7. štev. V Kranju, dne 15. februarja 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K p—„ Za vse druge države in Ameriko K 5-60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Svinčeni podplati. Eno leto bo kmalo minilo, odkar je ministrski predsednik izrekel v državnem zboru mnenje naše vlade, da je komisarijat na Hrvaškem tako važna zadeva, da bi avstrijska vlada lahko prišla v položaj, da bi to dejstvo ne smatrala kot notranjo zadevo ogrske državne polovice. Eno leto bo minilo, kar je avstrijska poslanska zbornica soglasno izrekla željo, da se komisarijat prejkornogoče odpravi. Med tem časom so zborovale delegacije. Nekateri delegati so komisarijat naravnost obsojali, odobraval ga ni nihče, tudi osrednja vlada ne. Na spomlad se snidejo delegacije vnovič. Kraljevski komisar je sicer šel na dopust iz zdravstvenih ozirov, odstavljen pa še ni, in nevarnost, da zopet „ozdravi" in se vrne v Zagreb, še ni odstranjena. In ravno sedaj izjavlja vodilni dunajski list, ki ima najtesnejše zveze z zunanjim minister-stvom, da grof Berchtold komisarijata ne odobrava, da pa nima moči ga odstraniti. Ko sta Deak in Beust razkosala častitljivo staro Avstrijo na dva dela in ji dala dve imeni, imela sta namen, razdeliti poprej izključno nemško vlado v dva dela: v nemško tostran Litve in ogrsko onstran Litve. Nemci so dobili nalog, tiščati k tlom Čehe, Poljake in Slovence, Ogri pa pritiskati k steni Slovake, Srbe in Rumune. Nemci so skušali Slovane najpoprej razcepiti in so dali Poljakom avtonomijo. Na Ogrskem pa je vladalo slejkoprej plemstvo, enostransko, brezobzirno, kakor tiči to plemstvu v krvi. V Avstriji je vladala nemška birokracija. Nemški liberalizem nam je dal v drugi polovici šestega desetletja preteklega veka mnogo lepih, po svobodi dišečih zakonov. Vsem tem zakonom je nataknila nemška birokracija tam, kjer bi prišli Slovanom v korist — voščen nos. Pri zakonu je namreč glavna stvar, kako se izvršuje. In tako smo doživeli, da imamo vzakonjeno svobodo tiska za celo državo. Ali še danes ni možno tiskati v Ljubljani marsikaj, kar se sme tiskati v Gradcu in na Dunaju. Kljub temu pa kažejo v zadnjih desetletjih vsa slovanska plemena, seveda v prvi vrsti Cehi, čudovit duševni in gmotni pokret navzgor. Mažarska rasa peša celo fizično, tako da se love slovaška dekleta za mažarske zavode, kjer se izrede za pristne Mažarke in dajejo potem Ogrom v zakon. In tudi avstrijsko nemštvo vsaj ne napreduje. Za vsakega resnega politika je danes jasno, da nemška in mažarska rasa nimata moči, trajno podjarmjti ali asimilirati avstrijske Slovane in Rumune. Že zaradi tega je načelo dualizma ponesrečeno. Dualizem pa je tudi zelo oslabel moč naše države na zunaj. Vsled tega razdrapanega državnega prava imamo danes dva državna zbora, dve delegaciji, 17 deželnih zborov, avtonomno Hrvatsko, anektirano Bosno, dvoje državnih ministrstev in tri skupne državne ministre. Vse to pa izredno pospešuje zakulisne boje. Zaraditega vidimo, da se danes povišuje vojni minister v sedma nebesa, jutri pa vrže med staro šaro, šef generalnega štaba je danes mož evropskega imena, jutri pa izgine kot neved-než. In celo minister za zunanje zadeve toži, da je minister brez moči, ki ne more niti odpraviti Čuvaja. Grof Aerental je obljubil Srbom olajšanje pri uvozu živine v Avstrijo, ali ko je hotel obljubo izpolniti, se je izkazalo, da za to ni imel moči. Vsled tega vlada v ukrepih naše vlade taka neodločnost, taka nedoslednost, taka nervoznost. V delegacijah je izjavil grof Berchtold, da smo za mir, pa ne za mir za vsako ceno, da pa hočemo zastaviti za to načelo vse svoje sile. V čem pa obstoja to načelo, ne ve nihče, morda celo grof Berchtold sam ne. Ali obstoji to načelo v tem, da se prepreči prevelika moč Srbije, bodisi v Sandžaku, bodisi v Albaniji, ali v razmerju do Črne gore, tega nikdar ne izvemo, čutimo pa, da se včasih preklicujejo popoludne ukazi, ki se zjutraj izdajajo. In tako se na svetu vse maščuje in tako je zgodovina včasih tudi hudomušna. Pred petdesetimi leti je tarnal Kaiserfeld, ki je še veroval na čudotvorno moč nemštva v dualizmu, da smo Slovani svinčeni podplati za nemško politiko v Avstriji. Skozi celih 50 let je divjala in vladala na Ogrskem mažarska gentry, v Avstriji pa nemška birokracija. In danes toži mažarski minister zunanjih zadev, da je minister brez moči, da so naše državnopravne razmere tako razorane, da ima popolnoma vezane roke. Te državnopravne razmere so naš dualizem z načelom, da naj pri nas vlada Nemec, na Ogrskem pa Mažar; to je struja, v katero so se vpregale skozi pol stoletja vse državne sile, vsa državna sredstva. V vodilnem nemškem dunajskem listu, ki že od nekdaj nekoliko bolj sramežljivo upravlja vladne posle, smo večkrat brali, da so Jugoslovani ljudje, ki se ne brijejo in ne češejo, ki nosijo srajco čez pas in se vsekavajo v pest. Skozi desetletja in desetletja smo morali prenašati to nemško nadutost. Bulgarom so k večjemu priznali, da so pridni vrtnarji, Srbi pa gosji pastirji. Ali bulgarski in srbski oficirji, kise niso šolali na Nemškem, ampak na Ruskem, Laškem in Francoskem, ki niso kupovali svojih pušk pri Kruppu ampak pri Creuzotu, so napravili konec tej švabski megalomaniji. Ti jugoslovanski oficirji so tudi prodrli mreno na očeh naših vladnih krogov. In sedaj izjavlja naš minister, da so naše državnopravne razmere svinčeni podplati na njegovih petah. In v tistem listu, ki je skozi desetletja razlagal inferjornost jugoslovanske rase, smo brali čudovito priznanje: „ Auch das grofite Genie kann nicht glehic-zeitig die Sudslavven im Innlande unterj-drucken und im Auslande an sich heran-ziehen." To je dragoceno priznanje. Do uresničenja tega priznanja je sicer še dolga pot. Ali nekaj pa vendarle pomeni. PODLI K. Zimska slika s planin. Na visoki planini se razprostira Korenjakovo posestvo, eno izmed mnogih enakih, ki jih nahajamo tako čestokrat na solnčnih obronkih naših planin. Leži v oni višini, v kateri ne najdemo več obsežnih zelenih gozdov. Le tuintam opazimo večjo ali manjšo skupino trdih mecesnov, ki mečejo svoje prozorne in tanke sence na travnike, kateri obdajajo Korenjakovino. Mnogo, mnogo let je že moralo preteči, odkar so se predniki sedanjih Korenjakov naselili v tej divni in divji višini. Hiša, hlev in skedenj, vse je postavljeno z lesom ter kaže ono barvo in preperelost starosti kakor sivo skalovje v ozadju, tako da se od daleč komaj da razločevati od ozadja. Huda zima je. Že več dni sneži neprenehoma; kmalu je edina steza, ki vodi iz več ur oddaljene vasi v dolini tu sem, z visokim snegom zametena in nehodna. Bel, leden zid strjenega snega obdaja ter odklepa od dne do dne ožje mirna in samotna poslopja; od hiše do skednja in hleva so napravili v snegu ozek prekop, ki izgleda kakor kak globok rov; vedno ga morajo zopet iz nova izmotavati in popravljati, ker ga močni sneženi zameti prete zasuti. Pa poglejmo sedaj v notranje prostore lesene hiše. Ni mnogoštevilna družina, ki biva pod to borno streho — sedaj so ravno vsi zbrani v glavni sobi. Ob statvah najprimitivnejše vrste zagledamo kmeta Korenjaka; izdeluje nevaljano sukno za potrebe svoje družine. Njegov brat, orjaška postava z leseno nogo, struži iz plošč trdega ruševjega lesa krožnike in skledice, ob njegovi strani pa se že vadi majhen deček v izrezljavanju lesenih žlic. Odraslo dekle z orujavelimi lici in od starosti upognjena stara mati predeta pridno in urno na preslici. Vse je pri delu; samo ena oseba v sobi se ne gane — na borni postelji tam v kotu sobe leži in hira smrtnonevarno bolna žena Korenjakova. Le redkokdaj, a vedno bolj tiho in tiho začne bolestno ihteti in hropsti; nihče je ne čuje razen njenega moža; temu pa sega globoko v krvaveče srce. Zunaj tuli in divja strašen vihar. Zdaj zabuči v dimniku in nasiplje celo kopo snega na ognjišče; potem zopet se zaleti z vso močjo v vrata in okna, da se strese vsa hiša in nanese v sobo vse polno tankega in drobnega sneženega prahu skoz sicer nevidne razpokline, špranje in luknje v leseni steni. Med tem se je stemnilo in napočil je dolgi večer. Vse delo počiva zdaj v sobi; stara mati se odpravi v kuhinjo, da pripravi večerjo; njena hči je šla v hlev krmit živino; oba moža pa z lopatami v roki stopita pred hišo in skrbita, da sneženi zameti ne zasujejo izhoda iz hiše. Majhen deček pa si je s svojima prijateljima, s psom in z mačko poiskal gorek prostorček za pečjo, kjer kmalu vse tri objame sladko spanje. Po večerji zaukaže Korenjak svoji sestri, naj pogasi ogenj na ognjišču v kuhinji in peči v sobi, še enkrat pogleda milo na svojo bolno ženo, za- grne se v plašč ter izgine v temno in črno noč katere ne razsvetljuje nobena luna, nobena zvezda. Nikdo ga od te poti ne zadržuje, dasi vsak ve, da bo morebiti njegova zadnja; tudi mati mu ne brani, saj je tudi ona že v svojem življenju nekaj sličnega doživela. Leno in počasi poteka čas. Babica šteje vsako minuto; ona ne more in noče zaspati. Kadar se zaletava vihar prav divje in silno v hišo, tedaj bojazljivo začne sklepati roke, njene ustnice pa mrmljajo pobožno molitev, medtem ko se njene oči zaupljivo ozirajo na majhen oltar v kotu sobe, kjer brli lučica pred podobo matere božje. Potem pa se zopet srepo ozira na bolno ženo svojega sina, katere obličje že otemnuje senca bližajoče se smrti. Že je pretekla dolga noč; že se je zdramilo; opoldne je že in Korenjakov brat na strmi pečini, kamor je le z velikim trudom splezal s svojo leseno nogo, še vedno zaman čaka odgovora na svoje klice, ki se razlegajo daleč doli v dolino. Naposled vendar zapazi v neskončnem sneženem morju črno, pomikajočo se piko, ki prihaja vedno bliže in ki postaja vedno razločnejša. Kmalu spozna dolgo in nestrpno pričakovanega svojega brata Korenjaka. Brez sape, do smrti izmučen pririje se ta skozi visoke snežene zamete do hiše. Toda njegova nevarna pot v dolino v vas je bila zaman: že je bila njegova žena med tem svoje oči za ; vedno zatisnila. Naslednji dan počiva vse sicer običajno delo v hiši. Pod streho pred skednjem siesa Korenjak V tem priznanju se zrcali vsa tragika našega vladnega sistema. Danes se zahteva, naj pošljemo kazensko ekspedicijo v Srbijo, jutri zopet naj pridobimo Srbe zase. To je nemogoča politika, ki vjeda sama sebe. Na vsak način pa je pozdravljati priznanje na merodajnem mestu, da, če hočemo pridobiti balkanske Slovane, moramo poprej red napraviti doma! Vzroki za deficit učiteljskih listov. i. Kakor pač pride, da posede tovariši še po zborovanjih svojega društva in se menijo, tako je bilo tudi zadnjič. Menili smo se tudi o šolskih vprašanjih. In tu postanem indiskreten zaradi potrebe. Tako je bilo: „Saj si čital v Popotniku . . .?" „Nisem. Da ti odkrito povem: nimam Popotnika. Človek ne more imeti vseh listov." „To je res. Vseh se tudi ne zahteva. Pa ima šola Popotnika." „Nima.a „Saj je vendar določena letna vsota za šolsko knjižnico, in tu vendar lahko dobiš šest kronic." Naj ne pišem neumestnega opravičevanja, saj ga nisem terjal jaz, pač pa slaba vest tovariševa. In na tisti šoli imajo naročeno, ter je tovariševa soproga učiteljica ženskih ročnih del, na račun krajnega šolskega sveta „Frauenzeitung"! In pa vzgojni pedagoški list „Blatter fur den Abteilungs-unterricht"! Dotičnik pa je zaveden tovariš, član odbora učiteljskega društva, član odbora tega inonega narodnega društva, zvest narodnjak itd. itd. — ampak zaveden učitelj ni! To iz indiskretnosti. II. Tolikokrat smo se že o tem menili, in v zadnjem času se je jelo goditi: napredni slovenski dnevniki so začeli prinašati vsebinska poročila o učiteljskih listih. To se pravi: še ne vsi in ne o vseh! Učiteljstvo pa mora zahtevati, da ga podpira vsa slovenska javnost, ker njegov boj, ki ga bije za ideje svobode v šoli, ni le njegov boj, ampak boj vsega slovenskega naroda. Njegovi listi, pa bodisi „Učiteljski Tovariš", „Popotnik", „Do-mače Ognjišče", Bodočnost", „Zvonček" — so listi, ki streme vsi k enemu cilju: vzgoji slovenske mladine. In da ne bi hotela slovenska javnost teh teženj? Ne bi hotela podpirati učiteljstva v boju s tem, da čita te liste, da poročajo o njih vsa glasila brez razlike strank in politiških struj. Da poročajo dnevniki, pisani inteligenci, da poročajo listi, namenjeni najširšim narodovim krogom, da poročajo literarne in znanstvene revije slovenske — to sme zahtevati učiteljstvo, to — vsaj to: buditi vsepovsod zanimanje za kulturni boj slovenskega naroda — to mora podpirati javnost, to morajo upoštevati vodilni krogi! Morebiti tedaj, ko je bil boj naše organizacije bolj v ozkih, le stanovskih mejah, tega nismo mogli in smeli zahtevati; danes, ko se borimo v stanovskih vprašanjih za principialno narodno vprašanje: reformo vzgoje, se nam to mora dati! V nas je moč, v slovenski javnosti bodi podpora! Če nam je noče dati, ni slovenska javnost vredna boja, kateremu žrtvuje slovensko učiteljstvo vse sile! III. V nekaterih naših listih se je ugnezdila razvada, da mislimo: Učitelji smo, pa poučujmo ljudstvo tudi o vzgoji! — Trdim pa, da v to nismo poklicani. Sveti boj narodne vzgoje se bo izvojeval ne s poučevanjem, pač pa z delom staršev in učiteljev, t. j. vseh vzgojevateljev roko v roki, ramo ob rami . . . Zato pa pritegnimo delavcev na neše polje iz vseh slojev, iz vseh strok: vsepovsod so najbolj pereča vprašanja vzgojna vprašanja, in le s tem, da se združimo na delo vsi, se bodo jasnili pojmi, se bodo čistile misli . . . In to bodi moralno idealna podpora našim listom ... IV. Slovenskemu učiteljstvu: Tvoj idealizem je, v čemer si največji! Pa da bi se ta mogel, smel spodtakniti ob naročnini stanovskih glasil? Čudno, prečudno se da to slišati . . . —e. POLITIČNI PREGLED. Poljaki in Rusini. Ker se Rusini in Poljaki ne morejo na Dunaju s posredovanjem vlade sporazumeti glede ga-liške volilne reforme, so sklenili, da naj se snide dne 24. t. m. gališki deželnozborski odsek za volilno reformo. Tam naj se pogajanja nadaljujejo. Ako se to posreči, se skliče deželni zbor, da odobri uspeh pogajanja. Ako pa se ne doseže sporazum, se deželni zbor sploh ne skliče. Avstrijsko politiko obsoja Cambon, francoski poslanik v Londonu v pismu, ki ga je te dni pisal hrvatskemu arheologu Buliču. V pismu izjavlja poslanik, da hoče Francija pri konferenci veleposlanikov protestirati proti temu, da si Avstrija lasti pravico braniti samostojnost Albanije, dočim je istočasno „suspendirala samostojnost kulturno visokostoječe Hrvatske". Pač hudo je prenašati taka očitanja, zlasti če so — opravičena. Jezikovno vprašanje v Bosni. Srbski, hrvatski in muslimanski deželnozborski klubi so imeli dne 1.1. ti tli. sejo, kjer so sprejeli resolucijo, ki zahteva, da se uveljavi srbo-hrvaš-čina v vseh področjih javne uprave kot notranji in zunanji jezik. Zahteva se to tudi za železnice in zasebne šole. V tem smislu bode posredovala v Pešti, na Dunaju in pri bosanski deželni vladi skupna deputacija omenjenih klubov. Vlada pa je izdelala načrt, da bodi pri oblastih, uradih in zavodih srbohrvaščina edini službeni jezik, dočim veljaj pri železnicah nemščina kot notranji uradni jezik. Stranke večine v bosanskem deželnem zboru pa kvečjemu dovolijo, da služi nemščina kot uradni jezik pri železnicah le pri poslovanju s centralo na Dunaju in z vojaško oblastjo. O odgovoru ruskega carja na pismo našega cesarja se ne izve nič zanesljivega; saj ne poznamo niti vsebine pisma, ki ga je pisal carju naš cesar. Splošno se domneva, da se nanaša vsebina pisma na nasprotje med obema državama. To nasprotje sega precej daleč nazaj v zgodovino. Tukaj omenimo le toliko, da je Rusija leta 1848. rešila Avstrijo pred razpadom, na katerega so delovali uporni Ogri. Rusija je potolkla Ogre, za to pa je žela od Avstrije le nehvaležnost v rusko-turški vojni. Novejšega datuma je nasprotje političnih in gospodarskih odnošajev na Balkanu. Rusija je organizirala najnovejšo balkansko vojno proti Turčiji. Balkanski zavezniki so s slavnimi zmagami uničili evropsko Turčijo, iztrgali so se pa obenem v političnem in gospodarskem oziru iz avstrijskih krempljev. Na ta način je izgubila Avstrija na Balkanu svoj vpliv, dočim je Rusija pridobila na ugledu. Da reši vsaj nekoliko svojega vpliva (prestiža) na Balkanu, se oklepa zdaj Avstrija Albanije, za katero zahteva Skader. Rusija pa temu noče ugoditi. Da se to nasprotje ublaži, je pisal naš cesar carju pismo. Seveda je to več ali manj domnevanje, ker o vsebini obeh pisem ne prodre nič zanesljivega v javnost. Splošno se pa sodi, da je odgovor ruskega carja povoljen, ker je ostala mirna ruska javnost, ki je v zvezi z rusko vlado, in ker je ostala mirna Anglija in Francija, ki gotovo poznata nazore ruskega carja v zunanji politiki. Političen umor. Pred nekaj dnevi se je dogodil na Dunaju obžalovanja vreden slučaj političnega umora, ki ima korenine v političnem nasprotju med socijal-nimi demokrati in krščanskimi socijalci. Krščanski socijalec Kunschak je ustrelil socijalno-demokrat-skega poslanca Fr. Schuhmeierja. Morilec se sicer izgovarja, da je streljal na nasprotnika iz osebnega maščevanja, ker so baje socijalni demokrati provzro-čili, da ni dobil stalnega zaslužka. Toda to ne more biti resnično, saj je vendar krščansko-socijalna stranka na Dunaju še zmiraj takorekoč vsemogočna, da bi lahko priskrbela svojemu strastnemu agitatorju ne črnega, ampak belega kruha. Soci-jalno-demokratsko časopisje navaja dejstva, ki kažejo, da ima umor svoj izvor v politiki. Ta grozni slučaj kaže, kam pridemo, če se umetno vzbujajo v masi ljudstva najnižje strasti, da dobi politična stranka privržencev. Tudi pri nas se že vzgaja ljudstvo po krščansko-socijalnem vzorcu po načelih, da je treba pognati liberalce v luknje, kjer prebivajo psi, da je treba izprašati vsak večer vest, si-li čez dan dovolj sovražil političnega nasprotnika. Ako bo šlo tako naprej, tudi pri nas ne bodo izostali sadovi. Skader. Črnogorci so v zadnjem času pri Obleganju Skadra nekoliko napredovali s tem, da so z razmeroma velikimi žrtvami — padlo je baje okoli 5000 mož — zavzeli hrib Bardanjol, ki je važen za nadaljno obleganje, ker odtod lahko obstrelje-vajo naravnost Skader sam. Kralj Nikita je izjavil pred svojo vojsko, da hoče dobiti in obdržati Skader pod vsakim pogojem. Pripravljen je žrtvovati obstoj dinastije in države. Albanija. Velevlasti so se zedinile, da se sestavi posebna komisija, ki naj določa bodoči samostojni Albaniji meje. Tudi Rusija je privolila v to komisijo; ruski zastopnik bo Petrajef, konzul v Bitolju. Rusija pa vztraja na tem, da dobi Skader Črna-gora, ne pa Albanija. preprosto rakev za svojo ženo: njegov sinček mu pri tem potrebne stvari doprinaša in pomaga; brat in sestra pa pripravljata primeren prostor v skednju, kamor hočejo položiti rakev s truplom. Med tem je bila tudi že stara mamica storila umrli zadnje svoje delo: oblekla jo je v njeno najlepšo obleko, katero je nosila sicer v življenju samo na velike praznike, ter je bila oklenila njene mrzle in otrple roke s svojim lastnim molekom. Ko je tako vse pripravljeno, postavijo rakev v pripravljeni, zračni prostor na mrtvaški oder. Teden za tednom mine, ne da bi se kaj posebnega pripetilo. Nikdo ne gre več z visoke in obležne planinske naselbine doli v dolino, nikdo ne pride iz vasi tu sem gori na planino. Njeni prebivalci so in ostanejo sami s svojo mrtvo gospodinjo, kateri je hudi mraz ohranil mili izraz spavajoče. Sleherni dan se zbere majhna družina okoli nje k skupni molitvi; vsak dan zaukaže stara mati svojemu vnuku, da z blagoslovljeno vodo poškropi truplo svoje drage matere ; vsak dan vsaj enkrat odpre korenjak rakev, da pogleda v obraz oni, s katero je bil toliko let skupno prenašal žalost in trpljenje, s katero se je bil toliko let skupno veselil lepih srečnih dni. Med tem je postal oni, hišo oklepajoči