni bilo moč doseči sporazuma za rešitev spora med Gano in Gvinejo. Ganska vlada še vedno zadržuje kot talce člane gvinejske delegacije, ki je bila name- melin (SZ) in Surbek (Jug.) pri Rudnova (SZ), Luzova (CSSR) in Reserjeva (Jug.) pri ženskah. Finalista v ekipnem prvenstvu sta Jugoslavija in CSSR pri moških, Anglija in Sovjetska zveza pri ženskah. Rezultata polfinala moških Jugoslavija - Madžarska 3:1 CSSR - Švedska 3:1 Zenske Sovjetska zveza - Češkoslovaška 3:2 Angleška - Madžarska 3:2 V moških parih so se uvrstili v polfinale: Rožaš-Pat, ki se bo srečal v polfinale z parom Amelin-Komoskov (SZ) in Harangi-Pignicki (Madžarska), ki se bo srečal z jugoslovanskim parom Korpa-Vecko. V ženskih dvojicah pa so se uvrstile v polfinale: Rudnova-Gulopkova (SZ), ki se bosta srečali s parom Shamonn Smith (Anglija) in Purolc-Scheller (Zahodna Nemčija), ki bo igral s parom Zlucova-Karlikova (CSSR). KOUSARSTVO moških in Shamonn (Anglija), lovanje med državami članicami OAE, da bi dosegli enotnost, dekolonizacijo ter gospodarski in socialni napredek. V zvezi z Rodezijo je cesar kritiziral Veliko Britanijo, ker ni storila vse potrebno, da bi uklonila Smithov režim. ZAR-Sirija KAIRO, 5. — Predsednik Naser, alžirski predsednik Bumedien in predsednik sirske vlade Zuajen so se sinoči sestali skupno s svojimi sodelavci in se posvetovali tri u-re. Po sestanku je egiptovski zunanji minister izjavil, da so pre-gleoali sedanje stanje na arabskem svetu, odnose med tremi državami in sredstva za okrepitev teh odnoscv na vseh sektorjih. Danes sta Naser in Bumedien skupno prispela v Adis Abebo. Sporazum, ki sta ga včeraj sklenila ZAR in Sirija, določa, da bi bil napad na eno od obeh dežel hkrati napad na drugo deželo. V takšnem primeru bo druga podpisnica takoj ukrenila vse za razbitje agresije, uporabi lahko tudi voja- na varnost ali neodvisnost ene od obeh proti Siriji ali Egiptu. Po tretjem členu sporazuma o skupni obrambi lahko obe deželi v primeru, da sta napadeni, poleg vojaških ukrepov uporabita tudi druge, k1 so, kakor menijo v kairskih krogih, predmet tajnih klavzul sporazuma. ssffc&s mjsn sra ™•= RIO DE JANEIRO, 6. — V Caracasu so uradno sporočili, da so v Venezueli aretirali nad 300 ljudi, osumljenih, da so pripravljali zaroto proti predsedniku Raulu Leo-niju. Vlada je objavila, da so zarotniki nameravali »obnoviti diktaturo Pereza Jimeneza in osvoboditi skrajne desničarje, ki zdaj sedijo v zaporih v Caracasu«. Diktatorja Jimeneza so strmoglav vlil sedanji vojaški oblastniki. Venezuelski notranji minister Gonzalo Barrlos pa Je izjavil, da se vladi poskus državnega udara, ki so ga organizirali v vojaški šoli »Los Teques», ne zdi tako pomenljiv, da bi bilo treba sprejeti iz- ZUERICH, 5. — Francoska amaterja, specialista v hitrostni vožnji, Pierre Trentin in Daniel Morelon, sta sinoči med kolesarskim mitingom izboljšala z letečim startom svetovna rekorda na 500 in 200 m. Trentin je na daljši progi zabeležil čas 29”, s čimer je za 40 stotink sekunde izboljšal rekord sovjetskega kolesarja Viktorja Logu-nova, Morelon pa je 200 m dolgo progo prevozil v 10”72/100. Prejšnji rekord je z U”40/100 pripadal Italijanom Beghettu, Bianchettu in Pettenelli ter Belgijcu Fresnetu. Zanimivo je, da je ta rekord celo boljši od profesionalnih kolesarjev, ki je z 10”99/100 pripadal Švicarju Oskarju Plattnerju. SAN HAVANA, 5. — V prvem kolu finala 17. šahovske olimpiade vodi Jugoslavija proti Vzhodni Nemčiji z 2:1 in eno prekinjeno partijo. Ulman - Gligorič remi Fux . Ivkov 0:1 Malich - Matanovič prekinjena v dobljeni poziciji za Matanoviča Zinm - Matulovič remi Ostali rezultati: Sovjetska zveza-CSSR 1,5:0,5 (2) Islandija - Argentina 0,5:1,5 (2) Danska - ZDA vse štiri prekinjene Španija - Bolgarija 0,5:2,5 (1) Kuba - Romunija 0,5:3,5 Madžarska . Norveška 2:0 (2) DOMAČI NOGOMET Danes, v nedeljo, 6. t.m. III. amaterska kategorija Ob 10.30 na stadionu «Prvl maj« ESPERIA — BREG Ob 10.30 v Nabrežini VESNA — G. VIANI * m • Ob 14.30 v Nabrežini PRIMORJE — LIBERTAS BARCOLANA B Ob 14.30 v Boljuncu ROSANDRA ZERIAL — VIRTUS Naraščajniki Ob 11. uri v Boljuncu BREG — TRIESTINA A iiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiniiiiiii NOGOMET DANES SALERNITANA 7. KOLO BRESCIA — MANTOVA Picasso CAGLIARI — VENEZIA Carminati FIORENTINA — L. VICENZA (Zaradi slabega vremena so tekmo odložili na kasneje) LECCO — ATALANTA Sbardella MILAN — FOGGIA INC. De Marchi NAPOLI — LAZIO Bemardis ROMA — BOLOGNA Lo Bello SPAL — JUVENTUS Francescon TORINO — INTERNAZIONALE Pieronl B 9. KOLO ALESSANDRIA — VARESE Giunti CATANIA — REGGIANA Righi CATANZARO — GENOA Varazzanl MODENA — LIVORNO Fiduccia PADOVA — NOVARA Ghirardello PALERMO — SAVONA Schinettl PIŠA — AREZZO Palazzo REGGINA A PPH1PCP SAMPDORIA — MESSINA Piantoni VERONA — POTENZA Giola A SKUPINA c: 7. KOLO COMO — BIELLESE Fuschi CREMONESE — TRIESTINA Ghettl PRO PATRIA — MESTRINA Cardelli RAPALLO — MARZOTTO Cali SOLBIATESE — ENTELLA Del Prato TREVIGLIESE — CRDA Pontini TREVISO — LEGNANO Levrero UDINESE — PIACENZA Cantelli VERBANIA — MONZA Mlchelotti KOŠARKA COMO, 5. — Zaradi slabih vremenskih razmer in neurja, zaradi česar je otežkočeno potovanje posameznih ekip, odbor italijanske košarkarske zveze že danes odpovedal naslednja srečanja moške B lige: Alettroplayd Firenze - Fides Bologna, APU Snaidero Videm -Italsider Genova, Portuale Livorno. Palermo. ■ figi H m |bm NEDELJA, 6. NOV. 1966 Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 ((Petnajstletni kapitan«; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 In 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 Saksofonist Stan Getz; 15.00 S pesmijo naokrog; 15.30 Pregelj: ((Tolminci« - «Smrt»; 17.05 Orkester A. De La Trinidad; 17.15 Obisk v diskoteki; 18.00 Koncert v miniaturi; 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Napevi iz vseh dežel; 20.00 šport; 20.30 V ritmu valčka; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sto let komorne glasbe; 22.35 Francoske popevke; 22.45 Antologija jazza. 9.30 Kmetijska oddaja; 9.45 Nabožna oddaja; 12.15 športni pregled; 14.00 «E1 Cainpanon«. Koper 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljsko srečanje; 9.45 Ritmi Latinske Amerike; 10.00 Prenos RL; 10.30 Popevke; 10.45 Glasbeni zmenek; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.50 In 13.05 Glasba po željah; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 In 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 športne vesti; 19.50 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.15 Nabožna oddaja; 10.45 Plošče; 11.40 Roditeljski krožek; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.30 Koncert na trgu; 15.10 Vsi jih pojejo; 15.30 Nogomet od minute do minute; 17.30 Simf. koncert; 19.00 športna nedelja; 20.25 Francoski orkestri; 21.00 Basist M. Talvela in pianist G. Favretto; 21.35 Nove pesmi; 22.05 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Veliki variete; 11.00 Zbori z vsega sveta; 11.35 Pevci; 12.00 športna prognoza; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Oddajali smo; 16.30 Glasba in šport; 18.00 Klakson; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Glasba po željah; 21.00 Jazz; 21.40 Športna nedelja; 21.50 Glasbeno-govorni spored; 22.20 Glasba v večeru. III. program 18.30 Bachova sonata štev. 3; 18.45 Nemška kultura; 19.00 Davis-sove skladbe; 19.15 Vsakovečemi -koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Tauslg in Berlioz; 21.25 Donizetti: «Marin Faliero«. i ■ , | Slovenija 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 — Poročila; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.05 Igra za otroke — V. Ocvirk: Kamen na kamnu stoji; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši... — I. Arih-J. Mlakar: ((Odmevi oktobra«; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe; 11.00 Turistični napotki; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 14.00 Športno popoldne; 15.30 Humoreska tedna — Slavimir Mrožek: Poroka v Atomicah; 17.05 Veliki zabavni orkestri; 17.30 Radijska igra — R. Usigli: Drevesa ne segajo do neba; 18.27 Črnske duhovne pesmi; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 ((Potujoča glasbena skrinja«; 21.00 Grkinja, Španka in Američanka kot Carmen; 22.10 »Glasba ne pozna meja«; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 E. Petrovics: Godalni kvartet. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 14.45 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 Sette-voci; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos registriranega športnega dogodka; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. Dumas: «Grof Montecristo«; — prva epizoda; 22.00 Četrt ure z O. Berti; 22.15 športna nedelja, ob koncu dnevnik II. kanal 18.00 Simf. koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje z Brunom Lau-zijem, 22.00 TV priredba: Težka dediščina. PONEDELJEK, 7. NOV. 1966 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 12.15 Liki iz naše preteklosti; 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Melodije; 17.00 Orkester Giannija Safreda; 17.20 Zabavali vas bodo; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 G. Gershwin: Koncert v f-duru; 19.00 «The Matyi Casanyi Gypsy Band«; 19.15 Iz zgodovine slov. književnosti: «Ivan Cankar, dramatik in kritik«; 19.30 Armando Trovajoli, Nini Rossi in Luiz Enriquez; 20.00 šport; 20.35 Ital. pentagram; 21.00 Kulturni odmevi; 21.25 V plesnem ritmu; 22.30 Risto Savin: Dva intermezza; 22.40 Južnoameriški odmevi. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Pesmi; 14.15 Pesnik Biagio Marin; 14.40 Lahka glasba. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Skladbe za orkester; 10.30 Od opere do opere; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Zvoki in barve; 14.00 Popevke; 15.45 Dva ansambla; 16.00 športno življenje na Primorskem; 16.20 Športni ponedeljek; 16.30 Pevci lahke glasbe; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.10 Trio Ars Nova; 17.40 Ansambel J. Privška; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 21.15 Trobentač Al Hirt; 22.35 Večerni koncert. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.0Q, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Neapeljska pesem; 9.00 Operetni motivi; 9.20 Chopin in Bloch; 9.55 Zdravnikovo mnenje; 10.05 Operna antologija; 11.00 Nove pesmi; 11.30 Jazz; 13.30 Nove umetniške moči; 15.10 Nove pesmi; 15.45 Ansambel Camera; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.10 Veliki variete; 18.30 Filmska glasba; 19.05 Delovna Italija; 19.15 Glasbeno potovanje; 20.20 Zmenek petih; 21.05 Koncert; 22.20 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.40 Poje Gino Paoli; 9.20 Dva glasova, dva stila; 9.40 Orkester; 9.55 Vesela glasba; 10.07 Srečanje z Albertom Sabinonr 10.20 Ansambel Rejna; 10.35 Pio šče; 11.40 Skladbe za orkester 14.05 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Nove pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Godala; 16.50 Sopranistka R. Car-teri; 17.35 Enciklopedija; 17.45 B. P. Galdos: »Misericordia«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Nove francoske plošče; 21.40 Nove pesmi. ITI. program 18.30 Paccagninijeve variacije za klavir; 18.45 Dvajset let po vojni; 19.15 Koncert; 20.30 Revija revij 20.40 Soštakovičev kvartet štev. 8 21.25 B. Brecht: »L’interrogatorio di Lucullo«; 22.35 Monteverdi j e vi madrigali. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Lahka glasba; 9.45 ((Cicibanov svet«; 10.15 B. Martinu: Concerto grosso; 10.35 F. Milčinski: Uradni jezik; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Sodobna lahka glasba; 12.05 Slov. zabavne melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Jug. glasba: 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Zbor «Slavček»; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Katja Bok: Naš prosti čas; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Slov. filharmonije; 21.35 Razpoloženjske melodije; 22.10 Melodije; 22.50 Igor Malahov-sky: Pesmi; 23.05 Jazz v noči. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Sola; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Na Amazonki (dokumentarec); 19.15 Knjižne novosti; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Detektivka ((Poslovilni večer«; 22.30 Čudovita priroda; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Piu forte dell’amore». SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 6. DO 12.-IX. NEDELJA, 6. novembra 9.05 Poročila; 9.10 Trara, pisk, brenk In bum — film; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Tisočkrat zakaj — oddaja za otroke; 11.30 Take ribe — film; 13.30 Nogometno srečanje Zagreb : Beograd; 15.20 Tekmujte z nami — tekmovalni mesti Celje in Novo mesto; 16.30 Mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu; 19.25 Koncert orkestra RTV; 20.00 Dnevnik; 20.45 Cikcak; 20.50 Oživele kronike — Kamnik; 21.25 Draguljar in psihiater — film; 21.50 Poročila. PONEDELJEK, 7. novembra 9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli; 10.40 Ruske zgodbe; 12.05 Izdelava osmometra - dodatek k šolski uri; 15.50 Ruščina; 16.10 Poročila; 16.15 Proslava oktobrske revolucije — posnetek iz Moskve; 16.55 Angleščina; 17.25 Film za otroke; 17.35 Disneyev svet; 18.25 Obzornik; 18.45 Kričač — dokumentarna oddaja; 19.05 Liki ustvarjalnosti: Doktor Lavo Čermelj; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Vloga in mesto zdravnika v naši zdravstveni službi; 20.00 Dnevnik; 20.30 Večni ples — madžarski film; 22.05 Poročila. TOREK, 8. novembra 18.40 Stari čebelnjaki; 19.00 Svet na zaslonu; 19.40 Obzornik; 20.00 Simon in Laura — angleški film; 21.30 Kulturna panorama; 22.10 Poročila. SREDA, 9. novembra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.35 In 15.50 Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 Glasbeni pouk; 17.35 Poročila; 17.40 Tiktak; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža o otoku Galešniku; 19.05 Od zore do mraka; 19.30 Teden Vesninih filmov; 20.00 Dnevnik; 20.35 Veliki Michelangelo; 21.55 Svet in jaz — portret B Rudolfa; 22.15 Poročila. ČETRTEK, 10. novembra 9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 11.30 Glasbeni pouk; 16.35 Izdelava osmometra; 17.35 Poročila; 17.40 Združenje radovednežev; 18.25 Obzornik; 18.45 Pisma občanov; 19.10 Domači skladatelji in izvajalci; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.30 Aktualni pogovori; 21.15 R. Strauss: Don Juan; 21.30 Sto let Jug. akademije znanosti in umetnosti; 22.30 Dnevnik. PETEK. 11. novembra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.40 In 15.50 Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 Glasbeni pouk; 17.55 Poročila; 18.00 25 minut z ilegalci; 18.25 Obzornik; 18.45 Glasbeni magazin; 19.30 Za violinskim ključem; 20.00 Dnevnik; 20.35 Neukročena Španija — vzhodnonem. film; 22.15 Poročila. SOBOTA, 12. novembra 9.40 in 14.50 TV v Soli; 17.10 Poročila; 17.15 Zviti Pejo — lutke; 17.35 Kje je, kaj je; 17.50 Studio Sarajevo; 18,10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 O našem govorjenju; 19.10 Ansambel The Beaux Arts Trio; 20.00 Dfievnik; 20.30 Ekspedicija — film; 21.00 Humoristična oddaja; 22.00 Ne glejte tako romantično — Studio Sarajevo; 22.15 Bonanza — film; 23.05 Poročila. PrTmoršlcT "dno^TIk 3 6. novembra 1966 4%a, \rtlo»4ki koti JIRI VILFRED Arhitekt Rozrazil je v svojem kolektivu vzgojil precej zelo sposobnih sodelavcev. Ko je dobil državno nagrado za načrt vrtnega mesta, se je njegovo ime razneslo na vse strani, povsod so ga poznali. Začel se je voziti, svetovati, predavati. Nedvomno je imel veliko življenjskih izkušenj, zato so mu ljudje verjeli. Strokovni časopisi so soglašali v mnenju, da zna temeljito rešiti prostor, ker je premagal majhnost in stisnjenost. Daje človeku sonce, zrak in senco v zelenju listov. V njegovi četrti bodo ljudje živeli kot ljudje. Po osebni plati je imel neko neizmerno prednost: bil je skromen človek. Nekega sobotnega popoldneva ga je obiskal star, dober prijatelj. Sedla sta v globoke, udobne naslanjače k skodelici kave in se pogovarjala o preprostih stvareh. Skozi široka, odprta okna se je v sobo valil tok toplega poletnega zraka. Arhitektov prijatelj je na lepem spremenil temo pogovora. «Dragi moj, to mora biti zadovoljstvo. Naredil si čudovito stvar. Ne mislim na tisto zunanjo slavo, ampak tule — v srčku te mora prav prijetno greti.» «Zadovoljstvo?» Arhitekt se je prizanesljivo nasmehnil, kakor da bi poučeval majhnega otroka. «Občutek zadovoljstva, bolje povedano občutek polnosti in plodnosti našega življenja — to je pravzaprav problem.* V zadregi se je presedel in odprl veliko škatlo cigaret. «Sam ne vem, kaj mi je v življenju dalo največ miru in radosti. V življenju sem že marsikaj napravil in kar je glavno — delal sem pravzaprav rad. Le da vse, °d česar človek živi, ni vedno isto, za kar živi.* Prijatelj je arhitekta prav nezaupljivo pogledal. «Oprosti mi, prosim. V tem primeru ne razumem, čemu sediš v ateljeju do noči, zakaj sistematično zanemarjaš svojo družino zavoljo samega dela, kakor da bi sploh ne imel pravice do normalnega načina življenja.* »Mož mora nekaj doseči,* je rekel projektant resno. Ta način zabave mu očitno ni bil kaj po volji, »Nekaj postaviti ali vsaj porušiti, da bi se dalo znova grabiti. Sicer to zame ni mož. Odločno ti ne morem svetovati, kako sl pripraviš toplo pri srcu. Popolna zadovoljnost je pravzaprav hubo nevarna, ker popolnoma zadovoljen človek preneha ustvarjati, ■laz na primer rad plezam po hribih. Saj vendar poznaš naše gore. Niso kdove kaj visoke, ni med njimi Mont Blanca, ampak če zle-zeš kam gor, ti je lepo. Mene pa Pri tem zanima vsak človeški brlog.* «Dvomim, da ti je študij hribovskih koč dal kakšna spoznanja za vrtno mesto.* «Zmeraj imam občutek, da prava arhitektura temelji v ljudski bedi in šele iz nje se more poleteti k načrtom in morda tudi fantazijam. Posrečilo se mi je, da sem izvlekel nekaj tisoč ljudi iz mokrih in plesnivih lukenj. Ampak veruj mi, najslabše mestne luknje niso nič proti temu, kako nekateri prebivajo tam v gorah. In vendar me je neka taka ruševina naravnost začarala. To je še zelo davno. Imela je kamnit temelj, sicer je bila vsa lesena. Ste-ae iz gnilih tramov so se le s te-žavo držale skupaj. Zunaj jih je Porasel mah. Mestoma so bile v ujih luknje, da bi lahko pest pomolil skozi. Na južni strani dve °kenci — kakšnih tridesetkrat štirideset centimetrov. Najbolj zanimi-ya Pa je bila streha: nekaj tramov ln lat navzkriž, katerih se je tu Pa tam držala gnila skodla. Večji bel koče je prekrivalo zgolj nebo. veasih modro, drugič oblačno. Pol-n° dežja, snega, viharjev, ali pa Polno sonca. Notri je stala velika peč, zgneten® iz gline. Imela je dve odpr-bni. V eno se je nalagalo, iz dru- bi me tja nekaj mamilo. Ko pa bi slutil, da bom tam nekoč preizkusil moč svoje vere v življenje. Sčasoma sva se začela razumevati, kakor je pač šlo. Zvedel sem vso njeno zgodbo. Tale interier sem si pri nji napravil v spomin našim potomcem. Poglej, tule v tem kotu za pečjo je spala. Na otepu slame, na ilovnatih tleh. Tu pa leže dve volovski koži za pokrivanje. Ena za njo, druga za njenega Štefa, ki ju je nekoč kupil surove, ju sam predelal in prinesel kot vse svoje premoženje v zakon, ko sta se vzela.* V trenutku tišine, ki je pravkar nastala, je arhitektov gost veliko premišljal in postal nezaupljiv. «Poslušaj, tole mi je že malce preveč. Štiri gole stene kot v skednju, tla iz blata, rešeto namesto strehe, peč brez dimnika in za glavo blejejo ovce. In te kože te sploh ne sodijo v dvajseto stoletje. To je kamena doba. Ta ženska je najbrž stanovala v dolini v kakšni vasi, tam gori na planinah pa je imela samo ovce.* «žal — nimaš prav. Životarila je v tej luknji dan za dnem, noč za nočjo. Stalno.* «Kaj pa tisti njen Štef?» «To je bil dober fant, ampak imel je dušo, ki ni šla na en otep slame in zato ni mogel večno garati na koščku polja, ki je rodilo zgolj kamenje. Župnik mu je vsako nedeljo pridigal o nebeški blaženosti, Štefan pa tega premišlja-nja sploh ni razumel. Ni se mogel zbrati, ker so ga preveč težile posvetne skrbi. Dražila ga je zavest, da čas in mladost naglo in brez haska bežita. Rad se je za njima oziral v daljavo. Daljave so ga vsaj v nečem spominjale župnikovega posmrtnega neba. Daljave so se beraču prodajale za pogum — mislim pogum za stradanje in za vožnje pod tovornimi vlaki. Ne vem, kako sta se ločila. Štefa si predstavljam, kako stoji rokami globoko v žepih. Zaslužiti denar! V Ameriki! Drugje se ne da! A Marino spet vidim, kako kleči pred križem in obupno moli. Gotovo se še nikoli doslej ni čutila tako zapuščeno, nikoli se še ni tako bala. Šepetala je svojo molitev, ne da bi razumela smisel besed. Gledala je predse s srepim pogledom, ki nič ne vidi. Tako nekako je najbrž bilo, ampak to ni važno. Nekega jutra je spremljala svojega klateža po zakrivljeni stezi med starimi jelkami in mu poslednjič zamahnila z roko. Veš, tam so ti rasle jelke, najraje bi se bil v vsako izmed njih posebej zaljubil. Tista krasna, mehka skorja, brez madeža, sveže košate krošnje in telesa debel — prave Afrodite v gozdnem velemestu. Od korenin do bokov jih ovija najlepši mah, ampak svoje prave lepote si ne dajo skriti. Ta žari, be-lokoža, naravnost v naročju čudeža. Marina je ostala sama. Takrat še ni slutila, da bo postala mati. Šele pozneje je spoznala resnico. Prevzel jo je strah pred življenjem. Beda in otrok v njej, dragi moj, ta predstava jo je polagoma in nevzdržno spravljala v blaznost. Tedaj sem bil že davno doma, ker je bilo konec mojega dopusta, a prihodnje leto sem v februarju spet odpotoval tja. Naselil sem se z ženo v lepi koči. Takoj po kosilu sva se šla smučat. Vse na svetu se je zdelo lepo. Veš, kaj zmore sonce, kadar se igra s svilo sreža na iglavcih. Le da ima vse na svetu tudi svoj večer in svojo temo. Če držiš v rokah kakšno radost, se lahko z njo trenutek poigraš, a moraš jo takoj spet vrniti, kajti ni tvoja. Bridkost se daje, radost pa le posojuje.