IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIII ŠT. 9 HRASTNIK, 9. 9. 1981
Naša pričakovanja od usmerjenega izobraževanja
Ko se septembra znova odpro šolska vrata, je vsa naša pozornost namenjena mlađim; tistim, ki si prvič na hrbet nadenejo šolsko torbo in tistim, ki nadaljujejo šolanje, da bi postali to, kar želijo. Kot vsako leto, so tudi letos šolarje na tej poti spremljale naše ■ nade in dobre želje, da bi postali dobri delavci, predvsem pa dobri in pošteni ljudje.
Pa vendar je letošnji začetek šolskega leta drugačen: za šolarje, starše, za slovensko družbo.
Usmerjeno izobraževanje, na katerega smo 'se v Sloveniji pripravljali več let, izhaja iz potreb združenega dela. Tudi v naši delovni
Stekloslikar
organizaciji smo že več let čutili, da je nujno nekaj storiti, saj se mladi za poklice, ki jih potrebujemo v steklarni, skorajda niso odločali, to pa so bili razlogi, da smo se trdno spoprijeli s pripravami na usmerjeno izobraževanje.
Izobraževanje za poklice, kakršne potrebujemo v steklarni, bo potekalo prek dveh centrov usmerjenega izobraževanja:
V	Trbovljah oziroma Zagorju se bodo izobraževali kovinarji in elektrikarji, v steklarskem šolskem centru v Rogaški Slatini pa se bodo izobraževali steklopihalci po srednjem programu in steklopihalci-krogljičarji po skrajšanem programu.
Primerno usmerjenemu izobraževanju je bilo potrebno za steklarske poklice izdelati tudi programe. Tako smo v sodelovanju s steklarskim šolskim cetrom iz Rogaške Slatine in republiškim zavodom za šolstvo izdelali programe za posamezne steklarske poklice.
V	steklarni imamo letos v posamezne programe in poklice usmerjeno: 11 učencev za steklopihalce — krogličarje, 16 učencev za smer kovinar, 2 učenca za smer elektrikar — energetik, 1 učenca za smer elektrikar — elektrotehnik.
Seveda pa usmeritev in vpis ni vse, kajti praktični del izobraževanja učencev bo potekal po delovnih organizacijah, med katerimi je tudi Steklarna. Da bi ta del izobraževanja potekal nemoteno, je bilo izvedeno tudi izobraževanje inštruktorjev, in sicer iz temeljnih organizacij.
Za praktični del izobraževanja pa smo učencem pri opravljanju proizvodnega dela dolžni zagotoviti vse materialne in druge pogoje.
Cizeler
In pričakovanja? Zavedamo se, da je to le prvi korak ,ki nas vodi po poti, da bi si do konca srednjeročnega programa 1981—1985 v temeljnih organizacijah zagotovili delavce najbolj defiscitnih poklicev. Ob tem pa bodo pomembno nalogo nosili v delovnih organizacijah kadrovska služba in organizator izobraževanja, zunaj nje pa poklicni usmerjevalci, kot tudi skupnosti za zaposlovanje, da na ustrezen način približajo učencem steklarski poklic, ki je bil nekdaj tako cenjen, danes pa je že skoraj redkost.
Upravljalec steklarskih strojev
Novosti na področju pokojninskega
Poteka deseto leto, odkar je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejela statut Skupnosti. Statut je od sprejema pa do danes doživel več sprememb. Ker je zasnova statuta taka, da so v njem skoraj v celoti povzeti zvezni in republiški zakon, pa tudi drugi predpisi, ki zadevajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, le-ti so bili v zadnjih letih dopolnjeni ali na novo sprejeti, določnejša je postala tudi izpeljava določb Ustave in Zakona o združenem delu, je nujna medsebojna usklajenost. V razpravi je osnutek statuta, iz katerega smo povzeli bistvene novosti, vas pa vabimo, da se vključite v razpravo ter tako pripomorete k najbolj ustreznemu predlogu.
OSNUTEK STATUTA SPIZ “V SR SLOVENIJI
I.	TEMELJNE DOLOČBE
Vsebinska novost temeljnih določb je črtanje dosedanjega 10. člena statuta, ki je vseboval možnost uvedbe prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ukinjen je zato, ker ni bilo ne potreb, ne želja po uvedbi prostovoljnega zavarovanja.
II.	DOLOČILA O DOLGOROČNIH IN NEKATERIH DRUGIH TEMELJNIH PRAVICAH
1.	Valorizacija pokojnin in drugih denarnih dajatev
Gre za uskladitev statuta z novelo zveznega zakona, da se pokojnine usklajujejo z gibanjem nominalnih OD vseh zaposlenih delavcev v republiki. Povečanje OD se po novem ugotavlja na podlagi podatkov Zavoda SRS za statistiko (in s tem naj bi se izognili dvomov o stvarnih gibanjih OD). Enako naj bi se usfclaj evale tudi ostale dajatve SPIZ (dodatek za pomoč in oskrbo, invalidnine in oskrbnine).
2.	Novi pogoji in cenzusi za pridobivanje pravice do varstvenega dodatka
Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov je skupnost letos izenačila z najmanjšim osebnim dohodkom. S tem se zviša varstveni dodatek in število uživalcev te pravice.
3.	Opredelitev določb o rekreaciji upokojencev, s prenosom odločanja o razporeditvi sredstev za rekreacijo širšega pomena v enote skupnosti v občinah
Zaradi dosedanjih nejasnosti in različnih tolmačenj, vsebuje osnutek statuta določbe, ki to dejavnost podrobneje razčlenjujejo, tako da razlikujemo pri rekreaciji upokojencev:
—	individualno rekreacijo z enkratnim letnim zneskom upravičencem ;
—	rekreativno dejavnost upokojencev in humanitarnih organizacij invalidov ter ustvarjanje možnosti za to dejavnost v enotah skupnosti v občinah; •
—	rekreativno dejavnost upokojencev pri Zvezi društev upokojencev in Zvezi organizacij invalidov Slovenije;
—	gradnjo domov in počitniško-rekreativnih objektov skupnega pomena za vse upokojence v republiki.
Enote skupnosti naj bi na tem področju dobile večjo vlogo s tem, da samostojno odločajo o razporeditvi tistega dela sredstev, ki bodo namenjena za rekreativno dejavnost v društvih upokojencev in invalidov v posameznih enotah skupnosti, glede na število upokojencev.
4.	Prilagoditev časa uživanja družinske pokojnine novemu zakonu o vojaški obveznosti
Novi zakon o vojaški obveznosti določa, da je treba .služenje vojaškega rolka opraviti takoj po končani srednji šoli oziroma dopolnjenem 18 letu starosti. To vpliva na uživanje družinske pokojnine otrok, ki se redno šolajo, saj navedeni zakon njihovo nadaljnje šolanje po srednji šoli prekinja in se zaradi tega čas, ko otrolk konča šolanje, objektivno poveča. Zdaj je starost 26 let zgornja meja, ko lahko otrok, ki se redno šola, pridobi ali ohrani pravico do družinske pokojnine. Osnutek statuta predlaga, da se pravica do družinske pokojnine nadaljuje ali pridobi tudi še po 26 letu starosti, če je otrok, ki se redno šola, prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, vendar za največ toliko časa, za kolikor je prekinil redno šolanje.
5.	Vštevnost izplačanih osebnih dohodkov v pokojninsko osnovo
Z razvojem nagrajevanja po delu se spremeni tudi dosedanja sestava postavk, ki opredeljujejo.delavčev osebni dohodek glede na to, koliko je prispeval s tekočim in minimalnim delom. V pokojninsko osnovo se ne štejejo taki denarni prejemki in dodatki, s katerimi se mimo osnov in mestih delitve po delu priznavajo posebna povečanja osebnega dohodka ali pa se takšna povečanja priznavajo delavcu zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev.
6.	Določanje najnižjega in
naj višjega zneska pokojninske osnove
Pri določanju najnižjega in najvišjega zneska pokojninske osnove je novo predvsem to, da naj bi v ■prihodnje sicer še vedno določali tak zneseik, vendar na podlagi prejšnjega mnenja družbenopolitičnih dejavnikov v republiki. Mnenje DPO je potrebno zato, ker še vedno ni takšnih statističnih podatkov, ki bi omogočali stvarno prilagajanje višine najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove gibanju osebnih dohodkov.
7.	Zaposlovanje upokojencev
Z novelama zakona o delovnih razmerjih in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je urejeno tako, da nihče ne more
imeti dvojnega statusa, to je statusa upokojenca in delavca v združenem delu. Če upokojenec ponovno sklene delovno razmerje, se obvezno zavaruje po 7. členu zveznega zakona ali pa začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, izgubi lastnost upokojenca.
8.	Odprava razlikovanja med ožjimi in širšimi člani družine v zvezi s pravico do družinske pokojnine
Člani širše družine so glede na dosedanjo ureditev lahko pridobili pravico do družinske pokojnine le tedaj, če ni bilo zakonca ali • otrok, to je članov ožje družine, ali če le-ti niso izčrpali polnega zneska osnove za družinsko pokojnino. S črtanjem take določbe v statutu bi omogočali, da bi vsi družinski člani enakopravno konkurirali za družinsko pokojnino, pod enakimi pogoji.
9.	Vštevanje časa podaljšanega zavarovanja v minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Glede na to, da je čas podaljšanega zavarovanja po svojem bistvu zavarovalna doba, doslej ni razlogov, da se obdobje podaljšanega zavarovanja ne bi štelo za izpolnitev minimalne dobe in gostote zavarovalne dobe kot pogoja za pridobitev pravic.
III.	REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
1.	Določanje drugega ustreznega dela
Sprememba je v tem, da skupnost v sklepu navede samo to, kakšna dela lahko opravlja ali jih ne sme opravljati delovni invalid, konkretno delo in naloge pa bi mu zagotovila organizacija združenega dela. S tem bi se pospešil postopek za uveljavljanje pravic, če 'bi se delazmožnost zmanjšala, hkrati pa bi organizacije združenega dela zaposlovale delovne invalide skladno s svojimi potrebami.
2.	Povečanje starostne meje za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije
V osnutku statuta je predlagano povečanje starostne meje s 45 na 50 let za moške in s 40 na 45 let za ženske. Delovnemu invalidu III. kategorije se na njegovo zahtevo ta pravica prizna tudi ko dopolni 50 let oziroma 45 let starosti, in sicer tedaj,- če je to glede na njegovo strokovno in splošno izobrazbo, preostalo zmožnost za delo, starost in zdravstveno stanje zmotno.
3.	Opredelitev dolžnosti delovnega invalida glede usposabljanja
Delovni invalid, ki ima pravico do poklicne rehabilitacije, mora le-to tudi uspešno opraviti. S tem naj bi se spremenil njegov odnos do izvajanja poklicne rehabilitacije.
4.	Opredelitev namena poklicne rehabilitacije
V sedanjem statutu ni opredeljen namen poklicne rehabilitacije, temveč se le natančno našteva to, kje in kako se ta opravlja. Ta pomanjkljivost je povzročala težave pri 'določanju oblike poklicne rehabilitacije v praksi.
Osnutek statuta namen poklicne rehabilitacije opredeljuje tako, da mora poklicna rehabilitacija delovnega invalida v največji možni meri telesno, duševno in strokovno usposobiti za delo, mu omogočiti ustrezno in čim hitrejšo uspešno vključevanje v normalno delovno okolje.
5.	Individualizacija sistema odmere nadomestil
Oskrbnina kot denarno nadomer stilo pripada po sedaj uveljavljeni uredbi delovnemu invalidu, od dneva, ko je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, do dneya, ko so ga napotili na rehabilitacijo in med rehabilitacijo, po njej pa za čas privajanja na delo. Spre-membna v osnutke je v tem, da uživa oskrbnino delovni invalid le med poklicno rehabilitacijo in po nje, ko se privaja na delo. Od pridobitve pravice do začetka poklicne rehabilitacije pa delovni invalid ne bi mogel dobiti oskrbnine, saj delovno razmerje ne preneha; zato pridobiva delovni invalid osebni dohodek ali pa ustrezno nadomestilo iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Višina oskrbnine naj bi bila v prihodnje med poklicno rehabilitacijo 100% od osnove (zdaj v vseh primerih 90%) v času od dneva, ko si je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, do dneva, ko so ga napotili na rehabilitacijo in v času privajanja na delo po 90 % od osnove.
Tudi sistem nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu je postavljen na popolnoma drugačne temelje. Nadomestilo naj bi bilo v bodoče enako razliki med povprečnim osebnim dohodkom, ki bi ga delovni invalid glede na rezultate dela, dosežene z delo mna .ustreznem delu, dobil za tekoče in minulo delo na svojem delu in povprečnim osebnim dohodkom, ki ga za delovne uspehe, dosežene na ustreznem delu dobiva za svoje tekoče in minulo delo po osnovah in merilih določenih v samoupravnem splošnem aktu ozda o delitvi sredstev za OD. Tako se torej nadomestilo sorazmerno poveča ali zniža na rezultate dela na ustreznem delu.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
A) V določbah statuta, ki opredeljujejo vlogo, pristojnost in sestav skupščine skupnosti niso potrebne bistvene 'spremembe. Skupščina kot organ upravljanja naj bi bila še nadalje organizirana kot enodomna .skupščina, ki jo sestavlja 90 delegatov. Odločitve se sprejemajo s sporazumevanjem in dogovarjanjem, zlasti pa na podlagi mnenj in stališč v enotah skupnosti v občinah. Delo skupščine bo vodil predsednik, ki naj bi
in invalidskega zavarovanja
bil zaradi specifikacije izvoljen za obdobje štirih let.
Razširjene pa so določbe, ki o-predelj'Ujejo pristojnosti enot skupščine v občinah. Samostojno in samoupravno naj bi odločale o zahtevkih za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, spremljale rekreativno dejavnost upokojencev v občini in razporejale sredstva za ta namen.
B) Večje novosti so pri poglavju, ki opredeljujejo organe skupnosti. Ti naj bi po novem bili:
-— izvršni odbor,
—	odbor za varstvo delovnih ini' validov, rehabilitacijo in zaposlo-i vanje,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	odbor za vprašanja štetja zavarovalne dobe s povečanjem,
—	odbor za varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	odbor za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov,
—	odbor za gradnjo domov in stanovanjska vprašanja upokojencev,
—	komisija za sistem in organizacijo skupnosti.
Vsi organi naj bi bili med seboj povsem enakopravni in bi imeli natančno določene pristojnosti, zlasti operativne. Delo organov bi vodili predsedniki, ki bi opravljali to vlogo nepoklicno. Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti sta pred-
videni dve možni obliki dela, in sicer:
-— skupni posvet predsednikov zborov delegatov, na katerem bi obravnavali predvideni dnevni red in gradivo za sejo skupščine in
— sestanek predsednikov vseh ali glede na področje obravnave samo nekaterih organov skupščine skupnosti.
Predlagane spremembe in dopolnitve v osnutku statuta SPIZ ne pomenijo oblikovanja novega sistema, prav tak,o pa tudi ne spreminjajo temeljev sedanjega sistema. Po svoji vsebini pomenijo sprotno izpopolnjevanje in dopolnjevanje, ki izhajata iz celotnega razvoja naše družbe, še zlasti pa samoupravljanja v samoupravnih
FINANČNI KAZALCI SEDEMMESEČNEGA POSLOVANJA
	TOZD — 1	TOZD —2	TOZD — 3	TOZD — 4	TOZD — 5	DSSS	DO
Proizvodnja							
stekla v kg	3,530.280	13,414.028					16,944.303
% : 80	102	102					102
% : plan	62	63				■ *	109
Prodaja stekla							
V kg	3,549.257	13,667.721					17,216.973
% : 80	102	103					103
%, : plan	63	64					103
Izvoz v kg	2,123.142	1,787.076					3,910.218
% : 80	97	102					99
% : plan	59	78					66
Izvoz v din	108,787.265	42,388.552					151,175.816
O' OD O	121	153					128
% : Plan	56	77					61
Celotni prihodek	248,448.241	507,206.718	23,724.273	28,573.639	81,866.475	55,626.272	945,445.619
% ^ 80	136	170		147	154	139	155
% : Plan	62:	70		63	77	66	68
Poslovni stroški	146,342.335	345,209.835	11,834.430	9,498.963	43,366.918	22,627.094	578,879.575
O co	157	171	135	180	158	150	165
% : plan	66	69	63	80	95	86	70
Amortizacija	4,684.311	23,227.367	406.987	857.093	4,943.475	50.312	34,169.546
% : 80	106	142	123	124	127	107	153
% : Plan	62	67	61	61	58	53	64
Dosežen dohodek	97,421.594	138,769.516	11,482.856	18,217.583	33,556.082	32,948.865	332,396.496
O co .c o'	114	173	149	135	154	132	142
% : Plan	57	73	54	55	64	57	63
Skupna in							
splošna poraba	18,872.860	22,240.658	2,029.491	3,701.918	8,415.098	5,596.720	60,856.746
% ■ 80	179	168	280	242	354	314	202
% : Plan	61	48	50	53	75	55	53
Del dohodka							
za DSSS	18,383.931	17,361.757	2,065.969	2,357.358	3,908.709		44,077.725
% ■ 80	173	106	174	141	138		135
I/o : 'Plan	68	69	68	68	68		68
Amortizacija po							
povečani stopnji		5,789.000					5,789.000
% : 80		220					220
% : plan		100					100
Dosežen čisti							
dohodek	60,4 64.803	93,378.100	7,387.895	12,158.307	21,232.275	27,352.145	221,673.025
% : 80	93	195	127	119	128	118	132
% : plan	56	82	52	53	60	58	65
Del za osebne							
dohodke	52,537.891	46,770.965	5,832.122	10,910.975	16,128.764	25,378.678	157,559.395
% : 80	110	151	55	124	123	121	125
% : Plan	62	63	55	59	60	62	62
Del za stano-							
vanjski prispevek	2,611.664	2,404.200	300.327	566.037	840.448	1,327.323. .	8,049.999
% : 80	94	135	108	110	109	107	110
% : Plan	65	67	59	, 64	65	68	66
Ostanek čistega							
dohodka	5,015,247	44,202.935	1,254.947	681.295	4,263.062	646.144	56,063.630
% : 80	36	292	166	72	156	74	164
%, : plan	26	125	41	19	58	15	. 77
Povprečni neto OD 10.120		10.458	8.681 .	11.193	10.885	8.934	10.097
interesnih skupnostih ter pravilnik sprememb na tem področju in v samem zavarovanju. Kljub temu pa predlagane spremembe in dopolnitve niso nič manj pomembne ali nujne, saj nekatere nakazujejo tudi smer nadaljnjega razvoja.
