PRIMORSKI DNEVNIK
SSr™"* - Cena 40 lir
Leto XXII. Št. 48 (6335)
TRST, sobota, 26. februarja 1966
PO DRŽAVNEM UDARU V GANI
Predsednikova varnostna straža se še vedno upira policijskim silam
Nkrumahova izjava - Seku Ture ponudil zatočišče odstavljenemu predsedniku - Nkrumahova žena prispela v Kairo
, A-K31A, 25. — Čeprav novi vojaški režim v Gani skoraj v ce-nadzoruje državno ozemlje, se pristaši predsednikove varane straže še vedno upirajo in so se tudi danes večkrat sporni s policijo. «Osvobodilni svet» je določil ultimat do jutri wldne in sporočil, da bodo sprejeli proti pripadnikom pred-~4nikove straže odločne ukrepi če se ne bo vdala. Radio A-?a je sporočil, da bo Gana spo-■Jovala svoje mednarodne obvesti, toda ne bo dopuščala ^ešavanja od zunaj ter ne bo Kanala milosti za saboterje. Le.
P&a so danes zopet odprta 81 življenje je. zopet normalno. jJ^dio je sporočil, aa so izpustili ^ Političnih kaznjencev, katere je ipo pozval, naj spoštujejo zakon U naj ne iščejo maščevanja. Hkra-
. p Ponovno pozvali prebivalstvo, C. . Prispeva k aretaciji Nkruma-pristašev, ki jih niso še ujeli. jFko število Nkrumahovih politič-Jr* Predstavnikov so odpeljali v za-J* s policijskimi avtomobili, ki ^vozili po ulicah prestolnice ob Snju siren- Danes so porušili «5* Nkrumahov kip pred parla-satom. Prav tako so izginile vse
Nkrumahove slike. Med tistimi, ki jih z največjo vnemo iščejo, je bivši angleški laburistični poslanec Geoffrey Bing, ki je bil glavni pravni svetovalec Nkrumaha. Radio trdi, da ni bilo človeških žrtev, toda zdi se, da je bilo okoli 30 mrtvih.
Dopisnik madžarske tiskovne a-gencije poroča, da vojska in policija nadzorujeta vse centre Gane. V Akri so se zbrale močne enote vojske, v drugih centrih pa je malo vojakov. Dopisnik pravi, da je bila med včerajšnjimi spopadi trideset vojakov mrtvih, več pa ranjenih. Dalje pravi, da zahodni diplomatski krogi, zlasti pa ameriški, ne prikrivajo zadovoljstva zaradi odstavitve Nkrumaha.
Budimpeštanski radio je javil, da je gvinejski predsednik Seku Ture ponudil Nkrumahu politično zatočišče. Vodstvo gvinejske demokra-
odhodu z moskovskega letališča
"""■liiiiiiniiiiiiii.muh.iiiilimlimiiliniliiliiiillllillllllMllilllllIMlIlIlllllllliMiillmiiiiiiilllH
PO SPREMEMBAH V VLADI
Izredni varnostni ukrepi v indonezijski prestolnici
, —— Radio Džakar. ■ k javil, da je predsednik Su-
Sukarno razpustil desničarsko študentovsko organizacijo
t^AKARTA, 25. javil, da j
i odredil prepoved vseh štu-tH°v$kih demonstracij ter je raz-‘ močno desničarsko mladin-t|L, organizacijo «študentovsko ak-*• K° poveljstvo« (KAMI). Ta or-jOija je v zadnjih dneh orga-
S!
iJo Poveljstvo« (KAMI). Ta orodja je v zadnjih dneh orga-'tte'a močne demonstracije proti t| jjembam v vladi, zlasti pa pro-iJpStranitvi generala Nasutiona.
o Džakarta javlja, da stopi 1J 0 prepovedi te organizacije v!,javo Jutri.
laško poveljstvo je odredilo, Policijska ura začne tri ure d naj torej traja od 21 do 6 Medtem je neka druga or-C^oija, in sicer muslimanska
^ ija «Ansor», ki ima 150 ti-Si Clanov> začela demonstracije 1 vladi. Zahteva nove spremembi rn7.rmRt.(t.ev komunistične
stil ministre, da jih čaka zelo težka naloga in da se morajo zelo truditi, da preprečijo, da bi Indonezija krenila s poti graditve socializma.«
Danes se je nadaljevala sodna razprava proti polkovniku Untun-gu, ki je ponovil, da je bil njegov namen preprečiti državni udar, ki ga je pripravljal svet generalov, ki je sodeloval z neokolonialistič-nimi, kolonialističnimi in imperialističnimi silami.
tične stranke je na današnji seji razpravljalo o stanju v Gani in je nato objavilo poročilo, s katerim ostro obsoja državni udar v Gani.
V	Bamaku so po seji ministrskega sveta objavili izjavo, ki pravi, da je državni udar v Gani nova spletka imperializma. Tudi predsednik Madagaskarja Ciranana je izjavil, da «čeprav ni prijatelj Nkrumaha«, odločno obsoja državni udar v Gani. Agencija Tass pa pravi danes v svoji izjavi, da postaja vedno bolj jasno, da sta imela pri odstavitvi Nkrumaha prste vmes tudi ameriška in britanska tajna služba. Po nekaterih poročilih je poveljstvo vojske ukazalo vsem sovjetskim in kitajskim državljanom, naj zapustijo Gano.
Načelnik revolucionarnega sveta v izgnanstvu Amihia, ki je bil načelnik tajne komisije v Gani in ki je nato zbežal v London, je danes izjavil, da se bo nocoj vrnil v Gano. Dodal je, da so sovjetski in kitajski diplomati v Akri «pod zaščito vojske. Dejal je, da so stražo okoli tujih poslaništev umaknili danes; sovjetsko in kitajsko poslaništvo pa sta še vedno zastraženi.
V	Pekingu je predsednik Nkru-mah izročil tisku izjavo, v kateri pravi: «Ob prihodu v Peking sem postal pozoren na nekatera poročila tiskovnih agencij, da so nekateri člani oboroženih sil v Gani ob podpori policije skušali zrušiti mojo vlado ljudske stranke konvencije. Vem, da je gansko ljudstvo vedno zvesto meni, stranki in vladi, in pozivam vsakogar v teh težavnih urah, naj ostane miren in odločen v odporu, če so nekateri častniki in člani oboroženih sil Gane vpleteni v ta poskus, jim ukazujem naj se povrnejo k zakonitosti. Jaz sem ustavni poglavar republike Gane in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Vrnil se bom kmalu v Gano.«
Nkrumahovo izjavo je prebral v ganskem poslaništvu zunanji minister Alex Quaison-Sackey, ki je izjavil, da še ne ve, kdaj bo Nkru-mah odpotoval iz Pekinga in če bo obiskal Hanoj. V Pekingu se zatrjuje, da se je Nkrumah odrekel svojemu potovanju v Hanoj.
Na vprašanje, ali Nkrumah in gansko poslaništvo dobita uradna sporočila iz Akre, je minister odgovoril, da je predsednik stalno obveščen o razvoju položaja.
Do nocoj nista kitajski tisk in radio še poročala o državnem udaru v Gani. Zdi se, da ravnajo z Nkru-mahom še vedno kot s predsednikom Gane.
Nkrumahova žena je prišla danes zjutraj z letalom iz Akre v Kairo s svojimi tremi otroki. Takoj so jo spremili v rezidenco, ki je določena za častne goste. Ni še znano, ali bo Nkrumah prišel iz Pekinga v Kairo. Potniki, ki so prispeli z istim letalom kakor Nkrumahova žena, so izjavili, da so na letališču v Akri slabo ravnali z Nkrumahovo ženo tel da so ji odvzeli vse dragulje. Na letališču v Kairu sta jo čakala ma ti in brat.
boljšali in ni znakov, ki bi dajali upati na «omilitev Moskve do nemške vlade«.
Na vprašanje, ali se strinja z idejo, da bo de Gaulle med obiskom v Moskvi zastopal evropske interese v celoti, je Erhard odgovoril, da bo de Gaulle prav gotovo obrazložil zahodnoevropsko stališče s francoskega zornega kota.
V
Odpor v Španiji
MADRID, 25. — Tisoč petsto študentov madridske univerze je na fakulteti za politične vede kome-moriralo španskega pesnika Ma-chada, ki je umrl v izgnanstvu v Franciji v zadnjih dneh španske državljanske vojne. Policija je obkolila poslopje za primer, da bi se komemoracija, ki ni bila dovoljena, spremenila v demonstracijo.
V nedeljo so aretirali nekatere španske intelektualec, ki so hoteli komemorirati tega pesnika.
0 poklicni tajnosti časnikarjev
RIM, 25. — Predsednik vsedržavne novinarske zbornice Guido Go-nella je danes izjavil, da je hvaležen zvezi italijanskega tiska, ker se je pridružila njegovemu predlogu v zvezi s poklicno tajnostjo časnikarjev. Dodal je: «Neodvisno od pobud, ki bi jih vsak poslanec prej sprejel ali jih je že sprejel, nameravam predložiti na prihodnjem zasedanju sveta novinarske zbornice načrt za ukrep, ki se tiče ne samo enega člena zakonika, temveč raznih plati zaščite časnikarske tajnosti. Predlagal bom, naj se vsi parlamentarci, ki so člani novinarske zbornice, naj pripadajo kateri koli stranki, povabijo da pripravijo in podpišejo načrt organskega zakona s tem v zvezi.«
Regionalni svet novinarske zbornice v Milanu je po svoji današnji seji poudaril, da bi načelo časnikarske tajnosti, ki je eden od temeljev časnikarstva, ki je tesno povezan z najširšo svobodo tiska, zgubilo svojo vrednost, če se ne bi branili viri informacij.
BONN, 25. — Poveljnik sovjetskih oboroženih sil v Vzhodni Nemčiji general Pjotr Kočevoj je prišel danes na obisk v Zahodno Nemčijo na vabilo poveljnika britanske armade ob Rgiu.
BEOGRAD, 25.	— Predsednik
zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič bo na poti v Indijo od 7. do 10. marca obiskal Nepal. Po obisku v Indiji, ki bo od 10. do 17. marca, bo obiskal Afganistan.
VAŽNO ZASEDANJE CK ZKJ V BEOGRADU
Tito je zelo odločno zahteval izvajanje gospodarske reforme
Dejal je, da tisti vodilni komunisti, ki so samo z besedami za sprejete sklepe, v praksi pa proti njim, ne spadajo več v ZKJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Tretja seja CK ZKJ, ki se je pričela danes z razpravo o aktualnih vprašanjih borbe za izvajanje gospodarske reforme, bo verjetno po sklepih, ki se pričakujejo, ena najvažnejših. Tito je v u-
vodni besedi brez rokavic ostro obsodil razne negativne pojave v vrstah komunistov in dejal, da so nekateri na vodilnih mestih ne le zanemarili, temveč celo odstopili od sklepov 8. kongresa. Dejal je odkrito, da za take ni mesta v vrstah zveze. Njegov današnji govor je po mišljenju tukajšnjih opazovalcev zadnji opomin tistim članom zveze, ki so samo z besedami za sprejete sklepe, v praksi pa so proti njim.
Tito je poudaril velik pomen današnje seje za nadaljnji razvoj in delo komunistov v izvajanju gospodarske reforme in predlagal, da se vodi razprava posebej o tezah in o sklepih, ki naj bi jih plenum sprejel. Ugotovil je, da je bila osnovna ovira v izvajanju gospodarske reforme v vrhovih zveze, kjer so nekateri, ki so samo z besedami za reformo, medtem ko so na delu bili pasivni ali celo delali v nasprotju z nameni
... mlin mn n ni m m Milin n m m Milimi.minil....
PO DRŽAVNEM UDARU V SIRIJI
Imenovan nov predsednik republike in razglašena nova začasna ustava
Ni še znana usoda aretiranih voditeljev - Poudarja se, da se zunanja politika Sirije ne bo menjala
DAMASK, 25. — Radio Damask je nocoj javil, da je bil Nu-redin Al Atasi imenovan za predsednika sirske republike, dr. Jusef Zuaen pa za predsednika vlade. Imenovalo ju je «začas-no regionalno vodstvo« stranke Baas, ki je prevzelo oblast z državnim udarom.
Začasno poveljstvo je razgli-
;t&niT razpustitev
Danes so se razširile go-Vj*: da je bil predsednik Sukar-Šir tavlJen. O tem je poročal >ije Sa’k madžarske tiskovne agen-jk ^44. ki je javil, da se je silil, Govorice o tem. Pripomnil pa Vp tega ne more potrditi. Po-a j, ie, da je stanje zelo napeto ? so v prestolnici močne vo-ii enote. Predsedniško palačo olili vojaki predsednikove • mornarji in padalci. Vse vodijo do predsedniške pa.
Vi,,0 zaprli z bodečo žico in po-V barikade. Dopisnik Je poro-Vjh<va so se slišali tudi streli na raznih krajih mesta.
\ ,ne študentov so poškodovale V Vo«l.
Skojem komentarju o spre-Vvim1 v vladi pravi dopisnik: je dejstvo, da so novi
NI prišli k prisegi s helikop- se dejavnost ivu isuui Predsednik Sukamo je obve- stavi pod nadzorstvo.
Preiskava o KKK
VVASHINGTON, 25. — Komisija predstavniške zbornice za proti-ameriško dejavnost je po petih mesecih dela končala preiskavo o dejavnosti Ku Kluks Klana. Namestnik predsednika komisije Joe Pool je izjavil, da preiskava «ni ustvarila kaj lepe slike«. Ku Kluks Klan sestavljajo v veliki meri iipodli in strahopetni« moški, ki izkoriščajo noč in številčno premoč za ustrahovanje In za fizična nasilja proti mladim In starim, moškim in ženskam.«
Večina prič, ki je bila pripravljena pnčati, je podala strahotno sliko umorov iz raznih razlogov, barbarskih napadov in nasilij. Izkazalo se je tudi, da so nekateri člani organizacije pripravili načrt za umor predsednika Johnsona in črnskega voditelja Martina Luthra Kinga. Leta 1964 so nekateri člani te organizacije nameravali razstreliti neki železniški most, ko bi po njem vozil vlak, v katerem je bila predsednikova žena. Komisija bo sedaj pripravila nekaj zakonov, da se dejavnost Ku Kluks Klana po-
Erhard o de Gaullovih izjavah
BONN, 25. — Na svoji današnji tiskovni konferenci je kancler Erhard izrekel zadovoljstvo bonske vlade zaradi de Gaullovih izjav o političnem sodelovanju v skupnem tržišču. Dejal je, da bi bil najboljši način, da se poživi to sodelovanje, obnovitev rednih stikov med zunanjimi ministri šestih držav skupnega tržišča. O sestanku predstavnikov vlad šestih držav pa bi mogli govoriti pozneje.
Erhard je dalje izjavil, da bo de Gaulle v Moskvi poudaril, da se evropska vprašanja ne morejo v celoti rešiti brez združitve Nemčije. Po njegovem mnenju ni razdeljena Nemčija zadovoljiva rešitev niti za Moskvo in za druge države vzhodne Evrope.
Nato je Erhard izjavil, da je njegova vlada pripravljena sodelovati pri skupni atomski sili NATO, ki naj bi okrepila učinkovitost zavezništva. Dodal je, da se ta udeležba pri atlantski jedrski sili ne more nadomestiti s posvetovalno pravico Zahodne Nemčije v odboru McNamara. Trdil pa je, da Bonn s tem noče dobiti lastnega atomskega orožja In da se odpoveduje njegovi izdelavi.
Kar se tiče de Gaullovih namenov v zvezi z NATO, je Erhard izjavil: «To bi ustvarilo resne materialne, tehnične in strateške probleme.« Izrekel je prepričanje, da bodo drugi člani zavezništva ostali zvesti Integraciji, ki da je najboljše jamstvo za njihovo varnost. Kar se tiče navzočnosti francoskih vojakov v Nemčiji, je Erhard izjavil, da je ta navzočnost opravičena tako s pogodbo NATO, kakor tudi s pogodbo, s katero je bila ukinjena okupacija Nemčije, toda to bo nedvomno ustvarilo resne probleme in potrebna bodo težavna pogajanja. Nato je izjavil, da kljub nasprotnim govoricam, je sklep bonske vlade, da ne pošlje vojakov v Vietnam, do končen.
Govoril je nato o združitvi Nemčije in dejal, da je njegova vlada pripravljena na žrtve v ta namen, seveda če tudi nasprotna stran nekaj da. Sporočil je, da so končali pripravljati belo knjigo o nemškem vprašanju In da se bo o tem pogovarjal z voditelji parlamentarnih skupin v Bundeštagu prihodnji mesec. Dejal je, da Zahodna Nemčija ne sme ostati neelastična, kar se tiče združitve, pa tudi ne sme postavljati ponudb, dokler se ne začnejo razgovori, ki bi nakazovali možnost rešitve.
Kar se tiče sedanjega stanja od nosov s Sovjetsko zvezo, je Erhard pokazal precejšnjo skeptičnost. V zadnjem času se nikakor niso iz-
silo novo začasno ustavo. V posebni izjavi, ki so jo danes objavili, pravi začasno poveljstvo, da je na vsem sirskem ozemlju zopet normalno, ter izreka zvestobo Sirije listini OZN in vsem mednarodnim obveznostim. Nato dodaja, da ni potrebno priznanje tujih držav, in izreka željo Sirije, da se nadaljujejo dobri odnosi s prijateljskimi državami. Poveljstvo je pozvalo vse funkcionarje, uradnike in delavce, naj se jutri vrnejo na delo ob normalnih urah, ker so skrajšali trajanje policijske u-re. Veljala bo samo od 21 do 5. ure zjutraj.
Egiptovska tiskovna agencija trdi, da se je general Amin Hafez zatekel v neko arabsko poslaništvo v Damasku. Dalje govori agencija o bojih med uporniki in četami, ki se jim upirajo. Baje še trajajo hoji tudi na letalskem oporišču v Alepu med padalci in tamkajšnjo posadko.
Dopisnik moskovskih «Izvestij», ki je dobil danes dovoljenje, da zapusti Sirijo, je v Bejrutu izjavil, da se zdi, da je bil sedanji državni udar v Siriji eden najbolj krvavih v novejši zgodovini Sirije. Po njegovem mnenju je med spopadi v Damasku padlo najmanj sto oseb. Izjavil je, da so bolnišnice v Damasku polne ranjenih. Zatem je dopisnik sporočil, da je radio Alepo začel davi svoje oddaje z izjavami o podpori odstavljenemu predsedniku Hafezu in z obsojanjem državnega udara.
Bejrutski list «An Nahar« tudi piše, da je bilo med boji ubitih najmanj sto oseb. Dva člana libanonske stranke Baas, ki sta prišla iz Damaska, pa sta izjavila, da je bil predsednik Hafez aretiran.
Danes zjutraj so znova odprli sirska pristanišča, mejni prehodi pa so še vedno zaprti. Sirsko zunanje ministrstvo je objavilo danes sporočilo, v katerem pravi, da se po državnem udaru zunanja, gospodarska in notranja politika Sirije ne bo menjala. Dalje pravi izjava, da dejstvo, da je začasno vodstvo stranke Baas prevzelo oblast, ne pomeni spremembe oblasti, ki vlada v državi. Zato ni potrebno nobeno priznanje novega režima. Izjava dodaja, da so imeli vojaki namen s svojo akcijo «popraviti stanje v državi in vzpostaviti zakonito oblast«.
Radio Damask je javil, da so u-stanovili «urad za povezavo, da navežejo takojšnje stike z raznimi sekcijami stranke v vsem arabskem svetu z namenom, da skličejo mednarodni kongres stranke Baas, da bi obrazložili razloge državnega udara«.
Stranka Baas ima sekcije v vseh arabskih državah. Toda vse te sekcije so razglašene za nezakonite in delujejo z izjemo v tistih državah, kjer je stranka Baas na vladi. Libanonska sekcija stranke pa je obsodila državni udar v Siriji. Domne, va se, da bodo enako stališče zavzele tudi druge sekcije, ker so z državnim udarom odstavili ustanovitelje in priznane voditelje stranke, ki ima svoj glavni sedež Siriji.
V Egiptu in Iraku zavzemajo sovražno stališče proti sirskim upornikom. Jordanska vlada pa je včeraj odredila pripravljenost vojske Komentator amanskega radia je ostro kritiziral voditelje državnega udara.
Radio Damask je sinoči začel napade na iraško vlado. Politični o-zovalci so mnenja, da je upor v Siriji precej omajal ugled in tudi
moč stranke Baas in da se začenja v Siriji nova doba politične nestalnosti.
Začasno poveljstvo stranke Baas je sklicalo vse voditelje arabskih in drugih diplomatskih predstavništev v Damasku. Predstavnik «za-časnega vodstva«, jim je poročal o «revolucionarnem gibanju od ,23. februarja«.
Davi so umaknili vojake, ki so stražili strateške točke v mestu. Ostala so še nekatera oklepna vozila pred ministrstom za obrambo in pred glavnim sedežem vojaške policije. Uradni predstavnik je zanikal poročila, ki so se razširila v tujini, da so sirska letala bombardirala radijsko postajo v Alepu.
Kar se tiče usode bivših voditeljev, se govori, da so zaprli samo bivšega predsednika Hafeza in bivšega ministra za obrambo. Drugi voditelji, med katerimi tudi Šalah Bitar in Michel Aflok, pa so baje hišnem zaporu.
Hanojska izjava o sestanku v Moskvi
HANOJ, 25. — Severnovietnam-siko zunanje ministrstvo je objavilo danes izjavo, v kateri pravi, da je severnovietnamski odpravnik poslov v Moskvi ostro kritiziral britansko vlado, ko se je v sredo sestal na severnovietnam-skem poslaništvu v sovjetski prestolnici z britanskim ministrom
lordom Chalfontom.
Izjava pravi, da je severnovietnamski odpravnik poslov rekel lordu Cbalfontu, da Velika Britanija ni izpolnila svoje naloge kot sopredsednica ženevske konference o Indokitajski ter je podpirala ameriško napadalno politiko v Vietnamu. Britansko stališče, kakor ga je obrazložil lord Chalfont, je v bistvu enako stališču ameriške vlade. Severnovietnamski odpravnik poslov je obrazložil varljivo naravo tako imenovane ameriške ponudbe za pogajanja brez pogojev Izjava izreka zatem obžalovanje, ker je predsednik britanske vlade Wilson med svojim intervjujem po televiziji izjavil, da ima Hanoj v rokah ključe miru. »Namen te izjave je, da bi javno mnenje napačno mislilo, da sedanje napadalne vojne v Vietnamu niso povzročili ameriški imperialisti,« dodaja izjava. Odpravnik poslov Severnega Vietnama je vztrajal, da je njegova vlada naklonjena miru in da je južno-vietnamska narodnoosvobodilna fronta edina prava predstavnica južnovietnamskega ljudstva.
Na konc i pravi izjava, da je pot do miru v umiku ameriških čet iz Južnega Vietnama.
Iz Ženeve poročajo, d-> je švicarski zvezni svet odgovoril na pismo Hošiminha od 24. januarja. V svojem odgovoru poudarja, da je švicarska vlada zaskrbljena zaradi stanja v Vietnamu in vroče želi mirno rešitev. Zaradi tega ponavlja zvezni svet ponudbo za dobre usluge, zlasti pa olajšave za sklicanje konference v Švici.
reforme. «Mi prejemamo pisma, v katerih ljudje pišejo: Dajte že enkrat vi, tam gori, v katere i-mamo še zaupanje, nastopite malo odločneje proti raznim negativnim pojavom. Mi moramo«, je dejal Tito, »odločneje izvajati naše sklepe in uvesti disciplino v zvezi, kajti disciplina je popustila.« V zvezi s tem je Titip pripomnil, da mora borba mišljenj v zvezi temeljiti na demokratičnem centralizmu, kar pomeni, da so sklepi večine obvezni za vse. Pripomnil je, da so v Jugoslaviji še vedno ljudje, ki niso zadovoljni s socialističnim sistemom, ljudje, ki bi želeli obrniti kolo zgodovine nazaj, in je dejal, da se za raznimi negativnimi pojavi, kot na primer v literaturi, kjer se včasih poveličuje vse, kar je bilo v preteklosti, in se za šovinizmom in nacionalizmom skriva razredni sovražnik
V zvezi z gospodarsko reformo je Tito poudaril, da je potrebno poskrbeti, da se materialna sredstva več ne razmetavajo kot po-gostoma doslej, kajti »delovni ljudje imajo svoje pravice in nočejo več stiskati pasu«. »Nam so potrebne še tovarne,« je pripomnil Tito, »toda ni potrebno, da sedanja generacija zgradi prav vse, ■kar je potrebno.« Kot primer nesodobnega načina dela posameznih ustanov je Tito omenil družbeno knjigovodstvo, ki porabi letno okrog 65 milijard dinarjev, a s svojim delom ovira svobodno in hitrejše poslovanje bank in cirkulacijo kapitala. Poudaril je nadalje, da je potrebno prenehati z investicijami za graditev novih tovarn in sredstva usmeriti na modernizacijo sedanjih podjetij, zlasti predelovalne industrije. Tito je ostro obsodil tendence zapiranja gospodarstva v republiške in komunalne meje in napovedal odločno borbo proti tem tendencam.
Medtem ko je ugotovil, da bo letošnje leto verjetno najtežje, kajti primanjkovalo bo sredstev je pripomnil, da so še vedno vo dilni ljudje, ki preveč ozko gledajo na svoje potrebe in ne vidijo istega, kar je v interesu celotne skupnosti. »So še vedno ljudje,« je poudaril Tito, »ki včasih tudi iz trme nočejo popustiti. Stalno govorimo o demokraciji, a tam, kjer je najbolj potrebna, v podjetjih m v proizvodnji, tam se ta zavira, češ da te stvari rešuje e-den, oziroma nekaj njrh.» Tito je priznal, da je v jugoslovanski družbi precej negativnega in da je potrebno storili vse, da se to popolnoma odstrani ali vsaj zmanj ša, da ne bo postalo nevarno za družbeni sistem Priznal je, da so se zadnji dve leti stvari tako razvnele, da so se pogoji za delo razrednega sovražnika celo izboljšali, in je pripomnil: «Ce bi mi komunisti pred vojno imeli take pogoje, kot jih ima danes razredni sovražnik v Jugoslaviji, bi mnoge stvari rešili že pred vojno.« Tito je ugotovil, da nekateri komunisti padajo pod vpliv malomeščanske ideologije in da nekateri književniki in zgodovinarji danes s svojim pisanjem, s poveličevanjem domnevnih velesil iz preteklosti zastrupljajo odnose med narodnostmi. Tito je dejal, da mora biti v bodoče idejna borba za izvrševanje sklepov 8. kongresa in sklepov zveze - sploh, se bolj intenzivna, in je pripomni', da za komuniste, ki ne izvajajo sklepov zveze, ni mesta v ZKJ.
