Leto XI. št. 2 ♦ avgust 2005 ral Ilc a Cjfaiifo prijateljev Sivele Cj<. 1 Izdaja: Frančiškanski samostan Sveta Gora, 5250 Solkan v sodelovanju —^ z založbo ‘Brat Jrančišefcj Ureja: p. Bernard Goličnik p. Stane Zore p. Pavel Krajnik Odgovorni urednik: p. Bernard Goličnik Oblikovanje: br. Dragan Vampola Tisk: Tiskarna Pleško, Ljubljana Izhaja s cerkvenim dovoljenjem v 6.000 izvodih Fotografije so prispevali: Metod Zavadlav: 15, 21 Vili Krivec: 4, 5, 6, 12 pater Bernard: naslovnica, 6, 8, 9, 11, 13, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 34-35, 37, 39, 45, 55, 56 Foto Burger: 42 TAU: 48, 49 TV Vatican: 14, 16 EWTN: 17 Slika na strani 32: Matija Sternen: Marijino vnebovzetje (strop v prezbiteriju cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani, 1935); ISSN 1581-7342 i^omariho irečanjt obeli Cjorlc »^Kronane* o ncert )) Yìjemu, bi nai rai d« Papež Benedikt XÌZ 19 -j VjiLii uec vojn, Bizaiiče %2 7 Evharistija - bodi vir in osnova občestva med narodi 20 Missa brevis na Sveti Gori 22 Srečanje frančiškanskih novincev v Sloveniji 24 Muzejska predstavitev vidkinje Uršule Ferligojeve 26 Pogovor z manjšimi sestrami Marije Brezmadežne 30 Uršulinka s. Krista Povirk 32 Svetogorski dnevnik 36 Iz svetogorske zgodovine 40 Vnebovzetje blažene Device Marije 45 Marija je vzeta v nebo 46 Pastirica Urška 48 Tau - dejavnosti v šolskem letu 2004/2005 50 »Ti držiš z duhovniki« 52 Prišli so k svetogorski Božji Materi... 54 Prošnje in zahvale 55 Dobro je vedeti... Spoštovani prijatelji Ljore T etos mineva 87 let od <&^konca prve svetovne vojne in 60 let konca druge svetovne vojne. Združena Evropa obuja spomin kot opomin na strahote dveh vojn in nacističnega, fašističnega in komunističnega totalitarizma. Vsi slavnostni govorniki enoglasno poudarjajo, da ne sme biti nikoli več vojne in hkrati pozivajo k miru in spravi. Nedvomno smo si o tem vsi edini. Razhajamo pa se glede poti, kako ohranjati mir in doseči spravo. Kristjane Sveto pismo uči, da mora vsak posameznik začeti prenovo pri sebi, tako da si prizadeva spremeniti, spreobrniti svoje »kamnito«, trdosrčno, pohlepno, sebično srce v »meseno«, miroljubno, dobrohotno, ljubeče, ponižno, odpuščajoče srce. Tega pa z vsem svojim naporom in dobro voljo ne zmore sam. Edino nebeški Zdravnik lahko ozdravi človekovo »bolno« - grešno srce. Vzor in merilo človekove rasti v miru in spravi je Jezus Kristus in ne bližnji, pa naj bo še tako dober človek. Papež Benedikt XVI. je kot kardinal zapisal: » Da bo v (človeku) zablestela božja podoba, se mora predvsem in najprej odločiti za tisto prečiščevanje, po katerem ga kipar Bog osvobaja vseh tistih umazanij, ki zatemnjujejo pristnost njegovega bitja, tako da se zdi le kot grob kamnit blok, čeprav v njem prebiva božja podoba«. Sv. Frančišek Asiški v 15. Opominu pravi, da so tisti »zares miroljubni, ki iz ljubezni do našega Gospoda Jezusa Kristusa ohranijo mir na duši in telesu ob vsem, kar trpijo na tem svetu.« V 9. Opominu pa pokaže pot k spravi, ko govori o odnosu do sovražnikov: »Tisti resnično ljubi svojega sovražnika, kdor se ne žalosti zaradi krivice, ki mu jo ta stori, marveč ga iz ljubezni do Boga žge bolečina zaradi greha njegove duše. In z dejanji naj mu izkazuje ljubezen.« Kdor hoče narediti svet bolj božji, mora začeti pri sebi. Ta pot je težja in zahtevnejša, vendar zanesljivo vodi k miru in spravi. Zanjo bo dobil moč pri sveti maši s prejemanjem sv. obhajila, potem ko se spravi z Bogom in ljudmi v zakramentu svete spovedi. Devica Marija, Jezusova in naša Mati, je verovala, da ima Bog zadnjo besedo v človekovem življenju. Naj nam Marijino brezmadežno srce pomaga in izprosi pri Bogu milost, da bo naše srce utripalo v ritmu Jezusovega in njenega srca, da ne bomo zašli v aritmijo greha in nesmisla, ki povzroča male in velike vojne med ljudmi. p. iSeniarcl Cjoličnih Romarsko Želja, da bi vedno gradili slogo in mir med našima dvema narodoma, je temelj vsakoletnega romanja k Devici Mariji na Sveto Goro in v tem duhu tudi obhajamo današnje bogoslužje Svete trojice. 4 S)i/etogoriba , J\ra(jica Marijinem letu 1987/88 je na pobudo Goriške nadškofije bilo prvo romarsko srečanje obeh Goric na Sveti Gori. Letošnje romanje 22. maja, 18. po vrsti, je potekalo pod geslom Evharistija bodi vir in osnova občestva med narodi. Pri mašni daritvi sta romarje nagovorila koprski škof msgr. Metod Pirih in go-riški nadškof msgr. Dino de Antoni. Slednji je po pozdravu v slovenščini dejal: »Želja, da bi vedno gradili slogo in mir med našima dvema narodoma, je temelj vsakoletnega romanja k Devici Mariji na Sveto Goro in v tem duhu tudi obhajamo današnje bogoslužje Svete trojice. Skrivnost Bog, ki je trojna in edina in je izziv za človeški razum, je uganka za človeško modrost ter dragocena skrinja, zaprta in nedosegljiva; opominja nas, da smo vsi poklicani na srečanje z živim Bogom, ki se kaže v edinosti svojega bivanja in v pluralnosti oseb.« Oba škofa sta vabila vernike k prizadevanju za edinost, mir, sožitje in dobre sosedske odnose na Goriškem. Po sveti maši smo pri spomeniku Concordia et Pax molili za žrtve povojnih pobojev in njih morilce. Evharisti Evharistija rojeva občestvo med brati. To je nekaj silno lepega. Če nas evharistija naredi eno, je samo po sebi razumljivo, da vsak ravna z drugimi kot z brati. bodi vir : Ò S)ufto(jorsLa _ JsriJji, ♦ ♦ msgr. Metod Pirih koprski škof občestva med narodi aše letošnje romarsko A »srečanje obeh Goric na Sveti Gori poteka pod geslom »Evharistija bodi vir in osnova občestva med narodi«. Zelo posrečena misel, ki nam pomaga živeti današnji dan v luči evharističnega leta. Celotno mašno bogoslužje je šola in vir naše medsebojne povezanosti, a na odličen način se to zgodi, ko pripravljeni in primerno razpoloženi prejmemo Jezusa v svetem obhajilu. Jezus pride v nas z namenom, da bi nas preobrazil v sebe. Če pa smo vsi preobraženi v Jezusa, smo enaki med seboj, v nas je isti Jezus. Če sta dva podobna tretjemu - Kristusu, sta si podobna tudi med seboj. Evharistija rojeva občestvo med brati. To je nekaj silno lepega. Če nas evharistija naredi eno, je samo po sebi razumljivo, da vsak ravna z drugimi kot z brati. Evharistija oblikuje družino božjih otrok, ki so Jezusovi bratje in bratje med seboj. Če je družina eno najlepših del Stvarnika, kako lepa je šele družina božjih otrok! Te stvarnosti se uresničujejo prav sredi konkretnih okoliščin, prav z določenimi ljudmi, ki so zelo različni. Pomislimo na vso možno raznolikost, ki jo sestavljamo člani iste župnije. In Jezus nas prav takšne zedinja. Sveti oče Pavel VI. je o tem razmišljal: »Evharistija nam je dana zato, da po- ^uetocjoriha ^Kraljica 7 stanemo bratje; da se tujci, ki so ravnodušni drug do drugega, zedinimo, postanemo enaki in prijatelji; dano nam je, da iz brezčutne, sebične množice ljudi, ki so razdeljeni in nasprotni med seboj, postanemo pravo ljudstvo enega srca in duha, ki veruje in ljubi.