* Arhitekt je skozi okno pogledal v prosto poletno nebo in takoj nato nadaljeval. «Radost ni nikoli cela, zmeraj je imaš le košček kot obliž na najbolj boleče mesto v srcu, a vendar vsi ljudje verjamejo v njo in imajo pravico do nje. Vračala sva se z izleta skoraj v temi. Še zavedel se nisem, da sva prišla do Marinine kolibe. Sploh je ni bilo videti, ko da jo je sneg zamedel, a po starih jelkah sem se zavedal, kje pravzaprav tičiva. Pred vhodom sem obstal. Ni se mi hotelo z mesta. Zunaj in v koči je bilo tiho ko v grobu. Skozi špranje med tramovi je mežikala komaj opazna luč. Najbolj čudno pa je bilo, da skozi streho ni prihajal dim. Zmrzuje, da kosti pokajo — a Marina ne kuri. Medtem je notri zajokal otrok. Vhod je bil žameten, a meni se je le posrečilo nekoliko odpreti vrata, čeprav je trajalo celo večnost. Ne vem, kaj bi ti rekel, kaj se je dogajalo notri. Ležala je v Kotu pri peči in pod seboj je imela volovsko kožo. Ležala je sključena, v nenaravni legi, zraven nje pa je strahotno jokal otrok. Prijatelj, to (Nadaljevanje na zadnji strani) Dodeljene nagrade natečaja SPDT «PLANINE v besedi in sliki» Slovensko planinsko društvo v Trstu je razpisalo ob 20-letniei obnove društva literarni, filmski in fotografski natečaj pod naslovom «Planine v besedi in sliki*. Za to določene tri komisije so dela pregledale na posebnih sestankih. Določeni sta bili dve nagradi za literarni natečaj, za filmski in fotografski pa po ena nagrada. Komisijo za literarne prispevke so sestavljali profesorji Andrej Budal, Martin Jevnikar, Pavle M erku in Josip Tavčar, ki so prisodili /. nagrado IGORJU TUTI za prispevek «Ite missa est» s sledečo utemeljitvijo: Sestavek nas poetično pripelje v skrivnostno s fero podzavesti, v kateri sta človek in gora dva aspekta večnega simbola ali želje po samouničenju preko ponosnega častihlepja. Gorski motiv je lepo vključen v celotno dogajanje. Zato je planinska retorika popolnoma odpadla. Prijem je precej sodoben, jezik in slog sta dovolj kultivirana. Nadalje so podelili II. nagrado MARKU KRAVOSU za štiri pesmi z naslovi «Kraški večera, «Goraa, «V snegua, «Skozi gozda in utemeljili svojo odločitev: V pesmih je razmerje med tradicionalnimi in modernimi prvinami uravnovešeno. Navdih je pristen, zanesljiv in poln vedrine. O filmih so odločali Aljoša Žerjal, Milko Bambič in Štefan Bratož. Nagrado so podelili Goričanu prof. SILVIJU REBCU za film »Dvajsetletnica SPD Goricaa, ki je barvno in tehnično zelo dobro izvršen. Začenja pa se z nekoliko prepočasnim ritmom; sicer ga poživljajo zelo dobri posnetki oseb. — Pohvaliti je treba tudi film Draga Pahorja z naslovom ((Prekmurske podobe«, ki je tehnično in vsebinsko odlično izveden, ne ustreza pa namenu natečaja. Za fotografije so Egon Piščanc, Mario Magajna in Marko Lah podelili nagrado dr. RAFKU DOLHARJU za sliko »Megla«, ki je tehnično dovršena. Na slavnostni akademiji za 20-letnico obnovitve SPDT, ki bo v Kulturnem domu dne 25. novembra 1966, bo podelitev nagrad, kateri bo sledilo branje oziroma predvajanje nagrajenih del. Vsak miri in dogori ko sveča.; (Ob smrti pesnice Vide Tauferjeve) V svojem 63 letu je umrla slovenska pesnica Vida Tauferjeva. Umrla je v domu na Bokalcih pri Ljubljani. Bolehala je že dolgo vrsto let — pač posledice vojne in nesreče, ki jo je utrpela v Stični na Dolenjskem, kjer je bila nameščena kot učiteljica. Vida Tauferjeva je bila srčno dobra žena, plemenita tovarišica in v razredu med učenci presrečna. Naša stroga kritika jo je ocenila, da je med najboljšimi slovenskimi pesnicami. V liriki ni imela tekmice. Zato so tudi njene pesmi radi prevajali v tuje jezike za merilo sedanjega slovenskega ženskega pesništva. Naša literarna kritičarka in zgodovinarka univ. prof. Marja Boršnikova je bila zanjo vsa navdušena. Pred petimi leti je izdala mariborska založba Obzorja Vidino poslednjo pesniško zbirko ((Svetli sadovi«; Boršnikova je napisala k tej izdaji spremno besedo, ki je v klenih, simpatičnih besedah predstavila avtorico, njeno delo in njen pesniški svet. Vida Taufer je sodila o sebi takole .kakor je to zapisala v pesmi ((Razmišljanje«; Biti človek je največja sreča, v njem pretakajo se vse globine, z njim se vse začenja, vse z njim mine, vsak gori in dogori kot sveča. Zdaj se ji je izteklo življenje in Vida je dogorela ko sveča ... * * * Z Vido Tauferjevo sva se poznala dolgo, več kakor štirideset let .Oba sva službovala v istem litijskem okraju in nazadnje po osvoboditvi v isti hiši v Ljubljani. Vida je bila knjižničarka v ministrstvu prosvete. Vida se je rodila v litijskem okraju dne 15. junija 1903. Doma je bila v zagorski družini, v takratnem rudarskem naselju Roplice pri Zagorju. Danes sta oba kraja zraščena v celoto, moč napredka in razvoja ju je združila .Vidin rod je bil po poreklu iz litijske okolice: stari oče Ivan je bil domačin iz Zgornjega Loga pri Litiji, kmečki sin, ki si je šel iskat delo k zagorskim «knapom». Za ženo si je izbral domačinko iz Podšentjurija v litijski soseski. Tako se je družina Vidinega starega očeta naselila v knapovskih Toplicah pri Zagorju. Vidin stari oče je imel dva sina: Ivan je imel pet otrok, med njimi je bila Vida najstarejša. Njen stric Tone je imeš še enkrat več otrok. Med njimi se je najbolj razvil Vidin bratranec Stanko, ki je postal slikar. Zapustil je velik umetniški opus. Čeprav še mlad je dosegel že svojevrstno tehniko in je imel zlasti velike uspehe v krajini. Najraje je upodabljal zagorsko okolico. Vsakdo, ki hrani kako sliko tega mladega moža, je ponosen, da je lastnik slike, ki jo je ustvaril Stanko Taufer. (Več njegovih slik imajo tudi Mrnu-hovi — Mačkovi na Grbinu v Litiji pa tudi Hribovškovi in drugi v Zagorju. Prav tedaj, ko je začel portretirati Mrnuhovo Mojco, je talentirani slikar umrl za TBC.) Zagorjani so znani, da je zraslo iz njihove srede precej kulturnikov. Kakor so ponosni na llll■l■■■■■lllllll■ll■llllllllllllll■■«■llll■lll■■llll■al■l•lallfll••l•lllll«•llllllll^Kr■■lllllllll■■«•lalIIl■lll■lll■l■fl■llllll■ll■•■■•tl■■l■llll1llll■■Masll■■lll■l•llllllgavvlallall•alllalgVlllllalllalllallalMlalallfSllll,B,l,l,alllllllllalVltlMllllaa,lallaaala,|aa,al,III|||||IT^|lUa||la||a|||||||||||||aaavtaataaaaigaa|aa||alaa|a| V HVALEŽNOSTI DO ZNANIH IN NEZNANIH JUNAKOV — " ' -------—....P+------------------------- Tudi dežela pod Snežnikom je zaživela v novi knjigi Črtomir Šinkovec je napisal knjigo SVET POD SNEŽNIKOM - V njej je poljudno predstavil deželico med Snežnikom, Vremščico in Učko, ki je zmeraj živela svoje bogato in polno življenje Občinski odbor združenja borcev NOV v Ilirski Bistrici je izdal knjigo z naslovom UPORNI SVET POD SNEŽNIKOM, ki jo je napisal Črtomir Šinkovec. Knjiga je nastala iz hvaležnosti do vseh znanih in neznanih junakov, mrtvih in živih tovarišev, ki so kakorkoli prispevali v boju za osvoboditev deželice pod Snežnikom, v skromno oddolžitev zlasti tistim, ki so v tem boju žrtvovali svoja življenja, kot je napisal avtor v motu na začetku knjige. Podobnih knjig imamo žal malo, pa je zato ta toliko bolj vredna, da nanjo opozarjamo. že večkrat je bil govor o monografijah, ki naj bi za posamezna področja obdelale narodnoosvobodilno borbo. Razen teh, strokovno napisanih zgodovinskih del, pa naj bi imel tudi za vsak kraj poljudno napisane kronike. Šinkovčeva knjiga je taka kronika. Ne sicer samo za en kraj, temveč za vso deželico med Snežnikom, Vremščico in Učko, za deželico, ki je nekoliko odmaknjena od nas, saj je na robu slo- venskega ozemlja, za deželico, ki jo morda v njeni sedanjosti in preteklosti tudi premalo poznamo, ki pa vendar ne bo in ne sme biti nikoli pozabljena. Kajti prav ta knjiga priča, da je ta deželica, kot je v uvodni besedi in knjigi napisal France Bevk, zmeraj živela svoje bogato in pol- Jadranski koledar s 3 knjigami • PREŠERNOVE in 2 knjigama # MOHORJEVE DRUŽBE bo izšel | še ta mesec • no življenje. Da je to deželica, kjer so prav zgodaj počile partizanske puške in da je prav odtod prva skupina partizanov ponesla uporno misel na Kras in na Vipavsko. In da so čete in brigade našle v domovih teh bregov gostoljubno streho in kos kruha in dobre tovariše, ki so z njimi vred prelivali kri. V tej svoji kroniki pa se avtor ni omejil na osvobodilni boj med zadnjo vojno temveč je vso snov zajel širše. Ni mu torej šlo samo za prikaz osvobodilnega boja in oddožitev padlim partizanom tovarišem, temveč tudi za to, da se domači in širši svet seznani z deželico pod Snežnikom. Kajti, kakor je treba dobrega prijatelja najprej spoznati, seznaniti se z njegovimi vrlinami in napakami, tako moramo spoznati dom in domovino, da ju pravilno vrednotimo, spoštujemo in vzljubimo. In prav zato šinkovčeva knjiga govori o krajih okrog Ilirske Bistrice in Trnovega, o Brkinih, o žit-ju in bitju ljudi v preteklih časih in danes, o kulturnih delavcih in drugih pomembnih roja- actRi»G (od 22 f 12. do 20. 1.) V lju f A bezenskih zadevah J imejte večino odprte N. ./ oči in pazite, da ne v porušite ravnovesja. Na delu izbirajte bolje svoje sodelavce in bodite tudi malce premeteni. Na splošno bo zdravstveno stanje precej dobro. Ce se za kaj odločite, se takoj letite dela. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Po daljših prepirih in nesporazumih bo prišlo v ljubezenskih zadevah do sprave. Na delu se ne "'rušite z lenimi ljudmi in pazite bolj na svoje interese. V zdravstvenih zadevah bodo neke manjše in krajše motnje. Brzdajte bolj sami sebe in zaupajte manj drugim. RIB. (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezenskih zadevah ste preveč muhasti in lahkomiselni, kar ne more prispevati k trajnejšim vezem. Na delu pojde precej dobro in boste v glavnem dosegli svoje smotre. Ko pojdete po strmih stor>nfcah. pazite, da vam ne spodrsne. V svojih dejanjih bodite bolj drzni. (-$) r © električni avtomobil vozilo prihodnosti? Tekma med avtomobilskimi velikani kdo bo prvi na cesti, se je že začela Mim 6 uso^a avtomobila z notra-ftekli l^orevonjem že zapečatena? meril,:"da še ne, čeprav se v A-irlru-j ze, Pojavljajo prvi resni po-*'ektrični 'zde*ovanie avtomobila na Ti Hn;w?kUsi sicer niso kakšna po-Ha ovost’ saj so se avtomobili prvih „!Je Pojavili že ob pojavu tev *Vtomobil<>v z notranjim iz-pa s. na cesti. Toda doslej "ja a,^hce “SP61 rešiti vpraša-zaDletai°u0mi:ie’ kakor tudi drugih jih talr 11 tehničnih vprašanj, ki ®ko vozilo zahteva. bila ^f^riki, deželi avtomobila, je se tnvo avno objavljena vest, da tern arna Kord resno ukvarja s d,udilflPraSan''em' ^est je seveda ni nn? zanimanje po svetu, čeprav že en.a skrivnost, da se baje lovanJ casa Pripravljata na izde-mohilV prototipa električnega avto-"eral m.*ki ameriški družbi Ge-ljivo .M°tors in Chrysler. Razum-"ove v i0ret' da se bo okrog te fiei2n»„rste osebnega vozila razvila a|heri5u-na- tekma med največjimi lov Pa proizvajalci avtomobi- vfl' “ J bo tisti, ki bo prvi predsta-elektrii Cest' osebni avtomobil na stiža P0®00* dobil toliko pre- Z8gOtovU t-h-° Za,7eČ ‘et naprfj Pod nn„ : trzisce. Vse to seveda 8vtomnkuem’ da b° imel električni sedanii ' dejanske prednosti pred loten avtomobilom in da bo ce- da hn ^^PPek tako poenostavljen, traniL-0 konkuriral vozilu z no-Jlm zgorevanjem. tričneJe Slcer’ da so vesti o elek-"ega avtpmobilu tudi propagand-Pa je acaia- Toda po drugi strani fsziskn, i . omeniti, da se sedaj lihima* - "badajo z dvema pogla-trične' tezavama na račun elek-ta vrfa,avtom°bila. Predvsem gre Pjenia asanje njegove teže in pol-dodjm; fregata. Nekateri pa celo 5trojtn,0 ,se vprašanje izdelovalnih avtompk’-i ,ar pa velikim ameriškim glo bif;'skim družbam bi ne mo-Pa oho napot'- Kljub vsemu temu obstaji avti gotovo mnogo bolj enpstavnej- njem ‘ 'a}a dejstvo, da bo izpopol-g°ti gQa^orn°bil na električni po-ši Qtj vn "" u~,: 1 ' fevanipV^om°biia z notranjim izgo-drugeg m’ ker ne bo potreboval več Zdi ' samo osnovno strego; hišo nrf-’i tla raziskovalci doslej še Greeni do končne rešitve glede °Prerni; ’ s katerimi naj bi bil t)'ehiaiietL električni avto. Sedaj o-in SojH° .dva različna tipa, svinčevi ga : ki pa ne dajeta zadostne- sti- V,. a v pogledu zmogljivo-v Posek Ja rešitev pa naj bi bila terwa "nem postopku, na osnovi ka-P°ti , baj.bi se bencin po kemični jo, ki Latrl'njal v električno energi-rablioi 1 i° motor neposredno upo-J 1 za pogon. Hekafavn° ie predsednik Forda dal medlih izjav na univerzi v dami ga,nU| med katerimi je pou-ideaiL • bi bilo električno vozilo daj n, 'n da se mu zdi, da je se-zila ^boljša rešitev v izdelavi vo-sti Sj agregate. Večje podrobno-dak ..Z ,n' omenil, vendar pa je do-ifc 'majo v svojih laboratorijin olektriA an najbolj uspeli prototip i° bater-ega. Vl,zi*a, ki ga poganja-vrije in ki že zaznamuje ve- lik napredek pred drugimi v pogledu avtonomije, zmogljivosti in stroškov. Te izjave so nekateri jemali že za potrjeno vest, da se je Fordu posrečilo rešiti kočljivo vprašanje stroškov in zopetne polnitve agregatov, ter da bo potemtakem vozilo, ki naj bi ga v kratkem izdelali, delovalo na agregate. Po objavi teh vesti v «New York Timesu*, je seveda družba General Motors takoj reagirala, češ da so oni tisti, ki bodo vsak čas na cesti s prvim prototipom avtomobila na električni pogon. Končno pa so tudi v Detroitu priznali, da so na dobri poti do tega dosežka, pa niso hoteli omeniti niti besedice o tem, kdaj ga bodo javno preizkusili. Govori se, da se je družba Chrysler že odločila za električni avtomobil na klasično pogonsko sredstvo, se pravi na kemično predelavo bencina v električno energijo. Če smo že tako daleč z raznimi izjavami največjih svetovnih tovarn avtomobilov, moramo pričakovati, da bomo prej ali slej le dočakali krst električnega avtomobila in da morda ne bo poteklo mnogo let, ko jih bodo predstavili javnosti in jih izdelovali za široko potrošnjo. Izdelovanje električnega 'avtomobila narekuje tudi vprašanje zastrupitve zraka z bencinskimi hlapovi v velikih mestih, ter nagel razvoj motorizacije v svetu, ki bo v prihodnosti zahtevala vedno bolj poenostavljena in hkrati tudi cenena vozila. Ferrari 365 P — trisedežni — «Berlinetta Speciale* s krmilom v sredini je velika novost sedanjega tu-rinskega avtomobilskega salona. Avtomobil, ki ima izredno sodobno obliko, je opremljen z motorjem na 12 batov v obliki «V» in ima 4.400 kub. cm. Njegova glavna značilnost je v treh vodoravnih sedežih s krmilom v sredini uniiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinuiii, m m,um, innui uhhmum iiuuiniHnuHMiMninnMinnMinnunMninnuuminiiMMnHuimuimuHinmjiimnninuinmmmniiiiininuniiiuiuinmiinmunmninumiiuiuniniiiiiuiimniiiniiiiiiiuni Zimski plašči in snežne verige za vožnjo po spolzki cesti Pozimi in ob poledici vozimo v povsem drugačnih razmerah kot poleti. Vožnja po gladki in zasneženi cesti je nevarna in zahteva od voz-, nika, da je brezpogojno priseben in da temeljito obvlada krmilo. Mnogi vozniki, ki niso vajeni vožnje po zimski cesti, izgube glavo in oblast nad krmilom, brž ko jih zanese malo levo ali desno. Zato ni še tako velika previdnost nikoli odveč. Zimska cesta je močno spolzka in drsna. Trenje med cesto in pnevmatiko je zelo majhno in neredko gre vozilo svojo pot, ne glede na naše manevriranje s krmilom. Z zimskimi plašči in tudi z verigami lahko omilimo težke razmere zimske vožnje. Vozniki so često v dilemi: ali zimske plašče ali verige na navadne plašče? To je odvisno predvsem od tega, kje vozimo. Če vozimo večinoma po mestu, zadostujejo zimski plašči. Protektor zimskega plašča je drugače oblikovan kot navaden, je globlji iri ima ostrejše robove ter v snegu delu je kot zobato kolo. Grobe zareze preprečujejo tudi večje drsenje na poledeneli cesti. Najbolje je, da o-premimo vsa štiri kolesa s snežnimi plašči, če tega ne zmoremo, pa vsaj pogonska kolesa. Snežni plašči «piskajo» in zmanjšajo hitrost vozila, kar pa je v zimskem času brez pomena. Kakor hitro niso več potrebni, jih snamemo in zamenjamo z navadnimi. S snežnimi verigami vozimo v sveže zapadlem snegu. Z njimi se odpravimo po gladko zvoženi zasneženi cesti na daljšo vožnjo in morda na zaledenelo cesto. Snežne verige namestimo lahko na vsako pnevmatiko. Vendar pomnimo, da so snežne verige »nasekan* jeklen oklep, po katerem vozijo pnevmatike. Zato tudi ne priporočamo vožnje z verigami po trdi cesti in po asfaltu, ker trpi protektor. Kakor hitro cesta ne zahteva več snežnih verig, jih snamemo. Večno nameščanje in snemanje ve- emporio auto moto L OREHI! TRST — UL. S. LAZZARO, 17 • PREPROGE, PREVLEKE IN SVEČKE VSEH ZNAMK « ?tR5°TNIKI IN VSE PRITIKLINE • "LSE ZA AVTOMOBILISTA IN GU1VIE MOTOCIKLISTA! VELIKA IZBIRA PO ZMERNIH CENAH ENGLEBERT REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE rig pa daje prednost snežnim plaščem, ki so ob pametni vožnji bolj ali manj uporabni na vsaki zimski cesti. Kakšne vrste snežnih verig izberemo je odvisno od možnosti, ki jih imamo. Predvsem izberemo verije ustrezne dimenzije in za vsa štiri kolesa enake. Laže namestimo verige z gumijasto oblogo, ki objame protektor 'plašča in ga hkrati varuje. Od časa do časa pregledamo, če ni kakšen člen verige zlomljen ali počen. Obvezno pregledamo verige pred daljšo vožnjo. Pnevmatike brez zračnic zahtevajo posebno izbiro verig. Tudi namestitev verig na tako pnevmatiko naj bo kar se da vestna. Veriga lahko pokvari rob platišča, da več ne tesni dobro .Tedaj smo z malomarno nameščeno verigo uničili pnevmatiko. Norost počne voznik, ki vozi po zimski cesti z obrabljenimi pnevmatikami. Pritisk v pnevmatikah pozimi pogosteje kontroliramo. Biti mora na __________ desnih in levih pnevmatikah enak, krajev Veneta in iz Emilije, sicer vozilo še močneje drsi vstran. | Tekmovanja traktoristov se je NEKAJ MISLI OB RAZSTAVI KMETIJSKIH STROJEV V ŠTEVERJANU Potrebna je sodobna mehanizacija za kmetijstvo v gričevnatem področju Samo tako se bo v kmetijstvu dvignila življenjska raven Prejšnjo soboto je bilo v Ste-verjanu prvo deželno tekmovanje traktoristov, združeno z razstavo kmetijske mehanizacije. Prireditev ni žela tistega uspeha, ki so si ga organizatorji nadejali, ker so nalivi, ki so trajali domala ves dan, odvrnili obiskovalce ter razmočili teren, na katerem je bilo veliko teže u-pravljati traktor kakor v suhi zemlji. V Formentinijevem parku v števerjanu so številna podjetja, specializirana v proizvodnji kmetijske mehanizacije, razstavila 120 strojev, med katerimi so bili raznovrstni traktorji, kosilnice, škropilnice, atomizator, škarje za obrezovanje na daljavo itd; podjetja s0 iz najrazličnejših udeležilo 10 oseb, ena ženska in I dicionalnih spon, zavoljo kate-devet moških. Ženski spol je za- rih ni bilo več privlačno za di-stopala Ana Komjanc iz Vale- namičnega sodobnega mladega rišča (Števerjan), vsi ostali trak- človeka — more in mora uspe-toristi pa so bili prav tako iz I vati in tudi zagotoviti dostojno SVEŽA GROBOVA V NAŠI ŽEMLJI AUTO NAUTICA DEMARCHI NADOMESTNI DELI AVTO PRITIKLINE P°SRBNl M POPUSTI JUGOSLOVANSKE kupce tRsi _ ULICA O ANNUNZIO št. 25 TELEFON št. 95-929 Marija Dol jak V četrtek popoldne smo pokopali na domačem pokopališču pokojno Marijo Doljak, ki je nenadoma umrla 1. novembra. Veliko število ljudi iz domačega kraja in bližnjih krajev, ki je poleg svojcev in sorodnikov spremila na zadnji poti drago pokojnico, venci in cvetje, s katerimi so pokrili njen grob, je pričalo, kako so vsi visoko cenili to našo marljivo, zavedno in inteligentno žensko. Pevski zbor Salež-Zgonik ji je v poslednje slovo zapel žalostinko, godba s Proseka pa je igrala žalne koračnice. Pokojna Marija roj. Škrk, se je rodila v Samatorci 1. marca 1892, kot dekle je pomagala na domači kmetiji, leta 1919 pa se je poročila z domačinom Ivanom Doljakom, po domače Terčonovim. Imela sta osem otrok, od katerih je še 5 živih. Dva sta umrla v otroških letih. Danila pa so Nemci ustrelili za vasjo, ker je aktivno sodeloval z OF. Gospodinjstvo, skrb za otroke in delo na kmetiji ni bilo lahko, a pokojna Marija je delala kot mravlja, skrbela za dom, čita-la knjige, časopise ter. prihajala na prireditve. Bila je res vzorna gospodinja in mati. čeprav je bila že v letih je bila dobrega zdravja in je delala do zadnjega. V torek, 1. novembra dopoldne se je počutila slabo, zvečer pa jet že prenehalo biti njeno srce. Možu Ivanu, ki je marljiv raz-našalec našega lista, sinu in hčetkam izrekamo globoko sožalje, blagi pokojnici pa naj bo lahka domača zemlja. _«r