ledeni zid vedno višji in višji. Vsak pogled doli v dolino je nemogoč in tudi zadnji spomin na ljudi tam doli v dolini, zvonjenje cerkvenih zvonov, katero se je prej vsak dan v samotni naselbini ob gotovem času čuli, je zdaj izginil. Enakomerno poteka življenje teh osamljenih ljudi, ki ne ugledajo zdaj ničesar drugega kot nebo med ledenim oklepom, nebo, ki se zdaj prijazno smehlja, zdaj zlovoljno pogledava na naselbino. Večer je; vsi so zbrani v glavni sobi; sede okoli mize in opravljajo večerno molitev. Kar na enkrat začujejo od daleč prihajajoče votlo in zamolklo donenje in grmenje, ki postaja od sekunde do sekunde močnejše. Samo enkrat umolkne za trenutek, potem pa začne naraščati vedno straš-neje. Kakor divji, vse uničujoči hudournik vali se med silnim bobnenjem vedno bliže in bliže; zemlja se trese; tramovje poka in ječi, kakor da bi se hotelo zdaj in zdaj porušiti, da pokrije pod svojimi razvalinami nesrečne ljudi; šipe ropočejo in šklepetajo; kmalu so vse zdrobljene v prah in skoz okna lete v sobo debele kepe strjenega snega; nemirno brleča luč ugasne in vsi zakriče od strahu in bojazni. Stara mati pade na kolena in lomi roke; deklica in Korenjakov brat /. leseno nogo skočita skoz odprta vrata pred hišo; samo oče Korenjak, ki je bil zgrabil kričečega sinčka, stoji nepremično in nemo sredi sobe, ozirajoč se proseče proti nebu. Kako minuto dolgo doni, grmi, divja in razsaja okoli hiše, potem ponehava polagoma grmenje, dokler se ne izgubi daleč pod naselbino. Plaz, ki se je bil utrgal visoko nad Korenjakovino, je bil srečno šel mimo hiše. Ko napoči jutro, se prav dobro vidi, kje da je šla lavina. Oni vsa poslopja oklepajoči ledeni zid strjenega snega je bil ustavil in zajezil prvi del plazu; tako da se je ta razdelil in šel mimo naselbine proti dolini. Stara mati pelje zdaj svojega vnuka k mrtvi materi, da se ji zahvali v molitvi; saj jih je ona s svojo priprošnjo v nebesih rešila strašne smrti. Tudi v vasi v dolini so čuli grmenje utrganega plazu in videle so se še sledi smeri, v kateri je bil šel plaz. Ker vsled onega ledenega oklepa ni bilo mogoče ugledati naselbine, je bilo obče mnenje, da je plaz zasul s snegom celo naselbino s prebivalci vred ter jih pokopal v mrzlem grobu. Kakih petdeset mož in krepkih mladeničev se napoti s sekirami in lopatami gori proti Korenjako-vini. Težka in naporna je pot. Treba je gaz šele kopati skoz silno visoki sneg. Končno dospejo vsi izmučeni do naselbine. Tu jim sicer ni treba zasutih izkopati, toda mesece že čaka mrtva žena Korenjakova, da jo ppkopljejo; in to se naj zdaj zgodi. Kmalu se pogrebci uvrstijo ter se pomikajo počasi med molitvami po prej napravljeni gazi doli v dolino proti vaški cerkvici. Drugo jutro kaže črna prst v belem snegu na vaškem pokopališču, kje da so ji skopali grob. Žalostno donijo zvonovi, ki vabijo vaščane k pogrebu. Duhoven blagoslovi mrtvo truplo s planin, Korenjak pa kot prvi vrže pest zemlje na rakev svoje /.ene, nad katero se kmalu vzdigne nov grob. Potem gre planinar potrtega srca in solznimi očmi sam s svojim sinčkom gori na planino. Okoli Janine se vrše neprestano med Grki in Turki manjši boji. Te dni je nadzoroval ondi grško vojsko grški prestolonaslednik ter opominjal vojake k potrpežljivosti, češ, da Grki v najkrajšem času prično z operacijami, ki bodo enkrat za vselej naredile konec turškemu odporu. Odrin. Obstreljevanje mesta traja naprej. Turki so poizkusili prodreti srbsko bojno vrsto; Srbi so jih mirno pričakovali, iz najbližnje bližine naskočili Turke ter jih pognali nazaj. Čataldža. Bolgari se tukaj umikajo. Umaknili so se že kakih 12 km od Čataldže, nameravajo pa baje iti nazaj do 30 km. O vzrokih in namenih, ki ga zasledujejo s tem Bolgari, so mogoča le domnevanja, ker Bolgari samo ob sebi umevno ne bodo izdali svojih namenov. Bolgari hočejo baje z umikanjem preprečiti, da bi čete, ki jih iskrcavajo Turki na obali Marmarskega morja, po morebitni zmagi ne napadle Bolgarov pri Odrinu in Cataldži od zadaj. Bolj verjetno pa je naziranje angleških listov, ki trdijo, da hočejo Bolgar] z umikanjem izvabiti Turke iz trdnih pozicij pri Cataldži ter jih prisiliti na ozemlju brez utrdeb k odločilni bitki. Nimamo vzroka, da bi dvomili o smotrenosti taktike priznanih bolgarskih vojskovodij. Do večjih bojev tukaj ni prišlo, vršile so se le manjše praske med predstražami. Galipoli. Najvažnejši so zdaj dogodki na tem polotoku. Ker bi prodiranje proti Carigradu naravnost čez Čataldžo stalo prevelike žrtve, hočejo doseči Bolgari isti cilj po indirektni poti skozi Dardanele. Zato je za zdaj to bojišče najvažnejše. Bolgari hočejo zavzeti polotok, da omogočijo grškemu bro-dovju pot v Marmarsko morje. To brodovje ima važno nalogo, da uniči turško brodovje, ki podpira dozdaj turške operacije pri Cataldži in na obali Marmarskega morja, in da pride potem pred Carigrad sam. Tudi tukaj še ni prišlo do odločilne bitke, dasiravno so pokopali po nekem boju Bolgari več tisoč Turkov. Mirovna pogajanja. Turki na bojnem polju tudi v novi vojni ne morejo doseči nobenih uspehov, čeravno širijo v svet poročila o raznih turških zmagah. Zato tudi nimajo upanja, da bi na diplomatičnem polju dosegli uspehe, ker bi se to moglo zgoditi le po kaki odločilni zmagi nad Bolgari pri Cataldži in polotoku Galipoli. Turki pa nimajo veliko upanja, da bi dosegli tako zmago, kar priznavajo sami s tem, da želijo zopetna mirovna pogajanja. V tem oziru je že odpotoval Haki paša čez Dunaj, Berolin in Pariz v London. Če se začno nova pogajanja, bodo se vršila na podlagi spomenice, katero so izročile velevlasti Turčiji. Odrin dobe potem Bolgari, o egejskih otokih pa odločujejo velevlasti. Bomo videli, kakšno stališče zavzamejo proti temu Bolgari in drugi zavezniki. Narodno-gospodarstvo. Mlekarske zadruge in mlekarne. Mnogo se je že pisalo o tej za gospodarstvo jako važni panogi kmetijstva. Vedno in vedno ponavljajoči se refren — „povzdiga mlekarstva bodi naša prva skrb", je podoben zvonenju, na katero pozabljamo takoj, ko pojenja zvoniti. Oglejmo si pobližje skrb za povzdigo mlekarstva. V fari, v kateri se čuti le nekaj molznih krav, oznani župnik ali kaplan, po naročilu iz Ljubljane sestanek, na katerem se posvetuje, boljše rečeno, na katerem duhovni gospod naznanijo željo in ukaz. Ugovori se navadno ne trpe in tudi ne stavijo, ker se tekih sestankov udeležujejo le slepo pokorni in ukazom iz Ljubljane in farovža poslušni kmetje. Tudi častihlepnost igra pri tem precejšno vlogo. Zadruga se ustanovi. V Ljubljano se piše po pravila, katerih vsebina je za pripravljalni odbor, s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Pravila kakor so, brez premembe, kakor bi bilo vseeno ali je mlekarska zadruga v Bohinju ali na Krasu, pošlje se z vpisanimi imeni pripravljalnega odbora in imenom sedeža zadruga dež. vladi v potrjenje, ki zapiše spodaj „odobreno". Na ustanovnem občnem zboru, na katerem razen duhovnega gospoda, navadno tudi kak mlečni strokovnjak ali deželni poslanec čestita in slavi pomen novoustanovljene zadruge, zagotavljajoč ji svojo naklonjenost in podporo od strani dežele. Ko nato še deželni mlekarski uslužbenec prebere nekaj podatkov, zakliče se trikratni živijo cesarju, škofu in papežu in — zadruga je ustanovljena. Vsaka vas dobi po enega že naprej določenega odbornika. — Bog varuj da bi kdo ugovarjal. — Predsedstvo prevzame premožnejši kmet, ki ima kaj veljave pri župniku. Za mleko se še nikdar ni brigal, čes, to je babja reč, in razume od mlekarstva le toliko, da se če se smetano mede naredi surovo maslo in da je kislo mleko dobro za žejo. Mlekarsko zadrugo imajo, treba še mlekarne. Zdaj se. prične lov na zadružnike. Kdor ne pri- stopi in ne plača deleža, je liberalec in v župni-kovem zapisniku dobi njegovo ime debelo piko. Z od deželnega odbora obljubljeno podporo se prične zidanje mlekarne. Načrt je izdelal deželni strokovnjak brez ozira na to, koliko bo mleka. Za podlago služi poročilo koliko krav se redi v zadružnem okolišu. Nabavijo se dragi mlekarski stroji, podjetnik in tovarnar proda kar največ more, in če rečem, da se v take mlekarne postavlja in inštalira za tisočake popolnoma, ali vsaj ne neizogibno potrebnih strojev in cevi, narasejo računi skoraj do neverjetnosti. Slišal sem včasih že tudi o provizijah; kdo pa iste spravi če jih dobi od podjetnika, tega pa ne vem. Ko je tako mlekarna z božjo, župnikovo in deželno pomočjo pod streho, se slovesno blagoslovi in z spodbujajočimi in sla-večimi govori nasuje nevednemu ljudstvu peska v oči. — „In sedaj, mlekarna! vzelenela si že — zdaj še cveti in rasi!" — zaklical je pri neki taki priliki slavnostni govornik. Za stroške zgradbe se ne zmeni nikdo. Te bodemo v par letih lahko pokrili z dobičkom dnevnih 30 do 50 kron. Prične se z delom. Treba je izučenega mlekarja, treba strojnika, treba pomivalke. voznikov i. t. d. Oskrbeti treba prodajo mleka, to je mala skrb, mleko prevzame v prodajo mlekarska zveza proti proviziji. Vse je v gladkem teku. Mleko se plačuje po 12 vinarjev. Točno se plača prvi mesec zadružnikom, samo neplačani deleži se vračunajo. Semtertja kdo malo pogodnija, pa kmalu utihne, ko jim blagajnik pove, koliko ima mlekarna dobička. „Mlekarna ima že tisoč litrov mleka", izjavi predsednik v poletnem mesecu! „Sedaj smo na konju." Na prvem občnem zboru izjavi blagajnik, da izkazuje mlekarna že 2300 K dobička. Nobeden ne pogleda računov, kajti blagajnik je g. župnik in greh bi bilo, mu pogledati pod prste. Sedaj se dogodi čudo. Tam za vratmi se oglasi zadružnik in ponižno pravi, da bi se zadružnikom povedalo koliko stane mlekarna in koliko ima še dolga. V ponižnem pritrjevanju temu predlogu od strani zadružnikov, vidi g. blagajnik temne oblake. Preteče pogleda predrznega možica in svest si, da ne bo nikdar več vprašal, odgovori, da se čudi temu vprašanju, ker ne more dati natančnih podatkov, ker še nima vseh računov