Ste 84.
V Gorici, v četrtek dne 25. julija 1912.
1
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.  j uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na doni pošiljana:
vse leto   .   p   15 K
;/3.   „   . . 10 „
Za NerntfjtrK i«4l»;feL2&: Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamjčneštevilke stanejo 10 vin.
„SOCA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in 6radiščanskemu in dvakra^v letu „ Vozni red 4e*•• leznic, rarnikov in poštnih zvf z".
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XLII.
»Vf»e za nar<SU, svobodo in napredek!« Dr. K_Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v Gorici  v I. nadstr. na desno.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr.. na levo v  tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petii-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. •——-—------------.--------
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Telefon št. 83. —
»Gor, Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Ljisto štetje in Slovenci
¦i.
Ob vsakem ljudskem štetju se bavijo s Si '©nioi na dolgo in široko iNenici in 'Lahi. Po končanem ljudskem štetju so 'bili Nemci veseli, ker se je kanstatiralo, da se krči slovenska severna meja; jezijo 'pa se Lahi, ker se je komstatiralo, da Slovenci v boju z Lahi napredujejo.
Lahom kar ne gre v glavo, zakaj pravzaprav se je izvršila revizija ljudskega štetja v Trstu in Gorici. Govoričijo vedno o občevalnem jeziku, »ilimguai d'uso«; kadar preštejejo, koliko jili govori ta »lingua d' uso«, potom 'pa nič več nočejo slišati o »lingua d' uso«, marveč pravijo: — ti so Lahi.
Posebno iliud je goriški »Corriere«, ki pravi," da je revizija ljudskega štetja v Trstu 'in Gorici decimirala Lahe.
Napisal je »Corriere« dolg članek o ljudskem štetju; iz članka posnemamo to-le:
»Princ Hohenloilic, katerega imenuje »governatore di Trieste e Luogotenente -detla Veneszia Giulia«, je baje rekel, kakor se pripoveduje, da po par ljudskih štetjih (torej v dvajsetih, letih) bo Trst mesto s slovensko večino.....
V  Trstu trt v Gorici po izvršenem-ljudskem štetju 31. diete. 1910. je našla vlada, da ni bilo napravljeno po dispozicijah zakona: kot »občevaf.ni jezik« se ni smel smatrati »jezik skupno uporabljam v družini, na cesti, v prodajalnah, na trgu, itd— marveč »materni jezik«; in ljudsko Štetje obeh imest — edini slučaij v celi državi — je bilo podvrženo reviziji!
V Trstu je bilo število 142.000, ki govorijo italijanščino kot občevalni jezik, reducirano na 118.353; torej zmanjšanje za 24.000 oseb. V Gorici transformacija ni 'bila nič -manj radikalna: 17 tisoč, ki 'govore italijansko iin so avstrijski podaniki v Gorici, se je zmanjšalo malo nad 14 tisoč, bi Slovenci so se pomnožili v Trstu in okolici od M na 56 tisoč, Nemci od 9
na* 11.436; in potem so dobili še lepo število Hrvatje, Cehi, *Po!ijaki, .Rusini!
Ako misli namestnik princ Hohenlohe postopati tako tudi v letih 1920. in 1930., se razume, da more upati, da pretvori pri dveh ljudskih štetjih manjšino v večino; ali pretvorjenje ostane na papirju.
Res je, da se je pomnožilo v desetletju 1900—10. v Trstu prebivalstvo za 51.900; ali od 35 tisoč priseljencev v toni desetletju je bi'o nad 8 tisoč regnikolov, nekaj tisoč avstrijskih Italijanov, Furla-nov, Istrijanov, Tremtincev in Oalmatiin-cev.
Če se je priselilo dosti Slovencev, se je izkazalo to v ljudskem štetju od strani občine, ki .je naštelo Slovencev v Trstu iti okolici (13.430 v letu 1900) 37 tisoč v letu 1910. Ako pa se je zvišalo število Slovencev na 56071 (pcvinnožeiiije v 10 letih za 3264i), se v tem dokazuje jasno, da gre tu za političen čin, določen, da opraviči kako skrajšanje italijanske narodne posesti ....«
Kakor se vidi, hoče »Corriere« imeti v Jaških vrstah vse tiste Slovence, katere so bili poriniJi med nje magistratovci v Trstu in Gorici. Je že občina izkazala, koliko je Slovencev — kaj treba revizije. Revizija je Lahe samo »deoimirala«. —
Da se je konštatiralo, da smo napredovali nasproti Lahom, da torej niso požrli ravno toliko Slovencev kolikor so hoteli, dasi so še tisoči 9'ovcncev v Primior-ju všteti med Lahe — to mora razveseliti primorske Slovence in bodriti' nas v vedno večjem narodno-obrambnem delu. Za Trst in Gorico se maramo brigati z vedno večjo unemo, posebno paznost in veliko delo pa treba posvetiti meji!
učitelj in politika.
i.
Iz časov velike cesarice Marije Terezije velja načelo, da šola je politična zadeva. Do leta 1869. je (bila šola v službi cerkve. Z novim šolskim zakonom se je
postavil temelj državni šoli, ki pa je bila blagoslovljena s prekletstvom-.
Gd tedaj pa se je vedno in vedno poskušalo iztrgati šolo iz državnih rok ter jo zopet vpreči v jarem konkordatske dobe; ne vedno brezvspešno. Kar ni bilo mogoče doseči na mah v državnem zboru, to! se )je poskušailo dosegati po ovinkih, polagoma po deželah.
Boj za šolo se vrši nepretrgoma; zidaj v tej obliki, zdaj v drugi. Vse politične stranke imajo tudi šolsko vprašanje v; svodih programih. Tudi slovenske politične stranke se niso izogibale tega vprašanja, posebno še radi gmotnega vprašanja, ker morajo dežele —'pri nas v prvi vrsti okraji — vzdrževati ljudsko šolo.
Nezavednost slovenskih poslancev v deželnem zboru goriškem je kriva, da imamo pri nas okrajne šolske zaloge mesto deželnega, kakršnega imajo vse drugo dežele.
Ko je leta 1870. predložila vlada vsemi deželnim »borom deželni šolski zakonski nafirt z deželnim šolskim izalogotn, je imel slovenski del dežele le malo število šol; laški del -', Gorico vred pa je bil že takrat v šolskem obziru na boljšem. Mesto deželnega šolskega zaloga 'je sprejel deželni zbor na zahtevo slovenskih poslan^ cev okrajne šot!, zaloge, češ: vi Lahi imate več šol in skrbite sami za nje; mi Slovenci jih imamo malo in bodemo za nje sami skrbeli. Po tedanjem stanju je bilo to sicer prav, a naši poslanci niso verjeli, da se bode moralo razvijati šolstvo tudi po slovenskem delu in ker smo. v večini, bodemo imeli tudi večje stroške. Ne, toliko dalekovidiiii niso bili tedanji naši zastopniki. Nasledke morajo nositi potomci. Kdaj se bode popravilo takratne pogreš-ke, ni lahko uganiti. Poskušalo se je že večkrat, a doslej skoraj brezvspešno. Deželni prispevki okrajnim šolskim zalogom so le drobtinice.
H-
Važni činitelj šole je pač učitelj. Kakor za šolo sploh, tako se bije v strankah boj za učitelje. Stranke bočejo imeti ob-
last nad šolo, a tudi nad učiteljem. Aili ni torej le naravno, da mora tudi učitelj pečati se za stranke — za politične stranke — za politiko; ako ne, je mrtev "d Človeške družbe sploh in posebej še učitelj-stva.
'Dokler se ni razvilo strankarstvo na našem političnem polju, je živel učitelj ile šoli in cerkvi kot orgljavec in uči;elj cerkvenega petja kot naravno nadaljevanje življenja konkordatske dobe. Sloga med učiteijstvoin in dtiliovstvoin je bila v polnem cvetju. Duhovnik gospodar, sluga učitelj. Na sprehodu po vaseh, po opravku v mestu smo srečavali duhovnika na desni in učiteijja njemu na levici; v cerkvi pa več ali manj skrito zbadanje proti šoli. Pri volitvah pa je imel prvo besedo duhovnik, a zadnjo učitelj, t. j. •poslednji je moral voliti tako, kakor je hotel duhovnik, če tudi sta nastopala po dva kandidata.
