NatisoY 15.000. "jjgjjj
5 kil
It,leta . . 8 iroka,
.Sijerc" izhaja  vsaki ftidc, datiran z dnevom
naslednje nedelje. poCnina velja za Av-siio: za celo leto Store, za pol in četrt Hi razmerno; za Ograj 4 K 50 vin. za celo k«; za Nemčijo slane ucelo leto 5 kron, za ■eriko pa 6 kron; odnigo inozemstvo se Mlini naročnino z ozi-visokost poštnin. Naročnino je plato naprej. Posamezne !sv$eprodajajopo6v. ■dništvo in uprav-ilvo se nahajata v hjc gledališko po-■ Štopie štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/. strani K 16, za '/, slrani K 8, za >/„ slraoi K 4, za '/•• strani K 2, za '/«4 sJrani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Štev. 36
V Ptuju y nedeljo dne 3. septembra 1911.
XII. letnik.
boljših I K SO h; I K10h;l
•lih, Sli-1 llaumal
; belega I Iranko. I
glavne I K na-j
t se ne I
■■ vio.r
ne bode  brezvestnosti konca?
Nekateri   slovensko - prvaški  listi poročajo, ierikalni   poslanci   v    štajerskem deželnem zboru nočejo s s v o-iločinsko obstrnkcijo ponehati ruda bode- vsled  tega   deželni   zbor Bfttme   razpuičen.   Kdor   pozna   brezobzirnost lil. Korošca   in   njegovih   nesramnih   pajdašev, nadalje  čita v revolverskem  tonn   pisane talne zakotne lističe, kdor končno ne prezre, lil» pričeli   klerikalci   ravno v zadnjem   časn Ita divji način  celo   proti   velepomembni   c. k. IheJjski dražbi hujskati, •— ta bode rad verjel, [i j; na preje omenjeni vesti nekaj resničnega. ko resnično pa je, da mora nastati v šta-[jnkem   prebivalstva    velikanski   vihar, >bi klerikalni brezvestneži   edino iz najgrših eizdajskih    političnih    vzrokov   deželni   zbor lil.
Ali ti gospodje res ne poznajo ljudstva? i klerikalci res ne vedo, da je to „dobro slo-asso katoliško ljudstvo" izmozgano, izprešano [Wno? Ali se ne bojijo, da ne bi nakrat pre-potrj>ežljivost in da bi ljudstvo v obupu d? Ali vsega tega duhovniški politiki, ki detvo in Boga izdali ter prodali za lečino ite svoje stranke, ne čutijo in ne pomislijo ? ikasila do vremena, — to naj po-trialistična  protiavstrijska  klerikalna  go-
►
sem že trpi vso štajersko prebival-klasti pa spodnještajersko vsled zločinske cije v deželnem zboru. Ljudje so že potoma obupani, nimajo več veselja do dela, grade, ki jim je tako nehvaležna. strani ne prihaja pomoči, — slo-Mtki klerikalni poslanci pa razbijajo po deem zboru in ne dopustijo nobenega gospo-tega dela. To je naravnost nebo-tfijoča brezvestnosti In zdaj pride še ijše. To leto ne bode tako lepo končalo, ka-je to v spomladi pričakovalo. Solnce je prepekalo, žemljica je metre globoko ., otava je izostala, povsod slaba priča-jnurja. Toča je tudi divjala, hmelj je uničen, malo, živinoreje pa v naših krajih :i!ti večnih nesreč itak že skoraj več nimamo. obode nesrečnemu kmetu poma-;ii - S praznimi besedami in obljubami in do-Mfimi frazami, s sladkimi pridigami mu bodejo ioreriski klerikalci „pomagali." Zopet mu Mejo dajali kamenja namesto niha! Na Dunaju in v Gradcu pa se bodejo iwnsko-klerikalni poslanci po koncertih zali ter slovenskemu kmetu smejali. Kaj po-jo vse obljube, ki se nikdar ntf: izpolnijo ? Klerikalci hočejo štajersko -deželo „iz na-ih ozirov" raztrgati. Oni hočejo „iz sloven-•sii. ozirov" kmetijsko družbo razbiti, oni h o-Jljobrez nadzorstva sami z dežel-liui in sploh javnimi denarji go-^pjdariti. Dežela in ljudstvo sta jim le na krava.. .
Le v svrho  dosege teh ciljev  hočejo kle-cizobstrukcijo v štajerskem de-
želnem zboru nadaljevati. I zanaprej se na komando duhovniškega hujskača za kmeta no emo delati. . . In tako bodejo prišle bržkone nove deželne volitve...
Nam je to prav! Naj pridejo volitve! Sli bodemo zopet med ljudstvo in z nami bodejo §li vsi, ki imajo le še iskrico ljubezni za ljudstvo! Povedali bodemo temu pod klerikalnim jarmom trpečemu ljudstvu, kako se ga slepi in odira. In polagoma bode prišlo to od klerikalcev v revščino pahnjeno ljudstvo do prepričanja, dajetreba klerikalno z bičemiz dežele pognati, kajti drugače se mora dežela v gospodarskem oziru  izkrvaveti.
Klerikalci hočejo boj, — mi ga sprejmemo !
Politični pregled.
Deželni odbor štajerski odpovedal je vsled kuge na parkljih in gobcih vse letošnje oglede goveje živine na Štajerskem. Določene dobitke se shrani za prihodnjo leto.
Naraščanje   državnega   dolga.   Avstrijska
kontrolna komisija za državni dolg podala je generalno svoje poročilo za leta 1895 do 1900. To poročilo kaže naravnost gorostasno naraščanje našega državnega dolga v zadnjih 15 letih. Splošni državni dolg se je sicer za 2949 milijonov znižal. Ali državni dolg v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel se je več kot podvojil; narastel je od 27877 milijonov kron na 552466 milijonov kron ; obrestna potrebščina se je zvišala po 110 milijonov kron. Skupno vidimo torej kot uspeh zadnjih 15 let, da se je kapital dolga za 2500 milijonov kron zvišal, obresti dolga pa za 12 milijonov. Pa pravijo, da na Avstrijskem ne napredujemo . . .
Proti omejitvi praznikov, kakor jo je zapo-vedal papež, so se oglasili razni škofijski glasovi. Začetkom septembra nameravajo avstrijski škofje napraviti sestanek, na katerem hočejo sestaviti seznamek pomislekov proti znižanju števila praznikov. Radovedni smo, kdo bode zmagal, papež ali škofje!
Na Portugalskem so izvolili prvega predsednika novo ustanovljene republike. Izvoljen je bil generalni prokurator d' Arriaga. Cela vrsta držav je novo republiko že priznala.
„W   *«->.*  »i   ■ ••*,
KKKKKXKKKKXXXKftKftftttft
I, Dili
Raznesla se je vest, da se dne 5. septembra v Ptuju ne bode vršil živinski sejem. Ta vest je napačna,
kajti sejem se vrši.
Odpovedano je le ogledovanje govede, sejem pa ni odpovedan! Torej pozor!
WXXWWXKWWWKWWWWWWWWH
Dama
ki drži kaj na zdravo negovanje ko?.o, ki hote r.la*ti pege odstranili ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umira se edino z
,Steckenpferd' lilije-nim  mlečnim milom
(uiamka „Steckenpferd") od Bergmann I Co. Tetitsei i. t Kos za 80 h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd.
Dopis
si.
Središče. Ves začuden čital sem v predzadnji številki Vašega cenjenega lista o našem vzornem občinskem gospodarstvu. Pred kakimi 10—20 leti še bila je javna tajnost, da ima naša občina premoženje; vsak tržan bil je ponosen na to dejstvo in nikdo se ni vznemirjal za bodočnost. A glej! 50.000 kron imamo sedaj dolga, in — ironija našim prvakom in zagrizenim sovražnikom druzega naroda! — nemškega dolga 50.000 K imamo. Zdaj bil je spet Nemec dober, da je malo zaklenkal v občinsko kašo, ki je bila že prazna kakor la-stovično gnezdo o Božiču. (Nekaj je tudi pozimi notri! ? Opomba stavca). Še bolj začuden sem pa bil, ko sem čital, da je naš „Josip" celo nemški predlog podpisal; in kakor sem videl je to precej dobro prestal. Samo kuca se mu še včasih, a to baje po z a p r a v 1 j e n i h, od naših pradedov prigospoda rjovi h srebrnjakih. Da, da „Josip", kaj ne, še „Josef Schinkho" bi se podpisal, če bi nemški dajalci denarja, če bi nemški upnik; če bi nemški denarni zavod to zahteval! „Straža" (mariborski slovensko-klerikalni list) se tudi čudi, da je „vicegeneral" umirajoče (ali že mrtve) natodrie stranke, trški „župan" in „vzoren narodnjak" podpisal nemški predlog. Ker je bil predlog nemški, izdati je morala sodnija tudi nemški sklep t nemškim naslovom; vse to je vtaknil „Josef Schinkho" mirno v žep. Ce bi mu sodnija kako drugo uradno pismo z nemškim naslovom poslala, ne bi ga Bprejel in ga nazaj poslal z opazko „nemški ne razumem", kakor je že to ne samo opetovano storil sodni-jam, ampak tudi drugim uradom. Pri nemškem predlogu pa je znal nemški ? Tukaj je torej le dvojno mogoče: Ali res ne zna nemški, ali pa le ob „posebnih prilikah". Če ne zna nemški in je podpisal predlog, potem1 izrabljal se vsoj urad, zna pa nemški in je podpisal le ta predlog in sprejel nemški sklep — kaj pa je potem to z ozironl na dejstvo, da drugih nemških pisem ne sprejema? To je tista Bnarodno-prvaška-za-griženost", to je tista hvalisana „ slovenska zna-čajnost" ! Sejmove za žrebiče bi se rado ustanovilo, — tu naj pridejo Nemci in prinesejo denar; če zrase vina, naj pridejo Nemci! Kjer je kaj za dobiti od Nemca — tam je prvakom a la Vanček in Josip všeč, v drugem oziru pa, če bi Nemec kaj hotel, ja če bi v „trg" (z troto-arjem polno kravjakov) le na izlet prišel, potem le vkup, le vkup tržani, narodnjaki — slovenski trg je v nevarnosti, Nemec je tu,  treba ga
PO   UŽiVžtnill   Od   SadlO   89 PriPoro{a Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje.
z „ narodno navdašenostjo" pregnati, ali ga tak „štenkati", da nikoli več ne pride. To se je pa ne le Nemcem zgodilo, se je tudi Madžarom. Najboljše se od srediških prvakov sprejme sorodnik krucov, cigan, — rekel sem od p r-v a k o v. Na čast Središčanov se mora namreč reči, da je večina mirna, zadovoljno živi; le nekaj voditeljev ima celo komando — in navadni kmetje so premimi, da bi se npali kaj tej komandi protiviti. Vejo namreč, da je joj če kdo ima drago misel, nego „oberkruci-belo-ru-dečo-modre-barve". Taki tihi smo tudi mi „Šta-jercijanci". A prišel bo dan, ko se zdramimo, prišel bo dan, ko bomo pomedli z zadnjimi na-rodno-prvaškimi mogotci. Kmetje udarili bojo s pestjo na mizo, da se bo strahoma prvaški generalštab v kotičke poskril in se"ne bo upal več na beli dan in gospodarili bodo spet kmetje in drugače bo zgledalo v trgu. Kmetje, vzdra-mimo se, glejmo, da bomo dosegli spet čase naših pradedov in dobro, pametno, pošteno gospodarstvo z občinskim premoženjem!
