V središču Slovenija • Hoja po gozdu in pašnikih na lastno odgovornost
O Strani 6 in 7
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
KS&či1
S os
Štajerski
Ptuj, petek, 7. julija 2023
Letnik LXXVI • št. 53 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Podravje • Nezakonitih migracij vsako leto več, trgovina z ljudmi cveti
Tihotapci služijo, državljani plačujemo milijone
Medtem ko Policija ujetim ilegalnim migrantom dela medvedjo uslugo in jih brezplačno »taksira« do azilnih domov, kjer imajo brezplačno nastanitev in hrano, se s prevozniki ukvarjajo sodišča. Samo za tolmače v sodnih postopkih zoper tihotapce, ki so prevažali migrante, je ptujsko sodišče v petih letih porabilo 1,5 milijona,evrov! Več na strani 2%
"flMamsrflš Escmiisrells
GBC^MfcmE
-NationaLG.e_o_gr£pJiic Wild
Prihaja mesec morsMh psov
Aktualno Središče • Ob
službo najmanj ena delavka v vrtcu
O Stran 2
Politika Ormož • »Za ta
denar bi lahko šli v Luksor«
O Stran 5
Izobraževanje Podravje • Kasneje v prvi razred, včasih brez strokovnih utemeljitev
O Strani 6 in 7
Podjetništvo Hajdina • Inovacije: v miru klet, v krizi zaklonišče
O Stran 8
Črna kronika Ptuj • Komunala
1 • w
na sodišču
O Stran 12

Aktualno
Hrvaška
Ukinitev linij s praznimi j^^^s Za najem mobilnih avtobusi, staršem učenc^y	hišk ob morju tudi , j^j
povračilo stroškov Jih - 500 evrov dnevno " ""
Stran 7
p «umik
zdravje .z neokrnjene narave
Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja

2 Štajerski
Aktualno
petek • 7. julija 2023
Podravje, Slovenija • Nezakonitih migracij vsako leto več, trgovina z ljudmi očitno cveti
Tihotapci služijo, državljani pa plačujemo milijonske stroške
Slovenija na severu Balkanskega polotoka predstavlja vrata v Evropo, ki državljanom držav tretjega sveta, zlasti Azijcem in Afričanom, predstavlja Indijo Koroman-dijo. Po balkanski tihotapski poti gredo trume migrantov, ki tihotapcem v upanju na boljši jutri drago plačajo za organizacijo poti in prevoz.
O kakšni številki nezakonitih prehodov južne evropske meje se dejansko lahko pogovarjamo, ni moč navesti. Nedvomno je zelo visoka, saj varuhom reda in državne meje v sito ne uspe uloviti vseh, ki so na območje schengenske ureditve prišli na nezakonit način. A že uradna številka o številu nezakonitih migrantov v državi je lahko skrb vzbujajoča. Lani so jih policisti izsledili 32.000, letos do konca maja pa 15.500; pred desetletjem se je številka gibala pod tisoč. Največ ilegalnih migrantov odkrijejo na
primorskem in dolenjskem koncu države.
Policija na stroške davkoplačevalcev taksi služba
Tujcev, ki nezakonito pridejo v državo oziroma na območje Evropske unije, slovenska država ne kaznuje. Imajo dve možnosti: ali zaprosijo za mednarodno zaščito (azil) ali pa jih vrnejo v državo, iz katere so prišli v Slovenijo, običajno je to Hrvaška. Lani je po podat-
kih vladnega urada za oskrbo migrantov prošnjo za azil oddalo skoraj 6.800 tujcev, med njimi je bilo največ državljanov azijskih držav (Afganistan, Indija, Bangladeš, Pakistan) in Kube. Letos ob polletju je urad prejel nekaj čez 3.100 prošenj, med prosilci je največ Afričanov -Maročanov in Alžircev. Sledijo Pa-kistanci, Indijci in Rusi. Pred petimi leti (2018) je bila celoletna številka prošenj tujcev za azil približno takšna, kot je danes polletna, kar je še eden od pokazateljev, da število migracij narašča.
Večina tujcev zapusti azilni dom
Dejstvo je, da možje v modrem v postopkih z nezakonitimi migran-ti več ali manj opravljajo jalovo delo, saj tujci po vseh opravljenih postopkih in nastanitvi v azilnih domovih gredo običajno svojo pot naprej. Da je res tako, navaja tudi Policija v svojem letnem poročilu: »Namero za mednarodno zaščito tujci zlorabijo tako, da azilne zmogljivosti samovoljno zapustijo in nadaljujejo pot v ciljne države.«
Temu pritrjujejo še podatki urada za oskrbo migrantov o številu nastanjenih tujcev ob koncu leta v azilnih domovih. Lani ob koncu leta jih je bilo 370, medtem ko jih je prošnjo za azil oddalo približno 6.800.
Na ptujskem sodišču v petih letih 1,5 milijona evrov za tolmače
Medtem ko Policija ujetim ilegalnim migrantom dejansko dela medvedjo uslugo in jih brezplačno »taksira« do azilnih domov, kjer imajo nastanitev in hrano, se vozniki kazenskemu pregonu običajno ne morejo izogniti. Čakata jih pripor in sojenje. Na ptujskem okrožnem sodišču so največ tihotapcem z ljudmi sodili v letu 2019, ko so obravnavali 35 primerov. Letos obravnavajo dva primera, ki še nista končana. Ker so obtoženi v večini primerov tujci, jim je treba v skladu z zakonodajo zagotoviti tolmače, ki jih plača sodišče. Ptujsko okrožno sodišče je imelo najvišje stroške s tolmači v letu 2020 -426.000 evrov. Predlani so ti stroški znašali 416.000 in lani 330.000 evrov, v preteklih petih letih se je skupaj nabralo za 1,5 milijona evrov izdatkov (!?). Gre za stroške, ki jih, enako kot stroške postopka, saj so tihotapci običajno brez premoženja in uradnih prihodkov, pokrijeta sodišče oziroma državni proračun.
Okrožno sodišče na Ptuju je največ tolmačev v preteklih petih letih najelo za arabski, angleški, nemški, turški, ruski, ukrajinski, romunski in srbohrvaški jezik, je po-
vedala predsednica sodišča Albina Hrnec Pečnik.
Na Primorskem nedavno ujeli eno od skupin tihotapcev
Glede na to, da je koridor Hrva-ška-Slovenija-Italija ena od glavnih tranzitnih poti nezakonitega tihotapljenja ljudi, so varnostni organi vseh treh držav izvedli skupno preiskavo, ki je trajala leto in pol, končali so jo konec junija. Člani organizirane kriminalne združbe so bili državljani Albanije, Kosova in Severne Makedonije; 16 jih je bivalo v Italiji, eden v Severni Makedoniji. »Ocenjujemo, da je kriminalna združba pridobila najmanj 394.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Cena za posamezen prevoz od BiH do Italije je znašala okoli 3.500 evrov na osebo. Ocenjujemo, da so si prevozniki ilegalnih migrantov čez ozemlje Slovenije v Italijo pridobili nezakonito premoženjsko korist v višini približno 300 evrov za uspešno opravljen prevoz, medtem ko so t. i. peš vodiči za svoje uspešno opravljeno delo pridobili višjo vsoto, približno 400 evrov na osebo,« so pojasnili na Policiji.
Mojca Zemljarič

| Število nezakonitih migrantov v Sloveniji v zadnjem desetletju
2023*
15.500
> A . ... ^ V. S>
:; v-.- * ' •' --
. .•<. • -V"-- -
H Število obravnav na ' ptujskem sodišču zaradi v tihotapstva ljudi
I Leto I Število 1	
2018	14
2019	35
2020	24
2021 8	
2022	9
2023	2
Vir: Okrožno sodišče na Ptuju
Foto: Sta/M24
Slovenska policija je lani na prste stopila 301 tihotapcu z ljudmi, predlani jih je ujela 233. Letos so jih obravnavali že 179, med njimi je bilo 173 tujcev in šest slovenskih državljanov.
Največ migrantov je Azijcev
Po oceni mednarodne organizacije za migracije je bilo leta 2017 na svetu 258 milijonov migrantov; največ ljudi je zapustilo Indijo, Mehiko, Rusijo in Kitajsko. Celina z največ migracijskimi gibanji je Azija, od tam izhaja okoli sto milijonov izseljencev. Polovicajihje ostala znotraj celine, a v drugi državi. Približno 20 milijonov Azijcev seje izselilo v Evropo, 15 milijonov pa v Severno Ameriko.
Okoli deset milijonov ljudi je bilo v letu 2017 beguncev iz Sirije, Afganistana in Iraka.
Navedene podatke smo povzeli iz aktualne Strategije Vlade RS na področju migracij. Podatki ne prikazujejo števila nezakonitih migracij, temveč vseh, tudi legalnih. Motiv za selitve je predvsem izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja ter iskanje dela.
Središče ob Dravi • Svetniki zavrnili predlagano večje število skupin v vrtcu
Ob službo najmanj ena delavka
Ker število otrok v vrtcu Navihanček pada, manj kot lani jih bo tudi v prihodnjem šolskem letu, se je občinski svet znašel pred težko odločitvijo.
V vrtec, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Središče ob Dravi, je za jesen vpisanih 58 otrok. Kot je v predlogu svetnikom pojasnila ravnateljica Jasna Munda, imajo v vrtcu štiri igralnice, kar pomeni, da je v njem prostora za štiri skupine, peto pa, kar je praksa zadnjih nekaj let, lahko namestijo v šoli. »Vpisanih je manj otrok kot v letošnjem šolskem letu. Dejstvo je, da bo jeseni v šolske klopi sedlo kar 25 prvošolčkov, saj je bila to številčno zelo močna generacija, vrtec pa bo prvič obiskalo 'le' 14 malčkov. To predstavlja precejšen manko.«
Razprava na odborih
Predlagala je, da otroke razdelijo v pet skupin ali pa vsaj v
štiri in pol. »Cena oskrbnine bo v petih oddelkih nižja kot pri štirih in polovički, kar je za naše starše dobro, je pa res, da bo po drugi
strani strošek za občino višji, ker bo v vrtcu več nezasedenih mest, za katera bo treba pokriti stroške iz proračuna. Vendar polovični oddelek ne prinaša tudi polovičnih stroškov, saj so vsa delovna mesta sistemizirana po številu oddelkov, torej so mišljena za cel oddelek. Enako je z materialnimi
stroški, tudi peto, 'polovično' igralnico je namreč treba ogrevati, čistiti, vzdrževati in zanjo zagotoviti celotno infrastrukturo, opremo in didaktični material.« O predlogu so pred sejo občinskega sveta razpravljali na pristojnih odborih. Lea Rajh je povedala, da v odboru za družbene dejavnosti
menijo, da je glede na vpisano število otrok treba oblikovati štiri oddelke. »Maksimalno dovoljeno število otrok za štiri oddelke je 62, torej imamo še štiri prosta mesta, ki jih bomo financirali iz proračuna.«
Prevladalo dobro gospodarjenje
S tem so se strinjali tudi člani odbora za finance. »Imeli smo dolgo debato, razpravljali smo o vseh treh možnostih, na koncu pa je prevladal cilj o dobrem gospodarjenju z občinskimi financami, zato smo sklenili, da štirje oddelki zadoščajo in ni potrebe niti po dodatni polovički. Odločitev seveda ni bila enostavna, saj bo zaradi nje službo izgubila vsaj ena, če ne dve delavki.« Ravnateljica se je za večje število skupin v največji meri zavzemala prav zaradi tega.
»Že pri štirih oddelkih in pol izgubimo delovno mesto pomočnice vzgojiteljice. Nekam drugam bo torej odšel kakovosten in izkušen kader, ki ga bo težko nadomestiti, če bi že prihodnje leto spet imeli dovolj otrok za pet oddelkov. Zato bi bilo po mojem smiselno obdržati pet oddelkov in obstoječe kadre, nato pa šele v šolskem letu 2024/25 iti v zmanjševanje, če bo še vedno manj vpisa.«
Svetniki so podprli predlog obeh odborov, da bodo torej središki otroci jeseni razporejeni v štiri vrtčevske oddelke, saj bi sicer več nezasedenih mest močno obremenilo proračun, pri petih oddelkih za skoraj 53.000 evrov. Župan Toni Jelovica je dodal, da je oblikovanje oddelkov fleksibilno in da lahko njihovo število po potrebi takoj povečajo.
Senka Dreu
petek • 7. julija 2023
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • V Podlehniku pri prevozih učencev upajo na sodelovanje s starši
Ukinitev linij s praznimi avtobusi, staršem povračilo stroškov
Stroški šolskih prevozov se vse bolj zajedajo v občinske proračune, saj so računi za šolske avtobuse, ki se pogosto peljejo napol ali tudi povsem prazni, ponekod narasli za neverjetnih sto odstotkov. Šola je brezplačne šolske prevoze v dogovoru s starši in lokalno skupnostjo dolžna zagotoviti za otroke, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, za prvošolčke in tam, kjer ni mogoč dostop do šole po varni poti. V Podlehniku so sklenili, da skušajo zakonodaji zadostiti in na drugi strani vse višje stroške šolskih prevozov nagovoriti s pomočjo staršev. Ponudili so jim možnost povračila stroškov prevoza. »S tem predlogom ciljamo predvsem na starše, ki že sedaj vozijo otroke v šolo,« je dejal župan Podlehnika Sebastian Toplak.
Da bi znižali stroške avtobusnih prevozov, so se v Podlehniku lotili spremembe pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračila stroškov prevoza. Bistvene novosti so uvedba povračila potnih stroškov staršem, možnost izvajanja šolskih prevozov s kombijem za fizične osebe ter določilo, da naj bi občina avtobusno linijo zagotovila za najmanj šest otrok na neki relaciji.
Ponudba letos za 100 odstotkov višja kot leta 2019
Pravilnik naj bi začel veljati z novim šolskim letom, za katero sicer postopek izbire ponudnika šolskih prevozov še poteka. Na razpis se je ponovno prijavil samo en ponudnik. »Ponudba je za pribl. 10 odstotkov višja od preteklega leta, ko je znašala nekaj čez 188.000 evrov. V primerjavi z letom 2019 pa gre za več kot stoodstotno podražitev. Smo si pa v okviru razpisa pridržali pravico, da linije morebiti skrajšamo oz. določene tudi ukinemo.«
Staršem so tako ponudili možnost, da jim povrnejo stroške prevoza oz. kilometrino (ta sedaj znaša 0,21 evra), posledično pa ukinejo katero od linij in s tem prihranijo precej denarja. Seveda se morajo vsi starši na liniji strinjati z morebitno ukinitvijo in povračilom stroškov prevoza.
»Ciljamo predvsem na starše, ki že sedaj sami vozijo otroke v šolo, potrebo po avtobusu pa so izrazili bolj kot ne za primere, če sami prevoza ne bi utegnili opraviti.« Šolski avtobus je tako za mnoge otroke le dodatna (brezplačna) možnost, ki pa je za občino precejšen finančni zalogaj.
V Žetalah, kjer stroški šolskih prevozov letno znašajo okrog 90.000 evrov, o ukinjanju linij in posledično povračilu potnih stroškov za zdaj ne razmišljajo. »Kar smo dali občanom, je težko jemati,« je priznal župan Anton Butolen. Dodal je: »Res pa je, da imamo težave z iskanjem avtobusnega prevoznika. Letos smo objavili štiriletni razpis za izvajanje šolskih prevozov in za prvi sklop, to je za glavno linijo
z velikim avtobusom, se ni prijavil nihče. Sedaj ponavljamo razpis, in sicer le za enoletno obdobje.«
V Majšperku vozi domačin, v Cirkulanah in Vidmu bi sledili Podlehniku
V	Majšperku izvajalca šolskih prevozov imajo, in sicer so že lani izbrali prevoznika za obdobje štirih let, to je domačin Karl Pajnkiher. »S pogodbo smo za zdaj zavezani k realizaciji. Ne bom pa rekel, da ne bi v prihodnje šli v spremembo, še posebej če bi se v Podlehniku sistem sodelovanja s starši izkazal kot dober. Z veseljem bi prenesli dobro prakso tudi k nam, seveda ob soglasju staršev,« je dejal župan Sašo Kodrič.
V	Cirkulanah o tej možnosti za zdaj še niso razmišljali. »Zagotovo pa je tovrstno iskanje prihrankov modro, kajti tudi pri nas veliko staršev otroke vozi v šolo, medtem ko občina plačuje prazen kombi na določenih linijah,« je povedala županja Antonija Žumbar. Tudi v največji haloški občini Videm se o možnosti, ki jo uvaja Podlehnik, še niso pogovarjali. »Bi pa bilo vredno razmisliti, še posebej v primerih, kjer sta na določenih linijah le dva otroka,« meni direktor občinske uprave Gorazd Ladinek.
Ponekod šolske prevoze že opravljajo hišniki
V Podlehniku premlevajo tudi možnost uvedbe šolskega kom-bija, s katerim bi prevoze otrok opravljal šolski oz. po potrebi občinski hišnik. Kombiniran sistem šolskih prevozov - s šolskim kombijem in preko razpisa z izbranim izvajalcem - imajo že vrsto let v OŠ komandanta Staneta v občini Dragatuš. Ravnatelj Stanislav Dra-žumerič je dejal: »Imamo hišnika, ki je polovično zaposlen kot hišnik, polovično kot prevoznik šolskih otrok. Kombi je kupila občina, imamo pa ga na razpolago tudi za ostale prevoze, na primer za zdravniške preglede otrok in druge dogodke,
jmTV


V Ljubljani za prevoze učencev le 0,1 % proračuna Kaj je varna pot v šolo?