Takšen je bil položaj do Ubruba prvega razkola — do strankarstva na Go* riškem. Dr. Tonkli, voditelj goriških Slovencev v državnem in deželnem' zboru; proti njemu ije nastopila nova stranka z dr. Gregorčičem na čelu. Na strani prvega večina duhovščine pod vodstvom dr. Mahniča; drugi si je vzgajal že delj časa svoje somišljenike, katere je tudi sam vodil.
Dr. Tonkli z dr. Mahničem kot urednikom stare »Soče«, dr. Gregorčič z And. Gabrščekom kot urednikom »Nove Soče« sta si iskala pristašev v trdem boju. za zmago.
Kje pa je bilo tičiteljstvo? Tudi ono je moralo stopiti na plan kot važni stan mašega naroda, ki se je raizospil ma dva bojujoča se tabora. Starejše je ostalo zvesto dotedanjemu načinu življenja; ostalo je privesek duhovščine, ki je bila po večini, posebno v politiki vplivnejša, na strani dr. Tonklija, če tudi je dr. Mahnič kot urednik stare »Soče« bil tako neroden, da je z napadi na novo Šolo sam je podil v .nasprotni tabor. (Ravno nasprotno je postopala dr. Gregorčičeva stranka: z urednikom, bivšim učiteljem, si je -pridobivala učiteljstvo — posebno nifajše.
Maksitn Gorki.
FOMA GORD.TEJEV.
Roman.
(Dalje.)
»Zdravstvujste, dragi gospod!« je dejail starec, ter očitaje pomajal z glavo. »Odkod ste izvolili dospeti? Ke-do vam je izsesal mast? Je-li res, da «i?,če svinja luže, a »'orna kraja, kjer bi se mu prav slabo godilo?«
»Ali nimate za-me drugih besed?« je mračno vprašal Foma in vprl oči v starca.
In .naenkrat je zapazil, da se je ,kum ves stresel, njegove noge so se zašibile, njegove oči so izačele pogosto Mežikati in roke so naporno zagrabile podboje. Foma je PriskoČBl k njemu, misleč, da je starcu slabo, a Jakov Ta-rasovič je rekel z zamolklim, srditim glasom:
»Stopi, vstran ... napravi prostor ...«
In njegov obraz je dobil običajen izraz ...
Poma je stopil nazaj in se začutil poleg olkroglastega človeka srednje rasti, ki je, klanjaje se Majakinu, .zagovori s hripavim glasom:
»Zdravstvujte, očka!«
»Zdra- avstvuj, Taras Jakovljevič, zdravstvu] ...« je govoril starec im se klanjal, ne da bi izpustili podboje, z anedienrm 'nasmehom.
Razmršljem je sopil Foma vstran, sedel na stol in kakor uikamnel od zanimanja, je začel opazovati svidenje med očetom in simom s širdkoodprtimi očmi.
Oče je stal mod vrati in zibal svoje onemoglo' telo, upiraje se z rokami v ipodboje, nagnivši glavo na stran in
gledal sina molče in s pa1uzaprtimi očmi. Sin je stal tri korake pred njim, držal svojo že posivelo glavo- pokonci, ter gledal očeta s svojimi velikimi temnimi očmi— izpod nagubanih Obrvi. Črna škiljasta bradica in majhne brčiče so trepetale na njegovem suhem obrazu s hrustančastim nosom, kakor je bil očetov. Izza njegove rame je videl Foma preplašeno in radostno lice Ljube; proseče je gledala očeta in zdeto- se je, da zdajpazdaj zakriči. Nekaj sekund so molčali in nobeden se ni ganil; ogromnost tega, kar so občutili, je tesnila vse. Molčanje je pretrgal tihi, čudno brezglasni glas Jakova Majalkina:
»Postaral si se, Taras ...«
Molče se je sin nasmehnil očetu v obraz in ga pomeri! z naglim pogledom od nog do glave. Oče je odtrgal roke. od podbojev in obstal1, ter se nenadoma načcmeriJ. Tedaj je vstopil Taras Majakin z enim samim velikim korakom k očetu ter mu ponudil roko.
»No ... poljubiva se ...« je tiho predlagal oče.
Dva starca sta krčevito objela drug drugega z rokami, krepko se poljubila in odstopila drug od drugsga. Starčeve gube so trepetale, a suhi obraz mladega .ie bil nepremičen, skoro strog. Poljub ni izpremeuil ničesar v zunanjosti tega prizora, le Ljabovj je radostno zaihtela in Foma se je merodno premikati na svojem stolu, ker je čutil, da mu zastaja dih.
»Eh ... vi otroci ... ste rane srca, a ne njegova radost ...« je rekel Jake v Tarasovič z zvenečim glasom in takoj po njih' je zasijal, obodni se in rekel hčeri s povzdig-njenirn glasom:                                               ;
»No, ti si se čisto razstopila od veselja! Torej, pripravi nam hitro nekaj ... čaja in kar je treba ... da pogostimo izgubljenega sina. M^enda si že pezabil stari, kakšnega
očeta imaš?«
Taras Majakin je izamišljeno ogledoval očeta s svojimi velikimi očmi in se nasmihal, molčeč, čmooblečen, vstled česar so se še bolj videli sivi lasje na njegovi' glavi in v bradi ...
»No, sedi! Govori, kako si živel, kaj si delal? ... Kam gledaš? Ah! To je moj kršcenec ... sin Igmata Gor-djejeva, Foma ... Ali še pomniš Ignaiia?«
»Spominjam se ga še«, je rdkel Taras.
»O! To je dobro, ako se me hvališ ... No, ali si oženjen ?«
»Vdovec ...«
»Imaš-li otroke?«
»Pomrli so mi ... dva sta bila ...«
»SkOHDda .-.. Sicer bi imel jaz vnuke ...« .
»Ali smem kaditi?« je vprašal Taras očeta.
»Le kadi! ... Oho, stnodke kadiš ...«
»Ali jih vi ne mairate?«
»Jaz? Kar kadi, .meni je vseeno :.. Menim le, da se to taiko gosposko vidi, ako smodko ...«.
»Čemu pa se naj cenimo manj, nego gospodo?« je vprašal Taras in se nasmehnil.
»Ali nas cenim nižje?« ije vzklikni! starec. »Jaz sem retek le tako ... ker se mi zrni smešno ... Tak soilden starec z brado po inozemski šegi in smadko v zobeh ... Kdo je to? Maj sin, he-he-he!« Starec je udaril Tarasa po rami in odskočil cd njega, kakor da se je prestrašil, ako se ne raduje prerano in ako ravna prav s tem polosivelim človekom? In zvedavo ter ivezaupno je pogledal v velike sinove oči. obdane z rumenkastimi izpuhlinaini.
Taras se je prijazno in toplo .nasmehnil očetu y obraz iu mu rekel-zamišljeno:
,.v -$&ttifa$y ifegeeli v taj&jbojn je.bil takL ; le; ^nekaterih občinah, sta ostala duhov^ " #ikJn V ueitdjr? skupaiv pri stari stranki; \ Lmasa, ie ibUa jcavajdno sad te sloge. V \3r«g% pb^nato je Mo temu enako: oba, dutiovmik in učitelj sta bila na- novi strani in zmaga je bila zagotovljena dr. Gregorčiču. V obeh sračafiih ie ostajala sloga med obema stanovoma.
Lepo število občin je bik> takih-, da sta b*la dlihovnik in učitelj vsak ma .drug! strani in'Um je začel pravi "bofr nele nad strankama, ampak še hui&i nad stanovoma. Duhovščina je tfla razdeljena, a tudi uči-teljstvo se je razdelilo po strankah. Kakor je bila vplivnejša duhovščina $*•. stari stranki* tako je bilo tudi- z učfteiiJvom. Pritisk od zgoraj je bal na oba stanova za staro stranko, ki je v boju podlegla in nje glasilo stara »'Soča« je-mirne zaspala; »Nova Soča« si je pridržala prvotno ime »Soča«.
Mir, a le mir po viharju, je zavladal na Ooriškem; v resnici pa je ma znotraj razjedalo strankarstvo. 'Od tedaj ni več bilo miru, k* ni ibil v posebnih čistth.
Ples v Št. Fcrjani na katoliški petaii ii m laiki takt.
Zvonovi so peli hi orgije so donele, veliko mašo je bral č. g. kurat, predno je šla krščanska večina novega občinskega zastopa v Št. Ferjanu k prvi seji. Sveča« dam To je lepo, tako delajo zastopniki našega dobrega vernega ljudstva, to je knščansko, tako starešinstvo prinese občini blagor.... Prav gmljivo so vsklikaiii klerikalni listi, da je taiko lepo začela krščanska večina vladati St. Ferjan. Ali prebrisani Št. Ferjanci, v krščanski plašč odeti, so že takrat mislili na — hopsasa. Potuhnjenci .so imeli v svojem srcu že sklep: lepo pobožni bomo res, ali tudi »'pasali bomo«.