„Mali Josip." (Opomba uredništva: Ker se ta članek in od „Središčana" nam uže v zadnji številki naznanjen in sedaj upošljen članek skoraj strinjata, bodemo drugi članek ob priliki priobčili). Sv. Marjeta Dplj. V štev. 32 od 6.|8. 1911 je prinesel „Štajerc" dopi3, v katerem je g. nadučitelj Achitsch dokazal v mirnej, nepristran-skej besedi nujno potrebo razdelitve naše občine sv. Marjete. Ta dopis je zakotnemu, klerikalnemu dopisniku „Slov. Gosp." možgane tako zmešal, da se ta kujon podstopi v zadnji številki „Slov. Gosp." zopet blebetati o naših razmerah, ki ga, takoj rečeno, toliko brigajo ko Marječane lanski sneg. Ker je stvar razdelitve naše občine jako pereče vprašanje, blagovoli mi dragi „Šta-jerc" tudi nekaj besed. Clankar „SIov. Gosp." sam ne razume kaj piše. On trdi da so Prepolje polit, občina. To ni res, ampak polit. obč. je sv. Marjeta Dplj. Dalje trdi da bodejo davkoplačevalci dva župana in dve županstvi plačevali. Vbogo revče! Kaj ne veš da se 240 K lahko razdeli v 120 K + 120 K ali 80 K + 160 K itd. Seveda, zmešanim možganom je ta račun pretežek. Kako pa misliš zaradi šole ? Šola se bode morala razširiti. Da bodejo stroški, to vemo, a vemo pa tudi da se ti zaradi razdelitve občine ne bodo niti za en vinar povišali niti znižali. Kaj se plačila tiče, imamo že finančnega ministra naprošenega. Tudi za margečki „turm" se boji, da bi se podrl. Ne bo se ne. Ta je stal pred njim, stoji in bo stal za njim. Stara šola ki občino nič, le kraj. šols. svet briga, se obrestuje dovolj. Če bi se prodala, bi pač morali nadučitelju plačati kvantir, ki bi presneto drag prišel. Gmajska hiša nese 80 K obresti. Ni to dosti za kučo, ki je vredna kakih 2000 K; niso to 4% obresti? Dopisniku „Slov. Gosp." pa svetujem v imena vseh Marječanov, naj pusti zadevo razdelitve občine sv. Marjete Dplj. na-stran, kajti revček ubožček je itak ne bode izvršil. ampak to prepustimo g. Achitschu ki je za nas kmete, kočarje in gostače po našem prepričanju bil in bo. Zakotnemu pisaču „Slov. Gosp." pa svetujemu naj miruje, urugače ga pošljemo v bližino Gradca število 47. Prosim pa tudi da mi potrdite, da ni g. Achitsch tega članka doposlal.                            Eden za vse.
Opomba uredništva: Potrjujemo rade-voljno, da g. nadučitelj Achitsch tega članka ni vposlal!
Sv. Marjeta Dplj. Občinski urad sv. Marjeta Dplj. prosi za sprejem sledeče izjave : „Slovenski Gospodar" v zadnji številki od 24.(8.1911 stran 3 prinaša dopis, v katerem predmetuje v prvi vrsti g. nadučitelju Achitchu in v dragi vrsti množini naših občanov politične namene zastran razdelitve občine sv. Marjete. Odstranjenje zdaj-šnih, neznosnih razmer je le mogoče potom razdelitve, kakor jo je opisal naš nadučitelj g. Achitsch v „Stajercu". V seji od 16.|7 1911 občinskega odbora sv. Marjete Dplj. se je enoglasno sklenilo prositi za dovoljenje te razdelitve na primernem mestu, ker je delitev davčne občine Prepolje in polit, občine sv. Marjete Dplj. izrecna želja vseh davkoplačevalcev Prepolj, Trnič in sv. Marjete Dplj. in se je g. Achitsch naprosil, da v zvezi z občinskim uradom stori S potrebne korake, ktero težavno delo je tudi ra-
dovoljno prevzel. Občinski urad obsoja najostreje zahrbtno rovanje proti delu, ki bode služilo le v korist vsem občanom, v vrnitev reda in miru med njimi, in izjavi, da bode brezobzirno deloval na dosego svojega cilja. Občinski urad sv. Marjeta Dplj. 27.|8. 1911. Jurij Gojčiž, župan, And. Kirbiš. Odborniki: Johan Rodošek. Anton Alles, Lukas Frak, Mihael Pesek, Franz Sagadin.
Mursko polje. Mi imamo „Križevsko opekarno". ki je zares polna križev in težav. Babilonska zmešnjava je bila že od začetka; sedaj pa je prišlo to podjetje do meje, katere še ne najdemo v nobeni mapi. Ciglanica je bila „notri žegnana" in sicer ob ogromni ter raznovrstni asistenci odličnih društvenikov in rojakov. Od tega dneva je preteklo že precej časa. Bile so viharne urice! Mi kmetje, ki podpiramo vse, kar je le količkaj narodnega, smo bili veseli, da imamo na krasnem murskem polju velikansko glinasto podjetje, ki temelji na pristni narodni podlagi. Upati je bilo, da bode nesla velikanska opekarna tudi istotaki dobiček. Vršila se je seja za sejo. Sedelo se je in zopet sedelo. Lepa narodna ideja nikakor ni zamogla zvaliti ; — iz lepih jajih imamo danes le primerno število smrdljivih žlaprtkov. Da, da, to so pravcati „zaprtki", kajti iščite jedro, iščite zdrave razmere sploh — ne bote jih našli. Čudili smo se, da ne grejo tisočaki kar živi v društveno blagajno. Oče Jureš Lujz, ki so pobožen kmet in seveda tudi pošten mož, so se trudili noč in dan; niso zahtevali skoraj nobenega plačila in tudi nobene zahvale. Storili so vse le Bogu na čast, bližnjemu v korist. Njihov polbrat in duševni vodja našega glinastega podjetja dr. Karol Grossmann, slavnoznani lutmerški advokat in posestnik, se je trudil istotako in je delal celo čudeže. Bili so čudeži vseh čudežev! Toda niso dobili višjega in pristojnega potrjenja. Zdravi možgani, kojih še ni umorilo nobeno umetno gnojilo in nobena ke^mjčna tinktura, so začeli misliti natančneje in"'končno je pod navadno kvokačo na glinasti podlagi močno zagrmelo. Zaškripalo je v potrtih vozovih in stari štemplni so se nasmehnili v obcestnih jarkih. Slabi časi so, nobenega žegna več. Mi zvezarji smo na murskem polju v ogromni večini, sami pobožni ljudje, ter se ne bratimo z dragimi, tudi z zidovi ne. — Mi damo Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Radi čitamo ,Štajerca"; on bi moral postati vsepovsod naš evangelij, kajti v njem je in se zrcali živa resnica. V kratkem bodemo poročali o ljubki bilanci našega glinastega podjetja, omenili nekaj lepih prizorov   iz židovsko-slovanske   vzajemnosti   ter
natisnili tudi sliki velikih tovarnarjev in gospodov Jureš Lujz  in   Grossmann  Kari spodu uredniku murskopoljske pozdrave!
Kmet! Pola. Dragi „Štajerc", prejmi od mene kaki   dopis;   kot stari naprednjak   Vas bj cenjene   bralce   gotovo   s tem   dopisom nt razveselil, ko sem že dve leti tukaj v tej pij kameniti Poli, pa  veselega   še   nič  doživel danes   večera.   Prvo   veselje   sem čutil dam sebi, ko smo sprejeli   našega   prestoloiiastedii Franc Ferdinanda zelo slovesno; mudil se malo Časa tukaj,   mimo   peljoč se iz manenj iz  Dalmacije.   Priredili   so mu   takoj zelo a krasnega; celo vojno luko (Kriegshafen) eojj svetili z električno lučjo, cele vence lučic   je   bliskalo   v   morskih   valovih morja. Lahko rečem do 1500 lučic je razs?ei| morje. Stari zid „ Arena" so pa zažgali z nim ognjem tako,   da je bilo   videti kakor i bi cela Arena bila po noči od solnca razsvetljeni] res nekaj zelo krasnega. Hodil sem že Bog m kje po dragih krajih, pa kaj takega še v mu nisem   doživel.   Prestolonaslednik se je pripeljil po morju s torpedobotom, zvečer ob 8. uri, in i ročno odpeljal   po dvornem vlaku na Danaj vlak je ga lahko vsak videl,  ko ga je ogromi množica od obeh straneh obkolila. Vojaštvo m je naredilo   parade,   in godbe  vojne  mornaiij in 87. pešpolka sta mu zaigrali precej razli kosov.  Ljudstva je bilo   natlačeno   toliko pti vojno luko kakor mravelj.   Kaj takšnega ta g meniti kraj   Pola   gotovo ni doživel,   kajti tudi ni bila   Pola   zmožna.   To   Vam  spon kot Vaš sodelovalec. Bodite mi pozdravljeni A. P. rojak lepe Štajerske.'
sebi
Cesarski spomenik v Earlsbadu.