Občine se predvsem v zadnjem obdobju soočajo z vedno višjimi stroški šolskih prevozov, ki so jih po zakonu dolžne izvajati. »V letu 2022 smo slovenske občine za šolske prevoze dale čez 45 milijonov evrov, najbolj so obremenjene po številu prebivalcev manjše občine, kjer obsega proračunski delež, ki ga dajemo za prevoze, tudi do sedem odstotkov. To je neprimerljivo z mestnimi občinami, saj na primer v Ljubljani to znaša 0,1 odstotka,« je na posvetu o razvoju javnega potniškega prometa v Sloveniji minuli mesec v Mariboru izpostavil Sebastian Toplak. Po stroških na prebivalca so Žetale na visokem drugem mestu, Zavrč na devetem in Podlehnik na 18. mestu.
Učenec ima po Zakonu o osnovni šoli pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče od osnovne šole oddaljeno več kot štiri kilometre, prvošolčki pa ne glede na oddaljenost. Enako velja za vse ostale učence, za katere pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, daje ogrožena njihova varnost na poti v šolo.
In kaj je varna oz. nevarna pot? »Teoretično so varne poti tudi občinske poti in lokalne ceste, kjer je do 500 vozil na dan in je urejena bankina oz. površina, kamor se lahko pešec izogne ob srečanju z avtomobilom. Težava pa je, ker se marsikje vozniki ne držijo omejitev,« je pojasnil župan Podlehnika Sebastian Toplak.
ki se jih udeleži manjše število otrok. Sicer pa s kombijem opravljamo šolske prevoze na linijah, kjer jih izvajalec z velikim avtobusom ne more.« Podobno prakso imajo tudi v Desklah, Štorah in še kje. Sicer pa za šolski kombi velja, da mora biti ustrezno označen, opremljen z varnostnimi pasovi, pogosteje tehnično pregledan, prevoze pa lahko opravlja oseba, ki ima najmanj tri leta vozniških izkušenj.
Župan Sebastian Toplak je še povedal, da bi ena ali druga rešitev za občino pomenila viden prihranek denarja, ki pa bi ga po njegovem zagotovilu namenili za področje šolske in predšolske vzgoje.
Mojca Vtič
-oto: CG
-oto: CG
Ptuj • Naložba v športno infrastrukturo
Večji skate park v Ljudskem vrtu
Trenutno stanje skate parka v Ljudskem vrtu je slabo. Njegova ureditev je bila izglasovana že v lanskem participativnem proračunu. Izkazalo pa se je, da bi bilo smiselno to naložbo izvesti celovito, zato ptujska občina kandidira za državni denar.
Nadejajo se sredstev iz javnega razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo v letu 2023. Država bo pomagala pri obnovi večnamenskih športnih dvoran ali telovadnic in posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin. Na ptujski občini so v tem prepoznali priložnost, prijavljajo se prav s projektom ureditve skate parka. Ministrstvo bo sofinanciralo projekte, vredne od 75.000 do 200.000 evrov (brez DDV). Izbranih bo 20 projektov, vsak bo sofinanciran v višini 43.220 evrov.
Letos je v občinskem proračunu za urejanje skate parka sicer zagotovljenih dobrih 91.000 evrov. Če bodo uspešni na razpisu, bi to pomenilo manj občinskega denarja, kar bodo usklajevali z rebalansom. Dejanska vrednost investicije bo znana, ko bodo prejeli ponudbe gradbincev.
Foto: CG
Stanje skate parka je slabo.
Skate park oziroma rolkarski poligon je na območju parka Ljudski vrt že leta v uporabi. »Je namenski športni objekt za širok spekter različno starih uporabnikov na športnih rekvizitih (rolke, kolesa, rolerji, skiroji itd.). Gre za družabni prostor, ki privablja ljudi različnih starosti, spodbuja potrebo po zdravi vadbi in je zaradi cenovne dostopnosti rekvizitov dostopen vsem zainteresiranim,« pojasnjujejo na občini.
Trenutno stanje površin pa je zelo slabo, objekti so stari, dotrajani, nevarni, asfaltna podlaga pa groba in posledično nevarna. Tudi vizualno gre za precej zanemarjen del, kar še bolj izstopa po ureditvi večjega dela okolice. Skate park se sicer nahaja tik ob gostinskem lokalu, igrišču in parku. Trenutno meri približno 500 m2, uporabljajo ga predvsem rolkarji. Ko ga bodo razširili in sodobno uredili, bo tudi večji, razprostiral se bo na 617 m2.
Na drugi strani mesta, na Zadružnem trgu, je bila z veliko pomočjo zasebnega kapitala urejena pumptrack proga, ki je izjemno dobro obiskana. Tudi park Ljudski vrt dnevno privablja množico obiskovalcev, zato bojazni, da bi bila ta investicija sama sebi namen, skorajda ni. Glede na to, da je bila izglasovana med prioritetnimi projekti tudi v sklopu participativnega proračuna, je očitno, da si jo uporabniki želijo.
Dženana Kmetec
Paviljon ostaja tak, kot je...
Velik del površin v Ljudskem vrtu je na novo urejen. Ribnikje dobil novo podobo, z zadrževalnikom so rešili težave s poplavljanjem. Urbana oprema je lepša, gostinski lokal, vključno z javnimi sanitarijami,je končno odprt. Ta del mesta je dejansko zelo živ, tudi zato, ker je veliko stanovalcev bližnjih blokov, ki tu radi preživljajo prosti čas.
V tej zeleni idili pa črna točka že leta ostaja paviljon. Gre za potencial, ki ni izkoriščen, kot ga denimo uspešno uporabljajo v mariborskem parku. Na MO Ptuj so dejali, da se tega zavedajo in da si želijo urediti tudi paviljon, a vsaj kratkoročno tega ni v načrtu: »V tem trenutku ni načrtov za obnovo paviljona v Ljudskem vrtu.« Ob tem so še pojasnili, daje Ljudski vrt, vključno s paviljonom, na območju najstrožje kulturnovarstvene zaščite, kar v primeru investicij pomeni, da morajo slediti (pogosto zelo strogim) pogojem »spomeničarjev«.
4 Štajerski
Podravje
petek • 7. julija 2023
Podlehnik • Pravilnik sprejet, stroški neznani
Občina ustanavlja vsestranski zavod
V Podlehniku nameravajo ustanoviti Zavod za turizem, kulturo, šport, medgeneracijsko sodelovanje in socialnovarstve-ne storitve. »Letos zavod zagotovo še ne bo zaživel, želimo pa vzpostaviti pravne temelje za njegovo delovanje,« je dejal župan Sebastian Toplak.
Foto: Mojca Vtič
Občina za preboj na področju turizma ustanavlja zavod.
Ideja o ustanovitvi zavoda, ki bi nagovoril turizem in turistične ponudnike, v tej haloški občini ni nova. Nedavno pa je dozorela do oblikovanja pravilnika, ki so ga svetniki v prvem branju potrdili ter s tem prižgali zeleno luč za nadaljevanje aktivnosti. Zavod naj bi spodbujal turistični razvoj, organiziral in izvajal turistične prireditve, nudil strokovno pomoč ostalim turističnim ponudnikom, na področju športa naj bi med drugim upravljal športne objekte, prav tako pa naj bi nudil pomoč družinam na domu. »Namenoma smo dejavnosti zavoda zastavili širše, kot jih bomo morebiti izvajali, poudarek pa bo na turizmu. Imamo več objektov, pa tudi projektov ter idej na tem področju, ki pa jih je zgolj s prostovoljskim delom težko izvajati,« je pojasnil župan. Poudaril je, da zavod ne bo konkurenca drugim turističnim ponudnikom, temveč odskočna deska, povezovalni člen. Ena izmed idej je, da bi zavod s pomočjo lokalnih ponudnikov oblikoval turistični paket, ki bi vključeval prevoz npr. iz Maribora do Podlehnika. Podobno ponudbo je zaslediti v Rogatcu, kjer tamkajšnji zavod obiskovalcem Podčetrtka nudi možnost nekajurnega izleta z ogledom muzeja na prostem in degustacijami. O stroških in številu zaposlenih na zavodu župan še ni želel ugibati, češ da je o tem še preuranjeno govoriti. Ob tem je zavrnil razmišljanje, da bi lahko ravno podlehniški zavod prevzel aktivnosti na področju turistične promocije celotnih Haloz. »Občine sedaj projektno sodelujemo, seveda pa bi bil enoten zavod nadgradnja tega sodelovanja. Za zdaj se še ne vidimo v tem, da bi mi prevzeli to nalogo, niti nimamo te ambicije.«
Mojca Vtič
Ormož • Obnovili bodo grajski parket
Denar bo dala država
Občina Ormož se je marca prijavila na razpis Ministrstva za kulturo za obnovo kulturnih spomenikov.
Foto: SD
Obnovo parketa v ormoškem gradu bo financiralo kulturno ministrstvo.
Parket v gradu Ormož je namreč močno dotrajan in nujno potreben obnove, ki jo bo zdaj zaradi uspešne prijave na razpis v celoti financirala država. Projekt je ocenjen na dobrih 44.000 evrov, izvedli pa naj bi ga še letos. Parket bodo najprej demontirali in ga predhodno označili, odstranili deske podkonstrukcije in peščeno nasutje med stropniki, obdelali lesene konstrukcije, tla toplotno izolirali, izdelali novo pod-konstrukcijo, nato pa nanjo vrnili obnovljeni parket in lesene zaključne letve.
Na spomeniškovarstveni razpis, katerega cilj je ohranjanje in varovanje kulturne dediščine in razvijanje njenega potenciala, je prispelo 284 vlog, od tega 145 popolnih in 134 nepopolnih, pet vlog pa so zavrgli. Razdeljen je bil v dva sklopa: prvi je namenjen sofinanciranju obnovitvenih del na nepremičnih spomenikih, drugi pa sofinanciranju konservatorsko-restavratorskih posegov na delih nepremičnih spomenikov. V prvem sklopu je ministrstvo odobrilo 44 projektov, v drugem, kamor spada tudi ormoški parket, pa 26.
SD
Ptuj • V bolnišnici bodo kmalu začeli uporabljati nov objekt
Prvi del urgentnega centra bo zaključen
Gradnja novega objekta urgentnega centra Ptuj se zaključuje. Do 15. avgusta bo končano urejanje notranjosti pritličja in okolice. Z gradbenimi deli bodo nadaljevali tudi v prihodnje, čakajo jih namreč zahtevna dela v prvem nadstropju stavbe.
»Ker smo se v vmesnem času dogovorili, da bo urgentni center dobil tudi prvo nadstropje, je bilo treba oddati vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da moramo pridobiti še uporabno dovoljenje za celoten objekt in ne zgolj za spodnji del. Ker zgornja etaža še ne bo popolnoma zaključena, moramo nekoliko počakati. Predvidevamo, da bi prevzem opravili v drugi polovici avgusta,« je pojasnil Aleksander Voda, vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Če bodo ugotovljene nepravilnosti pri gradnji, odpravo le-teh načrtujejo v najkrajšem možnem času, in sicer predvidoma septembra letos. Sočasno bodo podali vlogo za tehnični pregled, ki naj bi ga po trenutno zastavljenih terminskih načrtih izvedli v jesenskih mesecih. »Zmeraj sem
«i

Notranjost pritličja bo predvidoma zaključena do sredine naslednjega meseca.
optimist, želel bi, da bi z delom v novem urgentnem centru začeli s 1. novembrom, skrajni rok pa je vsekakor 1. december,« je dejal Voda.
Za zdaj v okviru dogovorjenih cen
Kar se tiče morebitnih podražitev oziroma zahtevkov za poviša-
r. — —.
_ nTEg
* JCZ: /I/l/HI
■ ? r_JTT7BBS
E-rp	Í i: Jl* '^	1							M		V-
Foto: ČG
Na nove operacijske dvorane bo treba počakati
Kar zadeva nadgradnjo urgentnega centra v prvem nadstropju, bo treba na zagon dejavnosti in preselitev v ta del objekta počakati še precej časa. Gre za zelo zahteven in tudi drag projekt, v okviru katerega bodo urejali nove operacijske dvorane ter prostore za intenzivno nego in terapijo. »Ti dejavnosti sta med seboj neločljivo povezani. Istočasno ju torej ne moremo prekiniti. Projekt bi lahko izvedli v roku enega leta, vendar v tem času ne bi izvajali operativnih posegov, kar ni sprejemljivo,« je pojasnil v. d. direktorja ptujske bolnišnice. Prav zato so investicijo ureditve zgornjega nadstropja razdelili na dva dela. V prvem koraku bodo uredili nove operacijske dvorane in navezavo hodnika do obstoječega objekta. Šele nato bodo rekonstruirali obstoječi oddelek intenzivne nege in terapije. Sočasno z operacijskimi dvoranami bodo uredili nove prostore za sterilizacijo. Investicija naj bi bila zaključena v dveh letih, v najboljšem primeru nekaj mesecev prej.
nje cen s strani izvajalca, ostajajo v pričakovanih okvirih. Za nepredvidene stroške so načrtovali deset odstotkov, ki jih še niso presegli: »Nekaj rezerv imamo še iz naslova povečanega obsega del, res pa je, da nenehno bdimo nad projektom. Zadovoljen sem, vsekakor apeliram na izvajalca, da ostanemo v teh okvirih, da nam ne bo treba prositi za dodatna sredstva.« Za vzpostavitev novega urgentne-ga centra naj bi zadostovalo 4,5 milijona evrov in dodatnih 700.000 evrov za gradnjo oboda prvega nadstropja. Kandidirajo pa tudi na razpisih Ministrstva za zdravje za pridobitev sredstev za novo opremo urgentnega centra v vrednosti 3,5 milijona evrov. Kupiti želijo nov aparat za magnetno resonanco, CT, ultrazvok ... »Uspelo nam je zagotoviti kar nekaj denarja, ki je bil na voljo. To je delo ekipe, ki se zelo trudi,« je bil jasen Voda.
Sam urgentni center naj bi svojemu namenu začel služiti konec letošnjega leta.
Dženana Kmetec
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
-oto: CG
Majšperk • Učni primanjkljaj zaradi šolanja na daljavo
Za dodatne šolske ure 6.000 evrov
Šolska stavba na Ptujski Gori šteje že krepko čez 100 let, lani pa je znanje v njej pridobivalo 33 učencev v štirih razredih. Jeseni bo učencev še malce manj, in sicer 31. Tako kot letos bo tudi v šolskem letu 2023/2024 pouk potekal v kombinaciji, a da bi vsaj pri osrednjih predmetih pouk potekal ločeno, bo del denarja pripevala tudi občina.
Foto: Mojca Vtič
V POŠ Ptujska Gora se vpisujejo učenci in učenke iz vasi: Doklece, Janški Vrh, Podlože, Ptujska Gora, Slape, Bolečka vas in Stogovci. Po zaključenem 4. razredu se vključijo v matično šolo v Majšperku.
V naslednjem šolskem letu bo v kombiniranem oddelku 3. in 4. razreda skupaj 17 učencev. Zaradi specifike dela v kombinaciji in velikega števila otrok z odločbami o dodatni strokovni pomoči so v POŠ Ptujska Gora zaprosili občino za financiranje petih dodatnih ur tedensko, da do kombinacij pri ključnih predmetih ne bi prišlo.
»Gre za generacijo učencev, letošnjih tretješolcev, ki se je večino 1. razreda izobraževala na domu zaradi epidemije covida. Takrat so nastali učni primanjkljaji, ki ne izzvenijo in bi jih z individualnim pristopom ter usmerjanjem v dodatnih nekombiniranih urah uspešneje odpravljali,« se glasi pojasni-
lo, ki sta ga pripravili razredničarki Barbara Rajh in Jadranka Frlež in pod katero se je podpisal tudi ravnatelj Rajko Jurgec. Ob tem so izpostavili še letošnje drugošolce ter izzive pri vzpostavljanju discipline in reda v razredu. »Zaradi opisane dinamike v omenjenih razredih menimo, da bi bila skoraj popolna kombinacija teh razredov za vključene učence velik korak nazaj pri usvajanju učne snovi.«
Svetniki so predlogu prisluhnili in potrdili sklep o sofinanciranju petih šolskih ur tedensko, kar bo občinski proračun obremenilo za 6.000 evrov za obdobje desetih mesecev.
Mojca Vtič
petek • 7. julija 2023
Politika
Štajerski	5
Ormož • Očitki o zmanjševanju in ne o prerazporejanju investicij
»Za ta denar bi lahko šli v Luksor«
Zaradi spremenjenih razmer pri realizaciji nekaterih projektov in sofinanciranju investicij so svetniki na zadnji seji z rebalansom uskladili proračun, sprejet konec lanskega leta.