« In to ljudstvo je sestavljeno iz mnogih narodov, kot se je pokazalo že na bin-košni dan. Še bolj otipljivo se je s to danostjo srečeval apostol Pavel. Takrat je vladala nepremostljiva razlika zlasti med Judi in Grki. Toda Jezus je s svo- jo smrtjo na križu podrl ta vmesni zid (prim. Ef 2,16). Zato je sveti Pavel v več pismih zapisal, da ni več »razločka med Judi in Grki, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo« (Rim 10,12); »ni ne Juda ne Grka, kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu« (Gal 3,28), »vse in v vseh je Kristus« (Kol 3,11). Ta edinost se zgodi najprej pri svetem krstu, kajti »v enem Duhu smo bili namreč vsi krščeni v eno telo« (1 Kor 12,13). Edinost pa se obnavlja in vedno močneje uresničuje v sveti evharistiji, ko vsi 8 ^)i/eto(foriha ^ru (jim prejmemo isto Kristusovo telo. Ko se z živo vero in ljubeznijo člani različnih narodov udeležujemo svete maše, smo priče, kako Jezus med nami obnavlja svojo kalvarijsko daritev in nas sedaj spravlja z Bogom v enem telesu. Po svojem izvoru smo Italijani, Slovenci in Furlani, kot Božji otroci pa smo vsi otroci istega nebeškega Očeta. Če takšno edinost doživljamo v evharistiji, je potem to tudi najbolj živa kal edinosti v družbenih odnosih. Kolikšna odgovornost in kakšno vzvišeno poslanstvo je zaupano prav nam, Jezusovim učencem, ki pripadamo različnim narodom! Sveti oče Janez Pavel II., ki je napovedal leto sv. evharistije, je vzel za osnovo apostolskega pisma »Gospod, ostani z nami« emavški dogodek. Razočaranima in obupanima učencema se vrne upanje in luč, ko se jima približa vstali Jezus, in še posebno, ko se jima da v lomljenju kruha. Evharistični Jezus ju zedini in jima vrne optimizem, da se vrneta v občestvo drugih Jezusovih učencev. Ali ni emavški dogodek lahko podoba resničnosti, ki jo živimo na Goriškem? Jezusova učenca, Italijan in Slovenec, obupana in potrta hodita skoz zgodovino, ker se je v njunem Jeruzalemu zgodilo toliko nezaslišanih stvari. Ali je sploh možno še kdaj uresničiti ideal, da ni več Juda ne Grka, ideal enega Kristusovega telesa? S človeškimi močmi gotovo ne. Toda Jezusova učenca, Italijan in Slovenec, hodita dan za dnem v Emavs istih cerkva. Ali so njune oči še vedno zadržane, da ne odkrijeta blagega Tujca, ki se jima vsak dan približuje in s toplino svoje Božje ljubezni topi steno ravnodušnosti in morebitnega sovraštva med njima? Leto evharistije gre lahko mimo nas neopazno. Lahko pa ga izkoristimo in doživimo nepredvidene sadove prav v našem življenju, prav v okoliščinah, v katerih se nahajamo. In če sodimo ali obsojamo drug drugega in svoje prednike, nam je zgled ravnanja dobri Bog, ki »svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« Svetogorska Mati Božja, Mati vseh narodov, Mati usmiljena, Mati edinosti, tebi izročamo svoje želje in naše življenjske predloge; izprosi nam pogum za nove korake na naši skupni poti v prihodnost. micjr nUPirik, šLf Ko se z živo vero in ljubeznijo člani različnih narodov udeležujemo svete maše, smo priče, kako Jezus med nami obnavlja svojo kalva-rijsko daritev in nas sedaj spravlja z Bogom v enem telesu. Po svojem izvoru smo Italijani, Slovenci in Furlani, kot Božji otroci pa smo vsi otroci istega nebeškega Očeta. »Kronanca« - obletnica Marijinega prikazanja na Skalnici ragi romarji, Marijini častilci. Papež v svoji okrožnici namenja šesto poglavje Mariji, in sicer Marijo imenuje »evharistična žena«, ki je neločljivo povezana z evharistijo. Ta odnos Marije do evharistije je papež nakazal že takrat, ko je v našo ljudsko pobožnost vnesel nov del rožnega venca, to je svetli del in dodal skrivnost: Ki je postavil sveto evharistijo. Marijo imenuje »živ tabernakelj«, saj je, še preden je bila postavljena evharistija, pod srcem nosila Božjega Sina, ki je potem pri zadnji večerji sam sebe daroval kot kruh življenja. Marija za devet mesecev, od deviškega spočetja Božjega Sina pa vse do njego- Su/eto^oriLa _l^sraijica Nekaj poudarkov iz pridige provinci-ala slovenske frančiškanske vega rojstva v Betlehemu, postane živ tabernakelj, saj pod srcem nosi Jezusa, ki bo svojo telesno navzočnost zamenjal z evharistično, ko hrana naše vere ne bo več samo Božja beseda, temveč bo sam sebe daroval. »Jaz sem kruh življenja, da kdor mene uživa, bo živel vekomaj«. V vsaki cerkvi najdemo poleg tabernaklja tudi Marijino podobo. Tudi to nakazuje in potrjuje resnico, da sta Marija in evharistija neločljivo povezana, kot sta bila neločljivo povezana Marija in Jezus in kot sta neločljivo povezani evharistija in Cerkev in Marija. Prav zato je Marija navzoča pri obhajanju evharistije. Iz Svetega pisma ne vemo, ali je bila Marija pri zadnji večerji, lahko pa smo prepričani, da je bila, saj je bila zraven pri najvažnejših dogodkih Jezusovega življenja. Bila je v Kani Galilejski, ko je Jezus na njeno posredovanje spremenil vodo v vino. Lahko rečemo, da je bila zraven tudi v dvorani zadnje večerje, ko je Gospod spremenil vino v svojo kri, ki je znamenje nove in večne zaveze. Marijin odnos do evharistije nas najprej spodbuja k veri, k predanosti Bogu, njegovi volji. Kar Jezus naroča apostolom: »To delajte v moj spomin«, Marija spremeni v spodbudo pri zadnji večerji: »Karkoli vam poreče, storite, ne odnehajte, zaupajte v besedo mojega Sina«. Marijin vzklik zgodi se mi, ki ga je ponavljala vse življenje in je odraz njene globoke vere, kristjani ponavljamo v nekoliko drugačni obliki pred obhajilom, ko nam province sv. Križa, dr. p. Viktorja Papeža, ki razlaga, kako je Božja Mati Marija povezana z evharistijo. Na Kalvariji je Marija zvesto stala poleg Jezusovega križa in se tako duhovno pridružila Jezusovi daritvi na križu. duhovnik pokaže posvečeno hostijo in na njegove besede »Kristusovo telo« odgovorimo: »Amen«, tako je, tako bodi, to verujemo. Zato naj bi ta »amen« pred obhajilom izrekli glasno, iz srca, predvsem pa iz vere, kot je Marija odgovorila z vero na Božje povabilo, da postane Božja mati. Marija je povezana tudi z daritvijo sv. maše, kot je neločljivo povezana z Jezusovo daritvijo na križu. Marija je živela posebno duhovno razpoloženje daritve, ki ji ga je nakazal starček Simeon v templju: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč bolečin«. Na Kalvariji je Marija zvesto stala poleg Jezusovega križa in se tako duhovno pridružila Jezusovi daritvi na križu. Prav zaradi tega je Marija vedno navzoča pri sveti maši. Kolikokrat duhovnik kliče njeno ime v mašnih molitvah. Brez dvoma se je Marija skupno z apostoli udeleževala »lomljenja kruha«, kot so sveto mašo imenovali prvi kristjani. Naj obhajanje svete maše spremlja vedno naša prošnja k Mariji. Marijin odnos do evharistije nam odkriva tudi njen hvalospev, ki ga poznamo pod imenom »Magnifikat«, moja duša poveličuje Gospoda; to je Marijina pesem, v katero je izlila vso svojo hvaležnost, svojo hvalnico Bogu za dar odrešenja in njenega izvoljenstva za Božjo mater. Prav v tej pesmi lahko najdemo resnično evha- ristično naravnanost Marije, ki hvali Boga, se mu zahvaljuje za Jezusa. Tudi vsaka maša je najprej zahvalna daritev, je zahvala Bogu po Jezusu, z Jezusom in v Jezusu. Evharistija namreč pomeni: zahvaljevati se. Nobena naša molitev ni tako zahvalna, kot je sveta maša. Bogu se z daritvijo svete maše najlepše zahvaljujemo, ga častimo in ga prosimo. Kadar častimo Marijo, častimo tudi evharistijo in obratno. Marija nas vodi k Jezusu, ki je med nami navzoč v evharistiji do konca časov. Čim bolj bomo marijanski, tem bolj bomo tudi evharistični. Če si bomo prizadevali za ljubezen do Marije, nas bo to prizadevanje usmerjalo k evharističnemu Gospodu. Po Mariji k Jezusu! je zapisal velik častilec Marije sv. Bernard. Tudi nas obiski Marijinih božjih in romarskih svetišč usmerjajo k evharistiji, k viru, iz katerega je živela Marija, to je k Jezusu. Biti Marijin pomeni biti tudi evharističen, častiti Marijo pomeni častiti, adorirati tudi evharističnega Gospoda. Posnemati Marijo pomeni posnemati tudi kreposti evharističnega Jezusa: duh darovanja, nesebične ljubezni, žrtve. Po Mariji k Jezusu. p. \JiLtor j-^apez, p rov Lncial dr ^ Posvetifev slovenskega naboda TVla^iji na Sveti (So^i i5. 8. 1992 ;Angel koprske škoj-ije * dviga kos+ijo k Očetu... vsa brezmadežna žari v njegovi roki/ z njo se darujem na oltar... ...kelik zablešči nad žrtvenikom/ svojo kapljico pndv'iAZÌm v dar. Zdaj pogled k ./Mariji kvišku/ k njeni kroni šine/ biser v njej kot zvezda zažari: »Tak dragulj boš v moji kroni ti — v večnosti!