Te dni so spomenik cesarja Franc Jožefa I. v Karlsbadu odkrili, katerega kaže naša današnja slika. Spomenik so darovali gostje iz Nemčije v večni spomin na 80. rojstno leto našega cesarja, ki je najstarejši med evropej-skimi vladarji. Predsedstvo spomeniškega odbora je imela vviirtemberška prince8inja Werra. Spomenik sam je izvršil nemški mojster profesor Eugen Boermel. Mesto Karlsbad dalo je doti čni prostor brezplačno na razpolago. Spomenik stoji na najlepšem prostoru mesta, v Bethovenparku. Delo je naravnost krasno. Iz skupine skal raste granitni podstavek v ednostavnih formah, na katerem stoji 3'/s metrov visoka cesarjeva podoba v generalski uniformi. Na zgorajšnem delu podstavka je bronasti obroč lovorike, ki nosi spredaj avstrijskega orla in cesarsko krono. Spodaj sedi ženska podoba (aSprudelfee"), ki predstavlja boginjo Karlsbaških toplic. Ob njenem vznožju pa drži habsburški lev zvesto stražo. Bronasti spomenik je vlila firma Gla-denback v Berlinu. Spomenik hranil bode slavo našega sivolasega vladarja še za bodoča stoletja.
Das Denkmal fur Kaiser Franz Joseph Lin Karlsbad »on Prof. Eugen floermel, Grunewald-Berlin 1911
Go-
kt nevarnost pa se še valed dveh okoliščin (»ovito poveča: čas žetve pade po navadi v ■ vročine in nje sledeče saše, katera povzroči ift pomanjkanje vode. Snša odpira besnim lenam vse dari, pomanjkanje vode pa jemlje
, plamenam odločno nasproti stopiti. Kako nastane ogenj ? — Edino zaradi lahko-ravnanja s ognjem ali zaradi zločinih dejanja blaznih ljudi. Da se kaj samo ob ti vname, je pri današnji vrsti gospodarskih |iopij, kjer je dovolj za zrak skrbljeno, sko-j izključeno.
Neprevidno, lahkomiselno ravnanje! Vsa |da so potrošena s slamo. Treba je le gorečo ilico, konec cigare, pepela iz pipe proč vreči ahko nastane velikanski požar, ki spravi fiko eksistenco in življenje v nevarnost. mo ne nastanejo samo hišni požari, marveč H poljski, travniški ter gozdni požari skoraj pljučno zaradi neprevidnost« izprehajevalcev. Inkdo naj bi si vsled tega jwed očmi držal, faso splošno nevarno je neprevidno ravnanje z in ločjo. 'Oj, da bi se "vsakdo vsaki dan temeljne stavke spominjal: 1. Pazi pri kaden.ju! Najedaostav-neša navodila reda ti prepovejo, da enesna-li stanovanje s proč vrženimi užigalicanci, os-iiki stnodk ali pepelom ic ,pipe; ali v stano-tojn napravi lahko metlja takoj red. Bodi pa H v prostem previden, kjer je tam tvoja ne-prtvidnost lahko za mnoge revama. Afco si doli kadil, ipotem pazi, da ostanki tvoje zabave |hprovBročjjo bede!
i 2. Ne kupuj žveplenk! Pač ti dajo ;e vrste cžigalice marsikateri dobiček, ali one ■ijo tadi 'nevarnost, da se jako hitro "vnamejo, ik) le eno -zgubiš.
3.  Ne rabi nikjer odprte luči! v hleve, ne v gospodarskem poslopju, ne v i in ne na stranišču. Ena sama slamica, ena
Rfovina, en  košček   papirja   povzroči   pri   od-i lači lahko požar.
4.  Bo'di previse-k pri rabi snovi, seltuhko vnausej-e,   kakor   a.   pr.   pri
Ji, masti,   limu,   špiritu,   petroleju,   bencinu, foido. itd.
5.  Ne pusti na k die r o t r o k-e brez isacega n a d z o r st v a v hiši!
|   6. Ne   pusti   slame   okoli   svoje
jliše po ti eh 1 eža-t i!
I 7. Predno g r e<š s:pra ti, preglej šel
|»krat vse kote tvoj.ega posestva!!
i   8. Dr-ži   si   ojstrega   domačega
pia, da te obvari pred neznGnimi   dvomljivimi
popači!
I   9.  Zapovej   vsem,  ii so   v   hiši,
Sito pre vd d n o s t   gled*   ognj»„   tako
(isti poslom, poletnim gostom itd.
[  10. N e ta m n d i trojega  posestva
pametno p <r o t i požaru zavarowati!
Ti stavki -veljajo v prvi vreti zato, «3a se nenj prepreči. Ako pa ogenj vMjub tej pasvid-nti nastane, potem naj sledeče določbe res-|nui dela požarnih bramb pomagajo:
1. Ponoči nsj bode dvorišče prosto  od vojni ia poljedelskega orodja. |   i. Prostor za uvoz naj bode   vedno
~   3   —
tako   da   zamore v potrebnem  slučaju   požarna bramba takoj in neovirana do dela priti.
3.  Vodnjak naj se lahko odkrije; ne dajaj na vodnjak posode in druge predmete.
4.   Vrata pri hiši in v hlevu naj se lahko in hitro  odprejo.
Zdaj še por besed o požarni brambi sami. Krasni napredek, ki so ga požarne brambe avstrijske od 1. 1870 naprej doživele, vidimo jasno iz številk: Leta 1870 bilo je v Avstriji samo 331 požarnih bramb; do leta 1906 naraslo je to število na 11.000 s skupno 400.000 možmi V mnogih krajih so poleg domačih požarnih bramb tudi fabriške in je v takih krajih lahko proti nevarnosti požara nastopiti. Drugače je v krajih, kjer ima 3 do 5 in še več vasi le eno samo požarno brambo. Že dejstvo, da konjev ni takoj na lici mesta, oteži hitro delo gasilcev. Saj so ravno v časa žetve konji hudo izmučeni in se jih že zaradi živinskega varstva ne sme prenaporno rabiti. Tudi znamenje ognja in slnžba v shrambi požarnikov potrebujeta mnogo pre-memb.
Pred vsem bi bilo tedaj potrebno, da se (vsaj v času žetve) vpelje povsod stalno nočno službo, ki bi jo naj izvrševali člani požarnih bramb. Ureditev gasilnih voz in alarmiranje gasilcev bi bila dolžnost te straže. Požari po končanem dela ia ponoči so najbolj nevarni; zato bi morala dva gasilca službo opravljati. V po-žamiški hišici naj bi bili dve postelji, pri njih pa orodje stražnikov. Nočni čuvaj bi straži ogenj naznanil, gasilec A bi moštvo alarmiral, gasilec B hi brasgalne pripravil ter konje vpregel, tako da se prihajajoči gasilci takoj lahko odpeljejo. Potrebne troške bi morala dežela in občina porajati:; saj ee gre zato, da se varuje lastnino in življeaje prebivalcev. Častna dolžnost v*« c eg a je,'da postane član požarne hrambe. Kedne vaje naj bi dfSazmožsost požarnikov še povišale, skupni obhodi, parade itd. naj bi ■tovariške medsebojno ljebezei in prebivalstvu zmožnost gasilcev pokazale.
Ako bi se *tse te nauke povsod vpeštevalo, potem bi bilo na tisoče manj fožarov in tisočkrat bi se lahke že nastali ogeaj hitro   pogasil.
Novice.
Ljubljanskim i kričačem ofcefii srhofilskih ta-mošnjih listov je menda zopet -dolgčas, ftadi 'bi zopet nemeke davkoplačevalce na srbski način nadlegovali in napadali. Slovensto-radikalno di-jaštvo priredi dne   17.   septembra  neko   veliko

Gotovo govejo juho
najboljšega okusa dajo IJEVE
kocke
alavno8t, ki naj bode obenem praznovanje obletnice krvavih dogodkov leta 1908. Znano je, kako se v Ljubljani take slavnosti praznuje. Zato je upati, da bode oblast divjanje gotovih prenapetih slovenskih krogov vstavila. Sicer pa večina tudi slovenskega ljubljanskega prebivalstva s takimi priredbami itak ni zadovoljna. Kajti dobička nima od tega nikdo, kakor k večjem »narodni advokati". Prebivalstvu samem pa je srbofilsko divjanje v gospodarskem oziru vedno škodovalo.
Iz Sporirvje-Stajerskega.
V sv. Lenartu slov. gor., tako se nam poroča — praznovali so preteklo nedeljo zaključek druzega šolskega leta na novi nemški šoli. Slavnost je vodil g. nadučitelj Flory. Na dnevnem redu so bile deklamacije, petje in telovadbe. Zlasti telovadba dečkov in deklic je našla mnogo odobravanja. Nežnejšega je tudi težko misliti, kador lepo deco, zbrano v različnih skupinah okoli grba „Schulvereina." Izgtopivši so dobili knjige in spominske listke v slovo. Udeležba pri tej lepi slavnosti je bila izborna in lahko rečemo, da je bilo vse splošno zadovoljno. Nemška šola v sv. Lenartu napreduje in bode i zanaprej napredovala!
Javna zahvala. Iz Šoštanja se nam poroča: G. Kari Emil pl. Haebler, graščak na Gutenbuhl pri Šoštanju je zopet svojo plemenitost dokazal in je podelil večje darove za razne potrebščine mestu Šoštanj. Tako je dal za izzi-danje nemške šole, ki bode s prihodnjim letom postala 3 razredna, veliko svoto 500 kron. Nadalje je podelil nemškemu otroškemu vrtecu 1'00 kron, prostovoljni požarni brambi 50 kron; tej je tudi obljubil, da ji bode pomagal pri nabavi novih rekvizit in uniform. Nadalje je kot 'čestilec petja podelil nemškemu moškemu pevskemu društvu BLiederkranz" 35 kron. Kot dobrotnik revežev se je zavezal, da bode v oskrbo revežev v Woschnaggovem zavodu mesečno 42 kron plačal. Samoumevno je, da se veseli mesto nad to velikodušnostjo in da se visokemu gospodu javno zahvaljuje z upanjem, da bode i zanaprej potrebščine mesta podpiral.
40 letnico kot kopeljski zdravnik praznoval je te dni g. dr. Jos. Hoisel v Rogaški Slatini. Čestitamo vrlemu možu iz vsega srca!
Čudna naturna igra. Iz F rama (F r aula e i m) se nam poroča: Zadnji četrtek je v Koprivniku pri Framu pri posestniku g. L. A p o č n i k vrgla krava popolnoma človeku podobno  tele.   K  temu  opomnimo
'■
5
h
Pazite natanko na ime MAGGI in var-| stveno znamko križeva zvezda. Druge kocke niso MAGGI-jeve.
Ukradena slika.