Skupščina skupnosti poziva zavarovance, upokojence ter zainteresirane organizacije in skupnosti k aktivni javni razpravi in -prosi, da pošljejo svoja stališča, mnenja . in predloge do 30. septembra.
Referent za socialno delo
Prostovoljna delovna akcija v skladišča gotovih izdelkov
V soboto, dne 11. julija 1981 je potekala na pobudo izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb in osnovne organizacije ZSMS DSSS v skladišču gotovih izdelkov prostovoljna delovna akcija.
Vodilo sindikatu in mladini je bilo dejstvo, da v mesecu juliju ni bilo redne delovne sobote, ure v podaljšanem delovnem času pa naj bi se zmanjšale na minimum, kar smo zapisali v stabilizacijskih ukrepih in ne nazadnje tudi to, da je mesec julij čas, ko prično delavci koristiti redni dopust. Da bi v skladišču gotovih izdelkov lahko zagotovili nemoten odvoz in s tem tudi normalno odvijanje proizvodnje, saj se mnogokrat pojavljajo problemi okrog zatrpanosti proizvodnih o-bratov, smo se odločili organizirati prostovoljno delovno akcijo za delavce zaposlene v delovni skupnosti skupnih služb, predvsem delavce iz administracije.
Vabilu sindikata in mladine se je odzvalo 41 delavcev, kar je V primerjavi s ■ številom zaposlenih malo. Razrez udeležbe po posameznih sektorjih je bil naslednji:
—	komercialni sektor 13 delavcev
—	razvojni sektor 5 delavcev
—	gospodarsko računski sektor 15 delavcev
—	splošno kadrovski sektor 8 delavcev
Slabo udeležbo bi delno lahl/o opravičili s tem, da je bil to čas rednih letnih dopustov in je bilo veliko delavcev odsotnih. Zato je izvršni odbor OOS DSSS na zadnji seji dne 25. 8. 1981 sprejel sklep, da se akcija nadaljuje do konca letošnjega leta, tako da bo vsak, ki je pripravljen, lahko prispeval svoj delež k uresničevanju sprejetih stabilizacijskih ukrepov.
Upamo, da bomo po končani akciji, ko bomo pregledovali u-deležbo, bolj zadovoljni, saj vemo, da so mnogi izmed nas pripravljeni sodelovati, če so akcije pripravljene in organizirane.
Žalostno pa je to, da se mnogi izmed nas zavedamo samo svojih pravic, svojih dolžnosti pa ne, kaj šele, da bi za družbo naredili nekaj, kar je povsem prostovoljno, čeprav bi s tem pokazali svoj humani odnos do družbe, v kateri živimo. .
Izvršni odbor OOS DSSS
Iz dela samoupravnih organov
Samoupravna delavska kontrola DO
Zadnja seja SDK DO je bila dne 30. 7. 1981. Člani so se sestali, da izpolnijo že zadnjo točko Programa dela SDK, katerega so sestavili na začetku mandatne dobe, aprila lani.
Najprej so ugotavljali, kako so bili realizirani sklepi sprejeti na predzadnji seji.
Sklep, sprejet v zvezi z ugotovitvijo, da SDK TOZD ne delujejo v skladu z Zakonom o združenem delu, Ustavo in Pravilnikom o pristojnosti in načinu dela odbora SDK TOZD in' DSSS, S katerim so jih opozorili, da prično z delom, je dosegel namen, kajti SDK TOZD in DSSS so, kljub temu, da je čas'do-pustov, že začele z delom.
Pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali rezultate poslovanja v obdobju januar—junij 1981. Ker so bili člani SDK s temi rezultati seznanjeni že na zborih delovnih iljudi, so smatrali, da rezultate ni potrebno še enkrat obravnavati.
Člani SDK DO so ugotovili, da so program dela, ki so ga sestavili aprila lani, 100% realizirali, zato je potrebno tudi v nadalje sestaviti takšen program, ki ga bo moč realizirati.	^ .
Sprejeli «o naslednji PROGRAM DELA SDK DO:
maj—junij—julij 1981
—	obravnava rezultatov poslovanja za obdobje januar—junij
—	pregled izvajanja pobude pravobranilca samoupravljanja glede zmanjševanja nadur, pogodbenega dela oz. dela po pogodbah
—	pregled izvajanja evidence o prisotnosti na delu (evidenčne kartice)
—	ugotavljanje razraščanja režije — administracije
—	pregled izvajanja dopolnitev samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka
september—oktober—november 1981
—	obravnava rezultatov poslovanja za obdobje januar—september
—	priprave na inventuro (pregled planov popisa)
—	analiza priprav na usmerjeno iozbraževanje
—	izvajanje stabilizacijskih u-krepov
—	priprave na izdelavo osnutka plana za leto 1982
december 1981 — januar—februar 1982
—	obravnava inventure
—	obravnava zaključnega računa
—	priprave na volitve
Poleg navedenih nalog bo SDK tudi redno spremljala vsa dogajanja v DO kot celoti. Analizirala in reševala bo morebitne pritožbe in pobude posameznih članov ali skupin, ob morebitnih kršitvah njihovih pravic in dolžnosti.
Pod zadnjo točko pa so obravnavali pregled izvršenih nadur v DSSS, ki ga je predložil' gospodarsko računski sektor. Člani SDK DO so mišljenja, v skladu s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, da se število nadur mora. omejiti. Ugotavljajo pa, da so delavski sveti TOZD in DSSS in tudi SDK TOZD in DSSS odgovor-
ni za nadzor nad opravljenimi nadurami in pogodbenim delom oziroma dela po pogodbah v TOZD in DSSS.
Predsednik SDK Vinko Brglez
Odbor za poslovno politiko
PREGLED ZAPISNIKA 15. REDNE SEJE, KI JE BILA DNE 12. 8. 1981
Pod točko ena:
Obravnavano je bilo poslovanje v prvem polletju letošnjega leta. Tov. Zdenka Fabjan je podala poročilo, iz katerega je razvidno, da je DO Steklarna Hrastnik dosegla zadovoljive rezultate kljub težavni situaciji jugoslovanskega gospodarstva v stabilizacijskih prizadevanjih kot tudi težavnem položaju svetovnega gospodarstva. V obravnavi je bilo izraženo mišljenje, da so rezultati trenutno dobri, ne vemo pa, če bodo taki tudi ob koncu leta, zato ne smemo popustiti, ampak si še naprej prizadevati za doseganje čimboljših učinkov na vseh področjih dela v naši DO. Direktor DO je posebej opozoril tudi na naslednje: Zaskrbljujoč je podatek o naraščanju stroškov poslovanja. Zato se moramo v naslednjih letih še posebno zavedati, da moramo znižati te stroške, predvsem stroške energije. Stroški so veliki, zato že 1 ali 2%. znižanje pomeni velik prihranek. Velika poraba energije je odvisna tudi od posameznikov, saj vemo, da se nekateri sploh ne zavedajo, koliko to stane in nepotrebno trošijo energijo-
Nadalje je jjirektor DO opozoril na izpolnjevanje izvoznih planov. V tej zvezi bo potrebno konkretno storiti vse, da bomo realizirali izvoz v Irak. — Glede prodaje na domačem trgu je trenutno v redu s tem, da se premalo pripravljamo na čase, ko prodaja ne bi tako tekla. Ugotovljeno je bilo tudi, da smo (stabilizacijske ukrepe upoštevali, saj smo npr. sredstva, namenjena za dnevnice, kilometrino itd. porabili na nivoju DO le 50%. Med TOZD se sicer pojavljajo nepravilnosti pri obračunavanju, kar pa bomo v prihodnje uredili.
V razpravi je bilo izrečeno dejstvo, da se opaža slaba kvaliteta stekla, to pomeni, da je raznih barv. Td se pojavlja že dalj časa in potrebno je ukrepati. Odbor je sprejel
SKLEP:
1.	Tehnična 'konferenca do Steklarne Hrastnik se zadolži, da ugotovi kje so vzroki za slabo kvaliteto stekla.
2.	V roku dveh mesecev naj tehnična konferenca posreduje ugotovitve o kvaliteti stekla Odboru za poslovno politiko.
Pod točko dve je Odbor obravnaval prijave za razpisana prosta delovna mesta in naloge v DSSS. Marčen Alojz je članom povedal, da Odbor obravnava te prijave zato, ker niso bile imenovane razpisne komisije, zato je potrebno podati mnenje o delavcih, ki bodo zasedli pomembna delovna mesta v DO.
1.	Delovno mesto: Vodja splošno kadrovskega sektorja.
Razpis za to delovno mesto je bil dne 31. 7. 1981 objavljen v Delu.
Pogoji:
Kandidati morajo poleg:splošnih pogojev, določenih z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	VŠ ali VIŠ ustrezne smeri in z delom pridobljene izkušnje
—	5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih oz. nalogah
—	ustrezno moralno politične vrline.
Na razpisano delovno mesto so še prijavili trije interesenti:
—	Viktorija Novak, rojena 24. 5. 1957, stanujoča Novi log 18. 25. 6. 1981 dokončala pedagogiko in filozofijo v Ljubljani.
—	Jože' Greben, rojen 12. 10. 1935; ing. organizacije dela, ni član ZK.
—	Franc Vidovič, 25. 11. 1939; srednja steklarska šola v Rogaški, v Steklarni Hrastnik zaposlen od leta 1954, delo vodje splošno kadrovskega sektorja opravlja že 6 let.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da so se o prijavah pogovarjali že vodje TOZD, razpravljala pa je tudi kooridnacija DSSS.
Mnenje je, da ne glede na to, da ne izpolnjuje pogoje v izobrazbi, vodje TOZD mislijo, da najbolj ustreza tov. Franc Vidovič. V skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki je možno, da se delavec ki dela že toliko časa opravlja-, razporedi na tako delovno mesto.
Novakovo ne moremo sprejeti zato, ker je šele diplomirala in nima ustreznih delovnih izkušenj.
S tov. Grebenom pa se bo direktor DO pogovoril, da le-ta prijavo umakne, saj tudi sicer ne izpolnjuje razpisnih pogojev.
Odbor je sprejel
SKLEP:
1.	Na razpisano delovno mesto Vodje splošno kadrovskega sektorja so se prijavili: tov. Vikica Novak, tov. Jože Greben in tov, Franc Vidovič, vsi iz Hrastnika. Odbor je ugotovil, da noben prijavljen kandidat ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev — npr. prenizka izobrazba, pomanjkanje delovnih izkušenj, moralno politična oporečenost.
2.	Po obravnavi je Odbor ugotovil, da je tov.. Franc Vidovič najprimernejši kandidat, saj ima 6-let-ne delovne izkušnje pri vodenju splošno. kadrovskega sektorja, kot tudi preko dvajset let dela v naši DO. Odbor je ob tem' Upošteval oceno dosedanjega dela tov. Vidoviča, ki so jo podali člani DP koordinacije naše DSSS kot tudi vodje TOZD naše DO.
3.	Odbor predlaga DS DSSS Ste- ' klarne Hrastnik, da izvoli tov. Franca Vidovič na prosto delovno mesto v splošno kadrovskem sektorju, kljub temu, da ne izpolnjuje enega od razpisanih pogojev.
2.	Delovnp mesto: Vodja plansko analitskega sektorja.
Razpis za to delovno mesto je bil dne 31. 7. 1981 objavljen v Delu. Pogoji so isti kot za prosto delovno mesto vodje splošno kadrovskega sektorja.
Na razpisano prosto delovno mesto se je prijavila samo tov. Ana Klenovšek. Od leta 1975 opravlja dela in naloge vodje planske službe. Končala je srednjo ekonomsko šolo. V Steklarni zaposlena od leta 1957.
Razprava: V pogovorih z vodji TOZD se je prišlo do zaključka, da formiramo plansko analitski sektor zato, da se izboljša delo na področju planiranja. Zato ne moremo pričakovati, da bi se s samo organizacijsko spremembo ali ob istem vodstvu dosegli željeni rezultati. Ödbor je zato sprejel
SKLEP:
1.	Odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik, ugotavlja, da se je razpisano prosto delovno mesto vodje plansko analitskega. sektorja prijavila le tov. Ana Klenovšek, ki pa ne izpolnjuje razpisanih pogojev za to delovno mesto.
2.	Glede na razlago, ki so pogojevali ustanovitev plansko analitskega sektorja je nesprejemljivo, da bi tov. Klenovšek vodila ta sektor. Znano je namreč, da se planska opravila pri nas omejujejo na operativne, ne pa na kreativne naloge. Nelogično pa je pričakovati, da bi organizacijska sprememba ob istem vodstvu dala željene rezultate.
3.	Odbor predlaga DS DSSS, da se razpis ponovi.
Odbor je nadalje pod isto točko dnevnega reda sprejel informacijo o prijavah na naslednja prosta delovna mesta:
1.	Vodja pravne službe
Prijavil se je samo tov. Drago
Kraže, ki v tem času končuje študij na višji pravni šoli.
2.	Referenta za SLO in DS
Prijavili so se trije kandidati:
tov. Marko Kavzar, tov. Nevenka Trinker in tov. Risto Čičič.
Prijave vseh treh se posredujejo ustrezni občinski komisiji v presojo.
Pod točko tri je odbor obravnaval dogovor o ureditvi ekonomsko finančnih odnosov med Steklarno Hrastnik in H. I. Zorka Subotica SOUR bazen Bor.
Direktor DO je članom odbora povedal sledeče:
H.	I. Zorka Subotica SOUR bazen Bor, ki nas oskrbuje z borovo kislino. Za nemoten potek proizvodnje je najela tuje kredite in tako uvozila vse potrebno. Zato prosi vse poslovne partnerje, da podpišejo Samoupravni sporazum, s katerim se zavezujemo, da bomo, glede na količino dobave borove kisline, pokrili obresti za te kredite. Nas obremenjujejo za 85.000 din. Če, bomo ta Samoupravni sporazum podpisali se zavezujejo, da nam bodo dobavljali zadostne količine, če pa ne podpišemo, pa nam ne morejo zagotoviti zadostne količine borove kisline.
Direktor DO je povedal, da to ni najbolj prav, vendar če hočemo, da ne bo prišlo do negativnih posledic, moramo ta samoupravni sporazum podpisati, še posebej, ker v Jugoslaviji ni drugega proizvajalca te kisline.
Odbor je sprejel
SKLEP':
I.	Odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik se strinja s
predlogom, da direktor DO, dipl. prav. Brane Milinovič podpiše Samoupravni sporazum o ekonomsko finančnih odnosih, med Steklarno Hrastnik in H. I. Zorka Subotica SOUR bazen Bor.
Pod točko štiri je Odbor obravnaval službena potovanja:
Poročilo o opravljeni službeni poti k firmi Mineralimpex Budimpešta. Potovanje sta opravila dipl. ing. Aleksej Us in tov. Milan Kožar. Cilj pogovora je bil de-talneje določiti načine in pogoje dolgoročne dobave kvarčevega peska. V Budimpešti so bili postavljeni osnovni temelji za izdelavo dolgoročne pogodbe. Mineralimpex dobavi Steklarni vsako leto bruto
10.000	ton peska kvalitete F 25. Steklarna ima možnost povečanja omenjene količine za nadaljnjih
6.000	ton letno, če to opraviči najpozneje do konca aprila. Cena peska se bo določala vsako leto do novembra meseca. Obiskala sta tudi tovarno Motim v Mosarmagya-zovom, 'kjer proizvajajo elektro taljen ognjeodporen material, ki je podoben izdelkom tovarne SEPR.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da se je cena peska z dne 1. 7. 1981 v DDR povečala oz. za 100% se je povečala cena prevoza. Pesek na Madžarskem pa stane prav toliko kot je prej v DDR, zato smo se odločili, da začnemo več peska uvažati iz Madžarske. Prav zato se je bilo potrebno dogovoriti o povečanih dobavah. Prav tako pravijo ostale steklarne v Jugoslaviji, da so tudi izdelki tovarne Motim, izredno kvalitetni.
Člani odbora so potrdili potovanje.
