ŽIVLJENJE IN SVET Tedenska priloga „Jutra" Štev. 17. V Ljubljani, dne 7. maja 1927. Leto L Ulrik Lihtenšfajnski Slika iz Velikega heidelberškega rokopisa pesmi Pozdravljena, k ir .gruos was gegen mar alsus buge waz primi gralva Venus. Ulrik Lichtenstein. Sedemstoletnica pojava slovenskega jezika v visokih dvornih krogih — to pač ni karsibodi; to je spomin važnega dogodka, s katerim se more primerjati edihole ustoličenje koroških vojvod v slovenskem jeziku. Pomaknimo se nazaj v prvo polovico 13. stoletja! Korotanu in z njim združeni Kranjski je vladal tedaj Spanhei-mec vojvoda Bernard (1202—1256). Žena mu je bila češka, Juta, hči kralja Otokarja I. Pfjemisla. Bernard je bil prvi, o katerem se je ohranilo poročilo, da je bil po starem običaju za vladarja vmeščen na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Kot koroškemu vojvodu mu je pristajala važna pravica, da se je zagovarjal pred cesarjem samo po slovensko, če je bil zatožen. V istem jeziku je menda kot vrhovni lovski mojster razsojal na cesarskem dvoru. Bernard je pospeševal v svojih pokrajinah trgovino. Južnovzhodno mejo je zavaroval s trdnjavo Kostanjevico, blizu katere je ustanovil cistercijanski samostan. Za njegove vlade se je razširila Ljubljana. Kakor Kostanjevici je dal tudi nji kovnico, katere ni imela ni prej ni slej. Ljubljanska kovnica je kovala, kolikor je znano, osem vrst novcev, večinoma z Bernardovo podobo in napisom. Na nekem novcu je vpodobljen sv. Peter, sedeč med dvema stolpoma — najbrž v jspomin, da je postal vojvoda Bernard patron ljubljanske šentpe- terske cerkve, a nezakonit. Zato ga ie oglejski patrijarh Bertold izobčil in kaznoval Ljubljano z interdiktom. L. 1227 — torej pred 700 leti — se je stvar poravnala. Vojvoda Bernard je bil ljubitelj ved. umetnosti in poezije. Na njegovem dvoru, ki si ga je razkošno uredil v Šent Vidu ob Glini,+ so se shajali pesniki:. Walter von der Vogehveide, Cahej s Sokolovega, Konrad Sovneški, Leopold Ostrovrhasn. Ulrik Lichtenstein. Na zabavah so se kosali vitezi z uma svetlim mečem, pa tudi s kopji, ki so jih lomili v turnirjih na slavo plemenitih dev in žena. Sla do novih lavorik je vlekla nekatere izmed njih od gradu do gradu. Tak potujoči vitez je bil Ulrik L,i c h t e-R s t e i n , rojen bržkone na Muravi nar-Gorenjem Štajerskem, kjer alievska Venus. se še sedaj opažajo razvaline njegovega gradu Frauenburga blizu Unzmarka. O njegovi vnemi za žensko čast in ljubezen pričati njegovi pesmi: Frauen-dienst in Frauenbuch. V prvi je Ulrik Lichtenstein zabeležil slovenski pozdrav. Prožet visoke vrednosti žena se je oblekel Ulrik v žensko obleko in kot »kraljeva Venera« potoval iz Italije na Češko. Spotoma se je neštetokrat boril in povsod poveličeval čast žena. V Benetkah, odkoder je krenil na pot, si je dal napraviti 13 ženskih kril, 30 rokavcev, 2 kiti, iz katerih so se lesketali biseri, 3 bele baržunaste plašče itd. Žensko obleko so nosili tudi njegovi spremljevalci; 12 oprod je bilo oblečenih v snežnobela oblačila; vse je blestelo v belini: kopja, šlemi, konjske odeje, sedla in vsa konjska oprava. Po dovršenih dolgotrajnih pripravah je dne 25. marca 1227 po razposlanih slih pismeno naznanil vitezom, bivajočim v Lombardiji, Furlaniji, Koroški, Štajerski, Spodnji Avstriji, tja do češke meje, da namerava kot kraljica Venera potovati po njihovih pokrajinah, in jih je povabil, da naj se pripravijo na viteški turnir, ker se hoče bojevati z njimi na slavo žen-stva Kateri se ji po robu postavi in ji stare kopje, tistemu bo dala Venera, rožo in zlat prstanec, ki ima čudovito moč, da povišuje lepoto ženi, kateri je podarjen. Kogar premaga Venera, se mora nji na čast pokloniti na -štiri strani sveta. Na Markovo 1227 je Ulrik Lichtenstein s številnimi spremljevalci odrinil iz Benetk. Njegova pot je šla preko Mestra, Tre visa. Plata. Šečina, Šent Urha, Gemone in Chiusa do Vrat na Koroškem, kamor je dospel dne 30. apr. Spotoma se je bojeval z goriškim grofom Meinhardom, Leutfridom Eppen-steinom in dr.; vse je užugal. Ko se je dne /. maja 1227 dvignil izza Vrat, je zdajci zagledal koroškega vojvodo Bernarda, ki je ležal na trati s svojimi vitezi — bilo jih je nad sto — in pravkar zajutrkoval. Ves vesel je zaklical prišlec: Vidim tam viteze ležeče proti meni z viteško močjo, kar me srčno veseli. Ulrikov oproda je zatrobil. Ko so začuli vojvoda ,in njegovi tovariši glas trobente, so 'Vprašali: Kdo prihaja tu sem k nam? Kdo? Dobili so odgovor: Kraljica prihaja semkaj, kar ste zvedeli iz njenega pisma. — Dobro došla, so se odzvali — tu jo hočemo lepo sprejeti. Sprejem je bil prisrčen. Vojvoda in njegovi spremniki so pozdravili kraljico • buge waz primi gralva Venus — Srebrn poldenar vojvode Bernarda г njegoio podobo in kranjskim orlom. po današnje: Bog vas sprejmi, kraljeva Venus! Potem se je začel turnir; 18 kopij je razdelil med viteze junake. Prenočil je v Beljaku, kamor mu je poslala neznana gospa dragocene darove: krilo in z njim pas. šapelj in zapono. Srebrn pfenig vojvode Bernarda, Na licu sv. Peter s ključem in napisom: CIVITAS LAIBA, t. j. Mesto Ljubljana. Zadaj Bernard na prestolu z lilijo v levici. Na nadaljnji zmagoslavni poti so se merili z njim mnogi vitezi, med njimi v Kindbergu na Gorenjem Štajerskem Oton z Bukova, ki je bil gredoč na bojišče napravljen tako, kakor so se tedaj nosile Slovenke; doli čez sedlo sta mu viseli dve dolgi kiti; na sebi je imel go- Srebrn Bernardov brakteat Vojvoda z zastavo na konju. Zadaj dva stolpa na mestnem obzidju z obokoma, na katerih stoji vojvodski klobuk ali krona, okrog napis: Laibacenses De f t. j. Ljubi Ijatnski denar. deže in jako drag in bogat šapelj. Oton iz Buhove je poslal miljo daleč Ulriku nasproti poslanca, ki ga je pozdravil: Prežlahtna kraljica! lena Slovenka vam v tej deželi klice: Dobro došla! Ker v tej dolini ni viteza, ki bi se z vami bojeval, se hoče slovenska žena spoprijeti z vami s kopjem na bojišču. iz srebrne pločevine Spredaj sedi vojvoda Bernard s palico, vrh katere je litija. V dvignjeni roki dru pen gamenten ovitek. Zadaj štirinoga ptica »Greit« z glorijolo okrog glave. Okrog napis. Laibacenses De ali Dn t: j. Dominus. •I Tako stoji zapisano v Frauendienstu Ulrika Lichtensteina. Nemški pesnik je ohranil slovenski pozdrav in popis tedanje slovenske ženske noše. Slovenske besede, vdete v njegov spev, so delale preglavico nemškim učenjakom, ki niso mogli izluščiti njihov pomen. Nam so dragocen dokaz, da je bil slovenski jezik pred 700 leti v Korotanu in na Gorenjem Štajerskem, v domovini Ulrika Srebrn pfenig vojvode Bernarda, kovan v Kostanjevici na Dolenjskem. Na» ois LANDESTROS DEN f (DEN -- denar) Lichtensteina in Otona z Buhove, v či-slih pri odlični gospodi, ki se'ni sramovala jezika svojih podložnih — dokaz, da je rabila slovenščina celo: vladarju, ki je bil tujega rodu — Spatfheimi so prišli s Porenja — o slovesni priliki, ko je sprejemal dragega gosta. Srednji vek nam je ostavil dokaj pergamenov, napolnjenih z latinskim in nemškim pisanjem, a slovenščine bore malo: nekaj slovenskih imen, par molitvic in bratov-skih zapiskov in pravkar omenjeni, pred 700 leti izgovorjeni pozdrav: bug waz primi gralva Venus (Dav. Trstenjak, Besednik 