Proračun se tako povečuje za slabih 225.000 evrov in po novem znaša dobrih 24,3 milijona evrov. A povečanje Simona Kolmaniča ni prepričalo, zato je glasoval proti. »Za slab milijon evrov zmanjšujemo investicijske odhodke. Če ne bo denarja za investicije, do njih torej ne bo prišlo, zadolževanje pa ostaja enako, čeprav bi pričakoval, da se bo tudi to zmanjšalo. Kar je še bolj problematično: črtamo rekonstrukcijo kanalizacije, povečujemo pa sredstva za javne zavode, 60.000 evrov več je tudi na postavkah za službena potovanja in potne stroške. Zanima me, kam potujemo in kdo ter za kakšen
namen in kaj ima občina od tega? Za ta denar bi si namreč lahko cel občinski svet privoščil potovanje v Luksor ali na Mauritius. Kot je pripomnil že kolega Matej Hebar, povečujemo tudi sredstva za razpise, torej na eni strani krčimo, na drugi razmetavamo.«
Prilagajajo se dinamiki države
Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da bo direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport na eni od naslednjih sej predstavil finančni načrt. Glede sofinanciranja Radia Prlek pa je dejal, da ta od države ni prejel toliko sredstev kot
lani, zato jih dodajajo iz občinskega proračuna. »Pred nami je nova finančna perspektiva, pripravljamo projekte za naprej, da bodo nared, ko bodo razpisi izšli. Trenutno je na primer v pripravi dokumentacija za komunalno ureditev obrtne cone, ki do oktobra potrebuje gradbeno dovoljenje. Kar se tiče investicij, ki so sofinancirane, se prilagajamo dinamiki države, večinoma so prestavljene na prihodnje leto, med njimi je gradnja kolesarske povezave med Cvetkovci in Tr-goviščem, v sklopu tega projekta pa tudi zamenjava vodovoda. V načrtu imamo obnove cest, a so ponudbe zelo visoke, kot veste, so se povišali tudi socialni transferji in plače javnih uslužbencev; in zaradi vseh teh razlogov zadolževanja nismo črtali.«
Gospodarski razvoj ostaja prioriteta
Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je odgovorila na pripombe o potnih stroških. »Vse, kar se v zadnjem času dogaja v Ormožu, ni zastonj, od kulturnih do športnih dogodkov. Sodelujemo
tudi v projektu Evropa za državljane, kjer so poleg nas in Ajdovščine partnerice še občine iz Hrvaške, Italije, Madžarske in Nemčije. Za vse to je potrebnih veliko poti in dogovarjanj, stane pa seveda tudi izvedba.« Projekt sicer stoodstotno financira EU, a stroške povrne po zaključku.
Stanku Kosiju se zdi korigirani proračun realen. »Mislim, da obseg investicij ostaja približno enak: namakalni sistem gre sicer ven, dodajamo pa tehnološki park.« Glede parka je župan dodal, da se bodo za sredstva potegovali preko razvoja regij, saj si želijo čim bolj zmanjšati lastno udeležbo. »Gre za 4,2 milijona evrov vreden projekt; naredili bomo vse, da nam denar ostane za kaj drugega.«
Kolmanič s pojasnili ni bil zadovoljen. »Nimamo investicij v infrastrukturo, ampak vlagamo v potrošnjo.« Z njim se ni strinjal podžupan Zlatan Fafulic, ki je dejal, da investicij z rebalansom ne zmanjšujejo, pač pa zgolj preraz-porejajo, poleg tega še naprej sledijo gospodarskemu razvoju, ki je eden od ciljev ormoškega vodstva.
Senka Dreu
Odškodnina za sanacijo cest
Za izgradnjo daljnovoda Cirkovce-Pinceje Eles občini Ormož odobril odškodnino v višini 1,9 milijona evrov. Kot so povedali v občinski upravi, bo denar porabljen namensko, in to za sanacijo cest, ki jih je Eles med gradnjo uporabljal in poškodoval; takšnaje bila tudi pogodbena zaveza občine. Odškodnino bo Eles nakazal v dveh delih.»Zato se projekt Obnova cest v občini Ormož, kije bil načrtovan v višini skoraj 1,3 milijona evrov, zmanjša in večinoma zamakne v leto 2024.«
Podravje • Sindikati Podravja opozarjajo: vozniki avtobusov so diskriminirani
Za »dežurne« delovne ure le 40-odstotno plačilo
Sindikati Podravja ponovno opozarjajo na domnevno diskriminacijo voznikov avtobusov in pozivajo k »pravilnemu in poštenemu« vrednotenju efektivnega delovnega časa teh delavcev. Predsednik Milan Mesaric je na novinarski konferenci opozoril, da vozniki avtobusov tudi po nedavni spremembi zakonodaje ostajajo diskriminirani.
Sindikati Podravja, takrat še pod imenom KNSS-Neodvisnost, so prizadevanja za izboljšanje položaja voznikov avtobusov začeli že pred letom 2000. Izvedene so bile stavke, a se jih ni udeležilo veliko voznikov, zato so se obrnili na sodišče, kjer so po besedah Mesariča dosegli več sodb v prid teh delavcev. Zato ga toliko bolj preseneča, da so poslanci DZ konec novembra lani izglasovali novelo zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisoval-ni opremi v cestnih prevozih, ki po Mesaričevih besedah ne izboljšuje položaja voznikov avtobusov. Glasovanje v DZ je označil za »sramotno«. »Spet smo na začetku, vozniki avtobusov pa znova oškodovani,« je dejal.
Kot je pojasnil, so vozniki avtobusov plačani stoodstotno le takrat, ko dejansko sedijo za volanom in vozijo, medtem ko so ostali čas,
ko so na voljo delodajalcu, plačani le v 40-odstotnem deležu. »Žalostna resnica v Sloveniji je, da voznik avtobusa prvi zjutraj vstane, gre na delovno mesto, kjer ostaja dlje od drugih delavcev, in še v soboto mora hoditi za volan avtobusa, da spravi skupaj 174 ur kot
drugi delavci. To je sramotno in nizkotno,« je dejal Mesarič. »Tudi 14 ur mora biti na delovnem mestu, da je tisti dan plačan osem ur,« je dodal. Po njegovih besedah bi bilo prav, da bi bili vozniki avtobusov plačani tako kot ostali vozniki, torej enako ves čas, ko so na voljo delodajalcu.
Sindikati Podravja so leta 2009 po besedah njihovega predsednika uspeli na ustavnem sodišču z zahtevo za oceno ustavnosti veljavne ureditve efektivnega delovnega časa voznikov delavcev in že takrat bi moral parlament po njegovem mnenju odpraviti nezakonitosti, vendar do tega ni prišlo. Zato so v letu 2017 spet začeli sodno bitko in leta 2022 ponovno dobili potrditev na višjem delovnem in socialnem sodišču, saj je to po besedah Mesariča odločilo v korist delavcev. »A ponovila se je stara praksa in ponovno je parlament glasoval proti uveljaviti poštenega zakona za te delavce. Tako so vozniki avtobusov ponovno dobesedno oropani poštenega plačila za svoje delo in ponovno je efektivni delovni čas pri njih drugačen kot pri drugih kategorijah delavcev v Republiki Sloveniji,« so izpostavili v omenjeni sindikalni organizaciji.
Sta, Ur
Foto: Pexels
Žetale • Cenejša voda, dražji vrtec
Županski dogovori s figo v žepu
Podobno kot v ostalih občinah so tudi v Žetalah svetniki potrdili nižje cene vode za okrog deset centov na kubični meter. »O vodi in ceni vode se je razpravljalo na dolgo in široko, žolčno in na vse možne načine,« je dejal župan Anton Butolen. A do kakšnega zaključka so pripeljale vse te razprave? Da se voda v primerjavi z lani draži za več kot tretjino ter da bi lahko občine lastnice izgubo na vodovodu krile iz dobička tržne dejavnosti Komunalnega podjetja Ptuj, vendar večje občine z večjimi lastniškimi deleži na to ne pristajajo.
Foto: Mojca Vtič
Občinski svetniki so na junijski seji ponovno razpravljali o medgenera-cijskem centru, ki naj bi ga poleg pokritega kegljišča, stranišč in male kuhinje dopolnjevali še igrišča za odbojko na mivki, učilnica na prostem ...
Komunalno podjetje Ptuj je delniška družba v javni lasti. Lastijo si jo občine, daleč največji delež ima MO Ptuj s skoraj 60 %, sledijo občine Gorišnica z desetimi odstotki ter Markovci in Kidričevo z dobrimi sedmimi odstotki. Žetale imajo vsega 0,46-odstotni delež v KP Ptuj. »Ker je KP Ptuj delniška družba, delničarji prosto odločajo, kam z dobičkom. Odločitev je bila, da si delničarji izplačajo dividende. Žetale bodo dobile nekaj sto evrov, večinski lastnik (MO Ptuj) pa okrog 80.000 evrov in zato ne pristanejo na pokrivanje izgube na vodovodnem omrežju z dobičkom na tržni dejavnosti. Žal samo mi tega ne moremo rešiti, ker smo premajhni, tisti, ki bi morali, pa razmišljajo vsak po svoje,« je iskreno dejal Butolen. Nepovezanost županov je ponazoril z načinom sestajanja v zadnjem obdobju. »Namesto kolegijev županov imamo sedaj prakso delovnih sestankov, kjer seveda ni prisotne druge javnosti, kar me zelo moti. Tako smo na enem od sestankov sklenili, da s spremembo cen počakamo do 1. julija in da bo v tem času opravljena notranja revizija poslovanja KP Ptuj, saj naj bi na javnem delu nastalo za 250.000 evrov izgube, na tržnem pa dobiček. Pojavili so se številni pomisleki in vsi smo bili soglasni, da počakamo na rezultate revizije. A po sestanku je osem občin predčasno potrdilo nižjo ceno, ena občina si je ceno izračunala po svoje, ena ni nič potrdila.« Naposled je tudi Občina Žetale potrdila nižjo ceno, ki sedaj znaša 1,19 evra z DDV, kar je 36 % več kot lani ter za primerjavo - štiri cente več, kot znaša cena stotih litrov vode v Makolah, kjer občane z vodo oskrbuje Komunala Slovenska Bistrica.
Foto: Mojca Vtič
Župan Anton Butolen je govoril tudi o nemoči Žetal pri razporejanju dobička Komunalnega podjetja Ptuj.
Če so na eni strani svetniki brez zadržkov potrdili nižje cene vode, pa so težje glasovali o zvišanju cen vrtčevskih programov. »Sprva smo predvidevali, da bo zadnja potrjena cena, ki velja od 1. januarja letos, zadostovala za pokritje stroškov, vendar se je po vseh zbranih stroških in preračunih izkazalo, da cena ne zadostuje,« je pojasnila ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič. Svetniki so potrdili predlog šole, in sicer povišanje ekonomske cene za 1,89 % v vseh treh oddelkih. Nova ekonomska cena bo od 1. septembra znašala 618 evrov za prvo starostno obdobje, 576 evrov za kombinirani oddelek ter 505 evrov za drugo starostno obdobje. Ekonomska cena bo tako višja za okrog deset evrov oz. bo položnica staršev v šestem dohodninskem razredu, ki plačujejo 43 % ekonomske cene vrtca, višja za dobre štiri evre.
Mojca Vtič
6 Štajerski
V središču
petek • 7. julija 2023
mm
, Ob vsakokratnih vročinskih valovih srečujemo nasvete o pitji ju vode, zadrževanju v senci, izogibanju fizičnim naporom ... ^ Gre za navodila, ki to ne bi smela biti, saj bi morala biti samoumevna. Zdrava pamet postaja pozabljen frazem, na drugi strani pa so vse bolj v ospredju posameznikove pravice, manj njegova odgovornost. Enako je pri prečkanju kmetijskih zemljišč, kjer si številni jemljejo pravico do prostega prehoda, v primeru poškodbe pa terjajo odgovornost kmeta. A zakonoda-I jaje jasna: hoja po pašnikih, kjer je označena pot, ali gozdovih | je dovoljena le na lastno odgovornost, preko obdelanih površin : niti ni dovoljena, enako velja za kmečka dvorišča.

Električni pastir mora biti na pašnikih, kjer poteka tudi planinska pot, označen.
Slovenska ustava imetnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč omejuje absolutno lastninsko pravico in s tem zagotavlja javni interes vseh ljudi, zlasti za rekreacijo, nabiranje nekaterih plodov ipd.
Prehod preko kmetijskih
■ »»V V •	,
zemljišč ni prost - razen po planinski poti
»Vse navedene aktivnosti pa so nelastnikom dovoljene zgolj na ne-obdelovalnih kmetijskih zemljiščih
in na gozdnih zemljiščih. Njive, travniki in druge kmetijske površine, na katerih lastnik ali druga oseba izvaja kmetijska opravila, so obdelovalna kmetijska zemljišča, zato preko njih prehod ni prost. Za prehod preko teh površin mora pohodnik pridobiti soglasje lastnika,« opozarjajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Označene planinske poti že temeljijo na dogovoru med lastnikom zemljišča in planinskim društvom, zato je pešprehod prost, kar pa ne
velja za vožnjo s kolesi ali motornimi vozili. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje odškodninske odgovornosti.
Gašper Cerar iz pravne službe kmetijske zbornice je pojasnil, da če pri prehodu preko kmetijskega ali gozdnega zemljišča pride do škode, je povzročitelj škode odškodninsko odgovoren lastniku zemljišča. »V praksi je običajno sicer zelo težko najti povzročitelja škode ter izkazati ostale elemente za odškodninsko odgovornost.« Ob tem pa Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da
oseba, ki ni lastnik kmetijskega zemljišča, torej pohodnik, zemljišče uporablja na lastno odgovornost. Enako velja za gozdna zemljišča. Kljub uporabi pešpoti na lastno odgovornost pa so na pašnikih vse pogosteje postavljene opozorilne table, s katerimi lastniki ali skrbniki živali opozarjajo na primerno obnašanje pohodnikov v bližini živine na paši. »Opozorilne table in znaki so namenjeni temu, da povprečno skrbnega človeka seznanijo z ustreznim ravnanjem ali nečim,
kar ni dovoljeno, in ga opozorijo na morebitno nevarnost ter s tem pričakovano večjo previdnost v njegovih ravnanjih. Sodne prakse glede odgovornosti lastnika krave ali druge živali na pašniku in škode, ki bi nastala pohodniku zaradi ravnanja živali, na KGZS ne poznamo. Poznan je sodni razplet primera s Tirolske, a ga zaradi v podrobnostih različne odškodninske zakonodaje ne moremo neposredno uporabiti v Sloveniji.« Na Tirolskem je leta 2014 krava poteptala planinko, ki je nato
Foto: Mojca Vtič
zaradi obsežnosti poškodb umrla. Sodišče je kmetu prisodilo plačilo odškodnine, sicer pa razsodilo, da sta za nesrečni dogodek sokriva lastnik krave in pohodnica.
Postavitev opozorilnih tabel, ki opozarjajo na električno ogrado oz. na električnega pastirja, pa predvideva Zakon o planinskih poteh. Slednji določa, da pohodniki planinske poti sicer uporabljajo na lastno odgovornost, a da mora lastnik (kmetijskega ali gozdnega) zemljišča, preko katerega poteka
Spodnje Podravje • Število odlogov začetka šolanja se postopoma zmanjšuje
Eno leto kasneje v prvi razred, včasih tudi brez
Po podatkih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) se je v zadnjih letih število otrok, ki se v šolo vpišejo s sedmimi leti, povečevalo. V šolskem letu 2021/2022 pa se je zgodil preobrat, število učencev z odloženim vpisom je nekoliko upadlo, in sicer z 2.643 na 2.459. Podoben trend seje nadaljeval tudi v minulem šolskem letu.
O odložitvi šolanja odloči ravnatelj na podlagi mnenja strokovne komisije. Glede na izkušnje osnovnih šol v Spodnjem Podravju starši večinoma sami predlagajo odlog, ker so jim tako svetovali v vrtcu ali med zunanjo obravnavo otroka.
Ravnatelji načeloma ne nasprotujejo želji staršev
Šole naj bi odločitev staršev o odložitvi šolanja pogosto sprejele, čeprav ta ni strokovno utemeljena, saj ne želijo vstopati v konflikte z njimi. Nekateri starši namreč
želijo svojemu otroku omogočiti čim daljše brezskrbno otroštvo ali pa ocenjujejo, da bi bila šola zanj še prezahtevna. Ko so starši povsem odločeni, da bo otrok v enem letu veliko pridobil v osebnostnem razvoju oz. bodo nekatere zdravstvene težave izzvenele ali bodo milejše, načeloma ravnatelji v celoti podprejo predlog staršev za odlog. Velikokrat je razlog zanj tudi ta, da bo otrok dopolnil sedem let komaj oktobra, novembra ali decembra. Ena izmed mamic je povedala, da so jo drugi starši večkrat vprašali,
Odlog šolanja je možen tudi med šolskim letom
Na MVI so pojasnili, da morajo starši v skladu z zakonom v prvi razred vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili šest let. Začetek šolanja se lahko na predlog staršev, zdravstvene službe oz. na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen na vstop v šolo. V skladu z zakonom je odložitev šolanja možno predlagati tudi med šolskim letom, ko je otrok že v prvem razredu.
ali bo otroka poslala v šolo eno leto kasneje, ker bo šest let dopolnil komaj konec septembra. To vprašanje jo je precej presenetilo, saj njen otrok ni imel prav nobenih težav ali primanjkljajev, po velikosti pa je bil celo večji od drugih. Očitno je med današnjimi starši to povsem nekaj običajnega. Večina ravnateljev osnovnih šol Spodnjega Podravja te prakse sicer ne odobrava.