Ka Francoskem (in lahko se reče, p© <vsem ca umetnost savdušenem sseta) vlada ■voli kanaka racburjenost. Iz poslopja Louvme «7 Parian je aamreč naravnost oeverjetno evoto vredna «lika ,Mona Lisa" ali „Gia-oonda" izginila. Slika je mojstecsko delo velikega italijanskega slikarja Leonardo de Vincis. Za sliko, ki predstavlja v nedose-žerai umetnosti fensko postavo, hotelo se je že dva milijona frankov dati; pa francoska vladLa je ni hotela prodati. Leonardo de Vincis je tudi znano krasno sliko o Kristovi zadnji večerji napravil. O tatu slike, ki je 1 meter visoka, še ne vedo ničesar.
Zahtevajte
povsod
»Štajerca"
las aus dem Lohvps enfaveadets i
le sledeče: Dotični izrodek krave ima na vsak način le gotove slučajne sličnosti s človeškim otrokom. Govorice, da se je zgodil pri kravi zločin, ki se sicer v naših krajih klerikalnega po-neumnenja večkrat pripeti, in da je izrodek plod tega zločina, so napačne. Različna plemena Se ne morejo med seboj spariti. Na celi stvari je torej le neka slučajna podobnost. Bilo bi pa vsakakor zanimivo, ako bi se tndi znanstveniki za to zanimali!
Tatvina. Na sejma v sv. Jarju j. ž. je bila v spanja kramarja Jožefa Mozar denarnica z več kot 100 K ukradena. Dolžijo tatvine štiri fan-talinov,   ki  so jih v Šmarju zaprli.
Živa baklja. Pekovski učenec Kolar v sv. Jurju j. ž. se je polil s petolejem in se mu je obleka vnela. Dobil je smrtnonevarne opekline.
Krava in teleta v vrednosti 600 K so neznani tatovi posestnika Jakoba Slana pri Lju-tomerju ukradli.
Umirajočo našli so na cesti v Št, Vida pri Kozjem neko neznano žensko. Hoteli so jo v bolnišnico odpeljati; ali na poti jim je umrla.
Vlomilci so okradli posestniku Cilenšek v "Rraslovčah kovček, v katerem je bilo 1000 K denarja in hranilna knjižica za 8.000 K. V nekem polju so hoteli kovček izprazniti; ali pri temu so jih ljudje pregnali.
Požar. V Selah pri Brežicah je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Merkša z veo krmo in orodjem. Škode je za 5.000 K. Baje je neki Hrvat iz maščevanja zažgal. Požar-niki so s pridnim delom omejili razširjenje ognja. Nesrečni posestnik ni bil zavarovan.
Dva tatova na enem kolesu. Fanta Anton Kobale in Jože Majcen iz Konjic ukradla sta Matiji Zunko v Mariboru kolo. Potem sta se oba na tem kolesu v Konjice odpeljala; a tam so ju prijazni žandarji sprejeli in v še prijaznejšo luknjo odpeljali.
Pri sekanju dreves je bil delavec Vinko Mastnak pri Dobrni težko ranjen.
100 kron izgubil je 15 letni sinček železničarja Jalnnschka v Mariboru. Iz straha pred kaznijo je revež potem pobegnil. Doslej ga še niso našli. Denar je najdel neki inženir.
Povozil je vlak kmetico Frančiško Koster-naj pri sv. Jurju j. ž. Revica je bila na mestu mrtva.
Veliki požari. Prebivalstvo v radgonski okolici je hudo razburjeno, ker se požari nekaj časa sem grozno množijo, šele pred kratkem so v radinski kopelji nekega 16 letnega poži-galca zaprli. 21. p. m. pa je pričelo pri Kotz-becka v Radgoni goreti. V grozni hitrosti se je razširil ogenj na Schiitzovo gospodarsko poslopje. Osem požarnih bramb ni moglo ogenj pogasiti. Goreča slama je letela čez Muro in je tam tudi več hiš zažgala. Kotzbeck ima škode za 7.300 kron, drugi pogorelec za 1.670 K, Schutz pa za 6.628 K. Zažgal je postopač Alois Šifer. Ko so ga zaprli, je rekel, da je zato zažgal, da bi dobil v ječi brezplačno preskrbo. Tudi v Ver-hovcih je pogorelo troje hiš, v Kapelah pa We-beritschova hiša.
Ogenj. Te dni je zopet pospodarsko poslopje Kramarja v Slov. Gradcu pogorelo. Zažgali so otroci, ki so se z užigalicami igrali. Požarniki so preprečili razširjenje ognja; k sreči tudi vetra ni bilo. Škode je za 8.000 K.
Goveje kože v vrednosti 50 K ukradel je neznani tat v kolodvorskem   magacinu v Celju.
Pod „hunta" prišel je v Trbovljah rudar Franc Kunšek; zlomilo mu je večkrat roko.
Rudarska smrt. V Trbovljah se je rudar Jožef Grabner pri delu s strupenim plinom zastrupil. Ponesrečenega ni bilo mogoče rešiti in je umrl. Zapustil je vdovo in več otrok.
Požar v romarski cerkvi. V Sielah pri Slov. Gradcu je pričelo v natlačeno polni romarski cerkvi goreti. V hudem strahu so bežali romarji in se je le čuditi, da se ni zgodila večja nesreča. Več oltarjev je bilo hudo poškodovanih, predno so pogumni možje ogenj zadušili.
Zločinska lahkomiselnost. V Cerovcu pri Rogatcu je vladala neka živinska kuga. Občinsko predstojništvo pa tega oblasti ni naznanilo. Nasprotno je celo dovolilo, da se *rši tam živinski sejem. Na sejmu je vžitkar Franc Karlin iz Dola jedel meso od bolane živine in je takoj zbolel; v groznih bolečinah je nesrečnež potem vsled zastrupljenja krvi  umrl.  Oblast je uvedla
-.   4   _.
proti brezvestnemu občinskemu predstojništvu strogo preiskavo in bodejo krivci hudo kaznovani.
Neumno igranje. Z revolverjem igrala sta se v Mariboru Johau Heritschko in Jos. Mesa-ritscb. Revolver se je sprožil in je Mesaritscha smrtnonevarno ranil.
V cerkev vlomil je v Sv. Jurja pri Laškem trgu Andrej Drevenschek in ukradel precej denarja. Mežnar Peklar je tata zasačil, a ta se mu je iztrgal in je pobegnil.
Sejemski tat. Na sejmu v Laškem trgu odrezal je neznani tat nekemu posestniku žep, v katerem Be je nahajalo 1.200 K.
Mrlič V grmovju. V nekem grmovju v Mariboru so našli 60 letno čevljarjevo ženo Ano Hautle kot mrliča. Baje jo je vsled pijače zadela kap.
Dinamitna patrona se je sprožila v Trbovljah rudarju Alojzu Pirš. Odtrgalo mu je štiri prste roke. in ga sploh težko ranilo.
•    V sušilnici   gorelo je  pri  hmeljarju   Mihi Luževič v Petrovčah. Škode je za 2000 K.
Iz Koroškega.
Orglar Grafenauer igra, kakor znano, v državni zbornici prav žalostno in smešno vlogo. Za resnega ga nikdo ne smatra in kadar prične svoje šaljivke pripovedovati, zapuščajo i naj-pridnejši poslanci zbornico. Doma pa se dela Grafenauer kot najvplivnejšega in najdelavnejšega koroškega poslanca. In ker sam nima prav ni-kakoršnih zaslug za koroško ljudstvo, baha se 8 tujim perjem. Evo zanimivi tozadevni slučaj: V volilnem okraju Grafenauerja se je od znane strani pričela govorica širiti, da se je Grafenauer za nesrečne pogorelce v Uggowitzu v državni zbornici zavzel in da jim je državno podporo pridobil. Naglašalo se je celo, da je bil Grafenauer edini, ki je za nesrečne pogorelce skrbel in da je želeti še več takih poslancev . . . Kaj je na tej govorici resničnega? Res je, da je nemško-napredni koroški poslanec dr. Waldner takoj prvi dan po požara v državni zbornici vložil nujnostni predlog; tudi je šel takoj k minister8tvu in je zahteval ter dobil večjo svoto za pogorelce, ker bi ti drugače ne mogli svojih hiš zopet zgraditi. Občina Uggowitz spada namreč v volilni okraj dr. Waldnerja in ta je dobil tudi od vlade obljubo, da bodejo pogorelci čim-večjo mogočo podporo dobili. Grafenauer pa je šel in je na farizejski način šele drugi dan po požaru vložil interpelacijo, brez da bi zastopnika volilnega okraja o temu obvestil. Grafenauerjeva interpelacija nima prav nobenega pomena, bode romala v koš, kakor skoraj vsi Grafenauerjevi predlogi. Ali — klerikalni priganjači pa le kričijo, da je Grafenauer tisti, ki je pogorelcem pomagal. Ja, z jezikom se nesrečnim prebivalcem ne pomaga!
Preval je. Piše se nam: Celovški BŠmir" zopet tuli po naročilu  farških hujskačev in pri-
Fani Sa
iz Mititz \
V i Ml, k Tržil.
Pri Trnnk ; Težko r
Poi akob (
Jradec,
obstreE    f?**.*
lila.
liv, ki c ll je Pra orni lifi
naša napade, ki so zrasli  na svinjski trati sli pa  v doberleveških   lužah.   Po   ložah kvakajo žabe in kar se sliši od teh, ni kaj lepega. Mj pripustimo     črnnhom    kvakanje   v   celov&aj »Šmira".   Ali to jim še   ni   dovolj!   Začele so zdaj   te  črne   žabe   skakati iz luž in letati oi| hiše do hiše. Nesramno laž nosijo zdaj med r*| zavedno ljudstvo,   da je neki   tokajšoi trgontj ki je napravil elektrarno, in da so posestniki,KI imajo  električno  razsvetljavo   po  svojih som vpeljano, vse to na troške  občine   storili. Taty grdo laž   si   upa   razširjati    neka    nam   dobro znana tukajšna črna   banda,   ki  nima prav nobene   vesti.   Dobro   vemo,   da je   stala vpeljan1 električne   razsvetljave   tukajšnim precej denarja.   Vemo pa tndi,  da je v moral plačati isti,   kateri jo je pustil na[ Zakaj pa   se   črni   obrekovalci   ne   prepričajo t povišanju doklad ? Tega ne storijo,  ker bi ne bilo  mogoče  blatiti!   Bojijo se kakor vrag križa. Prihodnjič več!