1870, 2, 3. - J. Majciger, U1-rih vitez žlahtni Lichtenstein, Kres 1882, 174—177, 327—331. — Glaser, Zgod. slov. si. i. 6.4, 65. — Oesterreich in Wort u. Bild, Steiermark 227. — Grafenauer, čas 1916, 251. - Klun, Archiv II., III., 47—19. — Gruden, Zgod. slov. n. 179, 180). Staroslav. Obisk pri izui Beograjska «Politika» je objavi« la dhe 27. aprila interview svojega dopisnika Dragoslava Lj. Petkovi« ca z Nikolo Teslo, ki je brez dvoma najslavnejši Jugoslovan na« šega časa. Prinašamo v odlomku prevod citiranega članka, da se slovenska javnost bolj seznani z znamenitim izumiteljem, ki živi stalno onstran Atlantskega oceana. — Uredništvo. V središču New Yorka, med Hudso-nom in Vzhodno reko na 34. ulici Broad-waya se dviga pod oblake velik hotel »Pensilvanija«, pod katerim je železniška postaja Pensilvania Cornp. Vlaki vozijo skozi tunele izpod Hudsona in Vzhodne reke. V petnajstem nadstropju tega na jugovzhod obrnjenega nebotičnika stanuje inženjer Nikola Tesla. Domenjenega dne ob 7.15 popoldne sem vstopil v to ogromno palačo, čije hodniki so bili polni ljudi. Najbolj so se dre-njali okoli lin hotelskega bančnega oddelka, pa tudi po drugih hotelskih oddelkih jih je bilo dovolj. Preril sem se k telefonu in se dal zvezati s sobo št. 1522 E. — Ali imam čast govoriti z g. inže-njerjem Nikolo Teslo* — sem vprašal v angleščini, ko sem dobil zvezo. — Da, gospod, — se je glasil odgovor. Glas je bil spočit, zvočen in odločen. — Ali lahko govorim z vami v mater-nem jeziku? — A, vi ste, gospod Petković. Čez deset minut bom spodaj. Počakajte me pri liftu — je odgovoril g. Tesla v najčistejši srbščini in zaprl telefon. Med tem časom sem odšel v njegovo nadstropje in se sprehajal po hodniku. Že iz daleč sem opazil, da visi na masivni krogli za odpiranje vrat na eni izmed mnogih sob vrvica z nekim kartonom. Takoj mi je šinilo v glavo, češ, to bo njegova soba. Nisem se motil. Na kartonu so bile napisane v angleščini besede: »Prosim, ne vznemirjajte stanovalca te sobe.« To me je napotilo, da sem se vrnil v pritličje in stopil na hod- i teli u N. Tesli. nik kraj liftov, kjer med obilnim cvetjem šume vodometi. Ko so se odprla vrata na prvem hftu z desne strani, je oprezno stopil na hodnik visok, vitek, suhljat in koščen mož s polcilindrom na glavi, s suknjo v roki, palico, rokavico in majhnim svežnjičem v drugi roki. Obstal je in zrl okoli sebe. Občutil sem, da je to on in stopil predenj, rekoč: — Gospod Tesla? — Mislil sem, da ste mnogo starejši, g. Petković, — je odvrnil namesto pritrdila. Izročila sva svoje reči v garderobi in krenila v ogromno restavracijo, kjer so bili zastopani motivi vseh kontinentov, ubrani s pristno ameriško izvirnostjo: godba se je čula skozi viseče membrane. Na desnici ima Tesla svojo stalno mizo, kjer sedi sam; zdaj sta bila pripravljena dva stolca. Ko sva se posadila za mizo, sem ga jel pozorno motriti, da bi dobil kar najmočnejši vtis. Ima zelenkasto sinje oči, ki tiče globoko v očnicah in so skorajda negibljive. Lasje so razdeljeni s prečo v sredino. Na obrazu se mu ostro rišejo sledovi živ-Ijenskega boja, ki je bil poln zanimivih epizod. Nato je veliki izumitelj pripovedoval o svojem življenju. Sleherni dan določa sam. kaka hrana se mu ima pripraviti. Za nocoj je naročil mimo juhe, ribo, sočivje, mleko, ja-bojka in kaiifornske češplje v strdi. Dejal je, da je vedno imel najrajši mleko in sočivje. Smeje je povedal, kako je nekoč v Budimpešti tekmoval z nekim tovarišem v pitju mleka. Pri 38. kozarcu je bil premagan ... Nato je prešel razgovor na g. Pu-pina, drugega srbskega učenjaka, ki je zaslovel v ameriškem znanstvenem svetu. Med obema rojakoma obstoji staro nasprotje. — Ko sem pred 42. leti — je pripovedoval g. Tesla — prišel iz Francije v Ameriko kot inženjer pri g. Edisonu, je bil g. Pupin predavatelj v šoli in je tudi zasebno poučeval dijake. Ko sva se se- zpanila, sem opazil, da govori slabo srbski, ker se je zelo mlad preselil v Ameriko. Nato je dobil službo pri angleški telefonski družbi. Prišel je k meni in me prosil, naj mu pomorem pri delu, češ, da je nekako obtičal. Z veseljem sem mu priskočil na pomoč, a ko sem mu to ob neki priliki omenil, je bil užaljen. Dejal je, da mu ni bilo treba moje pomoči. Tako vedenje me je bolelo, tembolj, ker sva bila rojaka. Pozneje, ko sem predaval na vseučilišču Columbia in razlagal teorijo, ki sem jo apliciral na svojem transformatorju za prenašanje električne energije v veliko daljavo (radio) ter naglašal ogromno korist te iznajdbe za vse človeštvo, je g. Pupin z žvižganjem motil moje predavanje. S težavo sem pomiril slušatelje in končal svoja izvajanja. Pri tem mi je pomagalo dejstvo, da v vsem človeštvu nimam več kot dva ali tri sovražnike, ki so iz ne-voščljivosti zoper mene. Povodom procesa zoper g. Marconija* za ukradene mi aparate in načrte iz patentnega oddelka — je bil g. Pupin, ki so ga zaslišali kot mojega rojaka, na Marconijevi strani. Stoprav po triletnem obletavanju sodišč sem ga prisilil k zapriseženi izjavi, da je prenašanje sile na veliko daljavo (radio) moj izum. Ali naj se moji nevoščljivci vesele; bodočnost bo odkrila resnico in pravilno cenila delo in zasluge. Bodočnost pa je moja, ker sem zanjo delal... Tesla se je razburil, dokler ni smehljaj premagal trenutnega vznemirjenja. — Ali mi lahko poveste, kai o Mar-coniju? — sem vprašal g. Teslo. Na licu se mu je pojavil velik prezir. — Marconi je osel, gospod. Spominjam se, da je prihajal k meni, da bi mu razložil funkcijo svojega transformatorja za prenašanje struje na daljavo, ki je o njem dejal neki angleški matematik v navzočnosti g. Edisona, da je največji izmed stotine mojih patentov in da ga je lahko izumil samo genijalen matematik. G. Edison se je nasmehnil in dejal: »G. Tesla ni matematik, ali res je: računati zna.« G. Marconi pa je po moji razlagi izjavil, da vse to ni mogoče. Ko pa sem pošiljal iz Colorada z višave 2000 m. električne valove in dajal signale po vsej zemeljski obli, je delal g. Marconi na oceanu neuspele poizkuse z mojimi aparati. Pozneje je prišel v * Marconija slave Italijani kot svojega največjega sodobnega izumitelja. Uredn. Ameriko predavat, češ, da je on prvi poslal signale po zemlji. Hotel sem ga na predavanju zavrniti, ali mož je čez noč zbolel in predavanje odgodil. Še danes čakamo Američani nanj. O Einsteinovi teoriji ie Tesla dejal: — Ta teorija je zgolj poizkus, da se vsi prirodni pojavi zajamejo z eno samo formulo, kar je kot poizkus znanstvena senzacija; ali praktičnega ni v tem niti trohice. G. Tesla je jel pripovedovati o svojih doživljajih. Nekoč so ljudje o njem mislili, da je v zvezi s hudičem in neka ženska ga je hotela zbog tega ubiti. Ko pa je stopil pred njo, ne vede, kakšne namene je imela, ga je prosila, da ji odpusti. Tiste čase je prišel v Ameriko neki italijanski hipnotizer, ki je uganjal čudeže s sugestijo volje. Neki znanci so se domislili, da bi kazalo privesti njega, človeka izredno močne volje, da preizkusi na njem svoj vpliv. — Sedel sem neki večer pred hipno-tizerjem, — je pripovedoval g. Tesla. — Ko mi je dejal, da bom storil vse, kar bo velel, sem odvrnil, da bom jaz pred nje-•govim ukazom uganil, kaj hoče. Mož je prebledel in