V nekaterih
spodnjepodravskih šolah odlogov ni
Na OŠ Breg v lanskem šolskem letu niso imeli nobenega odloga šolanja, v letu 2023/2024 bo samo eden. Po besedah ravnatelja Milana Fakina otrokova starost sama po sebi ni nujno razlog za odložitev. »Slednja je odvisna od drugih razlogov, je pa treba o tem presojati v kontekstu posameznega otroka in okoliščin. Najpogosteje starše podpremo, ko gre za različne razvojne težave, kot so go-
V osnovnih šolah Spodnjega Podravja število odlogov šolanja upada.
vorno-jezikovne motnje, težave s pozornostjo in koncentracijo, težje vključevanje v vrstniško skupino, nezrelost otroka, zdravstvene težave, oz. kadar se oceni, da bi bila odložitev v otrokovo največjo korist. Pri tem upoštevamo mnenja drugih strokovnih ali zdravstvenih služb ter mnenje vrtca,« je poudaril Fakin.
Število odlogov se bo na OŠ Ljudski vrt Ptuj v novem šolskem letu zmanjšalo z osem na pet. Staršem tovrstni korak velikokrat priporoča-
jo že vzgojiteljice v vrtcu. »Ne gre le za otroke, ki so rojeni konec koledarskega leta, je pa res, da je med otroki, ki imajo odložitev šolanja, več otrok, ki so rojeni novembra ali decembra,« je dejala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.
Na OŠ Mladika se je zadnja leto število odlogov povečevalo, a v novem šolskem letu ne bo niti enega. Ravnatelj Bogomir Širovnik med razlogi izpostavlja tudi veliko število priseljencev, ki imajo težave
z jezikom. »Dejstvo je tudi, da so nekateri starši bolj zaščitniški in si pridobijo mnenja zunanjih ustanov, kjer jim predlagajo odlog šolanja. Je pa marsikaj odvisno od zrelosti otroka, zato splošnega pravila, kako ravnati, ni.«
Razlog ne more biti zgolj rojstni dan otroka
Število odlogov se na OŠ Hajdi-na v zadnjem času vrti okoli šte-
Foto: CG
petek • 7. julija 2023
V središču
Štajerski	7
planinska pot, ograde oziroma zapore vidno označiti ter omogočiti varen prehod. V primeru električnega pastirja mora lastnik namestiti opozorilo (tablo) z navedbo o nevarnosti dotika zaradi možnega električnega udara.
Tabla 'Pozor, hud pes' ne zadostuje
In kako je s kmečkimi dvorišči? Marsikateri kmet namreč razmišlja o postavitvi table o gibanju na lastno odgovornost. Vendar to načeloma niti ne bi bilo potrebno. Kmečko dvorišče je namreč enako kot katerokoli dvorišče pred hišo ali drugo stavbo v mestu. Gre za zasebno zemljišče in zanj ne veljajo pravila o prostem prehodu, ki se uporabljajo za neobdelovalna kmetijska zemljišča in gozdove. »Za prehod preko zasebnih dvorišč je treba pridobiti soglasje lastnika nepremičnine. V praksi to pomeni, da pohodnik po pozdravu povpraša domačina (ki
Zasebna lastnina v kmetijstvu brez teže?
Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, pravi: »Zasebna lastnina bi morala imeti svojo težo, vendar v kmetijstvu ugotavljamo, da ni tako. Sprehajalci in drugi si jemljejo pravico do uporabe kmetijskih zemljišč. Velika težava so tudi odpadki in pasji iztrebki, ki ostanejo oz. pristanejo na travnikih in pašnikih. Medtem ko se zdi pobiranje pasjih iztrebkov v mestu nekaj samoumevnega, lastniki psov na pobiranje le-teh na kmetijskih območjih pogosto pozabijo. Pozabijo, da so njive in travniki namenjeni pridelavi hrane in da s tem ogrožajo zdravje rejnih živali in ljudi. O tem bi morala steči širša debata, ki bi osvestila ljudi o posledicah njihovega ravnanja. Vendar pa se zdi, da se ljudje posledic svojih dejanj ne zavedajo, na drugi strani pa vedo vse o kmetijstvu.«
je lahko lastnik ali oseba, povezana z lastnikom), ali se lahko sprehodi preko zasebnega kmečkega dvorišča. Če gre preko kmečkega dvorišča markirana planinska pot, je bila možnost prehoda že predhodno dogovorjena med planinskim društvom in lastnikom dvorišča,« je še pojasnil Cerar. Kmečka dvorišča pa
so pogosto življenjski prostor tudi za domače pse. Sodna praksa pri psih na dvoriščih je precej pestra, so dodali na KGZS. Tako opozorilo 'Pozor, hud pes' lastnika ne razbremeni odgovornosti, če pes poškoduje obiskovalca, kajti imetnik psa mora zagotoviti, da žival ne ogroža ljudi.
Mojca Vtič
ODGOVORNO IN VARNO CEZ PLANINSKE PAŠNIKE
10 NASVETOV ZA USTREZNO VEDENJE NA PLANINSKIH PAŠNIKIH
š FOR SAFE ENCOUNTERS WITH GRAZING ANIMALS
u r
* *
V It
pu ukdl kpÉUlrr i pMndrj
4I hM>< krrp dop Ultijri lOlUJul t ud i>
Mill In r*»r nl 4ti»»1f*i N ' p»rlns
r «
pi i
A. i

SpoSrujre naravo, živali in ljudi, ki delajo na planinah.
Treat the people working here, the nature, and the animals with proper respcct.
O^A
Tl-L i . . II ■
Foto: Gašper Cerar
Fotografija s planine v Karavankah nad Doujim, s katero kmetje opozarjajo na ustrezno ravnanje pohodnikou pri prečkanju pašnika.
strokovnih utemeljitev
vilke pet. Ravnatelj Mitja Vidovič meni, da so vsi odlogi upravičeni in koristni za otroka. Nikakor pa ne more biti razlog za odlog zgolj to, da bo otrok šest let dopolnil komaj oktobra, novembra ali decembra. Staršem najpogosteje svetujejo odlog šolanja v primeru razvojnih zaostankov, predvsem na področju socialnih veščin.
V markovski osnovni šoli staršem svetujejo odlog šolanja takrat, ko opažajo odstopanja ali težave na socialnem, čustvenem ali jezikovnem področju, lahko pa gre tudi za splet drugih okoliščin. Pogosto so ti otroci po besedah ravnatelja Ivana
Število odlogov po osnovnih šolah v Spodnjem Podravju
Štrafele že obravnavani v kakšni zunanji instituciji. »Zaradi rojstnih datumov odložitve šolanja ne svetujemo, če ni drugih posebnosti pri otroku,« je še dodal Štrafela.
Izjema: OŠ Gorišnica z več odlogi šolanja
V OŠ Gorišnica pa zadnja leta opažajo več odlogov šolanja. Najverjetneje je glavni razlog povečevanje števila otrok s primanjkljaji, kot so govorno-jezikovne motnje, čustvena in socialna nezrelost, pa tudi starost otroka. »Tudi ta razlog lahko igra vlogo, čeprav je majhna.
Prve mesece šolanja se razlika v kronološki starosti zagotovo opazi, ampak hitro (do konca prvega razreda) izzveni. Samo kronološka starost ni razlog za odlog, vedno so prisotne tudi druge težave. Staršem odlog šolanja svetujemo v primeru, ko ocenimo, da bi bilo dodatno leto v vrtcu v otrokovo najboljšo korist in bi v tem času z dodatno strokovno pomočjo lahko nadomestil primanjkljaje za kasnejši čim bolj uspešen vstop v prvi razred,« je povedal Milan Šilak, ravnatelj OŠ Gorišnica.
Estera Korošec
Osnovna šola	2022/23	2023/24
Olge Meglič Ptuj	6	3
Breg	0	1
Ljudski vrt	8	5
Mladika	6	0
Hajdina	5	5
Markovci	4	0
Cirkulane - Zavrč	2	3
Podlehnik	0	0
Videm	5	1
Gorišnica	5	4
V ptujskem vrtcu je letos šoloobveznih 208 otrok, od tega jih iz vrtca odhaja 196. Dvanajst otrok bo torej še eno leto počakalo na vstop v prvi razred.
Slovenija, Hrvaška • Mobilne hiške vse dražja vrsta dopustovanja
Tudi po 500 evrov dnevno za najem
Kampiranje je nekoč veljalo za precej poceni dopust, z leti pa se je to krepko spremenilo. Kampi postajajo vedno sodobnejši, mesta za prikolice pa so marsikje zavzele mobilne hiške, ki predstavljajo bolj luksuzno alternativo kampiranju. Tudi cene teh so, tako ob najemu kot nakupu, pogosto »luksuzne«. Nekateri za dan najema zahtevajo 500 evrov ali celo več.
Foto: Booking
Čeprav je ponudba proizvajalcev na trgu velika, so cene hišk zasoljene in ne padajo. Celo rabljene (brez kakšne posebne dodatne opreme) se hitro prodajo tudi po 50.000 evrov.
Mobilne hiške na Hrvaškem rastejo kot gobe po dežju. Kam-pov, različno urejenih, je vedno več, v njih pa množica tako cenovno kot vizualno različnih hišk. Dizajnov je nešteto, izvajalci nenehno ponujajo novosti. Funkcionalnost je pogosto - glede na površino - presenetljiva. Možnosti je zelo veliko, dostopnost je odvisna le od cene oziroma zmožnosti kupca. Zgornje meje praktično ni.
Tudi v Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo mobilnih hišk. Eno od njih, ki ima najdaljši staž, je Adria. Ponujajo široko paleto raznolikih hišk, kupec pa lahko izbira med različnimi dizajni. Hiške se ponašajo s tremi, štirimi ali petimi zvezdicami, cena pa je odvisna od različnih dejavnikov.
Cene mobilnih hišk navzgor praktično neomejene
Nekateri ponudniki sicer na spletu oglašujejo precej nizke cene novih manjših mobilnih hišk (okrog deset tisočakov), a v teh ni zajeto praktično nič drugega kot gol »kontejner«. Notranja oprema stane še vsaj enkrat toliko, kakih pet tisočakov terasa, nekaj tisoč evrov zgolj vertikalne letvice za teraso ... Podjetje Hose-kra v svojem spletnem katalogu
ponuja mobilno hiško, veliko 3 x 8 metrov, z osnovno opremo že za 15.000 evrov, meter širšo pa za okrog 20.000 evrov. Gre za podjetje iz Slovenske Bistrice, ki ima na področju izdelovanja mobilnih hišk precej izkušenj. Tudi v tem primeru je končna cena odvisna od zahtev in pričakovanj ter zmožnosti kupca.
Čeprav je ponudba proizvajalcev na trgu velika, cene ne padajo. Vsaj zaenkrat. Zasoljene pa niso le cene novih, pač pa tudi rabljenih hišk. Osnovne, brez dodatne opreme, prodajajo (in hitro prodajo) tudi po 50.000 evrov. Kupci so očitno pripravljeni odšteti celo toliko kot za novo, saj upoštevajo dejstvo, da imajo urejeno lokacijo v kampu in da odpadejo stroški prevoza in postavitve.
Pogosto (pre)drag najem
Cene najema se razlikujejo glede na lokacijo, urejenost kampa, bližino plaže, udobje, ki ga ponuja hiška, termin najema ... V glavni sezoni se dnevna najemnina v povprečju giblje okrog 200 evrov. Le redko so nižje, pogosto pa še višje. Za štiri odrasle in dva otroka bi denimo trenutno v eni izmed mobilnih hišk v avtokampu Oaza mira 10 kilometrov od Biograda,
odšteli 300 evrov na dan. Sosednji kamp Buqez Eco Resort je še dražji. V njem so postavljene luksuzne lesene hiške slovenskega proizvajalca Oikos housing. Na spletu cenika sicer nimajo, a naj bi se cene teh lesenih objektov gibale okrog sto tisočakov. Nekateri lastniki teh ličnih lesenih slovenskih hišk v kampu Bouqez v glavni sezoni računajo 500 evrov dnevno. Povprečna cena je sicer nižja, a še vedno zelo visoka.
Lastniki mobilnih hišk za postavitev praviloma plačujejo pavšal, ki nikakor ni poceni. Najnižje cene pavšala na Hrvaškem trenutno znašajo okrog 2.000 evrov, le izjemoma manj. Najvišji pavšali pa se v povprečju giblje med 4.000 in 7.000 evri. Meje navzgor ni. Lastniki mobilnih hišk največkrat sklenejo najemne pogodbe za nekaj let. Pri tem seveda obstaja tveganje, da bodo v primeru nesoglasij z lastniki zemljišč morali iskati novo namestitev. Demontaža in selitev takšnega objekta predstavlja zelo visok strošek, a vsaj slovenski lastniki so to tveganje očitno pripravljeni prevzeti. Na Hrvaškem je kampov sicer iz leta v leto več, tam, kjer je nekoč stalo le par mobilnih hišk, so zdaj cela naselja. Takih primerov je veliko predvsem na območju od Zadra do Šibenika.
Dženana Kmetec
Foto: Booking.com
Večinoma je ena od velikih prednosti mobilnih hišk, da so postavljene v neposredni bližini morja.
Foto: CG
8 Štajerski
Podjetništvo
petek • 7. julija 2023
Hajdina • Podjetju Scara-tec priznanje za izjemno inovacijo
V miru klet, v krizi zaklonišče
Pametne zgradbe za varno prihodnost se imenuje produktna inovacija, ki jo je Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) nedavno nagradila z zlatom za najboljšo inovacijo v podrav-ski regiji za leto 2023.
Inovacije ključni dejavnik uspešnosti
Gospodarska zbornica Slovenije in Štajerska gospodarska zbornica letos že 21. nagrajujeta najboljše inovacije; obe instituciji se zavedata, da so inovacije in inovacijska kultura ključni dejavnik uspešnosti visokotehnološke družbe in gospodarstva, zato spodbujata podjetja in samostojne inovatorje k večji inovativnosti. »Razvoj novih tehnologij, skrajševanje življenjskega cikla izdelkov in naraščajoča globalna konkurenca povečujejo pomen inovacij, ne le za prihodnjo rast podjetij, temveč tudi za dvig konkurenčnosti podjetij in njihovo uspešno dolgoročno rast. Inovacije pomembno prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov, od okoljske problematike, varnosti, dostopa do hrane, staranja prebivalstva do izzivov na področju zdravja, a so pogosto povezane z velikimi naložbami in posledično tudi tveganji.« Država jih spodbuja na različne načine, tako s spodbudo za podjetja, z davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj kot tudi z omogočanjem povezovanja inovacijskega ekosistema. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji inovacijsko aktivna več kot polovica vseh podjetij, evropska lestvica inovativnosti pa Slovenijo in naša podjetja uvršča med zmerne inovatorje.
Maketa večnamenskega prostora, ki nadomešča klet, v izrednih razmerah pa se lahko spremeni v samozadostno zaklonišče.
nega zunanjega oziroma javnega omrežja, pač pa je samozadosten, torej ima svoje napajanje, ogrevanje, hlajenje.
Rešitev za čas, ko nas bo preveč
Blažič opozarja še na en vidik njihove inovacije. »Na svetu nas je vedno več, tu so skrb vzbujajoče temperaturne spremembe. V zemlji so idealne klimatske razmere s konstantnimi temperaturami pozimi in poleti. Naša pametna zgradba bi lahko postala vsakdanja stanovanjska enota, v kateri bi kupec privarčeval pri porabi energije, spalne dele bi lahko imel pod zemljo, le bivalne nad njo, preostali zunanji prostor bi lahko na primer izkoristil za zelenjavni vrt. Prihodnost bo terjala spremembe v načinu bivanja, torej tudi v gradbeništvu, to je dejstvo.«
A v Scara-tecu se z inovacijo niso omejili zgolj na zasebnike, pač pa jo je mogoče izkoristiti tudi v javne namene. »Med epidemijo smo ugotovili, v kako slabem stanju je večina naših zaklonišč. To je pravzaprav razumljivo glede na to, da jih desetletja nihče ni ne vzdrževal ne uporabljal. Z našimi modularnimi rešitvami jih lahko saniramo, da bodo pripravljena, ko/če bo to potrebno. Rad bi po-
udaril, da s svojo inovacijo ne želimo povzročati nobene panike, ampak želimo dati ljudem možnost, da se zavarujejo, če se jim to zdi pomembno. V povprečju smo takšni, da začnemo o reševanju težav razmišljati šele takrat, ko nas doletijo, naše pametne hiše
pa so za tiste, ki jih znajo predvideti.« Zaenkrat so na voljo trije modeli, dolgi štiri, šest ali osem metrov ter široki in visoki tri metre, kot rečeno, pa so lahko tudi poljubno sestavljivi. Kaj pa cena? Od 60.000 evrov navzgor.
Senka Dreu
Uroš Blažič: »Glede na podnebne spremembe in dejstvo, da nas je vedno več, lahko postane naša pametna zgradba vsakdanja stanovanjska enota s spalnimi deli pod zemljo in bivalnimi nad njo, preostali zunanji prostor pa je lahko zelenjavni vrt.«
Podravje • Donacija Energije plus za šolstvo
Za dodatna znanja dijakov in učencev
Foto: SD
Foto: SD
V podjetju Scara-tec s sedežem v Hočah in proizvodnjo v industrijski coni v Slovenji vasi so priznanja seveda zelo veseli, saj jim že pomaga odpirati številna poslovna vrata tako doma kot v tujini. Obenem upajo, da so dobro opravili tudi predstavitev projekta pred 14-člansko komisijo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in da bodo tudi na državni ravni prejeli kakšno priznanje. A to bo znano šele 19. septembra 2023, ko bodo v kongresnem centru na Brdu pri Kranju razglasili najboljše slovenske inovacije.