Na koncu svojega govora je Tito ugotovil, da se danes dogajajo na svetu razni težki izpadi, da je razredni sovražnik na vseh frontah v napadu, a nekod nastopa z denarjem, s prevrati, drugod s postopnim infiltriranjem svoje i-deologije. Zato je v današnji fa-
zi borbe za socializem, borbe za družbeni sistem, za nove odnose v družbi in za demokracijo potrebno ohraniti enotnost. »V inozemstvu,« je poudaril Tito, »pišejo o domnevnih nacionalnih spopadih v Jugoslaviji. Jasno je, če bi mi dovolili, da se tu vmeša razredni sovražnik, da bi lahko prišlo do takih spopadov. Toda naši ljudje so doumeli svojo dolžnost in interese nasprotnika. Mednarodne in socialistične odnose je treba tudi naprej pravilno razvijati in krepiti, tedaj nam nikakršne sile ne morejo škodovati.«
Po uvodnih besedah predsednika Tita se je razvila diskusija, ki se je končala ob 20.15 ter se bo nadaljevala jutri ob 9. uri.
B. B.
Indija in Pakistan sta spoštovala taškentski sporazum
NEW YORK, 25. — Glavni tajnik OZN U Tant je poslal varnostnemu svetu poročilo, v katerem pravi, da sta indijska in pakistanska vlada v celoti spoštovali sporazum o Ka-šmiru, ki je bil sklenjen 10. januarja v Taškentu, in predvideva se, da bo umik čet na prvotne položaje zaključen v prihodnjih urah.
Odposlanstvo OZN, ki nadzoruje izvajanje sporazuma, šteje 150 opazovalcev, ki razpolagajo z vozili in lahkim orožjem, ki ga je dalo na razpolago 12 držav članic OZN.
PNOM PENH, 25. — Neznana letala so včeraj bombardirala z za-žigalnimi bombami obmejno vas Ba Tu. 15. oktobra lani so to vas bombardirala južnovietnamska letala, in ameriška vlada je priznala, da je pri napadu sodelovalo tudi eno ameriško letalo.
DANES
1
MIMMMMMMMMMMMMIMMMMMMMMMMI1IMMMIUMMMMMMMMMMMMMMMMMMMI......................................
PO DOLGOTRAJNI VLADNI KRIZI
DANES PRVA SEJA VLADE
Imenovali bodo nove podtajnike - Razglas CK KPI, ki govori o «degeneraciji levega centra»
RIM, 25. — Nova vlada se bo sestala jutri ob 11.30, ko bo imenovala podtajnike ln odobrila izjavo ministrskega sveta Mora, ki jo bo prebral v četrtek, 3. marca najprej pred senatom, nekaj kasneje pa pred poslansko zbornico. Sledila bo razprava v senatu in kasneje v poslanski zbornici.
Vse kaže, da je imel Moro znatno lažje delo pri imenovanju podtajnikov in da je tudi to težavo že premostil, tako da bo lahko na jutrišnjem zasedanju vlade zaključil dolgotrajen in zapleten postopek sestavljanja vlade in njenih političnih organov.
Po jutrišnjem zasedanju ministrskega sveta bo prišlo do krajšega premora, ki bo trajal do prvega zasedanja parlamenta. V nedeljo bo Moro v Neaplju, kjer bo prisostvoval proslavi ob stoti obletnici rojstva Benedetta Croceja. Bitka o vladi in o vladnem programu se bo torej začela med razpravo v parlamentu. Ta bitka ne bo povsem lahka, saj je na današnjem zasedanju CK KPI izdal proglas, v katerem poudarja, da gre za novo vlado, ki ponovno predstavlja «de-generacijo levega centra«, in ugotavlja, da je treba ustvariti novo večino, ki bo temeljila na novi politiki.
Med prisego na Kvirinalu. Od leve proti desni: Moro, Saragat, ToUoy, Fanfani in Nemi
Novo vojaško poveljstvo, M je t Gani z državnim udarom in z odstranitvijo Nkrumaha prevzelo oblast, je sporočilo, da nadzoruje vso državo, da so izpustili okrog 500 političnih kaznjencev, po drugi strani pa odpeljali v zapore veliko število Nkrumahovih političnih predstavnikov ter da med udarom ni bilo človeških žrtev. Vendar se zdi da je bilo okrog 30 mrtvih. Nkrumah pa je iz Pekinga pozval oborožene sile, naj se povrnejo k zakonitosti ter poudaril, da je še vedno ustavni poglavar države in vrhovni poveljnik in da se bo kma. lu vrnil v Gano. Njegova žena je s tremi otroki včeraj prispela z letalom v Kairo. Nkrumah se je baje odrekel potovanju v Hanoj. V Akri zahodni diplomatski krogi, zlasti ameriški, ne prikrivajo zadovoljstva zaradi njegove odstavitve. Vodstva mnogih afriških držav pa državni udar obsojajo in gvinejski predsednik Seku Ture je Nkruma-hu ponudil politično zatočišče.
Vse kaže, da nadzoruje novo vojaško poveljstvo po državnem udaru tudi v Siriji vso deželo. Uradno so sporočili, da so zaprli samo bivšega predsednika Hafeza in njegovega obrambnega ministra, medtem ko so ostali ministri baje v hišnem zaporu. V Egiptu in Iraku so zavzeli sovražno stališče proti upornikom, jordanska vlada pa je že predvčerajšnjim odredila pripravljenost vojske. Trdi se, da se začenja v Siriji nova doba politične nestalnosti, čeprav je začasno poveljstvo izreklo zvestobo listini OZN in vsem mednarodnim obveznostim ter poudarilo, da mu ni potrebno priznanje drugih držav. Policijska ura bo še vedno veljala, in sicer od 21. ure zvečer do 5. zjutraj. Hkrati se je zvedelo, da je bil državni udar eden najbolj krvavih v nedavni zgodovini Sirije in da je padlo najmanj sto oseb ter da so bolnišnice v Damasku polne ranjencev.
Vojna v Vietnamu se nadaljuje. Glede pogovorov lorda Chalfonta s sevemovietnamskim predstavnikom v Moskvi je slednji izjavil, da je lordu očital, da Anglija kot sopredsednica ženevske konference ni izpolnila svoje naloge, temveč je pod. pirala ameriško napadalno politiko Poudaril je, da je hanojska vlada naklonjena miru in da je osvobodilna fronta edina prava predstavnica južnovietnamskega ljudstva, mir pa je moč doseči samo z umikom ameriških čet.
Erhard je govoril včeraj o nedav. nih de Gaullovih izjavah po TV in dejal, da bi generalova politika do atlantskega pakta povzročila resne materialne, tehnične in strateške probleme. Za združitev Nemčije je kancler dejal, da je «pripravljen na žrtve«, če bi tudi »»nasprotna stran nekaj dala« ter da Zahodna Nemčija ne sme postavljati po-nudb, dokler se ne začnejo razgovori, ki bi nakazovali možnost rešitve.
V Džakarti je Sukamo prepovedal demonstracije ter razpustil močno desničarsko mladinsko organizacijo. Policijska ura traja še vedno od 21. ure do 6. ure zjutraj.

V Indiji letos priprave
za volitve čez leto dni
NEW DELHI, februarja. — Zasedanje kongresne stranke v «rož-natem» Džajpuru, ali bolje povedano, v «mestu šotorov« Nehru Nagar — tega so postavili nalašč za to priložnost — je potrdilo prevladujoče napovedi: nobenih posebnih novosti do volitev, ki bodo čez leto dni.
Zares se mi zdi, da se vse politično življenje dežele, ki meri od severa do juga 3220 in od vzhoda do zahoda 2977 kilometrov, že počasi usmerja k volilnemu žarišču v februarju 1967. Celo sama izvolitev Indire Gandhi za vodjo Kongresa in tako tudi za predsednico vlade je v dokajšnji meri potekala v tem znamenju. Neki o-strosluhi reporter je poročal o podrobnosti, ki je ostala zapisana v letopisih indijskega žurnalizma, ki pa je hkrati po svoje osvetlila miselno usmerjenost, kakršna prevladuje med kongresnimi voditelji. Po pričevanju tega reporterja naj b; namreč predsednik Kongresa Kamaradž v letalu, ki ga je takoj po Sastrijevi smrti neslo iz Madrasa v Delhi vodit zapleteno igro za izvolitev naslednika, mrmral: «Sever... Jug... Enotnost... Indira.« Naj bo to res ali ne, Indira Gandhi pooseblja vse to: doma Je s severa, jug jo sprejema z odprtimi rokami, razen tega pa predstavlja živo zagotovilo, da bo izvajala politiko svojega očeta Džava-harlala Nehruja. Za politične profesionalce to ne pomeni veliko; to so celo pripravljeni trditi, da je sedanja predsednica vlade osebno «malo bolj leva«, kot pa je bil njen oče, in da je treba »počakati in videti«, kako se bo uveljavila na najodgovornejšem položaju v državi. Pač pa to pomeni izredno veliko za vaščana, ki po tradiciji voli Kongres Gandhija, Nehruja in šastrija — in ta vaščan tvori več kot osem desetin volilnega telesa.
Poznavalci indijske politike — pravi poznavalci in tudi tisti, ki se kot taki postavljajo — so pripravljeni zagotoviti, da je nova vlada nemara malo bolj «leva» kot šastrijeva. Zlasti opirajo to na osebnosti Asoke Hehte in Di-neša Singe. Asoka Mehta je prevzel izredno pomemben resor za planiranje, ki so ga ustanovili prav po Sastrijevi smrti. Prej je bil na ekonomskem območju, kjer se v indijski notranji politiki bijejo odločilne bitke, najpomembnejši položaj finančnega ministra. Toda odkar je po dolgi podtalni kampanji velikega businessa in po še danes ne povsem razjasnjenem nesporazumu s Sastrijem odstopil »železna roka financ« T. T. Krišna-mačari, Je pomen finančnega resora zbledel. Zdaj, ko je tu še ministrstvo za planiranje, so se n-nance spremenile bolj v tehnično-operativno službo kakor pa v organ, ki vpliva na odločanje o politični smeri. Dineš Sing je kabinetni minister brez listnice, neka vrsta operativne zveze med premie-rom in različnimi področji, kjer bi utegnile vznikniti težave. On in pa sama Indira Gandhi morda najbolj očitno predstavljata «novo generacijo na vrhu«; tako jo vsaj Imenujejo nekateri. Toda v splošnem vidnejših sprememb ni bilo.
In tudi ko bi bile, Je veliko vprašanje, ali bi v sedanjih okoliščinah katerakoli kongresna stranka lahko ukrenila kaj odločilnega. V Delhiju, ki je kot izrazit admlni-strativno-političnl center včasih bolj ločen od dejanskega stanja v državi, kakor bi bilo mogoče pričakovati na prvi pogled, lahko dostikrat slišiš ostre kritike o «imo-bilnostl«. V neformalnem pogovoru Je neki indijski znanec z levice izbruhnil: »Poslušajte, ta dežela že sedem let posluša samo besede, besede. Kdo ji bo dal dejanja? Povem vam, da se bo to nadaljevalo. Celo ortodoksni Morar-džl DesaJ, ki mu nisem prijatelj, bi bil boljši. Njegova akcija bi bila desničarska; a bila bi akcija.«
Sedanji trenutek je bil pripravljen okvalificirati kot »hamletovsko dilemo«. Džajpursko zasedanje ga je bržkone razočaralo: toda treznejši duhovi priznavajo politične realnosti. Te pa obremenjujejo možnost za izrazitejšo akcijo s hudimi hipotekami.
S Taškentom, ki ga je džajpursko zasedanje odobrilo v celoti. Je bila sneta vsaj hipoteka z naslovom »Pakistan«. Kongresno vodstvo si Je tu zagotovilo podporo za prepotrebno pomiritev na zahodnih mejah. In to ni bila samo naknadna potrditev že priznane smeri »Tudi mi imamo svoje Bute. Moramo se jih varovati,« je v Nehru Nagaru dejal eden vidnih voditeljev Kongresa. Besede veljajo zlasti za skrajno desničarsko stranko drobnih obrtnikov in trgovcev, po številu pritlikavo, a zato toliko hrupnejšo skupino bojevnikov za ortodoksni hinduizem Džan Sang. Taškent )e zdaj, po D/.ajpu ru — vsaj, kar zadeva Indijo - go tovo dejstvo.
Ostajajo pa druge hipoteke. Med njimi Je (vsaj zunanj) na prvem mestu Kitajska Ploha ostrih not. ki potujejo med Delhijem in Pekingom, ne pomaga pomirjati raz-
položenje. Indira Gandhi je sicer v intervjuju z dopisnikom pariškega Le Monde dejala, da so vrata odprta, a hkrati je pristavila, da je treba najti nekakšno podlago za pogajanja. Take podlage v tem trenutku očitno ni; Indijski severni sosed pa ni za sedaj niti z eno samo kretnjo naznanil, da bi bil v kakršnem si bodi pogledu — bodisi z dejanjem bodisi z odsotnostjo dejanja — pripravljen če ne prispevati k ustvarjanju take podlage, pa vsaj dopustiti, da sčasoma morebiti nastane sama po sebi. Vrednost proizvodnje v indijski vojni industriji se je samo v obdobju 1961 do 1964 potrojila. Ustrezno so se povečali izdatki za obrambne namene Čeprav obsežnejših podatkov za preteklo leto ni, je jasno, da se je ta smer spričo konfliktov s Pakistanom nadaljevala; in dokaj jasno je tudi to, da v sedanjih okoliščinah nobena indijska vlada, tudi če bi to subjektivno želela, ne more preusmerjati razporeditev izdatkov v škodo o-brambe.
Druga velika hipoteka je hrana. V drugi polovici lanskega leta je ameriška pomoč iz kontrapart skladov prihajala v indijska pristanišča s tempom 500.000 ton na mesec. Za letos predvidevajo, da bodo ZDA poslale v Indijo 10 milijonov ton hrane in milijon ton živinskih krmil. Temu se Indija ne more odreči; in čeprav še trenutno okrog hrane razvijajo razburljivi politični spori, je vendarle res, da je poglavitni vzrok pomanjkanja živeža za celo tretjino slabša »letina« dežja v lanskem monsunskem obdobju. Obramba in hrana sta povzročila, da je četrti petletni plan, ki bi ga morali že dokončevati, za sedaj šele seznam potreb in prioritet. In navzlic razburjenim duhovom, ki so pripravljeni ostro trditi, da je Indija s tem, ko je spremenila hrano iz »ekonomskega problema v problem beračenja«, pozabila na spoštovanje do same sebe, so stvari takšne, kakršne so; delovati je mogoče le iz stvarnega stanja, ne iz projekcije želja.
Indira Gandhi je v Džajpuru med drugim dejala, da Kongres v tem trenutku ne sprejema nobenih novih obveznosti, pač pa se trdno odloča, da bo uresničil tiste, ki jih je sprejel na prejšnjih zasedanjih. Več govornikov je poudarjalo, da se Kongres ne sme bati socializma niti v besedah niti v dejanjih; «zakaj demokratični socializem je naš program«. V tem sklopu je Kamaradž terjal akcijo proti monopolom, proti velikemu zasebnemu kapitalu. 2e od oktobra sem kroži med politiki, vladnimi uslužbenci, ekonomisti, sociologi — in med predstavniki poslovnih krogov izčrpno in predvsem zaradi podatkov neusmiljeno zbirno poročilo vladne komisije, ki je raziskala koncentracijo zasebnega kapitala v indijski industriji, bančništvu in trgovini ter njene ekonomske učinke. Na socialni fronti je to trenutno eno najbolj vročih orožij. Toda z velikim kapitalom je tu bolj, tam manj povezana tudi vsa močna kongresna desnica; njegove tipalke segajo v marsikatero vejo osrednje uprave, še bolj pa v politične strukture posameznih držav Volitve, ki bodo čez leto dni, ovirajo resnejšo akcijo. Asoka Mehta je teden dni pred začetkom džajpurskega zasedanja terjal ostrejšo državno kontrolo v gospodarstvu, zlasti še nadzorstvo nad komercialnimi bankami. Veliki tisk, ki je neposredno povezan z velikim businessom in dostikrat neposredna last močnih finančnih
skupin, ga je takoj naslednji dan napadel tako ostro, da je to bolj kot zgovorno napovedalo, da je zasebni kapital pripravljen braniti se in nemara preiti tudi v naskok, če bi mu tako kazalo.
Spričo vsega tega kaže, da bo to leto potekalo tu bolj v znamenju priprav na volitve in v znamenju poskusov za konsolidacijo Kongresa na tistih položajih, ki so jih sprejeli že v času Nehruja in šastrija, kakor pa v odločilnejših premikih na domačem torišču in v vidnejših zunanjepolitičnih potezah.
D. D.
Istočasna izstrelitev dveh «Minutemanov»
LETALSKO OPORIŠČE VANDEN-BERG (Kalifornija), 25. — Ameriško letalstvo je včeraj uspešno istočasno izstrelilo dve medkontinen-talni raketi «Minuteman». Motorji obeh raket so bili prižgani v istem trenutku v dveh podzemnih izstre-liščih, oddaljenih 3 km med seboj. Raketi «Minuteman» sta preleteli 8.000 km, preden sta padli v Pacifik.
Dorthe Konigsfeldt (na levi) na reviji visoke mode v nekem londonskem hotelu. Dorthe, ki je ena izmed novih manekenk pariške modne hiše Balmain, je hči danskega finančnega ministra ................................................milili................................................."""""""‘»"i.......1,1
Tudi proti Wennekerju ustavljen postopek
BONN, 25. — Proces proti admiralu Paulu Wennekerju se je zaključil, ker so kazniva dejanja, ki jih je zagrešil, že tako oddaljena, da je postopek proti njim že zapadel. Tudi v primeru Wennekerja — kot nedavno v primeru Leib-branda — so obtožbo spremenili, tako da ni bil obtožen za «Mord» (umor) temveč za «Totschlag» tumor z raznimi olajševalnimi okoliščinami); za »Totschlag« pa po 15 letih preneha sodni pregon.
Wenneker je bil obtožen, da je kot mornariški ataše v Tokiu med vojno ukazal, naj puste na ladjah nemške ujetnike v primeru, ko bi morali ladje sami potopiti, da ne bi prišle v roke sovražnikov. Tako je bil kriv za smrt več oseb.
Vulkan
SAN SALVADOR, 25. — Vulkan San Miguel v vzhodnem delu Salvadorja je začel bruhati pepel, ki pada na vse področje okoli vulkana. Oblasti skušajo zaščititi nekatere kraje blizu vulkana. Nekaterim o-sebam, ki so vdihavale pokvarjeni zrak, je postalo slabo.

1
V
gInbbu ^ hlihrt'ibtvt*
VVA/\
Viktor Kravčenko je napravil samomor
NEW YORK, 25. — Viktor Kravčenko, avtor knjige «Izbral sem svobodo», se je sam ustrelil v svojem stanovanju v Nem Yor-ku Imel je 61 let in živel je pod imenom Peter Marin. Robert St. Clair, prijatelj, ki je stanoval s Kravčenkom, je izjavil, da je bil Kravčenko «potrt zaradi vojne v Vietnamu. Bil je proti ameriškemu vmešavanju». Po prvi knjigi je Kravčenko, ki je že kmalu po vojni ostal v ZDA, ko je bil član neke sovjetske komisije za nabave v Washingtonu, je l. 1964 napisal še neko knjigo.
MOSKVA, 25. — Agencija Tass poroča, da se po treh dneh letenja v satelitu «Kozmos 110», oba psa počutita v redu.
Mednarodni festival univerzitetnih gledališč
V Parmi bo od 26. marca do 3. aprila 14. mednarodni festival univerzitetnega gledališča. i Med drugimi bo nastopilo tudi I eksperimentalno gledališče v o-kviru Rogal Shakespeare Com-pang, ki ga vodi Charles Maro-voitz. To gledališče bo prikazalo revolucionarno priredbo Shakespearovega Macbetha.
VČERAJ ZJUTRAJ V PADOVI
Roparji
namenjenih
so
za
odnesli 39 milijonov lir plačo osebja bolnišnice
Bančna uslužbenca sta nesla lesen zabojček z denarjem iz avtomobila v bolnišnico, ko so bili nenadoma na stopnicah za njima roparji s pozivom «Roke kvišku!»
V	San Marinu festival folklore majhnih evropskih držav
V	republiki San Marino bo 17. julija 1966 V. festival folklore, popevke in otroških glasov. Festival je nekako pridržan majhnim evropskim državam in tako so bile povabljene države: Andorra, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Monaco in San Marino. Prireditev pripravlja vladna ustanova za turizem, šport in prireditve republike San Marino. Za nastopajoče, ki se bodo najbolj odlikovali, so določene razne nagrade,
PADOVA, 25. — Po preiskavah in zaslišanjih je bilo mogoče rekonstruirati rop denarja za plače o-sebja neke bolnišnice tako:
Ob 7,05 je avto «1500» odpeljal od podružnice mestne hranilnice, kjer je sedež davkarije, ter po nekaterih ulicah zapeljal do obkrožne ceste. Na koncu ceste je obrnil na desno ter zavozil pred bolnišnico Brusegana. Šofer in uradnik banke sta izstopila ter se napotila proti vhodu bolnišnice.
«Pravkar sva stopila na nekaj stopnic, ki vodijo v bolnišnico,« je povedal uradnik Ratti, «ko sva zaslišala, da za nama nekdo nekaj mrmra. Imel sem v rokah zaboj-
ček z denarjem. Obrnil sem se in zagledal tri moške; dva sta imela brzostrelki eden pa lovsko puško. Tedaj so nama ukazali «Roke kvišku!« in namerili orožje v hrbet. Obraze so imeli do nosa pokrite z nekakimi kapami, tako da jih ne bi mogel spoznati, tudi če bi katerega poznal. V tistem trenutku mi je eden od roparjev iztrgal iz rok zabojček in vsi trije so zbežali proti avtomobilu, ki jih je že čakal. Naglo so odpeljali v smeri ven iz mesta.
Preden so roparji pobegnili, je eden prebodel kolo na «1500», tako da jih ne bi mogli zasledovati. Kljub vsemu je bilo mogoče, da so
Na ljubljanski otroški kliniki so proslavili 100 let otroškega zdravstva v Sloveniji. Kliniki je bilo podeljeno odlikovanje Red zasluge za narod z zlato zvezdo. Slovesnosti, katere se je udeležilo vse osebje klinike, je prisostvovalo tudi več uglednih gostov
si nekatere osebe zapomnile število na evidenčni tablici. Kmalu se je ugotovilo, da je bil avto pred nekaj dnevi ukraden.
V zabojčku, ki so ga roparji odnesli, je bilo 39 milijonov lir, ki so jih iz banke pripeljali za plače 460 članov osebja bolnišnice. (V bolnišnici, ki je last padovske pokrajine, je sedaj čez 1000 bolnikov,-)
Policija je postavila daleč naokrog po cestah bloke, toda roparjev seveda še ni ujela. Ukradeni avtomobil so pač našli dva kilometra od mesta ropa. Roparji so nadaljevali svojo pot z neko «lancio-flavio« v smeri proti Benetkam.
«Tovarne» za miši in podgane
LE HAVRE, 25. — Julija meseca bo začela delovati v Le Havru »tovarna«, ki bo masovno proizvajala miši in podgane za znanstvene raziskave. Računajo, da bodo zredili milijon miši in pol milijona podgan na leto. živali bodo proizvajali v popolnoma antiseptičnih prostorih od trenutka skotitve do tedaj, ko bodo prodane znanstvenim laboratorijem.
za 10 dolarjev in ključe.
še obroček za |
Odslej tudi «miss ČSSR»
PRAGA, 25. — Zveza komunistične mladine v CSSR je za prihodnje poletje razpisala vsedržavni natečaj za «miss» češkoslovaške. Nekatera izločilna tekmovanja so se že začela; tako so ž? izvolili «miss film« in «miss moto«; prva je Iveta Paulova, 19-letna gimnazijka, druga pa Ivana Bambtllova, 21-letna bolničarka.
Nagrada Teramo
Pokrajinska ustanova za turizem v Teramu razpisuje tudi za leto 1966 nagrado za še ne izda no novelo. Natečaja se lahko u deleže vsi pisatelji, tudi tuji, to da delo mora biti napisano v i talijanščmi. Nagrade bodo pode Ijene 4. junija, medtem ko mo rajo biti dela poslana omenje ni ustanovi za turizem že do 30 marca in to v 6 izvodih. Glav na nagrada je 1 milijon lir, med tem ko je nagrada 100.000 Ur pridržana kakemu avtorju iz A-brucov
BOLOGNA, 25. — Doslej je že čez 200 italijanskih in tujih razstavljavcev iz 18 držav prosilo, da111 se- -lahko udeleže tretjega mednarodnega velesejma knjige za otroke in mladino, ki bo od 2. do 6. aprila v Bologni na pobudo velesejma i z Bologne.
BUENOS AIRES, 25. — Ko je neki delavec izvedel, da se hoče njegova 15-letna hči udeležiti nekega lepotnega natečaja, ji je izlil v obraz petrolej ter potem pritaknil vžigalico. Deklica je Izgubila vid in po vsem obrazu Je dobila opekline Kruti oče je zbežal.
■■■Ul..........„■■•„■■■..........................................................
C AT ANI A, 25. — Prvič so v gledališču Bellini v Catanii izvajali W agnerjevega Parsifala. Peli so ga v italijanščini, ,glavno vlogo je imel tenorist Pier
Steklenica s srede Oceana
Bodo letos dokončali 34 hotelov na Jadranu?