« Slišim jo/ to Ona govori. Zdaj Alari ja, kočem Tvojo rast. S križanim bom strla Kači glavo/ z močjo Osamljene stopila v Božjo slavo. s. Kristina PovHk * l). škof Metod Tiri k (prim. Razodetje) + papežu (anezu Pavlu 11. New Swing Quartet je številne dobrodelne koncerte v maju letošnjega leta, tudi koncert na Sveti Gori 14. maja 2005, posvetil papežu Janezu Pavlu II. "l ew Swing Quartet je v X Ci petintridesetletnem delovanju od skupine glasbenih zanesenjakov iz Šentjurja pri Celju do zrelega vokalnega kvarteta svetovnega slovesa ustvaril glasbo, ki ni le kopija belskega in črnskega spiritu-ala, jazza in gospela, temveč vsebuje tudi elemente slovenske glasbe. V slovenski kulturni prostor in slovensko glasbeno dediščino je kvartet vnesel posebnost, ki jo je sam postavil in razvil do lastne prepoznavnosti. Nasvet Golden Gate Quarteta - ene najboljših go-spelovskih zasedb, naj iščejo svoj slog petja, so vzeli resno in uspeli. Slovensko štiriglas-je je podobno tistemu, ki ga afroameričani pojejo v njihovih »barber shop« kvartetih, gospel pa je na nek način podoben naši ljudski pesmi, kar so pevci New Swing Quarteta znali videti in slišati in povsem razumsko prenesti v čustveni svet svoje glasbe. S sodobnim slogom, zakoreninjenim v izročilu črnskih go-spelovskih kvartetov, so prepričali tudi najzahtevnejše občinstvo po svetu in doma. Kvartet je gostoval že malodane po vsem svetu, med velikimi koncertnimi turnejami pa naj navedem več kot 200 koncertov po evropskih in azijskih državah, gostovanja po cerkvah in dvoranah Združenih držav Amerike. Je tudi zvezda radijskih in 14 Svetocjoriha .J\ra(jica televizijskih oddaj mnogih domačih in tujih hiš. Dejaven je v velikih in malih dvoranah po Sloveniji, v cerkvah in šolah. New Swing Quartet je številne dobrodelne koncerte v maju letošnjega leta, tudi koncert na Sveti Gori 14. maja 2005, posvetil papežu Janezu Pavlu II. Papež, »ki ma nas rad«, se je očitno globoko zapisal v njihova srca kot v srca mnogih Slovencev, saj je prvi in doslej edini papež, ki je obiskal Slovenijo, in to kar dvakrat. New Swing Quartet je papeža obiskal v skupni avdienci in mu z Alenko Godec zapel »Amazing Grace«. Papež jih je blagoslovil in pozdravil v slovenščini: »Pozdravljeni, člani New Swing Quarteta iz Celja v Sloveniji, ki s svojim petjem na moderen način gojite lepoto muzike in jo posredujete sobratom in sestram. Naj vas zemeljski napevi pripeljejo k večni melodiji.« Na Sveti Gori so nas glasbeniki Dare Hering - 1. tenor, Oto Pestner - 2. tenor, Tomaž Kozlevčar - bariton in Marijan Petan - bas v skoraj dve-urnem programu popeljali od gospelovske do duhovne tradicije slovenskega petja in še enkrat dokazali, da je glasba v resnici univerzalni duh človeštva. O Gospod! Naj bo resnično blagoslovljen sveti oče Benedikt, ki nosi to ime, in naj bo blagoslovljeno Božje kraljestvo, ki nam ga oznanja. Daj nam poslušno srce, da bomo verjeli njegovim besedam, in daj nam razumnega duha, da bomo posnemali njegova dela. Papež Benedikt XVI. ruzalem, obleko svoje žalosti in bede, in za vekomaj obleci lepoto veličastva, ki je od Boga!« (Bar 5,1). In končno nam njegovo ime kliče v spomin Kristusa Kralja in njegovo kraljestvo, ki so mu množice, ko je nastopila polnost časov, ob slovesnem vhodu v Jeruzalem vzklikale: »Benedictus, qui venit in nomine Domini! Blagoslovljeno 265. prihajajoče kraljestvo našega očeta Davida. Hozana na višavah!« (Mr 11,2-20). O Gospod! Naj bo resnično blagoslovljen sveti oče Benedikt, ki nosi to ime, in naj bo blagoslovljeno Božje kraljestvo, ki nam ga oznanja. Daj nam poslušno srce, da bomo verjeli njegovim besedam, in daj nam razumnega duha, da bomo posnemali njegc^i dela. lov. škofij, štev. 6, L : Vatican tv / EWTN Petrov naslednik, kardinal Joseph Ratzinger, si je izbral ime Benedikt XVI. Njegovo ime omenjamo pri vsaki sveti maši in številnih drugih prošnjah in molitvah. Vsaka molitev zanj nas povezuje z njim in utrjuje našo medsebojno povezanost. Papeževo ime nam kliče v spomin najprej njegovega daljnega predhodnika papeža Benedikta XV. (1914-1922), ki je uspešno zdravil rane in tolažil Gospodovo čredo po prvi svetovni vojni. Prizadeval si je za spravo in mir, kakor nam naroča Kristus: »Imejte v sebi sol in živite v miru med seboj!« (Mr 9,50). Nato nam njegovo ime kliče v spomin opata Benedikta (480-547), očeta zahodnega meništva, ki nam je ohranil pridobitve starega veka in jih oplemenitil s krščanskim duhom po razpadu rimskega cesarstva na pre- . J\rn tik: hodu iz starega v srednji vek. Preizkušeno je njegovo načelo: »Moli in delaj!« Potem nam njegovo ime kliče v spomin preroka Baru-ha - Benedikta (hebr. Baruk - blagoslovljen), zaveznika preroka Jeremija (645 - 580 pr. Kr.), ki je izvoljeno ljudstvo opominjal in svaril, tolažil in spodbujal po padcu prestolnice Jeruzalem in izgonu njenih prebivalcev: »Sleci, Je- druženje za spravo Concordia et pax je v soboto, 18. junija 2005 v cerkvici sv. Valentina na Sabotinu pripravilo spominsko slovesnost »Verovati v mir« ob 60-letnici grama med drugim zapisalo: »Ta kraj, cerkev sv. Valentina na Sabotinu, smo izbrali kot idealen in simboličen kraj za srečanje prebivalstva tega ozemlja in kot priložnost za konca druge svetovne vojne. Sveto mašo sta, ob somaševanju duhovnikov z obeh strani meje, darovala koprski škof msgr. Metod Pirih in goriški nadškof msgr. Dino de Antoni. Navzoča sta bila tudi župana obeh Goric in drugi predstavniki civilnih oblasti. Slavnostni govornik, predsednik državnega zbora g. France Cukjati, je sklenil svoj govor z besedami: »Ce bomo dosegli prakrščansko sposobnost sočutja, bomo sposobni tudi obsoditi zločine vseh totalitarnih norosti in zaživeti v lepšem stoletju”. Združenje Concordia et pax je v uvodniku slovesnega pro- sporočilo o novi poti sprave in miru, ki naj privede vedno večje število državljank in državljanov do tega, da bi živeli v duhu vrednot, na katerih naj temelji novi svet, za katerega so stotisoči dali življenja ali se osebno žrtvovali. Cerkev sv. Valentina se duhovno oživlja kot kraj spomina za prihodnost vseh v Evropi. Jutrišnji dan gradimo v spoštovanju tistih, ki so žrtvovali življenja, in tako, da vsak dan sprejemamo odgovornost, da verujemo v demokracijo, mir in spoštovanje drugega.« pater ibernarci V nedeljo, 5. junija 2005, je popoldansko sveto mašo na Sveti Gori spremljala Missa brevis Josepha Hay-dna, maša za zbor, orgle in godala. Missa brevis na Sveti Gori nedeljo, 5. junija 2005, je popoldansko sveto mašo na Sveti Gori spremljala Missa brevis Josepha Haydna, maša za zbor, orgle in godala. Izvajali so jo pevci moškega zbora Kazimir Nanut iz Kanala, vokalne skupine iz Ročinja in mešanega pevskega zbora Jože Srebrnič iz Deskel. Samo poznavalci vedo in razumejo, koliko truda in po-žrtvovanja, dolgotrajnega in vztrajnega delaje potrebno za izvedbo tako velikega dela. Ideja o združevanju moči, izbira programa in izvedba v počastitev praznika kro-nance na Sveti Gori je prav gotovo vredna posebne pohvale. Spoštljivo občudujemo delo in vztrajnost dirigentke gospe Adele Jerončič, ki je zahtevalo veliko moči in naporov, vztrajnosti in ne nazadnje naravne danosti in znanja. Hvala in iskrene čestitke dirigentki, pevcem in godcem za bogato nedeljo, saj so z lepim petjem žlahtno obogatili ocjorólm )\ra (jica 20 Svet, dogodke v svetišču Matere Božje na Sveti Gori. Po sveti maši so se nam pevci predstavili v posameznih sestavah v krajšem koncertu, ki je nekako deloval kot sprostitev po težki maši. Posebno nas je pritegnila vokalna skupina iz Ročinja s sproščenim in svežim petjem primerno izbranega programa. Tudi moški zbor iz Kanala je s Kimovčevo Morski zvezdi in Vodopivčevo Tam v sveti samoti na gori doprinesel k pomembnemu prazniku na Sveti Gori. V sicer nekako železnem programu goriških zborov je Mozartova Ave verum delovala nekoliko neprilagodljivo, mogoče tudi zaradi svoje prezahtevnosti za amaterske pevske zbore. Prav gotovo pa je bogato nedeljsko