Oni vedo, da če sveto pismo igovori o plesu. Možje stare zaveze so plesali in se vrteli, z bogoslužjem so združevali ples, plesali so okoli zlatega- teleta in o Davidu so culi, da je čudovito lepo brenkal. Zlatih telet sicer nimajo v št. Ferjanu, ampak okciH telet pa vendar lahko plešejo, ako hočejo. Star je ples in trde so glave klerikalnih št. Ferjancev. Da bi ne plesali! Tega pa ne. Vroče je sicer, ali ravno v vročim vse pleše po dolini okoli Gorice; tudi v Brdih se lahko zapleše. Davida sicer nimajo med sabo, da bi jim: čudovito lepo brenkal, ali v Oorici živi »papatutto«, ki zna fino piskati in ima iz-borne godce. »Un, doi, tre« in zagodejo, da privzdigne noge tudi najbolj zakrknjenemu klerikalcu, pa če je tudi ravno prebral kak gromovit članek proti plesu v svetem »Novem Času«.
Ples na katoliški podlagi! Županstvo se ni nič upiralo prošnji za ples. Dalo je dovoljenje, dasi je bral krščanski župan Št. Ferjanske občine v »Novem Času« m tudi v »iPrismo;encu«, kako nevaren je pleš, koliko se zapravi m da — plešejo le liberalci! Aha! &e plešejo »le liberalci« — potem bodo lahko plesali tudi naši, ljudje. Saj mas ne pekrega ne »Novi Čas«; ne »Prismojenček« in tudi »Gorica« ne — pač pa prinese »tNovr ičas« nov fulminan-. ten članek, poln bliska in strele na liberalce radi »plesa, s katerim pohujšujejo mladino«. Tq virlo naše glasilo! — Jn dovdtfeni je fcii ples m izvršil se ie.
Klerikalni prefriganci so se še'poprej zlagali v svojem naznanilu v .»Primorcu«, da bo sviraia vojaška godba bosanskega polka št. 4. rz Trsta m s takim naznanilom v *Pr.« so hoteli preslepiti javnost, da bi mislila, da so priredili ples in plesali »liberalci« v Št. Ferjanu. 'Priredili pa so ples klerikafci in iplesali iso klerikalci in klerikalke v nedeljo 31. julija 1912. po Kristusovem rojstvu.
Zavrel se je klenjkalmi podžupan, hop-sasa» kferifrahii starašma, Ihopsasa, zaplesal »e oberčuk, hopsasa,  privzdignila  je nožice sraimežljiva Marijina hči, hopsasa, poskočil je odbornik Slov. Straže, hopsasa, vrteli so.se »katoliški mladeniči, hopsasa, katoliška dekleta, hopsasa in naraš-cM; hopsasa. Polno malih deklete je bilo ^     nL $eswtakih pod 14 letom, in to se je 4      tudi vrtelo, ihopsasa!..-M:'Manjkate sta le prosJiur katoliški učitelj Ukar, .hopsasa in kurat, ki drugače včasih, kadarkaže, grmi
proti ples;*, -proti teimi pa je molčal in tako odobril ihopsasa na- katoliški podlagi. Li- * karja majbrže ni doma, marveč si zdravi Icje pete od predpustnih ptJesov.... Vse je plesalo, kar je krščanskega v Št. Ferjanu laški David iz Gorice pa je brenkal in dirigiral »un doi tre«. — ..'.
Sveti Florijan v nebesih je godrnjal in ¦mahal z golido, d.s *e neto J škropilo na pregrešno zeniMo, t-..>a L*--»do ie bil preveč nagnit proti Kramlbergu. Tam je razpršil mladino, da je zbežala; čuki iz št. Ferjana so samega veselja tekli domov na ples s puste Kromberške komedije. Sveti Florijan je v svoji jezi slabo opravil in v Št. Ferjanu, nad. katerim ima čuvati, se je plesalo in godlo, da ue bilo kaj; vse na katoliški podlagi in na laški takt. Koj-ščansfoi godci so bili v nadetjo prosti, bi lahko godili pri ;plesu, toda ne: ti so »lšberalci«; zato naj godejo ragši Lahi iz Gorice...
Plesala je mladina; otroci so plesali. Deklice, ki spadalo v šolo, so bile na katoliškem plesu na dvorišču barona Tacco;
Sedaj pa vzemite v roko »iNovi Čas«, kako grmi in svari, naj" se mladina drži daleč proč od pesov. .Na papirju je to, na potrpežljivem papirju v Gorici, zunaj pa puščajo, da njihovi ljudje vodijo nezrelo mladino na ples. In kadar se kaj takega zgodi, kadar klerikalci pohujšujejo mladino, takrat pa ljudski sleparji strašno zatulijo v svojih listih na — naprednjake! Tako dajejo potuho svojim ljudem, tako jih sami navajajo na ples. In potem se ti ljudje držijo kot svetniki. (Pobeljeni grobovi so, > nevarni izprije vasici našega ljudstva!
•Kje je bil učitelj Likar, kje kurat, kje katoliški župan, da so smele punčike na ples, o katerem drugače trdijo, kako da vede k nemoralnim, dejanjem?! Kije so .bili novostrujarski in starostruijarski reševalci ljudstva, da preprečijo ples krščanskega ljudstva v Št. Ferjanu?! — Vedeli so dobro, kaj se pripravlja, ali molčali so in molčijo, češ, naj le plešejo, samo da so »naši«. Se bomo pa zopet toliko ibujše kregali 'radi plesa na papirju!------—
Večkrat če smo dokazali, kaki sleparji so klerikalci, kako rohnijo proti plesu po eni strani, po drugi pa ga dovoljujejo svojim pristašem.                        • : ;
V Kozani v Brdih je bil predpustom velik klerikalni ples. Ararcž:::! ':: *. o'd-11 >ga je katoliški učitelj Likar, hopsasa. Kožan-iki duhovnik je vedel za ples in molčal k plesu. — Lepa ie ta, da sta bila Likar in kozanski nune v »podvezi« čukov potem izvoljena za preganjalca plesov po Brdih!!
V  Št. Ferjanu je bil v nedeljo ples klerikalcev. Molčali so voditelji in klerikalno .mlado in staro je vse plesalo___
Klerikalni pridigarji pravijo včasih, ida na plesu je hudič vmes med plesalcem in plesalko in da naj se bojijo hudiča. Pokazali pa so v nedeljo starostrujarji in novostrujarji, da so veiliki prijatelji tega hudiča, ker so ga nagnali med plešočo katoliško mladino in oelo med nedorasle punčke......Ali če ni drugače, naj pomaga tudi hudič s svojim grehom držati skup klerikalno bando tuintam, torej tudi v Št. Ferjanu.
V  nedeljo so plesali — če pride za 14 dni misrjoh v Št. Ferjan, pa bi se klerikalni plesalci in plesalke vsi objokani slovesno v cerkvi odpovedali plesu in "hudiču, čez mesec dni če treba pa bi zopet plesali, hopsasa. Taki ljudje pobožnjaku-jejo pri procesijah in sklepajo proteste, Proti naprednemu časopisju; v dejanjih kažejo, koliko je vredno njihovo sklepanje.... Tako se izprija naše dobro in verno ljudstvo, kjer je v rokah brezvestnih klerikalcev, ki imajo Boga in ljudi za norca, pri tem pa si polnijo svoje mavhc in izborno žive od izprijevanja   ljudstva!
t Praa
alje,) Proste vaje žen.
Davno so že izginile skozi oboja vrata nepregledne čete jeklenih 'teles, mi-«M je prizor neuklonljive sile, prazno in zapuščeno je stalo teloyadišče. Modro, belopenasto mtorje, ob katerega ritmičnem valovanju se je majala zemlja, polno grožnje in v svoji mogočnost polno lepote, je odteikto skozi vhode. Sokol, mož je
sijajno izvršil svojo nalogo, odšel je v polni zavesiti svoje zmage, iob vratih je že čak.ala •Soikolica, žena, da se postavi enakovredno na stran možu.