Nadalje je obravnavano potovanje na Frankfurtski sejem stekla, porcelana in keramike v dneh od 29. 8. do 2. 9. 1981, katerega naj bi Obiskali: ing. Anton Žagar, ing. Jože Tiišar, tov. Anton Kobal in dipl. ing. Aldksej Us. Potovanje naj bi opravili z osebnim avtomobilom. V primeru, da kateri od predvidenih udeležencev ne bo mogel na to potovanje, se naknadno določi nov udeleženec.
Člani odbora so sprejeli
SKLEP:
L ing. Anton Žagar, ing. Jože Tušaj, tov. Anton Kobal in dipl. ing. Aleksej Us opravijo službeno potovanje v Frankfurt, ZR Nemčijo, zaradi ogleda sejma stekla, porcelana in keramike od 29. 8. do 2.
9.	1981.
2.	Za potovanje se odobrijo 4 dnevnice
Ena dnevnica znaša
125 DM	500	DM
Akontacija za
nočnine	(tri)	282	DM
Skupaj	782	DM
3.	Tov. Anton Žagar dobi za gorivo 1.000 DM.
3.	Potovanje se opravi z avtomobilom ing. Antona Žagarja.
5.	Za inozemske dnevnice se koristijo devizna sredstva TOZD.
6.	Za izvedbo tega sklepa je zadolžen gospodarsko računski sektor.
Pod točko pet:
— Prošnje za finančno ali materialno pomoč pri organizaciji srečelova itd.
(Nadaljevanje na 6. strani)
	DISCIPLINA PREGLED IZREČENIH UKREPOV Trinajsto zasedanje disciplinske komisije dne 29. 5. 1981			
Priimek in ime	Rojen		TOZD—DSSS	Izrečen ukrep
Fabjanič Martin	14.	8. 1944	1	Prekinitev delovnega razmerja
Dimitrijevič Milorad	- 2.	1. 1943	1	Opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din
Jovič Stojan	20.	10. 1963	1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Požun Danilo	14.	1. 1955	1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Savič Dušan	12.	5. 1953	1	Opomin
Stojančič Radomir	22.	10. 1962	1	Prekinitev delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta Pavšalna odškodnina 487 din
Bojanovič Slavi	3.	2. 1956	2	Javni opomin Pavšalna odškodnina 900 din
Delič Smilka	5.	1. 1959	2	Prekinitev delovnega razmerja
Huzejrovič Muharem	8.	4. 1960	2	Javni opomin Pavšalna odškodnina 500 din
Ivankovič Andželka	19.	4. 1949	2	Opomin
Kovačevič Nusret	10.	6. 1949	2	Javni opomin
Mikanovič Milenko	21.	7. 1944	2	Opomin
Sekulič Ana	10.	10. 1954	2	Javni opomin
Tabakovič Sabina	29.	5. 1959	2	Javni opomin
Nesladek Jadranka	11.	11. 1948	3	Opomin Pavšalna odškodnina 500 din
Perko Lidija	17.	11. 1947	3	Javni opomin Pavšalna odškodnina 1.500 din
Mihajlovič Janja	11.	4. 1963	DSSS	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Vidovič Franc	25.	11. 1939	DSSS	Opomin
	Štirinajsto zasedanje disciplinske komisije, dne 19. 6. 1981			
Bagara Alojzije	5.	3. 1956	1	Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 1 leta
Baranja Jože	4.	11. 1946	1	Prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev.
Hrup Karel	13.	2. 1957	1	Opomin Pavšalna odškodnina 500 din
Knez Janez	14.	4. 1946	1	Opomin
Lopar Mladen	7.	8. 1964	1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Planinc Milan	23.	9. 1946	1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 32.000 din
Strašek Jože	8.	7. 1932	1	Opomin Pavšalna odškodnina 500 din
Bagarič Željan	15.	4. 1961	2	Javni opomin Pavšalna odškodnina 500 din
Gojgič Dragi	11.	7. 1958	2	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Hrstič Ibro	15.	10. 1930	2	Javni opomin Pavšalna odškodnina
Jozbec Ivan	17.	6. 1932	2	Na zdravljenje Pavšalna odškodnina 300 din
Jakopič Gregor	11.	12. 1951	2	Opomin Pavšalna odškodnina 375 din
Omeršič Demila	2.	1. 1958	2	Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Tabakovič Sabina	29.	5. 1959	2	Premestitev za dobo treh mesecev v TOZD 1 na dela odnašalke
Grohar Marta	20.	10. 1945	3	Opomin Razgovor o zdravljenju
Kekič Angela	2.	4. 1934	3	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Radočaj Dejan	9.	9. 1964	3	Opomin Pavšalna odškodnina 600 din
Slokan Nada	3.	4. 1949	3	Opomin Pavšalna odškodnina 500 din
Auflič Alojz	10.	6. 1947	5	Javni opomin Pavšalna odškodnina 37,50 din
Biderman Ivan	25.	6. 1954	5	Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šestih mesecev Pavšalna odškodnina 225 din
Durovič Dušan	3.	5. 1944	5	Opomin Pavšalna odškodnina 150 din
Duranovič Nuhan	21.	7. 1960	5	Povrnitev škode povzročene v samskem domu
Kostič Miodrag	23.	3. 1954	5	Javni opomin Pavšalna odškodnina 900 din
Tovornik Zdravko	20.	1. 1954	5	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Tovornik Zvonko	13.	2. 1951	5	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Mitrovič Maruša	7.	5. 1928	DSSS	Opomin Pavšalna odškodnina 600 din
Plazar Vida Podatke zbrala Jelka Urbajs	4.	6. 1931	3	Postopek se ustavi Tajnik komisije Vidovič Franc
Problematika kontrole
Vloga kontrole, v procesu izdelave steklenih izdelkov je zelo pomembna. Od pregleda je odvisno, kakšna kvaliteta zastopa našo tovarno na trgu. Ta pa daje določeno privilegiranost pred o-stalimi proizvajalci tovrstnih proizvodov na trgu. Delo kontrole, omejujem se na kontrolo avtomatske proizvodnje, temelji na dogovorih s kupci, delno pa na lastnih izkušnjah.- Naši izdelki služijo predvsem kot embalaža v raznih industrijah, v gostinstvu ter za razsvetljavo.
V njej polnijo izdelke prehrambene industrije, kozmetike in farmacevtske preparate. Polnjenje se odvija na najsodobnejših polnilnih linijah. Te so visoko produktivne s kapaciteto polnjenja prek 10.000 steklenic na uro. Kot primer navajam pol-
njenje steklenic frutek v Fraktalu, ko so v naši prisotnosti polnili 18.000 steklenic na uro, kar pa še ni maksimalna zmogljivost.
Omenjene hitrosti polnjenja postavljajo našim ' izdelkom dodatne pogoje, ki se kažejo v ozkih tolerancah dimenzij. Povečuje se zahteva glede odpornosti na razne obremenitve in temperaturne spremembe. Tako, da vsako odstopanje od teh zahtev pomeni zastoj na polnilni liniji, v večjem obsegu pa reklamacije. Sicer to ni pogosto, je pa zelo neprijetno. Večinoma gre Za primere, ko kupec še ne obvlada novo instaliranih linij ter krivdo vali na embalažo. V drugih primerih pa gre za malomarnost pri pregledu in neupoštevanje navodil.
Trak v hladilni peči se z izdelki hitro pomika naprej. Delavke pregle dalke si pogosto ne morejo privoščiti polurnega odmora
Delo samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 5. strani)
Direktor misli, da se je potrebno dogovoriti, da bo Odbor za poslovno politiko DO od odborov za gospodarstvo in planiranje TOZD pooblaščen, da sam odloča komu in koliko se bo dalo, saj se v nekaterih TOZD podajajo .predlogi, da bi nekatere stvari bolj celovito reševali.
Člani odbora so sprejeli
SKLEP:
1.	Vse vloge oz. prošnje za pomoč pri organizaciji srečelova na veselicah in drugih družabnih prireditvah Odbor za poslovno politiko naslavlja na odbore za gospodarstvo in plan TOZD 1. in 2. Pri tem se pojavljajo razne težave. Predvsem pa ni pregleda kdo dobi oz. kdo da to pomoč.
2.	Odbor naslavlja na delavske svété TOZD 1„ 2. in 3., vlogo.za načelno soiglasje, da sam lahko odloča komu bo dana pomoč — seveda' v okviru določenih vrednosti izdelkov.
3.	Takšno stališče je bilo zavzeto glede na to, da so člani Odbora za poslovno politiko izvoljeni izmed delavcev vsake TOZD, kar pomeni, da v primeru spremembe ne gre za neko samovoljno odločanje izven TOZD.
Športno društvo »RUDAR«
Pod isto točko dnevnega reda je bila podana informacija o Športnem društvu »Rudar«.
Prošnja za pomoč pri organizaciji tombole ŠD Rudar.
SKLEP:
1.	Steklarna Hrastnik da pomoč športnemu društvu Rudar, pri organiziranju tombole, in sicer 2.500 din pod pogojem, da je zaščitni znak Steklarne Hrastnik označen na tombolskih plakatih.
2.	ing. Jože Tušar je zadolžen za izvedbo tega sklepa.
Pod isto točko dnevnega reda je bila podana informacija o rezultatih novih ukrepov v naši DO v zvezi z bolniškim staležem. Natančnih analiz še nismo opravili.
Po pripovedovanju zdravnikov pa je bilo lani julija v bolniškem staležu 225 delavcev, letos pa samo 55, kar nam zgovorno pove, kakšen je rezultat.
Nadalje je direktor DO seznanil člane odbora o novih ukrepih v SRS in SFRJ o omejitvi uvoza opreme ter o prepovedi investicijskih vlaganj. Ti ukrepi prizadenejo tudi Steklarno Hrastnik, saj bo v bodoče zelo težko uvoziti ^tudi najpomembnejšo opremo.
Predsednik Odbora Alojz Marčen
Velika zatrpanost z izdelki ogroža varnost na delovnem mestu, povzroča pa tudi slabo počutje delavk in delavcev
Kaj trenutno tare kontrolo TOZD II? Trdim, da kvalifikacijska raven in struktura zaposlenih! Pri analizi kvalifikacij lahko povem, da smo pri sprejemu na delo zelo tolerantni. Navadno se zadovoljimo s tem, da ima prosilka stanovanje. Tako ,se v trenutni strukturi nahajajo tudi nepismeni. Za novo sprejete organiziramo tečaje, ki so ozko omejeni samo na pregled. Kaj več trenutno nismo storili. V vse to pa nas sili potreba, ki izhaja iz velike fluktuacije in abcentiz-ma.
Sama struktura je dobro poznana. V naši kontroli je' zaposleno prek 200 žensk, skoraj polovica iz drugih republik. Te še nimajo urejenih stanovanjskih zadev ter otroškega varstva. Temu dodajamo še naporno 4-iz-menško delo ter pojave nediscipline, pa nam postanejo nekatere kronične težave v naši ‘kontroli bolj jasne.
Vsakodnevna problematika se
kaže tudi v obliki neustrezne embalaže, neurejenega odvoza, prepočasnega reagiranja proizvodnje na opozorilo kontrole ter velikega števila vseh vrst izostankov z dela. Posledica temu je, da nismo v stanju zagotoviti vsem izmenam 30 minut odmora med delom.
Če bi na kraju iskal rešitev iz te situacij bi dodal še nekaj misli. Število zaposlenih v kontroli je veliko. Ima svoje zahteve in vpliv na ceno proizvodov. Kontrola na takih proizvodnih linijah pa je zelo naporna. Primerjava med modernim trokä-peljnim elektronskim avtomatom in kontrolo, ki pregleduje stekleničke na tej liniji, je nesmiselna. Lahko bi jo imenovali boj med najsodobnejšim strojem in človekom, ki gre v škodo zadnjega. V nadaljnjem razvojnem programu bomo to morali upoštevati ter pričeti z uvajanjem avtomatskih kontrolnih linij.
Franc Šuster
avtomatske proizvodnje
Bolniški stalež v mesecu juliju
Podatki kažejo, da so ukrepi za zmanjšanje bolniškega staleža le uspešni. V primerjavi s prvim polletjem je stalež v juliju manjši za približno 20 odstotkov. Bistveno se je zmanjšal stalež do 30 dni, saj je manjši v primerjavi-s prvim polletjem kar za 45 odstotkov. Stalež nad 30 dni pa je ostal približno enak.
Z rezultati in oceno ukrepov pa se ne smemo prenagliti. Šele v naslednjih mesecih se bo pokazalo, v kakšni meri se je bolniški stalež zmanjšal. Upoštevati moramo, da je v mesecu juliju čas dopustov, ki tudi vplivajo na zmanjšanje staleža. Večje število primerov staleža pa se je začelo v juniju, ko še nismo upoštevali ukrepov, nadaljevali pa so se v mesec julij.
Bolniški stalež do 30		dni		Bolniški nad 30	stalež dni •—	do 30 in skupaj
TOZD	Št. primerov	Izgub- ljene ure	%	Št. primerov	Izgub- ljene ure	%
TOZD 1	133	5.216	5,26	174	9.335	9,41
TOZD 2	73	3.344	3,81	117	8.454	9,62
TOZD 3	11	644	4,54	22-	1.129	7,94
TOZD 4	18	464	2,65	22	989	5,65
TOZD 5	19	896	3,24	25	1.799	6,50
DSSS	24	1.071	1,92	49	3.723	6,66
DO	278	11.635	3,85	409	25.429	8,41
Povprečno	v prvem polletju		6,93			10,54
Stane Bočko
Danes v posebni prilogi Steklarja objavljamo osnutek pravilnika o delovnem redu v DO Steklarni Hrastnik. Pobuda za izdelavo tega pravilnika je bila dana na samoupravnih organih in na osnovnih organizacijah sindikata. Pravilnik o delovnem redu naj bi celovito opredelil posamezna področja odnosov in razmerij v delovni organizaciji, kajti sedaj so ta področja opredeljena v organizacijskih predpisih, ki se sprejemajo po potrebi. Kljub temu so bila do sedaj posamezna razmerja znotraj DO neopredeljena, kar ima za posledico, da proti kršilcem teh razmerij ne moremo ustrezno ukrepati.
Osnutek pravilnika o delovnem redu objavljamo z namenom,' da bomo z njegovo vsebino seznanjeni vsi člani kolektiva, kajti le tako bomo v postopku za sprejem lahko dali svoje mnenje, predloge in pripombe. Osnutek, pravilnika bo v javni razpravi in sicer se bo o njegovi vsebini razpravljalo na sindikalnih dkupinah ter na delavskih svetih v TOZD in V DSSS. Strokovna služba bo pregledala pripombe in predloge ter oblikovala predlog pravilnika o delovnem redu, katerega bo isprejel DS delovne, organizacije.
Želimo, da bi v javni razpravi aktivno sodelovali vsi zaposleni, kajti zavedati se moramo, da bo po sprejetju pravilnika potrebno dosledno spoštovati njegova določila, kajti le tako bomo zagotovili enoten delovni red v celotni delovni organizaciji.
Na podlagi določil 116. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo Steklarna Hrastnik je delavski svet
delovne organizacije po javni razpravi v TOZD in DSSS na .
redni seji, dne ............... sprejel naslednji
PRAVILNIK
o delovnem redu v DO Steklarni Hrastnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se enotno določi način vstopa in izstopa delavca iz območja delovne organizacije Steklarne Hrastnik (v nadaljnjem besedilu DO Steklarne) z namenom, da se s tem e-notno določi delovni red, krepi delovna disciplina, optimalno koristi delovni čas, da se na ta način dosežejo večji delovni in e-konomski uspehi in nudi osnova za izvajanje družbene samozaščite v cilju varovanja osebne in družbene lastnine in varnosti delavca.
2.	člen
S tem pravilnikom se v DO določa predvsem:
—	prihod in odhod delavcev v in iz območja DO
—	gibanje delavca med delom
—	vstop in izstop zunanjih o-seb v in iz območja DO
—	vstop, izstop, gibanje in spremljanje tujih oseb
—	prinašanje in odnašanje materiala in drugih predmetov v in iz delovne organizacije
t— vhod in izhod motornih vozil ter parkiranje
—	pravice in dolžnosti delavca službe zavarovanja pri izvajanju določil tega pravilnika
—	hišni red v samskih domovih DO Steklarne
—	zaklepanje in odklepanje prostorov
3.	člen
»Delavec« v smislu določil tega pravilnika pomeni osebo, ki v proizvodni TOZD ali v skupnih službah združuje delo za določen ali nedoločen čas, učenec v gospodarstvu ali dijak in študent na praksi.
4.	člen
Vsak delavec mora ob prihodu na delo in pri odhodu z dela pri vratarju evidentirati svoj prihod oziroma odhod na evi-
denčni kartici. Dijaki in študenti morajo imeti pri sebi potrdilo o kraju in času opravljanja prakse.
5.	člen
Inšpektorji, ki se izkažejo z u-strezno inšpektorsko legitimacijo, imajo prost vstop na območju DO brez dovolilnice in ob vsakem času. Ob prihodu inšpektorja vratar javi njegov prihod pooblaščeni osebi, ki jo je inšpektor zahteval, oziroma pokliče o-sebo, ki inšpektorja spremlja, če ta to želi.
Inšpektorji imajo pravico nemoteno pregledati delovišča, prostore, naprave, delovna mesta, listine, zbirati obvestila, zasliševati ljudi ter odnesti s seboj vzorec materiala, ki je potreben v inšpekcijskem postopku.