PARIZ, 25. — Neka steklenica, ki
REKA, 25. — Novi hotel »Ambasador« v Opatiji bo sprejel prve goste konec maja letos. Dograditev tega hotela, ki bo najbolj razkošen na jadranski obali, Je omogočilo
je nekdo zagnal v morje sredi * beograjsko zunanjetrgovinsko pod-Atlantskega oceana, je končala svo- Jetje «Generaleksport», ki je dalo je potovanje po 341 dneh v mreži investitorjem milijardo 250 milijo-
nekega ribiča v zalivu Morbihan. V steklenici ni bilo Sporočila kakega brodolomca, niti ne kakega pesnika ati samotnega srca. temveč obljuba nagrade za tistega, ki bi mu prišla steklenica v roke. Ribič je res pisal na naslov nekega predstavnika tovarne konjaka v Kanadi in prejel Je steklenico konjaka, ček
nov dinarjev kredita.
Luksuzni hotel »Ambasador« v O-patiji bo imel skupno 423 postelj, od tega četrtino v apartmajih. Razen tega bo imel hotel tudi zimski in letni bazen, več dvoran, močno zabavišče in svojo plažo Povprečni penzion bo znašal okrog 15 dolarjev v glavni sezoni Tuje turistične

Polovica nesreč na jugoslovanskih železnicah posledica nediscipline in neupoštevanja predpisov
Ob nedavni hudi železniški nesreči blizu Splita, pri kateri Je Izgubilo življenje 29 oseb (trideseta pa je umrla čez nekaj dni), je spet bolj živo stopilo v ospredje vprašanje urejenosti Jugoslovanskih železnic. Mariborski «Večer» Je o tem objavil članek z naslovom »Zakaj železniške nesreče«, ki ga ponatiskujemo:
Kaže, da so se družbene sile pri nas v zadnjih letih preveč ukvarjale z administrativno organlzacijsKl-ml vprašanji železnice, manj pa so se zanimale za človeški In gmotni dejavnik. — Celo v zadnjem času, ko so nesreče pogostejše in imajo usodne posledice, so veljale vse razprave o železnicah v Javnosti in drugih pristojnih krogih tarifam, medsebojnim obračunom, upravlja nju in podobnemu.
Ce pa pogledamo materialno Da-zo naših železnic, imamo kaj videti! Na desetine tipov potniških vagonov — od sodobnih štlriosnlh z jeklenim ogrodjem do lesenih vagonov, zgrajenih še pred svetovno vojno. Naše železnice prevažajo blago s tovornimi vagoni najrazličnejših tipov, porekla in normativov posameznih nekdanjih lastnikov in proizvajalcev (UIC, JZ, SDž. Sttdba chen. Staatsbahn. FS DR. UNRRA stare in nove domače proizvodnje).
Vleko sestavljajo pretežno parne
lokomotive, proizvedene pred 1941., potem tiste, ki smo Jih dobili od UNRRE, pa na račun reparacij iz Madžarske, stare parne dokomotive, kupljene v ZSSR. Imamo tudi nekaj vrst električnih lokomotiv in Dlesolove električne lokomotive, kupljene v ZDA, pa tiste, ki jih proizvaja domača Industrija DJuro Djakovič. Hkrati se še niso polegle neskončne razprave o izbiri vrste električne lokomotive, ki bo vlekla vlake na bodočih električnih progah.
Jugoslovanske železnice uporab IJaJo dvanajst zaviralnih sistemov, sedaj pa priporočajo celo odkup trinajstega. Ogromno železniško o-mrežje v Sovjetski zvezi uporablja samo en sistem zavor in enako ;e v ZDA Vsak sistem zahteva ustrezno tehniko kontrole — in kako moremo pričakovati, da bi vsak pre glednik vagonov na postajah v naglici razločil, za kakšen sistem gr e?
Leta 1939 Je Imela Jugoslavija 9647 kilometrov prog leta 1964 li tisoč 857 Omenjenega leta pred vol no smo imeli 2295 lokomotiv, 1964 pa le 25 lokomotiv več, to Je 2320, seveda ob nekoliko spremenjeni iz boljšani sestavi. Osebnih vagonov je bilo v omenjenih letih 5189 in 5627 ali samo za 7 odst. več. Število tovornih vagonov se je povečalo za
40 odstotkov.
Leto pred začetkom vojne so prepeljale železnice 58.316.000 potnikov, 1964 pa štirikrat toliko — 224 milijonov 960.000, in to le s sedmimi odstotki več vagonov. Vsi tisti podatki kažejo, da so naše železnice skrajno izrabljene, kar je tudi eden od vzrokov za manjšo varnost prometa.
36 odst. tovornih vagonov Je starejših kot 42 let. Med potniškimi vagoni pa je 30.1 odst. ali 1500 vagonov lesene konstrukcije. V teh vagonih je 78.000 sedežev ali 24.9 odst. vseh sedežev v potniških vagonih Jž Prav za te vagone je nekdo rekel, da so krste!
Povprečna starost parnih lokomotiv Je 37 let, potniških vagonov pa 40. Od skupno vgrajenih tračnic na naših progah jih Je blizu 44 odst. starejših kot 48 let.
Pred vojno je ekspresni vlak na progi Beograd—-Skopje s parno lokomotivo vozil 6.5 ur Sedaj ko ga na obnovljen! progi vleče sodobna Diesolova električna lokomotiva, potrebuje 7 ur. Na magistrali Zagreb— Beograd so poprej vlekle parne lokomotive ekspresne ln brze vlake v petih urah, danes potujete med temi mesti po sedem ur in več.
Eden od osnovnih vzrokov je slaba, nesodobna in tehnično neustrez-
agencije se že zelo zanimajo za rezervacijo. Glede na to računajo, da bo že to poletje hotel poln gostov.
Kakor je predvideno, naj bi znašal letni dohodek hotela milijon 100 tisoč dolarjev.
Beograjsko podjetje «Generaleks-port« je prav tako odobrilo še o-krog 800 milijonov starih dinarjev kredita za dograditev hotelov «Grand Adriatic« v Opatiji, »Adriatic« na Hvaru in hotelov v Primo-štenu, Omišlju, Cavtatu in Rabcu. To so hoteli druge kategorije in bodo Imeli skupno 1200 ležišč.
Na podlagi teh kreditnih dogovorov ima «Generaleksport» pravico, da najame de! postelj v teh hotelih za goste svojih turističnih predstavništev v tujini, kakor tudi pravico do odkupa dela deviz, ki jih dobe ti hoteli.
V zveznem odboru za turizem menijo, da bi v drugih hotelih, ki jih grade, morda skušah dobiti dodatna sredstva podobno kakor v hoteli »Ambasador«. Zdaj je namreč pred dograditvijo še 34 hote-
„	,	lov z okrog 4000 posteljami, vpra-
na signalizacija. Pisali smo že, da. osnovni zakon o gradnji železnic,	pa Je all bodo vsl dograjeni
Ima la t fi n/Iaf Aninimi Alrl V. nnnin I I«.	I«	J „	1-t.. __	J ~ ’
do začetka junija, kakor je pred-
irna le tri odst. železniških postaj I v katerem je rečeno, da naklon na elektro releje in 4 odst. nekoliko postajah ne sme biti večji kot 2,5 manj sodobne elektromehanične na- promila
prave. To pomeni, da je 80 odst. signalnih naprav pri nas popolnoma zastarelih. Takšnih nima več nobena evropska železnica.
Veliko signalov osvetljujejo, klasične petrolejske svetilke. Postavlja se vprašanje: ali lahko strojevodja pri hitrosti 80 do 100 in več kilometrov pravočasno opazi takšno brlečo rdečo luč, opozorilo na nevarnost, ki ji skupaj s stotinami potnikov drvi naproti? Samo minulo leto so v Srbiji v 52 primerih vlaki peljali mimo zaprtih signalov in samo enkrat so bile tega krive pokvarjene naprave. V 51 primerih Je bilo krivo osebje, ki signala ni videlo ali se ni zmenilo zanj.
Zaradi hribovitih tal v naši deželi Je dobršen del prog zelo strmih — celo »do 28 promilov Svojevrsten evropski rekord je del proge med Reko in Drvenlkom, ki ima v vsej dolžini 36 km naklon 28 promilov, med Kaštelom Starim in Labinom pa na 12 km naklon 25 promilov Ce to upoštevamo, potem Je, blago rečeno, nenavadno, da je zvezna skupščina kljub številnim opozorilom sprejela minulo leto
Povejmo še podatek, da je bilo minulo leto med 10.000 nesrečami (trčenja, iztiritve, požari itd.) blizu 5000 posledica napak, nediscipline in neupoštevanja predpisov. To pomeni, da Je skoraj polovico nesreč povzročil človek. To potrjuje tudi uradna statistika: minulo leto je bilo blizu 45 odst. nesreč posledica nediscipline in neupoštevanja predpisov, 55 odst. pa posledica zastarele tehnike.
Kaj to pomeni? Predvsem to, da lahko zmanjšamo število nesreč na železnicah brez slehernih naložb samo z boljšo disciplino ln večjo delovno odgovornostjo. Da bi pa to dosegli, moramo predvsem postaviti vprašanje odgovornosti, in to od zadnjega progovnega čuvaja in kret-nlka do generalnega direktorja skupnosti jugoslovanskih železnic v Beogradu. Za vzroke, ki so posledica izrabljene materialne baze, Je družba pripravljena prevzeti del odgovornosti. Toda za tistih 45 odst. nesreč, ki so neposredno posledica nediscipline ln kršitve predpisov, mora prevzeti odgovornost vsa organizacija jugoslovanskih železnic.
videno, ker so pri nekaterih prav tako presegli gradbene stroške.
Kajenje je le vzrok pljučnega raka?
NEW YORK. 23. - Neka študija, ki Jo Je objavilo ameriško društvo za boj proti raku, navaja, da Je odstotek smrtnih primerov, ki Jih povzročijo pljučni rak ali srčne bolezni, dvakrat večji med ženskami, ki kadijo kot med tistimi, ki ne kadijo.
Preiskave, ki jih je opravil dr. Cuyler Hammond, šef urada za statistiko pri omenjenem društvu na 563.000 primerih, dokazujejo, da Je število žensk, ki pokadijo več kot zavojček cigaret na dan in ki umrejo zaradi pljučnega raka, štirikrat ali petkrat večje od števila žensk, ki umrejo za pljučnim rakom, a niso kadile. Bolezni sroa povzročijo dvakrat več žrtev med kadilkami. Razen tega Je med kadilkami laže ugotoviti za vzrok smrti še celo vrsto bolezni.
Miranda Ferraro. Dirigiral ) Herbert Albert, režiral C®ft# Piccinato, osnutke za sceno f je napravil Hainer Hill.
Rimu se je pričelo snem“
nje notranjih posnetkov za film Ottavia Poggija
not'
Tre
violente*, ki je povzet po rornt nu *L’altra faccia della lun Sergia Donatija. Protagonistas Američan Brett Halseg ter ^ gležinja Margaret Lee. Film že zelo živahno zgodbo v 0 lju mednarodnih tihotapcev mil; režira ga Nick N ostro.
Charlotte Bron te:
Villette
Slovenska prevodna literatura P je obogatila še za novo delo gleške književnosti 19. stoWj za roman, ki tako po svoji vs ni kot po načinu pripovedi v sičem spominja na Dickensa, ckeraga in druge velike klasike preteklega stoletja. . za roman VILLETTE, anglešK* r sateljice Charlotte Bronte, kij je v slovenskem prevodu Suklje izdala založba Mlad'0 knjiga v svoji zbirki LevStiMi hram, elitni knjižni zbirki . boljših sodobnih in starejših domače in svetovne književno Ker gre za deloma avtobiogral , vrivoved in zato za avtentično r
pripoved in zato za avtent,^ čevanje o življenju v
pensionatu, o mračnih, utesni ^
razmerah pri vzgoji deklet i" o romata^
istočasno pričevanje ni ljubezenski zgodbi angleške teljice, bodo zato na svo) f®*!!
prišli vsi tisti, ki so jim pri malce mračnjaško pobarvane « .,
be iz resnih, severnih mest,
m •	.	v »1. f 1 /1 f fll)
zatohlih in mračnih internate0 {
romantične zgodbe zaljubljent< v spone internatskega življenl tesnjenih deklet	.tj
Pisateljica Charlotte	^
(1816-1855) je, kot izvemo	-
ristne spremne besede, izvt
tirale'
družine irskega pastorja, v »
so bili vsi vneti za literatur0
so se tudi aktivno ukvarjali z „ Toda edino Charlotti je uspel0’ ^ je z literaturo zaslovela.
bilo že z njenim prvim Dekleta iz Loiuoodu (Jane
s katerim je dosegla prvo ^ obenem pa vzbudila zanimanje . še angleške javnosti za
šolstvo in odpravo nekaterih .( iarlotti04
svoje šolanje zaključila v Be’.j
bolj kričečih zlorab. CharloH
v Bruslju, kjer je doživela jTj, globoko ljubezensko srečanje-s kontinentalno Evropo pa r j/ di sicer tako vplival nanjo, prav življenju in svojim vetjem v Bruslju posvetilo p romana. Prvi je roman z
vom Profesor, drugi pa je Vjjjjjjj s katerim je v romanu I
belgijsko glavno mesto. Eas° jj je po vrnitvi v Anglijo
dva večja teksta, romana
in Emmo, umrla pa je na stara 39 let.
ara ju ter.	am
Novosti, ki jih je prinesla teljica v angleško in svet°Ljf književnost — tako se ko° ^ spremna beseda v knjigi, ^ ^ predvsem njeni ženski značaj^ nične, žive
ženske iz meri ff krvi, nagonska in razmišljat
človeška bitja, ki sama •» izoblikujejo svojo usodo in s° 0} ko različne, kot le mogoče, shematičnega romantičnega ^ dega dekleta ali tedanje bldff jt ne in matere. Njena moč
na eni strani v ustvarjanju t. položenja, na drugi pa v na « prikazi)(**__ ■
nem in bogatem prikazuj'' t življenja neke dobe in ered-in • ^ odlični študiii značajev, v teri’ ^ čas in družbo, ki jo opisuje,.
■ ‘)()W :
skrbmi, modrostjo, nevedn0 ^ in predsodki vred - četudi J ^
dimo, čutimo, naravnost in okušamo, z njenimi mje .p
sateljica izbere tako omejen vir, kot so to štirje zidovi ^
škcga penzionata. Ta svet ° , lem, ta danes že skoraj P piljeni življenjski način naših babic je tisto, zaradi česar e .| ne Charlotte Brontč še z,n |1 z veseljem jemljemo v roK ^ zaradi česar bodo obstal'1i- ^ bolj kot se tisti čas oddaljuje’tjt gocenejše nam postaja sPoZZjot' o njegovem dragocenem, 0 nem človeškem jedru.	.. (t
Ta oznaka pisateljičnega d° ^ Ija še v posebni meri prav m man Villette. V njem sP1/ jt' mo mlado, osirotelo anglešK ^ kle. ki se od svoje varuhinj^ j« gumno odpravi na kontine j-najde zaposlitev v penzion^^c
ziroma zasebni šoli gospe » , fj) izt°n°[ jt
ve. Katoliški dekliški penz- . r zunaj ni videti strog, zat0.If 1"' toliko bolj duhovno utesnjuj0 .f0t
trige voditeljice penzionata, ^ na kovarstva po temnih h°a ,„<C
prepovedani prehodi P°^
dr<
.izi°P°
stori
prepovedani stiki z mestu'' ptr pa ljubezenska zgodba, *0^iete^,
ne™..
doba tega romana, v ^ glavna junakinja doživi .$t ______________________ liter ur
grenkih ur, neutešenega (t nja, pa tudi veliko ljube zen’
prav je ta, v stilu angleški' jpč
vi a el Til * ».rffli
mana 19. stoletja napisani
rt0*
mantično pobarvan nas °e (jj pritegne in tudi osvoji. %at jgv°^ obsežen tekst vendarle za°
vedni tekst minuciozno	r°
precej razvlečen in vsesk° in$
širok krog bralcev.	gfifč'
Lepi slovenski izdaji s mogla dober prevod in P° « P. oprema Dušana Osredka pa je več skrbi polagal n° p ovitek kot na platnice	,
za ščitnim ovitkom zaosta1	0'
stilu romana ,so tudi <zvl sari°
straclje Nore Lavrinove, "jgjš-
še večajo prikupnost te * jju-
Papandreu ne izgublja
pristašev
POLITIČNI POLOŽAJ V GRČIJI
Množično zborovanje v Atenah je potrdilo podporo ljudstva Uniji centra in njenemu staremu voditelju ■ Politične stranke obsojajo sleherni namen uvedbe diktature ■ Široko stavkovno gibanje delavcev in nameščencev ■ Stelanopulosove težkoče
^•osnovan« vs« trditve dolo-dela grškega tiska o na-
Sodeč po odzivu množic na ne-političnem zborovanju v ^**a*^t. kj ga je bila organizirala ***l|ki Unije centra ob drugi letnici njen* zmage na parla-^ntamih volitvah 1. 1964, so do-
“It
afovanju razpoloženju množic Premiera Papandrt.:ja. Naftno, okrog 500.000 ljudi je na gojenem zborovanju v grški stolnici Papandreu ju in njego-^rsoki »razilo vao svojo pod-
® oblasti so me odstranile sile,* je Papandreu de-•vojim volivcem,* vendar pa 9 ^4 porok, da bo moja stranka povilo prišla na oblast ter na-**‘l*vala z začetim delom social-| Politične in družbene refor-“e dežele.»
zborovanje je po oceni atem-7“ Političnih komentatorjev po-*z*Io, da obstoječe relativno za-J* ne pomeni, da je Stefa-_°Mosova vlada že prebrodila j^bično krizo. Te dni se po vsej ?zeli vršijo politična zborovanja 'Pozicijskih strank, na katerih j dni njihovi pristaši postav-‘,aJo zahtevo po ostavki Stefano-losove vlade in po novih pan lentamih volitvah ter spošto-‘“ju ustave.
^ie so osnovni razlogi najno-edega vznemirjenja. Letošnji r°8las kralja Konstantina grške-I ljudstvu, v katerem obtožuje "■jo centra in levičarsko stran-k "DA kot ((neposredne povzro-j, je notranjepolitične krize v .	>», je obsodila večina grške-
, ljudstva in političnih strank. '°6las ocenjujejo za dokaj ne-telen, oziroma ponesrečen, mno-, menijo, da je kralj z njim ^Sel kompetence dvora in pribija na ogenj*.
emokratična levica EDA, pa vSem političnim strankam po-pismo, opozarjajoč jih na
da Stefanopulo-nemudoma poda o-me-
arnost diktature, ki bi — po leB3u omenjene stranke — mo-J Privesti deželo do »usodnih J®*dic». Ista stranka je tudi po-*vHa zahtevo,
J* vlada
l(vlt0 in da se v teku treh
razpišejo parlamentarne vo-|V*. EDA je nadalje odločno za-jv*la, da se omeji oblast dvo-, **r privede v okvir ustavnih
V
zborovanju v Atenah je biv-L^mier Papandreu tudi dejal, ^ V,1 politični krogi Grčije ob-. lo Poizkus uvedbe diktature ^eli, s poudarkom, da bi se pikoli ne mogla uveljaviti, ker l "odo vsj Grki, ne glede na to, Ltpi stranki pripadajo, znali t “iti svoje demokratične pravi-l 1 Pridobljene svoboščine. Vo-'t t Nacionalne radikalne stran-Kanelopulos, pa je, obso-(L/ tisti del svoje stranke, ki J^ira diktaturo, dejal, da bi diktature bila najnesreč-* rešitev obstoječega stanja "‘»tli.
Itj *eni 80 8e glavne politične M.“ke v Grčiji izrazile proti mo-iil ‘“i uvedbi vojaške diktature !<sie verjeti. tla bi se naj-hlnejši elementi, kakršni so Vsetn v ERE, v krogih dvora l«l)Voiske. mogli odločiti za po-“° tvegano dejanje..
)JUtli zapovrstne in nepretrga-j, *tavke so bile ustvarile vzduš-i« ““gotovosti. Samo v janaurju (J6 tretjina grških delavcev in t),j “Učencev nahajala v stavki. >uv*Vci in nameščenci zahtevajo
Canie
“J*kih
ministrov Papandreujeve vlade, se še dalje nahaja v težkočah. V svojem petmesečnem razdobju vladanja je. vložila ogromne napore, da bi s taktiko pomirjeva-nja in neizzivanja pridobila na času in se tako utrdila. V tem je deloma tud; uspela. Stefanopulo-sova vlada je s pomočjo posojil in kreditov v inozemstvu zaustavila padanje vrednosti drahme. Investicije, tako državne kot privatne, a še posebno investicije tujega kapitala, od katerih je grško gospodarstvo v veliki meri odvisno, pa so povsem kot zamrznjene. Stefanopulosova vlada se nahaja naravnost v paradoksalnem položaju, če upoštevamo, da se ohranja na oblasti, zahvaljujoč podpori svojih dovčerajšnjih
nasprotnikov — Nacionalne radikalne stranke ter Stranke pro-gresistov, in to vsega z dvema glasoma večine. Obe stranki jo pa zelo pogosto izsiljujeta: v parlamentu sta, namreč, enkrat v o-poziciji, drugič spet jo pa podpirata. Vsi poizkusi vlade, da bi se z ustanovitvijo svoje posebne stranke ter pritegnitvijo še enega dela Papandreujevih poslancev iz takšne situacije izkopala, niso obrodili nobenega uspeha. Nasprotno, celo 45 odpadnikov, bivših Papandreujevih poslancev, ni nastopilo enotno kar zadeva omenjeno novo stranko — 9 od teh, med njimi tudi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve, Oirimokos, so odločno odbili, da bi se ji pridružili.
Te dni se je veliko govorilo o lakoti v Indiji. Toda pomanjkanje zajema tudi del Afrike. Na sliki črnci v Južnoafriški uniji čakajo na obrok hrane iz tuje pomoči.
um.um.mirnim............................
KAJ PRAVIJO DOSEDANJE IZKUŠNJE IN KAJ SE PRIPRAVLJA
Kondenzirana hrana kozmonavtov
- hrana bodočnosti?
Ce neki teniški igralec ne najde soigralca, si lahko pomaga z novo električno napravo, ki mu avtomatično meče žoge vedno v različnih smereh, tako da mora igralec pošteno skakati za žogo.
lllll»HIIII»m»lllilHIIIIIIIII*ll,llllllllHIIHIIIIMHIIIIIIIII*IlH»,**Hlll,IIHIIIIHIIII»IIIIHII,llllllllll»HIII,,,M,l»IIII
Takega gosta pa se ne...
Valerij Tarsis v Londonu
Titov ni bil s hrano zadovoljen - Neprevidnost ameriškega kozmonavta Dietetiki in gastronomi različno sodijo - V ZDA nastaja nova industrija
Zakaj je Afrika maj bolj bogat siromak na svetu»
Velika prirodtia bogastva, za katera se poteguje tuji kapital, ki pa vnaša na «črno celino» tudi svoj kvaren vpliv
plač, zaustavitev na-cen in povečanja živ-stroškov ter zajezitev ,, “0,hske emigracije. Zahtevali “at*alje, da se rešijo številna '* i!,ete^ena vprašanja s področij c'alnega in zdravniškega za-;i>loVa'ija, kot tudi, da se jim l(, ®°4i ustanavljanje svobodnih <dv ““odvisnih sindikatov. Stav-* "‘vali so se odrazili ne samo 'tičnem stanju dežele, mar-Ss“ vplivali tudj na produktivna ter razvoj grškega go-
rstva.
J* svojim poslovnim tekme-*h>tfv>otatt- Bodite bolj previdni bvi1" Čustvenih odnosih.
S1',!«
premiera Stefanopulosa,
(od 21.3. do 20.4.) Svoj de-Jeijl, Program pripravite bolj teli,	vsestransko. Doživeli bo-
ir,c blmivo ljubezensko pustolov-
(od 21.4. do 20.5.) Skušajte rojiti ti. B
Čustvenih odnosi!
>2(PjCKa (od 21.5. do 21.6.) iftiC so bolj naklonjene daljno-“ načrtom. Bodite bolj spro-„WV družbi z drago osebo.
S 5ojf0d 22.6. do 22.7.) Danes bo-
London obiskujejo ljudje najrazličnejših barv in nazorov iz vseh krajev sveta. Vendar pa gosta, kakršen je sovjetski pisatelj Valerij Tersis, mesto ob Temzi že davno ni imelo. V Londonu se v zvezi z njegovim obiskom v mnogih književnih — in ne samo književnih — krogih postavljata dve vprašanji. Prvič: ali je Tarsis nor ali ni? Drugič: zakaj so sovjetske oblasti obsodile dva druga sovjetska pisatelja — Sinjav-skega in Daniela — za mnogo lažje prestopke, vtem ko so Tar-sisu ne samo dovolile, da je za svoja protisovjetska dela prejemal denar iz inozemstva, marveč so mu celo izdale vizum za potovanje v Anglijo.
Po pisanju «Sundy Timesa* je Tarsis prvič stopil v stik z Britanci 1. 1961, ko je na britanski razstavi v Moskvi predal nekemu britanskemu časnikarju kar cel paket na gosto tipkanih pol. Časnikar je rokopise prenesel Iz SZ ter jih predal založniškemu podjetju Harvill Press. Prvi dve povesti, »Mesarska muha* in «Rdeče v črnem*, sta izšli oktobra 1962, obe pa sta predstavljali kritiko sovjetskih stališč. Tarsisa so v Moskvi zaprli v bolnišnico za duševno bolne. Iz bolnišnice je prišel februarja 1963, Vtem se je v inozemstvu okrog njegoveg-' imena dvignil dokajšen hrum Njegova dela so se na zahodu dobro prodajala, a nekateri kritiki so ga celo začeli primerjati s Stendhalom (bržčas, ker je tudi on po kazal smisel z rdečo in črno bar vo). Novembra 1964 je isto pod jetje prejelo od Tarsisa še en pre 'tihotapljen rokopis, in sicer «Od delek 7», ki je prav tako doživel
velik uspeh. V tem delu Tarsis opisuje svoje doživljaje v norišnici. V njem je vse polno obtožb na račun sovjetskih oblasti, obenem pa trdi, da je tu «človek pravzaprav samo v norišnici svoboden* Tudi v tem primeru proti njemu ni bilo nič storjenega, še kar naprej je prejemal devize iz inozemstva, kupil si je avto, nakupoval vse, kar je potreboval, v deviznih trgovinah in še naprej blatil sovjetsko oblast. Maja 1965 se je na zahodu začela akcija, da bi se mu izdal vizum za potovanje v V. Britanijo. In prav v času razprave proti Sinjavskemu in Danielu, je Tarslsu bil izdan pričakovani vizum. Takoj po svojem prihodu v London, je dal nekaj senzacionalnih izjav, češ da sta Sinjavski in Daniel strahopetca, ker da si nista upala — «tako kot jaz* — na zahodu objaviti svojih del pod pravim imenom. Vendar pa se je Tarsis kmalu zatem obema opravičil.