Blazna ljubezen. V trgu Feldkirchen je ii nesrečne ljubezni frizer Tomaž Fusa mlinarico Willegger. Ranil jo je težko; potem pa je še sam sebe ustrelil in se je takoj mrtev na tla zgrudil. Gospa Willegger ni hotela nje-govih ljubezenskih predlogov uslišati in je ta nesrečneža do obupa gnalo.
Z automobilom zasledovali so orožniki Janša Šahner, ki se je pri Beljaku zagrešil nad »J kim 6 letnim dekleteom. Zločinca so vjeliin zaprli.
Kravo ukradel je iz paše neznanec viitb' rici Tekli Baumgartner pri sv. Lenartu. Kran je vredna 360 kron.
Zaprli so v Celovca kovača Albina Fnb| holzer, ker je neko kolo ukradel.
Smrtna nesreča.   Pri  žagi  g. Scarpa rj Spodnji Beli je ponesrečil Žagar  Venutti. lata mu je predrla trebuh. Bil je kmalu mrtev.
Vlomil je neki   tat pri   trgovcu v Krumpendorfu in ukradel blaga za 100 kron.
Zgorela je posestnikova   hčerka Ana Terk» cher v Ziegelsdorfa.   Prišla je namreč peči pre-blizo in je take rane pridobila,   da je v niči v groznih bolečinah izdihnila.
Požar. Posestniku   Skrejnig   pri  Velikofti je pogorela hiša z vsemi gospodarskimi posli in vso krmo.   Baje  je nastal ogenj pri bencl skem motorju. Škoda je velika.   Nesrečni pi stnik je pred 6 leti tndi pogorel.
Vlomil je neznanec pri posestniku Matnsck^ v sv. Primoža in ukradel   več   zlatnine, jedil in druzega blaga.
Pogorela je v Ladingu posestniku Sch, hiša   in gospodarska   poslopja z vso premi ter vsemi pridelki. Ogenj je vpepelil potem oddaljeno   sosedovo  Schramlovo hišo. Što j ako velika, o vzroku požara pa se ničesar
Z nožem sunil je v celovški okolici Pogačnik tovariša Janco in ga težko ranil.
L
ure
od fat novi
kri
j i ve. .2kr; bi bila jo al

; Nas Marl
Razširjenje kolere.
V zadnjih časih čaje se zopet od vseh strani o grozoviti bolezni koleri. Pri nas delajo oblastva in junaški zdravniki z vsemi sredstvi na tem, da se razširjenje te grozne kolere omeji, ali v nekaterih sosednih, pol divjih delih sveta se v tem ozira vse zanemarja. Prebivalstvo v teh krajih je neumno in neizobraženo, oblastva pa so nemarna in brezvestna ter ne napravijo nobenih varnostnih priredb. Tako se zavleče iz takih zanemarjenih krajev bolezen tudi v naše dežele. Glavni tabor kolere je danes Indija. V dolinah reke Ganges nmira na koleri vsak dan na tisoče ljudi; ponoči se odpelje mrliče na vozovih in se jih na grmadah sežiga. Tudi na Turškem se je zaradi nemarnosti oblasti kolera hudo razširila. Naša slika kaže zgoraj in spodaj v Indiji za sežiganje zbrane mrliče na koleri umrlih ljudi. Pogled na mrliče je naravnost grozen. K sreči se pri nas ni bati, da bi se kolera razširila.  Seveda je
pa tudi pri nas vsaka neprevidnost nevarna.
0it Cholera \nindizn.
5 —
Obkfadena je bila v Celovca natakarica jnrinek. Tat ji je ukradel 110 K.
Iz Stopnic padel   je v pijanosti hlapec Jos.
i t Beljaka. Obležal je mrtev.
V cerkvi aretirali so v Celovca Leopolda kar je 500 K ukradel iu več sleparij iz-
Pri delu padla je v Eisu kmetica Ana p'/i m globoko in si pretresla možgane. i raojena bode bržkone umrla. Pod vlak skočil je pri Arnolsteinu hlapec i Gradišnik. Bil je takoj mrtev. Vzrok sa-Kaje nesrečna ljubezen.
Loterijske številke.
je,dne 19. avgusta:    86,    9,    4, 64, 72. ■»26. avgusta:         73, 89, 15, 66, 23.
i V ulojih lftih prišlo se je v racionelnem gospodarstvu lo prepričanja, da je najbolje, ako se rabi pri zimskem lo^aje s Tomaževo moko, ako potrebno, pa tudi s kalila se ne doseže samo dobro žetev zrnja in slame 2e v !u, marveč v bodočem lelu se razvijajo tudi detelja in adi prav dobro. Zlasti po detelji dobi zemlja  intenzivno
Jraje i dušikom ter organičnim dodatkom.
; lUdilii, bolečine odstranjuj uri, vsako vnetje preprečujoči J(, ti ozdravljenju z njemu zavarovanih ran ugodno pomaga, IjPnStemu domaČemu mazilu iz   apoteke   B.   Fragner, c. k.
pi bfeiant v Pragi, ime   izbornega   domačega sredstva in se
|ttyt b mazilo vedno  bolj   razširja.   Dobi se   mazilo  tudi v
)fo siše ea industrijo. Vsled grozovite su5e je vodno jmavečih rekah tako padlo, da zamorejo mnogoštevilni pnjdi/oj promet le z največjo težavo obdržati. Ker ima po-|lii(av!jenje prometa prav občutne posledice, priporoča se kbttnitom vodne moči nujno nabavo rezervne moči. Kot lav prvi vrsti primerni moderni pa te nt-v en ti 1-1 o k o-;;inročo paro, kakor jih gradi svetovnoznana firma ktilaiz, Mannheim (avstrijska prodajalna pisarna Emil Honig-^Duaa, IX i). Take lokomobilc se lahko iz zaloge hitro pošlje ijk t par dneh postavi. Delajo t vsako kurjavo in tako šte-m ne morajo drugi motorji z njimi konkurirati. Malenkostna [»prostora, visoka rezerva moči, dolgo trajanje in lahko ravioli n Lanzovim lokomobilom ime, kakor ga nimajo izdelki H hip tvrdke na kontinentu.
[Posestvo
I oi Ptuja, 10 mi-plirw cerkve, na sredi i zidano poslopje z 0, lep sadonosnik, i, otč. paša za četo Tiri, brez plačila; ta fix u enega rokodelca, ■ ill trgovino; kdor žoli Juj te oglasi v osmih Ifeilor: Man Toplak, |lntii bei Wurraberg.
I iz boljše  hiše z dobrimi šol-jri&rali se sprejmeta ioi i mešanim blagom Iteberko, sv. Jurij
lifcjulni železnici     H05
Mi Špirita  Zettling
Tkffifc. se takoj ali
[ rekaj ozenjenih
Posestvo,
hiša zidana, 3 sobo, velbana kuhinja, 2 kleti, preša, goveji hlev, svinjak, remiza za vozove, 15 oralov zemlje, njive, travniki, gozd in 1 oral vinograda. V. ure od glavne ceste, se takoj poceni proda. Vpraša se pri lastniku Lorenz Lede-rer, Zgoraja sv. Knngota pri Mariboru.        810
za kovačnico se takoj sprejmeta pri Francu Ivaniiča v 816          Ljutomeru.
[hlapcev
Štirim sprejme. Isto-I sprejmeta   tam  dva za   zunanjo i.             804
Dekle,
k Šivilja, ki zna tudi fc * sprejme pri tr-■Mhud Stross, ,st:iri htiii- T Ptuju. .  811
Zenitna ponudba.
Mlad urar, ki ima nekaj denarjev, želi v zakon žensko brez otrok, in ne čez 35 let Staro, mora imeti 1000 kron premoženja; če je mogoče pisma s fotografijo, se vrnejo nepoškodovana. Ponudbe naj se pošiljajo na poste restate Labud (LavamOnd) No. 781, Koroško.            812
Vsakdo naj bi se prepričal,
■ je Praško  domače   mazilo v vsaki   hiši   neobhodno potrebno. I sera pokazalo se je oinehkujoče, vlačilno mazilo, 30 Prasko domače mazilo  kot  zanesljivo   sredstvo fjhoe. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, vpliva talilno in pospeši zaceljcnje ter zdravljenje. Hf Postna razpošiljatev vsaki dan. -JU ■ »b. Pri naprej plačilu 3 K 16 h ' lito*, za K "•—  pa  10   doz  franio 'e avstro-ogrske  monarhije pošlje. Iltli embalaže nosijo postavno depo-uaii varstveno znamke.
—— Glavna zaloga —^—
FRAGNER, c. in kr. dvorni
apoteka „pri črnem orlu"
frara, Kleinseite, ogel Nerndagasse St. 203. — Zaloge v apotekah Avstro-Ogrske.-----
Lahek zaslužek
i za fante in dekleta  že   od   13   let
i želite delati za mene predmete,
si lahko zaslužite   20—40  vin.   na
je lahko  in   brez  posebne  učenosti.
pojasnila in za vzorec od dela pošljite
[t inamkah, kateri  se Vam pa, ako delo
, nazaj   vrnejo.    Schnitzlerei-lndustrie
Poltschach No. 100.                     85i
Pozor pred manjvrednim blagom! Tomaževa moka
je za vsaki čas in za vse kulture najboljše   in   najcenejšo   gnojilo
fosforjeve kisline. Čistost, v&ebina
na skupni fosforjevi kislini ter na
oni, ki se v citronovi kislini raztopi
ter tudi fino ralenje pod znamko
»deteljice" (Kleeblatt)
znane ter v več kot  30  letni   rabi  najbolje;   priznane   Tomaževe moke se jamči od
prodajalne pisarne fosfatne moke čeških Tomaž-tovaren
Dnnaj L, Bauernmarkt 13.