Ivana Tul A nOMOUllISTI 1J ! ZIMA PRIDE VSAKO LETO... NAJ VAS NE PRESENETI NEPRIPRAVLJENE!!! OSKRBITE Sl PRAVOČASNO: K ___ V VELIKI izbiri pri VERIGE ZA SNEG WEISSENFELS GUMASTE PASOVE PROTI SNEGU ICE-MASTER ANTIFRIZ POKRIVALA ZA RADIATORJE IN TOPLOTNE ZAŠČITNIKE MOTORJA NEZAMEGLJIVO STEKLO ZA ZADNJE OKNO ALT OFORNI TUR E TRST, Ul. CORONEO 4 TEL. 29681 Preteklo sredo je v tržaški bolnišnici po kratki bolezni umrla domačinka Ivanka Tul, roj. Štefančič. Kako je bila pokojnica med ljudmi priljubljena, je pokazal njen pogreb, ki so se ga, kljub slabemu vremenu, udeležili številni vaščani in tudi ljudje iz okoliških vasi. Pogrebci so pred domačo cerkvijo pričakali krsto s pokojničinimi posmrtnimi ostanki, ki so jih pripeljali iz mesta okoli 15. ure. Po opravljenem cerkvenem obredu v domači cerkvi je sprevod krenil proti domačemu pokopališču, kjer so pokojnico položili k večnemu počitku. Pokojna Ivanka Tul se je rodila v Mačkovljah 2. aprila 1902. Ker v njenih otroških letih v Mačkovljah še niso imeli šole, je morala vsako jutro, z ostalimi otroci vred, v šolo v Dolino. Leta 1927 se je omožila z domačinom Alojzijem Tulom, kateremu je rodila dva otroka, od katerih pa ji je ostala le hčerka Sonja, ker je sin Duilio, ki je v prvih dneh septembra 1943 odšel v partizane, že teden po odhodu padel v Podgradu v Istri čeprav je pokojnica zelo trpela zaradi izgube sina in bratov, je to žrtev dobro prenašala. Vendar se je njeno zdravstveno stanje v zadnjih časih poslabšalo in so jo morali odpeljati v tržaško bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati. Naj počiva v miru, sorodnikom pokojnice pa izražamo naše iskreno sožalje. Steverjana. Najmlajši med njimi je bil 21 letni Ivan Koren iz Uklancev, ki je prejel bronasto kolajno. Koren je bil najmlajši tekmovalec. Prikaz kmetijske mehanizacije v števerjanu je imel dvojni namen: prvič opozoriti kmetovalce v gričevnatih krajih, kakršna so Brda, da je njihova rešitev edinole v mehanizaciji; drugič, primerjati razne stroje ter ugotoviti, kateri so za obdelovanje gričevnate zemlje naj-prikladnejši. Vedeti namreč moramo, da je kar 42 od sto vse italijanske orne zemlje v gričevnatih območjih in da je ravno v teh krajih mehanizacija silno pomanjkljiva. Statistike kažejo, da je večji del mehanizacije v nižinskih krajih, le manjši pa v goratih. Ker ni mogoče s tradicionalnimi sredstvi in silami zagotoviti na gorskih kmetijah zadosti velikega kosa kruha za vse družinske člane, je nujno potreb-no uvesti v kmetijsko proizvodnjo primerno mehanizacijo, zakaj samo na takšen način bo mogoče dvigniti življenjsko raven ter zadržati na kmetiji zlasti mladino, ki postaja zanjo delo v tovarni vedno bolj mikavno. V času industrijskega vzpona se pogostoma omalovažuje pomen kmetijstva, ne morda iz kakšnih posebnih namenov, ampak zgolj zaradi napredka in večjih koristi, ki jih prinaša industrija. Takšno prepričanje sicer ni nikoli docela obveljalo, in tudi bog ne daj, da bi, zakaj kmetijstvo je bilo v Italiji in tudi v toliko drugih državah temelj vsakega nacionalnega gospodarstva, ki daje industriji surovinsko osnovo, ki proizvaja hrano, ki je skratka nepogrešljiv sestavni del organskega razvoja naše skupnosti. Zato moramo imeti kmetijstvo stalno pred očmi in mu moramo posvečati naj večjo pozornost; mislimo namreč na sodobno kmetijstvo, ki se specializira na proizvodnjo posameznih vrst pridelkov, v Brdih na vino in sadje, v goriškem predmestju na povrtnino in morda še na gojenje krav za mleko itd. Takšno kmetijstvo — brez tra- življenje tistim, ki se z njim ukvarjajo. Deželna razstava kmetijskih strojev ter tekmovanje traktoristov sta imela ta namen. Ce ga zavoljo izredno slabega vremena ni docela uresničila, pa bodo kmetijski strokovnjaki, — ki so tokrat pokazali, da bi lahko kaj koristnega napravil za goriško kmetijstvo, pogostoma predmet premajhnega zanimanja, — prihodnje leto z državnim prispevkom, za katerega bodo zaprosili, uresničili takšno pobudo v primernejšem času ter si tako zagotovili še naklonjenost vremena. G. NASE KORENINE Josip Godina iz Skednja Samo 29.900.- lir boste potrošili namestitev avtoradia AUT0V0X v s voj avtomobil ☆ Zastopstvo in servisna postaja RADIO R0SELII TRSI, Via lor San Piero 2 Tel 31294 F.I.A.R. TOVARNA AM0KII/KIULV VMH VRŠI TRST - Ul. Jacopo Ca vali i 7 — Tel 96.523 Josip Godina — Jože Barakoš, ali «Matiche» — je prava sloven-sko-tržaška korenina. Rodil se je v Skednju 25. maja 1876, tako da je pred dobrimi peti meseci slavil svojo 90-letnico. Godino dobro poznajo ne samo v Skednju, temveč tudi po vsej tržaški okolici, na Krasu in po istrskih vaseh, ker je dolgo let in posebno pred prvo sve tovno vojno igral v škedenjski godbi na pihala in v orkestru na vsaki prireditvi. Josip Godina je kot pravi «ščedenjc» dokončal slovensko ljudsko šolo v svoji vasi, kajti, ko se je on rodil je bil Skedenj lepa vasica v tržaškem predmestju. Po poklicu je «Barakoš» zidar, ampak že kot mladenič se je učil glasbe pri stricu Antonu Godini, ki je bil v tistih časih zelo dober muzikant. Pred 68. leti se je poročil z Alojzijo Pošega s Katinare, ki mu je v zakonu povila pet otrok, od katerih so še trije živi. Leta 1915 je moral zapustiti družino, ker so ga poklicali v vojsko in poslali na fronto v Galicijo, kjer so ga že po šestih mesecih Rusi ujeli in odpeljali v razne kraje, celo v Sibirijo, kjer je Godina zgradil mnogo večjih ali manjših peči vse do leta 1920, ko se Je končno in srečno vrnil med svoje drage. Leta 1952 mu je umrla žena in od tedaj živi pri svojih otrokih. Kljub visoki starosti je še zdrav in čil. Želimo mu, da bi še dolgo let bral naš dnevnik, kateremu je zvest od začetka izhajanja. M. M. M F.R.A.M. A TRS T Piazza Dalinazia, 3 - Tel. 31-766 IM»BI I E VSE ZNANE N A IM»M ES I NE DELE IN ORIGINALNE AVI o IMUllkLlNE • CARELLO • PIRELL1 • FRAM • TRICO • STARS • CHAMPION • ROLF - PIRELL1 • AGAPRES - PIRELLJ • KLITZ • FACET • MULTIVOX • VIF umuHHsaaiiHtifc] D E R B Y ZASTOPSTVO SKODA NADOMESTNI DELI IN PRITIKLINE (PREVLEKE IN PREPROGE) SPECIALIZIRANA DELAVNICA Trst - Riva T. Gulli 12 - Telefon 68-815 Autoscuola PIPAN POPOLNI TEČAJI ZA VOZNA DOVOLJENJA KATEGORIJ A — B —F BREZ ZGUBE CASA in po NAJUGODNEJŠIH TARIFAH SPECIALIZIRANI IN POTRPEŽLJIVI UČITELJI VIALE D’ANNUNZIO 23 VIA DEI GIULIANI, 48 TELEFON 77 393 TELEFON 731-248 SERVISNA POMOČ IN NADOMESTNI DELI PAOLO GRATTON GORICA — ULICA AQUILEIA, 42 — TELEFON 3218 S.p.A. A. REJNA TRST — UL. CASSA Dl RISPARMIO 4 — TEL. 36094 NAJVEČ JA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PEVLEKE LASTNE PROIZVODNJE KOMIANC ALOJZ VULKANIZACIJA PRODAJA PNEVMATIK OSKRBA Z GUMAMI Uravnovešen je (centriranje) avtomobilskih koles GORICA - Ul. Rossini 22 - Tel. 2821 AUT0ACCESS0RI0 — CORTELLI — TRST - UL. LOCCHI 26 2 - TELEFON 94 238 0 Prevleke iu preproge raznih znamk za vse avtomobile 0 Najpopolnejšn izbira nadomestnih delov v služiti vozača ZELO 1)(,a otvarja danes svojo volilno kampanjo s tremi javnimi zborovanji v Rojanu, pri Sv. Ivanu in na Opčinah. Kot smo že poročali, bo za liberalce govoril danes namestnik vsedržavnega tajnika Ferioli. Jutri pa pride v Trst namestnik vsedržavnega tajnika KD Piccoli, ki se bo sestal z demokristjanskimi upravitelji ter se bo udeležil otvoritve novega sedeža KD v Boljuncu. progah, naj imajo s seboj kovance po 50 oziroma 100 lir, da jih bodo lahko položili v naznačene odprtine, prejeli vozovnico ter morebitni ostanek. Vsi potniki pa, ki potujejo na omenjenih relacijah s posebnimi mesečnimi izkaznicami, bodo morali zahtevati na okencih ustrezne listke v blokih. Razpis natečaja za sestavo slovenskega učbenika za 4. razred Tržaško šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za sestavo učbenika za 4. razred osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. šolsko skrbništvo je poslalo razpis natečaja šolskemu Inšpektorju in didaktičnim ravnateljem za slovenske osnovne šole v Trstu, ministrstvu za prosveto (generalno ravnateljstvo prosvete za osnovne šole) v Rimu, vsedržavni ustanovi ljudskih in šolskih knjižnic v Rimu, šolskemu skrbniku v Gorici, vladnemu komisarju za deželo Fur-lanija-Julijska krajina v Trstu, tržaški občini (s prošnjo, da se razpis objavi na oglasni deski) in končno Sindikatu slovenskih šol v Trstu. Predstavniki z Reke na obisku pri SKGZ Predstavniki reškega okraja in reške občine so včeraj obiskali Trst, kjer so bili gostje Slovenske kiulturno-gospodarske zveze. V delegaciji so bili: Vekoslav Ivančič, predsednik reškega okrajnega odbora SZDL, Darivoj Zilič, predsednik reškega občinskega odbora SZDL, Dragutin Haramija predsednik občinske skupščine Reke in Kazimir Jelovica, sekretar Zveze komunistov rezkega okraja. Med razgovori so predstavniki SKGZ obvestili reške predstavnike o položaju Slovencev v Italiji in tudi o nekaterih nerešenih vprašanjih. Razgovor se je nato nanašal na kulturno sodelovanje in na razne predloge, med katerimi je bil najbolj zanimiv predlog o gostovanju reške Opere v Kulturnem domu. Govora pa je bilo tudi o drugih oblikah sodelovanja kot o možnosti prirejanja predavanj, slikarskih razstav m gostovanj amaterskih skupin. Ob tei priložnosti so si predstavniki Reke in reškega okraja ogledali tudi Kulturni dom in nato nov sedež Prosvetnega društva in domače gostilniške zadruge v Dolini. 