Prve čete žen so prihajale strumnih, lahnih korakov, za njimi vedno nove im t rove. Teronoimodra' obleka, 6d katere se ' jL odbijala bela barva pasov, bvratinikov Jn do laktov razgaljenih rok, na glavicah pa rudeče, tesno ovite jutice. Kakor bi se i usipale čebele iz panja, brezkončne so bile te vrste, napolnile so že celo sredino te-lovad-išča. Enajst tisoč nog je stopate z drobčkanimi koraki, tudi sedaj se je ustavil korak, le temna stena z rudečim grebenom se je lahno .zibala na mestu. V šle-iheraiem gibu .še podoba meinja.
Razdele se v šltiri oddelke, ki zavijejo nakrat proti glavni 'tribumi, pod tribunami se zopet delijo in hite v •Joseteio-stopih v nasprotno smer. Zopet zavoj in šestnajst peterostopov se vrača proti glavni tribuni. Za trenutek obstane vse, ka-ifeor bi se pripravljalo na zadnji odločilni naskok. Le trenutOK, ker v naslednjem že zamahne enajsttisoč befih rok in ogromni prostor je podoben velikemu, makovemu polju, neizmerno lepšemu, polnemu svežega življenja. Zopet ploskanje, vzklika ve in klicanje sitotisočev, >ki noče pre-inehati in se odbija kakor grom nad tribunami.
Grobna tišina. Makovo polje stoji mirno, tribune molče, vse ooi so uprte zopet v načelnika. Fanfare zadonc in polje, kakor bi oživelo. V Čudovito ksrasTiem ritmu zaigra vsa neizmerna plan, se zgane v gibih rok in nog, se giblje in premika, sklanja in ustaja. Kako je možno vse .to popisati? človek ie čuti, občuduje, ko pa hoče povedati, mu jezik ne najde izraza, da bi opisal. Ves ta ritem, vsi ti lepi, enakomerni gibi, ki so se menjavali tako hitro, da jih je pogled komaj ujel! Har-inonija vseh teh 5600 teles, ki so se premikala tako skladno, da najstrožji sodnik bi ne mogel najti najmanjše (hibe in gibi, ki so bili, v nasprotju z vajami- članov, prožni, igrajoči, podobni plesu in 'polni ženske lahkote. Zraven tega celoten utis na glcdaiice. Nikjer one sile in bojevito-sti, kakor pri članih, le lahno je pesek šu-Stel pod nogami. Pa igra barv? Sedaj vse temno, zatem so -zablesteli beli pasovi, o-vratniki, roke, kakor bi posijalo sobn-ce, posebno krasen utis pa so delale rudeče rutice. Kakor morje cvetočega maka, ži-voirudečega, preko katerega igra lahen veter.
Ko je vse to okamenelo, utihnilo, je stalo polje zopet mirno, preme in prečne črte na vse strani so pričale o sijajnem kritju. Velikanski, živi okvir je zahru-me!t zopet je klicalo 200000. grl, zopet je ploskalo 400000 rok, nekateri so gledali in molčali, ?iekateri kakor, prej: »Te naše, naše SdkoHce« ...
Na mah se je makovo polje strnilo, se zganii'o in začeto- premikati. Vrste so se spajale in izginjale skozi vrata. Dolgo, dolgo so hl'tele, četa za četo, zmagovito, samozavestno.
Glavna točka deta se je sijajno posrečila. Prizor, katerega je pričakoval ves svet, se je ne le sponesel, ampak omamil vse s svojo lepoto, široka letenska p'an, na ktero so bile uprte oči stotisočev in zastopnikov vseh narodov, je nudli'a zopet prizor moči, lepote in silnega napredka Sokolatva. Sokolstvo je zmagalo; sijajno, vkljuitf vsem nepriliikam in spletkam. Kdo je pomogel največ k tej zmagi? Sokol ali Scikoiica? Oba enako, obema gre enaka hvala, enako občudovanje. Kam pelje psot te neizmerne čete, kje se ustavi :tok te ogromne, naraščajoče povod-nji, ki preplavlja slovanski svet? Njen končni cfi'j mora biti daleč in tudi vreden nje moči. Kje nasprotniki? Kol:!<ko, niti ne vprašamo! Kdor je videl prizore na Letni, veruje v našo zmago, ki mara priti. Malenkostne ovire nas le oživljajo in krepijo, -č. (Dalje prih.)
DOPISI.
Iz goriške okolice.
\i Šempasa. — (Odgovor na dopis z dne 19. jul. v »Nov. Času«.) Vendar ji enkrat prišel na dan mož, ki bi skrbel za red in mir v naši občini, ali, žalrbog, da ni pri občinskih volitvah kaj avanziral, revček se je toliko trudit v vseft treh raz-
redih, da bi vspel vsaj tolliko, kolikor T,H iMartinCi Potem.;hi se reklo, da ta mož "J! ' kaj s svojo prebrisano glavo, ah ni ,nič j,^. bo nič, in »liberalce* naj pusti v miii, j^ Čejo orožnike in županstvo na pomioC, L se pri nas v znani   »liberalni«   gostji^ 1 vsako nedeljo in praznik pleše in popjVa j cele noči in da se bere-   »Soča« in >:$vo. j bodna misel«. Vas pozivamo, da dokažete I kje se pleše im popiva oele noči, ako ne i dokažete, Vas smatramo za ilažnika in ob-1 rekovalca. Pišete tudi, da naprednjaki rjo. vejo in kričijo pozno v noč, /to je laž. Svo. j jih čukov pa ne,vidite, kako tulijo in bo5). najo pozno v noč, 4;  se sliši po celi vasi. In kaj se godi pod drevesi?
Na 14. t. m. smo imeli shod. Pred-pol-1 dne je bila precesija. Pri procesiji se je j hudo Jezil g. župnik na »liberalce* :n ne. j kega mladeniča bi bil še v zapc,- .-.,;,o vi! ako bi le mogel. Pri procesiji Sv.- ,;e spol I dobi k/rlčait-i. — Svetujemo mu, da stori 1 iiajboi'j'e, če gre v pokoj, Če ne pride S toča.                                 ' .    .
Iz ajdovskega okraja.
Šmarje. — (i>ruštva. —• Čuki napa. I dalci.) Malokatera občina ima toliko dru-1 štev kot Šmarje. Tu imamo nič manj nego ] 8, reci osem društev, in sicer: Bralno in, [pevsko društvo »Školj«, katero je najstar. I še. Bralno .in pevsko društvo v Braniti,! Bralno in pevsko društvo »Draga« v T«y. j čah, Ciril Metodova podružnica, Slovensko katoliško izobr iževalno    društvo v Šmarjah, Slovensko katoliško   izobraže-: valno društvo v Tevčah, Društvo Orlov z godbo in- društvo Marijinih t:Lera. 'Razven teh so še druge dru/Jbe in društva kakor j povsod. Vse tekmuje s priredbanui veselic, j Društvo »Školj« s C. M. O. podružnico je imelo veselico dne 30, junija. Vršilo se je j vse v najlepšeim redu. Škoda, da je i udeležba premajhna Nekaj je škodilo ob-i lačno .neibo, bilo je pa toliko bolj prijetno I ker ni bilo vročine. Igro »Dragocena ov-1 ratnica«   so proizvajali domači diletaiitjef pod spretnim vodstvom ig. nadučitelja 1^. J Orla. Petje pod ravno istim vodstvom jel hijio umetniišfko. Pesni so za deželo slati> \ zbrane, so umetne, kar ni lehko umljivo vsakemu. Jako ljubeznjiv je bil nastop 41 letnega dečka 'Danila, kateri je 'popolnoma neustrašeno deklamiral   »Vilharjevi«. Sploh je šlo vse lepo. Omeniti moram tudi godbo iz Lonjera, vredna je splošnega priporočila. 2ela je splošno pohvalo.
Naš g. župnik si ni mogel kaj, da bi s ne bil obregnil pri pridigi ob C. M. D., da 1 ¦namreč.prireja plese. iPri nas je prircdiiol ples društvo »Školj«, samo pri veselici je j sodelovala C. M. D.