popoldne doživeto zaključila Lojzeta Mava Mati moja venec pletem, kjer nas je navdušila solistka s svežim, zvenečim sopranom. Čestitamo. Nastopajočim, ki so se odpovedali honorarju, sodelavcem in sponzorjem se iskreno zahvaljujemo. Uredništvo. Srečanje je namenjeno pričevanju frančiškanskega načina življenja in tudi spoznavanju province gostiteljice ■f^rančiškanski novinci iz X južnoslovanske konference se že nekaj let srečujejo dvakrat letno. Po spoznavanju Assisija smo se letos srečali v Sloveniji. Srečanje je namenjeno pričevanju frančiškanskega načina življenja in tudi spoznavanju province gostiteljice. Prve tri dni smo bili v Nazarjah. Brat Franci nam je predstavil samostan, nato so sledile predstavitve provinc, med njimi smo tudi zapeli. Nato nam je s. Katari- na, opatinja samostana klaris, kratko predstavila zgodovino klaris na Slovenskem in v Nazarjah. Po kosilu smo se odpeljali v Radmirje, kjer smo si ogledali razstavo liturgičnih oblačil in cerkev sv. Ksaveri-ja. Popoldne smo igrali nogomet, priljubljen frančiškanski šport. Na razbeljenem igrišču smo se podili kar nekaj časa, nekateri so bili kondicijsko in tehnično dobro pripravljeni, nekateri manj. Užitek je bilo gledati dobre poteze večine •Uy magistrov, ki so na igrišče stopili zadnji. Tudi najstarejši med njimi, fra. Simun, je zabil gol! Naslednji dan, v torek, smo obiskali brate v Kamniku, si ogledali cerkev in knjižnico, nato pa odšli proti Brezjam, kjer smo imeli mašo v hrvaščini. Pri drugih mašah so šumeli listi z redom sv. maše v slovenščini; treba je reči, da so bratje brali kar solidno. Po maši smo prisluhnili pripovedi o nastanku božje poti, ogledali pa smo si tudi muzej. Po kosilu smo zaradi dežja nekoliko spremenili načrt. Namesto veslanja na otok smo si privoščili le vožnjo okrog Blejskega jezera in videli tudi...pletnje s streho! Zatem smo se podali proti Planici, si ogledali velikanko, nekaj nas je prišlo različno visoko, vse pa je v avtobus prepodil dež. Ko smo prispeli do Arboretuma Volčji potok, je dež ponehal in lahko smo mirno postopali pod mogočnimi drevesi, se sprehajali med jezerci in merili dolge sprehajalne poti... . Naslednji dan nas je čakalo precej poti. Iz Nazarij smo se odpeljali proti Ljubljani, kjer so nas sprejeli bratje in nam ponudili osvežujočo pijačo, nato nas je pozdravil naš provincial, br. Viktor Papež. Zmolili smo dnevno molitveno uro in nato krenili na ogled prestolnice. Ogledali smo si glavne znamenitosti mesta, se povzpeli na grad in se po ulicah ob Ljubljanici vrnili na Tromo-stovje. Drugi del skupine je kapelo obiskal na koncu poti, zapeli smo očenaš v latinščini in nato odšli v obednico na kosilo. Ko smo si nabrali novih moči, smo jo mahnili proti Postojnski jami, malo smo kasnih, a še pravočasno kupili karte in sedli na vlakec, ki nas je popeljal skozi čudovito jamo, polno slikovitih kapniških oblik. Zares enkratno! Ob koncu ogleda smo v koncertni dvorani nekoliko preglasno zapeli Salve regina. Zvenelo pa je vsekakor mogočno, to so kasneje potrdile tudi vodičke. Še zadnja vožnja z vlakcem in nato proti Sve- ti Gori. Nekoliko težav s kombiji in potjo, a kar kmalu na vrhu. Br. Stane je spregovoril o zgodovini svetišča, nato pa smo odšli na večerjo, ki so jo bratje zelo pohvalili. Potem smo nekateri odšli na kor v baziliko in novinec Matija nam je pokazal nekaj veščin igranja na orgle, drugi so medtem poklepetali, si ogledali okolico bazilike, nekateri pa so se podali na Frančiškov hrib. Zjutraj smo imeli mašo ob pol osmih, po njej zajtrk. Potem so vsi udeleženci srečanja dobili knjigo Frančiškove podobe. Med poslavljanjem sva z Mihom dobila tudi vabila za obisk drugih noviciatskih hiš. To bi se dalo izvesti po obljubah, pravijo magistri. Upajmo, da bo do tega tudi prišlo. Na koncu bi se rad zahvalil našim bratom za gostoljubje, novincem in magistrom pa za prijetno druženje in pričevanje posvečenega življenja. L JMjPJLL Si/etotfOrtha . ^ratjica 23 raljt, Zares presenetljivo, da o tako pomembnem dekletu vemo tako malo. (...) Tako je ostalo v spominu ljudi predvsem Marijino naročilo vidkinji Uršuli: Povej ljudstvu, da mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti. Muzejska predstavitev vidkinje Uršule Ferligojeve /p\ začetkih romarske bož-je poti Sveta Gora govori latinski napis na podstavku Marijinega kipa z detetom Jezusom v naročju v kapeli prikazanja: »Tako se je Marija na gori Skalnica, sedaj pa se imenuje Sveta, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti. « O vidkinji Uršuli Ferligojevi iz Grgarja vemo zelo malo. Po ustnem izročilu je umrla še mlada. Ne vemo pa z gotovostjo, kje je pokopana. Izkopavanja v grgarski cerkvi in v baziliki na Sveti Gori so ovrgla ugibanja glede mesta njenega pokopa. Na starem pokopališču ob grgarski cerkvi je domnevno njen grob. Na nagrobniku je upodobljeno prikazanje Matere Božje na Sveti Gori. Njena rojstna hiša je bila porušena med prvo svetovno vojno. V bližini kraja rojstne hiše stoji Marijina kapelica Urški v spomin. Zares presenetljivo, da o tako pomembnem dekletu vemo tako malo. Njeno pozabo nam pomaga osvetliti Sveto pismo, kjer je zapisano samo bistveno, to, kar potrebujemo za našo vero. Tako je ostalo v spominu ljudi predvsem Marijino naročilo vidkinji Uršuli: Povej ljudstvu, da mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti. Prav uresničevanje Marijinega sporočila ostaja ves čas živo. Marijine volje niso ustavila ne rušenje njene hiše ne poskusi odvračanja romarjev. Zgodovinar Červ piše, da je v prvotni cerkvi na Sveti Gori bil stranski oltar posvečen sv. Uršuli. Ker so romarji pri tem oltarju častili bolj vidkinjo Uršulo kot sv. Uršulo, so oltar odstranili. V zadnjem času mnogi izražajo željo, da bi se začel postopek za razglasitev vidkinje Uršule za blaženo. Več molitvenih skupin moli v ta namen. Hvalevredna je taka molitev kot tudi priprošnja k vidkinji Uršuli, za katero upamo, da je že v nebesih v zboru svetih. Začetek postopka za razglasitev vidkinje za blaženo pa je še preuranjen, zgoditi se mora namreč čudež na njeno priprošnjo. Bratje frančiškani želimo ohranjati in prebujati spomin na vidkinjo Uršulo Ferligojevo tudi s predstavitvijo njenega življenja v Marijanskem muzeju. Ta projekt bomo izvedli v sodelovanju z Goriškim muzejem. Vas, dragi prijatelji Svete Gore in vidkinje Uršule, pa prosimo, da nam pri tem pomagate po svojih močeh. P- ibernarci (jolčnih Smetogoriba ^K.raljica 2Ó Pogovor z manjšimi sestrami Marije Brezmadežne Naš poklic je biti majhna Marija - mati in sestra vsem ljudem. Pomagamo jim, da bi bolje spoznali in ljubili Marijo, Jezusa, Očeta in Sv. Duha. 26 S)i/etocjorilui . J\ ra (jit:a Tudi jaz sem v cerkvi neki gospe razlagala v italijanščini, da je na podobi Svetogorske Kraljice na sredi zvezka Marija, na eni strani je prerok Izaija, na drugi pa Janez Krstnik. Sestra Marijana, Vi ste Američanka. Štiri leta delate v Sloveniji in se že dobro sporazumevate v slovenščini. Kako bi kot predstojnica v nekaj besedah predstavili manjše sestre? Manjše sestre Marije Brezmadežne smo duhovne hčere sv. Maksimilijana Kolbe-ja in z njim Frančiškove. Sv. Maksimilijan, ki se je ves daroval Bogu, je dojel, kako nas Marija, Božja in naša mati, ljubi in nam pomaga, da bomo dosegli večno življenje z Bogom v nebesih. Naš poklic je biti majhna Marija - mati in sestra vsem ljudem. Pomagamo jim, da bi bolje spoznali in ljubili Marijo, Jezusa, Očeta in Sv. Duha. Delamo in se posvečamo molitvam v skupno- stih, ki imajo od tri do dvanajst sester. Trenutno nas je okrog petinosemdeset iz petnajstih narodnosti. Naše skupnosti so v ZDA, Italiji, Franciji, na Poljskem, Češkem, v Turčiji, Srbiji. V Sloveniji delamo na Brezjah in Sveti Gori. Sestra Lucija, kdaj je dozorela odločitev, da postanete redovnica? Pri