Mnogi trdijo, da je Tarsis nor, da ga sovjetske oblasti niso zaman poslale na opazovanje. Tudi to naj bi bil razlog, da so mu izdali potni list. Tednik «Obser-ver» piše o njegovem primeru takole: «Tarsis je v primeri z drugimi kritiki sovjetskega režima imel veliko prednost. Malo mu je namreč bilo mar, da se Je vedelo za njegovo mnenje in pisanje. On je v svoji deželi že dolgo bil človek, k) z njeno stvarnostjo ni imel ničesar skupnega. Za Tarsisa, pobožnega ruskega pravoslavca, ni Sovjetska zveza nič drugega kot pročelje, za katerim ljudje še vedno verujejo v boga. Sovjetske oblasti pa so ga pustile v V. Britanijo, ker so računale, da bo ljudem tu postal prav tako nemogoč, kot je bil nemogoč zanje.*
HOROSKOP
‘«<u
. ,‘“Ti dejansko sedi 15 bivših
..............Hlinili,...................................................................
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ognite se vseh odvečnih stroškov, zakaj vaše finančno stanje tega ne more prenesti. Precej boste prizadeti spričo nezaupanja, ki ga do vas kaže ljubljena oseba.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Srečen konec nekega potovanja vas bo navedel na to, da se boste z večjim navdušenjem poprijeli dela. Ne zapletajte nekaterih vprašanj, ainoak jih raje skušajte poenostaviti.	_ ,
VODNAR (od 21,1. do 19.2.) Primoranj boste sprejeti neko precej težko in odgovorno nalogo. Nadvse vam Je potrebno toplo družinsko vzdušje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Katero si bodi ugodnejšo ponudbo sprejmite brez oklevanja, Na čustvenem oodročju r>e bo nobenih sprememb.
MSJ^nčno utrdili na novo pri->j“e pozicije. Rešili boste neko prijateljstvo.
it* (°d 23.7. do 22.8.) Naleteli nekatere nevšečnosti biro-značaja, ki pa jih boste hrT<lprav111- v dobri meri se 0 izbojšalo gmotno s1'"1' ,w
zdravje.
DEVICA (od 23.8. do 229.) Svojemu delovnemu programu sledite z največjo natančnostjo. V krogu svojih prijateljev boste naleteli na nekoga, ki do vas ni najbolj Iskren.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Obstoječi pogoji so najprimernejši za skupinsko delo. Pazite se pred psihološkimi napakami, ki bi Jih narekovala antipatija.
ŠKORPIJON (od 23.10. do .21.11.) Prišlo bo do nekaterih bistvenih sprememb na delovnem mestu. Skušajte svoja stališča podpreti s kar noiboli verodostojnimi podatki.
Mimo lahko rečemo, da so kozmonavti, kar se hrane tiče, pravi mučeniki. To na izrazit način potrjujejo besede H. Titova, ko je opisal svoje prvo kosilo v vesolju: «V kabini ni bilo niti krožnika niti žlice niti vilic. Roko sem stegnil proti zaboju s hrano m vzel prvo tubo. Na Zemlji bi bila težka 150 gramov, tu pa je bila brez teže. V njej je bil nekakšen pire. Vbrizgal sem njeno vsebino v usta, kot zobno pasto. Drugi del obroka je bila neka mesna in jetrna pašteta, ki sem jo prav tako vbrizgal v usta. Nato sem popil breskov sok, prav tako iz tube. Nekaj kapljic se mi je izlilo in so obvisele v zraku pred mojim obrazom. Nenavadno je bilo gledati jih, kako drhtijo v zraku. Zbral sem jih na zamašek tube in posrkal.*
Se večje težave so glede tega imeli ameriški kozmonavti. Znana je «afera» z obloženim kruhkom, ki je prišla celo pred kongres v Washingtonu. Ob tej priložnosti je neki senator žolčno interveniral, zakaj je Grissom pred poletom ((Gemini 3» vtihotapil v kabino kruhek s salamo? Grissom je vedel, da se kozmonavti slabo hranijo. Zato si je hotel posla-diti bodoče kosilo s salamo. Toda ta pretihotapljeni obloženi kruhek bi ga bil mogel drago stati. In ne samo njega, tudi vso organizacijo. Polovico kruhka je pojedel, polovico pa odložil in ta kruhek se je v kabini, pod vplivom visoke atmosfere, naglo razdrobil. In vsaka drobtinica kruha je za precizne naprave predstavljala veliko nevarnost, zanj pa tudi tragični konec. Poleg tega pa Je kruhek mogel privesti tudi do zgrešenih podatkov o metabolizmu astronavta samega. Ne smemo pozabiti, da služijo kozmonavti kot poskusne živali tudi tedaj, kadar se hranijo.
Posledice te Grissomove nediscipliniranosti sta okusila Cooper in Konrad, pa tudi vsi poznejši ameriški kozmonavti, ki jih pred vstopom v kabino temeljito pregledajo, kot komaj ujetega kriminalca.
■ Ce bi se kozmonavti hranili kot se hranijo doma, bi za vsakega od njih potrebovali po 5 kg hrane na dan. Potemtakem bi za daljše potovanje potrebovali malone posebno raketo, ki bi nosila za njimi hrano. To pa je danes neuresničljivo. Zaradi tega so strokovnjaki prisiljeni pripraviti tako imenovano koncentrirano hrano. Dietetiki menijo, da je človeku potrebnih, če ne vršijo večjih naporov, po 2400 kalorij na dan. Kozmonavte prištevajo med ljudi, ki ne vršijo fizično napornega dela in jim je zato določenih 2800 kalorij hrane na dan. Istega mnenja so tudi sovjetski dietetiki.
Kaže, da prebavni organi kozmonavtov niso v stanju breztežnosti prav nič prizadeti. Določene težave se pojavljajo le tedaj, ko prispe hrana v želodec, kjer hi se v nekoliko širšem «amblentu» mogla znajti v ((lebdečem* stanju. To pa se ne dogaja.
Hrana se za kozmonavte pripravi v ustrenih tubah ali plastičnih steklenicah. Skozi odprtine se v usta vbrizgava tekoča ali tudi kašasta hrana. Trdi hrani se v tej dieti raje izogibajo, da bi se ne zgodilo kot z Grissomovim obloženim kruhkom. Poleg tega pa bi drobtinice kruha v kabini mogle predstavljati še to nevarnost, da bi se kozmonavt mogel z njimi zadušiti. Trda dehidrirana hrana se pred uporabo pomeša s toplo vodo. To se doseže s tem, da takšno hrano kozmonavt uživa tako, da hkrati pije vodo. Toda edino trdo hrano pred-
stavljajo sedaj majhne kockice, jih kozmonavt ne grize košček za koščkom, pač pa cele vtakne v usta.
Zakaj dajejo kozmonavtom tudi trdo hrano? Ugotovili so, da si kozmonavti želijo karkoli, kar bi lahko žvečili. Zato so jim priskrbeli hrano tudi v kockicah.
Slaba plat te koncentrirane in kondenzirane hrane, to se pravi hrane, ki vsebuje v majhnem obsegu veliko kalorij, je v tem, da zavzame razmeroma malo prostora v želodcu in kozmonavt stalno občuti lakoto. Čeprav kozmonavte stalno muči lakota, so strokovnjaki ostali pri tem načinu prehrane.
Kadar hrani odvzamemo vodo, ko jo torej dehidriramo, izgubi 90 odst. svoje teže in le malo manj svojega obsega. Sodoben način pripravljanja te hrane pa omogoča, da hrana vendarle ohrani svoj prvotni okus, da je meso torej meso, da breskev diši po breskvi, ananas po ananasu itd. Kozmonavt torej more med poletom izbirati hrano, ki mu po okusu najbolj prija.
Prej smo rekli, da bi kozmonavt potreboval po 5 kg hrane na dan. V tej obliki pa mu 5 kg kondenzirane hrane zadošča za 10 dni. Hkrati pa ima na razpolago po 5 litrov vode na dan. Kljub temu da ima kozmonavt po 5 litrov vode na dan, ves čas čuti pomanjkanje vode. Strokovnjaki menijo, da se bo ta težak problem mogel rešiti le tako, da se bo na vesoljski ladji omogočil tehnični postopek filtriranja že rabljene vode. Američani so ta problem deloma rešili z znano ((baterijo* za proizvajanje elektrike.
Za vesoljske postaje, ki jih bodo verjetno v bližnji bodočnosti postavili okoli Zemlje in na katerih bodo stalne posadke, so si že zamislili način oskrbovanja. Zamišljene so oskrbovalne rakete, ki bodo dobavljale hrano postajam vsaka dva meseca. Pri takšnih dobavah bodo 4 člani posadke oskrbljeni s 180 kg hrane in le z 20 litrov vode, s katerimi bodo nadomestili vodo, ki bo pri destilaciji popolnoma izgubljena. Vsak član posadke bo imel na dan 756 gramov hrane in 2,5 litra vode.
Toda dehidracija hrane ni edina rešitev. Raziskovalci se že vedno bolj usmerjajo h kemični prehrani, nekakšnim zmesem najbolj hranjivih kemičnih koncentratov, ki bi jih razmehčali z destilirano vodo. Takšne kaše dajo 2 do 3 kalorije na milimeter. Toda dietetiki, ki se za ta način prehrane navdušujejo, naletijo na odpor strokovnjakov za gastronomijo. Takšen način prehrane bi namreč bil monoton, kozmonavt ne čuti okusa in zato je tak način nezadovoljiv. Po mnenju strokovnjakov pride v prvih dneh tudi do črevesnih motenj.
Kemično hrano so doslej preizkusili v vojaške namene, pa tudi v večdnevnih poskusnih bivanjih v protiatomskih zakloniščih. Neki francoski strokovnjak je na zasedanju dietetikov prikazal kemično hrano, ki Je vsebovala zdrobljeno goveje meso, tol-ščo, prepečenec, sladkor, čokolado, mleko, juho itd., in vse to v obliki drobcenih paličic in pilul soli, obloženih z vitaminom C. V nekem zahodnonemškem inštitutu so prav tako že izdelali kemično hrano bodočnosti. Podobna je zavojčku masla. Ta «kruh prihodnosti* daje 1865 kalorij in ga moramo raztopiti v ustih s slino, V protiatomskih zakloniščih so se prostovoljci 13 dni hranili a tem »kruhom bodočnosti*. Vaakdo Je
imel na razpolago ta kruh in še 4 litre vode.
Poseben postopek, ki mu pravijo liofilizacija, se je izkazal kot najboljši način konserviranja hrane, ker tako dehidrirana hrana ohrani vse biološke lastnosti. Način takšnega pridobivanja hrane je naslednji: hrano ohladijo na temperaturo od 40 do 60 stopinj pod ničlo. Prosta voda se v njej spremeni v drobcene ledene kristale, nato hrano postavijo v prazen prostor in ponovno segrevajo. Led se odtali in voda se ob višji temperaturi takoj spremeni v paro. Hrana se po večkratnem postopku popolnoma izsuši, ne spremeni pa svoje oblike. Tako dobivajo trajno konservirano hrano, ki ohrani svojo obliko, hkrati pa je za 85 odst. lažja od normalne in ohrani vso svojo prehrambeno vrednost.
Nekateri menijo, da se v bliž-nji bodočnosti ne bodo s takšno hrano hranili le kozmonavti, pač pa da bo to počasi postala hrana tudi za navadne smrtnike. Ze predlanskim so v ZDA proizvedli 3750 ton tako dehidrirane hrane, za lanhsko leto pa podatki še niso bili objavljeni. Hkrati pa drži, da gre ta hrana zelo naglo v promet, kar pomeni, da se mnogi nad njo navdušujejo. Morda pa je to treba pripisati le trenutnemu navdušenju, kajti vprašanje je, ali bi se ljudje za takšno hrano navduševali, če bi morali živeti izključno od nje.
PREJELI SMO
BtJCHER UND ZEITSCHRIFTEN ITALIENS. — Biicherrundschau (Zweimonatlich). N. 9-10. Jahr-gang VIII. September - Oktober 1965. Ministerprasidium. Infor-mationsdienste und Literarisches Eigentum. Rom.
Dogodki s #črne celine* so v letošnjem letu skoraj trajno na prvih straneh dnevnega tiska. Najprej smo imeli opravka z Rodezijo, nato pa kar s tremi državnimi udari, med katerimi je poslednji vojaški udar v Gani. Ze samo to dejstvo nam posredno dokazuje, da je Afrika ponovno postala torišče, na katerem se križajo najrazličnejše domače in tuje silnice, najrazličnejši predvsem tuji vpliva. Predolga bi bila podrobna analiza vseh teh dogajanj, zato se bomo omejili le na eno ugotovitev, ki je brez dvoma 0-snova vseh sedanjih notranjih trenj v Afriki. Skozi stoletja je bila Afrika pod oblastjo tujih, prvenstveno evropskih sil, ki so »črno celino* izkoriščale kot surovinsko bazo in jo po zadnji vojni pod silo razmer zapustile v skrajno nerazvitem stanju. Toda vtem, ko so si nekatere kolonialne sile že prej zagotovile nadaljnjo možnost eksploatacije afriških bogastev, so se druge sile vključile v »novo obliko gospodarskega vključevanja* na tej celini, vendar tako prvi kot drugi računajo le z eksploatacijo, nikakor pa ne z neko perspektivnejšo ekonomsko politiko, ki bi ne koristila le njim, pač pa tudi Afri* ki sami, (kar bi v naslednjih desetletjih prineslo tudi njim samim trdnejšo osnovo mednarodne izmenjave). Ob sedanjem stanju je nekdo Afriko zelo lepo okarakteriziral, ko je rekel, da je »najbogatejši siromak na svetu*. Nekaj podatkov o tem ne bo škodovalo:
Afrika je na prvem mestu na svetu v proizvodnji diamantov, daje 65 odst. zlata, 73 odst. svetovne proizvodnje kakaa, 33 odst. lesa, prvenstveno dragocenega lesa za obdelovanje, 25 odst. kave, 25 odst. bakra, itd. Afrika je torej resnično bogata.
Druga plat kolajne pa kaže huda zaostalost in pravo siromaštvo. Ce vzamemo vso celino, vštevši tudi njene bolj razvite dežele, ugotovimo, da nacionalni dohodek na vsej celini ne gre čez 100 dolarjev na prebivalca, kar pomeni da v bolj zaostalih predelih nacionalni dohodek ne znaša niti 50 dolarjev na leto. Sicer pa nam zaostalost Afrike potrjujejo tudi naslednji podatki: v svetovni proizvodnji sodeluje Afrika le dvema odstotkoma, v njenih skromnih proizvajalnih možnostih pa odpade na industrijsko proizvodnjo le 14 odst. celotne njene proizvodnje. Ta dva podatka sta zgovorna, vendar ne edina.
Skozi stoletja je civilizirani svet vladal v Afriki in še vedno ponekod vlada. Toda po podatkih UNESCA je v Afriki okoli 90 odst. nepismenih, po podatkih FAO pa umre v nekaterih državah Afrike tudi do 30 odst. otrok že v prvem letu življenja. K tem dovolj zgovornim podatkom bomo dodali še en podatek, ki je morda najbolj izrazit: Po podatkih strokovnjakov Združenih na rodov pride na posameznega prebivalca Afrike — kar zadeva industrijsko proizvodnjo — le 14 dolarjev proizvodnje na leto. Za Evropo pa velja, da pride na posameznega prebivalca v povpreč ju 480 dolarjev industrijske proizvodnje. To pomeni, da je razmerje med Afriko in Evropo, kar zadeva industrijsko razvitost, proti 32.
Rekli smo že, da je Afrika bogata in to smo tudi s podatki dokazali. Razvite dežele Zahoda se tega zavedajo in tega bogastva nočejo «pustiti v nemar*. O tem pričajo naslednji podatki:	Naj-
bolj krepko je v Afriki zasidra na Velika Britanija, ki si je dobi svoje kolonialne nadoblasti
zagotovila ogromno gospodarsko premoč. Za njo so se v zadnjih letih, prvenstveno po drugi svetovni vojni, krepko utrdile v a-friškem gospodarstvu ZDA. Združene države imajo v Afriki kar 200 družb, ki kontrolirajo skoraj 23 odst. celotne proizvodnje nafte, 8,5 odst. železa, 40,3 odst. mangana, 34,5 odst. svinca itd., skratka se ZDA trudijo, da na afriški celini investirajo svoje kapitale V najrazličnejše donosne vire, prvenstveno v tiste surovine in dejavnosti, ki so danes najbolj cenjene. Akcija ameriških družb teži celo za tem, da izpodrine na afriški celini Anglijo, saj so s« ZDA v Afriki tako uveljavile, da znašajo njene investicije že 40 odst. angleških, torej investicij države, ki je gospodarila v Afriki stoletja. Pri tem ne smemo pozabiti na Francijo.
Značilno pa je, da se v nekaterih predelih Afrike začenja danes že borba med vplivom nekaterih najmočnejših zahodnih držav. Tako se na primer v Maroku vodi ostra podtalna borba med francoskim, ameriškim, angleškim in italijanskim kapitalom, v Libiji pa Američani čedalje bolj potiskajo ob stran Francijo in Italijo,
Doslej nismo omenili Zahodne Nemčije. Čeprav je Nemčija svoje kolonije v Afriki izgubila že po prvi svetovni vojni, se nam-ški kapital noče odreči možnosti, da na afriški celini plasira svoja velika sredstva.
Seveda bi morali tu omeniti še Belgijo, posebno v zvezi z njeno družbo «Union Miniere«, ki si je prilastila nemoteno eksploatacijo Katange vse do 1990. leta. Pred nedavnim je bila v Kairu konferenca predstavnikov nekaterih afriških držav. Konferenca je bila pod okriljem Združenih narodov. Na tej konferenci je bilo govora o tem, po kakšni poti naj se afriška celina napoti, da bi prišla člmprej do last.ie industrije Ce upoštevamo gornje podatke, je samo ob sebi razumljivo, da se bo Afrika s težavo izvlekla iz sedanjega stanja nerazvitosti, da bo težko našla sredstva za svoj industrijski razvoj. Sicer pa so glede tega prišli na konferenci v Kairu do naslednjih sklepov: Afriške perspektive je treba iskati v široko organiziranem sodelovanju, v ustvarjanju tako imenovanih regionalnih združevanj in tržišč, ki naj bi služila tako imenovanim kombiniranim investicijam. Številni strokovnjaki so bili namreč mnenja, da razcepljenost sredstev zaradi razcepljenosti področja ne more služit; nikomur. Primer: dvajset afriških držav razpolaga z letnim nacionalnim dohodkom samo 250 milijonov dolarjev. Tako neznatni nacionalni dohodek omogoča akumulacijo komaj 20 do 30 milijonov dolarjev na leto. Samo ob sebi se razume, da s tako pičlimi sredstvi ne moremo misliti na velike gradnje, na velike objekte.
Naslednji primer: Moderna jeklarna more biti rentabilna le če znaša njena proizvodnja 500.000 ton jekla na leto. Toda tudi če bi si kaka afriška država z žrtvami postavila tolikšno jeklarno, kam naj plasira svojo proizvodnjo, če pa 500.000 ton jekla porabi na leto vsa zahodna Afrika skupaj.
Kakor vidimo, je afriška celina resnično v težavah. Posledice kolonialne dobe so hude. Z lastnimi sredstvi Afriki ne bo lahko izvleči se Iz sedanjih težav, z dru. ge stran; pa opažamo, da se tuji kapital vrinja v Afriko s povsem drugačnimi nameni, kot pa so potrebe Afrike. Od tod razna trenja, od tod razni povečini negativni tuji vplivi,
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Pariš Musette; 12.00 Vzori in zgledi mladega rodu;
12.15	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tambu-raški ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 »Volan*; 16.30 G. Petroni: »Občutek svobode*; 16.55 Koncert; 17.20 Skala in ladja; 17.30 Jutrišnji solisti;
17.45	Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Petula Clark in Nico Fidenco; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov;
20.00	Športna tribuna; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Kvintet «Niko Štritof*; 21.00 Jezusovo javno delovanje; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Tartini; Koncert za postransko flavto; 22.40 V ritmu in melodiji.
Trst
12.05 Plošče; 13.25 Tretja stran.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Jug. narodni plesi; 11.20 Pianist H. Jankovski; 11.30 Današnji pevci;
11.45	Plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Pojeta M. Cerar in B. Jurkovič; 16.20 Izbrali ste...; 17.00 Iz operetnega sveta; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL;
19.00	Šport; 19.30 Prenos RL;
22.15	Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Simfonična glasba; 9.45 Popevke; 10.05
SOBOTA, 26. FEBRUARJA 1966
Operna antologija; 10.30 Sola; 11.15 Ital. folklorna glasba; 11.45 Godala; 13.30 Sobotne kronike; 14.30 Večni motivi; 15.15 Likovne umetnosti; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Operna glasba; 18.00 Oddaja za bolnike; 20.30 L. Tolstoj: «Smrt Ivana Iljiča*; 21.25 Ital. melodije; 22.30 Plesna glasba.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 9.35 Glas-beno-govomi spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestralna glasba; 12.25 Donizet-ti in Massenet; 12.45 Turistična oddaja; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Orkestri; 16.00 Rapsodija; 17.05 Orkestralna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba in pesmi brez besed; 21.40 Znanstvena oddaja; 22.00 Jazz.

III. program
18.30 Sodobna zgodovina; 18.45 Tri Galuppijeve simfonije; 19.00 O Srednjem vzhodu; 19.30 Vsako-večeml koncert; 20.40 Na sporedu Beethoven; 21.20 Madžarski pesniki; 21.30 Koncert.
Slovenffo
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Potovanje nekdaj in danes; 9.25 Glasbena šola Tržič; 9.45 Ansambel Mirka Souca; 10.15 Iz komičnih oper; 11.00 Turistični napotki; 11,15 Nimaš prednosti!; 12.05 Srebotnjak: Kraška suita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Kvintet Avsenik; 13.30 Priporočajo
vam...; 14.05 Jug. pevci v ital. operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo;
15.30	Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Popevke; 18,00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Studio Maribor; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zabavni orkester bavarskei radia; 20.30 Spoznavajmo svet domovino; 21.30 Orkester Eddie Barclay; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30 Sola; 14.35 Svetovno prvenstvo v smučanju; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.15 Dva procesa Franza Kafke; 19.55 šport in kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 ((Studio Uno»; 22.10 Kronike 20. stoletja; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Ibsen: «GU spetrl*
Jug. televizijo
10.00	TV v šoli; 11.00 Svetovno
smučarsko prvenstvo:	Kros 50
km; 16.15 Poročila; 16.20 Odesa: Koncert komornega orkestra; 17.00 Glasbena medigra; 17.30 Kje Je, kaj je; 17.45 Srečno pot, Zokl — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.0) Dnevnik; 20.30 Sprehod skozi čas; 21.00 Cm sneg — humoreska; 22.00 Največja predstava na svetu — film; 22.50 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Davosu; 0.25 Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.3, najnižja 6.4, ob 19. uri 11; zračni tlak 1021.2 stanoviten, vlaga 73 odst., veter severozahodnik 4 km na uro, nebo 5 desetin po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 26. februarja
Andrej
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.46. Dolžina dneva 10.57. Luna vzide ob 9.25 in zatone ob 0.00
Jutri, NEDELJA, 27. februarja
Gabrijel
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Nova večina je odobrila programsko izjavo odbora
Nova zagotovila dr. Berzantija o priznanju pravic slovenski manjšini - Odv. Skerk zahteva izvršilne določbe o členu 3 statuta - Pellegrini (KPI) proti politiki asimilacije Slovencev
Deželni svet je včeraj zaključil razpravo o programski izjavi novega deželnega odbora, ki jo je prebral predsednik Berzanti, ter odobril izjavo z glasovanjem o ustrezni resoluciji večine. Za to resolucijo so glasovali vsi svetovalci štirih strank leve sredine (KD, PSI, PSDI in PRI) ter svetovalec odv. škerk (SS), proti pa opozicija (KPI, PSIUP, PLI in MSI). S tem je bila nova politična in programska linija leve sredine tudi formalno potrjena.
Včeraj je spregovorilo še sedem svetovalcev, medtem ko so se trije odrekli razpravi. Tako je v treh dneh skupno spregovorilo o programski izjavi 20 svetovalcev vseh skupin.
Prvi je posegel v razpravo miso-vec Boschi iz Trbiža, ki je kritiziral odbor in njegovo politiko ter pri tem citiral vrsto člankov socialistov in demokristjanov v preteklosti, da bi dokazal sedanja protislovja med strankami, ki sestavljajo levi center. Glede slovenske manjšine je tudi on ponovil znane mi-sovske teze ter rekel, da njih ne skrbi to, da žive tu lojalni državljani slovenskega jezika, da pa nasprotujejo, da bi se jezikovne manjšine izkoriščale v politične namene; skratka da bi se udejstvovale kot skupina.
O splošni politiki v zvezi z vstopom socialistov v odbor je zatem govoril socialdemokrat Bisol, ki je priznal določena notranja nasprotja v njegovi in demokrščanski stranki.
Liberalec Trauner je zatem močno kritiziral odbor in rekel, da ne razume, v čem so socialisti dozoreli za vstop vanj. Kvečjemu bi lahko rekli, da je dozorela Krščanska demokracija, to je, da je popustila nasproti socialistom. Predvsem pa je poudaril, da ni v programski izjavi nobenega jasnega protikomunističnega stališča. Trauner je tudi nasprotoval ustanovitvi pedagoške fakultete v Vidmu.
Svetovalec odv. škerk je v svojem govoru najprej priznal prejšnjemu odboru, da je opravil veliko količino dela na zakonodajnem m upravnem torišču, čeprav je imel na razpolago le malo časa in sredstev. Zatem je poudaril, da Slovenci pričakujejo pravično in dokončno ureditev svojih nerešenih vprašanj ne glede na prehodne politične plati, pravno dlakocepstvo ter na razpravljanje o pristojnostih in nepristojnostih.
Nato se je skliceval na razne poslanice papeža Pija XII. o zaščiti narodnih manjšin ter dejal, da sedanja programska izjava dr. Berzantija predstavlja korak naprej ne toliko po svoji vsebini kakor po načelnih izjavah ter zagotovilih o prispevkih in podpori, da se priznajo zakonite zahteve in potrebe slovenske narodne manjšine tudi na parlamentarni ravni.