Dne 14. t. m..'je imelo veselico diu- \ 5tvo »Draga« s Tevč na Uhanjah. Nisem | ¦bil tam, ali vsi, kateri so hiiM navzoči so j se jako pohvalno izrazili o vsem. Tudi | tam so igrali diletantje društva >^kolj-. Nekdo se je izraz.il: Jchko dobro igrajo.] saj so z mirom na odru. Veselica se je"»r-| šila na otoku na lep: senožeti med reko j Vipavo. Jako romantično je bilo. Od kari so stari Rimljani tam hodili na vojsko, ni J bilo !i.-,a Uhanjah toTiko ljudi. K6 bi ne bil dol 4 ure dež, bi bilo še veliko več, kajti ve-J likof jih je izostalo radi dežja.               1
Meseca avgusta priredijo menda iia-1 si Orli veliko veselico, pri kateri nastop I tudi že nova godba. Obeta se grozno v.s-1 liko, kaj bo, .bomo še le videli, kdor Nj živ. Dne 14. t. m.-je :že sviraia orlovska! godba v Vipavi. Nikjer se pa ne čita n> j iberij kritike. Ne vem, ali je (bilo srednje, j da ni vredno ne hvale ne 'graje, a'i je b;to j tako slabo da jih je sram sploh kaj omeniti- j Tako se razvijajo pri nas društva, ra- j ste pa sovraštvo posebno pri mladih 0r-j licih. Najraje bi vse naprednjake vid'-J uničene. Tega je največ kriv pater Mate* j ventura. Ko bi vedno tako pridigal ko'j izadnii čas, imel bi veliko manr greha «3 j vesti.                                                 j
Dne 30. junija sta napadla dva čuke* nekega naprednjaka, ko je šel domu. nH krik sta pritekla mož in žena -iz hhžEU^ I hiše. Ko bi tiho bH'o, bi ga bila hudo r?H tep'a tako sta pa koj pustila svoj plen ie' sfrčala v temo. Neki drugI iz Istega K««*; da ]e napadel pastirja, ko je šel s pa**] domu ter ga tako namlat« s kolom, da "• bil več dni za delo. Zadnji je že dobi! Pačilo pri sodni.fi, prva dva še čaka.          j To so sadovi slovenskega kaloli»*'l ga izobraževalnega društva.                 |
Domače vesti.
!       Laški jurldičnj tečaji na trgovski šoli '   »Rivoltella« v Trstu. — Sedaj se tudi z uradne strani razgila&i, ida se ©tvorijo s prihodnjim Msktm letom, juridični rtečaji na trgovski šoli »Revoitella« v Trstu. Tržaško namestništvo razglasi v kratkem, <1& se preloži v zmishi odtoka; naučnega* ministrstva -svoj:, čas v Jnomostu, nanie-i scena vtafijainslif^^V^^fica^^fnli^f^;' *' ved v Trst in se priključi trgovski akademiji »Revoitella«.   S prihodnjim šolskim; letom se :že .začno italijanska predavanja o pravoslovniJi in državoslovnih. Vedah na ,tenr zavodu.' Iapiite pa bodo Šlu5atelti4eh -tečajev polagali v smislu nadaljinega odloka naučnega ministrstva na graškem vseučilišču. — O tem so imeli v minolem dr-j žavnozborskem zasedanju več konferenc l  nau&ni minister   Hussarek Ln   ,Ubškia po-!   slanca Malifatti in OemMi, ki sta rekla, da :  sta zadovoljna s tako rešitvijo, ki se ima i   smatrati aaprovizoričen ukrep in ne srne ¦   hiti zapreka za ustanovitev laške pravne fakultete v Trstu. »Prccolo« pravi, da boj glgide kraja je že dolbljem. — Lahi so lahko zadbvofjini, saj. ti tečaji vedejo do samostojne laške fakultete v Trstu!
Dvornemu svetniku tržaškega na-mestništva Alojziju Fabianiju je bil povodom njegovega stalnega nmirovljenja poda jen naslov namestrtiskega podpredsednika.
Iz politične službe. —- Okrajni komisar Oton Huber je 'imenovan za .najnest-jiiškega tajmika.
Politični barantačj so začeli izdajati v Trstu v hrvaSkem in nemškem jeziku [ pisan mesečnik »Trlallzam«, smotra za politiko, književnost, trgovino, obrt in fi-riancije. —Prva številka dokazuje,da 'hoče nekdo ali več njih. napraviti iz 'politične ideje o »trializmu« izvrsten — fcšeft. Vse, ikar prinaša, diši al!i <lx>lje smrdi do neba po ostudnem kšeftu. Vsebina je prefrigano preračtmjena na ... jugosio-vansk-e ghi|>ce, ki .bi šli na ta led, in pa na mogočne pokrovitelje r oodalratelje. — Poleg visoke cene 10Y '.<' je organiziran po židovskem vzorci v ,;;•. ~ oglase in reklame. Hvala lep. .-.-.. .ce nove rodoljube!
Pevsko in bralno društvo »Št. An-drež« priredi dne 28. t. m. ob 6 in pol popoldne tombolo. Činkvina znaša 100 k, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 v. Pred tombolo in po tomboli bo pk s v. venčkih. Svirala bo vojaška godba.
Cisti dobiček se porabi za društveno knjižnico.
Kartele se prodajajo v Gorici v Oa-| brščeleovi trgovini v Gosposki ulici.
'Pomagajte društvu: Kupujte kartele! G. Jos&> Rijavec,   znani goriški tenorist, priredi U. avgusta koncert v Ajdovščini.
Abiturijentski sestanek narodno radikalnega, socialističnega in sploh naprednega dijaštva se <bo vršil v Ljubljani dne | 15. in 16 septembra v veliki dvorani »Mestnega doma«. Spored je sledeči: i. Narodno radikalni program. 2. Sokoistv-o in narodni radikalizem. 3. Vprašanje naraščaja na srednjih šolah. 4. (Počitniška zveza. S. Slovenstvo m Jugoslovanstvo. 6. Organizacija. 7. Naše delo v aJ&demič-"Sh društvih. Med prostim časom bodo delali posamezni oc&fkr, odsek za ročilt-ijiškc zvezo, za organizacijo itd. Poživljamo vse somišljenike od najmlajših do najstarejših, dase sestanka .gotovo udeleže. Ker bomo preskrbeli brezplačna skupna »ležišča, se naj vsak prijavi na naslov: »Abiturijentski sestanek«, Ljubljana (no->te restante). — Odihor
Za gg. krčmarje. — Vsted Tazličnm Povpraševanj po 10 krznarskih zapovedih s/w> iste tiskali na novo in jih je dobiti po *> vin. Za poštnino je plačati 10 vin. Na-r°c^a je nasloviti na tiskarno Gabršček. Hrvatje In eVharJstlčni kongres. — Hrvatov se je ibSlo za evharistični fcon-.fj? og,asio iako •mnogo. Ker se pa ude-«5 kongresa tudi komisar Čuvaj, je že im Hrvatov udeležbo odpovedalo!
^°seggerjeva d*ka doseže skoro ^tj: milijon. Doslej je podpisanih 1462 *amnov, manjka Se 38 kamnov. Iz tega aenarja je šib za nemške šole 1,590.303 K, •ostalega denarja pa ustanovijo t. zv. J*wtf tond, ki -bo znašal 1 milijon. Največ ^narj.1 gre aa ponemčevalue šole na naši »»Aii meji na severju.
Na Čast Anicam bo v soboto zvečer »pri jelenu« koncert s plestniiim venčkom. 'S varal bo salonski orkester. Žaibava se bo vrstila na vrtu in v salonu; vnt bo okrašen z lampijomčlki. Vstopnina 60 v.
Ponesrečila je lSletaia deklica, -hči Josipa Vidmarja v Lokavcu. Žaga jej je odltrgaTa desno roko. Deklico so pripeljali v goriško bolniSnliico.
V Sužidu pri Kobaridu prir-ede faintje
"ŠtoT^jg. Ignaca Strgarja,   Začetek ob 3. uri pop;   .    •  ,
okrožja poštnega -Urada v Št. Petni pri . Gorici ter priklopni dostavl/jamemu okrož- [ ju novega poštnega urada v št. Andrežu' »pri Gorici.
Biser
- med vsemi žilnimi  kavami je -
franckoua Perl-rž.
Vsak pnžirok iz Skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti,
K vp.iki žitni   kavi  pa je, da  se
doseže v resnici poln okus in lopa
okusna barva, treba pridjali malo
porcijo
pravega zagrebškega Franckovega
prfdntkn za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki špec trgovini
I. okrožje G§. S. t. Kakor že Objavljeno, priiredi \. okrožje G. S. Ž. svoj 'JI. izlet, združeni z javnim nastopom in veliko ljudska veselico, dne 4. avgusta t. I. <na iBrjah. S tem zktom stopi naše okrožje drugič pred širši forum, z namenom, da pokaiže javnosti sad enoletnega delovanja v telovadnicah, svojo mogočno silo, stremečo po udanosti ir; hrepenenju za sokol-skim ciljem — povzdigi, sannoahranitvi, razvoju in etični izpopolnitvi, pomnožitvi -teilesnin in žvvljenskih zmožnosti.