rekel, da se z menoj ne da eksperimentirati. — Kako si tolmačite svojo veliko magično moč, g. Tesla? Izumitelj je dalj časa molčal in v poteze obraza se mu je začrtala še določneje bolest in trpkost. Slednjič je odvrnil komaj slišno: — Nikdar se nisem dotaknil ženske. Kot dijak sem ljubil neko dekle. Bilo je v Liki pri stariših na počitnicah. Spominjam se je: bila je visoka, vitka in oči so ji sijale nenavadno razumno... Preden sva zapustila restavracijo, je dal Tesla natakarju svojo listnico. Natakar si je vzel ček, zložil vrnjene bankovce ter jih izročil Tesli. Mene je to presenetilo. Tesla pa je rekel: — Denar nima take vrednosti kakor mislijo ljudje o njem. Jaz sem svoj denar zmerom vlagal v poizkuse, ki so me pripeljali k novim razkritjem, le-ta pa naj omogočijo človeštvu kar najudob-nejše življenje. Med potjo sva prišla na trg pred Biblioteko. Tu ie Tesla pogledal na pritlična okna, ki so zagrajena z ,železno mrežo. — Da ni padel kak golob skozi mrežo. Zmrznil bi — je dejal. In zares je tičal v kotu nekega okna na pol zmrznjen golob. Tesla ga je ja-drno rešil in vzel v roko. — Zelo mladeniško se počutite — sem dejal slavnemu izumitelju, ki je že 70 let star. — Ne poznam drugega občutka — je odvrnil — še zdaj mi je ljubo vse, kar sem imel rad v otroških letih. — Začel je goloba nežno gladiti in mu pripovedovati, da ga bo vzel k sebi in negoval, dokler ne ozdravi. Nato je izročil goloba meni, odprl zavojček, ki ga je nosil s sabo in delil golobom hrano. — To so moji iskreni prijatelji! — je vzkliknil veliki izumitelj, ki mu bo ostalo človeštvo do konca sveta hvaležno za sadove njegovega genijalnega duha in mogočnega dela. E. Keble Chatterton: Lesorez JUSTINA. Morje in njegovi junaki. Čudni doživljaji pomorščakov. — Drame na oceanskih valovih. — Kanibalizem na morju. Nikdar ni bilo in tudi nikoli ne bo človeku mogoče, da bi storil vožnjo po morju popolnoma sigurno in izključil vsakršno, čeprav le malo verjetno nevarnost. V našem dvajsetem stoletju smo se do dobra privadili domnevi, da je vožnja po morju absolutno varna. Zato so nas nesreče, kakor ie bila katastrofa »Titanica« ali »Warataha« pred vojno in »Lusitaniie« med voino, vrgle nekako iz ravnovesja. Spoznaii smo neizmerno in Strahotno moč oceana v vsej njeni resničnosti. Hvala, da so nesreče na morju bolj izjema kot pravilo, gre izbornim načrtom in skrbnemu izdelovanju ladij, temeljitim napravam, izpopolnitvi pomorskega inženierstva. zanesljivim zemljevidom, raznim aparatom ter izobrazbi kapetanov in pomorščakov. Taki primeri, kakor ie potopitev »Tre-vesse«, pričujejo, da lahko mornarji zgolj z nepopisnim pogumom in s pomočjo Previdnosti iztrgajo oceanu žrtve v trenutkih, ko se ta element razburi in vzkipi. Ali če hočemo doumeti, koliko hrabrosti zahteva morie od pomorščakov, se moramo vrniti v čase, ko še niso pluli po oceanu oarniki, ko je usoda popotnikov zavisela neprimerno bolj kot dandanašnji od osebne moči in poguma mornarjev. Izkušnie starih pomorščakov so dokaz velike človeške vztrajnosti in potrpežljivosti in ne bi bilo prav. če bi iih pozabili. V nevihti na odprtem čolnu. Б Danes bi vsakogar na moč presenetilo. če bi se potopila vojna ladja zbog slabega vremena. Ali v oktobru leta ч 1782. ie zatekla nevihta ladio »Centaur« obenem s štirimi ladjami iste vrste, ki so plule iz Jamajke domov na Angleško. Odtrgala jo je od drugih in obrnila v nasprotno smer. Ves teden ie, ladja divje plesala po valovih, slednjič pa se je jela potapljati. Spustili so rešilne čolne. V enega izmed njih je vstopil kapetan Inglefield z enaistorico mornarjev. Bili so sredi Atlantskega oceana brez kompasa, zemljevidov, jadrnic in plaščev. Toda umeli so si pomoči: na dnu čolna so položili bruno, iz suknjičev so izdelali jadro in so z ogromnim naporom hraljro prebili nevihto. Edina zaloga hrane, 'ki so io mogli vzeti s sabo, je bila vreča kruha, majhna gnjat, kos svinjskega mesa in dve posodi z vodo. Ze petega dne je morska voda izpridila kruh. Nato iim je pošla pitna voda, ali na srečo se je vlil dež in so nalovili nekoliko deževnice. Mraz in lakota sta bila skorai nevzdržna. Štirinajstega dne je nekega mornarja zapustila razsodnost: naoil se je morske vode in zbolel. Prihodnje jutro je umrl, čeprav je bil naivečii Ober med njimi. Zdaj se je vseh lotevala obupanost in zmedenost, ali skušali so si vlivati pogum s petjem in pripovedovanjem doživljajev. Šestnajst trudapolnih dni je bil čoln izročen na milost in nemilost oceanskim valovom in edin kompas mu je bilo solnce. Ves ta čas hrabri pomorščaki niso izgubili poguma. Niti v najbolj črnih trenutkih jih ni zapustila nadeja, da si bodo rešili življenje. Šestnajstega dne zjutraj, ko ie bilo edino vprašanje, koliko ur bo minilo, preden bo smrt pobrala drugega za drugim, je čuječi • mornar veselo oznanil, da vidi na jugovzhodu kopno. Ni se zmotil. O polnoči je dospel čoln v Fayalo na Azorih. Može je naporna vožnja tako izčrpala, da so jih morali drugi ljudje spraviti na kopno. Ko so oo kratkem odmoru pripluli v Portsmouth. je bil kapetan Inglefield postavljen ored vojaško sodišče, češ, da ie kriv izgube »Centaura«, vendar pa so ga sodniki častno oprostili. Pripovedovanje o tegobah .in nevarnostih vožnje ie sodni dvor globoko ganilo. 3600 milj z navadno barko. V zgodovini pomorstva je najlepša pot. ki jo je napravil na odprtem čolnu s svojimi pomorščaki lieutenant Willi-am Bligh. Njegova zgodba ie na kratko sledeča: Dva dni pred Božičem leta 1787. se je podala iz Spitheada na Južno morje ladja »Bounty«, ki ji ie poveljeval omenjeni Bligh. V oktobru sledečega leta je priplula k otoku Tahiti in ga zapustila 4. aprila leta 1789. Njena posadka je štela 45 mož. Pomorščaki so bili pridni možje, ali Bligh se je pokazal kot samosilnik in nepravičen poveljnik. Spominjam se, da ie pred leti zapisal eden izmed naših slovitih mornariških strokovnjakov, da so vedno krivi častniki, če se mornarji na kaki ladji uoreio. Približno mesec dni po odhodu z otoka Tahiti se ie posadka »Bounty« pod vodstvom Kristiana Fletschera uprla in odrekla zvestobo svoiemu kapetanu. Tako se je moral Bligh z 18 možmi, ki so vztrajali na njegovi strani, sredi morja izkrcati v odprto barko in se vdati volji oceanskih valov. Uporniki so jim dali na pot zalogo kruha, mesa. ruma, šest steklenic vina in osemnajst galonov vode. Bligh je pristal najprej na nekem otoku, ki spada k tako zvanemu Prijateljskemu otočju in se ondi založil z vodo in hrano. Zbog sovražnega vedenja domačinov so morali otok zapustiti, pustivši enega moža kot žrtev spopada. Zdaj se ie kapetan obrnil v Vzhodno Indijo. Začela se je 3600 morskih milj dolga pot. Pomorščaki so se obvezali, da ne bodo použili več kot eno unco kruha in četrtinko vode na dan. Računali so, da bo trajala vožnja dobrih osem tednov. Takoj naslednjega dne ie nastalo tako slabo vreme, da so morali vse. kar se je dalo', vreči v morje, da je bila barka lažja. Kaj čuda, če se je mož. ki se po enajstih dneh neprestanega dežja sploh niso mogli posušiti, lotevala slaba volja. Ali dež je bil zanje dobrota; če bi pripekalo solnce. bi umirali od žeje. Devetnajstega dne so bili na pol mrtvi od gladu in napora. Slabo vreme, skrb za bodočnost, večna