Govornik je nato vztrajal na zahtevi po odločilnih intervencijah, (la se dosežejo izvršilni predpisi za u-resničenje člena 3 deželnega statuta ter da se primerno upoštevajo potrebe Slovencev po praktični m upravni plati.
Socialist Volpe je povedal, zakaj je njegova stranka stopila v odbor. Rekel je. da se vsaka stranka v svoji notranjosti ravna, kot pač hoče, da pa ni vladanje stvar ene same politične skupine, marveč sodelovanje več strank, v tem primeru štirih. Tega se morajo zavedati vsi kritiki, ko govore o popuščanju strank in podobnem. Socialisti so stopili v odbor, upoštevajoč politično stvarnost v deželi in svoje obveznosti, saj Je PSI ljudska stranka, ki se pridružuje obrambi demokratičnega ravnovesja, ki izvira iz sodelovanja med njo in katoliškimi demokristjani, da bi dosegli višjo raven demokratičnega življenja in socialnega napredka družbe.
Obširen govor je imel komunist Pellegrini, ki Je dejal, da so socialisti dozoreli za vstop v stari odbor ter da so s tem le okrepili staro večino. Socialisti pravijo, da je šele ta odbor levo-sredinski, medtem ko so demokristjani vedno trdili, da je bil že prejšnji. Tudi sedanja programska izjava se ne razlikuje mnogo od Berzantijeve v letu 1964. Važno bi bilo zato vedeti, zakaj so socialisti izbrali sedaj to pot. Pellegrini je v zvezi s tem omenil vsedržavni položaj ter rekel, da hoče KD razbiti enotnost delavskega razreda in na ta način združiti svoje razmajane vrste; skratka ona teži za tem, da se spremeni v režim. PSI pa sprejema to diskriminacijo.
Pellegrini je omenil tudi programsko izjavo v zvezi s slovensko manjšino ter rekel, da hoče KD pridobiti za svojo politično formulo del slovenske manjšine. Za KD je ta težnja razumljiva in KPI razume tudi to, da se za to ogrevajo republikanci in PSDI, ki so vedno vodili takšno politiko. Komunisti pa ne razumejo, kako se morejo socialisti strinjati s takšnim tolmačenjem vprašanja narodnih manjšin. Nekoč so bili socialisti odločno proti asimilaciji manjšin. Takšno ravnanje je diskriminacijsko ter je v nasprotju z izjavami odbora, da hoče izvajati politiko globoke preobrazbe.
Zelo odločen govor je imel vodja skupine KD Mizzau, ki je rekel, da so se tukajšnje štiri stranke samostojno odločile za svojo izbiro ter da pribija skupina KD svoje ljudsko poslanstvo. Zato se bodo potegovali za to, da bo leva sredina vedno bolj ustrezala ljudskim zahtevam in potrebam V odboru sta »e srečali dve temeljni politični sili; katoliška in socialistična, ki ohranjata svoje smotre in ideologijo, vendar sta se sporazumeli, da pojdeta po poti, na kateri bosta lahko skupno uresničevali napreden program Gre torej za sodelovanje pri vladanju, pri čemer pa ni bil sprejet noben kompromis o ideologijah. Nobena skupina ni popustila, pač pa je vsaka nekaj žrtvovala, da je lahko prišlo do sporazuma.
Po zaključeni razpravi je predsednik Berzanti odgovoril raznim razpravljalcem in predvsem dejal, da sporazum med štirimi stranka-
mi in dogovorjeni program ne ponižujeta opozicije, ki je lahko obširno spregovorila in kritizirala sporazum v deželnem svetu. Nekateri so dejali, da je sedanji odbor enak prejšnjemu, drugi pa, da je prišlo do polne spremembe. Resnica o tem pa je nekako v sredini. Sedanji odbor se je nekako cepil na prejšnjega, da bi se napotili tudi k novim smotrom. Kar se odbora tiče, je bilo treba upoštevati, da morajo biti sorazmerno zastopane v njem vse štiri stranke leve sredine ter da so se mesta delila po političnem kriteriju. V glavnem pa mora odbor globalno predstavljati vso deželo.
Kar se slovenske manjšine tiče, so nekateri iskali v besedah programske izjave dlako v jajcu ter jih skušali tako natančno tolmačiti in razlagati, kot da bi šlo za kakšno sveto pismo. V izjavi je hotela sedanja uprava le nakazati
jasno voljo, da bo delovala tako,
da bo sožitje ljudstva tu na meji, to je med italijansko večino in slo-
mirno in ta smoter je iznad vsakega nacionalizma. Odbor bo delal na tem, da zagotovi manjšini vse, kar je mogoče, tako da ji bo nudil neposredno možnost popolnega razvoja na vseh področjih.
Po Berzantijevem odgovoru so sledile glasovalne izjave o resoluciji večine, nakar so svetovalci glasovali in odobrili programsko izjavo z že omenjenim rezultatom.
Nova smer filobusne proge «5» v Rojanu
vensko manjšino vedno lažje in bolj no številko 5.
Ravnateljstvo avtofilotramvajske službe Acegat sporoča, da bo od nedelje 27. t.m. dalje spremenjena sedanja smer proge «5» v Rojanu. Filobusi bodo v smeri proti cerkvi v Rojanu vozili po Ulicah Udine in Barbariga, namesto po Ulicah Tor S. Piero Montorsino. Postajališči po želji bosta v Ul. Udine pred hišno št. 63 in v Ul. Barbariga pred hiš-
Kot smo že poročali včeraj, je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda predsinočnjim na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu izročil visoka jugoslovanska odlikovanja najvišjim predstavnikom vladnih, deželnih in pokrajinskih oblasti v naši deželi. Na sliki od leve proti desni odlikovanci: dr. Chientarolli, predsednik goriške pokrajine, dr. Burtulo, predsednik videmske pokrajine, dr. Berzanti, predsednik deželnega odbora, (veleposlanik SFRJ Ivo Vejvoda), dr. de Rinaldini, predsednik deželnega sveta, dr. Mazza, vladni komisar in dr. Savona, bivši predsednik tržaške pokrajine
ZA SKLENITEV NOVE POGODBE ZA KOVINARJE
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Nadaljevanje proračunske razprave z mnogimi kritičnimi pripombami
Prvi tržaški minister Tolloy (PSI) želi čimprejšnji sestanek z županom Fran-zilom - Kritična izvajanja svetovalca dr. Simčiča (SS) glede slovenskih potreb
Komunistični svetovalec Tonel se je sinoči na začetku seje občinskega sveta v kratkem nagovoru spomnil preminulega somišljenika in bivšega župana miljske občine G. Pac-ca ter s tem počastil njegov spomin tudi na tem forumu. Njegovim besedam se je pridružil župan dr. Franzil, ki je omenil, da je te dni smrt posegla tudi v vrste tržaškega občinskega sveta ter užalostila družino odbornika Blasine, kateremu
je na Sardiniji, kamor ga je pred desetletji zaradi njegove pripadnosti slovenskemu narodu poslala fa- - . .	„ ,	,	..
šistična diktatura, ugrabila očeta. M
župan Franzil je tudi povedal, da se nperaiec ua.ia rtossa, ki je po-
ulic po zaslužnih Slovencih, vprašanje neurejenosti slovenskih šol v deželi itd.
Komunistični svetovalec Cuffaro je v svojem nastopu polemiziral s predstavniki krščanske demokracije in Italijanske socialistične stranke ter je postavil zahtevo, naj bi v občinskem svetu uresničili novo večinsko upravo. Glede pravic Slovencev in zahtev posameznih svetovalcev, je poudaril, da so Slovenci skoraj vedno le inštrument posameznim strankam, ki preko njih zasledujejo le svoje partikular-
župan FfSnžil je tudi povedal, je predsedniku Aldu Moru poslal brzojavne čestitke ob priliki- sestave nove viade, ter senatorju-G. Tol-
loyu, ki je v tej vladi postal prvi tržaški minister v demokratični re-
publiki. Tolloy je v odgovoru izrazil željo, da bi se čim prej sestal s samim županom Franzilom, da bi mu ta predočil vse važnejše probleme tržaškega javnega življenja. Tudi Aldo Moro se je Franzilu zahvalil za čestitke.
udaril današnje potrebe tržaškega šolstva na vseh nivojih od ljudske šole do uni^grze.
Občinski svet je nato sprejel predlog odbornika Blasine naj bi občina zaprosila deželno vlado za denarni prispevek za nakup nekaj zdravst-
Po tem krajšem predgovoru, se je pričela vrsta intervencij, ki so imele vse za predmet pravkar predloženi proračun za leto 1966. Prvi je spregovoril misovski svetovalec Morelli, ki je močno kritiziral posamezne postavke proračuna ter je poudaril, da so nekatere med njimi pomanjkljive in površno izdelane. Med svojim govorom je večkrat poudaril, da je realizacija dežele Furlanije — Julijske krajine prinesla našim krajem z gospodarskega vidika samo škodo. Glede sodelovanja dežele s Koroško in Slovenijo je pripomnil, da se je naša dežela «v preteklosti znala vse drugače uveljavljati v evropskem merilu«.
Krščanski demokrat Stopper je v daljšem govoru navedel tiste točke, ki jih je po njegovem uprava levega centra v tržaškem občinskem svetu najbolj osvetlila. Leta 1964, je dejal govornik, smo dobili deželo Furlanijo — Julijsko krajino, leta 1965 smo dobili naftovod Trst-Bavarska, letos pa bomo po vsej verjetnosti dobili pristaniško ustanovo. To so najvažnejše svetle točke v programu uprave levega centra, niso pa edine. Med ostalimi pozitivnimi dosežki je govornik omenil državno kritje deficita Javnih skladišč, obljubo denarnih sredstev za uresničitev in poznejše delovanje pristaniške ustanove, pričetek gradnje pomola VII., napovedano realizacijo tako imenovanega »modrega načrta«, napovedano gradnjo suhega doka, in še celo vrsto drugih podatkov, ki so se nanašali na turizem, obseg denarnih vlog pri nas, gradnjo novih cestnih povezav, letališča v Ronkah, pomorskega prometa v pristanišču itd. Govornik je nato polemiziral s skrajno levico in s skrajno desnico, ki vidita v vsaki stvari le ožje partiiske koristi in interese, medtem ko je uprava levega centra opravila v zadnjem času dolgo pot naprej v vzdušju prave demokracije, v okviru katere se je lahko razvilo tudi medsebojno spoštovanje med tukajšnjo večino in manjšino. Govornik je na koncu omenil, da je bil sestavljen po seben odbor, ki bo organiziral za leto 1968 vrsto proslav v spomin na prvo «osvoboditev Trsta« iz leta 1918.
Odbornik Simčič je v daljšem posegu kritiziral posamezne po-
venih naprav za šole, na koncu pa je sledila krajša razprava občinskega sveta za zaprtiihi vrati.
Popolnoma uspela stavka v ladjedelnici Felszegy
V ponedeljek stavka v vseh kovinarskih podjetjih, v torek pa v železarni Italsider - Sklenjen sporazum v podjetju Guernieri
Včerai opoldne se je začela v lad- državni sporazum za delavce v ma------------------ ini:.h	uh kovinarskih podjetjih. Na pod-
5 Danes zvečer ob 18.45 bo v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Morandi na Trgu Stare mitnice («Barriera Vecchia«) prof. Stelio Zeppi, profesor političnih ved na filozofski fakulteti tržaške - univerze, govoril o temi: «Piero Gobetti v zgodovini italijanskega antifašizma«.
5 Jutri, 27. t.m. ob 11. uri bo na Trgu sv. Jakoba javno 'zborovanje tržaške federacija KPI, na katerem bo deželni tajnik in deželni svetovalec Silvano Bacicchi govoril .a. stališču in borbi komunistov za novo notranjo in zunanjo politiko. Predsedoval bo tajnik tržaške federacije Paolo Šema.
jedelnici Felszegy v Miljah stavka, ki so se je udeležili vsi delavci. Končala se bo v ponedeljek zjutraj.
V ponedeljek ob 13.30 uri bodo stopili v stavko delavci vseh velikih kovinarskih podjetij (ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, Tržaškega arzenala itd.). Stavkali pa ne bodo delavci v kovinarskem podjetju AFA, ki so doslej stavkali že 16 ur, kakor je bilo v načrtu. V torek zjutraj bodo stopili v stavko delavci železarne Italsider, ki bodo stavkali do srede zjutraj. Vsi ti delavci stavkajo z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe. Delavci zahtevajo v glavnem zvišanje prejemkov, izenačenje normativnega dela pogodbe za delavce in uradnike, sindikalne pravice v podjetjih, skrčenje delovnega urnika za dve uri in priznanje pravice do dopolnilnih pogajanj za sklepanje krajevnih sporazumov in sporazumov po posameznih podjetjih.
Medtem pa je bil sklenjen vse-
tiiiiiiiiiii«i««iaiiiiitiiiiiiM«t>iiiiiiiiii>iiii>i*iii»iiiiiiiiiiaiiiaiii>iiiiiii>«fiiiiiii>*iiaii*|ii||if|iii|liaial*l>|i|>>vfllBIIIII>lllll>l,>l,l,lllll>l,lllltll,lll,ia>llll,llliailllllltlllv>v1f>,v
SESTANEK V RDEČI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Češkoslovaški trgovinski predstavniki o možnosti sodelovanja med Trstom in CSSR
lagi tega sta sindikata kovinarjev sklenila sporazum v podjetju Guernieri. Po sporazumu se bo uveljavil v podjetju vsedržavni sporazum od 22. t.m. bodo ostale veljavna vse že dosežena izboljšanja, delavci pa bodo nehali stavkovno gibanje, ker so zadovoljni s sklenjenim sporazu mom.
Miljski občinski svet je počastil spomin pokojnega Giordana Pacca
GLASBENA MATICA V TRSTU
PRIREDI
V	NEDELJO, 6. MARCA
OB 17. URI
V	KULTURNEM DOMU
MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OSEMLETKE TRNOVO IZ LJUBLJANE
Zbor je bil nagrajen na festivalu mladinskih zborov v Celju. Vodi ga Majda Hauptman
ŠZ BOR
prireja v soboto, 5. marca
2. ples pod košem
na stadionu «Prvi maj« od 21. do 2. ure Igrajo F A N S
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
danes, 26. t. m. ob 21. uri, jutri, 27. t. m. ob 16. uri
Carlo Goldoni
GROBIJANI
(Grubjane)
(Znižane cene)
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Danes, 26. t. m. ob 17. uri (študentski abonma)
Samuel Beckett
ČAKAJOČ NA GODOTA
(priredba)	,
Silvij Kobal: Vladimir, Edvard Martinuzzi:	Estragon
POSLEDNJI TRAK
Rado Nakrst: Krapp Režija Branko Gombač
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Ob izidu nove tržaške revije
«ZALIY»
Govorili so zlasti o češkoslovaškem tranzitu skozi Trst, o izvozu češkoslovaškega rezanega lesa skozi Trst in pa o sodelovanju med našimi ladjedelnicami in češkoslovaškim trgovinskim pomorstvom
Na trgovinski zbornici je bilo včeraj popoldne napovedano srečanje med tržaškimi trgovskimi operaterji in predstavniki češkoslovaških gospodarskih organizacij v Italiji. V rdeči dvorani se je zbralo lepo število tržaških trgovcev in gospodarstvenikov. ki so z zanimanjem sledili besedam češkoslovaških ekspertov o možnostih, ki jih nova trgovinska pogodba med Italijo in češkoslovaško odpira sodelovanju z operaterji iz dežele Furlanije — Julijske krajine ter še posebej nadaljnjemu razvoju tranzitne trgovine s češkoslovaško skozi naše pristanišče. Za konferenčno mizo so sedeli češkoslovaški trgovinski ataše v Milanu inž. Lukaj, podpredsednik italijanske trgovinske zbornice za češkoslovaško dr. Ronconi, predstavnik praškega podjetja za izvoz lesa «Ligna» Preček ter nekateri drugi češkoslovaški izvedenci s trgovinskega področja. Med prisotnimi operaterji je bilo tudi več predstavnikov poslovnih krogov iz ostalih dveh pokrajin v deželi Furlaniji — Julijski krajini.
Sestanek s čehoslovaki je vzbudil toliko več zanimanja na našem področju, ker se je prav te dni vrnila iz Prage skupina tržaških strokovnjakov, ki so s podjetjem Cecho-fracht podpisali nov .tranzitni sporazum, ki predvideva tudi za letošnje leto najmanj 400.000 ton češkoslovaškega tranzita skozi naše pristanišče. Temu je treba dodati še zanimanje, ki ga vzbuja vest, da je Prago in tamkajšnje poslovne kro ge pod vodstvom voditeljev tržaške trgovinske zbornice pred kratkim obiskalo več tukajšnjih operaterjev. Na včerajšnjem sestanku so govorili predvsem o treh vprašanjih, in sicer o vprašanju češkoslovaškega blagovnega tranzita skozi našo luko, o vprašanju izvoza češkoslovaškega lesa skozi Trst in pa o vprašanju sodelovanja med našimi ladjedelnicami in češkim trgovinskim pomorstvom. Glede izvoza češkega rezanega lesa skozi našo luko so gostje izrazili prepričanje, da bi se ta trgovina v prihodnje lahko občutno razširila, le če bi tržaški lesni trg lahko zagotovil češkim iz-
Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, toda občinski svetovalci niso razpravljali o predloženih točkah dnevnega reda, pač pa so počastili spomin pokojnega deželnega svetovalca in občinskega odbornika ter nekdanjega dolgoletnega župana Giordana Pacca. Seja je bila nato v znak žalovanja prekinjena in razprava o dnevnem redu odložena na prihodnjo sejo, ki bo v sredo.
O Giordanu Paccu, komunistu in dolgoletnemu javnemu upravitelju, je najprej govoril župan 'Gastone Millo, ki se je zahvalil v imenu občinske uprave vsem posameznikom, ustanovam in strankam, ki so izrazili svoja sožalja ter se udeležili pokojnikovega pogreba. Nato so izrazili svoja sožalja ter poudarjali zasluge pokojnika vodje vseh političnih skupin v občinskem svetu (PSIUP, PSI, KD, PSDI, PLI in KPI).
* * *

STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE
Pomorski promet v januarju je dosegel 451.611 ton blaga
Dvignil se je tudi promet blaga po železnici in s tovornjaki
stavke proračuna, tako izdatke za osebje, javno čistočo, intervencije v korist kmetijstva, vprašanje industrijske cone in dvojezičnih napisov. Poudaril Je, da bi se moral občinski odbor v prihodnje zavzeti za to, da bi bila kmetijstvu zagotovljena dobava vode pod ugodnejšimi pogoji, kakršni veljajo na tem področju danes. Glede odnosa večine do Slovencev v okviru tržaške občine Je govornik priznal, da je bilo na tem področju v zadnjem času nekaj storjenega, tako odprtje slovenskega vrtca v Ul. Donadonl, postavitev dvojezičnih napisov na slovenskih šolah itd., zato pa so ostale najvažnejše zahteve v prid slovenski manjšini še vedno neusli šane. Tako se še zmeraj ne Izvajata člen št. 4 in člen št. 5 posebnega
Trgovinska zbornica Je objavila običajne statistične podatke o blagovnem prometu skozi tržaško pristanišče v preteklem januarju. Podatki kažejo, da se je v tem pogledu letošnje leto pričelo razme-
roma ugodno. V pomorskem prometu je napredoval predvsem dovoz
blaga, v železniškem pa predvsem odvoz proti zaledju; v cestnem prometu je dovoz nekoliko nazadoval, zato pa se je odvoz vzporedno z odvozom po železnici občutno o-pomogel.
Podrobnejši podatki o prometu na posameznih področjih so naslednji: v dovozu po morju so v januarju zabeležili 340.281 ton blaga, medtem ko je znašal promet v istem mesecu prejšnjega leta 37.926 ton; v odvozu je gibanje doseglo 111.330 ton, medtem ko je znašalo
statuta, kakor je še zmeraj odprto I lani 109.800 ton. Obojesmerni bla-vprašanje poimenovanja nekaterih 1 govru promet po morju se je po
vsem tem dvignil od 437.726 ton v januarju 1965 na 451.611 ton v letošnjem. Dovoz blaga po železnici se je letos nekoliko dvignil, in sicer od 58.252 ton, kolikor je znašal januarja lani, na 60.148 ton; v mnogo večji meri pa se je, kakor že omenjeno, dvignil odvoz blaga v notranjost Evrope in na italijanski polotok, in sicer od 68.234 na 90.328 ton. Zaradi tega je tudi skupna tonaža obojesmemega prometa letos narastla na 150.476, medtem ko je znašala v januarju lani 126.486 ton. Kar zadeva blagovni promet s tovornjaki, pa kažejo podrobnejši statistični podatki, da je dovoz u-padel od 14.063 na 11.800 ton, medtem ko se je odvoz dvignil od 108.427 na 130.041. Iz vsega tega sledi, da se je tudi skupna tonaža obojesmemega prometa po cesti dvignila od 122.490 ton v januarju 1965 na 141.841 ton v letošnjem januarju.
voznikom vsaj enako visoke odkupne cene, kakor jih zagotavljajo grosisti na angleškem in francoskem trgu. Glede sodelovanja z našimi ladjedelsklmi obrati, so Cehi poudarili, da delajo naše ladjedelnice nadvse pošteno In temeljito, pri tem pa spoštujejo dobavne roke in jih celo v veliko zadovoljstvo komitentov zelo pogosto celo skrajšajo. Tako so češkoslovaška pomorska podjetja pripravljena pošiljati svoja plovila na popravila v tržaške ladjedelnice ne glede na stroške, ki jih pri tem imajo, ter da se na tem področju obeta tudi v prihodnje velik uspeh za obe prizadeti stranki. Na koncu so Ceho-slovaki izrazili željo, da bi v bodoče zamenjali z Italijo več strokovnega in visoko kvalificiranega osebja kakor se je to dogajalo doslej, prav tako da bi lahko pogosteje kakor doslej potovale na Češko odnosno v Italijo kvalificirane delegacije. Predstavniki tržaške trgovinske zbornice so na željo gostov Izrazili pripravljenost, da podprejo vse omenjene zamisli in da čim prej sestavijo spisek tržaških uvoznikov in izvoznikov, ki pridejo v poštev za trgovino s Češkoslovaško. Posameznim operaterjem so člani češkoslovaškega odposlanstva nato še ločeno dajali zaželena pojasnila.
Zahvalo miljskim komunistom in vsem predstavnikom oblasti, od deželnih do občinskih, svetovalcem in vsem, ki so počastili spomin pokojnega bivšega miljskega župana Giordana Pacca, izreka tudi tržaška avtonomna federacija KPI, ki tudi sporoča, da bo Paccovo mesto v deželnem svetu prevzel Arturo Cala-bria, kateremu izreka tržaška federacija KPI želje za dobro delovanje po stopinjah umrlega Pacca.
Interpelacija Wcissove o ulični razsvetljavi
Komunistična svetovalka Laura Weiss je naslovila na tržaškega župana Franzila interpelacijo, v kateri sprašuje občinsko upravo, kaj namerava storiti, da bi preprečila dogajanje cestnih nesreč zaradi slabe razsvetljave in zaradi nevidljivosti zebrastih prehodov za pešce. V zadnjem času se je zaradi tega dogodilo tudi nekaj smrtnih nesreč, in prav te dni je cesta zahtevala smrtno žrtev pri Sv. Jakobu. V tej mestni četrti je več nevarnih točk, na katerih bi morala občina postaviti vsaj primerno razsvetljavo in poskrbeti, da bi bili zebrasti prehodi pogosto na novo prepleskani. V svoji interpelaciji je dr. Weissova poudarila, da je morala šentjakobska sekcija KPI plačati globo, ker je raztrosila nekaj letakov, s ka terimi je nameravala opozoriti občinsko upravo in široko občinstvo na ta problem, in sicer ji je bila globa naložena z motivacijo, da l je L letaki umazala mestne ulice.
Vprašanje Rcrnetičevc o televizijskem programu za Slovence v deželi
vabijo uredniški odbor in sodelavci revije na pogovor z občinstvom in časnikarji o pomenu, smotrih in namenih nove revije. Poleg tega bodo nekateri sodelavci revije prebrali kratke odlomke iz svojih del, ki bodo izšla v prihodnjih številkah.
Vljudno vabljeni vsi, posebno pa profesorji, akademska mladina in vsi ostali izobraženci.« „ ■ ■	■ -	~ Z
Pogovor bo v Mali dvorani Kulturnega doma v ponedeljek, 28. t. m. z začetkom ob 21. uri.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Vesna« priredi v Sv. Križu v nedeljo popoldne ob 16. uri v Ljudskem domu »Prešernovo proslavo«. Vljudno vabljeni 1
Drzna tatova sta ženski iztrgala torbico iz rok
Iznajdljivost tatov in roparjev
Vstopnina:
moški 700, ženske 500 lir
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se
na*
prež
ljuje prodaja vstopnic za prvo P stavo Bellinijeve opere «1 Purlt,„j,n ki bo za red A v parterju in : ter za red C na balkonih in fi3 jah danes ob 20.30.
Opero bo dirigiral Arturo Bas*j glavnih vlogah pa bodo naši : Luciano S**“
Gianna D'Angelo, buuiauv —ei1vj0 Dino Dondi. Agostino Ferris, = Maionica, Maja Zingerle in G‘u pe Botta.
Nazionale 14.30 Disneyev film
5»
Tedisi1*-
Škarjev «Mary Poppins« p,, lor. Julie Andrews, Dick Van ke.	.1 fr
Arcobaleno 16.00 «La guerra 0 pless« Technicolor. Prepoveo«-mladini pod 18. letom.
Ezcelsior 16.00 «Africa addio« ^ Jacopettija ta Presperija. Tee ., color. Prepovedano mladini P00 letom.
Fenice 16.00 «La meravigliosa^-^
lica« Technicolor. Michele Robert Hossein.	^
Eden 15.30 «West and soda« Easu color. Caw-boyske risanke. j, Grattacielo 16.00 «Cat Ballou« * nicolor. Jane Fonda, Lee .M«. }) Alabarda 15.30 «Menage all’itaii Ugo Tognazzi, Anna Moffo. vedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «1 segreh Filadelfia« Paul Nevvman,
Rush.