skupaj in tudi deželni odbor še ni nakazal obljubljene podpore, če pa si želi kdo zadružnikov ogledati stanje mlekarne, naj se potrudi k mizi, kjer so vsakomur knjige na razpolago. — ,,lmam pa za Vas drug predlog, katerega upam da bodete brez ugovora sprejeli. Ker je izkazanega v teh par mesecih toliko dobička in je po svetu sedaj vse dražje, podražimo mleko od 12 na 14 vinarjev. Prosim glasujte!" In dvignejo se vse roke, le možic za vratmi stiska roke v hlačnih žepih. Bled osokoli se še enkrat in ponižno prosi, če bi smel nekaj spregovoriti. — „1, le če bo kaj pametnega." „Jaz pa pravim, nikar mleka ne podražimo, poprej rajše dolg poplačajmo, bomo pa potlej podražili ko ne bomo imeli več dolga, rajši ga še za 2 vinarja nazaj udarimo". Ne bom pripovedoval, kaj se sedaj zgodi. Le toliko vem, da mož ni več zadružnik in tudi delež se mu vrne. Dosegel je le toliko, da so se v treh farah ljudje zgovarjali, „kako je neumen!" Visoko nosi predsednik glavo, češ^ mi smo mi, skozi naše roke gredo tisočaki. Še enkrat zvedo zadružniki, koliko je dobička, seveda je znesek mnogo nižji radi zvičanja cene mleku. Polagoma prihajajo tudi kolekovani računi. — Zidar, tesar, mizar, lončar, pleskar, akcijska družba za izdelovanje mlekarskih strojev, tovarna kemikalij i. t. d. Predsednik se ne spozna iz te kolo- bocije, računa in računa---skupaj 30.000 K — še 5000 K, še 3000 K še in še--polletne obresti — ventilacijska naprava, železna okna — transmisija. — Na Vaš cenjeni račun poslali . . . vagonov premoga, pripišite ga nam k dobrem in ker imamo mnogo izdatkov in ravno sedaj potrebujemo večje svote — prosimo, da poravnate to malenkost prilično. — Pripeljal sem toliko sežnjev drv . . . vožnja mleka na kolodvor — dnevno a 4 K, za mesec maj, junij, julij . . . Popravila v mlekarni, 62 delavnih ur, asbest, cin, vožnja, stanovanje, hrana, škoda na orodju . . . skupaj K . . . 14./7. Telegram: Vaša današnja pošiljatev 8(XJ 1. kisla, mleko na razpolago. 16.7. Telegram: 2 posodi prazni — predrti. 17./7. 6 posod mleka nerabnih. 22.17. V voznem listu označenih 26 posod — prejeli samo 19. 23.7. Telegram mlekarne: Pošljite prazno posodo, sicer ne moremo poslati mleka. 24./7. Telegram odjemalca: Vaša pošiljatev dne 14.7. še vedno na kolodvoru na razpolago. — Nimamo prazne posode. 25.7. Ne moremo poslati mleka, nimamo posode. Telegram — za telegramom . . . Predsednik se prijemlje za glavo. Hiti v mlekarno, tam jih vse to nič ne briga. Gre k blagajniku, tudi njega se stvar ne tiče, pelje se k mlekarski zvezi, tam ga ozmerjajo, zakaj dela mlekarna tako površno in spravlja zvezo ob kredit in s težko glavo utopi se predsednik v številke in telegrame. Ako skliče odborovo sejo — požreti bo moral marsikatero grenko, njegova predsedniška čast je v nevarnosti. Ako pa seje ne skliče, bodo zvalili pozneje nanj vso odgovornost, češ, delal si samovoljno brez naše vednosti; če sklicem sejo, naročili mi bodo, da spravim zadevo v red, — čemu sem pa predsednik, — in čez teden dni bom ravno tam, kjer sem danes. Da si nekoliko ohladi težko glavo, piše odjemalcu ostro in nevede razžaljivo pismo, mlekarsko zvezo — prosi za svet, gre v mlekarno in ozmerja mlekarja, češ, da premalo pazi in škodo dela, ta odgovarja, naj predsednik raje pazi in člane pouči, da ne bodo kislega in I vodenega mleka nosili v mlekarno, ter odpove j službo — v tem dobi telegram od mlekarske zveze, i da je odjemalec v Trstu odpovedal mleko radi j- nerednosti in ni treba več mleka pošiljati. — Predsednik sede in zagrozi, da zadruga izstopi iz zveze — tega je zveza že težko čakala — in vzame odpoved na znanje. Predsednik, hočeš nočeš, skliče odborovo sejo, in tam treska. Končno se vendar zedinijo, da treba : nekaj pametnega storiti, a kaj, ker jim nevešča-! kom ne pride nič pametnega na misel in čim bolj i vlečejo voz iz blata, tem bolj se pogreza. j Konec prih. Na tedenski semenj v Kranju, dne 10. febr. \ 1913 se je prignalo: 145 glav domače govedi, 25 j glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 3 i teleta, 64 prešičev. — Od prignane živine je bilo j za mesarja: 90 glav domače govedi, 25 glav bo-I sanske govedi, 64 prešičev. — Cena od 1 kg žive j teže 86 v za pitane vole, 84—86 v za srednje pi-! tane vole, 78—80 v za nič pitane vole, 84 v za [ bosansko (hrvaško) goved, 1 K za teleta, 1 K 20 v za prešiče pitane, — za prešiče za rejo. Tržne cene na tedenskem semnju v Kranju, dne 10. febr. 1913: ' Pšenica 100 kg.........K 23 — Rž - „ *.........„ 22 — Ječmen „ „ ......'....„ 20'— Oves „ „....... . „ 21 — Koruza stara „ „.......• ■ „ 2L80 Koruza nova „ „........„ 18"50 Ajda „ „.........„ 24-— ! Proso „ „ . . •.......„ 21 — Deteljno seme „ „.........„ 170480 Fižol ribničan „ „.........„ 25"— j Fižol koks „ „.........„ 30-— Grah „ „ ... . „ 48 — j Leča ; „.........„ 48-— Pšeno „ „..... . „ 30'— Ješprenj . „ „.........„ 28-— Krompir „ „........„ 5-80 \ Mleko 1 /..............„ —-20 Surovo maslo \ kg . ........„ 3'50 Maslo 1 „ .........„ 3 — Govedina I. 1 „ .........„ P80 ; Govedina II. 1 „ .........„ 172 j Teletna I. 1 „ .........„ 2'— ■ Teletna II. 1 „ .........„ L80 • Svinjina I. 1 „....... . . „ 2"— Svinjina II. 1 „ ........' . „ L80 Prekajena svinjina I. 1 kg......„ 2'20 Prekajena svinjina II. 1 „......„ 2"— Slanina I. 1........ „ 2.— ! Slanina II. 1 „......„ 170 Jajca 7 kom.............„ —-40 DOPISI. Iz Cerkelj v Cerklje. „Gorenjčevemu" dopisniku najvljudneje naznanjam, da na njegove neslane napade ne odgovarjam, ker principielno obsojam vsakršna osebna opravljanja in obrekovanja po časopisih, pa bodisi od te, ali one strani. Poleg tega pa imam drugega nujnejšega posla in skrbi večkodovolj. Toliko le v pojasnilo, da si ne boste domišljali, da iz katerihkoli drugih vzrokov prezi-vam Vaše vaške čenčarije. Josip Lapajne ali Lapajnetov Joža, učitelj ali nadučitelj — pač vseeno, kakor komu ljubo. Cerklje na Gorenjskem. Nisem pač radoveden poznati dopisnika v 6. št. „Gorenjca", katerega tako skrbi moja opekarna in moja ženitev. Pač pa sem radoveden, s katero se bo on poročil, ko sploh ne more prejeti sedmega zakramenta svetega zakona. Skrbi naj raje za dober pouk šolskih otrok in lep vzgled svojih ovac, katerim je po Kristusovem izreku dični pastir in kot tak dolžan dajati lepe vzglede. Nikar pa naj se ne briga za kmečka ženitovanja in naj se ne vtika v naše razmere. Kot božjemu namestniku naj mu pride na misel svetopisemski izrek: Pezdir v očesu svor jega bližnjega vidiš, bruna v svojem očesu pa ne vidiš! Za danes toliko! Na skorajšnje svidenje! Ivan Kern posestnik in trgovca sin. Iz Cerkelj pri Kranju. V soboto zjutraj ob pol dveh se je pojavil ogenj v poslopju Miha Štera, ondotnega posestnika in kovača. Ogenj je k sreči zapazil g. orožnik Zadnikar, kateri je imel isti večer službo, ter je bil oddaljen od požara skoraj tričetrt ure. — V največji naglici je pritekel na kraj požara, ter izvlekel iz ognja najprej že na pol pogorel voz, potem je odstranil še goreče stopnjice, katere bi bile lahko povod velikemu požaru. Videč pa, da ogenj še ni tako zelo razširjen, ni hotel alarmirati požarne brambe, temveč je poklical samo gospodarja in družino in jih po dolgotrajnem klicanju vendar prebudil iz najboljšega j spanja. S hitrim donašanjem vode in vztrajno j marljivostjo poklicanih, posrečilo se jim je poga- | siti ogenj in odstraniti vso nesrečo od svojega in tujega imetja. Požigalec je dosegaj še neznan. Prosi se županstvo, da preskrbi nočno stražo, t katera ni samo potrebna zaradi požara, temveč j tudi zaradi tatvin in drugih nezgod. Nočna straža je že bila svoje čase pod prejšnjim županom Janezom Martinjakom. Iz Železnikov. Dne 19. prosinca je priredil „SokoP plesni venček, kateri je bil, kakor doslej Še vedno, dobro obiskan. Društvo je napravilo čistega dobička K 180*—. Prireditev je posetilo j tudi več pristašev S. Z. S., ki so bili vsi prav dobre volje in morda tudi prišli do spoznanja, kako neumno je, gojiti sovraštvo med seboj radi fa-rovške hujskanje. V zadnjem času je politični boj malo pojenjal, to pa zato, ker je menda g. župnik MarčiČ izprevidel, da od večnega udrihanja po naprednjakih tudi nima nikakih koristi. Izvedelo se i je tudi, da je bilo od župnika prepovedano uslužbencem zavoda za tehnične in elektrotehnične naprave obiskovati gostilno g. Thalerja. Pozivanje na bojkot ne dovoljujejo oblasti, in to bi bilo potrebno g. župniku dokazati! Zgornja Savinjska dolina. Moram Vam poročati cenjeni čitatelji „Save", kako smo vendar \ napredni v naši prelepi dolinci, v Šmartnim ob Dreti. Tukaj je priredilo katoliško izobraževalno društvo igro v prid in podporo katoliških časopisov. Župnik je vabil raz prižnice v nedeljo, dne 2. februarja: ,,Pridite popoldan na to slavnost, ker to je dobro delo"! To in enako je njegova navada skoraj vsako nedeljo'. Le pridiga iz evangelja ali temu podobno je redka. Najraje govori o politiki, Marijinem društvu i. t. d. Potem je čital pastirski list, ki je v resnici lepo spisan. Le žal, da je škof pozabil tudi pisati, da je pregrešno, ako se vrtijo kaplani z puncami na plesiščih, kakor se je to zgodilo na Rečici oh Savinji, v letu gospodovem 1913. za časa, ko je kaplanoval. F. Rop. Seja mestnega zastopa v Kranju dne 11. februarja 1913. Župan Ferd. Pollak otvori točno ob 6. uri zvečer sejo, konstatira sklepčnost in imenuje overo-vateljem zapisnika odbornika Zupana Antona in Antona Šinkovca. Zapisnik zadnje seje se na predlog odb. Sajovica Jankota brez čitanja soglasno odobri. Prebere se okrožnica deželnega odbora radi odmere odškodnine za dejanske in potrebne izdatke ter za zamudo časa zaupnikov posredovalnih uradov. Se vzame v vednost. Župan naznani, da je došlo od c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju obvestilo, da je vodni kataster tukajšnjih vodnih sil na vpogled razpoložen. — Priporoča, da bi si občina naročila tri liste tega katastra, v katerem