6.	člen
S posebnimi izrazi so v tem pravilniku opredeljeni naslednji pojmi:
—	varovano območje je ograjeno območje DO Steklarne z določenimi, za vhod in izhod u-rejenimi mesti — vratarnicami,
—	varnostnik; so delavci, ki o-pravljajo naloge v službi zavarovanja. To so vratarji, čuvaji in dežurni gasilci,
—	zunanje osebe so stranke, gosti, udeleženci ekskurzije, privatne osebe in delavci drugih OZD, ki začasno opravljajo delo v DO Steklarni,
—	tuje osebe so osebe iz drugih držav in diplomatski predstavniki, ki obiščejo DO Steklarno,
—	stranke so zunanje osebe, ki prihajajo v DO po službenih dolžnostih,
—	gosti so zunanje. osebe, ki obiščejo DO in katerih sprejem se opravi po protokolu,
—	ekskurzije so skupine zunanjih oseb, ki obiščejo DO in zaradi ogleda proizvodnih obratov,
—	privatne osebe so zunanje osebe, ki prihajajo v DO zaradi privatnih opravkov, obiskov delavcev, ki so na delu in podobno,
—	zamudniki so delavci, ki prihajajo na delo v svoji izmeni pozneje, kot je to določeno s Pravilnikom o delovnih razmerjih.
II. PRIHODI IN ODHODI DELAVCEV
7.	člen
Praviloma je delavcem dovoljen vhod v DO samo na delo na odrejeni redni izmeni.
Vhod na varovano območje in izhod iz njega sta delavcem dodeljena samo na določenih mestih in sicer za delavce proizvodnih TOZD, skladišča gotovih izdelkov, kartonaže, delavce službe zavarovanja in čistilke pri glavni vratarnici, za delavce v u-pravni zgradbi pa pri severni vratarnici. Vhodi in izhodi na stranskih prehodih niso dovoljeni, razen v primerih požarov, elementarnih nesreč in drugih izrednih razmerah.
8.	člen
Na delo na razporejeno izmeno lahko delavci prihajajo v varovano območje do največ pol ure in najmanj pet minut pred začetkom dela izmene, razen v kolikor značaj dela zahteva drugačno razporeditev delovnega časa in neusklajenost prometnih zvez. Delavcem je dovoljen vhod v DO do časa pred začetkom dela izmene. Delavci, ki pridejo na delo pozneje, se obravnavajo kot zamudniki.
9.	člen
Zamuda na delo ni dovoljena in je po določilih pravilnika o delovnih razmerjih delavcev o-značena kot kršitev delovnih obveznosti, razen v primerih, ko je zamuda posledica višje sile oz. drugih utemeljenih in dokazanih objektivnih vzrokov, katerih delavec kljub prizadevanju m mogel pravočasno odpraviti. Če je delavec zamudil na delo, se mora, preden prične z delom na svojem delovnem mestu, javiti neposrednemu vodji, ki je dolžan vpisovati točen čast ko je delavec pričel z delom. Če delavec zamudi več kot dve (eno) uri, brez upravičenega razloga, ta dan na tej izmeni ne more pričeti z delom in se šteje kot neupravičen izostanek. Če delavec zamudi več kot 5 minut, se mu za-ta dan obračuna 7 (6) ur. Zamujeni čas se obračunava kot neupravičeni izostanek.
10.	člen
Pravočasen prihod na delo in odhod delavcev z dela nadzorujejo in evidentirajo varnostniki — vratarji in sicer z žigosanjem evidenčnih kartic, ki so osnova za vsakomesečni izračun akontacije osebnega dohodka. Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti so dolžni, da na način in po postopku, kot je določen za vodenje evidence o prisotnosti na delu, pred -pričetkom dela izmene registrirajo svoj prihod na delo oziroma odhod z dela.
Pri prihodu na delo delavec vzame svojo evidenčno kartico, jo izroči varnostniku, ki mu jo registrira, nato pa jo vloži v stensko omaro na določeno me-
sto. Isti postopek velja tudi' pri odhodu z dela.
11.	člen
Izhod delavcu iz DO v rednem delovnem času praviloma ni dovoljen, razen v določenih primerih. Vsak tovrsten izhod delavec evidentira na evidenčni kartici, ' vratarju pa predloži oziroma pokaže ustrezen dokument.
12.	člen
Po končanem delu na svoji izmeni smejo delavci zapustiti DO šele po uri, določeni za konec delovnega časa; vendar pa jo morajo zapustiti najpozneje pol ure po preteku delovnega časa, razen v izjemnih primerih, ko tehnološki proces ali drugi izjemni pogoji zahtevajo drugače. V tem primeru delavec po končanem delu na svoji izmeni ne evidentira kontrolne kartice, temveč jo evidentira po končanem delu v podaljšanem delovnem času, če medtem ne zapušča delovne organizacije.
Ce delavec po končanem delu na svoji izmeni zapusti DO in se vrne po določenem času na delo v podaljšanem delovnem času, mora svoj odhod in ponovni prihod evidentirati na evidenčni kartici. V obeh primerih mora delavec javiti vratarju razlog kasnejšega odhoda, kar vratar vpiše v predpisano evidenčno knjigo.
Kot za redni delovni čas, se tudi za delo v podaljšanem delovnem času obračunavajo le celotne ure.
V primeru, če je delavec v prostem času poklican v DO zaradi nujnih in nepredvidenih o-pravil, se mu poleg dejansko o-pravljenih ur v podaljšanem delovnem času prizna dodatno še dve uri..
Delavcem, ki v času praznika dežurajo doma, se obračunajo štiri ure dela.
13.	člen
Izven rednega delovnega časa imajo prost vhod v varovano območje oz. v DO:
—	individualno poslovodni or-
gàn
—	delavci, ki imajo stalno prepustnico
—	delavci s posebnimi pooblastili in vodje samostojnih služb
—	delavec, ki je določen za dežurnega v DO ali je v pripravljenosti na domu ter je poklican v DO
—	delavci in osebe, ki opravljajo pogodbeno delo in imajo posebno dovoljenje
—	delavci, ki se udeležujejo sej samoupravnih organov, strokovnih posvetov in sestankov družbenopolitičnih organizacij
—	delavci, ki imajo osebne o-pravke v delovni skupnosti, toda le pri severni vratarnici.
Vse ostale delavce, ki želijo vstopiti v varovano območje izven svojega rednega delovnega časa), obravnava služba zavarovanja kot zunanje osebe.
14.	člen
Delavcem in zunanjim osebam, ki opravljajo v DO pogodbena dela* je dovoljen prihod in izhod iz varovanega področja na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o delu in pismene dovolilnice.
Delavcem, ki so udeleženci sej in sestankov, je dovoljen prihod v DO, ko ob vhodu in izhodu predložijo vabilo za sejo ali sestanek.
XII. GIBANJE DELAVCA MED DELOM
15.	člen
Delavec mora biti na svojem delovnem mestu ob uri, določeni za začetek njegovega dela ali izmene, da bi lahko pričel z delom brez zamude. Primopredaja dolžnosti dela delavca v izmenah je dovoljena samo ob. uri prenehanja dela ene izmene, o-ziroma ob uri pfičetka dela naslednje izmene.
Kontrolo točnega začetka dela opravljajo neposredni vodje.
16.	člen
Med delovnim časom se delavec ne sme odstraniti z delovnega mesta brez vednosti in dovoljenja neposrednega vodje, razen v času polurnega odmora med delovnim časom.
Zapustitev delovnega mesta med delovnim časom je dovoljena samo zàradi opravljanja delovnih nalog ali službenih opravkov. Kot službeni opravki se štejejo tisti opravki, katerih izvršitev je v interesu DO ali proizvodne delovne enote, kot tudi odsotnosti, ko delavci pp vabilu organov DPS, DPO ali samoupravnih organov, katerih člani so. odhajajo na seje in sestanke, ki so med delovnim časom.
17.	člen
Delavci koristijo svoj polurni-odmor med delovnim časom v skladu z razporedom za vsako proizvodno delovno enoto posebej, vendar se v tem času ’ ne . smejo odstraniti iz varovanega območja DO.
Z delom na delovnem mestu lahko prenehajo delavci šele ob začetku odmora, pričeti z delom pa morajo takoj po poteku časa, ki je določen za odmor.
18.	člen
Zapustiev delovnega mesta za- . radi osebnih ali privatnih opravkov v varovanem območju izven časa, določenega za polurni odmor, praviloma ni dovoljen, izjemoma lahko v nujnih in neodložljivih primerih dovoli zapustitev delovnega mesta neposredni vodja.	’ ,
»	19. člen
Vsako zapustitev delovnega mesta ali dela izven' časa, določenega za polurni odmor brez dovoljenja neposrednega vodje se šteje kot kršitev delovnih obveznosti.
20. člen
Med delovnim časom lahko delavec zapusti varovano območje DO le v primerih, ko mora opraviti službene dolžnosti. V izjemno opravičenih primerih delavec lahko zapusti območje DO zaradi nujnih in neodložljivih opravkov, nastopa dopusta, bolezni, šolanja, sodelovanja članov Svobode II na proslavah in pogrebih ter v podobnih primerih. V teh primerih je izhod dovoljen le z dovolilnico.
Delovno organizacijo lahko zapustijo med delovnim časom samo delavci, ki predložijo:
—	dovolilnico za izhod,
—	veljavni potni nalog ali
—	veljavni delovni nalog za delo izven sedeža DO.
Delavci so dolžni predložiti oz. pokazati vratarju dokument, s katerim jim je dovoljen izhod iz DO.
Delavci, ki zapustijo DO z dovolilnico za izhod, so dolžni odhod in povratek v DO evidentirati na evidenčni kartici.
22.	člen
Delovno organizacijo, lahko zapustijo med delovnim časom brez dovolilnice za izhod le delavci s posebnimi pooblastili in delavci, ki glede na naravo dela pogosto zapuščajo DO. Ti delavci so:
—	direktor delovne organizacije
—	pomočnik direktorja za tehnična vprašanja
—	vodje TOZD in sektorjev
—	kurir
—	kurir za SDK in banko
-4- voznik službenega vozila
—	referent za SLO in DS
—	vodje samskih domov
Pri vsakem tovrstnem izhodu je delavec dolžan javiti v tajništvo DO, kam je namenjen in približen čas odsotnosti. Tajnica IPO vodi o tovrstnih izhodih posebno evidenco. Brez dovolilnice lahko zapustijo DO člani enot CZ in NZ ter gasilci v primeru alarma s sireno ali sklica s pozivi.
23.	člen
Dovolilnice za izhod, lahko izdajo le vodje TOZD in vodja DSSS. V nobenem prileru ne more oseba podpisati dovolilnice zase, taka dovolilnica je neveljavna. Na dovolilnici morajo biti izpolnjene vse rubrike. Dovolilnico za izhod je potrebno izpolniti v dveh izvodih, eden o-stane v bloku dovolilnice, drugi pa se izroči delavcu. Na dovolilnici mora biti označen točen čas, ko je delavec prenehal- z delom na delovnem mestu. Ob izhodu iz 'DO mora delavec vratarju izročiti dovolilnico za izhod. Ce se delavec vrne še v času trajanja dela njegove izmene, mu vratar na dovolilnico vpiše čas vrnitve. Vse dovolilnice za izhod vratar pošlje skupno z evidenčnimi karticami službi v TOZD oz. DSSS, ki opravlja kontrolo opravljenih delovnih ur.
24.	člen
Delavčeva odsotnost zaradi privatnih opravkov se> ne vpisuje v delovni čas in se v ta čas ne obračuna nadomestilo osebnega dohodka, razen v primeru odsotnosti, ko je delavec'v skladu s samoupravnim sporazumom ali drugim samoupravnim aktom u-pravičen do nadomestila, ali če je čas, ko je bil odsoten, nadoknadil.
25.	člen
Prenehanje del,a pred potekom določenega delovnega časa ni dovoljeno. Delavec lahko zapusti delovno mesto šele' po končanem delovnem času. Prenehanje z delom pred potekom delovnega časa je po določilih pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti kršitev delovne obveznosti in se ta čas pri obračunu osebnega dohodka šteje kot čas, ko delavec ni delal.
IV. VSTOP IN IZSTOP ZUNANJIH OSEB V IN IZ OBMOČJA DO
26.	člen
Zunanjim osebam je dovoljen vstop v DO samo skozi glavni vhod in vhod v upravno zgradbo. Zunanje osebe mora ob prihodu vratar obvezno ustaviti ter jih glede na vzrok prihoda opredeliti kot stranke, goste, ekskurzije ali privatne osebe ter na podlagi te ugotovitve ustrezno u-krepati.
27.	člen
Službeni obiski pri proizvodnih TOZD se lahko dovolijo in o-pravljajo le izjemoma, če je to nujno ter brez škode za DO. Za take službene obiske mora vratar dobiti predhodno dovoljenje od direktorja DO ali IPO tiste TOZD, kamor je obisk namenjen. Oseba, ki izda dovoljenje za službeni obisk, je dolžna preskrbeti tudi spremljevalca, ki spremlja zunanje osebe ves čas obiska.
Ne smatra se obisk v smislu določila prvega odstavka tega člena, kadar stranka obišče komercialni sektor, razvojni sektor ali druge službe v upravni zgradbi DO, ki je prostorsko ločena od neposredno proizvodne dejavnosti.
28.	člen
Službeni obiski v varovano območje DO popoldne in ponoči se lahko opravijo samo na podlagi dovoljenja direktorja DO ali od njega pooblaščenega delavca, ki obisku zagotovi potrebno spremstvo.
29.	člen
Zunanje osebe, ki obiščejo DO, obvezno prejmejo pri vratarju posebno dovolilnico, ki jo na podlagi podatkov obiskovalca izpolni vratar, podpiše pa vodja oddelka, pri katerem je bil obisk izvršen. Pri odhodu iz DO dovolilnice oddajo vratarju, ki jo podpiše ter evidentira.
30.	člen
Privatni obiski delavcem v DO so prepovedani. Izjemoma lahko neposredni vodja v upravičenih in nujnih primerih dovoli privatni obisk, ki pa se lahko opravi izključno pri vratarju. Privatni obisk sme trajati največ 10 minut.
"31. člen
Ekskurzije v DO so dovoljene samo po predhodnem dovoljenju direktorja DO na podlagi pismene vloge, sprejete najmanj pet dni pred obiskom.
Oseba, ki je pooblaščena za o-dobritev ekskurzije zaradi ogleda DO, mora ob izdaji dovoljenja, določiti delavca, ki bo ekskurzijo vodil od vhoda do izhoda DO ter dajal vse informacije in potrebna, pojasnila;
32.	člen
Posamezni obiski zaradi ogleda DO so praviloma prepovedani, razen obiska gostov izjemoma z dovoljenjem direktorja DO.
V.	VSTOP, IZSTOP, GIBANJE IN SPREMLJANJE TUJIH OSEB
33.	člen
Tuje osebe, ki obiščejo delovno organizacijo med rednim delovnim časom, smejo vstopiti, v
proizvodne oziroma poslovne prostore šele, ko jih pri vratarju sprejme pooblaščena oseba iz DO.
Tujim'osebam je vstop in izstop iz DO dovoljen le pri vratarju na glavnem vhodu in severnem vhodu.
Izven rednegà delovnega časa ne more nihče vstopiti v DO brez uradnega pooblastila direktorja.
34.	člen
Tuje osebe — monterji morajo imeti za opravljanje potrebnih del določen program njihovega dela in določeno gibanje v delovni enoti.
Tuja oseba mora dela oz. opravila, določena v programu, o-pravljati v prisotnosti odgovorne osebe delovne enote oziroma temeljne organizacije.
35.	člen
Tujim in drugim osebam se lahko dovoli strokovno izpopolnjevanje, ki ga odobri direktor DO. Pred pričetkom strokovnega izpopolnjevanja se izdela natančen plan njihovega strokovnega izpopolnjevanja z navedbo delovne enote in mesta, kjer se bo program izvajal.
36.	člen
Pooblaščena oseba, ki sprejme tujo osebo, je dolžna o tem takoj obvestiti vodjo službe zavarovanja, tuji-osebi pa dati v izpolnitev prijavo, ki je določena s posebnim predpisom.
Oseba, ki je sprejela tujo stranko, je dolžna v dveh dneh izpolniti poročilo o obisku tuje stranke in ga dostaviti vodji službe zavarovanja.
37.	člen
Tujim osebam, zunanjim osebam ter delavcem DO je prepovedano snemanje in slikanje proizvodnih objektov in naprav, skicirati proizvodne naprave in prepisovati dokumente prolzvod-no-tehničnega značaja brez dovoljenja direktorja DO.
Tujim osebam je prepovedan vstop v prpstore, ki so posebnega pomena za SLO in DS.
38.	člen
Pooblaščene osebe, kx sprejemajo tuje osebe, in z njimi q-pravljajo razgovore, so dolžne dosledno izvajati določila tega pravilnika. Pravilnika o družbeni samozaščiti ter paziti na varnost , poslovni!) in drugih tajnosti pri vodenju razgovora.
39.	člen
. Pooblaščeni delavec se lahko sestane s tujo osebo tudi izven delovne organizacije, v kolikor je to «v poslovnem interesu. Tudi v tem primeru je potrebno podati pismeno poročilo v skladu z določili 36. člena tega pravilnika.
40.	člen
■ Pri vsakem razgovoru s tujo osebo morajo biti prisotne najmanj dve osebi, ne glede, kje se razgovori oz. poslovni stiki o-pravljajo. Pri razgovoru morajo sodelovati odgovorne osebe, ki ta pravila opravljajo.