Aurora 16.00 «Patto a tre«. Cristallo 16.30 «La grande corsa».;;!
BarW,J
Technicolor. Tony Curtis,
Wood.	-m
aribaldi 16.30 aBandito« Tecn , lor Gilbert Rolland, Uršula
Robert Mitchum.	.
Capital 16.00 «L’affare Blendfol°» Technicolor. Claudia Ca rdi Rock Hudson.
Impero 16.00 ((Casanova 70» Pr*™
dano mladini pod 18. letobb^ ^ 1’Oriente con furore« Technk®*5
Vittorio Veneto 16.00 «Agente
Ken Clark.
Moderno 16.30 «Se non avessl ([jJ te» Gianni Morandi, Laura -kian, Gtao Bramieri, Raffa«le su
Astra 16.30 «11 grande sentiero«. ,v Astoria 16.30 «Gli indomabili “ .
rizona« Technicolor, Glenn
Ford'
Ideale 15.45 «Colpo grosso a Bridge« Technicolor. Horst
#
Sif
choltz, Silva Koscina.
Abbazia 16.00 «Shenandoah 1« deironore« Technicolor, James wart.
Skedenj 16.00 «Shenandoah deironore« James Stevvart.
la^
Tržaška komunistična poslanka Marija Bernetič je zastavila ministrstvu za pošto in telekomunikacije pismeno vprašanje, v katerem bi hotela zvedeti, «če ministrstvo namerava izvajati televizijski program za slovensko prebivalstvo dežele Furlanija-Julijska krajina tako, kot je bilo £e storjeno v prid nemškega prebivalstva v Gornjem Poadižju«.
presega že vse meje; tokrat so se motorizirali, počasi vozili mimo ženske in ji izstrgali torbico iz rok ter nato v avtu zbežali. Dogodek se je pripetil predvčerajšnjim zvečer v Ul. San Mauro na Opčinah, ko je 37-letna Norma Delise, ki stanuje na Štev. 10 iste ulice, šla proti domu. Delisejeva je hodila po pločniku in je bila že v neposredni bližini doma, ko je za njo privozil avtomobil bele barve. V avtu sta sedela dva moška in tisti ki je vozil je zmanjšal hitrost, medtem ko je drugi, ki je sedel na strani pločnika, hitro stegnil roko in izstrgal Delisejevi torbico, ki jo je držala na roki. Tata sta potem pognala avtomobil, zapeljala po Ul. Carsia in nato na Narodno ulico, kjer je za njima izginila vsaka sled.
KINO ŠKEDFA
predvaja danes, 26. t. m. * 1 četkom ob 16. uri film:
SENANDOAH LA VALLE DELL’ ONORE
Delisejeva se je nekaj časa po-
tem zglasila na komisariatu na činah, kjer je povedala, kaj se ji je pripetilo. Povedala je, da je v torbici hranila tramvajsko izkaznico openskega tramvaja, 4000 lir v listnici in 200 lir v denarnici, le-potila in zavojček bonbonov. Delisejeva je utrpela približno 10.000 lir škode. Policija je uvedla preiskavo, da bi izsledila predržna tatova.
iHiuiiitiimiiiiitmiiiiiMuiiiimiiiimMimiinniiHmHiiiiinmniiiMtiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHimiiuti
ZOPET SMRTNA NESREČA PRI LOKALU cTENDA R0SSA»
Z avtom do smrti podrl pešca ki je neprevidno prečkal cesto
Nesrečnež je bil na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje pri udarcu z glavo ob asfalt
Odsek obalne ceste v neposredni bližini lokala «Tenda rossa« ima žalostno prvenstvo, da se tam dogaja največ hudih in smrtnih prometnih nesreč. Zadnja po vrsti se je pripetila sinoči ob 21. uri in je žal zahtevala smrtno žrtev.
Ob tistem času je v smeri proti Trstu 26-letni Italo Visintin iz Sta-rancana Ul. Mazzini 13, vozil fiat
1100 GO 21009. Ko Je privozil do lokala, je opazil moškega, ki Je_ z
desne proti levi prečkal cesto. BU je 41-letni Emanuele Penso po rodu z Reke in stanujoč v Križu št. 418, ki se Je podal čez cesto nekaj desetin metrov pred prihajajočim avtom. Visintin je hitro zavrl avtomobil in se skušal izogniti pešcu, toda to mu ni uspelo in Je z vso silo treščil vanj. Sunek je bil tako močan, da Je nesrečnika vrglo nekaj metrov naprej od kraja trčenja, kjer je z glavo udaril v asfalt in bil na
mestu mrtev zaradi prebitja lobanje.
Prihiteli so karabinjerji in bolničarji RK. toda za Pensa ni bilo več pomoči. Truplo je nekaj časa potem pregledal sodni zdravnik dr. Nlcollni in izdal potrebno dovoljenje za prevoz v mrtvašnico, kjer Je na razpolago sodnim oblastem.
(Senandoah — dolina Avanturistični film	«
Nastopa JAMES STEIVA#1
< *
Ob priliki mednarodnih
skokjV
proslave 30-letnlce skakalnice * j ■ nlci priredi SPDT 27. marca I
Planico. Vpisovanje v Ul. vključno do 10. marca t.l.
CCft*
Darovi in prispevki
vi
Namesto cvetja na grob P°*jgrdJ*
dane Perhavc roj. Dougac |> družina Cebulec-Modrijan 5000
Dijaško Matico.	j,
V počastitev spomina šev Marije ta Ivana Rijavca ” jjcO' jo otroci 5000 lir za Dijaško
i M'
Fotografije, ki Jih Je Posae'$tv, Magajna 19. tm. na uovlnars* su In 20. tm. na otroškem raJ „ V
Kulturnem domu, so na o*1',1!.«« žaški knjigarni, Ul. sv. Franci*
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN P°B°, fl*

Dne 25. februarja 1966 se OS**'
L>ne &d, icururfTjd	7
stu rodilo 8 otrok, umrlo ie ojT
- y
UMRLI SO: 90-letna Natal'3 piF' ' $
dot vd. Fortuna, 72-letna Doni vrt Cocevio, 654etna . ^-ol'
gom vd. -----------
Culot vd. Zimolo, 65-letm jn ■ Plataroti, 73-letna Anna *° S Sc odeli aro, 50-letna Te res ta 3 l>sf por. Florentin, 67-letna vd. Pinguenfinl.
EKA^
DNEVNA SLUŽBA LEL
(od 13. do 16. ure) A'
Godina, Trg sv. Jakot»n 'i; ^
Trg S. ' France*«®,!. Unita 4; |N'
OBVESTILO SGZ
PRISPEVEK SIAE
28. februarja t.l. zapade rok za plačilo prispevka SIAE (Societh Ita-Uana Autorl Editori). Plačilo zadeva vse tiste, ki imajo v javnem lokalu TV aparat, radio, juke-box
num s. v aputuV) tuvuut junu
gramofon ipd. Prizadeti člani SGZ lahko dobijo v tajništvu združenja potrdilo, da so včlanjeni. Na pod-
lagi potrdila jim bo odobren popust.
Minerva.
Due Mori. Trg dl Servola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEK"
(od 19.30 do •.*•* (Gl-«1«-Gtustt. Ul. Bonom*3 93	^ *
dr. Rossetti, Ul. Combl gnorl, Trg Ospedale 8;	‘
Nerl Ul. Dante 7.
VN1ŠCI),
LADJE V PRISTAN'0- j/f
Jadro, Matija Gubec. la (Jug.), Bernlna. L. La!v M0??/ no, G. Ferrarls, Hopa, Asi«’
Saina II. Capral»'. »L
la, Salarla, Salpa II,
dalena Montanarl (It.), _Ya(rJjrh^jr
He, Asslmina, S. Marls U
bach, Kamphorn (Nem.). mes, N. de Balboa, Elvira	(V'
El Desoukl (ZAR), CulneP3	S1
Lldice (Ce.l, Marietta t" na II (Llban.).
PO NAJDBI TRUPLA V PREDORU POD TRGOM C. ALBERTI
Obdukcija trupla Alberta Cosulicha ni razjasnila vzrokov njegove smrti
Zdravnik j« ugotovil na truplu številno zlome reber in udov - Največ znakov kaže na umor
Pričakovati je bilo, da bo po rajdbi trupla 45-letnega Alberta Coeulioha na to zagonetno in skriv jjostno zadevo pošiljal vsaj majcen žarek jasnosti. Policijski organi so upali, da bodo po oprav-ueni obdukciji najdenega trupla ®ašli vsaj en odgovor na stotera vprašanja. Izkazalo pa se je, da Se je na ta dramatični dogodek z4rnila še temnejša tenčica ter da Postaja zadeva še bolj zapletena. “?dni zdravnik dr. Nicolini, ki je včeraj popoldne v prisotnosti na-'»estnika javnega tožilstva dr. Pa-scolija, vodje letečega oddelka Dn-bcije in poveljnika sodnega oddelka karabinjerjev opravil obdukci-n ni našel nobenega znaka, na !agi katerega naj bi preisko-
jo. .
Podlagi
&
K
jv
t
>,
K
'it
■ t
to
$
y
: v
o-
valni organi z relativno gotovostjo usmerili preiskavo v določeno
smer.
Skrivnost je zdaj še bolj neprodana kot prej in vprašanja se še Vedno kopičijo, ker je še vsaka Možnost mogoča: nesreča, samomor ali zločin. Pri obdukciji trupla je dr. Nicolini ugotovil, da je ■mel nesrečni Cosulich polomljena rebra na levi hrbtni strani, hotnljeno levo roko in lopatico, ‘°da ni mogel ugotoviti ali je Co-sujich omenjene poškodbe dobil Pri padcu v zaklonišče, ali prej. {■o neuradnih vesteh na truplu, ?! je bilo precej razkrojeno, ni mio opaziti drugih poškodb razen dveh ali treh prask po obrazu. “Pričo tega ni bilo mogoče priti do otipljivih zaključkov o pravih Zvokih nesrečnikove smrti.
Za Cosulichem se je izgubila Vsaka sled 31. januarja ob 18.06. jjedaj je pravkar popil kavo v daru in odšel na ulico Sodeč po 'om, da je pustil odprt avtomo-“*1. vse svoje dokumente in celo Jrecejšnjo vsoto denarja na sedejo avtomobila — bilo je 150.000 'v — se je Cosulich nameraval odpeljati takoj po postanku v ba-**’• Še prej je z delovnega mesta **“ telefonu poklical ženo in ji ““ljubil, da jo bo prišel iskat ob J9.30 ter jo peljal v kino. Torej “d 18.06 do 19.30 je Cosulich imel ““Idrugo uro časa. Kam je šel? ‘““ga je srečal? To so vprašanja, katera ni odgovora.
24 dneh so našli njegovo trumo v zaklonišču pod 15 metrov J^kim jaškom, ki je služil za Prezračevanje predora. Na zapestji* je ;mel uro, ki je bila ustavila in kazala 18.10 ali tudi 6.10. ,.r* temeljiti preiskavi so ugotovi-da je bila ura nenavita; torej fte samo za igro usode, da je ura ?.*zala čas, ko se je morda dogo-dlla tragedija. Cosulich ni ime’ daleč od Ul. Romolo Gessi do Trsa Carlo Alberto. Razdalja je morda 300 ali 400 metrov, toda ali j6 je sam napotil do bunkerja •redi parka in se v napadu trezne blaznosti odločil za usodni ‘Orak, se na pol slekel in se vr-‘el v brezno? Obstaja tudi ta Idožnost, vendar je zelo malo verzna.
Neverjetna se tudi zdi možnost ?*«reče. Četudi se je Cosulich po-'dftl slabo, ali ne bi lahko dose-i * bližnji bar in tam zaprosil “a pomoč, ne da bi se podajal v Jdlranjost zapuščenega zaklonišča, ®Jer je vse polno lukenj, blata, fdpčkov smeti in odpadkov, kjer »tropa visijo potrgane električ-Se žice? In, kako je prišel tako “aleč v zaklonišču, ki ima obliko us- *C*> saj so njegovo truplo “ash globoko v notranjosti. Ce to-izključimo možnosti samomo-r* in nesreče, preostaja samo mož-ki se zdi skoraj najbolj ver-je*Pa: umor.
w.*7i tem pa se policisti in kara-*»jerji, ki v sodelovanju vodijo preiskavo vprašujejo, kakšen naj v1, bil nagib zločina. Pri vsej do-tuf- vo*j* 8a ne morei° najti. Co-jdlich je imel urejeno življenje: .jtn in delo, pred leti je celo di-r°miral za konstruktorja, potem j® se je v nekaj letih potrudil in “vršil študije Poleg tega vsi ti-j1' ki so ga poznali, izključujejo, 1* f>i Cosulich imel dvojno živ-_^nje. v mestu so se celo širile ^“Vorice, da je bil vpleten v ti-n°tabstvo z mamili, saj so se mu „®dile številne prilike, ker je stalil«	na ladje v pristanišču in
j^el stike z raznimi tujci. Toda ,j domneva je nemogoča, ker bi Cer imel Cosulich opravka z ve-
likimi vsotami denarja, policisti pa so ugotovili, da je shajal samo s svojo in z ženino plačo.
Kaj torej? Nenravni nagibi? Ljubezenska izvenzakonska dogodivščina ali kaj podobnega? Maščevanje? Baje je Cosulich imel poseben užitek, da je izza grmovja o-pazoval skrite pare. Ni torej izključeno, da ga je kdo zasačil in v napadu jeze udaril in morda nenamerno umoril. Prestrašen je zločinec morda prenesel truplo de bunkerja sredi parka na Trgu Carlo Alberto in ga vrgel v globino. Toda poleg te so še neštete druge možnosti, vsekakor so zločinec ali zločinci vedeli za zapuščeno zaklonišče in za jašek. Vedeli so morda tudi to, da je kraj precej neobljuden in da je zaklonišče pravo skrivališče za truplo, saj nihče ne hodi noter. In če se ne bi predvčerajšnjim dečki slučajno podali v zaklonišče, bi Cosuliche-vo truplo lahko še dolgo časa tam ležalo in nihče ne bi vedel kam je Cosulich izginil.
Ce gre torej za zločin, kar je najbolj verjetna domneva, se bo do morali preiskovalni organi pošteno truditi, preden bodo prišli na sled morebitnim zločincem. Trenutno nimajo nobenega znaka, ki bi se ga oprijeli za nadaljnjo preiskavo, pri tem pa bodo morali rešiti še zagonetko, ali so Cosulicha vrgli v jašek, ali je sam prišel noter, ali pa so ga *e mrtvega prinesli in položili pod odprtino. Delo policistov bo težavno in možno je tudi, da ne bo mogoče najti rešitve te skrajno skrivnostne zadeve, ki se ne bi porodila niti v glavah najbolj znanih pisateljev kriminalnih romanov.
Odpravnina ENPAS bivšim uslužbencem ZVU
y novembru lani je senator Vit-torio Vidali zahteval od ministrstva za delo in socialno skrbstvo pismena pojasnila glede odpravnine, ki jo ustanova ENPAS dolguje bivšim uslužbencem ZVU.
Pristojni vladni organ je pojasnil v svojem odgovoru, da se bo ustanova ENPAS držala pri obravnavanju tega vprašanja mnenja, ki ga je izrekel državni svet 19. oktobra 1964.
Tretja sekcija državnega sveta je omenjenega dne sprejela sklep, da je treba pri odpravnini, ki jo mora izplačati ustanova ENPAS bivšim uslužbencem ZVU, upoštevati omenjeno službeno dobo na isti način kot v primeru rednih državnih uslužbencev. Vendar pa morajo upravičenci poravnati svoje obveznosti do ustanove ENPAS
za vse obdobje od oktobra 1954 do stopitve v veljavo zakona št. 1600.
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je pismeno obvestilo u-stanovo ENPAS v marcu lani o sklepu državnega sveta. Ustanova je naknadno sporočila predsedstvu ministrskega sveta, zakladnemu ministrstvu in vladnemu komisariatu za deželo Furlanija Julijska krajina, da se bo držalo navedenih obveznosti. Ustanova je nadalje zagotovila, da bo izplačala morebitne razlike pri odpravnini o-sebju, ki je odpravnino že prejelo.
Smrtne posledice nesreče pri Samatorci
Huda prometna nesreča, ki se je pripetila v torek blizu Samatorce, in pri kateri se je hudo poškodoval 26-letni zidar Albert Knez iz Samatorce štev. 11, je žal imela smrtne posledice
Knez se je na motorju «gilera 500» TS 2918 peljal proti domu. Privozil je na ovinek, ki zavija na levo in tedaj se je pripetilo nepričakovano. Policisti niso mogli ugotoviti, ali je bila kriva hitrost ali kakšen drug vzrok; dejstvo je, da je Knez izgubil nadzorstvo nad motorjem in zavozil s ceste. Pri padcu je z glavo močno udaril v asfalt in obležal nezavesten. Ponesrečenca so nekaj časa potem z rešilnim avtom hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo
Zdravniki so storili vse kar Je bilo v njihovi moči, da bi Knezu rešili mlado življenje, toda bolnikovo zdravstveno stanje se je postopoma slabšalo in včeraj popoldne so nastopile komplikacije, zaradi katerih je Knez ob 17.30 podlegel poškodbam.
Goriško-beneški dnevnik
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Debata o industrijski coni v Tržiču ki se bo še nadaljevala prihodnjič
Nad 1.2 milijona prispevkov Pro loto, krvnim bankam in drugim ustanovam Šturm in Waltritsch v odborih za šolsko kinematografijo in v EPT
Revež umrl v kleti
Nekdo je sinoči ob 19.10 telefonsko pozval karabinjerje sodnega oddelka in jih obvestil, da v kletnih prostorih stavbe v Ul. della Guardia 21, leži moško truplo. Karabinjerji, ki so odhiteli v označeno stavbo, so mogli ugotoviti sa-ho to, da se je nesrečnik, star od 50 do 60 let imenoval Bruno Bian-chedi, ker pri njem niso našli nobenega dokumenta iz katerega bi bilo mogoče razbrati starost in bivališče. Bianchedi je svoje revno življenje zaključil v kletnih prostorih v Ul. della Guardia 21, kjer je po navadi prespal noči. Sodni zdravnik dr. Nicolini, je po pregledu trupla ugotovil, da je nesrečnik umrl naravne smrti pred približno tremi dnevi.
Druga seja pokrajinskega ' sveta v letošnjem zasedanju se je v četrtek zvečer začela z nekoliko zamude, ker je bil predsednik dr. Chientaroli v Trstu, na sprejemu v prostorih generalnega konzulata SFRJ, kjer mu je veleposlanik Ivo Vejvoda izročil visoko odlikovanje predsednika Tita, red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo, kot priznanje njegovih zaslug za miroljubno sodelovanje in prijateljske odnose na meji.
Takoj po njegovem prihodu so prešli k -prvi. točki dnevnega reda, interpelaciji, ki sp jo predložili komunistični svetovalci Papais, Tomadinova in Clapis o problemu konzorcija za industrijski razvoj v Tržiču. O tem vprašanju so obširno razpravljali na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču in tudi na seji pokrajinskega sveta se je razvila debata, ki je trajala skoro dve uri, ne da bi pri tem prišli do kakega konkretnega zaključka.
Najiprej je Papais v precej razvlečenem govoru postavil vrsto vprašanj o tem, kaj se pripravlja in kaj se je že ukrenilo za u-reditev osnov za nadaljnji industrijski razvoj tega področja. Nato je odbornik Bottegaro, ki zastopa pokrajinsko upravo v tem konzorciju, govoril o ustroju konzorcija in o prvih pripravah ter med drugim povedal, da sta glavni področji za industrijsko cono Lisert, ki obsega nad 3 milijone kv. metrov površine in področje Schiavetti od Tržiča ob obali proti Gradežu, ki meri 1.5 milijona kv. m Pri nadaljnji debati so se oglasili še razni drugi svetovalci in predsednik je poudaril, da bo potrebno pritegniti h konzorciju tudi sosedne občine ter razne gospodarske ustanove, med temi tudi banke, da bi prispevale k razvoju in pomagale pritegniti na to področje nove industrijske pobude. Poudarjeno je bilo tudi, da se tiče ta industrijska cona polovice goriške pokrajine in bo imela gospodarski vpliv na vso pokrajino ter tudi na Trst. Končno
je predsednik zaključil debato s priporočilom predstaviteljem interpelacije, naj se najprej o problemu dokumentirajo in se v ta namen lahko obrnejo do pokrajinske uprave za potreben material, potem pa naj bolj določno postavijo svoja vprašanja in svoje predloge v tej zadevi.
Potem ko so preskočili druge interpelacije ter pokrajinske proračune in obračune so svetovalci odobrili dodelitev nagrad po 50 tisoč lir za doktorske teze gori-ških visokošolcev, ki obravnavajo goriške probleme. Odobrili so tudi vrsto prispevkov skupno za 1,200.000 lir; med drugim bodo dali po 60 tisoč lir štirim Pro loco na Goriškem ter po 100 tisoč lir
krvnim bankam v Gorici, Krmi-nu in Tržiču.
Svetovalci so nato s tajnim glasovanjem določili pokrajinske predstavnike v raznih odborih. Med njimi sta tudi dva Slovenca: v odboru za šolsko kinematografijo bo Vladimir Šturm v pokrajinski turistični ustanovi pa odbornik Marko Waltritscb. Poleg njega je bil imenovan v ta odbor tudi svetovalec Menichino od KPI.
Med ostalimi predstavniki so: inž. Luša ia Tržiča za konference o električni energiji, inž. Ma-cuz v odboru industrijske šole, E. Perissin pri kemičnem preizkuševalnem zavodu ter dr. Verbi v odboru za integralno kmetijsko bonifikacijo.
Zasedanje izvršnega odbora goriške federacije KPI
Negativna ocena levega centra v deželni upravi
Federalni odbor KPI obsoja tudi odstopanje od važnih vprašanj in sklepov v korist goriškega gospodarstva
Izvršni odbor goriške federacije KPI je proučil stanje, ki je nastalo z uresničitvijo levega centra v deželni upravi, ter ga ocenil popolnoma negativno: 1. ker so sestavili v Rimu vlado levega centra, ki se je usmerila na desno zaradi vključitve predstavnikov Scelbove struje; 2. ker bo po Berzantijevih besedah deželna vlada nadaljevala dosedanjo politiko, ki so jo do nedavnega celo socialistični tovariši proglašali za negativno. Zelo značilno je, da so iz odbora izključili prepričanega avtonomista svetovalca Cociannija in da so v deželnem kontestu zanemarili vlogo naše pokrajine. Federalni odbor KPI obsoja odstopanje pokrajinskega sveta in drugih ustanov pri sprejemanju važnih deželnih sklepov, ki zadevajo podjetja IRI, načrt za go-| spodarski razvoj, kmetijstvo, indu-
liiiiuiliiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiv
VČERAJ ŽALOSTEN DAN NA GORIŠKIH CESTAR
Pri trčenju pri Angorisu se je ubila žena bivšega primarija bolnice v Tržiču
Na ovinku smrti v Jamljah se je ponesrečilo pel oseb
strijske cone itd., ter nočejo načeti diskusije, ki so jo predlagali komunisti. Za vse to je politično kriv vodilni razred, zlasti KD.
Potrebno je sodelovati pri reševanju deželnih vprašanj gospodarskega in socialnega značaja, pri izdelavi smernic deželnega razvoj*, da bi postala dežela — ob skupni pomoči — sredstvo za pogajanja državo ter za določanje njenih smernic, ki naj v zunanji politiki težijo k miru in sodelovanju med vsemi narodi.
KPI namerava v tem smislu spodbujati diskusijo s prizadetimi ustanovami, sindikati in organizacijami kategorij, da bi se za našo pokrajino poiskale rešitve v enotnem deželnem okviru. Zavoljo tega posamični in slabotni protesti n« zadostujejo, ampak je potrebna prisotnost pokrajine, da se v deželi vpelje nova politična smer, ki bo omogočila reševanje naših vprašanj.
ženska je včeraj opoldne izgubila življenje pri trčenju dveh avtomobilov na državni cesti pri Ango-risu. Ostali potniki so se ranili, zlasti dva; vsi trije se hudo ranjeni zdravijo v krminski bolnišnici.
Na kraj nesreče je prišla prometna policija iz Gorice, da bi sestavila zapisnik in ugotovila, kako se je zgodila nesreča. Ker ni bilo očividcev, ranjenci pa so vsi v bolnišnici in ne morejo govoriti, do trenutka ko pišemo vest, še ni bilo mogoče ugotoviti, kako je prišlo do nesreče. Obstajata dve možnosti, ali sta vozili trčili, ker je eno prihajalo iz Medee, drugo pa po državni cesti št. 305 Tržič—Videm, ali pa sta se pripeljali vsako iz nasprotne
ZARADI SRAMOTENJA ITALIJANSKE VLADE
Obsojen na štiri mesece zapora glavni urednik «Sentinella d’Italia»
Prej ali slej pa se bo moral Guerin zagovarjati tudi zaradi nekaterih drugih obtožb
lil MO <1»I1S>> 1» KOS K14
Predvaja danes, 26. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni Cine-hiascope film po romanu Jamesa Jonesa, avtorja svetovno zna-Pega romana «Od tu do večnosti*
La sottile linea grigia
(TENKA SIVA ČRTA)
Vstop prepovedan mladini pod 14. letom
strani. Udarec je bil zelo močan, kar
............................................................................................................no...n dokazujejo tudi znaki na Obeh VO-
j zillh, ki sta docela uničeni, j življenje je izgubila žena bivše-f ga primarija tržiške bolnišnice Silvestra Montanacija, por. Tirone, stara 64 let, ki se je peljala v avtu lancia flavia GO 22578 skupno s svojim možem 72-letnim dr. Carlom Tironom, bivajočim v Tržiču, Ul. i Garibaldi 70, ki se bo zdravil 30 dni, j Tironova je bila na mestu mrtva zaradi številnih telesnih poškodb, predvsem na glavi.
V drugem avtomobilu giulietta z registracijo iz Verone pa sta se peljala 37-letni Giovanni Cortelazzo in njegov oče 73-letni Leone Cortelazzo. V civilni bolnišnici v Tržiču se bo Giovanni Cortelazzo zdravil 60 dni, Leone pa 15 dni.