so zaznamovane tukajšnje vodne sile. Se 1 vzame na znanje. Nadalje poroča, da se je Francetu Tavčarju podelila koncesija za obrtno insta-liranje električnih hišnih napeljav. Krajni šolski svet : v Kranju je naznanil svoj sklep, daje imenoval kot mestno pomožno učiteljico Olgo Šavnik ter ji zajedno določil nagrado mesečnih 50 K in prosil, da se ta sklep odobri. Na predlog obč. svet. Pirca Cirila se ta sklep soglasno odobri. Končno še poroča župan, da je ravno danes prejel to vlogo c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, vsled tega jo ni mogel dati na dnevni red, uvrstil jo je pa med | naznanila županstva. C. kr. okrajni šolski svet poziva, „da sklepa j občinski odbor o nastavitvi gdč. Olge Šavnik kot j od mestne občine plačane občinske pomožne učiteljice na začasnem petem razredu dekliške šole. ; Obč. svet. Pire Ciril se zglasi za besedo in pred- i laga: Občinski odbor naj sklene, da se imenuje za pomožno učiteljico na začasnem petem razredu dekliške šole gdč. Olgo Šavnik. Soglasno sprejeto. Poročilo finančnega odseka: O prošnji občinskega odbora v Predosljih radi poprave kolovozov v kranjskem polju poroča odb. bavnik Franc ter predlaga v imenu finančnega odseka, da se naj zadeva odstopi stavbnemu odseku, kateri naj dotična pota pregleda in preračuna, koliko bi po- j prava stala. Sprejeto. -Na predlog obč. odb. Tajnika Josipa se zavrnejo prošnje učiteljic na dekliški šoli v Kranju i za draginjsko doklado. Poročilo stavbnega odseka: O proračunu za i kasto na koncu mestne posesti pod savskem dre- i voredu za obrambo savskega obrežja poroča obč. | svetovalec Pire Ciril: Tesarski mojster Švelc Franc je predložil proračun za napravo te kaste v znesku j 151100 K proti temu da občina da svoj les. V imenu stavbnega odseka predlaga, da se ta kasta i vsekako gradi in zadeva izroči županstvu v jzvr-šitev ter da se isto pooblašča pogajati se z Švel-com Fr., če je mogoče doseči znižanje proraču-njene svote. Sprejeto. O regulačnem načrtu za mesto Kranj po-roča obč. svet. Pire Ciril in navaja: C. kr. okrajno I glavarstvo je vrnilo mestnemu županstvu duplikat regulačnega načrta za mesto Kranj s pristavkom, da je c. kr. deželna vlada v Ljubljani z razpisom z dne 12. decembra 1912, št. 28.890 javila, da ustreza ta načrt v obče. Nadalje priporoča vlada, da se že sedaj določi način zazidave posameznih blokov, in da je treba dati pojasnila, kaj da si občina predočuje pod izrazi „strnjen" in „odprt" sistem. Spremembe ob Kokriški cesti so dopustne le pod pogojem, ako se urede ob tej cesti enakomerno široki predvrtovi. Priporoča tudi po možnosti zmanjšati strmec pri točki 22, kar se da gotovo doseči, ako se svet natančno izmeri. Z ozirom na ta dopis okr. glavarstva je imelo starešinstvo in stavbni odsek z g. inženirjem Stembov o zadevi posvetovanje, pri katerem je stavbni odsek sklenil sledeče: Pri obravnavi dne 13. avgusta 1912 se je določil za vse stavbne bloke odprt sistem z najmanj 2 m širokimi predvrti, mogoče bo zahtevala bodočnost, da se eden ali drugi blok zazida v strnjenem sistemu, to se pa še danes ne da določiti. Radi označenja „strnjen" oziroma „odprt" sistem se pa določi sledeče: Za strnjen sistem je šteti tisti sistem, kjer so poslopja na obojestranske sosedne meje prizidana in tam s požarnimi zidovi dokončana. Ob cestah, za katere bi stavbna oblast določila ta sistem se morajo poslopja pravilno dotikati. Le izjemoma bi se dopuščali presledki, toda ne pod 6 metrov od sosedne meje. Za odprti stav-binski sistem je šteti tudi sistem, kjer se na sta-višče postavljena skupina poslopij ne sme raztezati do sosednih mej, ampak mora ostati prost prostor, ki se ne sme zidati. Pri takih stavbah se proti prostemu prostoru obrnjene strani hiše ne smejo zidati s požarnim zidom, ampak morajo dobiti pročelje, ki se ujema z arhitekturo vsega poslopja. Ob Kokriški cesti se določi, da je napraviti na celi progi po 3 metre široke predvrtove. Radi zmanjšanja strmeča pri točki 22 se pripomni, da je projektirana cesta, ki bi vezala točko 16 in 22, že itak v bližini točko 22 položena 1*8 meter pod teren in ne kaže te ceste še bolj globoko speljati, ker bi bil izkop za stavbe na stavbnem bloku 17 še večji in bi bila dvorišča neprimerno visoka nad cesto. Tudi se pripomni, da je na točki 22 sama skala in bi bilo zniževanje te točke združeno z velikanskimi stroški, kar ne bi bilo v nobenem razmerju z malenkostno izpremembo strmeča. Načrte je pa še spopolnil g. inž. Stembov v smislu dopisa okr. glavarstva. Končno predlaga: občinski odbor naj sprejme sklep stavbnega odseka in se naj v smislu tega sklepa poroča c. kr. okr. glavarstvu. Soglasno sprejeto. Poročilo policijskega odseka: O dopisu c. kr. okrajnega glavarstva radi prenosa dimnikarske koncesije Rajko Potuška na Alojzija Zadražnika poroča odbor. Rus Vilko in predlaga v imenu policijskega odseka: Občinski odbor naj sklene, da ne ugovarja proti dodelitvi te koncesije, ako bo Rajko Po-tuček definitivno odložil dimnikarsko obrt. Sprejeto. O prošnjah Ane Por, Marije Zaplotnik in Marije Cvirn za sprejem v domovinsko zvezo poroča odbor. Rus Vilko in predlaga v imenu policijskega odseka: Ker že bivajo vse tri prosilke nad 10 let nepretrgoma v občini Kranj, se jih naj sprejme v domovinsko zvezo mesta Kranj. Sperjeto. Volitev 5_ članov in 5 namestnikov v krajni šolski svet. Župan poroča: vsled odloka c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju se vršijo te volitve po novi postavi. Voli se po listkih. Skruti-natorjem imenuje odbor: Sajovica Jankota in Focka Maksa. Izid volitve je bil sledeči: Za odbornike so izvoljeni^ Gosp. Šavnik Karol, ces. svetnik z 20 glasovi, Šlamberger Anton c kr. notar z 20 glasovi, obč. svetovalca Dr. Štempihar Valentin ter Pire Ciril, in župan Polak Ferdinand, z 19 glasovi. Za namestnike ^pa: obč. odb. gg. Zupan Anton, Pirnat Makso, Šavnik Franc, Tajnik Josip. Nato se odobri izvolitev odbora prost, gasilnega in reševalnega društva v Kranju. Občinski odbor imenuje še svojim zastopnikom v tem odboru gg. Jager Karola, Jagodic Ivana in Šinkovc Antona star., nakar zaključi župan ob 7. uri zvečer sejo. Časnikarski galimatija. Včerajšnji ,,Slovenec" poroča o nekem sporu med deželnim odborom in kranjsko mestno občino. Poročilo je netočno, sicer pa tak galimatija, da se mora želodec obrniti vsakemu pravnemu praktikantu in bi bilo moralo uredništvo pri srednji verziranosti v pravdnih zadevah to otipati. Stvar je ta-le: Štefan Lubajnšek je zahteval pri mestni občini kranjski, da se mu dovoli, napraviti čez javno pot, ki je last občine, zasebni hodnik iz svoje hiše na vrt. Mestna občina, ki je obenem stavbena oblast, je to odklonila. Na pritožbo stavbitelja pa je deželni odbor stavbo dovolil. Ker mestna občina k dotičnom ogledu ni bila vabljena in ji torej ni bilo mogoče uveljavljati svojih pravic, je mnenja, da stavbeno dovoljenje ne vstreza predpisom stavbenega reda in se je pritožila na upravno sodišče. Ta pritožba še ni rešena. Ker pa je Lubajnšek kljub temu začel s stavbo in posegel v last občine, ne da bi se bil zavaroval po sodnem redu, je občina vložila tudi I zasebno pravno tožbo pri sodišču. Prva instanca je tožbi ustregla, druga pa jo je zavrnila. Obe instanci pa sta izrekli, da sta pristojni o stvari soditi. Ko je prišla stvar pred vrhovno sodišče, vložil je deželni odbor pritožbo na državno sodišče, češ, da je dan afirmativen, kompetenčen konflikt. S tem je dosegel in morda tudi nameraval, ! da se je prekinilo postopanje pri vrhovnem sodišču. Državno sodišče je obravnavalo zadevo dne 18. januarja, sodbe pa ni izreklo, temveč isto preložilo na prihodnje zasedanje. JStvar torej ni še rešena. Če bi se bila sodišča izrekla nepristojnim, kakor trdi „Slovenec" bi deželni odbor sploh ne i bil prišel v položaj spraviti stvar pred državno sodišče. To pa sploh ni poklicano stvar konečno re- I siti in se bo ista, tudi če državno sodišče ustreže deželnemu odboru, rešila ali pri upravnem ali ! pri vrhovnem sodišču. Če kedaj, velja danes načelo, da je konečni izid vsake pravde v božjih rokah. Mogoče je, da zmaga deželni odbor, mogoče tudi, in to se nam j zdi bolj verjetno — mestna občina. Na vsak način pa je„ „Slovenčevo" vriskanje prezgodnje. Če zmaga deželni odbor, bo imel „Slovenec" še vedno priložnost udariti z loparjem po mestni občini. In če tudi ukrep deželnega odbora ograža občinsko premoženje in ubija avtonomijo občine se bo „Slovenec" pri znani nepristranosti postavil na stran deželnega odbora. Če pa anticipira to zmagoslavje že danes, bi le želeli, da bi vsaj nekoliko brzdal svojo malenkostno strast in če poroča, da ne poroča tako nedosežno — diletantske DNEVNE VESTI. Našim naročnikom. Izšlo je dosedaj 7. številk novega narodno-naprednega letnika „Sava" ali vendar je še nekaj cenjenih naročnikov, ki dozdaj še niso poravnali naročnine. Prosimo jih torej, da to čimpreje store, ker bi bili sicer primorani, list ustaviti. Naročnina je tako malenkostna, da jo zmore lahko vsakdo. Saj celoletna naročnina K 4"—, ali polletna naročnina K 2—, ali četrtletna naročnina K I.