nevarnost in druge neprilike so iih vedno bolj davile za grlo. Triindvajsetega dne so se morali še bolj omejiti pri hrani. Viovili so par ptičev in razdelili meso na pičlih 18 kosov. Ko pa se ie vrnilo lepo vreme, je pripekalo solnce s tolikšno močjo, da so postali še boli kot poprej medli in slabi. Osemnajstega dne so pristali na nekem otoku. Tu so nalovili veliko ostrig in našli zadosti pitne vode. Iz kruha, svinjskega mesa in ostrig so si skuhali krepko jed. zakaj v barko so jim bili uporniki vrgli tudi me- den kotel in kresalo, da so si lahko naplavili ogeni. Zdaj so se malce okreočali. a življen-ska nuja je velevala, da se snet izroče nesigurnim morskim valovom. Tridesetega dne so pristali na nekem drugem otoku; vsak si ie lahko vzel pitno vodo ter nekoliko ostri« in boba. Med pomorščaki se je pojavi! upor, ali kapetan ga je v kali zatrl. Kjerkoli ie nanesla prilika, so pristali, da se založe s presno vodo, ostrigami in ptiči. Pluli so mimo otokov holandske Vzhodne Indije in skušali dospeti v Timoro. Devetintride-setega dne je jela posadka zooet godrnjati in zahtevati počitka, ali tudi zdaj so kapetanu zvesti poedinci upornike prepričali, da je pospešena vožnja edina rešitev. Naslednjega dne se je občutila splošna -izčrpanost: obrazi so bili upali, noge otečene. Bodrila iih je samo nadeja, da se bližajo kopnu. zakaj nad morjem je poletavalo vedno več ptičev in po skalah, ki so štrlele nad vodo, so rastle kopnene rastline. Dvainštiridesetega dne so ugledali otok Timoro. Vse ie navdalo nepopisno veselje. Med tem se ie morje umirilo, pa so morali z veslanjem pomakniti svojo barko v pristan. Morska pot, ki so jo prepluli' z barko, ie za tiste čase neslišan rekord, junaštvo, ki ga je občudoval vsakdo-, kdor je o njem slišal. Plovba čez Pacifik v Vzhodno Indijo na odprti barki ni zahtevala niti ene žrtve, če izvzamemo moža, ki je padel v boju z divjaki. Ta pot ie pomenila triumf dobrega vodstva, discipline in hrabrosti. Pokazalo se je, kai se lahko stori z odprto barko, če so ljudje pogumni in vztrajni. Strašna žaloigra šestorice vojakov na oceanu. Drugo občudovanja vredno plovbo z majhnim čolnom beležijo mornariški zapiski v 1. 1799. Čeprav so te . dogodivščine strahotne, dejal bi. nečloveške, bom vendar pripovedoval o njih, ker so vrlo zanimive in značilne. Zopet so pred nami britanski vojaki. V juniju leta 1799. je John Brown s oetemi drugimi vojaki pobegnil od trdniavskega topništva na otoku Sv. Helene. Ostalih pet se je imenovalo: M' Kinnon, M' Ouinn, Brighouse, Parr in Couway. M'Kinnonov zamislek je bil, da vstopijo na ameriško ladjo »Columbia«, ki je bila takrat ondi zasidrana. Nekega dne ob osmih zvečer jih je imel ameriški čoln prepeljati na »Columbio«. Ali med vožnjo na ladjo so se spomnili, da bi utegnili ladjo kompromitirati in da je boljše, če vstopijo nanio na nekem drugem, oddaljenem mestu. Poslali so tedaj ameriške mornarje, ki so prišli po nje. s čolnom nazai na ladjo, sami pa so zasedli neko ribiško barko in odplu-li ž njo na odprto morje, da bi ondi počakali ameriško ladio. Sabo so vzeli nekoliko kruha, sodček vode in nekatere pomorske priprave. Izmed te še-* storice je bil Parr edini pomorščak. Do poldneva naslednjega dne so čakali, toda o »Cotumbiji« ni bilo ne duha, ne sluha, zato so na Parrov nasvet sklenili, da se podajo na severovzhodno stran, od tod pa k otoku Ascension. Ta vožnja po oceanu ie tem bolj pomenljiva, če vemo. da je bila barka do polovice napolnjena z vodo in da sploh ni imela jadra. Ali pogumna posadka si je skrojila jadro iz telovnikov. Odrinili so 10. juinija. Osem dni niso videli kopna, le ptiči so zdaj pa zdaj preleteli nebo. Parr ie po tem znamenju sklepal, da so imeli po vsej verjetnosti otok Ascension že za sabo. Zamislite si njihov položaj: Pol ducata vojakov, ki se izmed njih le eden nekoliko spozna v morsko plovbo, je krenilo na neznano pot v barki, ki ie prepuščala vodo in brez vsakršnih pripomočkov, ki so za daljšo vožnjo po oceanu neizogibni. Ali možje so upali, da bodo imeli srečo, najbolj pa so zaupali svoiemu pogumu. Pluli so naprej proti severozahodu, meneč, da dospejo na južnoameriško obalo. Za tako pot ie bilo potrebno še eno jadro: slekli so si srajce in jadro je bilo pripravljeno. Tedaj pa se ie .iela vedno bolj krčiti borna zaloga živeža. Določili so si zgolj unco kruha in dva požirka vode v teku štiriindvajsetih ur. Dne 26. junija niso imeli niti drobtine več. Prihodnjega dne je jel M' Ouinn žvekati kos bambusa. Ponoči ie John Brown. ki je bil tisti čas pri. krmilu, snedel s tovariši vred kos podplata s svoiih čevljev. Dne 1. julija se jim je posrečilo ubiti pliskavico (delfina), ki so jo raztrgali in obesili na jambore, da se ie posušila. Ta hrana jih ie držala pokoncu do 4. julija. Ko pa ni bilo več upania, da bi dobili še kako hrano, so sklenili štirje možje, da prevrtajo barko in se s samomorom rešiio bede. Zdaj postajajo njih dogodivščine tako strahotne, da bi čitatelju, ki ie preveč občutljiv, svetovali, naj preskoči dva odstavka. Ostala dva vojaka, ki sta bila zoper samomor, sta prodrla. M' Kinnon je predlagal, da žrebaio, kdo naj umrje, da se ostali rešiio. Razvili so se dogodki, ki se berejo kakor strahoten roman. — izrodek buine domišljije. Toda to, kar bom povedal. je čista resnica; John Brown ie ood prisego opisal pred sodiščem vse. kar se je godilo tiste dni na barki. Pripravili so se k žrebanju. Parr je bil izvzet, ker ga je že nekaj dni morila mrzlica. Njemu je šla naloga, da napiše številke in jih položi v klobuk. Ostalih pet si ie zavezalo oči. Ali si lahko zamislite dramatičen položaj teh gladujočih mož, ki so v krhkem čolnu, zibajočem se na Atlantiku. iztezali roke v klobuk, kjer je imelo naključje odločiti niih usodo? Eden ie moral umreti: koga bo zadel žreb? Nekoliko sekund in številka je imela izpregovoriti svojo strašno obsodbo! Domenili so se. da nai oni. ki dobi številko 5 umrje za druge. Vsak je imel zavezane oči; segel ie po listku in ga potisnil v žep. Nato ie Parr velel, naj si snamejo obveze z oči in pogledajo številke. Dognali so. da ie M' Kinnon potegnil usodno petico. Ali ga ie prijela groza? Narobe: spričo strahotne negotovosti. kaj bo ž njimi, je vsak prosil Boga, da nanj obrne usodno številko. Taka smrt se je zdela boliša od pošastnega umiranja od gladu. 2e preje so se bili domenili, da bo oni. ki ga bo žreb obsodil na smrt. umrl z izkrvavenjem. zato so se vsi opremili z ostrimi žeblji, ki so jih bili izruvali iz čolna. In tako si je v prizoru, kakor ga menda nima vse klasično slovstvo in tudi ne moderno gledališče, topničarski vojak M' Kinnon, ki je dal prvi pobudo za njihov blazen beg čez morje, prerezal z žebljem žile na treh mestih: na nogi, pri ramenu in na zapestju. Umrl je približno čez četrt ure. proseč Boga odpuščanja. Sicer je storil samomor in ne-nravno dejanje; ali z druge strani je bila njegova smrt herojična. Konec pa ni nič manj strašen: Nesrečneži, ki so zblazneli od gladu, so uživali več dni meso svojega tovariša.' namakajoč truplo vsako drugo uro v morski vodi. da ni strohnelo. 