Na ovinku smrti pri Jamljah je včeraj ponoči ob 2.30 zapeljal s ceste avtomobil tržaške registracije fiat 1100, v katerem Je potovalo 5 moških, trije Tržačani in dva angleška mornarja. Peljali so se proti Gorici ter se s takšno silo zaleteli v zaščitno ograjo, da so jo upognili; prileteli so v krošnjo akacije, ki raste ob cesti, s katere so padli na tla; vozilo je po padcu obležalo na desni strani, šele dve uri po nesreči se je pripeljal mimo neki avtomobil, ki je o nesreči obvestil Rdeči križ v Tržiču, da je ranjence pripeljal v civilno bolnišnico v Tržiču. Rolando Zok iz Ul. Giulia 13, ki Je šofiral, se bo zdravil 30 dni zaradi udarca v trebuh in zloma desne ključnice, Mario De Blasio iz Trsta Ul. 30. oktobra 8, se bo zaradi udarca v glavo zdravil 15 dni; Bruno Zanzi iz Trsta se je udaril v levo ramo In ni hotel ostati v bolnišnici; isto sta storila tudi dva angleška mornarja, ki bi se morala zdraviti od dva do tri tedne, vendar sta se odpeljala v Trst, kjer je njuna ladja, ki bo kmalu zapustila pristanišče. Vseh pet mladeničey je bilo namenjenih v Gorico.
Kot smo že javili, je tržaško porotno sodišče zasedalo tudi včeraj ter obravnavalo primer sramotenja vlade, ki sicer ni bil na spisku obravnav letošnjega spomladanskega zasedanja.
Na zatožni klopi bi moral sedeti 38-letni Antonio Guerin iz Tržiča — Ul. Buonarroti 4, odgovorni urednik lista «Sentinella d’Italia». Pravimo, da bi moral sedeti, ker se je obravnava vršila v njegovi odsotnosti, čeprav so ga pravočasno obvestili, da je bil proces v zvezi s prekrški za katere je bil obtožen, določen za včerajšnji dan.
Gre za sramotenje vlade in parlamentarnih ustanov italijanske republike. Vendar pa so na včerajšnji obravnavi razpravljali samo o
igrajo:
KEIR DUFFLES — JACK
WORDER — KIERON MOORE
Kirn rta

predvaja danes, 26. t. m. z začetkom ob 18. uri, Panavision Me-‘rocolor film:
MEMDOOUNnnMMEDina
—f- —
HtiTeL
DeLLe
VeRgiNi
ROBERT GOULET
m
ROBERT MORSE JIUSI. JOHN
ANNEHEIM EISA LANCHESTER
KEENAN WYNN
Kftttt*
AS. AllER • HAMY WUBCX
(HOTEL DEVIC) ^TIUAK ZABAVNIH DOGODIVŠČIN
prvi točki obtožnice, ki zadeva sramotenje vlade. V svojem listu je namreč Guerin objavil 16. marca leta 1963 kratek sestavek, ki ga je povzel iz časopisa «11 nuovo ma-glio», ki je izhajal, ali morda še izhaja v Milanu. Ta sestavek je bil verjetno zelo sramotljiv za vlado, kajti pristojne policijske oblasti so kmalu potem opozorile nanj pristojne vladne organe. Ne bomo tu ponavljali dobesedno stavkov, ki so jih preiskovalni organi smatrali za hude žalitve vlade. V obtožnici je rečeno, da je obtoženec objavil v svojem časopisu sestavek v katerem se pravi, da se v Italiji ne rodijo več ljudje, kot so bili Krištof Kolumb, Amerigo Vespucci ln Dante Alighieri. živijo pa ljudje, ki danes spadajo, v sestavo vlade in ki so deležni skrajno sramotljivih izrazov, ki jih uporablja list «11 nuovo maglio» m ki jih je Guerin priobčil v svojem listu.
Vsa ta zadeva je zelo zapletena. V omenjenem listu so bili objavljeni tudi nekateri drugi članki, kjer pa je bil napad usmerjen na itali Janški parlament. Glede prve obtožbe (o kateri smo pisali zgoraj) je ministrstvo za pravosodje odobrilo kazenski postopek. Glede drugih obtožb pa vprašanje še ni rešeno. Medtem ko je poslanska zbornica odobrila pobudo za kazenski postopek, pa se še vedno čaka na podobno izjavo republiškega senata.
Spričo tega je obtoženčev zagovornik zahteval, v odsotnosti Guerri-na, naj se obravnava odloži vse dokler ne bodo pristojni organi izdali pooblastila za kazenski postopek. Porotniki so takoj nato odšli v posvetovalno dvorano. Po kratkem posvetovanju je prisedni sodnik dr. Visalli prečital sklep s katerim se zavrača zagovornikovo zahtevo. V sklepu Je med drugim rečeno, da lahko porotno sodišče o-bravnava prvo točko obtožnice neodvisno od poteka uradne procedure glede ostalega dela obtožnice
Ker obtoženec ni bil prisoten na obravnavi, je odpadlo seveda ustrezno zaslišanje. Takoj nato je spregovoril javni tožilec, dr. Pascoli, ki je poudaril predvsem, da mora biti novinarska kritika političnega dogajanja v državi stvarna ter da ne sme prehajati iz okvira splošnega čuta olike v prostaško napadanje ljudi, ki so na določenih javnih položajih. Zato Je javni tožilec menil, da bi morali porotniki obsodili Guerina na najnižjo kazen, ki jo predvideva kazenski zakonik, in sicer na šest mesecev zapora.
Obtoženčev zagovornik odv. Lon-ciarl je priznal v svojem govoru da je njegova naloga zelo težka. Menil pa Je, da bi njegovega varovanca ne smeli obsoditi, ker čl. 21 republiške ustave Jamči svobodo novi-
narskega poročanja. Kot smo že omenili, Je namreč Guerin povzel inkriminirani sestavek iz lista «11 nuovo maglioi).
Porotniki pa niso v bistvu sprejeli te teze, temveč so spoznali Guerina za krivega ter so ga obsodili na štiri mesece zapora. Kazen je pogojna, toda obtoženec jo bo moral objaviti v svojem listu «Sen-tinella d’Italia».
Gasilci na delu
Gasilci s postaje na Opčinah so predvčerašnjim popoldne odhiteli v Trebče, kjer je v stanovanju stav. be štev. 84 nastal požar. Gorela je posteljnina in žimnica. Po eni uri dela so gasilci požar pogasili. Škode je približno 80.000 lir.
V bližini Repentabra se je na travniku predvčerašnjim popoldne vnela trava. Gorelo je na približno 60 tisoč kvadratnih metrih površine. Gasilci so se trudili eno uro. da so pogasili požar. Skoda je malenkostna.
Predvčerajšnjim popoldne so morali gasilci hiteti tudi na Lonjer-sko cesto štev. 121, kjer se je zaradi okvare na neki napravi, vnel acetilenski plin in povzročil eksplozijo. Gasilci so preprečili vsakršno nadaljnjo nevarnost Eksplozija m potem požar sta povzročila 15,000 lir škode.
.............................
V Mirnu nastop «Seghizzija» in folkloristov iz Ločnika
Pevski zbor «Seghizzi» in folklorna skupina iz Ločnika nastopata drevi ob 20. uri v Delavskem domu v Mirnu.
Najdeni predmeti
Na uradu mestne policije v Gorici, Ul. Mazzini 7, branijo naslednje najdene predmete: dve ženski zapestni uri, zapestnico iz dragocene kovine, dva prstana, dve vsoti denarja, usnjeno torbico z nekaj denarja, eno moško in štiri ženska kolesa, moški in ženski dežnik, blazino za avtomobilski sedež ter denarnico z zastavno polico.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi med uradnimi u-rami na omenjenem uradu.
Nesreča Podgorca s cirkularko
Z rešilnim vozom Zelenega križa so včeraj popoldne pripeljali v civilno bolnišnico 39-letnega Izidorja Sirka iz Podgore, Ul. Monte Cal-vario 30. Z žago cirkularko si je ranil desno roko.
so navezali tudi s Holandsko odnosno z mestom Venlo. S tem so samo poudarili važno vlogo Gorice na stikališču treh kultur in treh narodov ter pomagali pri iskanju novih smeri in možnosti nadaljnjega napredka in razvoja. To so bile v delovanju krožka izhodiščne točke za mednarodno Gorico v duhovni širini in pripravljeno za gospodarske izmenjave ter za plodna kulturna srečanja.
Govornik se je zahvalil sodelavcem za pomoč, ki so jo nudili pri realizaciji teh in drugih ciljev krožka.
Novi odbor se bo sestal prihodnji četrtek na prvi seji, na kateri si bodo odborniki porazdelili delo.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna ALESAN, Ul Carducci št. 38, tel. 22-68.
Dovoljenja za ribolov v Doberdobskem jezeru
Občinska uprava iz Doberdoba sporoča, da je na občinski oglasni deski razglas, ki zadeva podeljevanje dovoljenj ali obnovo dovoljenj ribičem amaterjem v sladkem vodah; gre za ribolov v Doberdobskem jezeru, ki je bogato na ribah ter zavoljo tega v vedno večjem številu privlačuje sladkovodne ribiče. V tem razglasu je navedeno, kaj vse mora ribič opraviti, da mu obnovijo dovoljenje ali ga izdajo na novo.
J5 V torek, 1. marca prične v Tržiču s svojo dejavnostjo Cinefo-rum, ki ga vodijo tržaški univerzitetni študenti. Filme bodo predvajali vsak torek v «Nazionale». Vstopnina za člane univerzitetnega krožka stane 700 lir, za nečlane pa 1.000 lir; na programu je osem filmov. Klub ima svoj sedež na Šalita Granatieri 10, tel. 74147.
Ljudska prosveta
PREDAVANJE V SOVODNJAH
Na pobudo domačega prosvetnega društva bo danes, 26. t. m. z začetkom ob 20. uri v prosvetni dvoranici v Sovodnjah zanimivo predavanje «0 treh slovenskih dolinah — Bohinjski, Savinjski in Krški«. Predavala bosta prof. Ivan Kasesnik in Rudi Hoen Obenem bosta predvajala nad 200 barvnih diapozitivov o lepotah in zanimivostih teh treh dolin
PREDAVANJE O AFRIKI V ŠTEVERJANU Prosvetno društvo «Briški grič* iz Števerjana priredi danes, 26. t.m. z začetkom ob 20.30 na svojem sedežu na Valerišču zanimivo predavanje. Znani fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna iz Trsta bo z besedo in številnimi barvnimi diapozitivi prikazal zanimivosti Tunizije in Alžirije ter svoje vtise, ki jih ie nabral lani ob svojem potovanju po teh dveh deželah
.......................................................................
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda izroča visoko jugoslovansko odlikovanje predsedniku goriške pokrajine dr. Brunu Chienta-rolliju med slovesnostjo, ki je bila predsinočnjim na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu
IZPRED OKROŽNEGA SODISCA V GORICI
Pri Krminu je avtomobilist do smrti povozil kolesarja
Upravnik loterijske igralnice v Ronkah si je prisvojil skoro poldrug poldrugi lir
Stavke v Tržiču
Danes stavkajo v Tržiču delavci dveh največjih metalmehaničnih obratov: CRDA in OET. V CRDA se bo delo prekinilo opoldne in se nadaljevalo v ponedeljek ob 6. url, v OET pa se bo stavka začela ob 10. url ln se zaključila ob 6. uri v ponedeljek 28. februarja.
Stavkali so tudi delavci Sem-Detroit, in sicer eno uro dopoldne. Stavkali bodo tudi danes dopoldne. Sindikati so pozvali prefekta, naj posreduje v sporu, ki je nastal zaradi suspenzije 31 delavcev.
Vloga krožka «Rizzatti» pri zbliževanju narodov
Kulturni krožek «Rizzatti» v Gorici je imel pretekli četrtek svoj redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo krožka v zadnjih dveh letih in izvolili nov odbor. Povečini so potrdili dosedanje odbornike.
Dosedanji predsednik dr. Bruno Gregorig je v svojem poročilu poudaril važnost vloge krožka pri kulturnem in socialnem življenju v Gorici, v zvezi z revijo tdniziative ison-tinea ki jo izdaja. Prav preko te revije je krožek navezal prijateljske stike s sosednjo Slovenijo in s Koroško, ki so imele že od r.rkdaj tesne vezi med seboj u okviru Srednje Evrope. Prijateljske stike
Včeraj dopoldne se je moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Gorici 46-letni uradnik Aldo Fal-zari iz Mariana, Ul. Leonardo da Vinci 4, zaradi smrti jugoslovanskega državljana Antona Lesice iz Brdic št. 8 pri Novi Gorici, ki jo je povzročil pri prometni nesreči v Krminu.
Prometna nesreča se je pripetila dne 19. aprila lani na križišču ulic Zorutti in Aquedotto v Bračanu pri Krminu. Falzari je tistega dne ob 15.30 vozil svoj fiat 1100 iz Bra-čana proti Dolenjam. Na križišču omenjenih ulic pa mu je privozil na kolesu nasproti Lesica, ki je hotel na križišču zaviti v stransko ulico ter je imel prednost, ker je prihajal z desne strani avtomobilista. V obtožnici je navedeno, da Falzari ni upošteval prednosti kolesarja, da ni na križišču zmanjšal hitrost svojega vozila ter da ja vozil prehitro skozi naselje. To je bilo tudi vzrok, da je avtomobilist podrl kolesarja s tako silo, da je ta odletel s kolesom vred kakih pet metrov daleč ter obležal na cesti. Nemudoma so poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico v Krminu, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 15 dni. Ponesrečeni Lesica pa je že naslednje jutro podlegel notranjim poškodbam, ki jih je dobil pri padcu
Pri včerajšnji razpravi, ki se je precej zavlekla, je sodišče obsodilo Falzarija na 2 meseca in 20 dni zapora, 7000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Poleg tega so mu odvzeli tudi vozno dovoljenje za 6 mesecev. Obtoženca Je branil odv. Costoris.
Pri drugi dopoldanski razpravi Je sodišče v odsotnosti obtoženca obravnavalo zadevo 42-letnega France-sca Martulla iz Secondigliana blizu
Neaplja, ki je bil vodja loterijske igralnice št. 305 v Ronkah.
V obtožnici je navedeno, da si je mož v tem svojstvu pridržal kar trinajstkrat večje ali manjše vsote denarja v času od 6. aprila 1963 pa do 31. avgusta 1963 za skupni znesek 1,487.000 lir, ki bi jih moral izplačati upravi državne loterije. Ko so pri kontroli ugotovili ta primanjkljaj, je finančna intendan-ca vložila proti njemu prijavo pri sodišču.
Obtoženec ni prišel na razpravo in ga je zastopal njegov branilec odv. Munafb, ki mu je pomagal odv. Saulino. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega, da si je pridržal denar javne uprave ter ga Je obsodilo na 10 mesecev zapora, plačilo globe 40 tisoč lir ter sodnih stroškov. Poleg tega eno leto ne bo smel opravljati javnih služb.
Drž. tož. dr. Baiti; preds. sod. dr. Cenisi, sodnika Mancuso in Bassi.
Veliko zanimanje za tri filme
Ze dolgo se ni pripetilo, da bi vrteli v Gorici naenkrat tri filme, ki so vsak zase dosegli izreden u-speh To se je dogodilo okoli pusta s predvajanjem «Signore e si-gnori», «Per q ualche dollaro m piti. in .Tutti insieme appassiona-tamente..
• Signore e signori• so pričeli predvajati v Corsu 10. februarja, 19. februarja pa so ga premestili v •Vittorio», kjer je bil do 23.; vsega skupaj je bil film na programu 14 dni.
Film •Per qualche dollaro m piii» so pričeli predvajati v Corsu 19. februarja in še vedno pri-
vablja zanimanje občinstva; ni izključeno, da ga bodo vnesli v program kinematografa •Vittoria», kjer bo ostal še kakšne štiri dni.
«Tutti insieme appassionatamen-te. je na «cartelonu» (cina «Centrale. od 18. februarja. Za film, ki je od samega začetka privabljal občinstvo, se je zanimanje povečalo, ko je bila objavljena vest, da bosta film in pa glavna igralka Juhe Andretvs kandidata za Oscarja_
Tolikšen uspeh kot omenjeni trije filmi sta v zadnjih letih dosegla samo še .La donna piu bella del mondo• in pa .Deset božjih zapovedi».
VERDI. 17.15: «Viva Maria«, Brigit-te Bardot in Jean Moreau. Francoski barvni film.
CORSO. 17.15: «11 principe guerrie-ro», Charlton Heston in Rosema-ry Forsythe; ameriški barvni ki-nemaskopski film.
MODERNISSIMO. 15.45 in 22.30: «Adios Gringo«, J. Gemma in E. Stewart; ameriški film v kinema. skopu in barvah.
VITTORIA. 17.15: «FBI, operazione vipera glalla«, Helmut Lange in Sam Garter, barvni film v kine-maskopu; italijansko . nemška koprodukcija; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00:	«Per qualche
dollaro in piu«, Clint Eastwood in Lee Van Kleet; ameriški barvni kinemaskopski film.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 15 stopinj ob 13. url, najnižja nič stopinj ob 6. Povprečne vlage 75 odstotkov.
JUTRI OB 10. URI V NABREŽINI
Mednarodni kros Bora
Nekaj nad 130 atletov se je do sedaj prijavilo za mednarodni kros. ki ga bo jutri Bor organiziral v Nabrežini. Atleti predstavljajo kar 15 klubov, in ni izključeno, da se bo še kdo v zadnjem trenutku prijavil.
Med vpisanimi so vsi najboljši srednjeprogaši iz naše dežele. Od naraščajnikov naj omenimo Lenarduzzija, Bussanija in Romana, od mladincev Flami-nija, Tumina, Peresa, Baccija in Mihichicha, od članov pa Mianija, Lora, Blasiea, Geata, Intemperanteja, Barbara, Gem-mellesija, D’Amica, Abrana, Brezzonija, Milocca in Degana.
Atletski klub iz Nove Gorice bo na kros poslal 4 atlete, celjski Kladivar pa bo zastopan kar z 11 tekači. Ni še povsem gotova udeležba jugoslovanskega rekordeja Važiča. Celjski atleti bodo prispeli v Trst danes popoldne ob 17. uri z vlakom.

Tudi Miani (na sliki) v Nabrežini
Spored tekmovanja	---------------------------------
Zbor tekmovalcev ob 9. uri na nogometnem igrišču v Nabrežini.
10.00	— tek naraščajnikov na 2500 m 10.20 — tek mladincev na 5000 m
11.00	— tek članov na 7500 m
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
Jutri Kras proti goriškim gasilcem
Tekma bo ob 10.30 na stadionu «Prvi maj»
V svoji tretji zaporedni tekmi na športnem pozorišč.u stadiona «Pr-vl maj», bo Kras iz zgoniške občine gostil šesterko goriških gasilcev. V Krasovih vrstah vlada optimizem, ker so po prvih dveh razveseljivih nastopih odbojkarji dobili zaupanje v lastno moč in zmožnosti. Toda pretirana samozavestna in optimistična nagnjenja so včasih porok največjih razočaranj, zato si
najvcvjju iozjuou. »nj,
Kras ne sme dovoliti, da bi po neumnosti zapravljal točke. To velja predvsem za jutrišnjo tekmo, ker predstavlja nasprotnik pravo neznanko in nam niso znane vrline gasilske vrste ali bolje, šibke točke, katere bo moral Kras odkriti.
Obeta se nam torej borbena tekma, v kateri bi ne smeli biti odsotna lepa igra in elan tekmecev. Prepričani pa smo, da se bo zmaga nasmehnila šesterki, ki se bo najprej znašla in odkrila šibke točke na nasprotnikovem polju. Upamo, da do to Kras.
Tekma med Krasom in Gasilci (Gorica) bo jutri, 27. t.m. na stadionu «Prvi maj» ob 10.30.
B. S.
.HJTRI OB 10.30
V Ul. Zandonai CRDA - Bor za moško B ligo
Jutri ob 10.30 bo v telovadnici šole Zandonai prvenstvena tekma odbojkarske moške B lige CRDA— Bor. Ker pristojni organi še vedno vztrajajo pri prvotnih sklepih, tudi tokrat ne bodo prepustili gledalcev v telovadnico.

GORIŠKI NOGOMET
Sovodenjski nogometaši v Kaprivi in v Moši
Prva sovodenjska ekipa igra jutri popoldne ob 15. uri v Caprivi, kjer se bo pomerila z domačini, ki so se v ta namen prav gotovo dobro pripravili ter računajo s prednostjo domačega igrišča na obe ali pa vsaj na eno točko. Seveda imajo besedo tudi sovodenjski nogometaši in od njihove igre in discipliniranosti je odvisno, ali se bo to zgodilo, ker tudi oni potrebujejo iz te tekme vsaj eno točko.
Tudi naraščajniki bodo jutri gostovali in sicer ob 10. uri dopoldne v Moši proti tamkajšnjim naraščajnikom. Za odhod naj se zberejo že ob 9. uri na običajnem me-stu. Tudi zanje velja pravilo, da bodo le z disciplino in vztrajno igro do konca lahko dosegli uspeh in prinesli domov točke.
SMUČANJE
V San Martinu di Castrozza
Mahlknecht in Barbierijeva italijanska prvaka v smuku
SAN MARTINO Dl CASTROZZA, 25. — Ivo Mahlknecht si je danes popolnoma zasluženo osvojil naslov italijanskega prvaka v* smu. ku. Mahlknecht je presmučal 2.490 m dolgo progo s Tognole (808 m višinske razlike) v 1’55”01. Današnji je že peti naslov, ki si ga je Mahlknecht osvojil v zadnjih letih.
Takoj za njim sta se uvrstila dva predstavnika mlade italijanske smučarske generacije. Drugi je bil Te-resio Vachet iz Bardonecchie, tretji pa Renato Valentini iz San Mar-tina di Castrozza. Precej je razočaral Carlo Senoner, ki se je uvrstil šele na 6. mesto, vendar je znano, da ima zaradi izkušenosti že zagotovljen potni list za Portillo, kjer bo svetovno prvenstvo v alpskih panogah.
MiiillillIllltllllllttUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUUIllIilItiillllllilllllliiiiilliliiiiilllllllllllllllltllluniilllllllllll
UMETNO DRSANJE
V DAVOSU
Emmerich Danzer svetovni prvak
Med ženskami vodi Peggy Fleming (ZDA)
DAVOS 25 — S perfektno izvedbo odlično zamišljene vaje ob rokih ruske ljudske pesmi, si je 22-letni Dunajčan Emmerich Dan. rr danes osvojil naslov svetovnega prvaka med posamezniki v u-letnem drsanju. Avstrijec je bil v vodstvu že po obveznih likih, da-ss pa Je pokazal še večjo goto-
ist, tako da mu naslov ni mogel hče ogrožati. Niti njegov mladi ijak Schwarz, ki je žel za svojo ijo precej aplavzov. Na tretje esto se je uvrstil danes prav ta-
>	odlični Američan Garry Viscon-ki je pustil za seboj svojega
ilj kvotiranega rojaka Scotta Al-na. Letošnji univerzitetni prvak iponec Nobuo Sato pa se je mo-1 predvsem zaradi spodrsljaja ed izvedbo sicer krasne Vaje pol-
>	visokih skokov in obratov, za-»voljiti s petim mestom.
Končna lestvica tekmovanja po-imeznikov za svetovni naslov je
»plprjn jo’
EMMERICH DANZER (Avstrija)
2.247 točk
Wolfgang Schwarz (Av.) 2.190,3 Garry Visconti (ZDA) 2.190,1 Scott Ailen (ZDA) 2.174,1 Nobuo Sato (Jap.) 2:150,2
6. Pera (Fr.) 2.111,9 itd.
V tekmovanju žensk pa vodi 17-letna Američanka Peggy Fleming, ki si je že po dveh obveznih likih nabrala precej prednosti. Začasna razpredelnica je naslednja:
1.	PEGGY FLEMING (ZDA) 333,2 t.
2.	Petra Burka (Kan.) 317,6
3.	Em Gabrielle Syefert (V. Nem.)
309,2
4.	Eni Nicole Hassler (Fr.) 308,4
5.	Valerie Jones (Kan.) 299,2 itd.
SMUCARSKi SKOKi
OSLO, 25. — Danes je 98 tekmovalcev izvedlo poskusne skoke z velike skakalnice v Holmenkollenu, kjer bo v nedeljo svetovno prvenstvo. Najdaljši skok je dosegel vzhodni Nemec Peter Lesser (89,50 metra).
Vrstni red na cilju smuka za italijanski naslov je naslednji:
1.	IVO MAHLKNECHT (F. oro) 1’55”01
2.	Vachet Teresio (F. gialle)
1’56”94
3.	Renato Valentini (F. gialle) 1’57”
4.	Gerardo Mussner (F. oro) 1’57”06
5.	Giovanni Dibona (SC Cortina) 1’57”19
6.	Carlo Senoner (SC Gardena) 1’57”53
V ženski konkurenci pa je
slov pripadel ^Lidiji Barbierijevi. Med tekmovanjem je Glorianda Ci-
polla, ki je spadala med favoritinje nerodno padla in obležala. Njej so takoj priskočili na pomoč prijatelji in organizatorji, vendar se dekle ni niti najmanj poškodovalo. Zal je v tistem trenutku pridrvela po progi Giustina Demetzova. ki ji je skupina reševalcev zaprla pot. Tudi Demetzova je padla in tako se je morala odpovedati upom po naslovu, ki bi ga po mnenju izvedencev prav gotovo osvojila.
Vrstni red na cilju ženskega smuka je naslednji:
1. LIDIA BARBIERI (Sai Milano) 1’40”72
2. Nogler Lotte (SC Gardena) I’41”05
3.	Checallard Marisella (SC Greš-sioney) I’41”19
4.	Mion Marisa (SC Pila) 1’41”2G
5.	Franceschetti Daniela (SC Piro-vano) 1’41”8I
6.	Siorpaes Ivonne (SC Cortina)
1’42”32
SCHWAZ, 25. — Egon Zimmermann je danes osvojil pred Eri-chom Sturmom in Hugom Nind-lom naslov avstrijskega prvaka v smuku. V ženski konkurenci je naslov pripadel Christl Haasovi pred Eriko Schinegger in Olgo Pall.
WANGS PIZOL, 25. — Joos Minsch med moškimi in Heidi O-brecht med ženskami sta danes osvojila švicarski naslov v smuku.
GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 25. — Heidi Mittermeierjeva in Willy Lesch sta danes osvojila naslova nemških prvakov v veleslalomu.