—, ne i more priti nikjer v poštev. In da je list potreben, nam dokazujejo razmere; da pa se glede vsebine, lahko kosa z vsakim drugim listom nam dokazuje nebroj ustnih in pismenih sporočil. Sezite torej ; vsi po njem ter agitirajte pridno in pridobivajte novih naročnikov. Narodno-napredna kandidatura. Kakor se nam poroča, je prevzel kandidaturo za deželnozborskega poslanca v volilnem okraju Kamnik-Tržič-Radovljica \ gosp. Matija Marinček, c. kr. notar v Tržiču. Ulogo lačne lisice, kateri je viselo grozdje previsoko, igrajo zopet enkrat naši klerikalci. Več kakor leto dni so varili v svojem „Gorenjcu" i brozgo, ki ni bila ne krop ne voda. Domišljali so I si, da se bodo s svojo limonado polagoma vtiho- • tapili v meščanske kroge in si sčasoma pridobili saj nekaj upliva v našemu mestu. Kakor poznamo naše meščanstvo, bi se jim kaj takega itak nikdar ne posrečilo, a odkar je z novim letom pričela izhajati „Sava", je tudi tisto neznatno številce, ki j nosi v Kranju klerikalni zvonec, polagoma prišlo do spoznanja, da s hinavskim prikrivanjem svo- j jih namenov ne bo doseglo prav nobenega uspeha. I S početka so se, kakor ptič noj, zarili z glavo v grmovje, niso hoteli videti „Save" in ničesar slišati o našem listu. Ko smo se pa dotaknili novo-zasnovane pomožne bolniniške blagajne, ki je — mogoče proti volji ustanovnikov — postala privesek kranjskega farovža, so konečno vendarle stopili iz rezerve. Po preteku šestih tednov je „Go-renjec" sramežljivo pripoznal svojim redkim bralcem, da v Kranju izhaja „Sava" in zakadil se je z vso silo — ne morda v naš list — marveč v kranjski občinski odbor, katerega zadeva bolniške blagajne prav nič ne briga. Umevna je mržnja kranjskih klerikalcev do občinskega odbora, ker si kljub vsem naporom pri zadnjih občinskih volitvah niso priborili niti enega mandata, vsled česar tudi ! nimajo nobene. besede pri občinskem gospodarstvu. V svoji onemogli jezici so tedaj porabili prvo priliko, da se obregnejo ob mestni zastop. 1 Splezali so na obrtnega konja in zabavljajo raz to vzvišeno mesto na občinsko upravo, češ, da je prearistokratičua ter starokopitna in da nima smisla za obrtni stan. Dokaza za svoje trditve sicer niso doprinesli nikakega, kar pa tu itak ne pride v poštev. Saj se jim gre edinole za to, da bi z opravljanjem zasejali med obrtnike nezaupanje do mestne uprave. Ti gospodje hočejo natveziti obrt- nikom, da bi moral biti občinski odbor tako nekaka trgovska in obrtniška zbornica za Kranj in okolico! No, na ta lim med kranjskimi obrtniki ne bodo nalovili gimpljev. Tiste pa, katere že imajo, jim privoščimo prav iz srca. Tretjina kranjskih občinskih odbornikov pripada obrtnemu stanu, in ti zastopniki umejo bolje varovati interese svojih volilcev kakor „Gorenjec", ki je v zadnjih dveh številkah v tem pogledu zagrešil nebroj bu-dalosti, ki so se mogle izkuhati le v možganih nadutega mladiča, ki je komaj prestopil prag našega mesta in niti malo ne pozna tukajšnjih razmer. Morda raztegnejo gospodje svoje delovanje raje na občinske odbore v Kamniku, Radovljici in Škofji Loki, ki so v klerikalnih rokah, in o katerih se dosedaj še ni čulo, da bi posvečali posebno pozornost obrtniškemu vprašanju. Pometajte tedaj najprej pred svojim pragom in potem šele lajajte pod kranjskim rotovžem ter zabavljajte v našo zabavo na kislo grozdje — ker vam visi previsoko! Pomožna blagajna ni klerikalna ustanova, trdi na dražbi kupljeno glasilce kranjskega farovža. S. L. S. niti vedela ni za ustanovitev te blagajne. Toda glej čudo. V § 2 pravil ,,pomožne blagajne" je navedeno, da so prvi člani te blagajne uslužbenci „Tiskov-nega društva" v Kranju. Predsednik tega društva je kranjski tehant in vodja kranjskih klerikalcev je zopet ista oseba, in sedaj naj normalen človek še verjame, da nimajo klerikalci vmes svojih umazanih prstov. Za ustanovitev nove blagajne ni bilo nika-kega stvarnega vzroka, moral je biti torej le političen. Klerikalci so pri vsakih volitvah poskušali pridobiti obrtnike, da bi volili v načelstvo okrajne bolniške blagajne njihove kimavce, ker se jim pa to v očigled zavednosti naprednih obrtnikov ni nikdar posrečilo, so si ustanovili sedaj svojo blagajno. Res je, da novo ustanovljena bolniška blagajna ni nikaka zadruga, nasprotno pa mora biti vsakomur, ki se peča s statistiko bolniških blagajn, jasno, da so sedanji nizki prispevki le vaba za nerazsodne kaline in da bode novo ustanovljena blagajna v najkrajšem času primorana, svoje prispevke zvišati. Opozarjati pa moramo vnovič vse napredne obrtnike in trgovce, da ni nihče zavezan zavarovati se pri tej blagajni. Sistem. V torek je počil na dunajskem severo-zapadnem kolodvoru browning in žrtev je bil socialno-demokratični poslanec Schuhmeier. Postal je žrtev krščansko-socialno-klerikalne teorije o ravnanju s svojim političnim nasprotnikom. Ni to po-samni slučaj. Tudi pri nas se je dogodilo že nekaj sličnih političnih zločinov. In to je sad klerikalne vzgoje. Ko je v 80 letih presadil baron Vogelsang mlačni nemški krščanski socializem na avstrijska tla, je pokojni Lueger takoj slutil, da je to imeniten objekt za reklamo. In antisemitizem se je prelevil v krščanski socializem, ki je bil mastno zabeljen s klerikalizmom. Dr. Krek pa ni imel nujnejšega opravka, kot da ga je udomačil tudi pri nas na Slovenskem. Pa ni vlekel. Šele ko je postal ta Krekov krščanski socializem popolnoma klerikalen, so jeli sedati nanj kalini. In uspehov vidimo dovolj. Nikdar še ni na deželi tako cvetel uboj, umor, težka telesna poškodba in obrekovanje kakor po teh novih naukih naših kler. osrečevateljev. Sistem leži v tem. Uniči svojega političnega nasprotnika kakor ti je drago in ljubo. Vsako sredstvo naj ti bo prav, samo da ga uničiš. Jasno nam to kaže satansko zlobno izstradavanje učiteljskega stanu. Jasno nam to kaže kolosalni napor, uničiti naše napredne obrtnike in trgovce. Jasno nam to kažejo vedni poizkusi uničiti vse, kar se brezpogojno ne podvrže in naj bodo to potem kompletne korporacije ali posamezne osebe. In če vse to ne pomaga, primi za revolver. Razkosaj krogljo, da bo žrtev tem sigurnejše mrtva. Pobijaj, streljaj, ne izbiraj sredstev, saj jih namen posvečuje! Ali vse to nič ne pomaga! Na Dunaju, kjer je počil revolver, razpada stranka, ki tako vzgojuje svojo člane, in naša ji sledi. Tisočere je prebudil ta strel iz nedelavnosti. Naj odmeva tudi pri nas. Naprej v veseli boj proti stranki morilcev, ven med ljudstvo! In brez revolverja. Poučuj m o množice o stranki, ki vzgaja zavratne morilce! Računi mestne občine v Kranju za 1. 1912. so sestavljeni in od 12. februarja pa do 25. februarja 1913. vsakemu na pogled razpoložene med uradnimi urami v občinski pisarni. Vojaški nabori. Letošnji glavni nabori se bodo vršili v kranjskem političnem okraju v sle- | dečem sporedu: Dne 10. marca za cel sodni okraj \ Tržič v Tržiču in sicer za občino Tržič ob 9. uri predpoldne, za občino Križe ob pol 10. uri, za občino Sv. Ana in Sv. Katarina ob pol 11. uri. Dne 11. marca t. 1. v Kranju in sicer za občino j Šenčur ob 8. uri zjutraj, Cerklje ob pol 9. uri, Voglje in Hrastje ob 9. uri, Predvor ob pol 10. uri, Smlednik ob 10. uri. Dne 12. marca t. 1. v Kranju in sicer za mesto Kranj ob 8. uri, za občino Pre-doslje ob pol 9. uri, za Stražišče ob 9. uri, za Naklo ob pol 10. uri, za Sv.^Jošt in Mavčiče ob 10. uri. Dne 14. marca t. 1. v Škofji Loki in sicer za občino Škofja Loka ob 8. uri, za Staro Loko ob pol 9. uri, za Poljane in Javorje ob 9. uri, za Trato ob^pol 10. uri, za Oselico ob 10. uri. Dne 15. marca v Škotji Loki in sicer za občino Zminec in Sora o 8. uri zjutraj, Selca ob pol 9. uri, Železniki ob i ob 10. uri, Sorica ob pol 11. uri. Naborniki imajo priti k naboru po vsem telesu umiti in snažni, morajo biti popolnoma trezni ter ne smejo upiti ! in razgrajati, sicer bodo strogo kaznovani. Povelja ] svojih županov imajo ubogati, ker imajo oni nalog, i da svoje nabornike skupno pripeljejo pred naborno komisijo. Napredno društvo. Deželno predsedništvo je j potrdilo pravila„„Kmetijskega bralnega društva v Poljanah" nad Škofi o Loko. Novemu narodnemu društvu želimo najboljše uspehe. Proračun zdravstvenega okrožja v Kranju za 1. 1913. izkazuje 5748'35 K potrebščine, katera se pokrije z 6°/0 doklado na direktne davke mesta Kranj in z 5°/0 doklado na direktne davke ostalega zdravstvenega okoliša. Račun za 1. 1912 pa izkazuje 3620-32 K dohodkov in 3660-30 K izdatkov tedaj primanjkljaja 39"98 K. Premoženje zdravstvenega okrožja je naraslo na 24.428-64 K, kateri znesek je naložen na dveh hranilnih knjižicah. Račun in proračun sta skozi 14 dni razpoložena na vpogled pri mestni občini v Kranju. Godbeni zavod za vzgojo vajencev za c. in kr. vojaške godbe je dovolila ustanoviti deželna vlada kapelniku godbe tukajšne prostovoljne požarne brambe, g. Arnoldu VVlassaku. Gojenci zavoda smejo nositi tudi predpisano vojaško uniformo. Kakor se nam nadalje poroča, namerava g. A. Wlassak ta zavod ustanoviti v Kranju. Šenčurska mlekarna je baje izgubila pri neki tvrdki v Trstu nad 20.000 kron, katero svoto bodo morali trpeti zadružni člani. Ta vest je tudi malo J komentarja k današnjemu našemu članku „Mle-karske zadruge in mlekarne". Delitev občine Šenčur. Kakor smo že, poročali, se razdeli občina Šenčur v dve občini Šenčur in Velesovo. V svrho izvršitve tega sklepa je deželna vlada razpustila sedanji občinski zastop šen-čurski in postavila do tedaj, da se izvolita dva nova občinska zastopa gerenta, dosedanjega župana Ivana Blagneta iz Šenčurja. Kot svetovalci so muv dodani posestniki Jožef Stružnik iz Tupalč, Miha Štempihar iz Olševka, Ivan Gerkman iz Ve-lesovega in Janez Jereb iz Praprotne police. Iz seje c. kr. okr. šol. sveta v Kranju z dne 6. t. m. Predsednik poroča: Ana Vavken, učiteljica v Cerkljah, je izstopila iz statusa kranjskega uči-teljstva. Njeno mesto je provizorično zasedla Frančiška Urbančič. — V višji plačilni razred so prišli: Janja Miklavčič v prvega, Luka Albreht v drugega, Anton Sepaher in Ana Grebenz v tretjega. — Za pouk v kmetijstvu so dobili: Fr. Rojina 93 K, Karol Završnik 45 K, Iv. Jezeršek 25 K, Luka Albreht, Leop. Ferjan, Vinko Krek in Vil. Zirkelbach po 20 K. — Na podlagi novega šolskega zakona so bili izvoljeni za dobo 6 let v okr. šol. svet: Fr. Luznar in Vil. Rus kot zastopnika učiteljstva; župnika Mat. Mrak in Jos. Potokar ter Blaž Zabret kot zastopniki sodnih okrajev, voljeni od občinskih starešinstev; Anton Koblar kot zastopnik knezoškofij-skega ordinarijata. — Prva starostna doklada se pripozna Amaliji Kecelj. — V Lučinah pri Poljanah bi se imela letos graditi nova enorazrednica. Ker pa se je občina vsled poprave šole na Trati in gradnje nove ceste močno zadolžila, prosi, naj počaka šola še dve leti, to je do 1. 