8. julija so ugledali kopno. Ob osmi uri so se približali obali, ki pa io je plima zelo razburkala. Bili so tako slabi, da niso mogli dovoli krepko veslati in priti tako na suho zemljo, ki ie ležala tik pred njimi. Barka, ki ie ves mesec kljubovala oceanu, se je zdaj prevrnila in vrgla vseh pet mož v morje. M' Ouinn in Brighouse sta utonila. Brown, Conway in Parr pa so napeli poslednje moči v boju z morjem in se z nečloveškim naporom prebili na suha tla. To se je zgodilo na Bahamah. Odtod so jih domačini takoj poslali na San Salvador. prvo ameriško kopno, ki ga ie odkril Krištof Kolumb. Parr je pripovedoval ljudem, da se je njihova ladia na morju potopila; imenovala se je Sallv, bila je last njegovega očeta v Liverpoolu, od-plula pa je z Cape Corfe Castle na afriškem obrežiu v smeri k Jamajki, njen kapetan pa da je bil sam Parr. Prebivalci San Salvadora so te trpine dokaj lepo sprejeli. Zbrali so zanje denarja in dali slehernemu 200 libcr na Juta, kraljičina češka, žena vojvode Bernarda. (Po sliki v ljubljanskem muzeju.) K članku »Pozdravljena kraljevska Venus«, na str. 466—67. pot. Čez štirinajst dni so vsi trije vstopili na portugalsko ladjo: Parr kot krmilar. Conway kot pomočnik in Brown kot popotnik, ker je bil bolan in nesposoben za delo. Ko se je ladja ustavila v Rio de Janeiro, so pustili Brovvna v bolnici, med tem ko sta tovariša odpotovala v Lisabonb. Cez tri mesece je kapetan ladie »Diomeda« piepoznal Browna kot vojaškega ubežnika. Prisilil ga je, da ie vstopil ra ladjo. Poslali so ga z okovanimi kaznjenci na drugo, ladio in od tod k britanskemu admiralu na Cap. Tu so ga izpustili in je služil kot mornar l.a ladji - »Duke of Clarence«. Nekega dne pa si je olajšal vest s pripovedovanjem vsega, kar se je zgodilo na usodni barki. Oblasti so ga zopet zaprle in ie v ječi na otoku Sv. Helene zaključil svoje burno živlienie. Če se vrnemo za trenutek k Blighovi pomenljivi poti z odprtim čolnom po vzbuni na ladji »Bountv«. bo čitatelja zanimalo, da so se uporniki zasidrali na Tahiti in jih ie večina ondi ostala. Nekateri so se naslednje leto. boječ se, aa bi jih britanske oblasti uiele, odpravili v Piteairn Island. Sabo so vzeli žene z otoka Tahiti. O niih se ni nič več čulo, dokler se ni tamkaj ustavila ameriška ladja »Topare«. Čez osemnajst let so že vsi Angleži na Pit-eairu Islandu pomrli; osta*i je zgolj eden, ki' se je izselil leta 1829. Tedaj so poslali na Tahiti angleško fregato »Pandoro« pod vodstvom kapetana Ed-warda Edwarsa in so izmed ondi naseljenih upornikov dvanajst mož aretirali in tri obesili. Ali tudi zdai ie usoda prekrižala račune in zmešala štrene. Po odhodu s Tahitiia ie »Pandora« zadela ob pečino in se čez nekaj časa potopila. Približno sto ljudi se je z uporniki z ladje »Bountv« vred rešilo in stopilo v rešilne čolne. Tako se je pričela druga pot z odprtimi čolni k enajst sto milj oddaljeni Timori. Bilo je koncem avgusta; pot se ie končala sto-prav sredi oktobra. (Konec prihodnjič.) Kako se pogovarjajo naše prijateljice - čebele. Čebele so že od pamtiveka človekove tovarišice. Vsi narodi so iim dajali in jim nude še danes gostoljubje m varstvo. Ko si ie čebelni roi naredil v duplji starega drevesa ul za se in svoj droben zarod, se ni človek nikdar dotaknil njegovega bivališča in ga podil izpod trhle strehe. V jeseni je vzel iz panja del medu, in pustil čebelam tolikšno zalogo, da so se lahko prehranile čez zimo. Pozneje se je Človek po dolgoletnem drugovanju s čebelami naučil, kako se izdelujejo umetni panji; skrbeč za pro-speh »čebelne države«, tega majhnega vzorca kolektivno organizirane družbe, je jel vneto proučevati njih življenje. Entomologi, učenjaki, ki raziskujejo življenje žuželk, se že izza starih časov zanimajo za čudovito čebelno občestvo. Posebno veliko zanimanje so vzbujala vsekdar sledeča vprašanja: Kako je mogoče, da čebele, ki često odlete cele kilometre proč od svojega panja, vedno najdejo pot nazaj in se nikdar ne zmotijo, da bi zašle v tuj ul? In slednjič: na kak način se sporazumejo med sabo. ko ie jasno, da način njihovega kolektivističnega življe- nja nujno zahteva, da imaio med sabo neke stike in odnose. O obeh vprašanjih se ie nakopičilo v strokovnem slovstvu obilo domnev in najrazličnejših odgovorov, vendar pa noben izsledek mišljenja ali raziskovanja v tej zadevi ni mogel do zadnjega držati pred neizprosno vedo. Drugemu vprašanju se ie s posebno vnemo posvetil nemški entomolog dr. von Frisch. Dolgo vrsto let ie proučeval čebelno življenje in slednjič dognal, kako občuje druga z drugo, ali — kakor bi mi rekli — kako se čebele pogovarjalo. j Proučevanje te zapredene strani če-belnega življenja je omogočil posebej v ta namen izdelan ul. čigar stene so bile iz stekla, tako da je moglo razisko- valčevo oko opazovati vse. kar se je godilo v panju. Steklenim stenam je bilo priključeno povečalno steklo, ki je omogočilo proučevanje najbolj nežnih in prikritih pojavov. Vrhu teea je učenjak izdelal poseben labirint v podobi steklene skrinjice, ki je imel na znotraj vse polno mrežic. Čebele so zlezle iz ula v desni kot skrinjice in se razšle med mrežami, nakar jim ie raziskovalec zaprl vhod v ul. Kmalu oa je izpustil eno čebelico skozi zatvornico med ulom in skrinjico ter ji hkrati zaznamoval zadek s posebnim znakom, čebelica se je brž in očividno vzradošče-na vrnila k ostalim tovarišicam v labirint in jim sporočila, da ie našla pot; nato se ie ves roj pod nienim vodstvom vrnil v ul. Slika št. 2. Frischova raziskavanja so pokazala, da čebele dobro razločujejo barve, v prvi vrsti rdečo, zeleno, črno, rumeno in modro, prav posebno pa Zaznavajo modro in rumeno barvo. Na podlagi tako urejenega proučevanja čebel v različnih situacijah njihovega življenja, je prispel Frisch h sklepu, da se čebele ne sporazumevajo med sabo z vohom, kakor so trdili mnogi učenjaki, marveč uporabljajo nekak »radio-govor«. Nova in metodična raziskavanja so ta izsledek potrdila. Frisch se je preveril, da čebela, ki odhaja iz ula na obiske k medonosnim cvetlicam, obvešča družice o svoji poti z valovitim letom, kakor nam ga kaže risba št. 1. Kadar se čebeli posreči najti Slika št. 3. i .. primerno cvetje ali košček strdi, pove to svojim družicam na ta način, da iz-premeni krivuljo svojega leta: v tem primeru leti v tako zvani helikoidalni spirali, kakor jo vidimo na risbi št. 2. Če pa želi posvariti roj pred nevarnostjo ali mu sporočiti nesrečo, začenja opisovati z letom figuro, ki je podobna vodoravno obrnjeni osmici (glei risbo št. 3). Kadar' bo Frisch objavil vse svoje izsledke iz življenja čebel, utegnemo izvedeti še marsikaj zanimivega o naših pridnih in koristnih prijateljicah-čebe-licah. Slednjič naj podam nekoliko številk o delovni sposobnosti čebel. Dognano je, da lahko ena čebelica v teku svojega življenja napolni 32 celic satovja z medom, t. j. izdela približno 8 desetink grama strdi. Potem takem mora za 400 gramov medu živeti, neumorno delati in v delu umreti 567 čebel. V. Fedorov (»Krasnaja Njiva«, Moskva). Cvetlice i človeštvo ne izrablja zgolj užitnih sadov rastlin, da zadosti potrebi po kulinaričnem užitku, potrebi, ki je tem večja, čim večja sta omika in gmotno bogastvo. Tudi cvetlice, ti najnežnejši produkti prirode, čijih očarljivosti ni prekosila niti roka najgenijalnejšega slikarja, morajo v službo