PRINAŠANJE IN ODNAŠANJE MATERIALA, BLAGA
IN DRUGIH PREDMETOV V IN IZ DELOVNE ORGANIZACIJE
41.	člen
Za odnašanje in odpremo materiala, blaga odpadkov in drugih predmetov iz DO mora vsakdo imeti posebno dovolilnico, odpremnico, fakturo ali reverz po enotnem obrazcu. Dokument iz prejšnjega odstavka izdajajo delavci, pooblaščeni za izdajo blaga, materiala, odpadkov in drugih predmetov. Pri izhodu iz DO se mora en izvod tega dokumenta oddati vratarju, ki tudi opravi pregled in kontrolo ter vodi predpisano evidenco.
42.	člen
Brez ustreznega dovoljenja in dokumentov je vsako odnašanje materiala, blaga, odpadkov in drugih predmetov, ki so družbena lastnina, iz DO prepovedano ter je po določilih pravilnika o materialni in disciplinski' odgovornosti kršitev delovne obveznosti.
43.	člen
Za orodje in material, ki ga delavci nosijo iz DO zaradi izpolnitve določene naloge, je potrebna posebna dovolilnica, sestavljena po enotnem obrazcu.
44.	člen
Nakladanje avtomobilov se o-pravlja na južnem dvorišču, vrstni red nakladanja ureja komercialni sektor.
Šoferji avtomobilov oz. spremljevalci so dolžni prisostvovati nakladanju, kajti s svojim podpisom jamčijo za količinski prevzem, nimajo pa pravice vstopa v prostore skladišča gotovih izdelkov in ostale prostore v DO.
V primeru potrebe lahko pri službeni dolžnosti vstopijo v prostore upravne zgradbe ter velja zanje isti postopek kot za zunanje osebe.
45.	člen
Pri. izhodu je vratar dolžan sprejeti dokument od vodje nakladalne skupine, s kateripi jamči za kvalitetno opravilo odpreme.
Pri kontroli mora biti poleg vratarja obvezno prisoten tudi odgovorni vodja .nakladanja. Vratar je dolžan izpolniti poseben obrazec za vsak kamion pri vhodu in izhodu iz DO ter voditi evidenčno knjigo.
Kontrolo nad pravilnim vpisom in vodenjem evidenčne knjige ima vodja skladišča.
46.	člen
Vratarji oz. drugi delavci službe zavarovanja morajo odvzeti vsak predmet, za katerega oseba, ki ga nosi iz DO, ne predloži u-streznega dovoljenja. •
Vsakogar, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka, morajo vratarji evidentirati ter o tem obvestiti vodjo službe zavarovanja. V primeru, ko gre za poskus odtujevanja družbene lastnine kakršnekoli, je treba o tem obvezno obvestiti tudi delavce javne varnosti Hrastnik.
VII.	VHOD IN IZHOD MOTORNIH VOZIL TER PARKIRANJE
47.	člen
Tovorna motorna vozila lahko pripeljejo in odpeljejo iz varovanega območja DO zaradi nakladanja in razkladanja blaga, materiala in drugih predmetov pri severnem in južnem vhodu, ki sta določena za motorna vozila. Vratar ali druga oseba službe zavarovanja mora vozila zaustaviti in po predložitvi ustreznega dokumenta napotiti voznika na ustrezen kraj natovarjanja oz. raztovarjanja. Pri tem mora vratar vpisovati podatke o vozniku, vozilu ter tovoru v ustrezno evidenco.
48.	člen
Ob odhodu iz varovanega območja mora vsak voznik ustaviti vozilo ter pokazati vratarju pro-pustnico o tovoru, ki . ga pelje. Vratar se s pregledom dokumenta, vozila in tovora prepriča o braviini deklaraciji, vrsti in količini tovora, vrne dokument vozniku, odloži propustnico in dovoli izhod.
49.	člen
Vozilom, ki so last delovne organizacije, je dovoljen vhod in izhod iz varovanega območja DO na podlagi ustreznega potnega naloga — glede tovora na teh vozilih se ravna enako kot je to določeno za ostala vozila..
50.	člen
Promet z vozili privatnih oseb je dovoljen le v izjemnih primerih. Vsaka oseba mora imeti v ta namen posebno dovolilnico, ki jo izda direktor DO ali od njega pooblaščena oseba. Vsa vozila privatnih oseb mora pri vožnji v varovanem območju DO spremljati odgovorna oseba.
51.	člen
Parkiranje osebnih avtomobilov, mopedov in koles je dovoljeno le na za to določenih mestih. Vsi delavci lahko svoje o-sebne avtomobile parkirajo le na za to urejenem parkirišču pred gradom. Parkirni prostor pri u-pravni zgradbi je namenjen za parkiranje službenega avtomobila ter avtomobilov zunanjih in tujih ošeb. Parkiranje mopedov in koles je dovoljeno na posebej za to urejenem mestu ob cesti.
VIII.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVCA SLUŽBE ZAVAROVANJA
PRI IZVAJANJU DOLOČIL TEGA PRAVILNIKA
52,	člen
Pravice in dolžnosti ' delavcev službe ' zavarovanja so določene s samoupravnimi splošnimi akti in z načrtom zavarovanja. S tem pravilnikom se še posebej opredeljujejo pravice in dolžnosti teh delavcev, ki izhajajo iz določil tega pravilnika.
- 53. člen
Delavci delovne organizacije so dolžni upoštevati postopke delavcev službe , zavarovanja in se ravnati po njihovih zahtevah, kadar so le-te v skladu s tem pravilnikom in drugimi samoupravnimi akti.
54.	člen
Vratarji in drugi delavci službe zavarovanja so dolžni kontrolirati gibanje delavcev in zunanjih oseb v DO, promet motornih vozil in parkiranje.
Voznike motornih vozil, ki ravnajo v nasprotju z določili tega pravilnika, prijavi služba zavarovanja kot kršitelja delovnih obveznosti.
55.	člen
Delavci službe zavarovanja so dolžni preverjati vsak dokument za vhod in izhod delavcev, motornih vozil ter za odnašanje materiala. Pri izvajanju določil tega pravilnika imajo delavci službe zavarovanja vse pristojnosti in odgovornosti, določene z načrtom zavarovanja, predvsem pa:
—	legitimirati neznane osebe na varovanem območju DO
—	pregledati vozilo in kontrolirati tovor pri prihodu in izhodu iz DO
—	preprečiti osebam vstop v varovano območje, če po tem pravilniku nimajo , pravice vstopa
—	preprečiti delavcem izhode iz varovanega območja med delovnim časom, če nimajo ustreznega dovoljenja
—	preprečiti delavcem in zunanjim osebam vhod in izhod iz varovanega območja na nedovoljenih prehodih
—	opravljati kontrolo delavcev in drugih oseb ob odhodu iz DO
—	prijaviti' vodji službe zavarovanja in vodstvu TOZD in DSSS vsakega delavca, ki ravna v nasprotju z določili tega pravilnika. Pristojne osebe, ki prejmejo tako prijavo, so dolžne začeti postopek za izvedbo disciplinskega N postopka v skladu z določili pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti.
56.	člen
Vodja službe zavarovanja zagotovi, da se na vhodih (vratarnica) vodi evidenca:
—	strank, ki obiščejo DÖ
—	delavcev, ki delajo v podaljšanem delovnem času
—	oseb, ki opravljajo pogodbeno delo
—	tovornih motornih vozil
—	oseb, ki skušajo brez ustreznega dokumenta odnesti material ali druge predmete iz DO
—	delavcev, ki prihajajo na delo z zamudo ali nedovoljeno zapuščajo DO med ali pred pretekom predpisanega delovnega časa.
IX.	HIŠNI RED V SAMSKIH
DOMOVIH DO STEKLARNE
57.	člen
Samski domovi DO' Steklarne so namenjeni prevsem delavcem Steklarne, ki so samski in. nimajo stanovanja ter poročenim delavcem, ki imajo družino izven območja Hrastnika.
58.	člen
Če kapacitete samskih domov niso v polni meri izkoriščene z delavci iz prejšnjega člena, se
lahko sprejmejo v samske domove tudi druge osebe, ki niso zaposlene v DO Steklarni. Za te stranke se določijo posebni pogoji glede cene in časa prebivanja, kajti prostor lahko koristijo le začasno, dokler je na razpolago, v nasprotnem primeru pa se morajo izseliti.
59.	člen
Vsak stanovalec v samskem domu mora brezpogojno skrbeti za red in čistočo v sobi kot tudi v ostalih prostorih, ki jih uporablja. Zlasti je dolžan paziti na inventar in ga varovati pred poškodbami.
Zbor stanovalcev posameznega samskega doma izvoli domsko skupnost, ki skrbi za pravilno izvajanje hišnega reda in vzdržuj’e stike z vodjem samskih domov ter samoupravnimi organi in DPO v delovni organizaciji.
60.	člen
Stanovalci samskega doma i-majo naslednje pravice in dolžnosti:
1.	Skrbijo, da prejemajo posteljno perilo in ostali inventar v čistem in urejenem stanju.
2.	Da obvezno podpišejo izjavo o spoštovanju hišnega reda in drugih določil, in sicer v dveh izvodih. En izvod izjave ostane v tajništvu, drugi izvod pa dobi vodja samskih domov. Izjave se podpišejo v tajništvu.
3.	Da takoj po nastanitvi v samskem domu v tajništvu izpolnijo prijavo o bivanju, prijavo pri oddelku za ljudsko obrambo pa morajo izvesti takoj osebno.
4.	Da redno plačujejo najemnino in ostale usluge.
5.	Da takoj prijavijo vodji samskih domov vsak primer na-lezljive bolezni, ki bi se pojavila med stanovalci samskega doma.
61.	člen
V samskih domovih je strogo prepovedano:
1.	kaljenje nočnega miru (igranje, petje, kričanje, pretepanje, loputanje z vrati in podobno);
2.	pijančevanje in igranje iger za denar;
3.	sprejemanje obiskov tujih oseb ;
4.	uporaba kuhalnikov in dru-
gih termično električnih aparatov, ki zahtevajo ozemljitev, ker instalacije v domovih niso zgrajene za priključevanje takih naprav;	•
5.	zabijanje žebljev v stene in pohištvo in obešanje neokvirjenih slik;
6.	iztrkavanje krp in preprog skozi okno na dvorišče;
7.	čiščenje čevljev v sobah;
8.	shranjevanje pokvarljivih živil in drugih -odpadkov v sobah, hodnikih ali stopniščih;
9.	metanje raznih odpadkov v straniščno školjko in lijake, kot tudi na dvorišče;
10.	zastavljanje hodnikov in stopnic s kolesi, motorji ali drugimi predmeti;
11.	oviranje dela vodje samskih domov in čistilk.
62.	člen
Vsak stanovalec samskega doma mora paziti na to, da se ne kvarijo vodovodne in električne naprave. Zaradi motenj in okvar ter življenjske nevarnosti je prepovedana uporaba vseh strokovno izdelanih električnih naprav. Električne varovalne vložke je dovoljeno zamenjati le z originalnimi vložki enake vrednosti. Vsa popravila lahko izvede delavec, pooblaščen od strani TOZD.
63.	člen
Prenočevanje tujih in privatnih oseb (tudi naj ožjih sorodnikov) je v samskem domu strogo pi-epovedano. Izjema so le tisti delavci, ki nameravajo z delavci v DO skleniti delovno razmerje, nimajo pa še urejenih dokumentov, ki se zahtevajo pri sprejemu. (Za prenočevanje teh oseb mora biti določena posebna prehodna soba in dnevna cena prenočišča.)
64.	člen
Oddajanje sob oziroma postelj v samskih domovih je dolžnost vodje samskih domov, ki je tudi dolžan, da vodi točno evidenco o stanovalcih. Glavno - evidenco ter prijave in odjave vodi splošna služba, kateri je vodja samskih domov dolžan takoj javiti vsako spremembo. Vsako samovoljno preseljevanje iz sobe v sobo ali iz objekta v objekt brez vednosti vodje samskih domov je prepovedano.	»
65.	člen
Stanovalec je materialno odgovoren za škodo, ki jo povzroči na inventarju naklepoma ali iz malomarnosti. Stanovalci in čistilke so dolžni, da vsako nastalo okvaro ali poškodbo na inventarju ali objektu takoj po ugotovitvi javijo vodji samskih do-
mov. Če tega ne storijo, so materialno soodgovorni. V takem primeru se znesek odškodnine porazdeli po enakih deležih med čistilke in stanovalce v s.amskem domu. Odločbo o plačilu odškodnine izda od DS DSSS imenovana tričlanska komisija v skladu s pravilnikom o disciplinski in materialni odgovornosti,.
66.	člen
Stanovalec, ki je odgovoren za plačilo povzročene škode na inventarju, plača dejanske stroške materiala in popravila pri blagajni DO, oziroma se mu ob izplačilu OD odtegne znesek, za katerega ga bremeni račun, ki ga izstavi komisija za ugotavljanje škode. Če stanovalec ne povrne škode, sproži delovna organizacija pred sodiščem združenega dela odškodninski postopek.
67.	člen
Če povzročitelja škode ni mogoče ugotoviti, je na podlagi odločbe komisije za ugotovitev škode poravnajo vsi stanovalci sobe ali samega doma, odvisno od tega, kje je bila škoda povzročena.
68.	člen
Stanovalci v samskem domu morajo biti še posebej obzirni do tistih tovarišev, ki delajo v nočni izmeni in potrebujejo zato počitek prek dneva.
69.	člen
Stanovalec samskega doma, ki povzroči nered ali pretep, je po predhodno opravljenem postopku o ugotovitvi krivde izključen iz samskega doma. Postopek izvede odbor za urejanje razmerij v samskih domovih, ki ga imenuje DS DO. Odbor je izvršilni organ DS DO in je 5-član-ski.
70.	člen
Za kršitev hišnega reda so'določeni ; naslednji ukrepi:
a)	opomin
b)	izključitev iz samskega doma
Odločbo po točki a) in b) izda odbor.
71.	člen
Delavcu, ki preneha delovno razmerje v DO Steklarni, preneha istočasno tudi pravica bivanja v samskem domu in se mora iz njega takoj izseliti oziroma z dnem, ko mu preneha delovno razmerje v DO Steklarni. V primeru nasprotovanja ima DO pravico, da izvede prisilno izselitev.
X.	ZAKLEPANJE IN ODKLEPANJE PROSTOROV
72.	člen
Dolžnost vseh delavcev je, da po končanem delu vse prostore zaklenejo in ključ oddajo na za to določeno mesto. Prostor zaklepa tisti, ki zadnji zapusti prostor, oziroma delavec, ki je za to določen. V času malice in drugih odsotnosti je potrebno pisarniške prostore zakleniti, če ostane prostor nezaseden.
Vodja enote ali sektorja je odgovoren, da se prostori zaklenejo, zato lahko zadolži enega ali več delavcev, da po končanem delu poskrbijo, da se prostor zaklene in ključ preda vratarju, ki ga shrani na določeno mesto.
Po končanem čiščenju posameznega prostora so čistilke dolžne prostor zakleniti in ugasniti luči ter po končanem delu ključe predati vratarju-
73.	člen
Vsako uporabo ključa je dolžan vratar evidentirati. V primeru, da se kakšen ključ izgubi ali ukrade, je treba ključavnico zamenjati. V primeru, da se izgubi ključ od prostora, kjer se hranijo- pomembni dokumenti, denar, vrednostne listine, dokumenti z označbo tajnosti itd., se mora ključavnica takoj zamenjati. •
O vsaki izgubi ključa se mora obvestiti vodjo obrata, sektorja oz. neposrednega vodjo, ki mora poskrbeti vse potrebno, da se prostor zavaruje (zaklene) z rezervnimi ključi ali zamenja ključavnica, oziroma se prostor fizično zavaruje, če gre za pomemben prostor.
74.	člen
Po končanem delu so dolžni delavci v pisarnah, v obratih in drugih deloviščih, da pospravijo delovne površine, mize in delovišča ter da pisarniški material, orodje in pribor zaklenejo v za to namenjene predale oz. omare, da se prepreči odtujitev. Vodja enote po končanem delu kontrolira, kako delavci izvajajo sprejeto določilo.
75.	člen
Ta pravilnik sprejema DS delovne organizacije po javni razpravi na sindikalnih skupinah in delavskih svetih v TOZD in v DSSS.
XI.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA
76.	člen
Za kršitev določil tega pravilnika je delavec odgovoren po določilih pravilnika o materialni in disciplinski odgovornosti, po katerem se uvede tudi postopek za ugotavljanje kršitev in izrekanje
u&epEL	t -4MMI
77.	člen
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi.
78.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se opravijo po enakem postopku, kot je bil sprejet. Izvajanje določil tega pravilnika, nadzor, predloge za dopolnitev in spemembe izvajajo delavci prek svojih delegatov v samoupravnih organih in v ustreznih službah.
79.	člen
Z dnem veljavnosti tega pravilnika preneha veljati
—	pravilnik o gibanju in spremljanju tujih oseb ter
—	dosedanji organizacijski predpisi, ki so urejali vprašanje delovnega reda in gibanje delavcev ter zunanjih oseb.
Predsednik DS DO
ZAHVALA
Vsem tistim tovarišicam in tovarišem DO Steklarne Hrastnik, ki so 17. 7. 1981 darovali svojo kri, se od srca zahvaljujem za njihovo humano in nesebično pomoč; tako so mi pomagali k hitrejšemu okrevanju.