1915. Do tedaj naj se vrši zasilni pouk. Sprejeto. — Izdela in predloži se dež. šol. svetu v odobrenje načrt poslovnika o poslovanju krajnih šol. svetov § 10. postave o šolskem nadzorstvu. Učiteljske vesti. Za stalno učiteljico v Ko-j vorju pri Tržiču je imenovana začasna učiteljica v Dobrničah gospica Ana Schiffrer. Stalno nameščeni so: G. Peter Jocif na trirazrednici v Cerkljah, g. Helena Oranič na trirazrednici v Šmartnem pri Kranju. Pomota. V pondeljek popoldan sta vjela Franc Rus, lovec in Anton Jalen iz Smobuča dva divja lovca. Skozi daljnogled sta opazila s planine, da neseta gamsa čez ramo. Ko so ju pa dohitela, je bilo njih začudenje veliko, kajti „gams" se je iz-premenil v navadno odejo, katero sta radi mraza imela seboj. Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah na Gorenjskem priredi v nedeljo, dne 16. februarja 1913 v Gasilnem Domu gledališko predstavo „Krivo-prisežnik". Narodna igra s petjem v treh dejanjih (7 slikah). Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 80 vin.; stojišča 40 vin. Zadnje vesti. Balkanska vojna. Na Galipolskem polotoku. Sandanski, ki je bil zadnje čase tukaj, je odšel z močno četo prostovoljcev v Malgaro. V Dedeagaču preiskujejo bolgarske oblasti krščanske hiše, da bi našla mohamedancem ugrabljene predmete. Mnogo oseb so zaprli. Turško izkrcavanje. Enver-beju se je posrečilo pri Silivri izkrcati se pod zaščito mornarice. Turške čete se drže pri Eregliju in Bigadosu. V Silivri je turško prebival- I stvo^umorilo nekoliko zaostalih kristjanov. Tudi pri Šarkeju se je posrečilo izkrcati dve diviziji J kljub raznim nezgodam ladij. Ko pa sta korakali v deželo, so jih močnejše bolgarske čete napadle in vrgle na^aj na obrežje. Bitka je bila baje strašno krvava; po turških poročilih so imeli Turki 250 mrtvih in 70 ranjenih. Begunci pripovedujejo, da bombardirajo Bolgari Šarkej; štiri ure severno od Galipolija se razvija bitka. Po privatnem pismu nekega turškega častnika so imeli Turki v bojih pri Bulajiru 2500 mrtvih in več kakor 3000 ranjenih. Pričakujoči izid bitke so transportne ladje pristale pri Galipoliju. Ofenziva ob Marmarskem morju se le počasi razvija, ker so tla vsled visokega snega na meter globoko omehčana. Bolgari imajo še vedno zasedeno črto Rodosto, Čorlu, Cerkeskej, Midija. Turške prednje patrulje so dosegle postajo Simekli, pa so se vrnile. Pred Odrinom. Obstreljevanje Odrina se nadaljuje. V nekaterih mestnih okrajih je izbruhnil požar. Neki turški oddelek je z orožjem dezertiral v bolgarski tabor. Boj do zadnje patrone. V brezžični ^brzojavki ponavlja poveljnik odrinske posadke, Šukri-paša, svojo izjavo, da se bo boril, dokler ne izstreli zadnje patrone, in da upepeli mesto, ako bo kapitulacija neizogibna. Poraz Grkov pred Janino. Italijanska bojna ladja, zasidrana v carigrajski luki, je dobila z druge italijanske bojne ladje izpred Valone brezžično brzojavko, ki potrjuje poročilo o strašnem porazu grških čet pred Janino. Grki so zbežali v divjem neredu in izgubili nad 2000 mrtvih in ranjenih. Za varnost tujcev. „Agence Havas" javlja iz Sofije: Vlada je priporočila vojnim oblastnijam, naj preudarijo, če se more nevtralizirati odrinski mestni okraj Kar-; garoš kot pribežališče.za tujce. Revolucija v Mehiki. Včeraj so dospele pred Verakruz štiri amerikanske bojne ladje, dve pred Akapulko. Pet kri-žark in več drugih bojnih ladij je odplulo proti centralni Ameriki; razen tega razpolaga washing-tonska vlada z desetimi bojnimi ladjami, ki se nahajajo v kubanskih vodah. Notranji del mehikanske prestolice je kup razvalin. Ker je mesto odrezano od dežele, je nastopila velikanska draginja. Sestradane čete plenijo po mestu; velika nevarnost preti I od 3000 jetnikov, ki jih je general Diaz izpustil in oborožil. Italijanska fakulteta v Trstu v proračunskem odseku sklenjena. Proračunski odsek je včeraj sklenil s 35 proti 4 glasovom ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu, najpozneje v zimskem semestru 1915/16. Odklonjen je bil predlog dr. Verstovška, da se fakulteta nastani v Roveretu, takisto njegov predlog, da se v Trstu ustanovi slovensko-italijanska fakulteta. Enaka usoda je zadela neresni Verstov-škov predlog, da se ustanovi v Ljubljani slovenska pravna fakulteta, in Dulibičev predlog, da se polagajo izpiti na italijanski fakulteti tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. Propadel je nadalje Bi-libičev predlog o recipročni veljavi zagrebških iz-i pitov v Avstriji in dr. Erlerjev predlog, da je za i kandidate na italijanski fakulteti zagotoviti popolno znanje nemščine. Sprejeta je bila resolucija dr. Verstovška, ki pooblašča vlado, da pripravlja ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. V par-i lamentarnih krogih mislijo, da bo tudi zbornica glasovala za ustanovitev italijanske fakultete v Trstu, da pa pojde vlada zopet po pomoč v gosposko zbornico, ki bo sklenila, da dobi Dunaj sedež fakultete. Razno. Zavratni umor. V torek ob Val V- ur> zvečer je krščanski socijalec Kunschak zavratno umoril socialno-demokratičnega drž. poslanca Franca Schuhmeierja. Schuhmeier je bil v torek zvečer v Stockeravu na nekem shodu ter se je še isti večer vrnil na Dunaj. Na severozapadnem ko- lodvoru je izstopil, in ko je šel proti izhodu, ga je Kunschak ustrelil od zadaj v glavo. Schuhmeier je dvignil roko, padel in bil hipno mrtev. Morilec je zaklical: „To je moje maščevanje" ter se ni hotel pustiti prijeti. Ko ga je zaslišal policijski nad-komisar v^eh, je ravnodušno priznal, da je imel že dolgo namen umoriti Schuhmeierja in da ga je zalezoval. Vzrok je baje ta, da radi socialno-demo-kratične stranke ni dobil nikjer dela. Umorjeni je bil rojen leta 1864. na Dunaju. Izučil se je knjigo-veštva in se z vso onemo posvetil strokovnemu gibanju. Neumorno se je učil ter postal tako eden najsimpatičnejših dunajskih mož. Njegovo temeljito znanje, njegova ostra in odločna beseda, združena s svežim humorjem in ironijo ter retorika njegovega govora, ga je dvignilo visoko nad nivo navadnega parlamentarca. Krščanskim socialcem je bil trn v peti, ker je brezobzirno razkrival njih lumparije. Tako je znano, da je strmoglavil prej-šnega dunajskega župana Neumayrja, ko ga je v javni seji imenoval „Schandfleck". Istotako je bil umorjeni Schuhmeier znan kot vnet branitelj vojakov. Neusmiljeno je zasledoval vsako trpinčenje in ko mu je 1. 1907. nasprotoval domobranski minister Latscher, ga je v javni seji spravil do tega, da je demisijoniral. Morilec P. Kunschak je brat dež. poslanca Leopolda Kunschaka, znanega voditelja krščansko-socialnih delavcev. Načrt umora je imel že dolgo pripravljen ter ga je izvršil na uprav bestialen način. Od zadaj se je približal Schuhmeierju ter oddal strel iz broving-pi-štole tik glave. Celo kroglo je razrezal na več kosov, tako da se je ista v glavi razletela ter provzročila sigurno smrt. Velika železniška nesreča. Dne 12. t. m. zvečer ob pol 8. se je dogodila ne daleč od postaje Sava ob južni železnici, kjer se izliva potok Pasjek v Savo, velika železniška nesreča. Poštni vlak št. 76 je na tem mestu zadel ob veliko skalo, ki se je odtrgala s hriba ter padla na tir. Strojevodja Josip Kaš je imel še toliko prisotnosti duha, da je začel ob pravem času vlak zavirati, s čemur je preprečil velikansko nesrečo, ker bi bil sicer nedvomno ves poštni vlak razbit. Ko je navzlic temu lokomotiva zadela ob skalo, je lokomotiva skočila z enega tira na drugi tir in sicer v tovorni vlak, ki je ravno v tem času vozil mimo. Lokomotiva poštnega vlaka je pretrgala tovorni vlak. Šest vozov tovornega vlaka se je po strmem bregu prevrnilo proti Savi, dočim je ostalo kakih 11 vozov prevrnjenih na železniškem tiru. Lokomotiva in službeni voz poštnega vlaka sta bila skoraj popolnoma razbita. Strojevodja poštnega vlaka, Jožef Kaš, je ostal na stroju do zadnjega trenotka. Kosci razbite lokomotive so ga nevarno ranili na glavi, mu strgali čreva ter ga nevarno pritisnili na prsih. Kurjač Šibret se je samo s tem rešil, da se je na odvodni cevi za vodo dvignil kvišku. Pasažirji poštnega vlaka niso drugega čutili kot mal sunek. Učinek je bil grozen. Pragi so bili sto metrov v daljavi prelomljeni kakor vžigalice, v^ez dvajset osij leži na tiru zvitih kakor žica. Razbiti vozovi leže deloma na tiru, deloma na bregu Save. Okoli pol 11. se je pripeljal dunajski brzovlak št. 3, v katerem se je vozik tudi nadvojvoda Karel Štefan. Ker je bil železniški tir zaprt, so morali potniki prestopiti. Tudi nadvojvoda Karel je moral iz svojega salonskega voza prestopiti v spalni voz. Ko je prestopal, je nosil v naročju svojega dve- do triletnega otroka, ki ga ni hotel nikomur izročiti. Stiskal „ga je k sebi, da bi ne videl grozne nesreče. Škoda je zelo velika in se danes še ne more popolnoma dognati. — Kakor se poroča je strojevodja že umrl. Dohodki avstrijskih prebivalcev. Finančno ministrstvo je objavilo uspehe priredbe osebne do-hodarine v 1. 1910, ki so jako zanimivi. Od 28 milijonov 321.088 prebivalcev, ki jih je štela tostranska državna polovica koncem leta 1910, je bilo 1,304.755 podvrženih dohodnini, to je 4-62°/0, torej je toliko oseb imelo več nego 1200 K dohodkov. Od teh davkoplačevalcev je imelo dohodkov: „' „ 1.200 „ „ 2.000 — 725.441 oseb „ „ 2.000 „ „ 4.000 — 376.546 „ „ „ 4.000 „ „ 6.000 — 100.831 „ „ „ 6.000 „ „ 10.000 — 59.028 „ „ „ 10.000 „ „ 15.000 — 20.199 „ „ „ 15.000 „ „ 20.000 — 8.258 „ „ „ 20.000 „ „ 40.000 — 9.604 „ „ „ 40.000 J. „ 60.000 — 2.539 „ „ „ 60.000 „ „ 80. (XX) — 1.099 „ „ „ 80.000 „ ■ „ 100.000 — 591 „ „ „ 100.000 „ „ 2(X).000 — 985 „• „ „ 200.000 „ „ 300.(XX) — 226 „ „ „ 300.000 „ „ 400.(XX) — 98 „ _ „ 400.