enaindvajsetih letih sem se začela spraševati o globljem smislu življenja. V meni je tlela želja, da bi odšla v samostan. Doma niso bili posebno navdušeni nad mojim razmišljanjem, pa tudi pravega duhovnega vodstva nisem imela. Veliko sem potovala, hodila v hribe, igrala rokomet. Potem se mi je zdelo, da sem že prestara za vstop v samostan. Pred novim letom 2003 sem bila na Sìuetoyoriha ^Kraljica 27 V kuhinji se dostikrat do solz nasmejemo, posebno takrat, ko se katera od sester uči slovenščino, ker prihajajo iz drugih držav. Zato se juha rada prehladi namesto ohladi, posodo peremo v pralnem stroju in ne v pomivalnem duhovnih vajah na Brezjah, ki jih je vodil pater Leopold Grčar. Preko njega me je nagovoril Jezus, naj se popolnoma predam v Božje roke in zaživim novo življenje. Ni se bilo tako lahko odločiti, da zapustim svoje drage in se odpovem vsemu, kar sem počela, a če te kliče Jezus, ti vlije moč, da premagaš preizkušnje. Apostol Pavel pravi: Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. (Flp 4, 13). Pripravljate se na sprejem prvih redovnih zaobljub. Kako poteka postopek? Na prve zaobljube se pripravljam v noviciatu, ki ima dva dela: prvo leto je pastoralno, drugo pa kanonično. S prvim avgustom začnem kanonični del: preučevala bom katekizem in se seznanjala z zaobljubami v našem institutu. Romarji se soočajo z vami pri sv. mašah in v samostanski prodajalni spominkov. O življenju sester pa ne vedo dosti. Se v kuhinji in v samostanu dogaja tudi kaj šaljivega? V kuhinji se dostikrat do solz nasmejemo, posebno takrat, ko se katera od sester uči slovenščino, ker prihajajo iz drugih držav. Zato se juha rada prehladi namesto ohladi, posodo peremo v pralnem stroju in ne v pomivalnem, naročimo mehčalec za pomivalni stroj...Tudi jaz sem v cerkvi neki gospe razlagala v italijanščini, da je na podobi Svetogor-ske Kraljice na sredi zvezka Marija, na eni strani je prerok Izaija, na drugi pa Janez Krstnik. Zamenjala sem namreč besedi qua- ^Si'etoaorilm - J\ra(jica dro - slika in quaderno -zvezek. Gospa me je malo začudeno gledala, jaz pa sem mislila, da me ni razumela in sem ji še enkrat narobe razložila. Tako je, kadar se učiš tujega jezika. Pater Hadrijan vzorno urejuje vrt in vas oskrbuje z zelenjavo. Kaj lahko poveste o tem? po enem letu sem ponovno odšla v Rim in nato za nekaj mesecev v Efez v Turčijo. Ko sem se vrnila na Poljsko, sem sprejela večne zaobljube. Lani avgusta ste iz Poljske prišli na Sveto Goro. Katera je bila prva slovenska beseda, ki ste jo tu slišali? Na vrtu, ki ga z velikim veseljem urejuje p. Hadrijan, je vse na svojem mestu, zelenjave nam nikoli ne manjka. Solate je vedno dovolj tudi pozimi, ker je v toplih gredah. Ker nisem dovolj spretna pri vrtnih delih, rajši vprašam patra, kje lahko naberem solato. Pater se rad malo pošali in mi reče: “Sestra, a ste živeli na Luni, da nič ne veste o tem!” Sestra Anja, kdaj ste se odločili, da postanete redovnica? O tem sem premišljevala že po prvem svetem obhajilu. Ko sem dokončala osnovno in srednjo šolo, sem vstopila v Institut manjših sester Marije Brezmadežne na Poljskem. Po enem letu sem odšla v Rim, kjer sem po dveh letih naredila prve redovne zaobljube. Potem sem se vrnila na Poljsko, Bog pomagaj! mi je rekel pater Pavel v trenutku, ko sem kihnila, ker sem bila prehlajena. In ko sem ga srečevala, sem ga vedno pozdravila z Bog pomagaj! ker sem mislila, da je to pozdrav. On pa se je posmejal in pripomnil: Saj nisem kihnil! Kako se navajate na slovenščino? Katere probleme vam povzroča naš jezik? Pogovorne slovenščine se učim ob sestri Luciji. V kuhinji uporabljamo tudi besedo paradajz za paradižnik, župa za juho ah firtoh za predpasnik. S knjižnim jezikom pa me seznanja učiteljica iz Solkana, saj molimo, pojemo, beremo iz Svetega pisma v knjižnem jeziku. Največji problem mi povzroča naglas. Ker slovenščina nima stalnega poudarka kot poljščina, si moram po- sebej zapomniti izgovarjavo vsake besede. Veliko besed pa je zelo podobnih poljščini. Če se govori počasi, razumem kar veliko. Rada pa se učim in zapojem slovenske pesmi o Mariji, še posebej o Sve-togorski Materi; naučila sem se tudi Prešernovo Zdravljico. Vaša himna ima zelo globoko krščansko vsebino. Vam je na Sveti Gori všeč? Čudovito je svetišče s podobo Svetogorske Kraljice. Tu zelo močno čutim Marijino prisotnost. V miru in tišini se poglobim v molitev. Z vrha Svete Gore je krasen razgled na planine in morje. Okolica je zelo lepo urejena. Vsak dan me zbudi ptičje petje, vsak dan odkrijem kakšno novo rožo. Tu so vsi zelo dobri in prijazni. V avgustu boste odšli na Brezje, od koder prihaja za eno leto v noviciat na Sveto Goro s. Andreja. Bi se radi ponovno vrnili na Goro? Z veseljem, če bo taka Božja volja. JC v. Uršulinka s. Krista Povirk H Q* Krista Povirk se je kot O ♦ deseti otrok z imenom Kristina rodila leta 1938 v Sv. Križu pri Moravčah. Umrla je zadnji dan leta 2004 in bila na svete tri kralje 2005 pokopana na Žalah v Ljubljani. Življenjska pot jo je dvakrat pripeljala na Primorsko. Po končanem katehetskem tečaju je iskala primerno zaposlitev. Našla jo je v župniji Koper leta 1966 in tako postala prva polno zaposlena laična kate-histinja v Sloveniji. Po treh letih je odšla v samostan k uršulinkam. Pet veroučnih let, od 1988 do 1993, je preživela v redovni skupnosti v Novi Gorici, od koder je prihajala v Solkan poučevat verouk. Ker je imela tu največ ur, se je zelo zrasla s solkansko župnijo in krajem samim. Med delom v Solkanu ji je zelo prirasla k srcu Sveta Gora, njena zgodovina in predvsem Svetogorska Kraljica. Tako se je poistovetila z Urško Ferli-gojevo, da se je včasih tudi podpisovala Urška Krista (Urška je lahko pomanjševal-nica od uršulinka). Obe sta namreč imeli isto zavetnico - sveto Uršulo. Ko je prebirala poročila, kako so nekoč romarji prespali na Sveti Gori, si ni dala miru, dokler tega ni tudi sama poskusila in tako doživela posebno bližino Sve-togorske Kraljice. Svoje življenjske, posebno bolezenske tegobe je junaško prenašala prav ob pomoči Marije s Svete Gore. Svojo izkušnjo zaupanja Svetogorski Kraljici je prenašala še na druge, posebno na bolnega brata v Ameriki. Ko so ji le čas in okoliš- čine dopuščale, se je rada povzpela na Sveto Goro. S. Krista je imela tudi pesniški talent. Zanimivo je, da je bil pesniški navdih posebno bogat prav v letih delovanja v Solkanu, saj se okrog dvajset njenih pesmi po vsebini ali doživljanju veže prav na ta kraj ali na Sveto Goro. Njenih osem »svetogor-skih pesmi« nosi naslove: Skalniške zvezde, Večer pred »kronanco« - Sv. Gora nad Solkanom (Molitev k Svetogorski Kraljici - sobota zvečer pred »kronanco« v Solkanu; dragim solkanskim žup-Ijanom v dar), Bedenje v svetogorski baziliki, Posvetitev slovenskega naroda Mariji na Sveti Gori 15. 8. 