človeške kuhinje. Tako se nekatere cvetke sporab-Ijajo kot jedilo, druge pa za začimbo; med slednjimi so vsakomur znani žafran, cimet, hmeljevo cvetje itd. Druge cvetlice izkoriščajo za zdravilne čaje in parfum. za napravo raznih zdravil, kakor je znano vsakemu, kdor se je količkaj zanimal za zdravjjna zelišča in za domačo lekarno. Cvetlicam ne jemljejo ljudje samo sokov, ampak tudi barve. Tako se mnoga fina barvila, ki se prodajajo po trgovinah, iztisnejo s kemičnimi pripomočki iz raznih cvetlic, ki so obdarjene z obilnimi in živimi barvami. Cvetlične barve služijo po večini človeškemu razkošju. Največje pa je' suženjstvo cvetlic on-di, kjer gre človeku za nežen vonj. Cvetlice so poglavitni dobavitelji dišav, s katerimi skušajo dame in moški gizdalini povzdigniti svojo mikavnost in zapeljivost ter tako vplivati na druge. Znano je, da ima vonj v spolnih odnosih ne baš brezpomembno vlogo. Posebno veliko vonjav se izdela iz cvetov akacij, iz raznih vrtnic, iz jasmina, narcis, hijacint itd. To, da se izdelujejo parfumi iz raznih cvetlic, je znano vsakomur, kdor je imel steklenico s to žlahtno tekočino rokah. Ali redkokdo ve, koliko cvetov je treba, da se pridobi par gramov dišečega olja. To nam pove prirodopi-sec. Tako-le pravi: l: Seboj Kdo ne pozna lijole, skromne, pa vendar dragocene in očarljivo vonjive cvetlice, ki nam spomladi tako vabeče dehti po naših vaseh? Nič manj ni lepa in ljubezniva na oknu gosposkega doma, kjer ti ob uri samote kot zvest, prijateljski spomin na kmečko domačijo s svojim tihim cvetenjem prekipeva v srce, trudno in izmučeno od divje reklame in rafinirane brezsrčnosti mestnega življenja. Pač so izmed Iončnih cvetlic, ki nam spomladi krase stanovanje, in. pr. živobarvne cinerarije mogočnejše in učinkovitejše ter priirule bolj živahno vesele, a fijola je lepa kot stara, dobra znamka, ki ji boš vedno ostal hvaležen ter jo iskrenejše spoštuješ nego marsikatero drugo lepotico. Slovenska botanika imenuje fijolo šebenik (zlati seboj, rumene vijolice, fajgelj), vrtnarji jo pa poznajo pod latinskim imenom chiranthus cheiri. Šebenik je prav za prav vrtna rastlina, a radi izredno vonjivega cvetja se je pri nas tako priljubil, da ga splošno goje kot lončnico za pomladni cvet. Nekatere zvrsti šebenika so trajnice, vendar ga gojimo navadno kot dvoletno rastlino; čez poletje se razvija zunaj na soln-čni vrtni gredi, jeseni ga posadimo v lonce, prezimimo v zra'anem, primerno hladnem in suhem prostoru, a spomladi ga postavimo na okno, kjer nam brž in veselo zacvete. Razlikujemo grmičasti šebenik, ki raste v obliki grmiča, in stebelnati (enostebelni) šebenik, ki razvije običajno le eno krepko steblo, skoraj do polovice obloženo s cvetjem. Pri obeh Ce hočemo dobiti 720 gramov dišečega olja iz vrtnic, porabimo približno milijon kilogramov presnih cvetov, ali za en gram olja 1333-kilogramov vrtnic. Kilogram jasminovih cvetov (približno 10.000 cvetov) daje 0,4 do 0,5 gramov olja. To je nekako dobra kapljica parfema. Koliko milijard divnih cvetov mora cveteti za to, da v koncertni dvorani zadiše vonjave, s katerimi so nakvasile bogate žene svoja razkošna oblačila! Cele njive vrtnic dajejo cvetove samo za par kapljic, ki naj zadovolje človeško potrebo po razkošju. S tega vidika so cvetlice največje, najštevilnejše sužnje človeštva... cvete. oblikah imamo visoke in nizke sorte s pisanim in enostavnim cvetiem. Naj-trpežnejši in najhvaležneiši te nizki (tom t h u m b) z enostavnim cvetjem v temnorjavih in zlato rumenih barvah. r Cvetoči seboj. Setev se izvrši navadno sredi maja v hladno leho ali na piano. Ko se sejančki okrepe, jih v juliju presadimo na dobro pripravljeno in solnčno vrtno gredo z rodovitno in rahlo prstjo, 25 do 30 cm narazen. Jeseni (septembra, oktobra) iih posamič nasadimo v loncu, kr jih namažemo s krav.iekom ali pa nomeša-mo med prst dobro preperel goveji gnoj. Dokler dopušča vreme, pustimo rastline zunaj na prostem. Šele ko pritisne mraz, j;h spravimo v hladno, zračno sobo ali v suho, ne pretemno klet, ali pa jih postavimo pod steklo v gno-jak, kjer jih ob hudem mrazu pokrijemo z deskami. Pozimi moramo previdno zamakati in zračiti: prst ne sme biti ne premokra, ne presuha, sicer listi zru-mene ali pa odignijejo. ;Na primerno hladnem prostoru prezimijo rastline mnogo boljše nego na toplem, kjer začno prezgodaj odganjati, pa se nam cvetni išopi grdo spačijo. Sredi februarja, včasi celo že koncem januarja, lahko pričnemo rastline siliti ter jih postavimo na toplejše mesto (k solnčnemu oknu). — Ako odcve-tele rastline močno prirežemo in ponovno presadimo v močno prst, nam tako negovane kmalu v drugič zacveto. Seveda pa prezimi ene rastline vzamemo lahko tudi iz loncev ter jih posadimo zunaj na vrt. Mnoge sorte prav dobro prezimijo kar zunaj v vrtu, če jih pokrijemo z listjem. V neenakomerni, hudi zimi brez snega, moramo gredice zavarovati še s smrečjem, ki ga položimo nad njimi v primerni višini na količe in late. Pitani šebenik je v splošnem občutljivejši nego enostavno cvetoči; sejančke je dobro pikirati. Enostavno cvetoči šebenik je priprav-nejši tudi za siljenje. Posebno zgodnje sorte s temnorjavim cvetjem so: temno-rjavi draždcinski, Rupert in Goliatli. Rupert je nižje rasti kakor Goliath in ima velike cvete, ki svojo rjavo barvo radi izpreiminjajo v modro. Vulkan cvete krvavordeče. — Med prav nizkimi (tom thumb) sortami najdemo rumene, rjave, vijoličaste in rožnato nadahnjene barve. Omenim še, da imamo tudi enoletni, najzgodnejši pariški šebenik, ki nam cvete že prvo leto; sejemo ga v marcu in rumeno, rjavo, rdeče ali belo cvetje se prikaže že tekom poletja. Tako zvani zimski šebenik (cheiranthus kewensis) je novejša, pozimi cvetoča sorta, ki jo sejemo takisto v marcu ali aprilu. Andrej Štok: Tehnika bodočnosti. Lesorezi JUSTINA Ce hočemo dobiti vsaj približno stvarno sliiko o bližnji bodočnosti človeštva, zlasti pa njegove tehnike, se ne smemo ozirati na knjige, ki jo slikajo v fantastičnih podobah v isadovih bujne domišljije. Kaj in kako bo v časih, ko bodo nastopili novi rodovi, z drugimi načini doumevanja, z drugimi navadami, z neprimerno boljšim izkoriščanjem zemeljskih zakladov in pridobivanjem do-. brin, tega, kajpa, danes ne moremo presoditi; k večjemu lahko slutimo. Meglena možnost bodočega razvoja pa nas vendarle opravičuje k trditvi, da ima skoraj vse, kar nam utegne prinesti bližnja bodočnost, svoje kali že v potrebah in težnjah naših dni. Vsako tehniško idejo, ki se Je kadarkoli rodila v človeku, je brž spremila na pot srčna želja, da bi se ta ideja prej ko mogoče uresničila. Še pred leti so bile nekatere reči tehnična utopija; danes so že dognana resničnost. Današnja veda, ki se v iskanju novih potov in odkritij poslužuje točno po načrtu poizkusa in izpopolnjuje na ta način od leta do leta svoja raziskavanja, je že toliko napre-'dovala, da nam lahko danes pove čas in pogoje, pod katerimi bi se utegnil v tehniki in v življenju doseči ta ali oni uspeli. Večje države vedo ceniti važnost takih znanstvenih raziskavanj, zato ustanavljajo zavode in laboratorije, ki preizkusijo in preuče slednjo, še tako neznatno idejo, ki ima količkaj upanja, da bi se dala uresničiti in praktično uporabiti. Nastopne vrstice imajo namen, da seznanijo čitatelja s smermi in težnjami, ki se pojavljajo v razvoju sodobne tehnike. Energija kot gibalo napredka. Tehniško iskanje vodi v prvi vrsti težnja, osvojiti si kar najizdatnejših virov energije, zakaj energija (toplotna, gonilna i. dr.) je in ostane eden izmed poglavitnih pospeševateljev kulturnega in tehniškega napredka, z njim vred pa tudi splošnega 'blagostanja. Gre torej predvsem za sledeče probleme: 1. Izboljšajo naj se učinki, t. j. ekonomija naših strojev, ki je v celoti jako slaba. 