NOGOMET
KAIRO, 25. — Prijateljska tekma ZAR . Bolgarija se je končala 2:2 (1:2).
SAO PAULO, 25. — V brazilskih krogih se govori, da bo Pele po svetovnem prvenstvu pristopil za 310 milijonov lir k Interju.
• * *
MILAN, 25. — Predsednik Inter-ja Angelo Moratti je vest o najemu Pelčja zanikal. O tem vprašanju se bo govorilo šele, ko bo nogometna zveza ponovno dovolila «uvoz» tujih igralcev.
BUENOS AIRES, 25. — Enajsterici Fiorentine in Cagliarija sta bili povabljeni v Argentino, kjer bi morali igrati trening tekmi z državno reprezentanco.
DOMAČI
NOGOMET
(jutri 27. t.m.)
II. AMATERSKA KATEGORIJA
Ob 15. uri v Zagraju Sagrado — Primorje
JUNIORSKO PRVENSTVO Ob 10.30 v Boljuncu Breg — Fortitudo Ob 13.30 v Nabrežini Primorje — Roianese
PRIJATELJSKI NOGOMET
Ob 12.30 v Boljuncu
Breg — Libertas Barcolana Ob 15. uri v Boljuncu
Rosandra Zerial — Koper
PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V LJUBLJANI
Kratka zgodovina hokeja na ledu
Ko bodo prihodnji teden na drsališču ljubljanskega Tivolija pokale palice hokejašev iz raznih dežel sveta, da se bo led tajal pod noro drvečimi drsalkami in bodo rjovele množice prisotnih in neprisotnih, t.j. televizijskih navijačev, se bo morda kdo vprašal, kje in kako je nastal hokej na ledu, ta silno zanimiva igra, ta vražji šport, ki komaj pusti vzeti sapo bodisi igralcu kot gledalcu.
		 		
rmmm	m
Atalanta—Cagliari	1 X
Fiorentina—Vicenza	1
Inter—Foggia	1
Juventus—Catania	1 X
Lazio—Roma	K 1 2
Napoli—Milan	1 2 X
Sampdoria—Brescia	1
Spal—Bologna	2 X
Varese—Torino	K 1
Monza—Palermo	2
Reggiana—Venezia	K
Treviso—Biellese	1
Taranto—Salernitana	1
	
“H pini ■‘lil jiiiiii	i rJ.
1. — prvi	i
drugi	2
2. — prvi	1 2
drugi	2 1
3. — prvi	1
drugi	2
4. — prvi	1
drugi	2
5. — prvi	I X
drugi	X 2
6. — prvi	X 1 2
drugi	1 X X
Temu radovednežu že sedaj ustrežemo z nekaj podatki in se mu oproščamo, če se kakšna naša številka ne bo ujemala z navedbo v tej ali oni enciklopediji. Moramo mu namreč povedati, da kdaj in kje so pravzaprav prvič začeli igrati hokej na ledu, tega nihče točno ne ve. Stoodstoten pravilen odgovor bo morda ostal nerešljiva uganka, čeprav se navadno reče, da ima igra svoj izvor na ledenih planjavah širne Kanade. Tega mnenja je tudi večina strokovne literature in mu niti Kitajci za sedaj ne oporekajo.
Vendar mislimo, da ne smemo kar tako mimo zanimive ugotovitve nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da se je hokej na ledu — kot
njegov bratec hokej na travi — rodil v deželi, kjer so krave in reka Ganges svete, v Indiji. Kaže, da je bila Azija — zibelka narodov, tudi zibelka mnogih športnih panog. In tej ugotovitvi se skoraj ne čudimo, ko vidimo, s kakšno spretnostjo, bosonogi, s turbanom na glavi in bradati Indijci igrajo hokej na travi.
Sicer, kaj pa led? Nadaljujmo. Ti zgodovinarji namreč trdijo, da so hokej na ledu iznašli holandski naseljenci na indijskih tleh, ki so si izmislili, da ne bi bilo napak igrati hokej na zamrznjenih površinah holandskih jezer, seveda pod pogojem, da si človek nadene drsalke, medtem ko je palica ravno
tiiiiiiimiiuiuiuiiiHiiiuMiiiiiiiiiiiiuiiHimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiuiiimiiiHiiuiimiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiimii
KOŠARKA
Moška C liga
Končno zmaga Hausbrandta
V dnevu, ko sta dve tržaški peterki morali kloniti na tujem, je tretja dosegla največji letošnji uspeh. Tega podviga je bil zmožen le Hausbrandt, ki je po zadnjih neuspehih le potegnil iz svojega tehnič-no-agonističnega zaklada dovolj borbenosti, požrtvovanja, elana in tu di poguma, da se ni ustrašil gostujočega Leacrila ter ga napadel že, ko
je stopil na igrišče.
Prav bliskovit začetek domačinov je strl vsako upanje gostov, ki so se zbrali le v uvodnem deiu drugega polčasa ter začeli z ostrim tempom. Forsing Leacrila je nekoliko spremenil razmerje točk. Gostje so se približali za sami dve točki, a tedaj so domačini spet zaigrali na vso paro in vsak nadaljnji napor
PRIMORSKA
V Portorožu in Piranu je v vseh hotelih dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi na Bovškem, Tolminskem in Goriškem. V črnem vrhu nad Idrijo je pri Pagonu 8 prostih postelj, Pri Metki 15 in v zasebnih sobah 56. Snega ni. V Idriji je v hotelu Nanos 27 prostih postelj. Planinski dom Rudar na Vojskem jih ima 21, gostilna Lovec v Cerknem pa 8. V Postojni je zaprto prenočišče v Tihi dolini, medtem ko je v motelu odprta samo restavracija. Hotel Kras ima 108 prostih postelj, hotel Javornik pa 55. Cam-ping ob Pivki jami je zaprt.
GORENJSKA
V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Gostje imajo od 15 do 20 odst. popusta. Dom na Komni ima dovolj prostih postelj. Cesta do Savice je prevozna, pot na Komno pa prehodna. V Kranjski gori je v hotelu Erika 22 prostih postelj, v Prisanku 36, v Razorju 18 in v Motelu 17. Hotel Vitranc v Podkorenu je zaseden. V Gozd Martuljku je v hotelu špik 12 prostih postelj, v gostilni Pri Jožici pa 7. V vseh treh krajih imajo zasebniki dovolj prostora v ogrevanih sobah. Dom v Planici ima 50 prostih postelj. Na Vršiču je v Erjavčevi koči 22 prostih postelj, v Koči na gozdu pa 35. Tičarjev dom je zaprt, Mihov dom pa je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Snežne razmere na Vršiču, Vitrancu in Kranjski gori so še ugodne. Na Jesenicah je v hotelu Korotan 14 prostih postelj, v hotelu Pošta pa 62. V Domu pod Golico je 39 prostih postelj, v domu na črnem vrhu pa 21. Turistični obrati ob žičnici imajo dovolj prostora. V zasebnih sobah je na Planini 12 prostih postelj, v Žirovnici 60, v Hrušici 10 In
na Potokih 9. V Tržiču je zasedeno gostišče pošta. V drugih gostiščih in pri zasebnikih je dovolj prostora. Prostor je tudi v Podljubelju, Domu na Zelenici in v planinskih domovih pod Storžičem in na Kof-cah. V Kranju je v hotelu Evropa 32 prostih postelj, v hotelu Jelen 18, pri zasebnikih pa 19. Hotel na šmarjetni gori ima 25 prostih postelj, hotel pri Brniku 15, dom na Krvavcu 80, smučarski dom na Joštu 15. V Preddvoru je v hotelu Grad hrib 42 prostih postelj, pri zasebnikih 30 in v domu Rade Končar v Bašlju 20. Na Jezerskem Je v domu 50 prostih postelj, pri zasebnikih pa 52. Zasebniki v Naklem imajo 40 prostih postelj. V Škofji Loki Je v gostišču Krona in pri zasebnikih dovolj prostih postelj, planinski dom na Lubniku pa jih ima ima 22. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 22, v Gorenji vasi 25 in v Trebiji 35. Hotel dom pod Planino v Trebiji ima 60 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v smučarskem domu na Starem vrhu. V .Selški dolini imajo zasebniki v Selcah 22 prostih postelj, v Železnikih pa 30. Na Soriški planini je v Sorici 30 prostih postelj, v počitniškem domu Litostroj pa 70.
Prireditve: Na Zelenici bo od 4. do 6. marca republiško prvenstvo v smuku in slalomu za člane in članice.
LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je v vseh hotelih še dovolj prostora, vendar priporočajo predvsem za prihodnji teden rezervacije. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih. Prostor je v Starem gradu nad Kamnikom, pri zasebnikih v Kamniku, v planinskem domu v Kamniški Bistrici in v hotelu Šimnovec na Veliki planini. Na
Vrhniki je v hotelu Mantova 52 prostih postelj], pri^ zasebnikih pa
*■»*'***	F'«
60. Prostor je še v Domžalah, Litiji, na Polževem, na Travni gori, Ku-reščku, v Loškem potoku, na Rakitni, v Vačah, na Polhovem Gradcu in v Rovtah. V Trbovljah ima gostinsko podjetje Rudar 12 prostih postelj, v gostišču Klek pa jih je 7, v planinskem domu na Mrzlici je 65 prostih postelj, v planinskem domu na Kumu 16, v domu borcev NOV na Vrheh 6 in v sindikalnem domu na Partizanskem vrhu 30. V Zagorju ob Savi je v hotelu Kum 10 prostih postelj, v Medijskih Toplicah jih je 26 in pri zasebnikih v Cemšeniku 30. Prostor je tudi v planinski koči na Zasavski gori. Planinska koča na čemše-niški planini ni redno oskrbovana. Za skupino najmanj 8 oseb pa kočo odpro. Prijaviti se je treba pri Turističnem društvu čemšenik. V Logatcu je v hotelu Krpan 25 prostih postelj. Gostišče Rakov Škocjan jc zaprto. Prostor je pri zasebnikih v Ivanjem selu na Uncu, na Rakeku v Begunjah, žilcah, na Velikih Blo kah. Novi vasi in Starem trgu. Restavracija Jezero v Cerknici ima 7 prostih postelj zasebniki pa 4. Dom na Slivnici ima 40 prostih postelj.
Prireditve: V Ljubljani bo med svetovnim hokejskim prvenstvom odprta v Etnografskem muzeju razstava »Včeraj in danes v škocjanskih hribih*. V Muzeju NOB bo odprta razstava «šport v znamki«.
DOLENJSKA
Prostor je v Novem mestu, na Otočcu, v šmarjeških in Dolenjskih toplicah, v Krškem, Črnomlju, Metliki in črmošnjicah. Planinski dom na Mirni gori je v soboto in nedeljo zaseden. Domova na Bohorju in Lisci imata še nekaj prostora.
Leacrila je bil zaman.
Hausbrandt se je s tem uspehom povzpel na raven ostalih dveh tržaških peterk, na mesto, ki morda še ne odgovarja njegovim sposobnostim, ki pa mu na drugi strani vsaj zmanjšuje skrbi, ki tarejo ekipe spodnjega dela lestvice.
Don Bosco je igral v Trevisu. Salezijanci so trd oreh vsakemu nasprotniku le na domačem igrišču. Na tujem pa ne vzdržijo tempa in zato morajo večkrat, tudi to pot se je zgodilo isto, kljub izenačeni igri, praznih rok z igrišča.
Mnogo bolj nevaren je napad Ital-siderja. A tudi to tržaško moštvo se je vrnilo z gostovanja brez točk. Atleti iz železarne imajo vsaj to zadoščenje, da so dosegli visok rezultat.
Po tem kolu so torej vse tri tržaške ekipe na istem mestu lestvice. Zdaj se pa bodo morale kosati med seboj za prednost. Morda bodo o tem odločala le medsebojna srečanja; koledar predvideva še dvoboje med Hausbrandtom in Ital-siderjerh ter slednjim in Don Bo-scom. Verjetno bo razvrstitev tržaških peterk odvisna od njihovih uspehov proti ostalim ekipam. Tako je n. pr. skoro gotovo, da se bo Don Bosco vrnil iz Marghere že to nedeljo s prazno bisago, medtem ko ostali dve ekipi imata večje možnosti do uspeha.
Najbolj ugoden koledar ima Ital-sider, ki bo gostil Virtus iz Murana. Salichijevi atleti ne bi smeli zamuditi ugodne prilike za korak naprej.
Znatno težja je naloga Hausbrandta v Bassanu. Tamkajšnja peterka se bo prav gotovo skušala oddolžiti za poraz v uvodnem delu prvenstva. Kljub temu pa, da trenutno domačini zavzemajo boljše mesto na jakostni razporeditvi, ima Hausbrandt precej možnosti, da si zagotovi nadaljnji dve točki.
V nedeljo so odigrali še dve tekmi. Tretjeplasirani Bassano je šel po zmago v Trbiž. Uspeh na tistem igrišču gostujočih peterk je postalo že pravilo. Tudi CRDA je danes še praznih rok in v stebričku zmag Je ob njenem imenom še vedno ničla.
Virtus Murano in Moretti iz Vidma sta se spoprijeli v direktnem dvoboju, za predzadnje mesto. Domačini so si s petimi točkami naskoka zagotovili važen uspeh, ki jim bo morda le omogočil obstanek v tej ligi. Končne besede pa ni mogoče danes še izreči ker manjka polnih pet kol do zaključka in bi ena ali druga od ekip, lahko žela kak nepričakovan uspeh, ki bi preobrnil njuno razvrstitev.
I. PATRIZIO
carska Rusija. *___________ -
so eno leto pozneje priredile evropsko prvenstvo v Avants sw Montreux (Švica), ko je zmagal* angleška ekipa. Leta 1920 sta s zvezi pridružili še Kanada in Zdr^ žene države Amerike. Vendar *? leta 1911 so bili v zvezi včlanjen'’ čeprav kot neodvisna federacij*’ kanadski visokošolci iz Oxford*j Prav kanadski študentje na velika* britanskih univerzah so prvi opr® ljali pionirsko delo v prid novel®, športu, kljub nasprotovanju «*°"
servativnih« športnikov; to so lali po vseh evropskih deželah n še dandanes njihovi rojaki tren* ralo nekatere celinske ekipe, L*'* 1920 so hokej na ledu uvrstili spored olimpijskih iger ter ustanoj vili svetovno prvenstvo, ki so P najprej prirejali vsaka štiri f" ob priliki zimske olimpiade n*t: pa vsako leto. Naj omenimo, “ sta ekipi z onstran velike luže ve krat odklonili sodelovanje na w prvenstvih.
Največje presenečenje vseh ff tovnih prvenstev je bilo brez “V ma v Pragi leta 1933, ko so ZU v finalni tekmi premagale svoj severno sosedo Kanado z 2 prot' ' Pravijo, da je bila tekma silovi' ostra in množica je rjovela kot Pr predstavi Walt Disneyevega cirK“ sa.	, ve.
Do še nekaj let po zadnji s*~, tovni vojni so Kanadčani skor^ neprestano kraljevali na ledu, * prav jim je večkrat spodrsiu*; Nato pa so se na svetovnih dr» liščih pokazali igralci, na katerj^
lanskega prvenstva. Jim uspelo tudi letos v beli Ljubljani' D. SEDMAK
KOKU HA im
Diavoli premagala nocoj n»ot . Gardene Zanker 4:1 (1:0, 0:1, 3:u
tako uporabljiva na ledu kot na travi. Ko so nekateri izmed ten naseljencev preživljali zimske P°' čitnice pod domačim nebom, so ugotovili, da mora biti palica z* hokej na ledu daljša (po dana«; njih pravilih sme biti dolga 1,3« m) in da je treba žogico zame; njati; slednja je namreč preveč vrtoglavo drčala po ledu in so j® zato nadomestili s ploščico iz trdega kavčuka, ki jo v hokejski S0" vorici kar na kratko in brez sramu imenujemo po angleško puck. Bor ve, kateri je bil tisti Holandec, ® se je spomnil, ko je hitel po ledu za žogico in gnal zadnjico, na verze perzijskega pesnika: «Osel gre 1® enkrat na led, baš to je oslovstvo, modrec ve, danes sem padel, jutJ* bom hodil po njem.» In tako J® prišlo do pucka. Pozneje pa so se mnogi Holandci izselili v Kanado (strah pred neprestanimi poplav*"
mi!) ter tam uvedli hokej na ledu,
eftfl
ki je kaj kmalu postal prav® narodni šport. To se je zgodil® okoli leta 1785.
Od takrat dalje se je hokej razširil po vseh državah severne poloble, kjer navdušuje staro in ml*" do. Seveda pa ugaja predvsem ml*' dini in to je razumljivo, saj hokej na ledu zahteva veliko telesno mo*> ki je last mladega rodu. K nam Slovencem ga je prinesel pred leti ing. Bloudek, igrali pa so 8® na naravnem drsališču v Ljubljani V Sloveniji sicer hokej na ledu ® postal narodni šport, zato si želimo in upamo, da bo eden izmeo sledov, ki jih bo pustila velik* prireditev v Ljubljani tudi ta, d* bo hokej dobil pri nas veliko novih prijateljev.	.
Do pred kratkim so imeli Kan*“ čani absolutno nadmoč, sedaj P* jih že dohitevajo in celo večkrat
prehitijo Rusi, Švedi, Čehi, Affjf rikanci in tudi druge, mlajše re"
prezentance že silijo navzgor. , In še nekaj besed o mednarodm hokejski zvezi — Ligue Internationale de Hockey sur Glace.
LIHG je bila ustanovljena v P°' loviti maja 1908. leta v Parizu, Wer je tudi imela svoj prvi kongres-Ustanovile so jo naslednje držaji
Francija, Anglija, Švica, Belgija
iusija. Imenovane držav«
de-
majicah se je svetil čuden^- ^
tod*
vsem razumljiv napis — CCCP-od leta 1956. ko so bili premaga. v Cortini d’Ampezzo, dela K*n*
tfcko
čanom velike preglavice sovjet moštvo. Rusi tudi mislijo resno't daljevati zmage iz lanskega in Pr (0
bo
BOČEN, 25. — V tekmi fin*}*' faze italijanskega prvenstva v j* keju na ledu je milanska eKiP„
,štv®
(H>oooooooois>ooooooooo<|
ZGODBA I
y
u
v
v
v
v
s
CECILIJ
mm: O VIRU I
sem prodala... vse... Dovolj je bilo za vozne listke. Tam pa je njegov starejši -brat... Pri njem bomo živeli... Sama bi ne odpotovala, če bi ne šel tudi sin. Samo on mi je še ostal, kako naj bi ga ovirala na poti?... Pet jih gre iz naše vasi in pet iz žage.n
• • *
&OOOOOOOCK 29- »OOOOOOOOi
«Vem. Vse vem,» Je skoraj zavzdihnila Jelica. «Dobro smo eli, dokler smo bili še mladi, vso kri smo skupaj z znojem ali zemlji, ko pa so prišla leta, pa je to preseglo moje mo-Davki naraščajo in naraščajo, moj Jakec je moral prodati bolj oddaljeno njivo — da je plačal... Potem pa smo morali >dati tudi drugo, ko smo morali hčerko preživiti... Njegov rejši brat nam je že takrat pisal, da bi odšli k njemu v leriko... Morda, če bi ga takrat poslušali, bi bil moj Jakec živ. Nikakor ni hotel zapustiti zemlje, ena sama njiva nam preostala, najmanjša. «To pa bom obdržal!« je govoril. Zdaj je, glej, umrl...«
Jelica je obmolknila, potem pa je znova spregovorila, očitno je morala popolnoma izpovedati.
«Sin je prišel na pogreb in rekel: «Matl, odpotovati morava, ■eno naša zemlja ni več naša, prodali bomo tudi ta košček, pa ga ne bomo prodali, pa ga bodo uradniki pobrali za vke...» Potem pa so prišli ljudje, emigrantski uradniki, in menili smo se, da bomo odpotovali. Tudi kupce za zemljo to našli. Tudi drugi so začeli prodajati...«
«In ti si prodala?«
((Prodala. Za osemsto forintov sem prodala... Tudi ovce
Zvečer je prišel po mater sin, visok, mrk gorjanec in potem, ko je spoštljivo poljubil roko Mariji, rekel:
«Cas je, da greva, mati, sicer nama bodo zaprli barako.«
«Mar ne boš prenočila pri meni?« se je vznemirala Marija. «Saj parnik odhaja vendarle šele jutri!«
((Zgodaj zjutraj bo odplul,« je namesto matere odvrnil sin, «in vsem je zaukazano, da ne smejo zadrževati parnika, da morajo biti zvečer v baraki na pristanu, sicer vozni listki ne bodo veljavni.«
Jelica se je dvignila s stola. In znova sedla.
«Treba je iti, mati,« je kot usoda neusmiljeno spregovoril gorjanec.
ženski sta zajokali, Vika pa je silovito stisnilo v grlu.
Med jokom sta se ženski objeli, Viko pa je s suhimi hladnimi ustnami poljubil tetino roko.
«Na svidenje! Na svidenje!« je raztrgano rekel gorjanec, vrgel vrečo na ramo, z eno roko vzel okroglo košaro z visoko ročko, z drugo pa prijel mater in zakoračil skozi vrata.
In tako je odpeljal Jelico iz Vikovega življenja.
Čevlj
• •
i
Bila je pomlad, razkošna, bujna jadranska pomlad. Čedalje pogosteje je pihala burja, gnala čez morje razkuštrane valove, v krpe je vrtinčila oblake na kobaltnem nebu ter neusmiljeno trgala hraste in bukve, lomila stare, mrtve veje ter nasilno razkrivala popke na mladikah dreves. Zgoraj, v vrtovih, ki so obdajali bogate vile, pa so se razcvetele vrtnice in
glicinije, spodaj, v pristaniških ulicah pa je zadušljivo dišalo po ribah, pomarančah in kolofoniji.
Na gimnaziji so imeli izpite in niti pomladi niti burji se ni posrečilo odvrniti fantov od tega pomembnega in za nje celo strašnega dogodka.
Viko se izpitov ni bal, kajti dobro se je učil. Marija je bila bolj razburjena od sina in vsakokrat, ko je šel na izpit, je tekla v cerkev in goreče molila. Potem je čakala sina pri oknu, in, ko ga je od daleč zagledala, je začela naglo pogrinjati mizo ter z vznemirjenim srcem čakala, kdaj se bodo odprla vrata in ji bo sijoči fant zmagoslavno zavpil že z praga:
((Naredil sem, mati, spet enica!«*)
Tistega dne, ko je Viko odšel na zadnji izpit, je Marija še posebej goreče molila, saj je bil to vendar zadnji izpit! Ko se je vrnila iz cerkve, je začela pripravljati praznično kosilo in nepotrpežljivo pričakovati sina. Toda to pot se vrata niso s truščem odprla in Viko ni planil v sobo kot mlad, pomladen veter. Tiho je vstopil in prav tako tiho odvrnil na Marijino razburjeno vprašanje:
«Seveda sem naredil, mati!«
«Koliko pa si dobil?«
«Enico, kot vedno,« Je odvrnil Viko.
«Slava Jezusu! Toda, sin, zakaj si tako žalosten? Pa ja nisi zbolel, za Kriščevo voljo?«
«Ne mati, zdrav sem! Preprosto, utrujen sem.«
Odgovor je Marijo pomiril: kako pa bi ne bil utrujen, saj Je bilo toliko izpitov. Med kosilom je Viko nenehno premišljeval o nečem in Marija se Je, čeprav je bila potrta zaradi njegovega žalostnega videza, tešila z mislijo, da se bo malček vendar oddahnil, poleti pa tako ne bo hodil v gimnazijo in bo več časa preživljal z njo in morda se bosta celo kdaj skupaj sprehodila po obali.
«Koliko lahko stanejo čevlji, mati?« se je Viko nenadoib8 obrnil na Marijo.
»Zakaj pa sprašuješ?« se je začudila Marija. «Mar ti tis1*' ki jih je dala baroničina upravnica, niso dobri?«
«Dobri so, mati, pozimi jih bom nosil... doma, zdaj P8 bom lahko tako hodil bos, toda za šolo si hočem kupiti svoj čevlje. Koliko utegnejo stati?«
«Po pravici povedano, ne vem,» se Je zamislila Maru8’ «saj že tako davno nisem kupila nobenih čevljev.«	«
Viko ni povedal materi, da je, potem ko je blesteče napr®V j izpit in ves sijoč prišel iz izpitne dvorane na hodnik, pristop , k njemu barontčin vnuk, ki je bil le z veliko težavo opr®v izpit, ga naglo premeril od nog do glave ter spregovoril, P tem, ko je s prstom pokazal njegove očiščene čevlje:	,g
«čeprav si jih črno prebarval, sem vseeno prepoznal svW ponošence na tvojih umazanih nogah!«
o#
k Virgiliu, toda saj je bil Virgilio tako kot vsi, ki so bili L na hodniku, seveda slišal, kaj je bil rekel baroničin vnuk. ne bo šel k Virgiliu! Ne bo šel toliko časa, dokler si he sam zaslužil svojih čevljev! In sklenil je, da bo odšel k dobi* j tovarišem težakom in se pogovoril s stričkom Janežem, Ce « mu pomagal najti čez poletje kako delo, kot mu Je bil pomagal pred dvema letoma.
Ko se je bližal pristanišču, je zagledal Janeza Sedrn®^ ki se je vzpenjal po ladijskem mostiču na palubo ladJ® 0 veliko balo na hrbtu. Bilo je običajno natovarjanje in je sedel v bližino. Dan se je nagibal k večeru, kmalu se
v KtutJuiKj. j-rciii ac jc imgiuai n. vcuci u, kiuuiu -	^
moral končati delovni dan. Na tleh pristanišča ni ležal P ^ velik kup bal, Težaki so v verigi, skoraj v teku, prihaja” ^
kupu, z glasnim vzklikom zadevali na hrbet težko bren>®, . oživljeno hitro odnesli breme na ladjo. Kup bal se je dobesed* tajal pred Vikovimi očmi.
•) enlt* — najboljši red v Avstro-Ogrskl. (op. prev.)
(Nadaljevanje sledi)
IIKFDNIOTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93 808 in 94-638 - Postni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PalUoo 1-H., Telefon 33« - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - V0*P p /• trtietna 2 250 Ur Dolletna 4 400 lir celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 etarih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ' p SFRJ ADIT D2S,’Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak ^mm v širini enega^stolpca:^ trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaš**
Po kosilu bi moral Viko, kot je bilo dogovorjeno, — t
,akr8
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.