Prav tako se zahvaljujem vsem vodjem TOZD, ki so svojim zaposlenim dovolili izvedbo te hpmane akcije.
Vaš hvaležni Jože Gerhard
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD dekorirnica s satinirnico in ostalim se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo in izrečene besede, ki me bodo spominjale na vas.
V naprej pa vam že-lim še veliko delovnih uspehov in medr seboj nega razumevanja.
Angela Petek
ZAHVALA
Drage tovarišice - sodelavke.
Težko se je posloviti od vas.
Iskreno se zahvaljujem za prelepa darila, cvetje in za. izkazano pozornost-ob mojem odhodu v pokoj — vsem sodelavkam in sodelavcem v žigosami in brusilnici in izmeni Razdevšek TOZD 2.
Želim vam sodelavkam in vodjema tov. Đokotu Pokrajcu in Francu Šuštarju še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Lepo vas pozdravlja
Marija Pobolšaj
Obvestilo
Obveščamo vse delavce zaposlene v DO Steklarna Hrastnik, da je pričela obratovati pralnica.
Pranje opravljajo za:
a)	vse zaposlene v DO Steklarna Hrastnik,
b)	perilo za samske domove,
c)	perilo za obrat družbene prehrane.
Odpiralni čas:
—	torek od 5. do 6. ure in od 12. do 14. ure,
—	petek od 5. do 6. ure in od 12. do 14. ure.
V predvidenem odpiralnem času bomo sprejemali in izdajali perilo.
Splošno kadrovski sektor
Obvestilo
Delavci Steklarne, ki potrebujejo fotokgpije osebnih ali drugih dokumentov, jih lahko dajo napraviti v pisarni »sprejem in odprava pošte«. Cena za .po-samezno kopijo znaša: format A 5 ,2,50 din .format A4 5,00 dip format A3 10,00 din
Kljub plačilu se ne more izdelovati neomejenega števila fotokopij, ker imamo težave pri preskrbi (uvoženega) papirja.
Stanje v samskih domovih
samskih domov (teh imamo kar pet) od obrata družbene prehrane. Ta obrat kot nam je znano, se nahaja na Rudniku - medtem, ko so naši domovi na območju spodnjega dela Hrastnika. Pretìekateri samci opuščajo redno prehrano v obratu družbene prehrane in si nekatere obroke, prjpravljajo hladne ali pa ob določenih dnevih sploh ničesar ne zaužijejo.
Obisku obrata družbene prehrane se odpovedo kljub temu, da je organiziran s strani delovne organizacije brezplačen prevoz na relaciji	Steklarna—Rudnik, za de-
lavce ki imajo, manjši osebni dohodek od 8.000 din. Znano pa nam je, da neredna prehrana človeka sčasoma oslabi. Takšen delavec je tudi podvržen raznim boleznim, kar pa povzroča manjšo storilnost pri delu ali izpad proizvodnje zaradi bolniškega staleža. Torej tudi ta problem bomo morali v doglednem času rešiti, če hočemo delovni organizaciji zagotoviti delovno silo za nemoteno proizvodnjo, saj vsak izpad v proizvodnji pomeni precejšnjo izgubo planiranega dohodka.
Želimo si, da ne bi vse to ostalo pri načrtih in željah ampak da bomo načrte tudi čimpreje uresničili.	Kadrovska služba
DO Steklarna Hrastnik razpolaga s petimi samskimi domovi, katerih skupna zmogljivost znaša 150 ležišč. To so predvsem starejše
pričela adaptacija bivše ambulante in bo gotova predvidoma do sredine oktobra, kamor se bodo vselile stanovalke ženskega sam-
Podkraj 70a »baraka«, lepa, stanovalce pa motijo šumi, ki prihajajo v
Odločili smo se, da v srednjeročnem obdobju (1981—1985) povečamo kapacitete v samskih domovih za ca. 150 postelj. Prav zaradi
notranjost zaradi tankih sten
Izgled sobe v samskem domu Podkraj 70
Pogled na gradnjo novega samskega doma na Rudniku (pri Zavrsku), kjer bo nekaj ležišč tudi za delavce Steklarne
stavbe iki zahtevajo redna vzdrževanja in razna adaptacijska • dela. 'Predvsem je problematičen ženski samski dom, ki ne ustreza higienskim predpisom. V avgustu se je
skega doma. Obstoječi ženski samski dom Cesta 1. maja 13 pa se po izselitvi poruši, da se s tem pridobi tudi večje dvorišče pri skladišču gotovih izdelkov.
tega so vse naše temeljne organizacije dolžne, da združujejo sredstva za samske domove, saj si bomo le na ta način zagotovili delovno silo, ki je nujno potrebna za nemoteno proizvodnjo.
Del planiranega povečanja kapacitet v samskih domovih smo že realizirali z zgraditvijo montažnega objekta ob športnem igrišču za Savo. V drugi fazi pa želimo adaptirati bivšo ambulanto Steklarne za povečanje kapacitet ženskega dela samskih domov. S to adaptacijo bi se delno rešil stanovanjski problem mater samohranilk in samskih delavk.
V , letošnjem letu smo namenili za izgradnjo novih samskih domov na Rudniku ca. 60.000 din. Poleg vlaganja sredstev za izgradnjo novih kapacitet moramo še skrbeti za vzdrževanje obstoječih objektov, saj so to starejše zgradbe, ki zahtevajo redno vzdrževanje s lem pa tudi povzročajo precejšnje finančne stroške. Vzdrževanje samskih domov zahteva tudi precej angažiranosti nekaterih služb v naši delovni organizaciji. Pomembna je tudi čimprejšnja ugotovitev pomanjkljivosti in okvar, saj s hitro intervencijo oziroma popravili manjših poškodb lahko preprečimo kasnejša zelo draga adaptacijska popravilà večjega obsega.
Zelo resen problem pa nastaja zaradi velike oddaljenosti naših
STEKLAR
ZAHVALA
Sodelavcem in sodelavkam se iskreno zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga poklonili ob mojem odhodu v pokoj.
Ob tej priložnosti vam želim še veliko delovnih uspehov.
Še enkrat hvala!
Jože Omerzi
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem svojim sodelavcem in pregledalkam TOZD 1 za prejeto cvetje in darila.
Adi Perci
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda
FRANCA ROŠKARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani v žalostnih dneh.
Hvala pevcem in godbi na pihala Svobode II, govornikom za poslovilne besede, duhovnikom za pogrebni obred, vsem gasilcem in vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje, ter ga spremili v njegov zadnji dom.
Žalujoči: žena, hčerka in sin z družino
Moj pogled na Steklarno Hrastnik
Poletje. Za šolarje čas počitnic, vendar za mnoge tudi čas, ko se za mesec ali dva zaposlijo ali opravijo obvezno počitniško prakso. Tudi v Steklarno pride vsako leto ob tem času veliko mladih. Letos jih je bilo kar stotrideset, izmed njih pa je iblo skoraj polovica takih, ki od naše DO prejemajo kadrovsko štipendijo, zato so tukaj opravljali obvezno počitniško prakso. Za njih so to tudi prvi tesnejši stiki z delom in delovno organizacijo, v kateri se bodo po končanem šolanju zaposlili. Seveda pa imajo praktikanti v času prakse še eno obveznost. Napisati namreč morajo dnevnik o opravljeni praksi. Dnevnik, ki je nekakšno dokazilo o resnično opravljenem delu, je za nekatere delo »nebodigatreba«, za druge delo, ki se ga 'lotijo z vso resnostjo. Za nas pa je lahko tak dnevnik tudi zanimivo branje. Kako je svoja razmišljanja o Steklarni Hrastnik in o svojem delu med počitniško prakso v uvodu svojega dnevnika zapisala Danijela Tovornik, dijakinja prvega letnika Ekonomske srednje šole, pa si preberite v nadaljevanju.
Z mešanimi občutki sem zapuščala upravno poslopje, kjer sem več kot štiri tedne opravljala počitniško prakso. Veselila sem se nadaljnjih počitnic, ki jih letos še nisem imela veliko, pa vendar mi je bilo malce nenavadno ob misli, da naslednjega dne ne bom več v »svojem« delovnem kolektivu. Na cesti sem se obrnila in se zazrla v tovarno, ki se je bleščala v opoldanskem soncu. Slišalo se je ropotoanje strojev, za katerimi so delali delavci.. . Odhajala sem in še zavedala, da je moje življenje povezano s to tovarno. Odhajala sem z lepimi vtisi. Naslednjega dne bom odšla na počitnice, da si naberem novih moči za jesen, ko bom spet sedla v šolsko klop ter začela spoznavati vse tisto, česar letos še nisem vedela in kar mi bo čez eno leto na praksi nedvomno koristilo.
Počitniško prakso sem opravljala v delovni organizaciji Steklarna Hrastnik, kjer prejemam kadrovsko štipendijo. Zato je moja praksa trajala kar 23 delovnih dni; torej od 13. 7. 1981 do 12. 8. 1981. V tem času sem se marsičesa naučila in spoznala marsikaj novega. Kot praktikantka sem delala v splošno kadrovskem sektorju.
Vtis, ki ga je name napravila DO steklarna, je vsekakor ugoden. Moram reči, da sem se tu dobro počutila; moji sodelavci so bili prijazni in tovariški med seboj, bili so dober, delaven kolektiv. V delovno vzdušje, ki je tu vladalo, se mi ni bilo težko vključiti.
V našem nadstropju je bilo več pisarn, v katerih so se opravljala različna dela: sprejem in odprava pošte, referat za samoupravo, referat za socialno delo in stanovanjske zadeve, referat za SLO in družbeno samozaščito, pomočnik direktorja za tehnična vprašanja, tajništvo, direktor DO. V tem nadstropju sta bili tudi dve sejni sobi, kjer .so večkrat potekali sestanki.
Tu je bilo delo zelo razgibano, saj so najiprej sem prispele različne informacije od zunaj — torej tiste, ki so imele določen pomen za delovno organizacijo, od od tu pa se je dalje vršilo informiranje in obveščanje. Večkrat so prihajali tudi razni poslovni partnerji, stranke in delavci, ki so tu urejali svoje zadeve in reševali svoje probleme. Tehnokratizma, to je papirnatega poslovanja s strankami, o katerem sem se učila v šoli, tu nisem srečala. Uslužbenci so vsakogar,'ki-je prišel, sprejeli prijazno, se pogovorili z njim ali pa ga napotili drugam, če se je
pokazalo, da se je obrnil na napačen naslov.
Tudi jaz sem se hitro vživela v delo. Želela sem spoznati čim več novega. Nisem delala le v tajništvu, temveč tudi drugod. .V času ko je šla moja mentorica, tovarišica Milena, na dopust, sem delala tudi v referatu samoupravljanja, v referatu za SLO in družbeno samozaščito. Vsekakor lahko še enkrat poudarim, da sem postala bogatejša za mnogo novih spoznanj.
Pa naj še napišem nekaj o delovni organizaciji 'kot celoti in o vtisu, ki ga je name napravila celotna DO. Steklarna Hrastnik mi je bila vedno nekako domača, saj je moj oče v njej zaposlen že več kot 20 let. Zdaj, ko imam s to DO pogodbo o štipendiranju, pa je leta postala »moja« DO.
O strukturi DO bom podrobneje spregovorila v opisovanju poslovnega procesa, tu lahko napišem le, da znotraj DO deluje pet temeljnih organizacij in skupne službe.
Pa samoupravljanje? Mislim, da se tu dobro izvršuje. Žal samouprave po TOZD nisem mogla spoznati, pač pa v DSSS delavci referata samoupravljanje dosledno izvršujejo samoupravo in jo podajajo naprej.
Počitniško prakso sem opravljala ravno v času, ko so obravnavali polletni zaključni račun DO. Podatke je sicer sestavil in razporedil računovodski sektor, mi pa smo ta material natisnili, pripravili in razposlali. Pripravili smo še drug material, tako npr. so bili obravnavani podpisani aneksi k Samoupravnim sporazumom SIS materialne proizvodnje. Delavci vršijo samoupravljanje na zborih delavcev (v času moje počitniške prakse je bil tak zbor), na referendumih, delavskih svetih ...
V DO Steklarni Hrastnik je zaposlenih 1650 delavcev. Tu se o-pravljajo najrazličnejša dela, ki pa so vendarle povezana v celoto. Različna pa so po posameznih temeljnih organizacijah (torej v proizvodnji) in v skupnih službah (uprava DO).
Delavci imajo zadovoljive osebne dohodke, vrši se nagrajevanje po delu. Poskrbljeno je tudi za izboljšanje njihovih delovnih pogojev, vendar se tu pojavljajo različni .problemi.
Probleme delavcev ureja socialni delavec DO, lahko pa tudi drugi pristojni oziroma za to pooblaščeni organi.
Kot podatek naj omenim še prehrano delavcev: imajo veliko in svetlo menzo, kjer se lahko za-
dovoljijo z različnimi jedmi. Na voljo imajo toplo malico, ki jo lahko po jedilniku izbirajo že prejšnji dan z žetoni, ki jih zahtevajo pri blagajni. Imajo tudi bone za hladno malico, ki je prav tako več vrst. Prehrana je torej izborna in kalorična. Čas za malico je določen med polurnim odmorom, lé-ta pa je posebej določen za vsako temeljno organizacijo in za skupne službe posebej.
Naj spregovorim še o informiranju, ki tu poteka na zadovoljivi ravni. Imela. sem priložnost pobliže spoznati, kako poteka informiranje, saj sem tudi sama pomagala pri tem. Delala sem namreč skupaj z urednikom časopisa »Steklar«, ki brezplačno izhaja enkrat mesečno. Številko Steklarja, v kateri je objavljeno tudi moje delo, prilagam. V njem so različne rubrike, razni strokovni članki, novice in novosti v DO, pa tudi rubrika »Glas mladih«, kjer je objavljen tudi moj prispevek.
In končno, ker . je čas počitnic in s tem veliko govora o letnih dopustih, naj povem še to, kje in kako lahko delavci Steklarne preživijo svoj letni oddih. Če se niso odločili za hotel ali taborjenje, pač pa za letovanje v počitniškem domu, se jim ponujata dve možnosti: letovanje v gorah in na morju. DO Steklarna ima namreč dva počitniška domova: enega v Bohinju in enega v Portorožu. Oba domova sta dobro oskrbljena in delavci jih radi in v velikem številu obiskujejo, saj so cene ugodne in dostopne vsakemu žepu. Skupaj s svojimi družinami. se delavci odpočijejo v lepo opremljenih sobah, se hranijo v skupni jedilnici, poskrbljeno pa je tudi za rekreacijo in družabne večere. Počitniška domova pa ne koristijo samo poleti, temveč preko celega leta, zlasti pozimi v Bohinju. Že nekaj let
(Nadaljevanje na 14. strani)
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE 15. 9. DO 15. 10. 1981
Kino »Delavski dom« Hrastnik
FLIPPER, amer. avanturistični film. Predstave v sredo 16. 9. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 17. 9. ob 19. uri.
ODISEJADA V VSEMIRJU, amer. znanstveno fantastični film.' Predstave v soboto 19. 9. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 20. 9. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 21. 9. ob .19. uri.
PASJI VOJAKI, ameriški triler. Predstave v sredo' 23. 9. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 24. 9. ob 19. uri.
ROP V NICI, ameriška kriminalka. Predstave v nedeljo 26. 9. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 27. 9. Ob 17. in 19. uri teT v ponedeljek 28. 9. ob .19. uri.
ZADNJA DIRKA (matineja), jugoslovanski otroški film. Predstavi v soboto 26. 9. ob 10. uri in v nedeljo 27. 9. ob 10- uri.
OKRUTNO MAŠČEVANJE, američki akcijski film. Predstave v sredo 30. 9. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 1. 10. ob 19. uri.
MESTO GROZE, ameriška drama. Predstave v seboto 3. 1Q., v nedeljo 4. 10. in v ponedeljek 5. 10. ob 17. uri.
DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA, angleška erotična komedija. Predstave v soboto 3. 10., nedeljo 4. 10. in ponedeljek 5. 10. ob 19. uri.
OČI LAURE MARS, ameriška kriminalka. Predstave v sredo 7. 1Ó. ob 17. in 19. uri in v četrtek 8. 10. ob 19 uri.
TV MREŽA, ameriška drama. Predstave v soboto 10. 10. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 11. 10. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 12. 10. ob 19. uri.
VINETU V DOLINI SMRTI (matineja), nemški vestem. Predstavi v soboto 10. 10. in nedeljo 11. 10. ob 10. uri.
ZADNJI ROMANTIČNI LJUBIMEC, francoski erotični film. Predstavi v sredo 14. 10. ob 17. in 19. uri, v četrtek 15, 10. ob 19. uri.
Kino Dol pri Hrastniku
JETNICA SASMOSTANSKIH ZIDOV, ameriška drama. Predstavi v soboto 19. 9. ob 19. uri in v nedeljo 20. 9. ob 18. uri.
NOČ ORI.OV, angleški vohunski film. Predstavi v soboto 26. 9. ob 19. uri in v nedeljo 27. 9. Ob 18. uri.
ZADNJA DIRKA (mladinska predstava), jugoslovanski otroški film. Predstava v nedeljo 27. 9. ob 16. uri..