100 MILIJONOV POMOČI DEŽELE POPLAVLJENCEM Zaradi poplav preusmerjeni v Furlaniji razni vlaki Nekaj vlakov na progi Trst-Benetke preusmerjenih skozi Videm, nekaj pa ukinjenih - Vlaki za Avstrijo in Nemčijo bodo vozili skozi Jugoslavijo Na izrednem sestanku, ki je bil včeraj popoldne na videmski prefekturi, je deželni odbor, kateremu je predsedoval dr. Berzanti odobril sklep v zvezi z resnim položajem, ki je nastal na obširnih področjih Furlanije - Julijske krajine zaradi poplav. Na podlagi tega prvega sklepa bo dežela dala pokrajinski upravi v Vidmu in por-denonskemu okrožju 100 milijonov lir za prvo pomoč poplavljencem. Ta denar bodo razdelile podporne ustanove (ECA) raznih občin. Z drugim sklepom pa je dežela dodelila 10 milijonov lir goriški pokrajini v iste namene. Poleg tega bo lahko dežela pomagala tudi na podlagi deželnega zakona št. 12. od 6. julija 1966. Ta zakon dopušča, da izda dežela 600 milijonov lir. Zakon namreč določa, da sme dežela opraviti razna dela za preprečevanje ujm ter poskrbeti, če do teh ujm pride, za razna nujna dela, kot so, odstranjevanje porušenih objektov, eva- kuiranje prebivalstva in drugi u-krepi za zagotovitev varnosti, obnovitev vodovodov in higienskih naprav, zgraditev zavetišč za revne osebe, ki ostanejo brez strehe, itd. Skratka, v primeru naravnih nesreč lahko dežela sodeluje z državo pri pomoči, medtem ko pripadajo državi sami vsa zaščitna dela in pomoč, ki se tičejo večjih javnih del, kot so na primer državne ceste, železnice, hidravlična dela, mostovi, nasipi itd. Prav tako mora seveda država skrbeti za javni red. Dežela ne bo za sedaj sprejela nobenega ukrepa po zakona št. 12, ker bo počakala, kaj bo sklenila vlada in nakazala našim krajem na podlagi državnega zakona št. 1010 o hitri pomoči iz leta 1948. Zatem se je deželni odbor udeležil sestanke, ki ga je sklical prefekt Bevivino, da bi ugotovili položaj na podlagi zadnjih vesti, ki so prihajale s prizadetih področij. Sestanka so se udeležili podtajnik notranjih zadev Ceccherini, posla- ilMiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii NAD PET MILIJONOV UR ŠKODE ZBOROVANJA KPI Jutrišnja (7. t. m.) volilna zborovanja KPI: ob 10.30 na Largo Bar-riera (Giuseppe Burlo), ob 12. v Ul. della Rampa - vhod v Arzenal (dr. Paolo Šema), ob 12. Sprehajališče Sv. Andreja - delavska menza S. Marco (Claudio Tonel), ob 17. Čampo S. Giacomo (Arturo Ca-labria), ob 18. v Ul. S. Cilino 80 (Bruno Zecchini), ob 18. v Ul. Or-landini - most (Mario Jurissevich). ZBOROVANJA SS Danes ob 10. uri v Rojanu, Trg Tra i Rivi, 11. pri Sv. Ivanu, Trg Gioberti In ob 12. na Opčinah pred zadružno gostilno. Govorila bosta kandidata Rafko Dolhar In Drago Stoka ter deželni svetovalec Josip Škrk. ZBOROVANJA PSIUP Današnja volilna zborovanja PSIUP: ob 11. v Stramaru (Fausto Monlalcon), ob 12. na Trgu Marconi v Miljah (Elio Luches), ob 17.30 na Trgu Goldoni (Elio Lu ches), oh 18. v Križu (Fausto Mon falcon. Avtomatični biljeter na avtobusih «25» in «26» Ravnateljstvo Acegata sporoča, da bo s 7. novembrom, se pravi jutri, uvedlo avtomatsko službo prodaje listkov na avtobusih proge «25», ki vozijo na relaciji Katinara - Trg Oberdan. Ravnateljstvo Acegata poziva spričo tega vse potnike na omenjenih Eksplozija bencinskih hlapov in požar pri čistilnici ESSO Prav tedaj so s petrolejske ladje «Lentini» raztovarjali bencin - 10 m visoki plameni Na uvoz meji v Ul. območju družbe SAICIL za in trgovino mazivnih olj, ki na čistilnico Esso Standard Rio Primario 16 pri Sv. Soboti, je včeraj okrog 13. ure nastal silovit požar, ki je povzročil nad pet milionov lir škode. Zaradi eksplozije bencinskih hlapov, ki je raznesla podzemeljske vode, cevi, rezervoar in tehtnico, se je vnel bencin, ki je privrel na površje in v trenutku začel goreti. Ob prihodu gaslicev, ki so nemudoma odhiteli na kraj nesreče s tremi brizgalnami in vozom z napravo na peno, so se plameni dvigali nad deset metrov visoko. Gasilci so se takoj lotili dela in so se morali truditi nad štiri ure, da so najprej omejili in nato pogasili požar s tem, da so s peno napolnili vse podzemeljske cevi in vode. Ob tisti uri ko je nastala eksplo- je petrolejska ladja, na ukaz tržaškega pristaniškega poveljstva, oddaljila od pomola čistilnice Esso. Nenadna slabost ali posledica cestne nesreče? zija in nato požar, so s petrolejske tli« iz Sirakuze razto- ladje «Lentini» varjali bencin. Hlapi vnetljive tekočine so povzročili zelo visok pritisk in nato eksplozijo podzemeljske, ga voda, ki je že prej puščal. Tehniki čistilnice Esso Sandard so začasno prenehali raztovarjanje goriva in dali ukaz za nadaljevanje raztovarjanja, šele potem ko so popravili okvaro. Vse to pa je bilo zaman, ker je kmalu nato nastala katastrofa, čuvaj čistilnice je nemudoma poklical gasilce, ki so takoj prihiteli pod vodstvom poveljnika inž. Rivere, kapetana Sgorbis-se in drugih. Zadnji oddelek gasilcev je zapustil prizorišče požara šele ob 19. uri, ko je bila vsaka nevarnost mimo. Med gašenjem se Sinoči so na nevrokirurški oddelek bolnišnice nujno sprejeli s pridržano prognozo 23-letnega Edvarda Daneva s Kontovela 23. ki je imel udarce po glavi in rano na če. lu. V bolnišnico ga je v rešilnem avtu spremljal 56-letni oče Milan. Ta je povedal, da se je okrog 18.30 vrnil domov in videl sina, ki je v trenutku izgubil zavest in padel na tla. Milan Danev je dodal, da je nenadna sinova slabost lahko posledica pretresa ali mogoče tudi poškodb, ki jih je sin zadobil pri pro-metni nesreči, katere žrtev je postal predvčerajšnjim pri Postojni. NALEZLJIVE BOLEZNI V razdobju od 24.10. do 30.10. t.l. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatlnka 11, norice 3, vnetje priušesne slinavke 4, skrab 1, nalezljivo vnetje jeter 6, garje 1. nec Bressanl, predsednik deželnega odbora Berzanti, podpredsednik deželnega sveta Devetag, razni odborniki, predsednik pokrajine Burtulo, goriški prefekt Princivale ter razni drugi funkcionarji in župani. Zjutraj si Je predsednik Berzanti ogledal lz helikopterja poplavljena področja. Podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti pa je obiskal zbiralna središča poplav-ljencev v Castions di Strada, v Muz-zana del Turgnano, v Cervinjanu in v San Giorgio di Nogaro. Zatem je odšel v Carlino, Marano Laguna-re, Latisano, Rivignano in Codroi-po. Odbornik Trippani pa je šel v Gradež, da bi se seznanil z dejanskim položajem. Se posebno pa je spremljal ves položaj odbornik za javna dela Masutto. Prespal je nft: področju Tilmenta, včeraj pa je obiskal kraje na desnem bregu t« reke, dolino Noncella in Azzaho Decimo, v Pordenonu pa se je sestal z županom Montinijem. Zaradi poplav in prekinitve prog je železniško ravnateljstvo odredilo razne spremembe smeri vlakov, Ker je proga Trst-Benetke prekanjena v Latisani, v Bibbioneju in v S. Donii di Piave, šo preusmerili brze vlake («rapidi», «direttissimi» in «diretti») na progo Tržič-Gorica-Vldem - Pordenon - Treviso - Mestre. Ura odhodov vlakov iz Trsta ostane nespremenjena, medtem ko bodo imeli vlaki, ki prihajajo iz Benetk zaradi daljše vožnje, približno eno uro zamude. Vlaki, ki prihajajo iz drugih, bolj oddaljenih krajev, to je iz Milana ter Rima in Bologne, bodo pa imeli Se večjo zamudo Zagotovljeno je, da bodo nadaljevali vožnjo tudi vlaki, ki gredo iz Trsta v Milan ter Rim, računa pa se, da bodo imeli precejšnjo zamudo. Dokler ne bo železniško ravnateljstvo izdalo novega drugačnega sporočila, odpadejo med Trstom in Benetkami naslednji vlaki: «rapido», ki odhaja iz Trsta ob 13. uri, brzi ob 20.30, brzi, ki prihaja v Trst ob 15.28, «rapido», ki prihaja v Trst ob 18.45 ter osebni pospešeni vlak, ki prihaja v Trst ob 22.55. Osebni vlaki med Trstom in Portogruarom se bodo ustavljali na postaji Palazzolo del-lo Stella. Od tam pa bodo prihajali v Trst iz nasprotne smeri. Zaradi prekinitve proge Trbiž-Videm med postajama Karnija in HumLi (Gemona) bodo glavni vlaki, usmerjeni v Avstrijo in Nemčijo čez Trbiž in v nasprotni smeri vozili po progi Videm - Gorica . Tržič-Trst - Opčine - Ljubljana - Maribor-Graz . Bruck an der Mur. Torej bodo direktni vlaki med Trstom in Dunajem ter Trstom in Muen-chenom, ki odhajajo ob 7.16 in ob 20.50 čez Videm in Trbiž, vozili skozi Jugoslavijo. Krajevni osebni vlaki med Trbižem in Vidmom pa se bodo ustavljali v Kamiji oziroma Huminu, potnike pa bodo na tem delu proge prevažali z avtobusi. DANES URADNI ZAKLJUČEK V POMORSKI POSTAJI Do včeraj 10.000 obiskovalcev prvega salona živali za družbo Včeraj so razdelili- nagrade učencem za naloge «Moja najljubša žival» - Danes so na vrsti pesniki Tudi včeraj si je salon «živali za družbo« in naprav za vzrejo v Pomorski postaji ogledalo zelo veliko število ljudi in prireditelji računajo, da si je do včeraj zvečer ogledalo razstavo okrog 10.000 obiskovalcev. Razstava bo odprta še danes in se bo zvečer nepreklicno zaključila. Včeraj dopoldne si je razstavo ogledalo zlasti veliko število najmanjših, ker je bila na programu tudi nagraditev udeležencev deželnega šolskega natečaja na temo «Moja najljubša žival«. Kljub slabemu vremenu in izjemnim pogojem zaradi poplav, so bili prisotni tudi učenci šol iz Furlanije in por-denonskega okrožja, skupno z njihovimi učitelji. Kmalu po 11. uri so učenci zasedli prostore v dvorani za filmske projekcije. Poleg ravnatelja razstave prof. Bruna Nattija so bili prisotni tudi šolski skrbnik Tavella, dr. De Giorgio v zastopstvu vladnega komisarja, pol-kovnik PS Guerra, polkovnik karabinjerjev Favalli, predsednik turistične ustanove iz Sesljana Le-narduzzi in predsednik Garden cluba dr. Fulvia Costantinides, ki je skupno z vodstvom razstave skrbela za šolski natečaj. Po poročilu prof. Nattija o izidu natečaja, katerega so podprle tudi šolske oblasti iz goriške, tržaške in videmske pokrajine ter porde-nonskega okrožja in v okviru katerega je tajništvo razstave prejelo kar 869 risb, je sledilo nagrajevanje. Priznanja so zmagovalcem izročili soproga vladnega komisarja Albertina Cappellini, dr. Con-statinides in prof. Natti. Danes dopoldne bodo v dvorani za projekcije na vrsti pesniki. Za 11. uro je namreč predviden začetek turnirja dialektalne poezije na temo «živali, naši prijatelji«, med katerim bodo prebrali okrog 60 pesmi, katere bo ocenila posebna žirija, ki jo sestavljajo pisatelj Bia-gio Marin, Zeffirino Agazzi, Hono-rč Bianchi, Giso Fior, Marcello Fraulini, Bruno Natti, Guido Sambo in Fabio Tedeschini. vprašanju priznanja staža partizana, v zvezi s sklepi, ki so jih prisotni tovariši našega ozemlja sprejeli na sestanku dne 21. septembra letos v Križu. Na sestanku v Trebčah so med drugim ugotovili, da so v nekaterih krajih izpolnili vprašalne pole, drugje pa jih izpolnjujejo. Tovariše, kateri so prevzeli to nalogo naprošamo, da v najkrajšem času izpolnijo obveznosti, sprejete na pomembnem partizanskem srečanju v Križu dne 21. septembra. Partizani, ki še niso prejeli navedenih vprašalnih pol, naj se javijo na sedežu Partizanske zveze ANPI v Ulici della Zonta št. 4/1. nadstropje vsak dan od 9. do 12. ure in v torek, sredo in petek tudi popoldne od 16. do 18. ure. Odbor ANPI S Občinski plavalni bazen «Bruno Bianchi« bo nonovno odprt za občinstvo v ponedeljek, 7. nov. t. 1. Od 11. do 13. novembra Martinovanj« na Proseku Ob 17.30 bodo poslednjič predvajali sedem najboljših filmov v okviru natečaja za kinooperaterje. Zvečer bodo v salonu nekega mestnega hotela med uradno ceremonijo razdelili nagrade udeležencem natečaja. Že včeraj so se namreč na nekaterih kletkah pojavile barvne pentlje ali pa listki iz zapisnikov posameznih žirij. Ti znaki predstavljajo priznanja in označujejo živali-zmagovalke v posameznih kategorijah. Sestanek bivših partizanov v Trebčah Dne 27. oktobra 1966 so se v Ljudskem domu v Trebčah zbrali bivši partizani na posvetovanje o Naš dobri mož in oče KARLO VERSIČ praznuje svojo 70-letnico. Ob tej priliki mu žena in otroci z