193
Eno prav
lepo posestvo
ob cesti z lepim novim poslopjem s 5 sobami, novi hlevi z dobro vpeljano gostilno, amrsko kovačijo, ob zelo močni vodi z lepim sadonos-nikom, travnikom, brajdami, ki se bode letos do 10 polovnjakov vina naredilo, potem lepe njive in vrt se takoj zavoljo družinskih razmer po zelo nizki ceni proda. Natančneje pove Franz Pe-telinz iz Zgornje Polskave.               820
Pridna
prodajalka
za trgovino z mešanim blagom, zmožna obeh deželnih jezikov, solidna, se takoj sprejme. Pisma pod M. de Toma, Dobje pri Planini. Istotako se
sprejme tam učenka.                  sis
5000 kron zaslužka
plačam tistemu, ki dokaže, da moja čudežna kolekcija
=  600 kosov za le 6 kron   =
ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava Svlfc zist. Roskopf pat. žepna ura gre natanko in regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 1 araerik. zlato-duble paucer-veriiica, 2 amer. zlato-duble-prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, ki obstoji iz gumb za mansete, ovratnik in prša, 1 amerik. žepni nož 6 delov. 1 eleu. Žid. kravata, barva in muSter na Željo, najnovejši facon, 1 krasna igla za kravato s simili-briljantom, 1 nežna broša za dame, zadnja novost, i kor. garnitura" za toaleto na potovanju, 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik. batonov z imit. biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album za salon s 36 umet. in razgledi sveta, 1 krasni kolje za vrat ali za lase s pristnimi orientalskimi biseri, 6 indijskih vragov-prorokovalcev, zabava vsako družbo in Se ooO raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. Ros-kopf-pat. žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, kofita samo 6 kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme se tudi znamke). A. Gelb razposiljalna hiša Krakova št. 430. NB. Pri na-ročbi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angl. britev ali 6 najf. platnenih žepnih robcev. Za kar se ne dopada, denar brez zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena.             814
819             TJra za verižico !
1 nra tamo za K 1-90.
Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodaj stoječa eksportna hiša: eno krasno pozlačeno, 36 urno preciz. anker-uro z lepo verižico za samo K 1"90, kakor tudi 3 letno pismeno garancijo.Pošilja  po   povzetju eksportna   hiša
ur F. Windisch, Krakova St. U.
=^= NB.  Za kar ne depade, denar nazaj. =====
Ena prav dobro idoča
gostilna
z mesarijo sredi enega nemško-slovenskega mesta
se takoj pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji za
20.000 K proda. Natančneje; Franz Petelinz   iz
Zgornje Polskave.
Kdor ieli kakšno posestvo, gozd, hiSo ali gostilno kjer koli dobro in hitro kupiti, prodati ali zamenjati za drugo, naj se blagovoli obrniti na Franz Petelinza, Zgornja Polskava.                     821
jvllelje
IB
(Lohn- und Mautvermahlung), ter izmenjava vseh vrst žitja preskrbi najhitreje in najceneje valčni Umetni mlin V Rušah (Maria-Rast) pri Mariboru.
Proda se gostilna
796
z polno koncesijo in iztočom žganja (Branntwein-ausschank), ležoča na glavni cesti in v zelo lepi legi pol ure od mesta Ptuj; zelo sposobni prostor za trgovca. Zraven je tudi 6 oralov zemlje. — Več se izve pri upravništvu »Štajerca," Ptuj.
Svetovna m»|ater»tvn v Industriji ar vendar prldabljent ?
Ekstra-plošSa 1
Veleelegantnal
Kavalirska zlato-duble-ura
premiirana marka ..Splendid"
samo krone 4 90.
Ista ima dobro idoče 36 urno anker-kolesje in je po električni poti s pravimi* kar. zlatom prevlečena. Garancija za preciznost 4 leta. 1 kun. K 4 90. — 2 kom. K 9-—. Vsaki uri se doda zastonj fino pozlačeno verižico. Urez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali pa denar nazaj. Posije po povzetju
D. Liban, Dunaj III., Rennweg 3.   832
h
zgrajena
802
i s a,
krita   z   opeko s svinjskim   hlevom, '/» ure  od Železniške postaje Poličane, IV« orala njive,  vinograda ter  sadonosnika.   se   takoj proda. Več pove g. Hans Wouk, Poličane.
za stiskati kupuje v vsaki množini
Max Straschill, Breg pri Ptuju.
Pridni viničar
s 3—4 delavskimi močmi se pod jako   dobrimi pogoji takoj ali do 1. novembra t. 1. sprejme   pri
Kari Kasper v Ptuju
809                                      (Pulver-Kasper.)
16 let star fant
išče dobrega mizarskega mojstra /.a učiti se obrti V kakem mestu ali večjem trgu na Štajerskem ali Koroškem. Ponudbe mojstrom pod šifro „Tischler Lehrling Fr. I. 120", na upravo ..Štajerca".                                 80:
Franz Schbnlieb,
Gewehrfabrikant und Fein-biichsenmacher Ferlacb (Karaten). Direktni nakupni vir mod. lovskih puSk, lancastre-pušk, (Biichsflinten) cd K 68— naprej. Popravila, prenaredbe strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseznim uspehom in nove Salte, II. ceniki prezplačno. ____________________               5fi*
768         Dva krepka
kovaška učenca
(Ring- und Ketlenschmiede) se sprejmeta pri g. Ferdinandu Franki, Stndenci pri Maribora.
Dobro idoca         762
pekarija
se da  takoj v najem.   Vpraša
se pri Franz Preehtler, Pobrež
St 182 pri Mariboru.
Reparature na  šivalnih strojih
izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaSko. Singer Ce., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri slikanja in šivanja zastonj in franko.      866
Maribor
Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, šosc, predpasnike, perilo po meri. M. Wesiak.     808
Zaslužek!!      g
2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje Jabke šlrikarije doma. Edino moja mašina za hitro štrikanje „Patenthebel" ima izku5ene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predza nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost niS ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dnnaj. Mariahilf, Nelk?ngas*e 1/06.
Grazer Kasse s
(r. G. m. b. H.), Graz, Herren-gasse   Nr.   11.   verleiht   Geld
—  »ick ii gristma Pert«
—    rasek, ohne Vermiltler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang ni Gehaltsvormerkungen bei massiger Verzinsung gegen Burgschaft oder gegen Gehalts-abzug mit Lebensversicherung, oder gegen grundbucherliche oder »onstige entsprechende Sicherheit im Pcrsonalkredit-zweig zur Ruckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mebrere zugleich eezahlt werden konnen), so duss das Kapital in 5 oder in 10 oder 16 Jahren ruckgezahlt wird, im >allgemeinen Zweig. aker in beliebi« zu vereinbarenrl-r Frist. Schuldscheinverlassung unentgeltlich. Seknellste Krle-digung. Ansiahlang der Vor-schusse nach Herstellung der Sicherheit  sofort. Drucksorten-
versand. .
ftftftKKK*Kft
Pridna služkinja
15—16 let, ako mogoče z znanjem nemščine, k dvema oseboma se sprejme. Dobra oskrba in dobra hrana, plača pa po dogovoru. Naslov; 826              Vila „Rosa", Breg pri Ptuju.
2
— 6  —
Zastopnik:
Rudolf Blum & Solin
obrt za kleparstvo in pokrivanje streh Maribor, ogelj Carneri-  in Hilarinsstrasse.
118
Najizvrstnejse in najboljše lambure izdeluje in razpošilja
Prosilka tiialii I.
Sisek (Hrvatska).
Odlikovan na Pariški razstavi 1. 1900 ler na Milenijski razstavi 1895.
Razven tambur in skladb za tamburc ima razna glazbila kakor: gosle. cilre. kitare, mandtlina. harmonike. ekarine itd., za katere se pošilja posebni cenik 8 slikami.
Veliki ilustrovani cenik pošlje vsakomur zastonj in franko.
■■#*■■ V tej tvornici izhaja strokovni tambu-raSki mesečnik pod naslovom
= „Tambu.rica", ~—
kateri prinaša poleg pouko in krasne tam-buraske skladbe in koSta celo leto samo 8 kr.
Veliko presenečenje! Nikdar y življenju ta priložnost! 600 kom. le 3 K 80 h.
1 krasna pozi. prec, auker-ura z verižico, natančna, 8 letna garancija; 1 moderna iidana kravata za gospode; 8 ff, žepni robci; 1 to*9Hi prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitura ženskega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. damski kin« s patent-zaklepom, 2 eleff. damska braceleta, 1 par »Sesaikov 8 patenl-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 usnju a denarnica; 1 p. gumb za manšete, 3 gradno duble-zlato s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepSi razgledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in dame, 20 koresp. predmetov in še čez 600 rabnih predmetov, v hiši neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, koSta le K 8-80. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpošiljalnica
Ch. Jungwirth, Krakova št. B|IIS.    si*
NB. Pri naročbi dveh  paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar'nazaj.
Največja zaloga kmetskih strojev in sprejemanje popravil
Franc Kampuš 1%. Polskava
pri Pragerskem
»gen kmetom priporoča najnovejše vitelne ali geplne, Titelne mla-tilnice, najnovejše ročne ralalilnice, slamoreinice, reporeznice, žitne čislilmce a!i vejac, odbiralnike ali trijerje, mline za jabotjke in groidjc mleti, stiskalnic«.' ali preS'-, Besalke za gnojnico in »tudence, vsakovrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste zrnje se-jat, atroje za kosit, obračat in grabit, vsakovrstne pluge, brane in ^kopače, motorje na benzin in sesalni pUn, stroje sta opeko, opreme za opekarne, Samote za cementne cevi delat Ud., najnovejše mline za vsakovrstno zrnje mlet, da si lahko vsak kme; doma mt-lje, na roko, na viti, vodno in parno moč, celo domači iziltHe*, n;ijnovejSe kotijo, brzOpanlnike prave rAlfau separator, ; M katerih se veliko drv in časa prihrani. V zalogi imam vedno nkoli 200 strojev, da si lahko vsak pri meni izbere kar poželi; na fceijo pridem tudi k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorima, pa le na moje stroSke ne na kmeta stroSke; ugodni plačilni pogoji in tudi nizfce cene. Tudi potrebujem nekaj poštenih zasttpnikov; sko bi kdo hotel prodajat, nap se oglasi, pa le sami pošteni morajo biti. Šivalni stroji se tudi dobijo.
Brata Slawitsch
« Ptuju
Floiianiplalz in Ingiitotgasse priporočata izvrstne šivalne stroje   (Nahmaschinen)   po
sledeči ceni: Singer A ročna mašina .   . K  60-—_ Singer A   . K  60"— 70— DUrkopp-
Singer    .   . K  70- 80-Durkopp-RingschifT za šivilje . K 130-— DUrkopp-Zentralbobbin "",     za šivilje    K HO— ■ Durkopp-•&_-•-                       HaP^   Ringschiff
za krojače K 160 — Durkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil,
Luxusausstattung     ..............K160'—
Dttrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160-—180 —
Minerva A..................K 120—
Minerva C za krojače in čevljarje........K160-—
Howe C za krojače in čevljarje.........K   90-—
Deli (Bcstandteile) za  vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri iaajo »aSice od »*6,
Ceaik brezplačne.                                     6
Priložnostni nakup!