OBRNI ŠE DRUG OLICE, italijanski akcijski film. Predstavi v soboto 3. 10. ob 19. uri in v nedeljo 4. 10. ob 18. uri.
KRALJ DROGE, ameriški avanturistični film. Predstavi v soboto 10. 10. ob 19. uri in v nedeljo 11. 10. ob 18. uri.
VINETU V DOLINI SMRTI (mladinska predstava), nemški vestem. Predstava v nedeljo 11. 10. ob 16. uri.
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
KRC »14. oktober« Hrastnik
V spomin izgnancem
ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA OB 40-LETNICI IZGNANCEV V KRAJEVNI SKUPNOSTI PODKRAJ
Letos mineva 40 let od hudih dni, ki so zajeli našo domovino. Sovražnik je zasedel naše kraje, močno oborožene enote so preplavile domove zavednih ljudi. Neoboroženi, goloroki so se delavci, kmetje in intelektualci u-prli temu nasilju. Tovarištvo, e-notnost, vera v zmago in trdno
ne do otrok. S seboj so dovolili vzeti le najnujnejše. S solzami v očeh, a s stisnjeno pestjo so se naši krajani odpravili v neznano. S plahto pokriti kamioni so jih skupaj z drugimi odpeljali v Brestanico. Po treh dneh negotovosti je bilo 13 podkrajskih družin z 59 člani s transportom
staro šolsko poslopje, aktivna je mladinska organizacija in prosvetno društvo.
Vsi napredki kažejo, da je vse trpljenje in odpovedovanje, rodilo lepe sadove, zato hudih in težkih dni ne moremo in ne smemo pozabiti.
V opomin današnjim in prihodnjim rodovom smo v nedeljo, 23. 8, 1981 na šolskem poslopju odkrili spominsko ploščo
štirim krajanom, ki so izgubili življenje med NOB. Slavnostni govornik na proslavi je bila tovarišica Justa Bevec. V svojem govoru je pred nami ponovno o-živela tiste temne trenutke naše domovine. Skozi vse te trenutke pa nas je popeljal tudi nastop naših mladincev, godbe na pihala in pevcev Svobode II. Proslave so se udeležili skoraj vsi še živeči izgnanci, družbenopolitični delavci naše občine in mnogi krajani Podkraja.
Svečanost je dosegla višek, ko je iz grl vseh prisotnih ponosno zazvenela pesem »Jugoslavija«.
V. M.
Merjenje kozarcev »žigosanje«
Naš kolektiv je po proizvodnji kozarcev za gostinstvo in široko potrošnjo največji v Jugoslaviji. Po oceni pokriva 60 %> celotnih jugoslovanskih potreb. Ta proizvodnja se je postopno razvijala iz čiste vodni e, kasneje
ta, da žigosanje dejansko sinhroniziramo z osnovno proizvodnjo kozarcev. V TOZD II se z ozirom na zahtevnost proizvodnje pojavlja več tehničnih problemov in zaradi tega smo precejšnji del teh problemov že v preteklosti reševali s pomočjo predlogov in rešitev na področju inventivne dejavnosti. Poznane so rčšitve obračanja zaščitnih ste-
Mladi naše krajevne skupnosti so vedno pripravljeni sodelovati, tako
je bilo tudi tokrat___________________
vodstvo- partije s tovarišem Titom na čelu, vse to je pripomoglo, da je naša domovina danes ponos vseh nas — svobodna in napredna država z razvito industrijo, kmetijstvom, šolstvom...
Čeprav se zaradi nenehnih u-porov in vstaj takrat Hitlerjeva zapoved: »Napravite mi to deželo spet nemško,« ni popolnoma u-resničila, je vseeno zajela tudi današnjo krajevno skupnost Podkraj. Pridelki sp bili pospravljeni, drva pripravljena, toda naše ljudi je mučila negotovost, kaj jim bo prineslo prihodnje leto.
Dne 6. decembra 1941 so v mrzlem jutru po snesp. zaškripali vojaški škornji, po vratih so zaropotala težka kopita pušk. Brezobzirno in barbarsko so nemški policisti preganjali Vse. Niso poznali usmiljenja ne do starejših,
odpeljanih v osrčje velikega raj-ha in sicer v Nenzac in Nojn-wajer.
Dolga so bila leta izgnanstva in boja, vendar so ljudje klenega značaja vzdržali vsa ponižanja in izkoriščanja. V boju s sovražnikom so štirje krajani izgubili življenje. Na izropane in opustošene domove so se izgnanci vrnili šele pozno v jeseni 1945. leta. Vse je bilo treba začeti znova in iz nič. Toda naš člOvek je vzdržal in vztrajal pri vseh naporih za Obnovo. Danes je naša krajevna skupnost, čeprav raztresena 7 km po hrijbih od Zidanega mosta do Hrastnika, trden kolektiv, . ki poprime za vsako delo, naj bo to delo na cesti, sanacija plazov, kopanje jarkov. Prisotni na proslavi so lahko videli, .da je obnovljeno
Stroj v tem trenutku sicer ni gotov, jasno pa se vidi, da bo sistem žigosanja' bistveno drugačen od sedanjega in kar je še pomembnejše, količina žigosanih kozarcev naj bi bila enaka izdelani količini na
stroju H 28
Po štiridesetih letih znova skupaj srečni, da so hudi dnevi izgnanstva
le še spomin
nogo. S sprotno s samo osnovno proizvodnjo kozarcev pa smo razvijali tudi dodelavo kozarcev. Razširili smo dekorirni oddelek z možnostjo sitotiska in namestitve odlepkov. Tudi na področju merjenja kozarcev — žigosanja smo dejansko od prvotnega stroja, kjer smo kozarce nalivali z vodo in na ta način dpločali volumen, kasneje prišli na kontrolo z napihnjeno gumijasto vrečko. To pe je bil napredek pri dodelavi kozarcev, saj se je produktivnost na zaposlenega povečala, kar nekajkrat, vendar pa tako povečani osnovni proizvodnji (dnevno 100.000 kozarcev), tudi tak sistem žigosanja ne u-streza. Tako žigosanje kljub temu da je tam zaposleno precejšnje število ljudi, nam tak sistem povzroča ozko grlo. Roba se nam kopiči na transportnih poteh, kar povzroča težave voznikov viličarjev, pogojuje tudi precejšnje povečanje transportnega loma. Žigosanje izvajamo na 6 polavtomatih in je na njih zaposleno okrog 20 ljudi. V glavnem so tu zaposlene ženske. Zaradi tega se dela vodijo predvsem na prvi izmeni. Vsem pa nam je znano, da je proces v avtomatski proizvodnji kontinuiran in da je prava rešitev problema žigosanja
kel pri preši, predelava odvze-malne roke na IWP, potem predelava glav na Quihlonu in ge druge. Tudi rešitev problema žigosanja izvira iz razmišljanja o-ziroma inovacije in tako se je na osnovi podanega predloga dokončno pristopilo k rešitvi tega problema.
To bo celotno proizvodnjo kozarcev, če upoštevamo vse momente, bistveno pocenilo. Najpomembnejše pa je to, da se bo število zaposlenih, ki opravljajo to delo, zmanjšalo in da bodo kozarci že ob hladilni peči dokončno zapakirani, paletizirani in pripravljeni za odpremo v skladišče. Zaradi nujnosti do končne izvedbe izdelave stroja se je v tehnološkem oddelku TOZD II izdelala celotna tehnična dokumentacija, v vzdrževalni delavnici TOZD II pa je imenovana skupina, ki na osnovi te dokumentacije stroj izdeluje. Iz slike je razvidno, da je stroj sorazmerno zapleten in da je bilo potrebno od vseh, ki so sodelovali pri ustvarjanju tega stroja, vložiti precej truda. Ocenjujemo,' da bomo stroj do konca letošnjega leta zaključili in da bi ga v novem letu normalno vključili v redno obratovanje.
Ključ je 'bil mesto bosanskih kraljev. Ohranjena je še danes dobro vidna letnica 1463. Tega leta je bila končana zgodovina srednjeveške bosanske države in vladavi-
(BiH)
z lovom in »ribolovom, po želji opravljati poljedelska dela: da kosijo, okopavajo, nabirajo sadje, kuhajo žganje, vse v cilju resnične rekreacije.
Na Medjedjem brdu se prvo nedeljo v avgustu že več kot 100 let. vršijo tradicionalne bikoborbe.
Na tem področju je po arhitekturi in gostoljubju vredno spoznati
Gostovanje v Ključu
Moj pogled na Steklarno Hrastnik
(Nadaljevanje z 12. strani) je DO Steklarna pobratena s tovarno aluminija 2iar nad Hromom iz Češkoslovaške in .tako se že nekaj let vrstijo zamènjave: delavci iz ČSSR pridejo enkrat letno za 10 dni letovat v počitniški dom v Portorož, naši delavci pa pozimi jitojihov hotel Donovaly v Tatre. To t^ajemno potovanje poteka brez težav in v prijateljskem slogu, haši delavci in delavci s Slovaške navezujejo prijateljske stike. . .
V Steklarni Hrastnik mi je delo hitro minevalo, saj je življenje tu zelo razgibano in zanimivo. Naučila sem se veliko novih stvari, spoznala pa tudi, da v praksi marsikaj, česar smo se učili v šoli, poteka drugače. Svojim mentor-1 jem sem zelo hvaležna, da so bili z menoj tako prijazni: če sem naredila kakšno napako, nisem nikdar naletela na očitke, mislim' pa, da inapak skoraj ni bilo. Ker mi je bilo delo všeč, sem rada delala, kajti če ni dela, postane človeku
dolgčas. Razen tega pa nisem hotela o sebi ustvariti slabega mnenja. Tudi nisem hotela, da bi mi kdo pozneje očital nezainteresiranost in mogoče vzrok za to iskal celo v šoli, ki jo obiskujem. Tako prakse sklenila, da bom čuvala svoj ugled in - ugled naše šole. Mislim, da se mi je to ttjfli posrečilo.
Spoznala sem tudi tisti svetel občutek zadoščenja, ki te zalije po lepo opravljenem delu in ko ugotoviš, da si dosegel lepe rezultate z intenzivnim delom, ki nedvomno tako krasi vsakega mladega, delovnega človeka . . .
Moj dnevnik ni napisan zgolj kot skopo uradniško poročilo, o-premljeno le z datumi in kratkimi sestavki. Pisala sem o tistem, kar sem delala — torej tako, kot sem delo doživljala Ker moje delo ni bilo dolgočasno, tudi ne želim, da bi bil dolgočasen moj dnevnik, čeprav v mojem delu včasih ni bilo velikih sprememb.
Organizacijski odbor manifestacije »MAJSKI DNEVI KULTURE« — Ključ 1981, je letos povabil Zvezo kulturnih organizacij Hrastnik, ’da sodeluje z amaterskimi kulturnimi skupinami na tej manifestaciji. Dogovorjeno je bilo za: ženski pevski zbor »Svobode« Dol, Ansambel EP Svobode Dol in folklorna skupina Hrastnik.
Zraven naj bi še potovali: predstavniki Svobod in KS.
Odpotovali smo v soboto 23. 5. 1981 ob-5. uri iz Hrastnika. Zal pa se vabilu vsi vabljeni niso odzvali. Triinštirideset sodelujočih se je za nastop dobro pripravilo. Vožnja Z avtobusom je bila precej naporna, posebno še ker je vse čas močno deževalo.
Vse neprijetnosti so bile hitro pozabljene. Deležni smo bili res prijateljskega sprejema, ki se ga bomo vsi še dolgo spominjali. Izdatno kosilo v hotelu »Turist« v Ključu nas je okrepilo, bratski razgovori pa sprostili, tako da so bila ;vsa predhodna ugibanja odveč. »
Večina nas je noč prespala pri
potrjevalo z burnim aplavzom. Ko je med drugim povedala imena in priimke nastopajočih članov ansambla EP v katerem sta tudi brata Križaj, je med mladimi v dvorani završalo: »Križaj, Križaj!« Priimek jih je spomnil na našega smučarja Bojana Križaja. Tako kot pri nas so tudi v tej republiki hotenja in želje mladih po plesu in moderni glasbi. Na prireditvi so bili poleg številnih meščanov, zlasti mladih prisotni: predsednik občine, predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij ter funkcionarji KUD »Dušan Vujnič«.
Izmenjena ' so bila’ tudi spominska darila. Z naše strani rudarska svetilka in amfora. Od njih pa smo prejeli tapiserijo —- ročno delo.
Ob zaključku nastopa je iz vseh grl ob skandiranju in spremljavi ansambla zadonela pesem »JUGOSLAVIJA«, kar je vzdušje še podkrepilo. Sledila je večerja, medsebojni pogovori, spoznavanja, petje, glasba, vse to pa se je zlilo v ma-nifestativno kolo.
Spominski posnetek dela nastopajočih in gostiteljev
posafneznih članih KUD »Dušan .Vujnič« iz Ključa.
Sprejem v domovih je bil v duhu »bratstva in edinstva«, kar mi ne znamo pripraviti. Gostitelji so nas spremljali povsod. Velika škoda je, da nam je bil čas bivanja v Ključu tako skopo odmerjen. Nastop naših kulturnikov je bil v soboto 23. 5. 1981 ob 19.30 uri v dvorani z 600 sedeži, ki je bila z obiskovalci dobro zasedena. Program je trajal 2 uri. Vse priznanje in pohvalo zasluži Elza Jakšič, ker je kot napovedovalka in povezovalka programa znala pridobiti občinstvo V dvorani, ki je svoje zadovoljstvo
Z gostitelji smo se razšli po domovih že v nastopajočem nedeljskem jutru 24. 5. 1981. Pred odhodom je bil narejen še skupen fotografski posnetek z gostitelji in poslovili smo se od mesta Ključ.
Ne bo odveč če bralce seznanim z izvori in nekaterimi znamenitostmi mesta in občine Ključ. Občina zajema 850 km2 površin, in jo obkrožajo planine: Ovčara, Klekova-ča, Grmeč, Mulež, Menjača a dotika se je tudi Kozara. Na teritoriji občine teko reke: Sana, Ribnik, Rastok, Banjica, Sanica, Končanica. Ležijo jezera: Jabukovačko, Sa-niftko, Korčaničko in Ponjirsko.
Instrumentalno zabavni orkester EP je navdušil preko 500 obiskovalcev našega nastopa v Ključu
Folklorna skupina DPD Svoboda I Hrastnik med nastopom. V ozadju ženski pevski zbor Svobode Dol v
ne zadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaševiča,- ki je nasedel Turkom. Zgodovina Ključa datira že iz antičnih in rimskih časov. Ima polno sledi minulih zgodovinskih obdobij. Številna so obeležja iz NOV: sedež oblastnega komiteja KP, vojne komande, tujih misij ZAVNO BiH, bivanje sekretarja SKOJ Ive Lola Ribarja itd. Mesto je bilo med vojno porušeno in je sedaj večina novih hiš. Ima nekaj manjše industrije.
V doiini reke Sanice, v istoimenskem kraju je leta 1942 mladina v času borbe z fašističnimi okupatorji izvršila prvo delovno akcijo. Kljub mitraljeskim ognjem iz okupatorjevih bunkerjev, je požela žitna polja in zlato zrnje prenesla v partizanske ibaze. Od tega časa mladi Jugoslavije vsako leto organizirajo delovne akcije, za izgradnjo domovine.
Samo 17 km asfaltne ceste deli Ključ od Gornje Sanice, znana kot prva turistična vas v BiH. Osemdeset domačij ima odprta vrata za vse ki. se želijo odpočiti, zabavati še vasi: Sitnico, Sokolovo, Peči,
Vrdljane, Lanište in Mijačico.
Ključ je povezan z magistralno cesto AVNOJ z ene strani, z Biha-čem, Plitvičkimi jezeri, Karlovcem in Zagrebom, z druge pa z Jajcem, Banja Luko'in Sarajevom.
Urejene asfaltne ceste vodijo še v Drvar, Grahovo, Knin, Zadar, Šibenik, Split, v Sanski most itd.
V svežem nedeljskem jutru smo zapustili gostoljubni Ključ in se odpeljali v Drvar, kjer smo si ogledali Titovo pečino in muzej revolucije NOB.
Polni vtisov smo se vračali proti domu skozi Bosanski Petrovac, Vrtač, Bihač, Slunj, Karlovac. V naši družbi in v času v katerem živimo so taka srečanja pomembna in koristna, saj zbližujejo in spoznavajo ljudi različnih krajev in narodnosti naše domovine. Tako bo beseda bratstvo-edinstvo, živa nit med republikami.
Prepričana sem da smo opravili koristno poslanstvo, da so nastali stroški potovanja obrestovani, kljub stabilizaciji.
Justi Bevec
Šport in rekreacija - iz meseca v mesec
Športni objekti ostajajo še naprej ena najbolj kočljivih vprašanj v hrastniški telesni kulturi. Igrišče na Logu je še vedno . brez ustreznih spremljajočih objektov: garderob, kopalnice, sanitarij. Nogometaši so tako izpostavljeni vremenskim (ne)prilikam pred, med in po končani tekmi.
Podobne težave imajo tudi boksarji, ki so zaradi spremembe (čeprav samo začasno) namembnosti prostorov TVD Partizan ostali brez strehe nad glavo. Neidentificiran obiskovalec pa je poskrbel, da so ostali tudi brez dobršnega dela opreme.