Ob 4. popoldne javna telovadba.
I.  a) župne proste vaif; b) ljubljanske proste vaje; c) ns*y'-^ .aSčaja i. zastavicami; d) vaje na Jlji, drogu, krogih, jia kozi, konju, skok v višino in skupine.
II.    iPo telovadbi ples in prosta zabava.
III.  Zvečer se prižge na Vipavi plavajoč kres.
Slavncst, pri kateri bo svirala pri-ilju'bljena godba »Narodne delavske organizacije«, se bo vršila na 'romantičnem kraju v KasovljaJi, na iluladnem, •prostornem, tik reke Vipave ležečem vrtu, odda-IjeiHhn 5 minut od postaje Kamnje in tri-četrt ure od Rihenberka.
Zagotovljena je dobra postrežba v vsakem pogledu: z jedili in pijačama.
Ker je ta zlet zadnja večja sokolska prlrtditev primorskega Sokolstva v tem' letu i:i se vrši v sredini rajsko mile vipavske doline na izredno prijetnem kraju, ter «?o vrhu tega železniške aveze za prihod in za odliod jako ugodne, prebitek pa namenjen za nabavo orodja, pričakujemo obitač udeležbe. Razburkana jadranska obal, sivi Kras, senčnata Vipava naj pokažejo tega dne, da tudi Sokol šifi svoje peroti.
/dezrtiške «veze objavimo pravočasno. Na zdar!
Telovadno društvo »Sokol« na Do-broveni priredi v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. v Bilijani v »dvorišču« veseiico po sledečem vsporedu:
Ofo 3 pop. sprejem gostov. Ob 4.30 pop. javna telovadba: a) Zupne proste vaje, b) orodna telovadba, c) ljubljanske proste vaje (samo izbrani telovadci), d) skupine. !Po tej telovadbi se bo vršil ples. Vstopnina: k .veselitii 40 v, k plesu 1 K veivček. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica dne 11. avgusta.
Trgcvsko-obrtne in gospodarske vesti.
Nov poštni urad v Št. Andrežu pri Gorici. — 'Dne 1. avgusta 1912 se otvori. v Št. Andrežu pri Gorici nov poštni urad, ki se bo pečal is pisemsko in vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiralnica po-štno-hranilničneiga urada.
Ta poštni urad bo rmel zvezo s po-štrrim omrežjem po dnevno idvakrafcni peš-pošti do poštnega urada 2. v Gorici. Istočasno se '.bo opustila v št. Andrežu pri Gorici do sedaj obstoječa poštna nabiralnica. V občino Vrtojba spadajoči kraj Ci-prijanišče se bo izločil iz idostavljalnega
Politični pregled
Kranjski deželni zbor je ibil otvorjen 23. t. m. Obširno interpelacijo so vložili napredni 'poslanci zaradi¦•• ovadbe proti Ribmikarju, v kateri vprašajo dež. iglavar-
1 ja, ali je ,z njego^m dovoljeiijean' zasliša-val priče v imenu deželnega odbora kak
. deželni odbornik in ali je z njegovim dovoljenjem vložil dr. Lampe ovadbo ter ali misli poskrlbeti, da' se kaj takega ne bo
? dogajalo več v imenu deželnega odbora brez vednosti deželnega odbora in tudi ne
• na podlagi morebitnega sklepa deželnega odbora, ker to ne spakia v njegov dalo-
' krog.
Sprejet je bil zakonski načrt o zgradbi, blejskega vodovoda s .stro&ki 65(>.<)00 K, h katerim prispeva država 40, dežela 30 in udeležene občine 30%."
V včerajšnji seji je bil vložen nujni predlog posl. dr. Novaka glede draginij-skiJh doklad učiteljstvu, ki zahteva za vse neoženjeno učiteljstvo 20%, za oženjeno pa poleg sedanje 25% še 15% doklade, ki naj se izplačuje začenši s l. julijem 14>12. Nato se je vnšiila razprava o dr. iLam-petovtim nujnem predlogu v varstvo zadružništva, ki naroča deželnemu odboru, maj posveča največjo pozornost obrambi ugleda in zaupanja zdravega zadružništva, naj po potrebi izda okrožnico na županstva in naj se da deželnemu odboru pooblastilo, da priskoči na pomoč zadrugam s prevzetjem deželnega jamstva neomejeno igleide svote, ako se prepriča, da iz prevzetega jamstva ne preti Škoda deželi. Predlog sprejet. Prvi del z vsemi glasovi, drugi s klerikalnimi. Deželni zbor je odgoden.
Turčija. — Novo turSko iministerstvo se raaiično presoja. ISmatra se za pre-hodnje niiniisterstvo, da ise umakne kabinetu Kiamilpaše. V Carigradu vlada splošni strah, da izbruhnejo v mestu veliki nemiri,,.-da, iizbruihne celo pravcata vstaja. Mladoturki so mnenja, da bi bilo najbolje, če .bi se sedanja vlada preselila v Solun. Mladoturški častniki so sklenili na raznih krajiih po mestu namestiti močne vojaške oddelke s strojnimi puškami. Po mestu natrulirajo orožnlške patrulje.
Zadnje dni so dobili vstaški Albanoi v okolici Vučitruna nad 2000 modemih pušk, ki so jim "bile poslane iz inozemstva. V Prizrenu in Vučitrunu so se vršili veliki nemiri in so vstaši napadli vojaška skladišča, strelivo in drugo zalogo pobrali, skladišča pa razdejali.
O bojih zadnje dni v severni Albaniji so dospele sledeče vesti: Boji med ustaSi in turškimi četami v haziskem okraju so končali s porazom čet, ki so se morale umakniti proti Djakovi. — Turki so izgubili 300 mrtvi« in ranjenih; vrhu tega je bilo mnogo vojakov razoroženih. Na meji škadarskega in kosovskega vilajeta blizu Kiafe Naita so ustaši zajieli 5 častnikov, 200 mož, ter zaplenili 800 pušk, en gorski top in dve mitraljezi.
Posadka v Djakovi se je udala usta-šem, Kaimakam djakovska je pobegnil. Albanski glavar iR.iza bej je 17.1 m. zavael mestol Vsi častniki so se bratili z ustaši. Nekoliko se jiib je pridružilo Albancem. Cesto proti Verisovaču so zasedH ustaši. Dne 20. julija je 'bil hud boj pri Verno! Je-vi. Vsa posadka v iPrizrenu, izvzemiši enega bataljona se je spuntaJa. Mutesaro" je moral odstopiti. One 19. t. m. je bil pri Bardovci Ob .Drini 6uren boj med četami in ustaši. Boj; je končal z razorožerajem 520 vojakov in 80 orožnikov.
Uradne vesti iz severne in južne Albanije ne kažejo, da *bi razburjenje prebivalstva pojemalo. Janinski vali jWlja, da je izbruhnila ustaja v Argirocastru. Per-Icpi, Beratu, Valoni in Tepedeleni. Gibanje vodi Ismail iKehmai.
»Lokal^Anzeiger« poroča iz Sohma, da sultanov irade ukazuje, naj se ustavi vsaka vojna akcija v Albaniji. Irade naznanja Albancem, da bo komisija, ki ima proučavati zalrteve Atoaincev, sestavljena samo iz poštenih in dobrohotnih oseb. — Albanci pa zahtevajo,.da se razpusti zbornica.