1992, Prošnja k Materi na Gori vstalega Gospoda, Prvo šmarnico sprejemaš Mati Svetogorska, Sveta Gora (Svetogorski Kraljici in Molitev h Kraljici Svetogorski), Na Sveti Gori zvon zvoni (Sanje). V oklepaju so naslovi iz različnih rokopisov ali izdaj. Dokler je bila s. Krista živa, so bile namreč tudi njene pesmi »žive«. Neprestano jih je spreminjala in pilila. Pet pesmi je že bilo objavljenih. Pesem Skalniške zvezde (prva objavljena pesem s. Kriste) je bila najprej natisnjena v gla- silu župnije Solkan Eno srce št. 17 v decembru 1988, potem v zbirki Na Sveti Gori zvon zvoni leta 1992 in še v Svetogoski Kraljici št. 3 leta 1998. V zbirki Žuborenje, Poezija slovenskih uršulink, Ljubljana 2004, so natisnjene štiri pesmi: Sveta Gora, Prošnja k Materi na Gori vstalega Gospoda, Večer pred »kronanco« in Posvetitev slovenskega naroda Mariji na Sveti Gori. V zbirki Na sveti Gori zvon zvoni je natisnjena tudi pesem Sveta Gora (Molitev h Kraljici Svetogorski). Prošnja k Materi na Gori je bila najprej objavljena v Enem srcu št. 40 leta 1992, v letu 2005 pa tudi v Solkanskem časopisu št. 44. Prvo pesem s svetogorsko tematiko je s. Krista napisala leta 1988 na tretjo adventno nedeljo zvečer za božično številko župnijskega glasila v Solkanu. V njej se posrečeno zrcali uvid s. Kriste: na Sveti Gori je božič neprestano navzoč, saj Svetogorska Krajica drži v rokah dete Jezusa. Zato so tudi zvezde nad Sveto Goro sveto-nočne zvezde, ki nas stalno vabijo k občudovanju in podoživljanju božične skrivnosti. Pesem Sveta Gora je nastala ob svetogorski tri-dnevnici 9. - 12. marca 1989 v Solkanu in bila zapisana zvečer 12. marca. Pesem Večer pred kronanco (kronanca je nedelja, ko se spomnimo kronanja milostne sveto-gorske podobe) je po vsej verjetnosti nastala 8. junija 1991. Tudi občutja velike noči so bila v s. Kristi povezana z bližino Svete Gore, o čemer priča pesem Prošnja k Materi na Gori iz leta 1992. Tudi pesem Prvo šmarnico sprejemaš je iz leta 1992. Na koncu te pesmi je pripisano: »Pesem ni za uporabo ne za javnost.« Sveta Gora je bila s. Kristi s svojo veličastno zemljepisno lego, Marijino navzočnostjo in zgledom neprestana spodbuda za vzpenjanje k duhovnim vrhovom. Toda s. Krista je obenem doživljala, da je Svetogorska Krajica Mati, ki se sklanja k svojim preizkušenim otrokom in jim pomaga na poti. Kako je Sveta Gora živela v s. Kristi tudi po njenem odhodu z Goriške, sklepamo iz datuma 11. 2. 1996, ko je nastala njena zadnja svetogorska pesem - v Žužemberku. Življenjske naloge peljejo človeka, kamor je Božja volja, toda srce ostane vedno pri Mami. vuoPJjt, Na Sveti Gori pred 60 leti. Iz dnevnika 19. november 1945 p. Paolina ^ 14.00 je prišel Bone Rai- Bassettija. mondo. Uredil je razsvet- ljavo v moji sobi, v sobi patra Teofila in v zakristiji. Vodiški voznik je v dveh vožnjah pripeljal okoli 23 ali 24 centov drv, ki sta jih v našem gozdu posekala Andrejeva sinova iz Zagomile. Vencelj /Kokelj, op. prevajalca/ je prinesel popravljen radio. Včeraj zvečer smo ga poslušali. Deloval je v redu, toda ob 20.30 nas je vznemiril vonj po žganem gumiju. Transformator ni bil poškodovan. Bone je menil, da je vzrok verjetno zvišana napetost, ker se energija ponoči ne porabi tako kakor podnevi in se njena moč poveča. Sicer pa sem to dopoldne gledal, kako deluje peč pri patru Teofilu. Videl sem, da zelo dobro vleče in na vso moč greje. Bil sem zelo zadovoljen. Ves večer sem prebil v družbi z Bonejem. Bil pa je danes čudovit sončen dan. 21. november 1945 Tudi danes je bilo lepo vreme. Pač pa je bila spodaj v Furlanski nižini in na morju vse dopoldne gosta megla. Bone je urejal električno napeljavo v sobah prvega nadstropja, v obednici in v hlevu. Vse dopoldne sem se pripravljal na pridigo za prihodnjo nedeljo. Že veliko let je na Sveti Gori zadnja nedelja po binkoštih zahvalna nedelja. 32 2^)L/eto(foriha J\ru(jica Pripravljal sem se seveda za to nalogo in se seznanjal z vsebino nedeljskega evangeljskega odlomka: Sodni dan. 22. november 1945 Ob 4.30 sem vstal. Slišal sem, da zunaj buči veter in njegov glas mi ni nič ugajal. Ob 5.30 sem maševal. Zajtrkoval sem in vzel s seboj na pot malo kruha v torbi. Z Vencljem sem se napotil proti Gradne-mu. Odšla sva natančno ob 6.45. Oba sva bila dobro razpoložena. Kot bi mignil, sva prišla v Za-gomilo. Malo bolj spodaj sva zavila na stezo in prišla v Zagoro. Šla sva skozi vasico in stopila na drugo stezo, ki naju je privedla v bližino Plavi in dospela sva ob 8.15 do mosta ter po njem šla na drugi breg. Železniški most so vrgli v zrak, ne vem, ali partizani ali Nemci, predno so se umaknili. Zdaj most popravljajo. Kolikor je danes bilo mogoče videti, je morala biti silno močna mina, ker ga je dobesedno zbrisala. Zdaj je mogoče videti velike, mogočne železne stebre, ki bodo podpirali novi most. Most čez Sočo pa je bil samo malo poškodovan. Hitro sva začela hoditi navzgor v Brda. Cesta je lepo speljana, široka in trdno zgrajena. Neki most je bil porušen, a so nasuli kamenje in čezenj položili bruna, da je prehoden. Ob 9.15 sva pod cerkvico na Vrhovlju. Tukaj pot zavije na desno. Vsa vas je na nasprotnem pobočju in je ni mogoče videti. Meni, tujcu, daje predstavo majhnega samotnega svetišča, obdanega s cipresami in travniki. Šele zvečer pri povratku mi je Vencelj pokazal vas, ki je zgrajena na hribu - hiše so na kupu, druga ob drugi. Od tu se začne pot počasi spuščati navzdol. Smo sredi travnikov, gozdov in vinogradov. Ob 9.50 sva prišla na področje Breg. Neka lepa in velika hiša ima znamenja vojne. Bila je požgana. Ostali so od nje samo goli zidovi in opeka. Prej je bila trgovina. Za nama gre neka ljubka deklica z dvema drugima otrokoma. Začnem govoriti z njo in pripoveduje mi, da so tukaj Nemci rušili prav v zadnjih dneh. Razumna je in lepo vzgojena. Šla je v šolo. Bila je snažno napravljena in sproščena, a videti je bilo, da je stara največ osem let. Kmalu smo prišli do šolske zgradbe. Tukaj je skupinica dečkov in deklic čakala na začetek pouka. To področje je Višnjevik. Ura pa je 10.10. Skoraj vse hiše imajo znake vojne, ki jih je zadela s svojo grozo. Na nekaterih je napisano: To je delo okupatorjev. Od tukaj se pot nenadoma obrne na desno in navzdol po zelo strmi cesti, po kateri v nekaj minutah prideva v Gradno ob 10.20. Najprej se spomnim, naj grem v cerkev in pozdravim Jezusa. Cerkev je majhna, poslikave v njej preproste, je pa neprivlačna. Veliki oltar je ljubek in lep, ves iz marmorja. Imajo tudi orgle. Šla sva tudi v župnišče. Župnika ni bilo doma. Kar najbolj vljudno in skrbno so naju sprejele njegova mati in sestri. Župnik je gospod Godnič (Bernardin, op. prevajalca), rojen v župniji Rihemberk (prav: Komen, op. prevajalca). Spila sva Šilce žganja in iz vsega srca so nama ponudili, kar so imeli. Vzel sem Šilce žganja, kruh in marmelado. Poslovila sva se, odšla z najboljšimi vtisi in stopila k našemu kmetu. Ni ga bilo doma, bila je doma njegova žena. Vihrava je in odurna. Sprejela naju je zelo hladno. Ni nama ponudila stola, da bi sedla. V kuhinji je visel kotel na ognjišču. Ona je odprla prostor, ki naj bi bil dnevna soba, in nama potem samo na kratko rekla: »Pridita sem.« Potem nama je dala žganja in odšla. Midva sva vzela iz torbe malenkost hrane, ki sva jo imela s seboj, in jedla suh kruh. Čez nekaj časa pa nama je ona iz kuhinje prinesla dobro juho, spregovorila par besed in odšla. Pojedla sva tudi, kar nama je prinesla in v juhi razmočila malo kruha. Spet nama je čez nekaj časa prinesla iz kuhinje na krožniku nekaj rezin hladne polente, pripravljene morda pred eno uro, ter rezino salame in pol litra novega vina. Ustavila se je vendar tudi za kratek klepet. Ob 13.00 je prišel naš kmet. Stopil je k nama in obnašal se je nekoliko bolj prijazno kot žena. Govorili smo o naših zadevah in ker nama ni kazalo drugega, sva pristala na količino, določeno po partizanskih kmetijskih zakonih, in to je: Lastnik ima pravico dobiti četrtino pridelka. Dogovorili smo se še, kako bomo dogovor uresničili in ob 13.30 sva odšla. Vencelj je jedel in pil, toda bolj kot vse to sem prepričan, da je pil v kleti, ko je natakal tisto malo vina, ki naj bi ga nesel s seboj v pletenki. Pri K povratku ga je na poti res od časa do časa zanašalo. Hodila sva hitro. V Višnjevih sva prispela ob 13.45. Ustavila sva se, da bi si pletenko naložila tako, da bi jo bilo laže nositi. S tem sva se zamudila več kot 20 minut. Naprej sva šla po stezi strmo navzdol v dolino. Potem sva šla po poti ob majhnem potoku in na obeh straneh se je pred nama daleč raztezal lepo obdelan svet in nato okoli naju še mogočen gozd. Prišla sva do neke majhne hiše ter vprašala za stezo, ki bi naju morala privesti v Vedrijan. Stezo so nama pokazali, toda voda v potoku je bila pregloboka, okoli 20 cm, in mosta