2. Poiščejo naj se nove in izdatnejše metode za izkoriščanje že znanih virov". 3. Odkrijejo naj se povsem novi viri energije. Od načina pridobivanja energije zavisi ves naš razvoj v bližnji in še bolj v daljni bodočnosti, ko bodo današnje rezerve izčrpane. Da bomo imeli jasno sliko o tem, se pomudimo pri samem pojmu energije. Kaj razumemo pod to besedo? Energija imenujemo zmožnost nekega telesa, da naredi neko delo. Že na začetku razvoja, ko je človek komaj stopil v življenje, so. bili podani trije viri energije: a) Energija gibajoče se vode in zraka, b) kemična energija gorljivih snovi, c) sila človeških in živalskih mišic. Oblika teh energij pa je bila dokaj preprosta. Človek jih je moral rabiti take, kakor mu jih je nudila sama priroda. Kako ogromen je razloček v vladanju mrtve snovi takrat in danes! Vir, ki ga je umel pračlovek izrabiti, je bila v glavnem zgolj sila njegovih mišic. Koliko napora in mukepolnega truda je bilo treba, preden si je zvrtal luknjo v kamenit kij ali priostril kos kamna, dva predmeta, ki sta mu rabila kot orožje. Danes pa se nam zdi popolnoma naravno in samo ob sebi umljivo, če beremo, da se je čisto gladko in natanko prevrtala v podoližni smeri jeklena os, ki je bila 45 metrov dolga. In zopet: kak razloček med nesigurnim splavom, na katerem se je drznil pračlovek podati se na nezanesljivo morje, kjer mu je Vsak hip pretila nevarnost, da se prevrne — pa med modernim prekooceanskim velikanom »Imperatorjem«, ki združuje v sebi vso udobnost, ki si jo sploh lahko zaželi razvajeno človeško srce. Na krovu, ki meri v dolžini 268 m, dobite, kar se vam zljubi. Tu so kavarne, gledališče, kino, plesne in sprejemne dvorane, tenis, solnčna kopel in bolnica, vrhu tega pa i~eveda kabine za več tisoč ljudi. Tak plavajoči hotel ali bolje: mestni del, ki je tekom nekaj tisoč let nadomestil boren pračlovekov splav, govori dovolj zgovorno, kaj se pravi tehnični napredek. Stvar pa nam bo stoprav jasna in umljiva, če pomislimo, s kakimi umskimi in tehničnimi pripomočki razpolaga sodobni človek. Predvsem ne zavisimo več od tiste sirove oblike energije, ki nam jo nudi priroda, marveč si lahko prirodno energijo s primernimi napravami tako prikrojimo, da je kar najbolj v skladu z nameni moderne tehnike. Ta način izrabljanja energije pa je bil mogoč stoprav tedaj, ko je človeški um spoznal zakone, ki so jim podvržene razne energije ali sile pri prehodu iz ene oblike v drugo. Ti zakoni so nam danes že v dobršni meri znani, rajih višek pa je zakon o ohranitvi energije, ki pravi, da se noben del energije ne more izgubiti, niti ne moremo opraviti kakršnegakoli dela, da ne bi porabili neko količino energije. Po tem takem mora neka količina energije vedno ostati konstantna ali stalna. Iz tega sklepamo, da mora biti cela energija vesoljstva konstantna, to se pravi, pred ustvarjenjem našega sveta je bila prav tako velika kot je danes in čez milijarde let ne bo nič manjša. Na tem sloni ena izmed teorij, ki govore o postanku sveta in vesoljstva. Ta teorija trdi, da je bila na začetku; sama energija in ta energija je Bog stvarnik, ki je v sedmih dneh ustvaril vesoljstvo in človeka, da gospoduje na zemlji in služi njemu, ki ga je ustvaril. Seveda moramo razumeti pod dnevi stvarjenja dolge veke, ki jih je potrebovala zemlja za svoj razvoj, preden se je lahko izci-mil iz stvarstva človek, njegova krona. Konec zemlje ne bi torej prav nič iz-premenil na vesoljnem sistemu energije. Konec bi bil zgolj prehod neznatnega dela vesoljne energije iz ene oblike v drugo. Kljub prerokovanjem raznih modernih lažiprerolkov je zelo verjetno, da je katastrofa zemlje še zelo daleč, zato se ne bomo več ukvarjali z njo in preidimo rajši k virom energije, ki so ali ki bodo v doglednem času človeštvu na razpolago. Najprej si moramo pridobiti osnovne pojme, kako loči znanost razne oblike energij; tako nam bodo bolj umljive težnje razvoja, ki gre za tem, da se pridobivanje energije kar najbolj poenostavi. Mirujoča in gibajoča energija. V glavnem ločimo dvoje oblik energije: mirujočo ali potencijalno in gibajočo ali kinetično energijo. Razloček med obema nam bo jasnejši, če navedem par primerov. Ako vržem kamen na streho ali dvignem vodo v visok bazen, sem moral opraviti neko delo, da sem premagal privlačnost zemlje. Porabil sem za to delo neko količino energije, ki je zdaj takorekoč nakopi- čena v kamnu, ki leži na strehi ali pa v vodi, ki miruje v bazenu. Ako sedaj spustim kamen, da začne padati, se v tem trenutku mirujoča energija izpre-meni v kinetično (gibajočo), ki je dela zmožna in ki'-nastopa pri vseh strojih. Dokaz imamo v učinku. Če pade kamen iz zadostne višine na trdo podlago, se razbije, ako pa pade na šipo, se ubije šipa in ne kamen, kakor uči že male paglavce vsakdanja izkušnja. Voda, ki jo izpustim iz bazena, mi s svoum gibanjem oziroma padanjem lahko lene vodno kolo ali turbino. Mirujoča energija se je torej izpremenila v gibajočo in lahko zdaj opravlja delo. Teoretično bi moralo biti to delo prav tako veliko kot je ono, ki sem ga opravil tedaj, ko sem dvigal, praktično pa je zbog nepopolnosti strojev manjše. Del te energije se izgubi več ali manj v zvočnih, toplotnih in svetlobnih pojavih, ki spremljajo vsak tak proces. Na načelu izpreminjanja mirujoče energije v kinetično sloni ves naš strojni obrat, ves uspeh moderne tehnike. Pri vsakem delu lahko opazujemo ta prehod. Ako napnem lok, mu podelim neko mirujočo energijo, ki se takoj iz-premeni v kinetično, če vrvico izpustim. Delo se pojavi v obliki odletele puščice. Če navijem uro, podelim peresu mirujočo energijo, ki se istalno izpreminja v gibajočo in mi s pomočjo primernega mehanizma žene uro, da teče. Ogromne količine mirujoče energije ima dalje smodnik. Če ga v zaprtem prostoru užgem, mi kinetična energija razvijajočih se plinov oz. bolje atomov, ki se s silno brzino gibljejo in iščejo izhoda, rine kroglo iz topa ali pa razžene hrib. Mirujoča energija je dalje nakopičena v vseh naiših energijskih rezervah, ki jih izkoriščamo. Oglejmo si na primer naprave za izrabo vode, ki izkoriščajo gibanje vode v rekah. Odkod voda v naših rekah? Solnce segreva morje, iz katerega se pod vplivom toplote dvigajo hkrati s toplim zrakom vodni hlapi, ki jih zanašajo zračni toki v hladnejše kraje. Tu ise hlapi zgoščajo, tvorijo megle in oblake in padejo v obliki dežja aH snega zopet na zemljo. Deževnica* se zbira v potokih, rekah in veletokih, ki teko zopet v morje. Vode v višjih legah imajo zbog svojega položaja mirujočo energijo, ki se stalno izpreminja v gibalno ter nam žene vodna kolesa, turbine. Ta gibalna energija utegne biti včasi usodna in uničujpča, ker trga bregove, ruši mostove in podira hiše. Solnce izvor belega premoga. Pretvarjanje mirujoče energije v gibajočo na naših rekah nam daje tako zvani »beli premog« (v nasprotju s pravim »črnim« premogom). Proces sam pa opravlja solnce že od početka sveta in ije eden najizdatnejših, pa tudi najcenejših in najbolj trajnih, neizčrpnih virov energije. Dokler bo solnce, bo tudi voda v naših rekah. Tudi gcfriva, s katerimi kurimo v štedilnikih in pečeh, v parnih kotlih, v visokih pečeh in v topilnicah, namreč les, oglje in razne vrste premoga, imajo v sebi nakopičeno neko obliko mirujoče energije. Rastline uspevajo v splošnem le tedaj, če imajo dovolj solčne svetlobe, in toplote, ki ju nujno rabijo za svojo rast in razvoj. Rastline tekom svojega življenja vsrkavajo energijo solnčnih žarkov in jo potem pri kemičnem procesu zgorevanja zopet oddajajo. In kaj so drugega vsi različni premogi, kot ogromni, mrtvi lesovi, ki so dolgo, dolgo pred nastopom človeka prišli zbog zemeljskih izprememb pod površje in '.