družinami čestitajo in želijo še veliko zdravih in srečnih dni v krogu svojih dragih, čestitkam se pridružuje uredništvo in uprava Primorskega dnevnika ter mu želita vse dobro. Kot vsako leto, saj je že starodavna tradicija, bo tudi letos martinovanje na Proseku. Začelo se bo v petek in trajalo do nedelje. Na Proseku se že pripravljajo, da bodo številnim gostom, ki bodo prišli iz bližnjih Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom XXII. sezona 1966-1967 OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI NA DNU drama v štirlb dejanjih Danes, 6. novembra ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734205. ABONMAJI ZA SEZONO 196S-1967 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Vozni red avtobusov za današnjo predstavo SG v Kulturnem domu vasi, s Krasa, iz Brega in mesta, lepo postregli z domačo hrano In novim vinom. Letos je kapljica odlična. Od petka do nedelje bo na Proseku dovolj razvedrila in zabave za vse. Ni treba še posebej navajati, da bodo kupci imeli priložnost za nakup pujskov, ah pa odraslih prašičev. Nasvidenje torej na Proseku. Danes se v openski cerkvi poročita JADRANKA ŠULIGOJ in JEAN GRANIER Pevski zbor Jacobus Gallus želi svoji dolgoletni zvesti pevki in njenemu soprogu obilo sreče in jima iskreno čestita. Čestitkam se pridružujeta u-prava in uredništvo Primorskega dnevnika. Vozni red avtobusov Iz okoliških krajev za nedeljsko popoldansko predstavo SG v Kulturnem domu v nedeljo 6. novembra. Avtobus št. 1: Praprot 14.25, šem-polaj 14.25, Prečnik 14.30, Mavhi-nje 14.35, Cerovlje 14.40. Vižovlje 14.45, Sesljan 14.50, Nabrežina 15., Sv. Križ 15.05, Prosek 15.10. Avtobus št. 2: Trnovca (gostilna Suban) 14.20, Samatorca 14.25, Sa-leš 14.30, Koludrovca 14.35, Zgonik 14.40, Mali Repen 14.45, Brlščiki 14.50, Veliki Repen 15., Col 15.05, Tabor 15.10. Prevoz za neabonente je 500 lir. Mali oglasi ' palnico i>n telefonom oddamo tol) mu gospodu ali dami z uporabo hinje. Pismene ponudbe na lista, Ulica S. Francesco 20 pod V S P! no». .CITROENI) — Samaritani in Rlf — Servis v Ulici Ktttmayer 4-»-_ bSčin stava In prodaja avto potre Ulici Glulia 41. Jčei «Pet 'Jiiblj W$ih Mi Ob GRADBIŠČE v bližini Ilirske Jjjj* ce, v izmeri 200 kv.m v Jc'5a ^ zelo ugodno prodam. Primerno zgradbo delavniške stroke z ( materialom. Informacije na na APATH Artur, Jelšane 78. Z«el vprašati po 12. uri. IŠČEMO 16-Ietno dekle za Pr0<1i ko električnih kuhinjskih Prel*®jjfl centru mesta. Naslov na J°'j| lista, Ul. S« Francesco 20 Tel. ur# VAJENKO in poldelavko išče -i, ški salon Mozetič. Plača dobra. 90280. NAMIZNA Jabolka ugodno Prodgj! Ivan. večjo količino. Stemberger zena. p. Ruše pri Mariboru. TRGOVSKO pomočnico ali PonlpJi-ka Išče manufakturna trgovina tot, Ul. Ginnastica 22. KUPIM vsa vrata za «'Topolin0*^, »Giardineta« 1950. Naslov: Janez, Godešič št. 49, p. Škofja ka Mi bi »n fo k * “Sl; « h »alt |enut Vis h»i3 S d ju ^lesi ' Pri <% N i 4o r6tt) Usov “bus ke V Slovenskem klubu bo v torek, 8. novembra ob 20.30 predaval prof. Josip Tavčar o temi: »SODOBNA DRAMATIKA LETOŠNJI REPERTOAR V TRSTU« IN SG Obiskovalci in prijatelji kluba vljudno vabljeni! Razstave Slikar Andrej Košič, goriški rojak lz Rupe, bo raaslfljdjal svoja dela v pasaži Rossoni do 11. novembra. Ljudska prosveta Odbor za upravo Prosvetnega doma na Opčinah priredi v soboto 12. novembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah kulturni večer. Na sporedu bo koncert pevskega zbora »Svoboda« iz Sežane in nastop domače dramske skupine, ki bo uprizorila veseloigro Antona Čehova »Medved«, Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Ko šir«. V sredo, 9. t.m. bo redni sesta nek od 19. do 20. ure v prostorih kluba. Ul. dei Montecchl 6. Članom so na razpolago novi katalogi za le to 1967. Člani, ki želijo razstavljati na filatelistični razstavi v Gorici, naj se javijo na sestanku z zbirkami, ka. tere morajo biti dostavljene razstavnemu odboru do 15. t.m. V zadružni osmici na Jami v Boljuncu točijo domača vina raznih boljunških vinogradnikov. Ljubitelji pristne domače kapljice vljudno vabljeni. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul. av. Frančlšbn 20 Jelcinu «1-702 Novo: SLOVENSKA LJUDSKA PRIPOVED 400 lir Svečane proslave 49-letnice oktobrske revolucije in 30-letnice obrambe Madrida • Danes, nedelja 6. novembra ob 10. uri v kinu »NAZIONALE« v Trstu ob 16. url v Ljudskem domu v KRIŽU • v ponedeljek 7. novembra ob 20. uri v kinu »VERDI« v MILJAH, Govorili bodo: senator VITTORIO VIDALI bivši komandant 5. regimenta španske republikanske vojske in v slovenščini: JELKA GERBEC v kinu »Nazionale« ALBIN ŠKRK v Križu FRANC GOMBAČ v Miljah Na proslavah bo pesnik 5. regimenta španske republikanske vojske JOSE’ HERRERA — PETERE bral svoja dela Pel bo znani sovjetski pevec VLADIMIR VSTOP BREZPLAČEN Avtonomna tržaška federacija KPI i..n..um.......................................................................................................m....................umili ROJSTVA. SMRTI iN POROKE V dneh 3., 4. in 5. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 33 otrok, umrlo pa je 42 oseb. Včeraj-danes LOTERIJA UMRLI SO: 69-letnt Karel Gombač, 81-letna Cristina Adamič vd. Taci, 69-letni Giulio Scaldalai, 46-letna A-nita Konobolj por. Ravalico, 81-letni Giacomo Fontanot, 60-letna Ofetla Rustacher por. Udovich, 66-letna Angela Pacor, 63-letni Giorgio Venturi, 52-letna Palmlira Tamplenizza por. Pellaschler, 81-letni Antonio Busda-chin »lias Bosdachln, 45-letna Leo-nella Bellot, 64-letna Giovanna Stefani por. Tul, 81Jetna Pierina Paro-vel vd. Ferluga, 84-Ietna Caterina jurcev, 93-letna Maria Bunz, 87-letna Maria Obat, 54-letni Antonio Olal, 78-letni Ugo Amodeo, 79-letni Ubaldo Lazzarini, 16-letni Walter MMocco, 71-letni AttiMo Mancinelli, 80-letnl Gaetano Lamprecht, 60-letna Adele Pistolato por. Mollo, 82-letna Giusep-pina Poljak vd. Koren, 71-!etna Ida Borghese, 72-letnl Giovanni Majer, 73-letna Giovanna Abramich vd. Gru bissa, 88-letnl Domen leo Orsetti, 76-letnl Giuseppe Alba, 65-letnl Mario Visnovitz, 68-letna Irma Ferfoglia por. Volpl, 61-letnl Almnerlgo Fragla- URARNA - ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, Tel. 723240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur ln zlatnine ZA POROKE in KRSTE Poseben popust I como, 84-letna Ermlnla Soffiattl vd. Fradel, 69-1 etnl Giorgio Princi, 84-lefcni Giovanni Budin, 4 ure stari Masskmo Martucci, 16 ur stari Gian-carlo Castro, 7 Metna Maria Minca vd. Fantini, 95-letna Anna Ruzzinen-tl por. Pini, 61-letn 1 Antonio Iurise-vde, 92-letna Ernesta de Malti por. Gallo. OKLICI: častnik Pasquale Brigio in uradnica Maria Loredana D’An-drea, trgovec Giorgio Spela-r in Študentka Emanuela Mauriello, uradnik Bruno Adam in frizerka Loreta Pio-car, uradnik Umberto dr. Marocco in uradnica Marina Pascotto, uradnik Lucio Martini in bolničarka Loriana Beretta, šofer Bruno Morpurgo ln gospodinja Armlda Marsdch, upokojenec Luciano Bosutti in šivilja Vit* toria Boselll, študent Claudio Fachln in uradnica Lidia Veechio, arhitekt Heinz Dessa-u in učiteljica Katharine Rattray, šofer Sabino Distasl in delavka Rosa Bemabel, študent Mario Piecozzi ln uradnica Luciana Del Ple-ro. Industr. izvedenec Matteo Zuffi in uradnica Marina Neri, uradnik Ferruccio Dessanti In delavka Llvla Čepar, pomorščak Giannl Razem In delavka Natalla Jerele, šofer Pietro Scropetta in gospodinja Angela Lazar. pleskar Rinaldo Crevatln ln delavka Maria Kapel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S Giacomo I, AMa Minerva. Trg. S. Francesco 1, Ai Due Mori, Trg Unltž 4. Nicold, Ul. dl Ser-vola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19,30 do 1.30) Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr Rossetti, UJ. Combl 19, dr. Signori, Trg Ospedale 8. Tamaro e Neri, Ul. Dante 7. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dragega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. BARI 12 60 78 89 30 CAGLIARI 73 41 89 20 88 FIRENCE 64 75 12 1 47 GENOVA 49 23 64 22 90 MILAN 61 17 66 47 65 NEAPELJ 73 74 50 62 49 PALERMO 33 10 47 12 1 RIM 3 5 41 39 83 TURIN 22 54 16 70 45 BENETKE 64 21 6 16 39 12 2 ENALOTTO X 2 2 XIX 2 2 1 Industria Commercio Articoli Tecnici ANTONIO QUINTAVALLE NAVADNO IN POSEBNO ORODJE ZA MEHANIČNO DELAVNICO NA DEBELO NA DROBNO TRST - Ulica Battisti št. 4 Telefon 36-838 Nazionale 14.30 «La battaglia del giganti« Todd A-O 70 mm. Technico-lor. Henry Fonda, Robert Shaw, Dana Andrevvs, Annamaria Pieran-geli. Excelsior 14.00 «11 grande colpo del 7 uomlnt d’oro» Technlcolor. Phi-lippe Leroy, Rosanna Podesta. Fenice 14.00 »A Sud.Ovvest dl Sono-ra» VVestern v technicoloru. Marlon Brando. Eden 14.00 »La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «Come rubare un miilione di dollari... e vivere leli ci» Technicolor. Audrey Hepburn, Peter 0’Toole. Alabarda 14.30 «Pochi dollari per Diango« Colorscope. Anthony Stef-fen, Frank Wolf. Filodrammatico 15.00 «Inferno a Caracas« Colorscope. George Ardisson Luciana Angelillo. Cristallo 14.30 «Arabesque» Technlcolor. Sophia Loren, Gregory Pečk. Aurora 14.00 »La caduta delle aqul-le». Garibaldi 15.00 »La donna che non sapeva amare (Jean Harlovv)« — Technicolor. Carroll Baker. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 15.30 «My Fair Lady» Tech. nicolor. Todd A-O. Audrey Hepburn. Impero 15,00 «Mary Popplns«. Moderno 14 00 «Arizona Colt« Technicolor. Giuliano Gemma, Fernan-do Sancho. Zadnji dan. Vittorio Veneto 14.30 «Gli eroi di Telemark« Technicolor. Kirk Douglas, Ideale 14.00 »La legge del piu forte« Technicolor. Glenn Ford, Shlrley Mac Lalne, Astra 15.30 »Da un momento all’al-tro». Abbazia 14.30 »Adios Grlngo« Tech. nicolor. Giuliano Gemma, Evelyn Stevvart. Skedenj 14.00 »L’uomo dl Hong Konga Technicolor. Uršula Andrcss, Jean Paul Belmo-ndo, GledaMšča VERDI V gledališču Verdi so v polnem teku priprave in skušnje za skorajšnjo otvoritveno premiero letošnje o- perne sezone, ki bo v sredo z gala predstavo Verdijeve opere »Atila«. V naslovni vlogi bo nastopil slavni basist Boris Christoff, poleg njega pa bodo nastopili še Marcella de O-svva, Ruggero Bondino ln Silvano Carolll v važnejših vlogah ter Rai-mondo Botteghelli In Vito Susca. Zborovodja Aldo Danieli, režiser Aldo Mirabella Vassallo. dirigent Ollviero de Fabritils. Prodaja vstopnic za razpoložljive izvenabonmajske sedeže se nadaljuje pri blagajni gledališča. Prva predstava bo za red A v vseh prostorih. KINO ŠKEDENl predvaja danes, 6. t. 16. uri barvni film: L’U0M0 Dl HONG KONG (Človek iz Hongkonga) Igrata: URŠULA ANDREJ^ in JEAN PAUL BELMONl^ ob k I 41. 