ni bilo. Mirno sem začel iskati in čez nekaj minut sem našel prehod, kjer so bile razporejene skale in po njih sva prišla čez potok. Pot se je začela dvigati navkreber. Približno čez 20 minut sva prišla v vas Vedrijan. Ura je bila 14.55. Od tukaj sva videla naše svetišče. Bilo je res nekaj čudovitega. Šla sva naprej in hitro hodila. Moj spremljevalec je od časa do časa postajal bled, bled in potil se je. Morala sva iti preko vrha hriba. Pihal je mrzel in močan veter, ki ga čutiš do kosti. Mo- 34 S)veto(jorilui . J\ra (jica ral sem si s kapuco pokriti glavo. Hitela sva. Mraz naju je priganjal. Ob 15.40 sva prišla v Kojsko. Neka žena nama je pokazala stezo, toda moj spremljevalec ni hotel iti po njej. Sla sva v vas in potem sva se morala vrniti. Zgubila sva s tem nekaj dragocenih minut. Ob 15.55 sva prišla v hišo našega kmeta. Ima lepo hišico prav na samem. Kmet je precej trebušast. Govori zmedeno, ne da bi vedel, kaj hoče povedati. Lepo pa sta naju sprejeli njegova žena in hči. Po obveznem razgovoru o vsakdanjih rečeh smo prišli do naše prave zadeve. Dogovorili smo se: Dali nam bodo 40%, vendar je treba odbiti izgubo pri pridelavi, ker zdaj je vino čisto. Po vseh obračunih smo sklenili, da nam pripada 460 litrov. Prosil sem jih, da bi peljali vino h gospodu župniku, da bi v prihodnjem tednu prišli k njemu in ga dobili. Razpravljali so med seboj: on je govoril, da je odbitek pri pridelavi 7%, onidve pa, da je 12%. On nam je dajal 25%, onidve pa 40%. Vse skupaj je bilo samo razpravljanje o številkah. Videl sem, da je Vencelj zelo oslabel. Ko je namreč prišel v hišo, je postal bled bled. Pomislil sem, da bi imel po poti z njim težave in mraz je silil, naj hodim hitro. Zato sem prosil pri kmetu, da bi ga sprejeli čez noč. Pustil sem mu ves kruh, okoli pol kilograma, in ob 16.35 sem odšel. Odpravil sem se hitro na vso moč. Hodil sem, kar sem mogel najhitreje. Priganjal me je mraz in tudi znočilo se je. Rekli so mi, naj grem vedno po glavni cesti. Ob 16.55 sem šel skozi vas Snežato. Ob 17.25 sem šel mimo pod Števerjanom in ob 17.55 sem prišel do prvih hiš v Pevmi. Tukaj sem srečal ljudi, ki so se vračali domov z dela iz Gorice. Nekaj deklet in fantov pa je šlo v mesto. Bili so razigrani in glasni. Končno pridem ob 18.25 po mostu na goriško področje in ob 18.50 sem v samostanu na Kapeli, kjer so me sobratje nadvse prisrčno sprejeli in tukaj sem našel tudi nove p. Gi-ovannija Maria Buffa in p. Severina Piva. Stopala so me bolela že od zjutraj, zdaj pa so se mi razbolela v hude muke. Bila so odmrla in zgubana. Prevedel L rat . J*\ rajnih S)netoCfOriba . J'Craljica 35 I. doba od začetka božje poti do slovesnega kronanja čudežne podobe Matere božje na Sveti Gori (1539 - 1717) Mila Mati nebeška prepri-jazno ogovori preplašeno deklico, stegne roko, pokaže na vrh in ji spregovori te blažene besede: »Reci L poglavje Marija Devica se prikaže pastirici Uršuli Ferligojki iz Grgarja vrh Skalnice (1539) (nadaljevanje) Marija se ji prikaže OPAZKE: ljudstvu, naj mi tukah hišo zida in me milosti prosi.« Tudi Urškine prošnje pridejo pred prestol nebeške Kraljice in jo izvabijo iz raja doli na pusto Skalnico. Ko bi trenil, obsije deklico nebeška svetloba, na zlatih oblakih sklonjena zablešči se pred njo rajska prikazen Matere božje z detetom Jezusom na desnici. Urši sonce otemni. Skalnica izgine; počutki se ji ustavijo, zamaknjena zré v nebeško prikazen. Mila Mati nebeška preprijazno ogovori preplašeno deklico, stegne roko, pokaže na vrh in ji spregovori te blažene besede: »Reci ljudstvu, naj mi tukah hišo zida in me milosti prosi.« Urška Ferligoj v ustnem izročilu Natančnejših životopisnih črtic nam zgodovina o Marijini izvoljenki Urški ni ohranila. Bila je pripravno milostno orodje v božjih rokah: svetu nepoznana je pred prikazanjem svojo čredo pasla in Bogu zvesto služila; po opravljenem povelju Matere božje se je v priljubljeno samoto povrnila. Podobno so se vedle v vseh časih s posebnimi milostmi obdarjene osebe, npr. mala Bernardka v Lurdu, Melanija in Niaksimin v La 3Ò . \ i t’to(fOr.\Lu Kru [jica Saletti. Ustno izročilo pa še sedaj pozna hišo, kjer je bila blaga pastirica rojena; dandanašnji se to domovanje imenuje po domače »pri Piskovih v vasi«. Priimek »Ferligoj« je pa v grgarski občini izginil. (V solkanskih krstnih bukvah je nekdo ta priimek videl. - Priimkov s končnico »oj« se v naših krajih ne manjka, n. pr. Cigoj, Čičigoj, Šuligoj in Sfiligoj, Črnigoj, Kogoj i. dr. Sorodna z imenom Ferligoj sta priimka Fer-letič, Ferlat. - Da se Urška, Ferligojeva (ali Ferligojka) navadno imenuje »Ferligojni-ca«, prihaja bržkone od tod, ker so benečanski duhovniki in sploh Italijani končnico »niča« pritaknili. Umrla je, najbrž ne dolgo po prikazanju, v Grgarju, kjer so jo pokopali na tedanjem pokopališču, ki je bilo okoli vikarijske cerkve v »Britofu«. Ko so prezbiterij širili, prišel je Urškin grob med cerkveno obzidje; rajnica počiva baje sedaj ravno za velikim oltarjem. V prejšnjem stoletju se je bila raznesla govorica, da so frančiškani truplo Urškino spravili na Sveto goro in v rakev v kapelici sv. Mihaela položili. Motil je nevedne ljudi star, zlizan napis na kamniti plošči omenjene rakve, kjer je bilo brati ime: »Uršula ...«. Gvar-dijana prisilijo, da jim mora rakev odpreti; ali v njej najde- jo le ostanke trupla neke imenitne, plemenite gospe, ki ji je bilo Uršula ime. - Ljudstvo pripoveduje, da se je Marija Devica pastirici večkrat tudi na domu v Grgarju prikazovala. Pravijo, da se je vsaki-krat gosta meja razgrinjala in Materi božji pot pripravljala, kadar se je s Svete gore k ljubljeni pastirici napravila. Tudi njeno smrt ustno izročilo skrivnostno pripoveduje. Dva frančiškana sta bajè goreče molila v cerkvi na Sveti gori; kar ima eden njiju čudno prikazen: Uršika stopa belo oblečena proti glavnemu oltarju, Mati božja se doli skloni in ji venec na glavo položi. Njegov tovariš pa izprva nič ne vidi; šele ko čez njegove rame po cerkvi pogleda, se mu prikazen odkrije. Drugi dan so izvedeli, da je Bog pastirico k sebi poklical. Mati božja se je prikazala z detetom Jezusom, ki ga je na obeh rokah pestovala. Siuetocjorilui ^Kraljica 3~7 “ix: žžs “rž*?. - „. r^~ ■ MARÌNUSCRÌMANUSMOMlNiCO PATRUO CEntNTi in pa = TRIA RCH'ATU A LEON F X . SUBROGATUJv ETA CLEMENTE. vii s're; c vrdìnajas renuncìatus.leclatus fuìtad FRANiCisCUM 1 f (_ KEGEM FRO PACE CUM CAROLO V CASSARE ET ALIA L(CAT10NÙ HUNÌA PRO SEDE ATTICA SUMA Al) DE OgfVIT Kako se je Marija prikazala V kaki podobi se je bila Mati božja na Sveti gori prikazala? - Bavčar, ki pravi, da je zgodbo prikazanja iz zapisnikov sve-togorskih prepisal, trdi, da se je Mati božja prikazala z de- tetom Jezusom, ki ga je na obeh rokah pestovala. Pisatelj, kojega rokopis hranijo frančiškani na Kostanjevici v Gorici (opozarjamo čitatelja, da je bil A. Črv napisal te opazke in dodatke 1. 1883.), pa pobija mnenje Bavčarjevo ter skuša dokazati, da se je bila Mati božja prikazala sklonjena na oblakih z detetom Jezusom na desnici, z levico pa na mesto kazaje, kjer je hotela milostni tempelj imeti. Opira pa svoje mnenje pisatelj na dve sliki, ki ju je bil dal o. Romuald Sitar, gvardijan na Sveti gori, v začetku XVIII. stoletja napraviti, in sicer eno veliko na platnu za refektorij, ki se še dandanašnji (1. 1883) hrani, drugo pa a fresco v cerkvi nad obokom pred prezbiterijem, ki se obnovljena tudi še (1883) nahaja na omenjenem mestu. O. Sitar je bil dal oni sliki napraviti ravno pred kronanjem podobe Matere božje na Sveti gori. On, prav omenjeni pisatelj, se gotovo ni kar tja v en dan domišljiji slikarjev prepustil, J kako naj podobi napravi, temveč je ukazal prikazanje Matere božje tako naslikati, kakor je bilo v domačih zapisnikih popisano, in je zraven tega poizvedoval in primerjal, kaj verjetna ustna izročila o tem pripovedujejo, ker takrat je bil v živem spominu ljudstva ta imenitni dogodek povezan še z marsikaterimi okoliščinami, ki so se potem sčasoma pozabile. Pod sliko pred prezbiterijem je zato 0. Sitar dal narediti napis: »B. D. se je Uršuli Ferligojki na tem mestu v zgoraj naslikani podobi prikazala 1. 