Preklop na
samozadostno delovanje
Kaj pravzaprav so pametne zgradbe za varno prihodnost? »Včasih kdo reče, da smo naredili zaklonišče, a ga takoj popravimo, da je med klasičnim zakloniščem in našo inovacijo pomembna razlika -naša stavba je namreč večnamenska. Naj začnem na začetku, kako se je rodila naša ideja. V preteklosti, tam nekje do 70. let prejšnjega stoletja, so vsi gradili podkletene hiše. Danes je filozofija gradbeništva drugačna, hiše pogosto nimajo več kleti, ljudem pa manjka prostor za skladiščenje, druženje ... Nato so se nam začele dogajati
nenavadne stvari: podnebne spremembe, epidemija, vojna v Ukrajini. Najbrž pod vplivom naštetega smo se domislili multifunkcijskega prostora, ki bi v 'normalnih' razmerah služil kot klet za ozimnico, moški brlog ali kaj drugega, v kriznih trenutkih, kot so poplave, potres, jedrska nesreča ali rop, pa kot zaklonišče ali celo kot soba za
paniko,« o odkritju tržne niše razlaga Uroš Blažič, vodja prodaje in trženja pri Scara-tecu, podjetju, ki se sicer ukvarja z elektroinštalacijami in klimatizacijo.
Sistem so zasnovali tako, da iz navadnega načina preklopi v izredno stanje in takrat postane avtonomen. To pomeni, da za svoje delovanje ne potrebuje nobe-
Energija plus, največji dobavitelj električne energije v severovzhodni Sloveniji, še naprej izpolnjuje svoje poslanstvo družbeno odgovornega podjetja. Tokrat so se odločili z donacijo sistemov za nadzor in upravljanje z energijo pomagati osnovnošolcem in dijakom, da pridobijo dodatna znanja in izkušnje na področju upravljanja z energijo. Opremo bodo uporabljali na izobraževanjih za učitelje fizike. Tako bodo s pomočjo doniranih sistemov učenci in dijaki bolje spoznali, kako se lahko spremlja poraba elektrike in plina v realnem času ali z vpogledom v zgodovino. Na
praktičnih primerih se da videti, kako lahko posameznik na podlagi prejetih podatkov o porabi ustrezno ukrepa in načrtuje prihranke pri stroških energije. Dodatno se bodo seznanili z možnostjo upravljanja elektronskih naprav na daljavo in nastavitvijo alarmnega obvestila ob nevarnosti prekoračitve naročene moči.
»Verjamemo, da bodo učenci in dijaki z novo pridobitvijo prišli do novih znanj in spoznanj, ki jim bodo prišla prav na njihovi izobraževalni poti,« je poudaril Alan Perc, direktor podjetja Energija plus. Ob prevzemu donacije se je
v imenu OE ZRSŠ Maribor zahvalila njihova predstojnica Milena Kerndl in povedala: »Najlepše se zahvaljujemo Energiji plus za velikodušno donacijo sistemov za nadzor in upravljanje z energijo. Naprave bodo uporabljene za izobraževanje učiteljev, ki jih bodo lahko prenesli tudi v razred. Učitelji bodo lahko s praktično uporabo sistemov načrtovali sodobne pedagoške procese z novimi tehnologijami in pri učencih ter dijakih razvijali znanja, veščine in odgovornost za trajnostno prihodnost.«
Melani Gjergjek
www.logo-tech.eu info@logo-tech.eu telefon 08 205 8474 Delovni čas: od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro
Montaža mehanskih in električnih inštalacij avtomatiziranih skladiščnih sistemov po celem svetu
petek • 7. julija 2023
Podjetništvo
Štajerski	9
Majšperk • 1,3 milijona evrov za komunalno in cestno infrastrukturo
Začenja se urejanje novega naselja
V Majšperku se lotevajo 1,3 milijona evrov vrednega projekta ureditve cestne in komunalne infrastrukture v novem naselju, kije načrtovano nasproti trgovine Jager. Na okrog 1,5 ha zazidljivih površin bo v prihodnjih dveh letih zraslo vsaj 15 hiš ter center integrirane dolgotrajne oskrbe.
Občina Majšperk je lani uspešno prodala gradbene parcele za individualno stanovanjsko gradnjo v novonačrtovanem naselju med osnovnošolskim igriščem ter trgovskim kompleksom Jager, nedavno pa je prejela še sklep ministrstva o pridobitvi šestih milijonov evrov za gradnjo doma upokojencev z 48 posteljami. Ostajata še dve parceli za večstanovanjsko gradnjo, na občini bodo investitorja predvidoma iskali prihodnje leto. Občina bo v prihodnjih mesecih začela urejati spodnji ustroj cest, da bodo lastniki parcel lahko začeli gradnjo, h kateri so zaveza-
ni v roku treh let od notarske overitve kupoprodajne pogodbe.
Za ureditev prostora bo občina do novembra 2025 predvidoma namenila okrog 1,35 milijona evrov, saj se je zavezala, da bo zgradila cestno infrastrukturo do predvidenih parcel, kanalizacijo ter vodovod, javno razsvetljavo, za gradnjo energetskih in telekomunikacijskih vodov pa je k sodelovanju povabila elektrodis-tribucijsko podjetje ter telekomunikacijska podjetja, ki bodo imela možnost opremiti parcele s svojo infrastrukturo. Še letos bodo na območju nove soseske za okrog
230.000 evrov uredili spodnji ustroj cest. Razpis za izbiro izvajalca se je zaključil 20. junija, nanj pa se je odzval le en ponudnik, in sicer Cestno podjetje Ptuj. Prihodnje leto bo najbolj obremenjujoče za občinski proračun, saj je predvidena gradnja kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, za kar naj bi potrebovali 710.000 evrov. Leta 2025 pa bodo poskrbeli še za končno podobo naselja z asfaltnimi prevlekami cest ter postavitvijo javne razsvetljave, kar ocenjujejo na slabih 350.000 evrov.
Mojca Vtič
Območje, kjer bo v prihodnjih letih zrasla noua soseska.
Foto: Piso (pdf)
Promocijsko sporočilo
Tenzor: inovativnost je ena ključnih usmeritev našega delovanja
Podjetje Tenzor, ki je svojo pot začelo kot majhno družinsko podjetje v garaži na Ptuju, letos praznuje 30. obletnico delovanja, ki so ga zaznamovale predanost, inovativnost in zanesljivost. V treh desetletjih so se kot Skupina Tenzor razširili v šest držav in se izkazali kot vodilno integracijsko podjetje v regiji Adria na področju centralno nadzornih sistemov, rešitev RFID, upravljanja zgradb, tehničnega varovanja in elektro-inštalacij.
Eden od ključnih dejavnikov uspeha SkupineTenzorje vlaganje v inovacije in tehnične izboljšave, kar omogoča delovanje znotraj dveh razvojnih centrov. Sodelavci razvojnega oddelka ustvarjajo tehnološke rešitve, ki so prilagojene sodobnim potrebam in željam strank. Interdisciplinarna ekipa Tenzorjevih strokovnjakov skupaj uresničuje vizijo podjetja in zagotavlja, da inovacije zaživijo v realnem okolju.
Stranke Skupine Tenzor prihajajo iz različnih panog, kot so trgovina, industrija, turizem, promet, parkirišča, banke, finančne institucije, knjižnice in javna uprava. Rešitve, prilagojene individualnim potrebam strank, zahtevajo strokovno znanje, številne izkušnje in inova-tivni pristop. Ker se podjetje ukvarja s številnimi področji, so slednje tudi zelo raznolike.
V letu 2022 zlato priznanje za inovacijo v knjižnicah, letos za inovacijo na področju pregledovanja vlakovnih kompozicij
Letošnje zlato priznanje Štajerske gospodarske zbornice so prejeli za inovacijo iEMS UVSS - strojno in programsko rešitev za učinkovit in hiter varnostni pregled podvozja vlakovnih kompozicij. Vlaki so zelo priročni za tihotapljenje nedovoljenega tovora in oseb, tre-
nutni postopek pregledovanja podvozij vlakovnih kompozicij pa je bil zamuden in neučinkovit. Inovacija iEMS UVSS omogoča enostavno odkrivanje neželenih oz. potencialno nevarnih objektov na podvozju vlakov v vseh svetlobnih in vremenskih pogojih, zajem linearne slike pa zagotovi enostavno vizualno analizo in skrajša časza pregled vlakovne kompozicije brez ustavljanja ter omogoča pregled z oddaljene lokacije.
Lani je Tenzor prejel zlato priznanje Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine za pametno omaro - 24-urno izposojo rezerviranega gradiva v knjižnici. Gre za tehnološko in arhitekturno dovršeno rešitev, ki navdušuje tako z modernim izgledom kot uporabniško izkušnjo.
Inovativnost še naprej ostaja ena glavnih strateških usmeritev podjetja, prejeta priznanja za inovacije pa potrjujejo usmerjenost v razvoj.
Spremeni način in spremenil boš rezultat
Inovatii/nost kot ključna Talumova vrednota
Talum ZIP2: Enačba za uspeh in zeleno prihodnost
V	današnjem hitro spreminjajočem se svetu so vrednote ključne za uspeh podjetja, VTalumu smo ustvarili enačbo za uspeh, imenovano Talum ZIP2, ki predstavlja temeljne vrednote naše organizacije, kot so: Zaupanje, Inovativnost, Prilagodljivost in Produktivnost, Z vsakim novim dnem te vrednote negujemo in udejanjamo,
Inovativnost, ključ do ambicioznosti in agilnosti
V	Talumu vemo, da je aluminij rešitev za zeleno prihodnost, To prepričanje nas žene k ustvarjalnosti, razmišljanju izven ustaljenih okvirjev ter k povezovanju in sodelovanju, V Talumu inovativnost predstavlja ključ do naše ambicioznosti in agilnosti, S tem dokazujemo, da zmoremo vse.
Specialisti za aluminij: Tehnološko znanje in razvoj novih postopkov
Smo strokovnjaki za aluminij in aluminijeve zlitine, Naša strokovnost zajema obvladovanje različnih tehnologij litja in preoblikovanja, Ves čas razvijamo nove tehnologije ter na temeljih preteklih dosežkov gradimo in vzpostavljamo nove procese, Naši dosežki na področju inovativnosti vsako leto prepričajo tudi Štajersko gospodarsko zbornico (ŠGZ). Letos smo za procesno inovacijo z naslovom »Avtomatizirani in robotizirani sistem optične emisijske spektrometrije za analize aluminija in aluminijevih zlitin« prejeli srebrno priznanje, Nagrajena inovacija prispeva k zagotavljanju vrhunske kakovosti naših izdelkov,
Soočanje z izzivi: Hitrost, preudarnost in učinkovitost
Poleg strokovnosti se zavedamo tudi potrebe po sposobnosti hitrega, preudarnega in učinkovitega soočanja z nepričakovanimi izzivi, To vključuje spremembe v načinu razmišljanja, dela in obnašanja, Prilagodljivost v Talumu ne pomeni zgolj prilagajanje na spremembe, ampak tudi aktivno delovanje, spreminjanje in izboljševanje. Vse to je pomembno
za ustvarjanje inovacij, ki so nujno potrebne za naš nadaljnji razvoj,
V naši tovarni proizvajamo vrhunske kakovostne izdelke na učinkovit in racionalen način. Kot strokovnjaki za aluminij, našim izdelkom dajemo poseben značaj s široko paleto mehanskih lastnosti, ki so rezultat uporabe različnih surovin, postopkov in obdelav.
10 Štajerski
Kultura
petek • 7. julija 2023
Knjigarnica
POLETJE NA JEZERU ČIČE
Pred časom sem na tem mestu potarnala, da imamo premalo knjig iz bivše domovine Jugoslavije, prevedenih v slovenščino. Nekoč skupni literarni trg, če se lahko tako izrazim, je bil bogat in zelo raznovrsten, pa tudi literarni prostor je bil domač, še v šolskem smislu, če pomislim na literate, ki so bili nekoč del obveznega bralskega vsakdanjika za učence in dijake.
Nedolgo nazaj sem si tovrstne knjige, seveda v originalnem jeziku, privoščila v knjigarni bližnjega Varaždina, kamor odlično založena tržnica, pa tudi kulturno dogajanje vabita številne Slovence. Že nekaj časa domači knjigotržci ponujajo tudi hrvaške knjige in si jih je mogoče izposoditi v vaši bližnji splošni knjižnici. Hkrati je opaziti povečevanje knjižnih prevodov iz hrvaščine v slovenski jezik in mednje sodi tudi današnja izbranka Knjigarnice, ki nagovarja starejše osnovnošolce in vse tiste, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mlajšimi najstniki.
Poletje na jezeru Čiče (Dob: Miš, 2023, 179 strani) je nagrajeni roman hrvaške pisateljice, profesorice hrvaškega jezika in književnosti Jasminke Tihi - Stepanic (1958), ki je kakor nalašč za počitniške dni. Kakor je navedeno na zadnji platnici, je Lucijino poletje polno nepozabnih doživetij, četudi je s svojim bratom Jankom prepuščena babici, ki je »staromodna in avtoritativna« ter jima ves čas ukazuje. Mama glavne junakinje Lucije je morala po sili razmer sprejeti sezonsko delo v Poreču, oče je na delu v Munchnu. Počitniški čas preživljata ob bližnjem jezeru, ki pa skriva tudi mnoge pasti. Kot je zapisala Sabina Fras Popovic v spremni besedi z naslovom Kar se ne vidi, se pa čuti (str. 181-185), pisateljica Jasminka Tihi - Stepanic skozi prvoosebno pripoved najstnice izriše družino današnjega trenutka in jo postavi v odnos do okolja in družbenih pričakovanj. Tako se bralec ob branju sooči s prizadevanji preživetja družine, pa tudi s starševskimi pričakovanji, ki bremenijo potomce.
Roman pričakovano govori o pomenu prijateljstva in o prvi ljubezni, pa tudi o tragični minljivosti življenja.
Naj vas izbrani odlomek pritegne k branju knjige, ki jo je prevedel Damijan Sinigoj in jo je sofinancirala Evropska unija ter je izšla v zbirki s povednim naslovom Z(o)renja založbe Miš:
... Strele so se križale na nebu, kakor da napovedujejo konec sveta. Pomislila sem, da bo zame zagotovo nastopil, če bi se Janku kaj zgodilo. En sam samcat dan v življenju sem bik odgovorna zanj, on pa seje prav tedaj odločil umakniti nadzoru.
Ne bi mi padla krona z glave, če bi mu posvetila malo svojega časa, ki ga imam tako in tako preveč, sem pomislila in si obljubila, da se bom v prihodnje vedno igrala z njim, če me bo zaprosil, da se mu le tokrat ne zgodi kaj hudega. Pustila bom knjigo, prekinila dopisovanje prek telefona ter ugasnila Facebook, mu pokazala, da je igranje z njim tisto, kar si najbolj želim. Temna slutnja se mi je zapičila v srce in se širila po telesu kakor bodeče ivje...
Poletje na jezeru Ciče je knjiga, ki jo zelo priporočam, saj poleg napete zgodbe ponuja raznovrsten psihološki pogled na današnje najstnike, o katerih radi rečemo, da jim je vse prineseno na pladnju, a v resnici jim skrb za materialne dobrine in novodobna informacijska družba ne prinašata lažjega odraščanja kakor generacijam nekoč.
Dragi bralci Knjigarnice, naj vas spomnim še na poletni odpiralni čas vaše najbližje splošne knjižnice (ponedeljek in torek od 12. do 19- ure, ostale delovne dni pa od 8. do 15.) ter povabim na Poletne pravljične urice vsako sredo in petek ob 10. uri. Dobrodošli!
Liljana Klemenčič
Ptuj • Otvoritveni vikend festivala Art Stays 2023
Potovanje polnoletnega festivala sodobne umetnosti
Z otvoritvenim koncem tedna (od 6. do 9. julija) se bo začel letošnji 21. festival sodobne umetnosti Art Stays, ki že od leta 2003 na Ptuj privablja vrhunske domače in tuje umetnike, od tistih, ki šele začenjajo svojo umetniško pot, do vrhunskih umetnikov sodobne umetnosti. Na aktualne festivalske tematike se odzivajo številni umetniki, likovniki, kustosi, glasbeniki in galeristi. Art Stays danes sodi med najpomembnejše predstavitve sodobne likovne umetnosti v Sloveniji in v tem delu Evrope. Postal je referenčni dogodek za številne mednarodne galerije, muzeje, fundacije in predvsem umetnike.
Letošnji festival sodobne umetnosti Voyage (Potovanje) je bil tematsko določen že pred dvema letoma. Obravnava več temeljnih vprašanj, v katerih potovanje razumemo kot del umetniškega izražanja. Ne preučuje le potovanja kot navdih za nastanek umetniškega dela, temveč tudi potovanje, premik kot umetniško delo, je pred otvoritvenim vikendom 21. festivala sodobne umetnosti povedal umetniški direktor festivala, umetnik in kustos Jernej Forbici.