60b [ Š0: N te ZLATARNA urarNa S. VAGLICA TRST, Ponte della Fabbra, 1 (Trg Goldoni) . • URE OD 5.000 LIR • ROČNA OBDELAVA ZLA*" PO NEPREKOSLJIVIB CENAH — K 18 Z JAMSTVOM Eletlrodomestiti — Brusini • PRALNI STROJI • ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI TRST — UL. BATTISTI [ Darovi in prispevki Ir V počastitev spomina P0K* fer* v Karmele Bone daruje družina čel j 5000 lir za Dijaško matic0- Ob sedmi obletnici smrti žene ^ ke daruje Milan Jereb 3000 Dijaško matico, Namesto cvetja na grob pok. "arel Gombača darujeta Milka in Cok 1000 tir za Dijaško matic0- ^ V počastitev spomina P°k- ^u-Gombača darujejo mama f’avla'ni)*" žina Biska in Ceh 4000 lir 13 ško matico. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, «1> nami sočustvovali in spreim* gj zadnji poti našega nepo&aD moža in očeta Ivana Sedmaka ŽALUJOČA DRUŽ-l£A in drugo sorodstvo Sv. Križ, 6. novembra 19®® vse*; ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo 'S yr ki so sočustvovali z nami 00 gubi naše drage «>i Ivane Tul roj. Stefančic Posebna zahvala g. župniku' 9i- ■ mačemu pevskemu zboru, oa“r gi cem vencev in cvetja ter vseJ%rf so na kateri koli način PoC.h As lil 1 spomin pokojnice in jo sprem*1 zadnji poti. Družini Tul in Str»J° Mačkovlje, 6. novembra 1®®® zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadn poti našo drago MARIJO DOLJAK Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja, PeV' skemu zboru Salež-Zgonik in godbi s Proseka. Žalujoči mož, sin in hčere z družinami Samatorca, 6. novembra 1966 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikšnem sočustvovanju z nami ob izgubi našega nepozabnega očeta KARLA GOMBAČA se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku Miklavcu, vsem kulturnim in športnim društvom za izražena sožalja, darovalcem cvetju ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČA DRUŽINA Lonjer, 6. novembra 1966 Strahovita prometna nesreča na cesti blizu Rižane Štirje mrtvi in osem hudo ranjenih Pri trčenju dveh avtobusov Slavnika 8ta ®°*er 'n sprevodnih avtobusa, Ki je vozil iz lju-i *»»Ke smeri, mrtva potniKa pa sta Iz Nadanjega sela l* Lokev pri Divači - V nesrečo zapleten tudi Fiat 500 fipetiii j^utraj ob sedmih se je 'iublia«.na glavni cesti Koper — liijSlh na v bližini Rižane ena naj-*em v nesreč na Kopr- Ufi letih- Zahtevala je lo Sne *rtve, osem ljudi je Ni ranjenih, večje število Ob tpi ,f_,ukrPel° lažje poškodbe. p*l osphr^11 -ie V0zil iz smeri Črni je im, avtomobil fiat 500, ki ■ t RižS yljal Virgilij Gorela. Bli-el»' ®1 hitrncv zaselku Miši je zmanj-!ray »alt 2a m dal s smerokazom j!*, rautku zavijanje v levo. V tem ta poriiAe. Privozil za njim avto-N« T,tJa Slavnik, ki ga je u-^oprUK KaV kopnem, po morju, po rekah In zraku Z carinjenje hlaga Z transportno zavarovanje oiaga Z booking ladijskega prostora Z kontrola transportnih dokumentov s strokovno pakiran.Pe 8 svojimi poslovnimi ••notami V! Kopru. Ljubljani. Mariinim. Olju. Odlična pestra nrana Z Divjačina Z Dobra primorska ^ C Modeme sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse šPoft Z Balinišča Z Minigolf igrišče Z Izposojevanje konj lipi08® cev za jahanje Z Izleti v naravo. Ne samo pozimi, na LOKVAH le lepo tudi P°^ kjOkni V Onima FONDATA NEL 1912 7 r Šeste Via delia Žonta 9 tel 23-019 Via Valdirtvo 33, tel 31-559 Via Torrebianca 30, tel 31-559 Pnevmatike Continental Seiberling, Michelin. Plrelli; po. pravljamo orodje in pritikline, preproge; olja. manometri Itd Šotori: čolni; zunanji motorji; boje; sklopne postelje; posode za led. napihljive ležalne blazine; ležalniki, obleke za podvodni lov Velika z a »o ga gumenega in plastičnega blaga Avto : Šport: Industrija : 2a dom s igrače: Sanitarije s Transportni trakovi; jermeni; cevi; fasonskl kosi: posode vseh mer; škornji; potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase ln »pleidglas« (poliakrilno steklo); »molto-pren«; surovine za izdelavo pollst.irenskih predmetov po. li vinil; «moplen»; polietilen; najlon itd Vsi predmeti za nišo preproge; tlaki; pohištvo; lekarna; zavese; ležalne blazine itd Obširen sortiment Predmeti za laboratorije in bolnice. Uvoz - izvoz til štirinal5' tisoč artiK|0' vam I* fl‘ volic Ob nedeljah in ponedeljkih zjutraj je trgovina zaprta W. SOMERSET MAUGHAM _ ČUDOVITA ŽENSKA «Toda takšni lokali niso odprti do štirih zjutraj.« cNiso. Vrnili smo se v Tomovo stanovanje. Tomu sem moral obljubiti, da ti tega ne bom povedal. Dejal je, da bi se razjezila.« «Oh, dragi moj, treba bi bilo reči veliko več, da bi se razjezila. Obljubim ti, da te ne bom izdala niti z besedo.« «Ce se je treba na koga jeziti, potem sem to jaz. Včeraj popoldne sem odšel k Tomu in tedaj sva se dogovorila. Ves ta direndaj okoli ljubezni, ki ga človek sliši v gledališču in bere v romanih, ni nič posebnega. Jaz imam že osemnajst let. Mislil sem. zakaj bi se sam ne prepričal, kaj je sploh na tem« Julija je sedla v postelji in se zagledala v Rogera razširjenih in vprašujočih oči. «Roger, kaj hočeš s tem reči?« Roger je bil zbran in resen. «Tom je dejal, da pozna dve prav prijetni deklici. Obe sta že bili njegovi. Živita skupaj in midva sva ju poklicala po telefonu ter Ju vprašala, če bi se dobili po predstavi. Tom jima je rekel, da sem še nedolžen in da bosta zame vrgli kocko. Ko smo prišli v stanovanje, je Tom vzel Jill s sabo v spalnico, mene pa je pustil v salonu z Joan.» Julija je bila spočetka nad tem, kar ji je pripovedoval Roger, tako razburjena, da na Toma sploh ni pomislila. «Nič posebnega ni vse skupaj. Ne vem, zakaj toliko govoričijo o tem.» Juliji je zmanjkalo besed. Oči so se ji napolnile s solzami in ji začele teči po licih. »Marna, kaj ti je? Zakaj jočeš?« «Pa ti si vendar še fantek.« Roger je sedel na rob postelje in jo objel. »Mila moja, nikar ne jokaj. Ce bi bil vedel, da te bo toliko razžalostilo, ti o tem ne bi ničesar povedal. Sicer pa bi se bilo moralo zgoditi prej ali slej.« «Toda ne tako zgodaj. Tako zgodaj. Zaradi tega se počutim še starejša.« «Ti, draga, nikakor ne! — Leta ti ne morejo vtisniti svojega pečata...« Julija se je nasmehnila skozi solze. «Oh, Roger, tepček. Ma misliš, da je bilo Kleopatri všeč to, kar je o njej govoril stari neumni osel! Moral bi še nekoliko počakati.« «Isto je, kakor da bi bil počakal. Zdaj vem o tem vse. Po pravici ti povem, da se mi vse skupaj zdi skrajnje odvratno.« Roger Je globoko vzdihnil. Bilo ji je prijetno, da je z njo nežen. Vendar je strašno obtoževala samo sebe. «Mama, se jeziš name?« «Kaj naj se jezim? Ne. Toda ko je že moralo do tega priti, bi raje videla, da ne bi bilo storjeno tako trezno in premišljeno. Ti o tem govoriš kakor o čisto navadnem, redkem eksperimentu.« «Saj to je tudi bil.« Julija se mu je nasmehnila. «In ti misliš resno, da je to ljubezen?« »Vsaj tako, kot Jo večina ljudi dojema, ali ne?« «Ne. Ljudje dojemajo ljubezen kot bolečino, trpljenje, sra- :::::::: moto, omamo, nebesa In pekel; z njo so povezani najsilnejši življenjski občutki in neizrekljivo dolgočasje; dojemajo jo Kot svobodo in sužnost, ljubezen je spokojnost in nemil, blagoslov in prekletstvo.« Mirno jo je poslušal; bežno ga je pogledovala izpod povešenih trepalnic. Njegove oči so bile meglene, otopele. Ni mogla ugotoviti, na kaj misli. Zdelo se ji je, da pozorno prisluškuje glasu, ki prihaja iz daljave. ((Pravzaprav ni v tem nobenega zadovoljstva,« je skomignil Roger. Julija ga je z obema rokama prijela za lica in ga poljubila na usta. «Saj sem nora, kajne? Glej, Jaz te še zmeraj gledam kot majhnega fantička, ki sem ga nosila v naročju.« Njegove oči so se veselo zasvetlikale. «Kaj se režiš, ti opičjak?« “Bile bi to prekleto lepe fotografije, kajne?« Ni mogla zadržati smeha. «Ti prase. Nesramno prase.» “In zdaj, kar se tiče vloge, ali je kakšna možnost za Joan?« «Reci ji, naj o priložnosti pride k meni.« Ko Je Roger odšel, Je Julija globoko zavzdihnila. Bila je do kraja pobita in razočarana. Njeno življenje je bilo zmeraj tako polno in nemirno, da nikoli ni našla pravega časa za Rogera. Naravno, da je bila vsa zaskrbljena in obupana, kadar je imel oslovski kašelj ali ošpice, toda v glavnem je bil trdnega zdravja. Sicer je vseskozi spremljala njegovo prizadevanje in ob tem često čutila, da mu mora posvetiti več časa. Pogo-stoma si Je domišljala, kako bo lepo, ko bo toliko odrastel, da bo mogla z njim deliti svoje želje in načrte. In zdaj jo je to tako prizadelo kakor udarec iznenada. Spoznala je, da ga je izgubila, pravzaprav, da ga nikoli ni niti imela. Kadar je pomislila na dekle, ki ga ji je bilo odvzelo, je jezno stisnila ustnice. «Vlogo? Brco!« 1* UREDNIŠTVO; TRST -četrtletna 2.250 Ur SFRJ- AD1T 0.7:8. Ljubljana Stari trs 3/1 h,Jal°St zaradi tega jo je tako hudo prevzela, da se J® stC> blimla prizadetost ob odkritju Tomove nezvestobe. v je že zdavnaj čutila da ji ni zvest Razumljivo je bilo Tom tako mlad, tako živahnega temperamenta ob tol®*5 ^ možnostih - pridno zadovoljuje svoje strasti’, medte?1 c« je ona vezana na predstave ln gledališče ter ima na Koncev še toliko drugih dolžnosti, ki jih od nje zahteva "Jpi poklic Julija je ob tem zapirala oči. želela je samo. ed o tem ničesar ne vedela. To pot je prvikrat obstala * čisto resnico. .j ((Potrpežljivo moram vse to prenesti,« se je hrabril®- m so ji vročično begale po glavi. »Taka stvar se izcimi da nekdo laže, ne da bi vedel, da laže. In to je tisto hs°,p) Kljub temu je bolje biti tepec in se tega zavedati, k®*0 biti tepec v temi.« XX. Tom je odšel k staršem v Eastborne, da bi z njih1® ^t živel božične praznike. Na sam praznik je Imela JuliJ» jiK* predstavi, tako so Gosselynovi ostali v mestu. Bili so h® 0yti-silvestrski zabavi, ki jo je priredila Dolly de Vries v S®v j 1 Nekaj dni kasneje je Roger odpotoval na Dunaj Dok1®^. bil še v Londonu, se je Julija redko sestajala s Ton> Rogera ni niti spraševala, kaj sta s Tomom počela, *0^ skupaj postopala po mestu. Pravzaprav ni želela ničesar ^ deti; naravnost silila se je, da ne bi o tem nič mislil®’ jt skušala razvedriti s tem, da se je udeleževala vseh dru zabav, kolikor je le imela časa. Največ jo je seveda z®P°UH njeno igranje; brž ko je prestopila prag gledališča, so izg žalost, ponižanje In ljubosumnost. f Nadaljevanje polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna KeJuka v S'in nedeljo 50 para Mo stan^dinarjev). m^no^lO0dhi a.OOO^^Urih^ctoarJevL^emo Jfldin <1^000 steriTmnarJ^ - PoSm Stlcun ^»n«tN*R!?INA: mesečna telefon 22-207. tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani loriSke pokrajne se n.^ajo pr, upravi - Iz vseh dru*h pokrajin S!? P~ri '2j£Z SZSCSzSuT S^TSJS «00 ur tiska Trst