;viV pokrajinalh .imir.  -r-  Olasoni vesti-;. iz pokraijiiin vlada tamlkaj .popolen tfniir. (No-   '' vi kabinet je napravil dober utisek, ^
Angleži ln naš«) vojno brodovje, V seji angleške zlbornice1 dne 212, t. in. se je pečal angleški nKKhaanfiŠd .indjn4s$e!r''iptHir-'-<Mk 2 .haknadn.ini kreditom za angleško mornarico in rekel, da mogoče se bo moralo leta 1915. ali pa leta 19X6. pomnožiiti brodovje v Sredozemskem: morju. To bo osobito potreibno, če ena sredozemska ve-levlast (Avstrija) izvede drugti načrt o, :;. zgradbi vojnli ladij. Položaj v Sredozenir[-. -skem morju se lailiiko jzpremena. 2ez tnekaj tednov ibo pripravljen za. službo prvi laški dreadoiought, a do konca leta 19J.5. bo , imela Avstro-iOgrskai, 4, Italija pa 5 ali celo šest dreadnoughtov. Ne pričakujemo^ da (bi Italija in Avstrija, ki sta imeli v preteklosti že več dtfrenec, a.kfi nista imeli nikdar sporov z nami, s katerima smo ži-i veM dolgo v najbolj prijateljskih .razmera^ druženi napaidli anglegke ladje ali posestva. Ne pnitrjaimo predlogu, da bi morali tudi v Sredozemskem morju v-zdržavati večjo moč, (kot obe državi, ker bi bili potem' 60 odstotkov močnejši kakor najmočnejša pomorska velesila. Po Churchillu je govoril Balfour, ki je iglede na. Avstro-^ Ogrsko izvajali: V Sredozemskem morju vstala velevlast, kli obstaja kot pomorska sila šele zadnja leta. S saimo 300 miljami morskega obrežja in brez prekomorskih posestev se pričenja Avstro-Ogrska razvijati tako, da pričenja postajati močna pomorska sila. Ne venio, zakaj da se to godi, a to dejstvo je velike važnosti. Balfour nato žeii, da se ohrani mir. Končno je izjavil še ministerski predseomk As-quith, da glede na zgradbo .ladij Angleži nič radi ne tekmujejo. Povedal je; da mu tekmovanje v Sredozemskem morju ni všeč. Tekom let se je izprcmenilo strate-gično ravnotežje. iNe sodim, da bi kdaj stali nasproti združenimi močem Italije in Avstrije, a v Sredozemskem -morju moramo biti močni dovolj, da varujemo svoje koristi.
Na Angleškeni obsojen nemški vohun. — Sodhija v r3din'bur.gu je obsodila nemškega častnika -Oraverja, iki je bil aretiran radi vohunstva, v 18-mesečno ječo.
Rekrutnj kontingent bi Ogrska. — »Zeit« poroča, da se j-e.za določitev ra-krutnega kontingenta vaelo v Avstriji za podlago ljudsko štetje iz leta 1910., na. Ogrskem; pa iz Jeta 1900. Med obema Ste-tjima je precejšnja raizlika in potemtakem itudi precejšnja razlika v rekrutnem kontingentu v škodo Avstriji in dobiček Ogrski.  .
Razne vesti.
Povodenj ,v Galiciji. — V Kolomeji se de utrgal oblak, in je cel del mesta pod vodo. Vojaki so morali podreti več mostov. Železniški promet je ustavljen. Več hiš se-je podrlo, in tudi nekaj ljudi je utonilo.
Vojaštvo na evharlstičnem kongresu. Apostolski vojni .vikar monsg. Bjelik je izdal na armado in mornarico pasfeski list, v "katerem poživlja k čim najohinejši udeležbi na evharističnem kongresu na Dunaju.
Dalje na 4. strani.
prodaja trgovina
A. Gabršček l
v Trgovskem Dcmu
1.  Primorka,   36 listkov K   1 •—
2.         „       , 52      „       „   1-50
3.  Slava       ,32      „       v   0'80 PflllDOrha  nadomešča   laške
atressette*.
SlflDS nadomešča pike ecc.
Slovanski farillt K 2-20*  (Vsaka j
kar:a tarokova ima po dve sliki iz
slovanskega življenja);
Karte so zdaj zares dovrieno izdelane. Ni več nikakega opravičenega razloga, da br'se"jiii Slo-vtnci ne posluževali. --Dolžnost naša je, izpodriniti tuje izdelke.
Za zoologični park cesarskega grada Schonhrunn. — V Trst je dospel iz Kal-kute, Adena in -drugih pristanišč Llovdov parnik »Nippon«, ki .se je usidral ab hangarju št. 69 v novi luki Frana Josipa I. Z omenjenim paniikoin je došlo nekoiiiko tigrov, žiraf, en leopard in mnogo opic. Vse te živali je prevzel uslužbenec zoolo-gičnega parka v ISdlioaibrunmi, ki je 'nalašč zato dospel v Trst.
V Trstu zaplenjeni vojni kontraband. T^red nekaterimi dnevi je priplula v Trst z otoka Samosa 'grška jadrenica »Cate-rfoia«. ASM dne 23, pa je odkrila pristaniška oblast, da se iralhaja na ladji vojni kontraband. (Preiskava se je izvršila vpričo zastopnika tržaškega grškega konzulata, nakar je oblast ladjo sekvestrirala in jo daila remorkirati po motorju pristaniške 6blasti v prosto tako, kjer ostane ped najstrožjim nadzorstvom.
Kolikor se je dalo izvedeti, so našli aia JadRskriti dve železni skrinji, v katerih se ;baje nahaja orožje in strelivo, namenjeno najbrž vstašem v Albaniji
Vlak Je povozil v soboto iblizu Rakeka na Notranjskem nekega okoli 30 let starega moža. Vlekel ga je s seboj pol kilometra, ker so našli na raznih krajih čevlje, klobuk, palico, roko in manjše kose telesa. Kdo je se še ne ve. Sodijo, da bi bil doma iz Logaške okolice in da je šepal na eno .nogo.
Vrt za 65 mittjonov. — Nekronani kralj tobaka ameriški milijonar Duke si je dal napraviti vrt, ki stane 65 milijonov. Tam, kjer je sedaj vrt v New-Jerscju, je bila gola ravnina. Park je tak, da mu ga ni para na svetu. 'Park je obsežen 12 kvadratnih kilometrov. Poti je 50 km; v parku je vse 'polno naprav, voda napeljana, krasni vodnjaki, itd. iPravijo, da bo ta park otvorjen dvakrat na teden za 'ljudstvo.
Velik požar v Londonu. — 24. t. m. je bil požar katerega prištevajo med največje, kar jih ie bilo doslej v Londonu. Goreti je pričelo v neki trgovini papirja. Naenkrat je bila vsa iliiša v ognju, 18 uslužbenk ue bežalo pred ognjem na streho. Osem deklet je zgorelo, šest se ji'h je pa pri skoku v rešilne rjuhe smrtnonevarno poškodovalo. Dve sta umrli v bolnici, tako da je smrtnih žrtev 10.
Deiravdant Kecskemetj — umorjen? — Policija v Budimpešti je dobila obvestilo, da je neki Czordos umoril znanega defravdanta Kecskemetija, ki je poneve-ril milijone. Kecskerneti se je skrival pri Czordosu v etooini Also, .ko je izginiti iz Budimpešte, Czordos je naložil visoke kapitalije, zato je osumljen umora.
Dvoboj. — Zaradi neke variete-rpev-ke je prišlo med oficirjema Jovanovieem in Pasičem v Belerngradu do dvoboja ,na samokrese. Jovanovič je bil ustreljen.
Brezumne razsipanje denarja. — Kako razsipavajo ameriški <mrlj/>narji denar, to že skoraj presega vse meje dopustnega. Iz San Franedsca poročajo, da je bila tam pred kratkim poroka neke miljonarjeve hčerke. Ples je veljal 20.000 dolarjev (l dolar je 5 K), nevestina obleka pa 50.000 dolarjev. Da ne bi na plesu kdo kradel dragocene kamene, s katerimi so bile dame okrašene, so bili na plesu detektivi,* seveda v slavlju primerni obleki, in so se sprehajali med množico. Cerkev, v kateri Je bila poroka, je bila okrašena z naj-prelestnejšimi rožami. Hiša <božja je bila tako okrašena, da je veljalo to okrašer 25.000 dolarjev. Tako razsipavajo brezumno sfcotisoče in stotisoče, medtem ko umira na miljone ljudi v bedi.
Razbremenitev zemljišč v Avsriji.
Znano je, kako škodljive posledice ima na kmečko posest izredno velika hipotekama; zadolžitev na visoke obresti: kmetovalec je cesto prisiljen dajati za obresti velik del svojih dohodkov, ne da bi se mu pri tem posrečilo irešiti svoja zemljišča težkih bremen.
Pred vsemi sta majhna iti srednja po-s at posebno Jčruto zadeti: ne le, da se ne morejo osvoboditi obstoječih bipotekarnih bremen, marveč se tudi vedno bolj zadolžujejo. Ta prikazen ie resna nevarnost za veliko maso kmečkega ljudstva, kajti dočim se mora na eni strani odtrgati od skupnih dohodkov, ki jih daje zem-
ljišče, vedno večji delež za kritje pasiv, postaja na drugi strani del dohodka, ki naj služi domačim potrebam in gospodarskim izboljšavam, vedno manjši.