Festival bodo odprli s projekcijo filma Voyage D'hiver Roberta Cohena iz leta 1993, enega najpomembnejših francoskih video umetnikov. Tema tega močnega vizualnega potovanja v neznano je Antarktika. V Dominikanskem samostanu bodo odprli razstavo Selitev (Relocation), Heimat pt. 2 Zazzara Otta, v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pa fotografsko razstavo Na robu Cirila Jazbeca in Matjaža Krivica, dveh prejemnikov prestižne nagrade World Press Photo. Sledila bosta odprtje prostorske instalacije Jadra ter otvoritveni koncert Jure Pukl Broken Circle Trio na Slovenskem trgu, kjer so
tudi letos postavili festivalski oder. Petkovo dogajanje se bo začelo že dopoldne z odprtjem male poletne akademije, razstavo poletnih likovnih delavnic za otroke in najstnike. Osrednjo razstavo z naslovom 21. festivala - Voyage (Potovanje) - pa tudi letos gosti Galerija mesta Ptuja. Na petkov koncert na Sloven-
skem trgu pa vabi Katalena. V Mi-heličevi galeriji bodo 8. julija odprli razstavo petih avtorjev, večinoma slikarjev, s pomenljivim naslovom Pretirani turizem, ki jo bo spremljal tudi pogovor na to zelo aktualno temo, saj destinacije trpijo zaradi prekomernega turizma, turistične prenatrpanosti. Posredno pa ta
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Forbici, umetniški direktor festivala Art Stays: »Ne bomo samo potovali tako ali drugače, potovali bomo tudi skozi 20-letno zgodovino festivala.«
razstava oz. umetniki naslavljajo tudi ptujsko destinacijo in njene odločevalce, naj bodo »previdni« pri načrtovanju turizma. Posledice masovnega turizma so lahko uničujoče. Na grajskem dvorišču bo tudi letos na ogled ena od glavnih javnih skulptur festivala. »Čaka nas brodolom na grajskem hribu in med razbitinami ladje najdeni artefakti v čudoviti galeriji gradu,« je povedal Jernej Forbici. Ponovno gre za izjemen preplet sodobne umetnosti z bogato zgodovino Ptuja.
Prvič pa festival Art Stays organizira tudi veliko zabavo, ki bo v soboto zvečer na grajskem dvorišču. Četrti dan otvoritvenega vikenda festivala bodo zapolnili vodeni dopoldanski in večerni ogledi razstav, v Galeriji Fo.Vi v Strnišču pa bodo odprli razstavo Razglednice, ki bo popeljala po 20-letni zgodovini festivala. Sledila bosta Art Stays kino in zaključek festivala.
Bogato dogajanje 21. festivala sodobne umetnosti Art Stays je podrobneje opisano v festivalski knjižici. Razstave, ki so vsa leta rdeča nit festivala, bodo na ogled v desetih razstaviščih in galerijah do 10. septembra.
MG
Videm • Harmonikar Alojz Fras z novim priznanjem
Navdihujeta ga ljudska glasba in dediščina
Harmonika spremlja Alojza Frasa od zgodnje mladosti. Godbenik je bil že njegov oče, kije igral bariton pri godbi na pihala v Mali Nedelji. Za prvo harmoniko, to je bila stara harmonika znamke Lubas, sije denar prislužil sam. »Drva sem hodil delat, da sem si prislužil denar,« se spominja. Že kot osnovnošolec je imel svoj trio, to svojo glasbeno zgodbo pa je nadaljeval tudi po osnovni šoli. Glasba gaje spremljala tudi v času, ko je delal v Avstriji. Skupino ljudskih godcev - Ljudski godci iz Hajdoš - pa vodi od leta 2017.
Foto: Črtomir Goznik
Alojz Fras je na Šaleški harmoniki 2023, harmonikarskem tekmovanju za pokal Šaleške doline, prejel srebrni znak. Konkurenca je bila močna, pa tudi komisija je bila stroga.
Delujejo pod okriljem KD Valentin Žumer, kamor jih je povabil predsednik Primož Kelenc. Od takrat do danes so se člani zamenjali, harmonikar in vodja Alojz Fras pa ostaja stalnica skupine. Povezala jih je ljubezen do ljudske glasbe, do narodne dediščine. S svojimi nastopi razveseljujejo doma in v tujini, kamor jih zdaj že pogosto vabijo. Povsod, kamor pridejo, prinesejo veliko veselja in dobrega razpoloženja. V svojem repertoarju imajo okrog 200 ljudskih skladb, glasbe dedkov in babic. Alojz pravi, da imajo toliko glasbe, da bi lahko nepretrgoma igrali več kot dva dni. Lani so izdali novo zgoščenko z naslovom Kraj moj rojstni. To je že njihova tretja zgoščenka, pri snemanju so sodelovali tudi Prešmen-tani faloti iz Stoperc.
Alojz Fras s harmoniko nastopa tudi sam, uspešno se predstavlja na tekmovanjih harmonikarjev, kjer nastopa v skupini veteranov. Lani je osvojil srebrno plaketo na tekmovanju Zlata harmonika Ljubečne. Tam je srebrno plaketo osvojil tudi njegov vnuk Tim Lah, ki pa je bil letos nadvse uspešen na 16. mednarodnem tekmovanju
harmonikarjev za nagrado avsenik. Z oceno 96,13 točke je osvojil zlato priznanje. Alojz je na svojega vnuka, na katerega uspešno prenaša tudi svoje harmonikarsko znanje in izkušnje, zelo ponosen. Sicer pa obiskuje glasbeno šolo Klemna Ro-šerja, njegov mentor je Marko Bel-šak. Najbolj ju veselijo njuni skupni nastopi, s katerimi poskrbita za marsikatero presenečenje ob praznovanjih in drugih priložnostih. Alojz bo zaigral tudi na letošnji Zlati harmoniki na Ljubečni, ki bo 17. septembra. Odločen je, da bo letos osvojil zlato plaketo. Že maja se je uspešno predstavil na Šaleški harmoniki 2023, harmonikarskem tekmovanju za pokal Šaleške doline, kjer je prejel srebrni znak.
Brez harmonike in ljudske glasbe ter pesmi si dolgoletni harmonikar ne predstavlja življenja. To je njegovo veselje in sprostitev. Uživa na prav vsakem nastopu, teh pa je letno zelo veliko; samo s skupino Ljudski godci iz Hajdoš ima več kot petdeset nastopov na leto. Zelo so priljubljeni tudi v sosednji Avstriji.
MG
petek • 7. julija 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Podlehnik • Druge aktivne počitnice za učence v Halozah navdušile vse
Ponekod več sto evrov, v Podlehniku so počitnice zastonj
Ko se šolska vrata zaprejo in se začnejo počitnice, se številni starši znajdejo v stiski zaradi varstva otroka. V mestih so počitniška varstva pogosto samoumevna, povsem drugače je na podeželju. V Podlehniku je roko sodelovanja staršem in občini ponudilo Društvo 1dva3. Podobno kot lani so tudi letos pripravili dva počitniška tabora v športnem parku Dežno. Prvi seje ravno iztekel, drugi bo potekal v začetku avgusta.
Vodja društva in gonilna sila ter srce taborov je Nataša Pulko, ki oblikuje vsebine enotedenskih počitnic, nabavlja opremo, išče dona-torje, s pomočjo katerih otrokom omogoči brezplačno aktivno preživljanje prostega časa. Letos se je na povabilo društva odzvalo 33 otrok. »Povpraševanje je bilo veliko, navdušenje otrok prav tako,« je dejala Pulkova. Tabor oblikujejo dnevna druženja med pol osmo in pol četrto uro. »Staršem smo tako prihranili del skrbi glede varstva otrok, ob tem pa otroci vedno znova doživijo aktiven dan z vsebino. Dolgčas ni niti nam niti otrokom.« Če je bilo lani več poudarka na glas-
bi, je letos na ustvarjalnosti. Obnovili so čutno pot v parku Dežno, ki so jo postavili že lani, in naredili velike lesene domine. Ob tem so priredili še kuharsko delavnico, pa nepogrešljiv lov na zaklad, šta-fetne igre ter seveda igre z vodnimi baloni. »Prvi dan otroke vedno vprašam, kaj si hočejo doživeti na taboru, saj želim, da program oblikujemo skupaj. Vedno zmagajo vodni baloni in lov na zaklad,« je pojasnila vodja tabora. Priljubljeno je tudi šotorjenje, tega si običajno priredijo zadnji dan, torej s petka na soboto, kar tudi pomeni, da se nobenemu otroku po zaključku tedna ne mudi domov. »Šotorjenja
Foto: FB Društvo ldva3
Otroci so obnovili čutno pot v športnem parku Dežno, ki so jo ustvarili lani.
Foto: Mojca Vtič
Prosti čas je najboljši v družbi vrstnikov
Letošnjega tabora so se udeležile tudi sestre Vaupotič. Najstarejša Špela, bodoča dijakinja v programu kmetijsko-podjetniškega tehnika, je letos prevzela vlogo animatorke. »Z otroki rada sodelujem, ustvarjam, dajo mi energijo, toplino. Poslušajo me, tako da jih lahko vodim, in priznam, da so kar pridni.«
Bodoča sedmošolka Valentina se je tabora udeležila, ker rada ustvarja in ker je prosti čas bolje preživeti v družbi vrstnikov in drugih otrok kot doma. Špeli in Valentini se je pridružila še sestrica Eva.
se otroci najbolj veselijo, mnogi so lani prvič šotorili in izkušnja je bila nepozabna.«
Prvega tabora, ki je trajal od 26. do 30. junija, se je udeležilo okrog 25 otrok, nekaj jih bo aktivne počitnice v Halozah preživljalo tudi avgusta. Starost otrok je raznolika, največ je sedaj že nekdanjih prvošolčkov, nekaj je tudi starejših otrok, ki pogosto prevzamejo vlogo animatorjev in vodij. »Slednji so se odlično izkazali in so v veli-
ko pomoč,« je še dodala Pulkova. Udeležba na taboru je za otroke brezplačna, tudi zaradi prispevka občine. Župan Sebastian Toplak je dejal: »Občina je letos objavila razpis, s katerim je namenila 3.000 evrov za izvajanje poletnih taborov. Prijavila sta se Društvo idva3 ter PGD Podlehnik, kar pomeni, da bodo imeli otroci iz Podlehnika na voljo tri termine celotedenskih dejavnosti.«
Mojca Vtič
Maribor • Moja vojna harmonika Aleša Štegra
Pesniško-glasbeni portret malega človeka
Aleš Šteger, pesnik, pisatelj, urednik in pobudnik številnih kulturnih in drugih dogodkov, je avtor besedila in pripovedovalec v kabaretu Moja vojna harmonika, zasnovanem po resnični zgodbi, ki se časovno razprostira čez 50 najbolj nemirnih let 20. stoletja.
Aleš Šteger je besedilo za kabaret Moja vojna harmonika napisal
po motivih iz življenja svojega dedka Matija Zorca, peka iz Slovenskih
Aleš Šteger je v kabaret prenesel zgodbo svojega dedka, peka Matija Zorca iz Slovenskih goric.
goric, ki se je večkrat znašel na napačnem bregu zgodovine.
»Zgodba mojega dedka je nekako ostala v družini kot neizgovor-jena resnica ali napol izgovorjena resnica. Besedilo sem med drugim napisal z mislijo na to, da bo nekoč uprizorjeno prav s (Juretom) Torijem in njegovo glasbo,« je povedal.
Prostorsko sega od Trsta skozi Ljubljano do Severnega morja in Slovenskih goric. Kabaret Moja vojna harmonika je nastal v produkciji Cankarjevega doma, prva slovenska uprizoritev pa je bila v dvorani Duše Počkaj Cankarjevega doma v začetku leta 2023. Uvrščena je bila tudi v spremljevalni
program letošnjega Borštnikovega srečanja. Predstava združuje elemente poezije, pripovedništva, performansa ter glasbe z video in zvočnimi učinki, povezuje pa vrhunske ustvarjalce na teh področjih. Besedilo je napisano kot rimana pripoved, osrednji motiv je dedkova črna harmonika, njegova rešiteljica v času viharne zgodovine, ki pa je obenem tudi vse, kar ostane od vseh dilem in pretresov, ideologij in gonj minulih časov, je dejal Šteger. Pesniško-glasbena predstava se človeka močno dotakne in vedno znova spodbuja k razmišljanju o zgodbi malega človeka v vrtincu neke zgodovine.
MG
Markovci • Sto let delovanja PGD Nova vas
Praznovali častitljivi jubilej
Občino Markovci letos zaznamujejo tri gasilske stoletnice. Med jubilanti je tudi Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Nova vas, ki ga vodi predsednik Bojan Rizman.
Foto: Arhiv PGD
Člani PGD Noua vas pred gasilsko-uaškim domom
PGD Nova vas - Sv. Marko je ob ustanovitvi pred sto leti, 20. julija 1923, združevalo gasilce iz Nove vasi in Markovcev. Ustanovnih članov je bilo 24, od tega 19 iz Nove vasi in pet iz Markovcev. Potreba po oblikovanju gasilske čete se je izkazala zaradi velikih požarov, ki so se zgodili v Novi vasi. Društvo se je v svojih sto letih delovanja srečalo z nemalo izzivi, ki so jih bolj ali manj uspešno prestopili. Ves čas so posodabljali gasilsko tehniko in sledili izboljšavam, zgradili so tri gasilske domove. Prva »streha« za gasilsko opremo je bila lesena lopa, v njej so imeli shranjeno ročno brizgalno. Prvi pravi gasilski dom je bil pri Becovi kapeli; takrat je društvo še delovalo skupaj z Markovci. Drugi gasilski dom so nato leta 1963 gasilci iz Nove vasi zgradili sredi vasi. Namenu je uspešno služil dobrih 40 let, nato pa se je vaško in gasilsko dogajanje preselilo v nekaj deset metrov oddaljen vaški center, kjer so gasilci s pomočjo občine Markovci uredili sodoben gasilski dom z večnamensko dvorano ter zunanji rekreacijski prostor. Društvo je v svoji stoletni zgodovini kupilo štiri gasilska vozila; danes imajo v garaži dve, obe služita prevozu moštva, Iveco je letnik 1996, Ford ima letnico 2018. V minulih treh letih so nabavili še prikolico z gasilsko opremo ter novo brizgalno, ki so ju na letošnji slavnostni prireditvi tudi blagoslovili.
Imenovali častnega predsednika
Jubilej so Novovaščani proslavili sredi meseca junija. Prireditev je bila lepo obiskana, program pa zelo zanimiv. Za scenarij in vodenje je poskrbela Jasna Šilak. Svečani dogodek so začeli z gasilskim ešalonom, zaigrali so člani harmonikarskega ansambla Modras, zgodovino društva so predstavili pionirji, ki so nastopili v novih gasilskih uniformah. Slavnostni govornik je bil predsednik društva Bojan Rizman, na govorniški oder pa so stopili tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, predsednik GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč Janko Fišinger, predstavnik OGZ Ptuj Anton Kuhar Bombek in poveljnik CZ Markovci Matej Bezjak. Vsi so društvu čestitali ob jubileju in zaželeli uspešno delo tudi v prihodnje. PGD Nova vas je imenovalo tudi častnega predsednika, to je dolgoletni predsednik Franc Panikvar, ki je zaslužen za marsikatero investicijo v vasi in pri gasilcih. V 18-letnem obdobju, ko je vodil društvo, so razvili pionirski prapor, začeli z organizacijo pionirskih tekmovanj, uredili prvo športno igrišče, kupili novo gasilsko vozilo Iveco, ki je še danes v gasilski garaži, in začeli gradnjo novega gasilsko-vaškega doma.
Ob jubileju še lipa in bilten
PGD Nova vas je ob jubileju izdalo bilten, ki v besedi in sliki opisuje zgodovino vasi in gasilstva. Urednika biltena sta Bojan Rizman in Alenka Petrovič. Ob nastajanju njegove vsebine so gasilci v arhivih našli dokumente, ki so doslej veljali za izgubljene. Med drugim sta to imenik ustanovnih članov iz leta 1923 in zapisnik občnega zbora iz leta 1953, ko sta se gasilski četi Nove vasi in Markovcev razšli. Novovaščani so kopiji obeh dokumentov kolegom Markovčanom izročili na junijski prireditvi. Že aprila pa so Novovaščani v športnem parku pri gasilskem domu v čast jubileju posadili lipo, ob katero so naknadno v zemljo položili tako imenovano časovno kapsulo, v katero so dali izvod biltena in seznam aktualnih članov.
Foto: Arhiv PGD
12 Štajerski TEDNIK
Črna kronika
petek • 30. junija 2023
Ptuj • Zakaj je bilo vodstvo Komunale Ptuj v preiskavi
Vrtiljak okoli spornega milijona evrov
Okrožno državno tožilstvo na Ptuju je direktorja Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janka Širca in glavno finančnico v podjetju Tanjo Hočurščak Sternad opralo očitkov o domnevnem sumu kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja,
medtem ko naj bi nekdanjega direktorja obremenilo z obtožnico.
Gre za več kot desetletje staro zadevo, ko je Komunala Ptuj uporabnikom nepravilno zaračunavala okoljsko dajatev in na ta račun pridobila dober milijon evrov. Dajatev so preveč obračunavali med letoma 2006 in 2014. »Vse do takrat, ko sem izdal sklep, na podlagi katerega se je nepravilnost obračuna okoljske dajatve ukinila,« je povedal direktor KP Janko Širec.