1539.« To mnenje potrjuje tudi leseni kip, ki so ga bili brž po prikazanju v začasno kapelico postavili in ki je ondi bil v prvem lesenem oltarju do leta 1544. Takrat je bil patriarh Marino Grimani sedanjo podobo v dar poslal in postavili so jo v oltar, prejšnji kip so pa v samostan prenesli, kjer so ga nad drugim oddelkom stopnic nad nekakim marmornatim oltarjem izpostavljeno imeli do zatrtja božje poti 1. 1786. Še sedaj (1883) ga hranijo frančiškani na Kostanjevici v Gorici v oratoriju. (Ko te zapiske A. Črva priobčujemo, moramo pripomniti, da je bil ta kip na Kostanjevici do vojnega časa. Po vojni so kip prenesli na Sveto goro in zdaj ga romarji lahko vidijo na oltarju v zakristiji za glavnim oltarjem. Na podstavku tega kipa, ki je bil že večkrat obnovljen in prebarvan, stoji latinski napis, ki nam pove: »V tej obliki se je Marija na gori Skalnici, imenovani zdaj Sveti, leta 1539 prikazala Uršuli Ferligoj-nici, rekoč: Reci ljudstvu, naj mi na tem kraju hišo sezida in milosti prosi. Pred tim kipom so do leta 1544 na Sveto goro prihajajoči verni zadobili od blažene Device mnogo milosti.« (Časopis Cvetje je leta 1916 o tem pisal na strani 130; ima tudi posnetek tega kipa.) Črv piše dalje v svojih opazkah: Ta leseni kip predstavlja tudi Mater božjo v tisti podobi kakor obe Sitarjevi sliki. Ker pa je bil kip brž po prikazanju napravljen, se sme misliti, da so ga dali izdelati prikazanju primerno. Na sliki, ki jo je patriarh cerkvi v dar poslal, drži Mati božja dete Jezusa zares z obema rokama, pa se ne ve, ali je bil dal to podobo takrat nalašč za svetišče naslikati ali pa jo je le iz svoje zbirke starodavnih imenitnih slik odbral in na véliki oltar na Sveti gori postaviti ukazal. Prerok Izaija in Ivan Krstnik sta ob straneh D. M. (po tedanji slikarski navadi, zraven Bogo-rodice še kakega drugega svetnika postavljati). Mogoče pa je, da imata oba prav (Bavčar in oni pisatelj), ker Devica Marija se je Uršuli, kakor vsi viri spričuje-jo, vsaj trikrat prikaza-J la. Znabiti se je enkrat prikazala, kakor je na patriarhovi sliki pokazana, drugikrat pa, kakor jo predstavlja izvirni leseni kip na Sitarjevi sliki. nadaljuje./ Vir: Svetogorska Kraljica 1938 - 1939 A T liturgičnem času iz-V stopa zaradi mnogih teoloških pomenov praznik vnebovzetja blažene Device Marije, 15. avgust. Gre za starodavni spomin na Gospodovo Mater, ki je znamenje in povzetek mnogih resnic vere. Dejansko se Devica v nebesa vzeta: ^predstavlja kot »najlepši sad odrešenja«, kot najvišje pričevanje polnosti in učinkovitosti Kristusovega odrešenjskega dela; 3$; je poroštvo prihodnje deležnosti vseh članov mističnega telesa pri velikonočni slavi Vsta- .. lega: «l&je za vse ljudi »tolažbe polno zagotovilo, da se bo uresničilo naše poslednje upanje. Takšno dovršeno poveličanje čaka vse tiste, ki jih je Kristus naredil za svoje brate, ko je postal deležen njih krvi in mesa« (Heb 2,14); 15. avgust. Starodavni spomin na Gospodovo Mater, ki je znamenje in povzetek mnogih resnic vere. ^je eshatološka podoba (ikona) tega, kar »vsa Cerkev želi in upa postati«; vlije zagotovilo zvestobe Gospodu in njegovi obljubi: on pripravlja velikodušno povračilo svoji ponižni Dekli zaradi njene zvestobe Božjemu načrtu, to je dokončno polnost in blaženost, poveličanje brezmadežne duše in deviškega telesa, ki se v polnosti upodablja vstalemu Kristusu (mariološki vidik). V ljudski pobožnosti je praznik Marijinega vnebovzetja zelo cenjen. V mnogih krajih je to praznik zamenjave imena Device: to je »dan svete Marije«, tako kot je Brezmadežna za Španijo in Latinsko Ameriko. V germanskih deželah se 15. avgusta blagoslavlja dišeče trave. Takšen blagoslov, nekdaj uvrščen tudi v Rimski obrednik, je jasen dokaz pristne evan-gelizacije predkrščanskih obredov in verovanj: vere v Boga, ki rodi seme po svoji vrsti, in drevje, ki rodi sad, katerega seme je v njem po njegovi vrsti« (1 Mz 1,12), se je potrebno obrniti, da bi dosegli to, kar so pogani želeli doseči z magičnimi obredi: za- jezitev škode, povzročene s strupenimi travami, in pomnožitev učinkovitosti zdravilnih trav. Takšni viziji se delno pridružuje starodavna navada, da so sveti Devici, sklicujoč se na Sveto pismo, pripisovali simbole in nazive, vzete iz rastlinskega sveta, kot so trta, klas, cedra in lilija, da so v njej videli dišeči cvet zaradi njenih kreposti in še več - »mladiko, ki je pognala iz Jesejeve korenine« (Iz 11,1), ki je rodila blagoslovljeni sad, Jezusa. Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje Bizajšče je naselje v Goriških Brdih jugozahodno od Cerovega blizu italijanske meje. To majhno naselje ni imelo svoje cerkve, spadalo pa je v župnijo Cerovo. Z1® arlos César Bizai iz Argen- tre Rios - Argentina - zibel-^^tine, potomec slovenskih ke slovenskega priseljevanja izseljencev izpred prve sveto- - Svetogorski Kraljici - 1879 vne vojne, je 25. junija 2003 - 2003 - Amor y paz. Daro-prinesel na Sveto Goro svojo valeč je povedal, da je bil na-knjigo Crònica de una familla vedeni rožni venec (rosario) eslovena en Entre Rios. Prine- poslan bratu provincialu Sta-sel je tudi leseno votivno ta- netu Zoretu v Ljubljano. Dne blo z napisom: Rosario dona- 11. julija 2003 je dr. brat Edi do por la Comunidad de San Kovač iz Ljubljane pripeljal Benito Entre Rios Argentina na Sveto Goro ta rožni venec. - cuna de la inmigracion es- Njegove jagode so sama srca, lovenia a Nuestra Senora del narejena iz hrastovega lesa, Monte Santo Slovenia = Pre- in na vsakem srcu je napisan bivaki okraja San Benito En- klic k Mariji, vrezan v les. aortha kraljica 42 Sveto, ika: Gori: V svoji podarjeni knjigi Carlos César Bizai piše, da je Bizajšče naselje v Goriških Brdih jugozahodno od Cerovega blizu italijanske meje. To majhno naselje ni imelo svoje cerkve, spadalo pa je v župnijo Cerovo. Leta 1844 je bil v tem naselju rojen Janez Bizaj in v cerkvi v Cerovem je bil krščen. Prav tam je bila leta 1850 krščena Marija Gobbo (Grbec), hči Jožefa Gobbo in Ca-taline Zollia (Katarine Colja). Ko sta Janez in Marija zrasla, sta se leta 1870 poročila v cerovški cerkvi. Rodil se jima je 31. januarja 1873 sin Jože in čez dve leti še sin Rudolf. Iz pozvedovanj je razvidno, da se je družina Janeza Bi-zaja izselila v Argentino v Južno Ameriko leta 1879. Ohranjen je njen avstrijski potni list in domovnica, izdana v Gorici v avstrijskem cesarstvu 27. julija 1879. Letos pa je Carlos César Bizai iz mesta Parana v Argentini poslal fotografijo svetogorske Marijine podobe in nam sporočil, da je škof iz Parane msgr. Mario Maulión v župniji San Benito v Entre Riosu v Argentini »ustoličil svetogorsko Marijino ikono«. Ta slika je velika približno 1,4 m x 1,2 m. Na njej je svetogorski Marijini podobi dodana tudi slika svetogorske bazilike iz Slovenije in župnijske cerkve v San Benito Entre Rios v Argentini. UPaJJCajU 03W ^vetogorska, julij 2004 jjamo eno goro imaš, jjvetogorska Kraljica, in enega popotnika, ki pozabilje sanje, ko zbudila ga svetla zvezda je danka. jjamo en kraj imaš, samo en košček sveta, za mene najlepšega, jje v zaspano jutro gor se mi mudi, da vidim, kje živiš ti. Cb(ipredaleč meni tvoj kraj, vedno od doma peš, že tisočkrat, v tvoje zavetišče srečen vračam k tebi se otrok. Tu na tvoji poti cveti moja ti cvetlica in vsakokrat od njenih najlepših cvetov samo en cvet prinesem za tebe, cDevica. Kjor pa sebe na tvoji gori išče, kar naj pride po tvojem mogočnem stopnišču zmolit tvojo molitev Zdrava