Lepa žepna oia i verižica R 350.
30.000 komadov kupljenih, taraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idooo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir oklopjem, s sekundnim kazalcem In lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo za le K 3"60. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno H6 ur idočo an-ker-rem. prve vrste švic uro s poelač. verižico za K 6'—. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kuhane, razpošiljalnica švicarskih ur. Krakev št. 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj.                 808
Zanesljivi
majerski ljudje
se ob sv. Martinu meseca novembera ali pa tudi preje sprejmejo: 5 krepkih oseb za obdelovanje okroglo l'/s orala vinograda, 11 orala za krmo itd., nadalje za oskrbo 8—10 kosov govede. Zahteva se treznost in poštenost. Ponodbe pod L. P. 6 na upravo „Štajerca."
Crešnje, borovnice
ter vse druge vrste sadja kupuje v
Sprejmejo se takoj za trajno lahko opravilo
dekleta
od 14 leta   naprej;   tudi   cele   družine.   Stanovanje je na razpolago. Vprašanja   poslati   na  J. A. Siegl & sin, Slov. Gradec.            soo
Pridna
pro daj a t k a,
ne pod 20 leti, zmožna nemščine in slovenščine
________________________________   v govoru in pisavi, se takoj  sprejme.   Trgovina
VSaki množini                         I z mešanim  blagom   Alois   Kossar, Šoštanj  na
Štajerskem.                          782
Max Straschill, Breg pri Ptuju, i *>®oocoooo©c*xK»xKxxtt
»~
Ur-IaiiiiUji-aa 1879,
___________________    £irUri"lll">';''-
kotit. »ost. »r»,,:luice   "f"-»P'k»«*( ---------                    81. 8321136.                 ------    j
== prevzame vloge vsaki dan, =^
izposojuje domače   štcdilnice (Heimsparkasie), k&pft&H nedvignjene obresti vsakega pol lela in plača renttii dan*l iz la«t:ii-.:;i. Ona daje posojila   na  zemljišča, poslopji,! nice (Wechsel) in vrednostne papirje pod nrijtigpdiiejsiif goji in proti zmernemu obrestovanju ter daje Ys.ifci-p poldne rada in hrt-zplačno pojasnila v vseh hr devah. Za vlo^e jamči ne sanio  i/.datni re*miii fi voda, marveč tudi   mesto*  tiht-ina oraiožka t **■ premoženjem; poleg tega je ta x|i:ika»a  poilvrtena. toil til-mil nadzorstvu in drzavuim revizija«.
Vsled tega je za  vložnike najzaiiesljiwjij in najvarnejši denarni zavod.
972                                                         ('.HvnatfljstTi, J
iW* Po zelo znižanih cenah! ^
Ivan Berna
v Celju, Herrengasse štev.
priporoča  stojo  bogato  zalogo  olmval
popraTila. Postrežba točia,   erne solidne.  Z**r»nj& Darovi p povzetju.
Ekonom
ne premlad,  samski, ki zna nemško in sloi jako dobra spričevala, poljedelska, sadjarska vinogradniška   šola,    popolnoma zanesljiv, službo. Ponudbe prosi pod ..Ekonom K Rechbauerstr. 29, II. n.
Novo zidana
WšT liLša*
Vs orala njive, IV« orala mladega   gozda, 5]
nut od železniške postaje Poličane, se iz pn
roke za 4.000 K takoj proda. Več pove g. Uši
Wouk, Poličane.
Malo posestvo
na okrajni cesti poleg trga, 10 minut od niške postaje, obstoječe  iz   2   hiš z gostilni koncesijo. 2 hleva, svinjak, 3 orali goric 81 in vinsko kletjo, 2 orala  travnika s si kom, lVi orala njive,   veliki   vrt   za 4 se pod ugodnimi pogoji poceni proda. Več [ g. Vinzenz Preschern, Poličane.
J. Pfeifer v Hočahl
684                  (Ktitsch pri Mariboru.
Tovarna kmetijskih in poljedeljskih strojev. Lirami železo in  medenino   ali   mesing. — Stavba za mline po najnižji ceni.
Novo zboljšane mlatilnice za roko    ......
„             „              „         „     „    in Gepelj    . . „            „              „         skopanje ra roko in Gepelj.......J
tilnit ■ voli p» I stavi pretil di izd-bni.:! noma zalito] delani oJ II ISO kraj lesa. Za i letno ju
tilnico I dostavi I                                           popolmoil
ra slamo alt|
Ceniki naj se zahtevajo brezplačno.
za SkopM affll
Učenka
z dobro šolsko izobrazbo,   zmožna slovenščine,   se  sprejme v trgovini z m« blagom
Adolf Orel]
807                                                                          v Šailtaji ptl C*
89
356
— 7 —
veliko trgovino Johann Koss, Celje
ran
•adi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim  blagom postreže; tam se  vse dobi kaj
le potrebuje naj si bode manufakturno   blago,  gotovih oblek za  moške,  ženske  in otroke,
obuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane En sifonaste srajce, kravate,   otročje  vozičke, na-
^=    grobne vence in trakove, z eno besedo vse.
siii
801
od žele ostilniško ic s pr iadono zelenjavi pov
Livarna J za   žage il
.   .K 12

1    lin   9   vin uri H   prometnih troSkov za uro     51 1   UO    C    Mliaijrf       in HP z mojimi pat.
motorji za surovo olje z visokim pritiskom
(Rohfil-Hochdruck-Motoren od 16 HP naprej.
4«Jft \ Vinarioir P" ""J'3 petrolin-motorjih in petrolin UO U  > Ulit! jt«   lokomobJih, ter 2—10 IIP in tudi stoječih motorjih.
Lepo posestvo.
Dunaj III. Paulusgasse 1. ■fsoii motorjev v prometu. Ceniki zastonj. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni pretrolin motorji.
Priporočljiva domača sredstva.I05
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrcpčanje krvi proti slabosti in bUdičnosti (Blcichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. l-20 K proti kažlju, težki snoi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za gtht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, kj od. strani bolečine. — BleiburSki živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi k T60. — Izvrstni strup za oodgane, miši, ščurke a K 1"—. Raa-pošiljatev   L. HsrbSt, apoteka, Bleiburg na Koroškem.
vozički
za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostorn. (Zahtevajte cenik). 22*
;akopelj mestnega kopališča v Ptuju.
za kopanjei ob delavnikih od 12.1_
2. ure popoldne (blagajna je od SJW
1. are  zaprta); ob  nedeljah in I ikih od 11. do 12.  ure dopoldne. j
1   kopi'lj   z   vročim   zrakom, paro „Brausebad" »rjuho K —-60( postrežba I K --10.
i Kel-a sittil Wf
glavnem trgu zraven apoteke
h »vojo zalogo: Otročjih igrač, raznih i usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, »kupovanje in za denar, toaletne reči, pi-i in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla j bestek. žlic, nože za žep in prave Solinger i itd. Blago iz celuloida in roga, kako tad rsko blago npr. korbe za potovanje vseh l Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, , sklede, flaše, glaže in druge v to stroko oie reči. Bazami oddelek že od 20 vin iti. Posebno lepe reči pa za 60 do K l"2Q.
gonitbo mla- I nic s konji «li ili po novi po-ivi proti ne: izdelani, p >ma zakrilo ir* •lani od 160 d K) kron sa. Za vse I letno ,
Kdor
ij si kupi mla-nico   št. ustavi    mlati* »polnuina, Kate-slamo ci ■ pokvari in je | , škopno rabo. |
emšč :   me
" Orel
■ pri CelJB.
i jroje izkuSene kolrane in proti vremenu trajne
[izdelke iz ilevičnega materijala, =z=
•inoprka, stenska, dimniška, rekontra, zacken-Tydilje Doppelpressfolz-opeka (izdelal« po Wienerberger u| StrangfalJ-opeka (zistem Stadler in Steinhrtlck), Biber-_Dpeka (listem lonstanz), po najnižjih cenah in z najini plačilnimi pogoji. 16 kosov moje Doppel-Pressfalz fcijiiU-opeke krijejo en kvadratni meter strehe. V 10 too-n»nj je naloži 6000 kosov Biber-ali 6000 kosov Strang-MO kosov Pressfalz opeke. Razpošilja se na nevarnost prejemnika.
Ine  cene od tovarne v Leiters-bergn:
. L nzred R 50-—, H. ramd K 3fr-M«a.....L   „    K 72'-, II    „   1 Hita .....I   „    I H —. H    „   « 70-
a. Bormatna velikost L   „   K 36'—.
iMto: Roman Pachners  Nflg.   Edmund   Schmidgasse. ■B:Hins Andraschilz, Schmiedplatz, poleg gostilne „golde-Tji', Alois Matschek, Triesterstr. 88 in v lastni nisi, Reiser-M kjer se sprejemajo naročila  in  se dobi stresno opeko amti komodnosti po originalnih {»kriških eenah. .it 18.                                           Telefon št 18.
Z velespostovanjem
mestni  stavbeni
mojster in lastnik
fabrike
116 šivalni stroj jo. stoletja.
Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi = naše agente. =====
Singer Co, akc. dr. »šivalne stroje
Ptllj, Hauptplatz 1.
Svarilo pred posnetki I Vie od drugih   prodajnim Šivalnih strojev pod imenom .Singer« ponnjaai stroji M izdelani po imenu   naših starejših sistemov,  kj zaostaja v tajnosti,   delazmožnosti  in  konstrukciji dale« aa assUmi novejšimi zistomi.
Ni pr. vprašanja vsakokrat raieljeno pojasnilo!
Vzorci vezenja, Šivanja in Ropfanja zastonj   in   franko  — Repa-raturs vsake vrste ee napravijo hitro in obračunajo najceneje.
97 Jos. Kasimir, Ptuj
trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom
priporoča   svojo   bogato   zalogo  blaga pod najboljšo in najcenejšo postrežbo. '      Novo došla     ..
To:ma,že-s7-ei asciols:©,,
najboljše gnojilo. Zaloga cementa, tera, karbo-lineja, plavega vitriola, žvepla, rafia, gumijevih trakov,   zamaškov  in .beilov" za sode itd. itd.
oooooooooooooooooooo
Naš   na  najmoderneje nrejeni  špecial-tovarniški etablis8ement stoji že                        536
= 40 let na čelu =
fabriku za preše in ima v strokovnih krogih
najboljše ime.