Prav bi bilo, da bi podjetje neupravičeno pobrani denar uporabnikom vrnilo, a se za to niso odločili in so sredstva zadržali. Leta 2019 so lastniki podjetja (občine) na 26. redni skupščini milijon evrov »parkirali« v kapital podjetja. Leto dni kasneje je ptujsko sodišče v zvezi s tem odprlo preiskavo, saj naj bi podjetje neupravičeno pridobilo protipravno pre-
moženjsko korist; tako je moč prebrati v poročilih revizorjev, ki opravijo vsakoletni pregled poslovanja Komunale.
Zaradi domneve o sumu storitve kaznivega dejanja je tožilstvo vodilo tudi predkazenski postopek zoper tri fizične osebe: sedanjega in nekdanjega direktorja ter vodjo finančne službe. V začetku junija je v zvezi s tem sprejelo odločitev.
»Okrožno državno tožilstvo je vložilo obtožnico zoper eno fizično osebo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v zvezi s tretjim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika, medtem ko je za dve fizični osebi odstopilo od kazenskega pregona,« je pojasnila vodja ptujskega tožilstva Janja Bernard Korpar.
V Komunali Ptuj so potrdili, da je preiskava zoper direktorja Širca in finančnico Hočurščak Sternad ustavljena. Obtožnica naj bi bila po naših informacijah vložena zoper nekdanjega direktorja Jožeta Cvetka, ki je na zatožni klopi sodišča zaradi direktorske funkcije v Komunali sedel že pred leti, in sicer zaradi cipres, za katere se ni vedelo, kdo jih je plačal.	MZ
Slovenija • Gospodarstveniki godrnjajo zaradi nenehnih cestnih zastojev
Rešitev šestpasovna avtocesta, ostalo gašenje požarov
Ne mine dan, da se najbolj obremenjene ceste ne bi dušile v prometu. V turistični sezoni je pločevine na slovenskih cestah še več kot izven nje. Zastoji so stalnica, vozniki, ki so redno na poti, pa že tudi konkretno naveličani in utrujeni zaradi neurejenega stanja in neobetavnih načrtov.
Nemalo jih je mnenja, da javni potniški promet ni alternativa, saj vozni redi niso usklajeni s potrebami sodobne družbe, vožnje so dolgotrajne, zamude pa pogoste. Avtoceste bi morale biti šestpasovni-ce z urejenimi odstavnimi pasovi.
Zaradi vse bolj nemogočih pogojev na cestah so se oglasili v Gospodarski zbornici Slovenije
(GZS). »V Sloveniji se soočamo s preozkimi avtocestami in s še vedno zastarelim železniškim omrežjem, ki ne omogoča ne povečanja hitrosti vlakov ne povečanja kapacitet. Zato so nujni takojšnji ukrepi tako na prometni infrastrukturi kot dodatni 'mehki' ukrepi,« so izpostavili na nedavni novinarski konferenci.
Nekoč tri, danes več kot 15 let zgolj za
vv •	,
umeščanje v prostor
Gregor Ficko, direktor GZS - Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, je spomnil na dolgotrajne postopke umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor. »Če smo včasih potrebovali za umeščanje v prostor od tri do pet let, potrebujemo danes več kot 15 let. Zakonodaja postaja vse bolj zapletena in se ne prilagaja zahtevnim razmeram v prometu in stanju prometne infrastrukture. Naivno je misliti, da bi lahko brez ukrepov v cestni infrastrukturi rešili problematiko zastojev.«
»Država, ki nima razvite prometne infrastrukture, ne more računati na gospodarski razvoj. To še posebej velja za Slovenijo, kjer logistika pomeni 7,7 odstotka BDP,« je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Zato sem zadovoljna, da bo naš strateški svet za investicije in gradbeništvo v pri-
Zastoji na cestah za prevoznike pomenijo dodatne stroške. V GZS so izračunali, daje to okvirno 120 evrov na uro, zato bodo ukrepi v smeri izboljšanja logistike nujno potrebni.
Foto: Sta/M24
Slovenske ceste ne sledijo gospodarskemu razvoju, zato so se oglasili na GZS in poudarili nujnost ukrepanja. Menijo, da prehod na javni prevoz ne bo dovolj, nujna so čimprejšnja vlaganja v novogradnje in posodobitve tako cestne kot železniške infrastrukture. »Država, ki nima razvite prometne infrastrukture, ne more računati na gospodarski razvoj,« je jasna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
hodnje bdel nad projekti prometne infrastrukture in odločevalce glasno opominjal, če bi ti ponovno zaspali. Pa tu ne gre le za gospodarski razvoj. Upoštevati je treba tudi škodo, ki v gospodarstvu nastaja zaradi zastojev, da ne omenjam varnosti, ki se tiče vseh nas.«
Po mnenju Slovenka Henigma-
na, direktorja GZS - Združenja za svetovalni inženiring, potrebujemo v Sloveniji poleg sodobne prometne (cestne in železniške) infrastrukture tudi mehke ukrepe, s katerimi bomo tej infrastrukturi omogočili čim bolj učinkovito delovanje (nočna vožnja tovornih vozil, IT-sistem DARS, ki bi sproti prila-
gajal hitrosti, več spodbud za delo od doma, drseči delovni čas, P&R parkirišča ...). Henigman je poudaril, da potrebujemo končne, trajne rešitve, kar pomeni šestpasovno avtocesto z odstavnim pasom. »Vse ostalo je le gašenje požarov,« je ocenil.
MZ
Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.
Foto: Črtomir Goznik
bo večinoma sončno, predvsem v gorskem svetu bodo nastale plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 24 do 30 °C. OBETI
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. Dnevne temperature bodo povečini presegle 30 °C.
Napoved za Podravje
Nedelja 9.7. I Ponedeljek 10.7.
O
delno oblačno
rrnrrn
raiRH
delno oblačno
ETdEECT
Vir:'A'RSO
Agility
V Gerečji vasi izjemnih 320 tekmovalnih parov
Stran 14
Nogomet
Prihaja ženska ekipa WFC Drava Ptuj
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • NK Aluminij
tednik
Nogomet
Začetek priprav z večinoma znanimi obrazi
Stran 15
Atletika
Niti dež ni pokvaril tekaškega spektakla v Ormožu
Stran 16
iPoiluiajh na±
na íuitounün ifibtu!
RADIOPTUJ
tea- afiletoc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Madžarski podprvak boljši za gol
Aluminij - Kecskemet TE 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Jovanovič (13.), 1:1 Szabo (60.), 1:2 Palinkas (115.).
ALUMINIJ: Banič, Pečnik, Jovan, Schaubach, Martič, Jagič, Božičkovič, Jovanovič, Brest, Baskera, Skiba. Igrali so še: Pridgar, Borovnik, Kosi, Koblar, Zeljkovič, Gorenak, Simonič, Grozda-novski, Katuša, Sijamija, Samit, Čeh, Škoflek. Trener: Robert Pevnik.
Nogometaši Aluminija nadaljujejo z igranjem pripravljalnih tekem proti močnim tekmecem, tokrat so sredi tedna gostili madžarskega podprvaka. Ekipa Kecskemet TE iz istoimenskega mesta z okoli 110.000 prebivalci je lani za šest točk (63 -57) zaostala le za Ferencvarosem. Omenjena rivala se bosta pomerila že v uvodu nove sezone madžarske 1. lige ob koncu meseca (29. 7.).
Tekma v Kidričevem je po dogovoru obeh trenerjev trajala 120 minut, vsak polčas je s krajšim pet-minutnim odmorom za osvežitev trajal 60 minut. Gostje so zmagali z doseženim golom v vsakem polčasu, vmes so sredi drugega polčasa zgrešili še strel z bele točke. Da je bilo pri igralcih kljub prijateljskemu značaju tekme prisotnega veliko naboja, je bilo očitno ob koncu tekme, ko so posamezniki iz obeh ekip kar poš-
Bobana Jovica zamenjal nekdanji šumar
V trenerskem štabu članske vrste Aluminija je prišlo do rošade na mestu prvega pomočnika, ki ga je do nedavnega zasedal Boban Jovič. Ta je pred kratkim sprejel ponudbo NK Celje, kjer bo v mladinski šoli prevzel vodenje kadetske vrste. Njegovo mesto je že zasedel 33-letni Dejan Krljanovič, nekdanji igralec Celja, Interblocka in Aluminija, za katerega je med letoma 2014 in 2017 odigral več kot 50 tekem. Igralno kariero je zaključil v avstrijskih nižjeligaških klubih, zdaj pa stopa na trenersko pot.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so znova odigrali zelo solidno srečanje z močnim tekmecem, ki se pripravlja na evropska tekmovanja.
teno zaropotali ob dokaj običajnem prekršku na sredini igrišča ...
»V prvem polčasu so imeli gostje žogo več v svoji posesti, mi pa smo uprizorili nekaj zelo hitrih in obetavnih tranzicij iz obrambe v napad. Povedli smo z golom Sandra Jova-noviča, žal pa mi je prejetega gola
v zadnjih sekundah prvega polčasa. Drugi polčas je bil z naše strani boljši, kar se tiče posesti, smo pa bili manj konkretni v fazi napada. Tudi v drugem polčasu, ko je priložnost dobilo nekaj mladih igralcev, smo gol prejeli ob zaključku, ko bi se lahko bolje odzvali,« je dejal trener Aluminija
Robert Pevnik in dodal: »Poraz se od poraza razlikuje in v tokratnem primeru sem z igro svojega moštva zadovoljen. Tekma proti odličnemu tekmecu je bila dobra in dinamična, na tem bomo gradili še naprej. Že v soboto nas čaka nova težka preizkušnja, gostili bomo Vojvodino.
To so tekmeci, podobni Mariboru, Olimpiji, Celju in drugim, s katerimi se bomo merili na prvenstvu.«
V	kakšni fazi pa so priprave? »Ritem na treningih je še vedno močan, tako bo ostalo še vsaj do konca tedna. Potem bomo počasi spuščali ritem in se posvečali podrobnostim v igri,« je dejal strateg Aluminija. Na koncu se je dotaknil še igralskega kadra: »Zaenkrat smo izgubili Marinška in Šturma, ostali so še vedno tukaj, kar me z vidika uigranosti seveda veseli. Verjamem pa tudi v kakšno kakovostno okrepitev, da bomo še bolj konkurenčni vsem ekipam v ligi.«
V	rdeče-beli majici Aluminija so v sredo zaigrali nekateri zanimivi igralci na preizkušnji, v prvi vrsti sta to Grozdanovski in Samit, o Sijamiju pa smo že napisali, da je blizu posoji iz mostarskega Veleža.
Luka Koblar: »Proti boljšim tekmecem je prisoten večji naboj«
V	vrsti Aluminija bo tudi v naslednji sezoni eden od stebrov obrambe
Luka Koblar. O tekmi z Madžari in o dosedanjih pripravah je povedal: »Menim, da smo pokazali dobro predstavo, škoda le prepoceni prejetih zadetkov. Gre za fazo priprav, ko rezultat še ni prvotnega pomena, ampak gre bolj za preizkus kondi-cijskih in fizičnih sposobnosti ter uigravanje za prvenstvo. Uvajamo nekatere nove principe, nove postavitve, tudi nekateri igralci so novi, tako da moramo samo nadaljevati v začrtani smeri, rezultat bo že prišel. Sicer pa so tekme proti močnim tekmecem zanimive: v ekipi je takoj prisoten večji naboj, pričakovanja so večja, več poskušaš dati od sebe . Takšne tekme so dobrodošle za vsakega, saj v njih pridobivaš izkušnje iz Evrope.«
Kako zreš v naslednjo fazo priprav? »Igralci se seveda vedno bolj veselimo naslednjega dela priprav, ko je večji poudarek na sami igri in taktični pripravljenosti. Moja ocena dosedanjega dela bi bila odlična, prepričan sem, da bomo prvenstvo dočakali dobro pripravljeni in konkurenčni,« je zaključil Koblar.
Jože Mohorič
Atletika • PS za mlajše člane in mlajše mladince
Nove medalje za ptujsko atletiko
V	Športnem parku Nova Gorica je konec tedna potekalo prvenstvo Slovenije za mlajše člane/članice in mlajše mladince/mladinke. Skupno je nastopilo več kot 500 atletov in atletinj, številčnejša je bila konkurenca v mlajših kategorijah. Iz AK Ptuj je nastopilo 15 atletov.
V	kategoriji mlajših članov je barve ptujskega kluba zastopal le Anej Ču-rin Prapotnik v teku na 100 metrov. V finale se je uvrstil z najboljšim časom kvalifikacij (10,72), kjer pa je v zelo tesnem obračunu letnikov 2003 ugnal vse tekmece. Sicer le za dve stotinki, a vendarle . Pomembnejši bo nastop ob koncu tedna, ko bo v
Velenju na sporedu člansko državno prvenstvo. Rezultati, mlajši člani, 100 m:
1.	Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 10,50 s
2.	Andrej Skočir (MASS)	10,52 s
3.	Jernej Gumilar (MASS)	10,58 s
Med mlajšimi mladinci je bila ptujska zasedba veliko bolj pisana, uvrstitve pa prav tako zelo dobre. Prvo ime ekipe je bil ponovno Andraž Raj-her, ki je nastopal v vseh štirih metalnih disciplinah. Dvakrat se je povzpel na najvišjo stopničko, in sicer v metu kladiva in krogle, v metu diska je zasedel drugo, v metu kopja pa tretje mesto. Štirje nastopi, štiri medalje .
Iz moškega dela zasedbe je odlično nastopil še Andraž Petrovič, ki se je v obeh sprinterskih disciplinah uvrstil v finale najboljše osmerice. Boljšo uvrstitev je dosegel na krajši razdalji, kjer je osvojil 5. mesto. Mlajši mladinci:
kladivo (5 kg): 1. Andraž Rajher 73,07 m ... 4. Anže Hrga ...
krogla: 1. Andraž Rajher 17,31 m ... 5. Marcel Merc ... 7. Anže Hrga ...
disk (1,5 kg): 2. Andraž Rajher 47,03 m .
kopje (700 g): 3. Andraž Rajher 48,85 m ...
100 m: 5. Andraž Petrovič 11,41 s . 11. Timi Tušek
200 m: 7. Andraž Petrovič 23,28 s
Nastopila sta še Timi Tušek in Pa-skal Rihtarič (oba 200 m).
Taja preskočila vso konkurenco
Dve medalji - zlato in bronasto -sta v ptujsko bero medalj dodali dekleti. Do najžlahtnejše je prišla Taja Pučko v troskoku, kjer je z izidom 11,92 metra preskočila vso konkurenco. Tik pod 12 metri je pristala kar štirikrat in je zasluženo osvojila 1. mesto. Najbližjo tekmico Petjo Mar-kovič iz Dolenjskih Toplic je ugnala za 16 centimetrov. Blizu stopničk je bila tudi Zoja Sluga, ki je za tretjeuvršče-no domačinko Mio Obreza zaostala le pet centimetrov.
Naslednje stopničke za AK Ptuj je pritekla Maja Kostanjevec, ki je v
teku na 100 metrov z ovirami osvojila 3. mesto.
Mlajše mladinke:
troskok: 1. Taja Pučko 11,92 m ... 4. Zoja Sluga 11,42 m ...
100 m ovire: 3. Maja Kostanjevec 14,54 s ...
100 m: 5. Maja Kostanjevec 12,58 s ...
4 x 100 m: 5. AK Ptuj (Taja Pučko, Maja Kostanjevec, Julija Maučič, Zoja Sluga) 49,94 s ...
Taja Pučko je slavila v troskoku.
200 m: 6. Maja Kostanjevec 26,38 s ...
daljina: 5. Zoja Sluga 5,32 m ... 12. Taja Pučko 4,90 m ...
4 x 300 m: 9. AK Ptuj (Taja Pučko, Taja Štumberger, Zoja Sluga, Maja Kostanjevec) 2.55,11 ...
Nastopile so še: Julija Maučič (100 m, 200 m), Maša Belič (1500 m, 800 m), Aleja Horvat (kopje, krogla) in Taja Štumberger (400 m, 800 m).
JM
«A
lEEEQrÄ
Foto: AZS
Foto: Peter Kastelic/AZS
Andraž Rajher je bil najuspešnejši tekmovalec na prvenstvu Slovenije za mlajše mladince.
Gorazd Rajher, trener v AK Ptuj: »Šest medalj za tako majhen klub je res lep izkupiček, na katerega smo lahko ponosni. Andraž je bil uspešen v vseh štirih disciplinah, od tega je ena tekmovalna - kladivo, ostale so bolj 'za igro'. Pri kladivu je z rezultatom 73 metrov še vedno med petimi najboljšimi mlajšimi mladinci v Evropi. S kroglo in rezultatom nad 17 metrov dejansko presega vsa pričakovanja, z diskom in kopjem pa je tudi med najboljšimi v Sloveniji. Taja Pučko je v troskoku zmagala z osebnim rekordom 11,92 metra, tako da napreduje. Zoja je bila dvakrat blizu medalji, zmanjkala je le malenkost. Maja je na ovirah tekla dovolj dobro za medaljo, zelo dobra je bila še štafeta. Glede na majhen bazen atletov na Ptuju v primerjavi s konkurenco bi bila splošna ocena odlična.
Andraž se zdaj pripravlja na OFEM v Mariboru, kjer bo nastopil konec meseca. Če bo zadržal trenutno formo ali še kaj dodal, si lahko obetamo dober finale.