-•. v teku vekov pod vplivom toplote in pritiska več ali manj zogleneli. Prav to velja o umetnih in naravnih oljih, ki jih rabimo za eksplozijske in plinske motorje. Umetna olja pridobivamo iz premogov, naravna mineralna olja pa so nastala pod istimi pogoji kakor premog iz maščobnih rastlinskih in živalskih ostankov. V glavnem potekajo od maščobnih alg, ki so živele v ogromnih množinah v plitvih morskih zalivih. Počasi so poginile, za njimi pa so ostala ogromna ležišča na morskem dnu. Na ležišča so nanesle reke in morski tokovi toliko peska in blata, da je nastala trda plast peščenca. Maščoba teh alg je bila sto in sto tisočletij podvržena posebnemu destilacijskemu procesu, posledici zemeljske toplote in ve- likega pritiska. Voda iin plini so se odločili od mašč in preostali sirov petro* lej je zbog velikega pritiska na daleč prepojil peščenčeve sklade in izpopolnil vse prostorčke. Po dolgih vekih je prišel človek in njegovemu iznajdljivemu duhu je uspelo najti način in sredstva, da tudi te vrste naravnih zakladov izrablja v svoj prid. Po krivici se torej pritožujemo o prirodi, češ, da mačehovsko skrbi za človeški rod. iNarobe: priroda je že v dolgih pravekih skrbela za nas in zbirala ogromne količine energijskih rezerv. Mi depinal, u pliizjcer-milje-da ka sip-sinjale.)) 20. LA LIGNE1 AERIENNE2 ANTIBES3-AJACCI04-TUNIS5 VA ETRE6 OU-VERTE7 AU SERVICE8 POSTAL9. Le secretariat10 general11 des P 7. 7.12 communique13 la note14 suivante:15 La ligne aerienne Antibes-Ajaccio-Tunis sera16 ouverte au service postal a partir du17 24 fevrier courant.18 Les departsie auront lieu:20 D'Antibes, les lundis21 et jeudis,22 k 8 heures23 (arrivee24 š Tunts le jour meme25, vers26 16 h.27 30). De Tunis, les mardis28 et vendredis,29 a 8 heures (arrivee a Antibes le jour meme, vers 14 h. 30). Les surtaxes30 applicables31 aux cor-respondances32 a acheminer33 entre34 la France35 et la Corse, d'une part,36 et la Tunisie,37 d'autre part,38 sont39 les suivantes: jusqu'š40 10 grammes 0 fr. 80 de 10 a 20 grammes 1 fr. 30 de 20 & 50 grammes 1 fr. 80 de 50 ž 100 grammes 2 fr. 50 au-dessus41 de 100 grammes 2 fr. 50 pour les premiers 100 grammes, plus42 1 fr. 50 par 100 grammes ou fraction43 de 100 grammes d'excedent.44 (Le Quotidien, 24. 1.1927.) 1 (la-linj) 2 (-erjsn) m. aerien (aerjr,) 3 (očtib) 4 (ažaksjo) linija, črta, proga zračna, zrakoplovna [mesto ob francoski Rivieri] [glavno mesto otoka Corse (kors), it. Corsica] (tiinis) [glavno mesto istoimenske franc. province v Sev. Afriki] gre bit. == bo odprta 6 (va-etr) 7 (uvert) m. ouvert (imr) ouvrir (uvrir) odpreti, otvoriti 8 (o-ssrvis) [mesto: a le service] za oromet 9 (postal) ooštni; ž. postale 10 (b-sakretarja) tajništvo 11 (ženeral) splošen, glaven se bo J oivorila 12 (petete) okrajšava za Postes, Tčlč-graphes, Telephones (oost, telegraf, telefon) io li ia glavno poštno ravnatelstvo 13 (komiinik) priobčuje c mmuniquer (komunike) priobčiti, objaviti 14 (la-not) orcazka, objava 15 (suivat) sledeča 16 (sra) bo 17 (a-partir-dii) od . . . naprej 18 (k Ti) tekoč 19 (le-depar) odhodi 20 (огф h 6) se bodo vršili avoir lieu (avwar ljo) vršiti se [dobesedno: imeti prostor] ob pondeljkih in torkih ob 8 uri k prihod isti dan proti, okoli 2' (le-ladi) (e-žodi) 23 (a-Uitcer) 24 (arive) 25 (b-žur-m£m) 26 (vsr) 27 okra,šava za heures 28 (le-mardi) ob tcrkih 29 (e-vadradi) 31 (le-surtaks) 31 (aplikabl) 3! (o-korssptjidas) 33 (a-ašmine) 31 (atr) 85 (la-fras) 36 (diin-par) 37 (la-tiinizi) 38 (dotr-par) 39 (sffi) 4) (žuska) 41 (o-dasii) •2 (p u) ali (plus) 43 (fraksjfii) " (ekseda) in petkih dodatne pristojbine uporabne; določene za korespondenc j, za dopisovanje za napoti i, odpravili med Francija na eni strani [ali Tunis] Tunizija na drugi strani so do nad plus, več, in še ulomek, del prebitek Razlaga. 12. Tedenski dnevi. Les jours de la semalne. (le žur da la-smsn) (dimžš) nedelja (lodi) ponedeljek (mardi) torek (nurcradi) sreda ^žodi) četrtek (vždradi) petek (samdi) sobota Vsa imena dnevov so moškega spola 13. Sedanjik pomožnih glagolov avoir (avwar) imeti in etre (etr) biti. j'ai (že) imam tu as (tii-a) imaš dimanche lundi mardi mercredi jeudi vendredi samedi il a (i la) ima nous avons (nu-zavtS) imamo vous avez (vu-zave) imate ils ont (il-zćs) imajo je suis (že-siii) sem tu es (tu-«) si il est (i-le) je nous sommes (nu-SDm) smo vous etes (vu-zst) ste ils sont (il-sw) so Glagola avoir in etre se zato imenujeta pomožna glagola, ker se z njih pomočjo tvorijo oblike sestavljenih časov. Une assoclatlon1 d' idees.- — Comme3 c'est4 joli,5 le Nil6 quand7 il deborde!8 Mais9 h quoi10 penses-tu?u — Je pense que12 ?a13 doit etre14 comme ?a15 ž la maison16 laisse17 le robinet18 ouvert!19 jai (ii-nasasjasjui) zve a, veza, asociacija (ide) misli (kom) kako (se) to je (žali) lep, -o; ljubek, ljubko (la-nil) [reka v Egiptu] (ka) kadar, ko 8 (til-deborde) poplavi, stopi če-, bregove deborder (debarde) poplaviti, čez bregove stopiti 9 (ms) 13 (a kwa) 11 (pis-tu) penser (oase) Г2 (ka) 13 (sa) skrajšuna i'. 14 (dvva-tetrj devoir (davwar) 15 (kam-sa) 18 (ala-mszoi) 17 (že-hse) laisser (kse) 18 (U-robins) i' (uver) toda na kaj misliš ti misliti da cela (sla) to mora biti morati [kot to]; tako v hiši; doma pustil sem pustiti [vodovodna ] pipa vodovod cdprt 21. NOUVELLES1 DU JOUR2 Le roi3 des Serbes4 a 1' EIysee.5 Le roi des Serbes, Croates6 et Slo-venes7 a rendu visite8 au president de la Republiqe,9 hier,10 au palais11 de Г Elysee. Les honneurs12 militaires13 lui14 ont ete rendus15 dans la cour16 du palais par un bataillon17 du 5e regiment d'infanterie.18 1 (nuvel) 2 (dfl-žur) 3 (la-rwa) 4 (de-serb) s (a lelize) novice \ dnevne od dneva j novice kralj Srbov v Elizeju [palači predsednika Francoske republike] Hrvati Slovenci je napravil obisk, je obiskal napraviti, narediti 9 (o-prezida-dla-repflblik) predsedniku republike včeraj [skrčeno iz: a le p.] v paiači časti (edn. 1'honneur) vojaške mu so bili izkazani na dvorišču bataljon 18 (dii-sSikjsm režim* dfjfatril petega pehotnega polka 6 (kroat) 7 (slaven) 8 (a-ridfl-vizit) rendre (radr) •o (jer) " (o-pah) 12 (le-zanoer) «3 (milite) 14 (Jfij) 15 (ф-tete-radii) '6 (di-la-kur) 17 (s-bataj