(XX) „ „ 500.000 — 57 „ „ „ 500.000 „ „ 600.000 — 24 „ „ „ 600.000 „ „ 700.000 — 19 „ „ „ 700.000 „ „' 800.000 — 13 „ „ , 800.000 „ „ 900.000 — 12 „ „ „ 900.000 „ „ 1,000.000 — 12 „ „ „ 1,000.000 „ „ 1,500,000 — 18 „ „ „ 1,500.000 „ „ 2,000.000 — 9 „ „ * „ 2,000.000 „ „ 3,000.000 — 3 „ „ „ 3,000.000 „ „ 4,000.000 — 3 „ „ „ 4,000.000 „ „ 5,000.000 — 3 „ „ „ 25,680.040 1 „ Bilo je torej v celi Avstriji 37 oseb, ki so imele čez en milijon kron letnega dohodka in ' i 1483 oseb z letnimi dohodki čez 100.000 K. Če računamo po podatkih ljudskega štetja, j : da si četrtina avstrijskega prebivalstva, to je nad ; i 7,300.000 ljudi služi kruha, so podatki gorajšnje ! I tabele naravnost žalostni. Nič manj kot 6,000.000 ljudi, ali nad '/5 oseb služujočih nima niti 1200 K I ! letnih dohodkov, na drugi strani pa vtakne 49 oseb vsako leto 111 milijonov v svoje žepe. „S." Družinska žaloigra. Pred nekaj dnevi so našli v pliberški okolici- na Koroškem kmetico Matildo Kotnikovo mrtvo v svoji spalnici. Dognali so ■ na nji lahke telesne poškodbe, zdravniki pa so konstatirali, da je umrla za otrpnenjem srca. Kot- j ■ nika je smrt žene in sum, da je njeno smrt on '. sam zakrivil, tako užalostilo, da je hodil kot umo- bolen okrog hiše več dni, ne da bi kaj jedel. Čez i tri dni so ga našli mrtvega. Sumijo da se je za- i strupil. Sokolstvo. Občni zbor G. S. Ž. se je vršil v nedeljo, dne 9. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih ,,Sokola" i v Kranju, pri katerem so bila zastopana vsa v župi včlanjena društva. Starosta brat Matija Marinček j pozdravi navzoče zastopnike društev in v vznesenih i besedah bodri k pravemu sokolskemu delu. Nato podasta br. tajnik Josip Cvar in br. blagajnik Ivan Valenčič svoja poročila, katera vzame občni zbor v vednost. Br. A. Nadilo poroča v imenu pregledo-valcev računov, da je pregledal blagajnične knjige in našel iste v popolnem redu. Br. načelnik Evgen i Sajovic poroča o župnem strokovnem delovanju, o nastopih in izletih, s posebnim ozirom na blejski zlet. Pri nato vršečih se volitvah izvoljeni so bili V predsedstvo soglasno in z vzklikom: starosta brat Matija Marinček iz Tržiča; I. podstarosta br. Franc Dolenc iz Škofje Loke; II. podstarosta brat Rudolf Osvald iz Jesenic; III. podstarosta br. Janko Sajovic iz Kranja; tajnik br. Josip Cvar iz Kranja; načelnik brat Evgen Sajovic iz Kranja; blagajnik br. Ivan Valenčič iz Kranja; predsednik izobr. odseka j br. dr. Josip Kušar v Kranju; zapisnikar br. dr. Janko Leskovec v Kranju; I. podnačelnik br. Fran Ažman v Kranju; II. podnačelnik br. Silvester Boštele na Jesenicah; župni nadzorstveni poročevalec br. Franc Benedik iz Kranja: namestniki br. Alojzij Lazar, br. Zvonko Kozina in br. Ivan Volčič iz Kranja; pregledovala računov br. A. Nadilo iz Škofje Loke, br. F. Dolžan iz Radovljice in br. J. Ravnik z Jesenic. Župni prispevek se določi na K L20 od vsa- j kega člana. Sklene se dalje, da se morajo v župi | včlanjena društva posluževati tiskovin, katere bode založila župa, ter da se vrši v proslavo 50-letnice „Sokolska akademija" začetkom aprila 1.1., pri kateri bodo sodelovala vsa v župi včlanjena društva. II. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Slovenci! Z 1. januarjem smo stopili v jubilejno sokolsko leto. Ne pozabimo, kake važnosti je za naš narod in celo naše kulturno življenje, da vredno proslavimo 501etnico Sokolstva. Tej veliki proslavi ne morejo biti posvečeni.samo trije dnevi — ne, celo leto. Zato pa je treba stopiti v novo leto s sklepom, da se bomo zavedali naših svetih dolžnosti. Naša skrb bodi, da začuti slehern človek, ki je kri naše krvi — da obhaja slovensko Sokol-: stvo velik praznik. Večeri, ki jih prirede naša so-kolska društva, naj ne izzvene na prazno, ampak \ naj se skrbi za to, da. se na njih pokaže naša resna volja, da damo I. 1913. značaj sokolskega i jubilejnega leta. V tem smislu naj se giblje poslej i vse naše društveno življenje v telovadnici in izven njih. Prepozno bi bilo, ako bi hoteli tik pred so-i kolskimi slavnostmi zbirati svoje sile. Ne, stopiti ■ moramo v sokolske dni pripravljeni. Zato ne pozabimo takoj pri vstopu v leto 1913, da vstopamo v sokolsko jubilejno leto. Vesela novica je to za nas, razglašajte jo z radostnim srcem, pridobivajte z njo Sokolstvu novih prijateljev — sami pa se zavedajmo jvelikega dela, ki ga bo prineslo s seboj 1. 1913. Šele na ta način bomo ob letu lahko s j ponosom gledali nazaj na dni dela. Na zdar, slo-i venskemu jubilejnemu sokolskemu letu. Društvene vesti. Občni zbor Radovljiške podružnice Slovenskega planinskega društva, se vrši 23. februarja 1913 ob 3. uri popoldne v prostorih „pri Kunstelju" v Radovljici z običajnim dnevnim redom. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela za stanjol in svinčene zamaške K 23-84. Lepa vsota to. Prosimo, da se nabira to blago po celi domovini. Saj je vendar škoda, proč metati to, za kar se dobi denar, s katerim družba prekoristno razpolaga za blagobit našega naroda. V trnovski župni cerkvi v Ljubljani sta bili 27. t. m. 2 poroki in sicer g. knjigovodje Rudolfa Bunca z gdč. Marijo Bizjakovo, in g. avtovodje Fr. Cerarja z gdč. Heleno Bizjakovo. Od vsake dvojice je dobila družba dar 15 K. Iz takih porok si more obetati naš narod plemenitih otrok, ki bodo posnemali roditelje svoje in po njihovem srcu in umu pospeševali blagor svojega naroda. — V veseli družbi pri Lavričevih v Novi vasi se je nabralo za družbo sv. C. in M. K 2677. C. M. podružnica v Kobaridu je poslala 5 K iz poravnave g. U. ca g. M. — C. M. podružnica v Mirnu pri Gorici je priredila 18. t.-ni. „Cvet-lični večer", kateri je donesel C. M. družbi lep gmoten dobiček K 13749. Od te Vsote je prebitka K 110, K 27*09 pa so nabrali gg. Joško Beltram, Doro Faganeli iz Mirna in Filip Pahor iz Vrtojbe Hvala nabiralcem in darovalcem ! Cenik jedil in pijač priporoča Tiskarna „Sava" v Kranju. Odhod vlaov iz Kranja proti: Jesenicam 7-49 9-56 12-29 4-32 1 7-27 10.50 10-50 Ljubljani 6-43 9-09 10-33 3-28 6-08 7-29 10-£ Tržiču 7-53 — 12-23 4-38 — 7-40 Tiskarskega učenca ki ima vsaj 2 razreda spodnje gimnazije, sprejme takoj Tiskarna „Sava" v Kranju. -----i i----1 trbovijski premog j ■ i i i priproca I F. BOLEH V I tipu l I I I I ■ I I I I I I I I I I Harmonike stare in nove, izdelane po najboljših mojstrih iz Koroške in Štajerske. Bolje je torej, da jih vsakdo naroči pri meni, mesto iz daljnega kraja, kjer si jih lahko pogleda in izbere. Istotam se dobe tudi: gramofoni, plošče in igle Sprejmem tudi popravila harmonik in gramofonov. Pavel Bizjak, star. KRANJ, 102. 24-3 Išče se «oskrbnika 30-2 ki bi imel opravljati eventualno tudi lažja dela ter nadzorovati večje podjetje. Služba stalna. - Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na upravništvo „Savew v Kranju. 314 16 Tiskarna „SAVA" v Kranju se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del. Zabazdrauniški in zobotehnični atelje dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju i v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Vinska veletrgovina I Rudolf Rokalj, K ran j Priporočam svoja izvrstna, zajamčeno pristna dolenjska, štajerska in istrijanska vina v sodih in steklenicah Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, vin v ste-\ •. \ \ \ \ klenicah in mineralnih voda. .• .• .• .• .• .• n o o © ji ■o Priporoča se velezaloga 15—7 ilerii A. Adamič, Kranj Velika zaloga posamenterije, konfekcije, perila, kravat, steznikov, klobukov, čepic, toaletnega blaga, bižuterije, kranj-skik izdelkov, otročjih vozičkov, kovčegov, šolskih potrebščin, papirja i. t. d. Molitveniki, moleki, venci, verižice in vse druge potrebščine za birmo. Lastna izdelovalnica damskih pasov. Modni salon damskih klobukov i. t. d. Postrežba točna in solidna. Cene najugodnejše! S) a (D O* (D O O u 0 M. Rant ■ Kranj trgnia s špecerijskim in galanterijskim blagom Priložnostni nakup 0tF0$kltl VOZlukOV. B Najraznovstnejše ŠPeGiHISKO DlaflO. Kolodvorska restavracija priporoča vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo 452-7 1 i a 1 ■ u mi Rtn ia i ■ ■ ■ i kakor 187 Tomaževa žlindra, kalni! in kalijeva sol ■ ■ i i ■ prodaja pc > zelo nizkih cenah B 1 i ■ 1 ! veletrgovina z železno m špecerijskim masoni Merkur, Peter maidič9 Kranj B 1 9 ■ m ■ ■ ■ B B Kmetska posojilnica ljubljanske okolice s •a ca 3 03 N "S > OH o O O © o oo registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 7-7 90 a N < 3 N Ca gr ET c 70 B I 1 1 Jamčeno čisto, jedrnato MILO 2 52-7 z znamko Solnce. najizborneje in današnjim cenam primerno najCGItGJG Zato naipoli' nadOlflGStek vsem dražjim vrstam.:: Prodaja se tuji na drobno. Tovarna: jg. Fock, Kranj Izdelki: Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmoriranoEschweger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila. Stearinske sveče. Kolomaz. m ii i B Pozor! TTl H 6—7 Podpisani se najudaneje priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v izdelovanje vsakovrstnih čevljev najnovejše oblike po meri. Naroči se lahko tudi pismeno, če se naznani številko dolgosti in širjave. Lahko se pa pošlje tudi že rabljen čevelj. Vsako v moji delavnici izdelano obuvalo se prilega, je elegantno in trpežno. V zalogi pa imam tudi že izdelane čevlje. Cene nizke in točna postrežba. Naročnikom se stara obuvala dobro in hitro popravijo. Mnogo zahval, pisem na razpolago. Glavni trg, Kranj. ■ 313-7 Kavarna Delikatese Zajutrkovalnica Zdravko Krajne, Krani Naročila do dnevni ceni. se že soreiemaio za Velikonočno gniat. Veletrgovina | \ |a H|j(|JG Hrani Deželni pridelki, špecerijsko blago. Priznano najboljši dalmatinski portland cement „Salona" za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje. Svetle sezamove tropine. ■■M Umetna gnojila. iw II II J Velika prodaja ostankov! Najstarejša trgovina Ferd. Sajovic v Kranju poprej C. Pieiweiss priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. 13 7 registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po 3! 0 4 |0 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. mm Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.