Obreza Zoran, Cvet Milan in Ve-rač Uroš so trije mladi hrastniški pionirjUkolesarji, ki so v tej sezoni dosegli nekaj nadvse vidnih uvrstitev in tako dokazali, da v hrastniškem kolesarskem društvu dobro in strokovno skrbijo za naraščaj in naslednike Pirša, Leskovška in drugih izvrstnih hrastniških kolesarjev.
Reorganizacija kadra in dela naj bi pripomogla h kvalitetnejšemu delu v NTK Kemičar. Tekmovanje v I zvezni ligi zahteva tudi na tem področju red in disciplino. Zato so v NTK Kemičar že pristopili k zbiranju novih. moči za tovrstno delo. Okrog sebe nameravajo zbrati stare in nove privržence kluba in tako razbremeniti redke posameznike, ki so z mnogo odrekanja, trdega in amaterskega dela pripeljali klub do naj večjega uspeha v njegovi 32-letni zgodovini.
Trinkar Adi, dolgoletni gospodar in Skrbnik nogometašev spodnjega Hrastnika je končno dobil zaslužen odmor, potem ko je kljub upokojitvi vstrajal še polnih 14 let. V vseh teh povojnih letih so nogometaši menjali prostore in lige. Menjavali so se trenerji in vodstvo. Le eden pa je vztrajal vsa ta leta. Zato ti Adi ob tvojem odhodu želimo še mnogo srečnih let in skromno — hvala!
Ivanič-grad je bil domačin že 11. tradicionalne kolesarske dirke za »Memorial Stjepana Grgeča«, ki šteje tudi uradno za eno izmed dirk hrvaškega prvenstva. Tokrat se je dirke, udeležila tudi trojica hrastniških kolesarjev. Miran Leskošek je bil tretji, medtem, ko je njegov mlajši brat Sandi zasedel 13. mesto v konkurenci članov. Izvrsten pa je bil tudi Boštjan Polak z 2. mestom v disciplini mlajših mladincev.
Nogometne vrste se redčijo. Potem, ko so v pretekli sezoni odstopili od tekmovanja v Zasavski nogometni ligi nogometaši Steklarja, so se za isti korak odločili tudi v NK SSIogi. Tisti katerim je nogomet ostal pri srcu pa so si razvedrilo poiskali v NK Hrastnik, ki poleg NK Sijaj še združuje člane v obliki V. selekcije.
Reprezentantki Andreji 'Ojsteršek bo kot kaže izpolnjena želja po vrnitvi v matični klub. Predstavniki ljubljanske Olimpije so končno uvideli svoje neosnovano in trmasto vztrajanje na tem, da bi za krinko selekcije obdržali v svojih vrstah najboljšo slovensko igralko. Na turnejo po ČSR je Olimpija odpotovala brez An-
dreje, ki je v tem času že odigrala svoj prvi dvoboj za matični klub.
Kočevje je bilo prizorišče prvega uspeha ženske ekipe Kemičarja, potem ko se je ta ekipa uvrstila v zvezno ligo. Sestre Andreja in Vesna Ojsteršek ter Nataša Sal-imč so premagale kombinirano vrsto aprvoligaških ekip ljubljanske Olimpije in zagrebškega Ri-bomateriala z 5 : 4, potem ko so že povedle z 5: 2.
Revirski strelci so se zbrali na spominskem tekmovanju v počastitev narodnih herojev Skvarča v Zagorju. V streljanju z vojaško puško so bili najboljši domačini, ki so zmagali tako v ekipnem tekmovanju kot v preizkušnji posameznikov. Dolski strelci, udeleženci letošnjega, državnega prvenstva so nekoliko razočarali, saj so v ekipnem delu zasedli drugo mesto z zaostankom 16 krogov za zmagovalci.
Ekipno:	krogov
1.	SD Okrogar Skvarča 671
2.	SD Ernest Draksler — Dol 655
3.	SD Dušan Poženel —
— Rečica	621
Posamezno:	krogov
1.	iCrar (Zagorje)	164
2.	Razpotnik (Zagorje)	152
3.	Frelih (STT)	143
4.	Vidmar (Dol)	Ì48
5.	Kostanjšek (Dol)	147
Energično se je treba zoperstaviti vsem nepravilnostim v športni in telesni kulturi nasploh. To so ugotovitve problemske konference SZDL Jugoslavije in ZSMS Jugoslavije letos v Beogradu* Posebno pozornost je treba posvetiti tudi kršitvi amaterskih načel v športu. V Hrastniku se nam tega najbrž ni bati. Saj so dotacije tako nizke, da marsikdaj klubski funkcionarji zalagajo svoj denar za redna tekmovanja.
Absurdno zveni, pa vendar je povsem resnično. DO KRC 14. oktober je morala podaljšati zaporo bazena zaradi pomanjkanja —-vode. Če bi bil bazen v upravlja-‘nju KOP potem bi najbrž do zapore ne prišlo. Ne malo pa je tistih, ki menijo, da bi pravzaprav bazen moral biti v upravljanju KOP, ker je pač praksa v mnogih slovenskih občinah taka. Bi bilo vzdrževanje potem bolj ekonomično?. . .
Cvet Sandi, mlad in talentiran hrastniški kolesar je na enem zadnjih treningih bil udeležen v hudi prometni nesreči, ki ga je za daljši čas priklenila na zdravniško posteljo. Bojimo pa se, da je poškodba noge tako resna in huda, da bi utegnila prekiniti nadaljnjo športno pot tega mladega kolesarja.
Igralci in igralke Kemičarja so tudi letos visoko uvrščeni na uradnih ranglestvicah NTZ Slovenije. Andreja Ojsteršek je prva med članicami in mladinkami. Vesna Ojsteršek je prva pri pionirkah, četrta pri mladinkah in peta pri članicah. Jernej Zalaznik je najboljši pionir. Nataša Salmič je sedma tako v konkurenci članic kot mladink. Jolan-
da Novak je osma pri mladinkah, njena sestra Polona pa peta pionirka.
Jubilej 25-letnico obstoja so hrastniški komunalci popestrili s športnim srečanjem s trboveljskimi vrstniki. Tekmovalci so v malem nogometu, kegljanju, streljanju in šahu. K sodelovanju so povaibli tudi zagorske komunal-
SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JULIJU
POLJŠAK Karl —krogličar, DJU-predelava steklene mase
POLJŠAK Karl — krogličar, DJU-HERA Jusu — odbij alec RDBO, HASINOVIČ Fatima — odnašalka stekla, NOVAK Mira — odnašalka stekla, ČIDIČ Mevlija — odnašalka stekla, KITANOVIC Ljubimko — odnašalec stekla, MARIČ Samo — odnašalec stekla.
TOZD — avtomatska predelava steklene mase
■ MIFTARI Sada — kontrolor stekla, JUSUFOVIČ Zlatka — kontrolor stekla, PAVELŠEK Simona —■ kontrolor stekla, DAKIČ Ljubica •— kontrolor stekla, HODŽIČ Ramo
—	varilec folij, KRIVAK Tomislav —- delavec na kanalu, ODŽIČ Rafko — delavec na kanalu.
TOZD — orodjarna strugarstvo
KNEŽAK Soniboj —- rezkalec.
TOZD — energetika in ostale delavnice
MAHNIČ Šukrija — lesostrugar, PEPELNJÀK Blaž — monter vodovodnih naprav, KLAMEN Bernarda
—	obračunovalec delovnih nalogov (za določen čas), DOLINŠEK Branko — delavec težak na transportu.
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
SPORAZUMNO
TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
SAVIČNČ Vid — odnašalec stekla.
1'OZD — avtomatska predelava steklene mase	,
HODŽIČ Azem — strojnik II.
SAMOVOLJNO
TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
MAJCEN Ciril — odnašalec steklenih izdelkov, ODŽIČ Duško — predstiskalec, TAHIROVIČ Bego
—	odnašalec stekla.
TOZD — avtomatska predelava steklene mase
PAVELŠEK Igor — odnašalec paketov, JOVIČ Nikola — delavec na kanalu, JOVIČ Milorad — delavec na 'kanalu.
DSSS
TANŠEK Majda — čistilka v jedilnici.
ce, ,ki so vabilo sicer sprejeli, vendar se tekmovanja iz neznanih vzrokov niso udeležili. Neka-teir zlobneži so to prekomentirali z ugotovitvijo, da so pač imeli — prosto soboto.
Aforizme, ali kakor koli že hočete imenovati te kratke zapiske je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — Jože Premec.
JLA
TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
MEŠTROVAC Sabir — odnašalec stekla, MURATO VIČ Redžo — odnašalec stekla, MUSTAJBAŠIČ Sadil — odnašalec stekla, RUŽESKI Anton — odnašalec stekla.
TOZD — avtomatska predelava steklene mase"'
VIDOVIČ Tomo — strojnik II, JOVIČ Dragomir —; vzdrževalec, DŽURIČIČ Rade — vlagalec v Orlon.
TOZD — energetika in ostale delavnice
UPOKOJENI
TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
METERG Ciril — nabiralec stekla — brigadir, PECL Adolf — izmenski vodja — kontrola (invalid
III.	kat.), TRŽAN Franc— kontrolor stekla (invalid III. kat.), OMERZI Jože — ročni pihalec.
TOZD — avtomatska predelava steklene mase
KRIŽAJ Ljudmila — pakirka v žigosarni.
POROČILI SO SE
MOHAR Martin — kuharica napitkov DSSS in REBERŠAK Peter.; DŽURIČIČ Velinka — kontrolor stekla TOZD II in SMILJANIČ Gojko; UČESANEK Boris — eiza-ler TOZD IV in URBAJS Ana; GA-VRANOVIČ Stoja — kontrolor stekla TOZD II im TOPREK Marinko.
PRIRASTEK V DRUŽINI
HASIKIČ Refija — kontrolor stekla TOZD II — sin ELVIR; VIN-TAR Bojan — strojnik IS TOZD II
—	sin BOŠTJAN; UČESANEK Boris —rezkalec TOZD IV — sin SAŠO; UDOVČ Matija — konstruktor in kalkulant TOZD II — sin TOMAŽ; GLAMATOVIČ Anđa
—	čistilka jedilne DSSS — sin IGOR; ALIĐAŠIČ Azema — kontrolor stekla TOZD II — sin ADEM.
(Nadaljevanje na 16. strani)
ZANIMALO VAS BO
KNEZ Franjo — obratni eletkri-kar, ŠKLANDER Aleksander — elektromehanik.
NAGRADNA RKIŽANKA
m	SLOVENSKO OBMORSKO MESTO	KRAJ OB KOLPI NA HRVAŠKEM	LJUBLJAN* SKl BAR0Č NI KIPAR (FRANCESCO)	TOMAŽ HREN	SILICIJ	EGIPČAN; SKl S VE» Tl BIK	IME LITE» RATA VELI KANOV IĆA	4kkO MINUT	B	POTAPLJA« ŽKf PO* VEZNIK	.PREBITEK’ PRI NOGO» METU (ANGL-)	AM.GENERAL JUŽ DRŽAV V SECESIJSKI VOJNI (ROBERT)	RUMENO RJAVA barva	PRILETNA ZENSKA	11	HRV. KIPAR' ABSTRAKT* NE SMERI D&M0NJA	TRAVA DRUGE KOŠNJE	METEOR, DIRKALNI AVTO	DOLGO RE --PA TROPSKA PAPIGA
MESTO V EGIPTU					-				ORJAK, VELIKAN						OBDOBJE, EPOHA				
ČRTA.KI OZNAČUJE NA0M0RSKC VIŠINO									UČINEK BIZAMSKA PODGANA						ŽLEBIČ V DOGAH				
OTOK V JADRANU				M EDNA ROD: NI JEZIK	VISOKO LE‘ ÌECA PLAST ATMOSFERE										SMEŠNICA				
					DANSKI PO: L ARNI RAZ: ISKOVALEC										MAŠČOBA				
NEMŠKI FILMSKI IGRALEC (HANS)							ŠVED. RAZIŠ KOVALEC HED1N	DEL OBRAZA OBRAT, ZASUK			-	MESTO OB REKI KU8AN VSQVJ.ZVEZI WALDHEIM					v		
JEZERO V AFRIKI						ARBITER							DRŽAVA V SEV.AMERIKl						
						SIBIRSKI VELETOK							HOLANDSKI SLIKAR (ANTHONIS)						
H	PRITOK AZOVSKEGA MORJA	OČE	ŽALJIVKA MALENKOST, NEUMNOST.							FRANCOSKI PISATELJ (.TRIJE MU: ŠKETIRJIU						■ŽIDOVSKI FILOZOF (URIEL)	ALKOHOLNA PIJAČA	KRILO RIMSKE K0: NJENICE	DESNI PRITOK VISLE
FRANCOSKI NARAV OSLO V£C,MAT£i MATI K IN FILOZOF										HERCE1 GOVEC				pesnik ŠEVČENKO					
										GLUCKOVA OPERA				CERKVENI. ZBOR					
JAPONSKO MESTO						REKA V ROMUNIJI					KARAMBOL				bisaga . VITAMIN 84 ANEURIN				
						KITAJSKA UTEŽNA mera					OKAMNELA SMOLA IGLAVCEV								
NESREČA. SKUŠNJAVA							SOVJETSKI SAH 1ST	-				NIKOLA ZRINJSKI	TUREK NORVEŠKI LINGVIST (JVAR ) .						
STEKLARNA M	OBMORSKO MESTO V. ITALIJI	ITALIJANSKA TISKOVNA AGENCIJA					SESTAVIL*. KARU DREMEL	dorasel MLAD MOŠKI	SLAVNI VO» HUN MED' II. SVET. VOJNO								TUJE MOŠKO IME	POVRŠINA, GLADINA	GRŠKI JUNAK PRED 7 KO JO
		AZIJSKA DRŽAVA							KAJNOV BRAT '										
URADNO SPOROČILO, OBJAVA							MESTO V ITALIJI			w				GRŠKA 80-GINJA Uz; METNOSTI					
							POVRTNINA							ANGL. SVET» LO PIVO					
GRŠKI PESNIK OKROG LETA 020 PREO NA--šlM ŠTETJEM						AVSTRIJSKI GLEDALIŠKI "REŽISER (1895-19b?) M0L18DEN						KEMIČNA PRVINA							
MADŽ.RE» V0LUCI0HAR (LASZLO)				KRIPTON	SINONIM ZA DENAR. DROBIŽ							PUBLICIST FINCI				VRSTA VRBE			
M1T0L0--ŠKI PRVI LETALEC					VISOKA GORA V RE= TUŠKIH ALPAH							REKA V ANGLIJI				slovenski KARIKA; TUR 1 ST C BOŽO)			
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada ,	100 din
2. nagrad#	70 din
3. —7. nagrada po	50 din
Izrezek z. vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 25. septembra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 7—8 1981 smo prejeli 44 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
.1. 'nagrada 100 din: Koritnik Vojka,
2	.nagrada 70 din: Jože Rancin-ger, upokojenec, 3.—7. nagrada’ 50 din: Olga Pevec, Alenka Simonič, Ivan Pavlič, Ignac Jeran, Aleksandra Gričar.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: rosnica, Aristo-fanes, oktober, Kant, sadist, Kerr, Nikaja, Mara, TR, Sato, Aho, orbita, Aro, anoda, Daniel, Zak, no-sorožec, sova, Ida, astmatik, F. M., čaplja, Pr, solo, E. K., E. A., pot, kos, panorama, E. B., ato, Ika, sura, Na, .sto, gobar, F. C., B. O., tro-tar, Ifcar, karneval, Irena, Naga, arterija, Nepos, Aron, Pia, Tadž Mahal.
DOPISUJTE V STEKLARJA
1E] steklar
SEjMGIAS1L0 DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
UREDNIŠTVO: Jasna Rrižner-Kosm. — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. Ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben,'
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj H, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Ižhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel, 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
ZANIMALO VAS BO
DAROVALI KRI
. ABRAM Ivan — ročni pihalec RDBO, TOZD I, BIDERMAN Jože
—	strojnik na Eldretu, TOZD II, BREČKO Franc — ročni pihalec RDBO, TOZD I, GOŠLER Ivan — ročni pihalec RDBO, TOZD I, KNEZ Rihard — ciziler, TOZD IV, KORITNIK Alojz — kovinostrugar, TOZD IV, KREJAN Jože — ročni pihalec, TOZD I, LAPORNIK Janko — delavec težak, TOZD V, PRESKAR Vlado — kovinostrugar, TOZD IV, PUST Vojko — kovinostrugar, TOZD IV, PLAZAR Karl
—	ročni pihalec RDBO, TOZD I,
PRAH Ivan — ročni pihalec RDBO, TOZ DI, ROTER Maks — ročni pihalec RDBO, TOZD I, ŠTAJNER Janez — odnašalec stekla, TOZD I, TOVORNIK Zvonko — delavec težak na transportu, TOZD V, TRINKAR Stanislav — ročni pihalec RDBO, TOZD I, UČESANEK Boris — ciziler, TOZD IV, UČAKAR MAKS — ročni pihalec RDBO, TOZD I, VEBER Franc — ročni pihalec RDBO, TOZD I, VIDMAR Karl — ročni pihalec RDBO, TOZD I.
Krvodajalci iskrena vam hvala!
ZAHVALA
Ób boleči izgubi drage mame in orne
GENOVEFE KLANČAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem TOZD II izmene Peklar—Miklič—Razdevšek za podarjeni venec ter izrečeno sožalje.
Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoči:
sinova Borut, in Branko, hčerka Mira ter ostalo sorodstvo