Računa se, da je (hipotekama obremenitev male in srednje posesti v devetih deželah, ki so imele pravilne zemljiščne knjige, poskočita v dobi od 1868.—1906. od 2,447 mil. na 6,897 »mil.; v 38 letih je bilo torej povaška >:a 4,4:0 miljortov kron.
Naravno je, da so se začeli kompe-tentni organi baviti s tem položajem, ki ga je v prvi vrsti pripisovati nepopolni organizaciji bipotekarnega kredita.
Vkda, kmetijske korporaoije, javne in -zasebne oblasti so se obširno bavile s tem kočljivim vprašanjem. Misel se je pridružila misli, preosnovni predlogi so se nrnam.i, in vse se »je združilo v »avstrijskem programu za razbremenitev zemljišč«, ki stremi za tem, da bi se hipotekama zadolžitev zemljišč disciplinirala in uredila na skdeči podlagi: 1. hipotekama posojila se smejo zajeti le pri kreditni.! zavodih, ki imaiio javnokoristen značaj, pred vsem pri deželnih hipotekami!) zavodih, 2. hipotekama posojila se ne smejo <:dpov;dati, 3. ta posojila morajo imeti stalno obrestno mero za vso dobo poso-" jila in 4. hipotekama posojila se morajo vračati s plačevanjem letnin.
Leta 1910. je c. kr. vlada izdelala na-l'čen zakonski načrt, ki ga je izročila kmetijskim skupščinam s povabilom, da .pregledajo in podajo o njeni svoje mnenje.
Gre se za proosnovo, khebsega dvoje namenov: 1. da bi se ustanovila nekaka družinska imovina, k: bi se ne smela za-rubiti; slučaji eksekutivnega postopanja zoper mala in srednja posestva bi se naj kar največ mogoče omejili in 2. da bi se progresivna -hipotekama zadolžitev preprečila z boljšo organizacijo kmečkega hi-potekarnega kredita. V ta namen določa zakonski načrt, da se mala in srednja kmečka posestva smejo obremeniti s hipotekami le do gotove meje, in da se te Jiipoteke ni smejo odpovedati, ter da se morajo amortizirati v dolgi dobi s plačevanjem letnin.
Zgoraj omenoenemu povabilu c. kr. vlade se je odzvala »Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji«, in je tudi predložila c. kr. poljedelskemu rr":rlcrstvu svoje mnenje. Zanimalo bode čitatelje, kako se .glasi to mnenje, zato ga priobčimo. Naglašati pa moramo takoj, da to mnenje razpravilja vprašanje pred vsem v zvezi z osebnim kreditom, ki so ga organizirale zadiuge.
(Halje.)
Mali oglasi.
Salraattfln OTJstojbina stane «0 »In. Ako je ogL<& «f»«s»tnep *e raenna ta ?sako besedo 3 vin. HajpripranveJIe insertranje sa trgovce in obrtnika
Koliko|omanjAih trgovcev in obrtnifcor t Oni-iil tcateHfc v* deSali (in jolo r roeatti) nihiSe na pojna. ker nikjer ne IsMrirajo. Skoda ni rasjhn«
Stainach, Zgor. Štajersko. Jft^JSS
Cela postrežba dnevno  le 5  kron.  Zahtevajte prospekte.
za tri navadne hiše z malini   vrti-eem so na prodaj pod Kostanjevico
pred tunelom. Cem prav zmerna.  Poizvedhe v
(Soriški Tiskarni.
Fotografski vajenec S"j,y • •pod-npod:
Stavbišca
grafu Jerkie« v G o
pogoji  pri folo-
Proda se
stara, dobrovpeljana   ==
=========   sodovičarska obrt
v Ljubljani v sredini mesta.
pod   jako   ng-Jtlnimi   kupnimi    pnprnji,
Nanineneje se bve pri lastniku same n.
Karlov pove upravn..-Lvu  ^Sofiu".

Lekarna Cristofoletti
t
v Goric.

ŽELODČNE KAPLJICE A
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh
kapljic je neprekosljiva.   #
— Te kapljice vredijo   t
redno prebavljanje,   J
če se jih dvakrat na dan   z
po jedno žličico popije.   ^
ukrepe pokvarjeni že-  I
lodec, store, da zgine  i
(Varstvena znamka).   y kratkem Č8SU 0,1110-   •
lica in životna lenost (mrtvost). Te  i
kapljice tudi store, da človek raji je.  •
v in   5plp7fl   najboljši   pripomoček    pri f 0 iu   LG1GLU> zdravljenju & trskinim oljem. #
a Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. S
¦                                                        ¦
Cena steklenici 60 vin.
Cristofoletfijsira pijača iz kine
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmdij-s' !!i sirojev, graiiiofonov. orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z elekirieii > gonilno silo ter emajliranje d/oko es na plin. Kol«s»rjo,m'v korist! Kdor hoče shro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje enuj-lirat stane K 6"    , v različnih barvah K S —
Batjelu
Gorica Stolna ulica 2-4.
Prodaja tudi na obroke.
Ceniki poštnine prosti.
Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
Kdor hoče imeti pristno angloj bi:-gii za obleke, naj se obrne na\^l
•vi'                     •    ,                                                        Kl'0-|
jaskegu iuo|slra
Antona Rrušicl
Gorica
Corso Fnuic Josip §t. 39I
ali pa na Tržaški ulici
it 16.
Izdeluje se-vsakoviM,, obleke od najfinejše v m do navadne, za vsaki sim in za vsak letn  čas.
lizorci na razpolago,!
ud! kovana pekarija iMlad^iHarna
Karol Draščiftl
v Gorici na Komu v (lastni hiti)
/.vršiije naročila vsakovrstnega tudi nal nejega peciva, torte, kolače za birman«! in   poroke, odlikovane velikono&iJ pince itd.                         1
Prodaj« različna fina vina In Ilbe?ial na drobno aH v originalnih butel«il Pfi.poro6& ae slftvaemu občinstvu za maogo-1 brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo I e%sp-    0 jft^0 smernih cenah. -l%i2
Anton potatzky v Caricil
naslednik Jos. Terpin.i
f M; VIK A NA  liROBNf IN DEBELO.
*•> ••".«!«  fuijjovaličo nlrotorAkeg« to driSi«) (vire? 'Kr tktnlB. pr«|n in nI*'.
POTREBŠČINE
L p^arnice, hilki w p<pt«)ila
%;t.'tboljSe Sivanke za šivalne stroK
POTRRBŠClNE
sa &rofa$» in ŠBviianB.
%&u abuvala %% n% letne čase
Posobnost:
Semena za mlsuim lraw in Mk
¦»ajbojje    rtl-rbljeca »aloga za kramarjev. »trošnjarje,  rrodoialce po sejmih in trgib|
P___«     Sedlarski delavnica
loan Kraoos-aorica
___                                 na Kornn št. n.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic  kovčegov  za  potovanje,
tnic in denarnic; razni nagobčniki, o/rat iTd  biči, vrvice za pse itd.  Barvanje in tdpel
r''"^r^SSs.  c'ranie razn'n kaleseljnov in kočij.  Vsa v to stroko spadajoča popravila se|
^na^^l                              izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince.
V Rožni dolini a.VJSJSŠHirJŠ
neje se izve istotam.                                                 ,
Proda se nova hiša ic^TSS
cesti v Vrtovinu pripravna za kakega pun-zijonista. Več se izve pri g. Tomažu Satej v Vrtovinu, p. Crniče.
Išče se gostilna
mala,  pa   dobroiJbča   v  me-slu   ali   v vpcjVm kraju na deželi v najem ali pa
na liter.
Doličirk   ima    mk;ij   pr.možfnja.    —
''oimiJhfc   naj   se   pošljejo   s    podatki
koliko se poloči,  na  upr.iviiistvo   lista
pod fiifro: »gonilna I. Iv. št. 18",
Kupujte samo   dvokolesa  ^Hliena'', k\ sn \i»y
boljši francoski sistem iu najtrpežnejše vrsti: ***»-
diši za navadno rabo ali za dirke. Šivalni slroji Ollflittal UlCtOlla   »o   u«jpral<-tičiiejši  za   vsako   hišo.   Isti   služijo   za   vsakovrstno   šivfmjein   slikanje   (vezenj««).   Stroj
I,.,-.,. |,ro7"umno in je jafco trpežeii. PhU-i-, snrifh-ese, slnmnreznir- iu vse v to stroko spadajoče   predm-le s- d"i.i.  po tovarniški ceni pri Ividki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem trp it. 9. COJCA.