Zahtevajte specialni cenik št. 775 o prežah za vino in sadje, kompletnih napravah za mo-šterije, o hidrauličhih prežah, mlinih za sadje in grozdje, rebler za grozdje, mašinah za odbiranje jagod itd.
Čez 680 medajl in prvih cen itd.
Ph. Mayfarth & Co.
lib n ashpit Dunaj II., Taborstr. 71. |$ » atopnike.
xxxx)ooooooo<>o<jbooo<k
V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, irna 5 sob, eno kuhinjo in prežo, veliko izbo; 2 lepi in veliki z opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav živine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive in travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo-hov veliko, cena 30000 kton, od katerih lahko 10.000 kron obleži; resni kupova'ci naj se zglasijo pri Andrej Osrajnig v Ribnici na Pohorja.
Lepo posestvo prav po ceni na prodaj,    i
Vse na ravnem! Hiše, stale, vse zidano z ciglom pokrito, 26 johov grunta, hosta, njive, travniki, lepa ciglarna, vse skup za 22.000 kron. Posestvo leži v St. Miklavža pri Lubečni V« ure od trga Vojnika (Hochenegg). Na to posestvo je privolila hranilnica 8.000 K na prvo mesto in prodajalec čaka po 5°/o obresti pet let za 8.000 K. Vpraša se pri gosp.   Kari   Teppey-U v Celju.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi
takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam
oblati,  vrtati, spahati i.  t.  d.
Na prodaj
2 johe lepega travnika in 10 johov hoste Vi ure od Polčanskega štaciona. Prejšni posestnik je bil gosp. Tomandl. Zemlja je primerna za ci-glarno, čez 100 klafter je smrekovih štorov in lesa za sekat od 600—800 K vrednosti. Vse skup za 2.600 K ročno za oddati. Povpraša se naj pri prodajalcu gosp. Karl Teppey-u v Celju.
Viničarja
z večimi delavski  ljudmi za gorice na mestnem vrhu pri Ptuju sprejme
i                          Simon Hutter, Ptuj.
15
se iščejo za zdaj in za pozneje v nakup. Tudi se kupi večja množina oglja. — Ponudbe z naznanilom množine, cene in dolžine in debelosti debelj naj se naslovijo: Trgovec z lesom Ivič na upr. lista. — Posredba se nagradi.    778
Pridni
781
tesarji
dobijo trajno in izplačno opravilo.   ..Hellingbauteu Fiume Section B."
• 'V
v Vuzenici (Saldenhofen na jako lepem dobrem prostoru ob cesti, lepo zidana, za profesioniste, krčmarje, grajzlerijo itd. primerna, z malo lepo ekonomijo, hlevi itd. proda poceni in pod ugodnimi   plačilnimi   pogoji   za   K   12.000  FratiZ
Klsinszig, Wolfsberg.              57s
86
— a —
Pri suši in pomanjkanju vode so za
lastnike vodne moči
patentni lokomobili z vročo paro
firme
Heinrich Lanz, Mannheim
hitro v promet postavljena, cena, jako ste-diino delujoča in za   vsako  kurjavo   primerna :== rezervna moč z^zzzzn
Avstrijska prodajalna pisarna:
EMIL HONIGMANN Dunaj, IX|4, Loblichgasse 4.
I. u. telefon 1559 4. Obisk inženirja zastonj.
Ustanovljeno 1853.
U»tanovljeno 1853.
G.Topham&C°-
I                     družba z n. z.
fabrika mašin in livarna železa
Dunaj  X|l,  Grudrunstrasse  159
izdeluje kot špecialiteto: „V0llgatter"   vsake  vrste  za  žage  na  paro  in vodo.
Use mašine za obdelovanje lesa. Kreis-žage, band-
žage, mašine za oblati, Fras-mašine, Foamier-Schalmašine, mašine za pripognjeno pohištvo, Fass-mašine, transmisije. Prospekti,   proračuni troškov,   obiski   inženerjev  zastonj.
imajo    od    vseh
lastnikov  svinj vedno oni, ki dodajo navadni krmi še   Fattingerjevi
„Lucullus"
in to stalno. Pri tem ostanejo svinje vedno zdrave in zrejo rade. Krmljenje z »Lu-cullus« ni samo najvplivnejše.tem-več tudi najcenejše, ker se z 2 kg>Lucullus€ povišanje žive teže za eno kilo doseže.
Vrsta II. za pujske.
Vrsta III. za piti«
in velike prašiče. Cena obeh vrst: K 1250 za 50 kg z vrečo vred od iabrike. Slovenski cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil
Fattinger  &  Co.  z. z o. z.
*®                    Inzersdorf pri Dunaju.
Čez 3000 priznanj, več kot 350 prvih dobitkov.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Najlepše prašičke!
Najkrepkejše živali!
[ Nsjplodovitejše plem-
ske   svinje!   Najiz-
datnejše pitane
prašiče!
fti DMdft^ffiSf je treba uži-Xapajfe in zahtevajte po vseh tigovinali „Štajer-č-eve nžigalice"! Glavna Bal. firma brata Slawttsch
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
„Za 10 vinarjev liter"
najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu ne napravi samo iz najnovejše iznajdbe                                  776
==   ,Jablu s".   =
Iz „Jablusa" pripravljena pijača vrč, kakor naravni mošt, je zdrava in krepična. 1 zaivoj „ Jablus" z navodilom vred stane samo 5 K 30 v po poštnem povzetju. Prekupci odstotek; zastopniki se iščejo. Pojasnila zastojn in franko. Glavno zastopstvo »JablUS", Podplat, Štajersko.
DODODonoaaD a alta a aaaoaoaoaoa
Štajersko dobro deželno vino K 52*— Štajersko namizno in iztočno vino K 54-— Štajersko krepko vino iz gore K 58*— Terrano rdeče krvno vino, veleflno K 60-— Silvanec, beli, fino namizno vino K 60-— Rizling, beli, fino namizno vino    K 64-—
pri 100 litrih prodaj« in razpošilja viaika klet v velike« poslopju ftparkate
o Otto Kuster, Celje na Štajerskem. ♦
OD ODODODODOa O D ODODODODODDO
Ceno
\Totteljnc i\^ likerje    mL
1 kila sivega Slišanega K2—, boljšega K 2-40, pil-Mtpl prima K 280, belega K *>—, prima mehkega kot aa K 6—, vele pri in a K 7—, 8-— in 9-60. DMir. lin. [|7 K "]■—, bele prims K 10—, pniai flanai K 12- od it naprej franko.                         '
gotove napolnjene poste
i/, tesno-uitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belegalk« (Nanking), 1 tiihent ca. 180 cm dolga, 120 cm Sirobul glavnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, G) cm Mil dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in traja«," steljnim perjem K 16 —, pul-daune K 20—, dam' li 1'osamezne »line K 10—, 12-—,  «•—, 16--. Pmii Rlame blatil« K 8—, 3-50, i—. TolieMO/HOn« K IS—, 18 —,  20—.   Glavi«   blazine  90X/U cm ii K i50, 6-. 5-50. Spodnje taktne iznajboljSegipor1-0 gradi 180X116 cm velike K 18— in K lo- poS povzetju ali naprej plačilu
Max Berger, Deschenitz Jt. 3U'a (BohmerwaH
Brez rizik.-, ki-r je izmenjava dovoljena ali b< vri« *— Hognto ilustr. eeiiik o posteljnem blagu zastonj.
filsal
ta-pl
» mojim 185 en dolgim velika«-akea LereleMacetu, dobila sem te lase po U »Metal rabi moj« pomade, ki sem jo sama iinajdla. Ta je edino sreastvo proti iema-danju laa, za pespeievaBJe ruti 1m, ia ekrepeaije lasne poeta«, Ona pospeši pri gospodih poln« in krepko rast krade in amje te po kratki rabi ravno tak« glavnim lasem kakor onim krti« naravni svit ter puln<*Nt; obrani lasem, da ne postanejo prehitre sivi do najvišje   starosti.
tni 1 piskerti 12. U, i It h tt I.
rustia  raipeiiljatev  vuki  da«
pri naprej-placilu svote ali potom
peštnegis psvietja po nem  svetu
it fabnk«
Ana Csillag, Dunaj
Kohlmarkt it. 11/64
kanur je pošiljali »rotila.
Tozički zaotroa
(Kinder-Site-  und Uegevflj katerih lahko otrok sedi, p take za ležati, imata vedno t| logi in priporočata po 12,1(1 24, 30, 35, 40-50 K.  Cttj nitke, vozički ao lično iti izdelani.    Pismenim hitro, pošteno in točno ustna]
BBITISUW1TSCB. triomafr
Najboljša pentska razproda]«!
Ceno perje za po*
1  kg. sivih sliaatib 2 K:
2  K 40 h; na pol belil H krtih * K; belih »ekkispl 1 kg najfinejših KH>zem>-Wl«!
S. rWcha**^^^   »Mih  6 K<0h,8K;lij||
----------------*~;                     (Daunen) sivega 6 K, 7 K;»
lu K; iiajaiipjti prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, pole« I
B@r- Gotove postelje -pj
h krepkfga, rdečega, plavega, belega aH rumenega nin.a(i I lihem, IbO cm dolg, 116 cm Širok, z 2 RUviima Mjjiar *.»aka 80 cm dolga, 66 cm Široka, napolnjene z no.in(M trajnim in fUmnaitira perjem za penije 16 K; mI-i.ii.w1 (iHimc 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, H K, lGK;^ blaxlue 8 K, 3 K 60, 4 K. Se poSlje po povzetju od tt| [«rej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena, Kir * dopada denar nazaj. S. Benisch, Descheniu $*{,! Btthmerwald. Cenik gratis in frarko.
brzoparilniki za krmo
so najboljši!
■»■*)>»■*■—--                                                   '        ■
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz konj nega železa  in železne   pločevine! \
Svari le pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa!
Dopisuje so iloTOil!
|te cenike!                                       Hfn      CaTUl V«! far            Dopianje«HoK«
Delniška družba   Alid   ^t:pd^dlO^   Dunaj XI3^
„Siajerc"
pelek, da
naslec
Narodi i r
Sirijo :
3 krone.
leta. razi
sko 4 K
| leto; za
| za celo
t Amerike
zadruge
računi n
I rom  na
I nine. Na
I čali nap:
| štev. sef
Urednišl
BiŠtVO   :
[Ptuju,   J sloj
nrianvnrni  tircdni«:: Kari Linhart.
Tiskal: W. Blank« v Pt*
vršil vedno