Anej je v Novi Gorici nastopil v sklopu priprav na evropsko prvenstvo mlajših članov na Finskem, kamor potuje naslednji teden. Še pred tem ga čaka nastop na državnem članskem prvenstvu konec tedna v Velenju.«
14 Štajerski
Šport, šport mladih, rekreacija
petek • 7. julija 2023
Agility • Slovenian agility open
V Gerečji vasi izjemnih
320 tekmovalnih parov v agilityju
Ob prihodu v športni park v Gerečji vasi je bilo moč že ob prvem pogledu na prizorišče videti, da gre za veliko športno prireditev. Pod izvedbo tridnevnega tekmovanja Slovenian agility open so se kot glavni organizatorji podpisali Manca Mi-kec, Sandi Okanovič in Nuša Pečnik v sodelovanju s Kinološkim društvom agility Ilirija. Omenjenim so pri izvedbi tekmovanja pomagali še nekateri posamezniki in domače športno društvo, ki se je potrudilo z ureditvijo travnate površine, na kateri so bili tekmovalni parkurji.
Na Slovenian agility open so vsi tekmovalci nastopili v enem težavnostnem razredu - open. Zahtevnost teh parkurjev je precej visoka, saj jih postavijo priznani sodniki -letos so prišli iz Nemčije, Norveške in Slovaške. Na tekmi je nastopilo več kot 320 tekmovalnih parov iz 28 držav.
Nekaj tekmovalcev je prišlo tudi iz Spodnjega Podravja in ti so se s svojimi psi kar dobro odrezali. Komentar tekmovanja je podala ena izmed glavnih organizatork Nuša Pečnik: »Tekmovanje Slovenian agility open je letos potekalo že tretjič zapored in je največje mednarodno tekmovanje v agilityju v Sloveniji. Prijave
Foto: Hana Lah
Po uspešni izvedbi letošnjega tekmovanja so se organizatorji že ozrli v prihodnost in napovedali, da bodo podoben dogodek naslednje leto pripravili v terminu od 28. do 30. 6.
_
na tekmovanje se odprejo februarja in letos smo jih v prvih desetih minutah prejeli več kot 500, tako da smo se morali zaradi omejenih kapacitet številnim zahvaliti. Tudi letos smo prejeli številne pohvale za odlično organizacijo. Vse to ne bi bilo mogoče brez pomoči naših zvestih prostovoljcev, ki tri dni živijo za to tekmovanje. Hvala vsem.«
Rezultati v posameznih kategorijah:
-	V kategoriji Small je 3. mesto v finalu dosegla Denisa Lajmarova iz Češke s psom Rally pasme parson ru-ssel terier, 2. mesto Dalma Naggyor iz Madžarske s psičko Welle pasme šetlandski ovčar in 1. mesto Magdalena Ziolkowska iz Poljske s psičko Mazzi pasme koker španjel.
-	V kategoriji Medium je 3. mesto v finalu dosegla lanskoletna zmago-
Utrip s tekmovanja u agilityju u Gerečji uasi
valka Nadine Kohl iz Avstrije s psičko Zola pasme avstralski ovčar, 2. mesto Aneta Obrusnikova iz Češke s psičko Arielka pasme mudi in 1. mesto Anna Plenk iz Avstrije s psom Nanu pasme kromfohrlander.
-	V kategoriji Intermediate je 3. mesto v finalu dosegla Csenge Ficze-re iz Madžarske s psom Zukijem pasme pirenejski ovčar, 2. mesto Mona Grefenstein iz Nemčije s psičko Qju pasme border collie in 1. mesto Iwo-na Golab iz Poljske s psičko SeeYa pasme border collie.
-	V kategoriji Large je 3. mesto v finalu dosegla Mona Grefenstein iz Nemčije s psičko Sea, 2. mesto Thomas Soccodata iz Francije s psom Roxom in 1. mesto Miriam Schopen iz Nemčije s psom Mii (vsi so pasme border collie).
David Breznik
Boks • BK Ring Ptuj
Boksarski kamp pomagal do zmag v Zagrebu
Ob koncu junija je v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Fara v Kostelu potekal 4. poletni boksarski kamp, na katerem so sodelovali boksarji in boksarke iz BK Ring Ptuj, BK Intercom Celje in BK Ring Velenje. Skupaj je bilo prisotnih 45 mladih udeležencev.
V treh dneh so opravili šest treningov, organiziran pa je bil tudi pohod do slapa in kopanje v reki Kolpi. Udeleženci so pridobili nove tehnične in taktične prvine, obdelali so celotno šolo boksa in se preizkusili na poligonu za pridobivanje fizične zmogljivosti. Vsak udeleženec je dobil spominsko majico Puč-ko Boxing. Kamp vsako leto predstavlja konec tekmovalne sezone,
za nekatere pa je bil že priprava na novo sezono.
Priprave na boksarskem kampu sta odlično izkoristila mlada ptujska boksarja Andi Gerdellaj in Tine Jako-mini. Konec tedna je namreč potekal mednarodni boksarski turnir Audi Jarun open, kjer sta oba osvojila 1. mesto v svoji kategoriji. Oba sta v finalu končala svoje dvoboje predčasno in tako zapustila hrvaško prestolnico z zlato medaljo.
O nastopih svojih dveh mladih varovancev v Zagrebu je Ivan Pucko ml. dejal: »To je bil za Andija že peti osvojeni turnir, medtem ko je Tine osvojil svojega prvega. Slednji se z boksom ukvarja šele leto dni in že kaže izjemne tekmovalne
Foto: arhiv Boks kluba Ring s Ptuja
Mladi ptujski boksarji s trenerjem Ivanom Puckom ml.
sposobnosti. Andi na drugi strani s svojo kvaliteto dokazuje, da spada med boljše boksarje v regiji. Na oba sem zelo ponosen, saj dokazujeta,
da se v klubu dela dobro in da je prihodnost ptujskega boksa obetavna.«
David Breznik
Planinski kotiček
Pot vitezov od Kammerna do Mauterna
Nedelja, 6. avgust
Ptujski planinci vas vabimo na zanimiv izlet z vlakom v sosednjo Avstrijo. V začetku avgusta se bomo podali do mesta Kammern, od koder bomo planinarili po prelepi Poti vitezov do mesta Mautern. Pot se vije nad dolino Liesingtal. Seveda vabimo na izlet vse ljubitelje pohodništva, še posebej pa ljubitelje železnice. Popoldne se bomo z vlakom vrnili domov.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 6. avgusta, ob 5.40 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo skupaj popeljali do železniške postaje Špilje oziroma Spielfeld Strass. Odhod iz Maribora pri trgovini Lidl v bližini glavne avtobusne postaje ob 6.15. Za vse, ki se boste pripeljali neposredno v Špilje, je zbor ob 6.45 na parkirišču pred železniško postajo Spielfeld Strass. Odhod vlaka iz Špilja proti Gradcu ob 7.00. Z vlakom se bomo popeljali do mesta Kammern, od koder sledi pohod po Poti vitezov, mimo ostankov gradu Kammerstein do Mauterna. S poti se odpirajo čudoviti razgledi na Alpe in bližnjo okolico. Vmes se bomo podali na vrh Auf der Schon (1.179 m). Po prihodu v Mautern si bomo ogledali staro mestno jedro in se ustavili še v kateri od številnih gostiln. Popoldne bomo z vlakom krenili nazaj proti Gradcu in Špilju. Na Ptuj se bomo vrnili do 21.30. Skupne zmerne hoje bo za 4,5 ure. Pot ni zahtevna in je primerna za vse kategorije planincev.
Opremite se planinsko, za sredogorje (planinski čevlji, ustrezna obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana in pijača iz nahrbtnika ter v lokalih ob poti.
Strošek izleta po Poti vitezov znaša 19 EUR. Ne pozabite na osebni dokument. V primeru slabše vremenske napovedi se bomo podali na del Južne železnice, kjer bo ugodno vreme ali dan prej. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj, do petka, 4. avgusta. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20230806, namen Pot vitezov. Za udeležbo na planinskem izletu/pohodu je treba imeti urejeno članarino v PZS! Vodil bo Uroš Vidovič.
Poletni boksarski kamp
Foto: arhiv Boks kluba Rings Ptuja
Štajerski 1	rEDNIK
www.tednik.si	
Í3stajersk¡tedn¡k	, 3stajerskitednik
petek m 7. julija 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	1S
i
Nogomet • NK Drava Ptuj
Začetek priprav z večinoma znanimi obrazi
Začetek priprav na novo sezono zmeraj prinaša nov list za vsakega nogometaša. Ta nov list bodo z različnimi obveznostmi pred začetkom tekmovanja v 3. ligi vzhod s trenažnim procesom dodobra zapolnili tudi v članski vrsti NK Drava.
Ptujčani so uspešno zaključili minulo sezono in to jim predstavlja izhodišče za novo, v kateri bodo nedvomno napadali sam vrh tretjeliga-ške prvenstvene lestvice. Misijo so začeli v ponedeljek s pripravami, na katerih se je zbrala večina igralcev, ki so modri dres nosili tudi v pretekli sezoni. Načrt priprav so skrbno sestavili glavni trener Simon Dvoršak,
kondicijski trener Hrvoje Josipovic in trener vratarjev Doni Tafra.
Do prvenstva čaka nogometaše pet treningov in tekma na teden, medtem ko bodo nekateri igralci izkoristili dopoldanski del za dodatne priprave. Te so prvi dan začeli z medicinskim testom in vzdržljivostnim preizkusom, medtem ko so čez teden prešli tudi na igralni - nogometni del priprav. V tem nogometnem delu so v pretekli sezoni rasli iz tekme v tekmo in nadaljevanja te rasti si želijo tudi naprej.
V strokovnem delu kluba so se pred začetkom priprav odločili, da v ekipi za novo sezono ne bodo več računali na Davida Kokiča, Lukasa Lukiča, Daniela Anthonyja Miličiča in Marcela Žižka. Možen je še kakšen odhod, a jedro ekipe ostaja nespre-
menjeno, v vsaki liniji mu želijo dodati še nekaj igralcev, ki ustrezajo načinu igre Drave.
Na začetku priprav so se pojavili tudi nekateri novinci, ki so še na preizkušnji, tako da bodo imena novih članov ptujske ekipe znana čez nekaj časa. Znan pa je razpored prijateljskih pripravljalnih tekem Drave: 15. julija z Dravinjo, 19. julija z Muro (U-19), 22. julija s Fužinarjem, 29. julija z Račami in v začetku avgusta z Roltekom iz Doba.
»Pozitivno je, da je ostala skupaj večina igralcev iz prejšnje sezone. Te zdaj čaka zelo načrten pripravljalni ciklus. Upam, da v njem ne bo prišlo do kakšne poškodbe in da
Foto: Črtomir Goznik
Članska ekipa Drave je pod vodstvom Simona Dvoršaka že začela priprave na novo sezono.
bodo nogometaši dobro nekatere ekipe - npr. Krško, mesto,« je povedal trener pripravljeni na novo sezono. Brežice in Zavrč - kar precej Simon Dvoršak. V njej bo, čeprav so se	okrepile, naš cilj boj za prvo	David Breznik
Nogomet
Prihaja ženska ekipa WFC Drava Ptuj
Ženski nogomet na Ptuju je pred leti kazal znake rasti, a mu naslednjega koraka v zadnjih nekaj letih ni uspelo narediti. Dno je bilo doseženo v lanski sezoni, ko so ptujski klub zaradi premajhnega števila igralk in posledično neprihoda na tekme izločili iz tekmovanja. Sedaj se pod okriljem FC Drava kažejo jasni obrisi ponovnega zagona. V žrebu za sezono 2023/24 sta bili v tekmovanje pod okriljem NZS prijavljeni tako članska ekipa kot ekipa U-17.
S prihodom predsednika Andreja Maglice in vodje stroke Eda Flega je v FC Drava Ptuj zavel svež veter. Pozitivne spremembe in dober glas so se hitro razširili. Tako je prišlo do ideje za pomoč pri dvigu ženskega ptujskega nogometa. Hitro je prišlo do sinergije in FC Drava je razširil svojo nogometno družino tudi na dekleta. V novi sezoni bodo dekleta pod okriljem FC Drava nastopala pod imenom WFC Drava Ptuj.
»Naš cilj je ustvariti močno in uspešno ekipo, ki se bo izkazala na igrišču ter postala vzor in navdih za deklice v naši skupnosti. Z veseljem in ponosom smo se odločili združiti dolgoletne uspešne izkušnje poslovnega in strokovnega vodstva FC Drava Ptuj z entuziazmom ptujskega ženskega nogometa. Ključno je, da bodo igralke WFC Drava Ptuj deležne enake podpore, usposabljanja in nasploh strokovnega dela kot naše
Članska ženska liga
PARI 1. KROGA (13. 8.):
ŽNK Krim - ŽNK Gažon (Šmarje pri Kopru)
ŽNK Mura Nona - ŽNK Ljubljana
ŽNK Olimpija Ljubljana - WFC Drava Ptuj
ŽNK Cerklje - ŽNK Radomlje Medex
Primorje Gaia Naturelle - prosto
Ženski pokal:
1. KROG (24. 8.):
ŽNK Krim - WFC Drava Ptuj
ŽNK Radlje - ŽNK Gažon
Liga deklet U-17
PARI 1. KROGA (26. 8.):
WFC Drava Ptuj - ŽNK Radomlje Medex
ŽNK Aluminij - Primorje Gaia Naturelle
DNK Trbovlje - ŽNK Cerklje Ambrož team
ŽNK Goričko Stanjevci - ŽNK Gažon
ŽNK Krim - NŠ ŽNK Radlje
ŽNK Žalec - ŽNK Mura Nona
ŽNK Olimpija Ljubljana - ŽNK Mons Claudius Rogatec
NK MB Tabor - prost
Foto: Črtomir Goznik
V lanski sezoni so ptujska dekleta sicer nastopala v članski ligi, a so jo morala predčasno zaključiti.
moške ekipe. Skupaj bomo gradili močno nogometno skupnost, ki bo spodbujala inkluzijo, enakopravnost ter strast do nogometa. Vabimo vse deklice in ženske, ki si želijo izkusiti čar in veselje nogometa, da se pridružijo WFC Drava Ptuj,« je v uvodu povedal predsednik FC Drava Ptuj Andrej Maglica in dodal: »Želim si združiti moški in ženski nogomet na Ptuju ter ga dvigniti na najvišjo
športno in organizacijsko raven. Poleg kakovostnega športnega dela je moj glavni cilj vzpostaviti višjo raven delovanja celotne skupnosti. Na ta način bomo lahko vsi vedno ponosni tako na ptujsko nogometno skupnost kot na vse posameznice in posameznike, ki v njej sodelujejo - od najmlajše igralke do vodstva kluba.«
Predsednik kluba rad poudarja: »FC Drava Ptuj je eden od najbolj
prepoznavnih športnih kolektivov na območju Ptuja. Klub se lahko pohvali z izjemno infrastrukturo, ki omogoča kakovostne treninge in tekme na vseh ravneh. Poleg tega imamo v klubu vrhunske trenerje, ki so strokovno usposobljeni in predani razvoju naših igralcev. Nenehno si prizadevamo za izboljšanje in nadgradnjo programov ter sledimo najnovejšim trendom in metodam
v nogometu in izobraževanju nasploh.«
V nogometno ekipo sprejemajo deklice od 6. leta starosti dalje. V tekmovanje pod okriljem NZS se želijo vključiti z vsemi selekcijami. »Verjamemo v zgodnji začetek in spodbujanje ljubezni do nogometa že v najmlajših letih. S posebej prilagojenimi programi in treningi bomo zagotovili, da bodo deklice v varnem in spodbudnem okolju razvijale svoje nogometne veščine, se zabavale in gradile temelje za uspešno prihodnost v športu. Skozi igro, sodelovanje in podporo bomo spodbujali njihovo samozavest, intelektualne in motorične spretnosti ter ljubezen do nogometa.«
Za žensko člansko ekipo so že izbrali novega trenerja. »Veseli nas, da se lahko pohvalimo, da smo sklenili sodelovanje in v svoje vrste pripeljali zelo kakovostnega trenerja Sandija Bauerja. Gre za priznanega in izjemno uspešnega trenerja v ženskem nogometu, ki se je uveljavil z vrhunskimi dosežki in bogatimi izkušnjami. Znan je po svojem strastnem pristopu k nogometu in predanosti razvoju mladih talentov. Poznavanje ženskega nogometa in izkušnje vodenja ženskih ekip mu bodo v klubu omogočili, da ustvari dinamično in uspešno ekipo,« je zaključil Maglica.
UR
Kolesarstvo • Kids tour of Slovenia
Perutninarji 14-krat na zmagovalnem odru, Živa Bohak tudi skupno najboljša
Od petka do nedelje je na Dolenjskem v organizaciji KK Adria Mobil potekala močna štirietapna mednarodna dirka Kids tour of Slovenia. Na njej je vladala izjemna konkurenca, saj so nastopili kolesarji iz kar 11 držav: Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Srbije, Češke, Bolgarije, Španije, Norveške, Turčije in ZDA. Samo v konkurenci fantov do 17. leta starosti je nastopilo krepko čez sto kolesarjev.
Člani KK Perutnina Ptuj so dosegli kar nekaj odličnih rezultatov, na posameznih etapah so se kar 14-krat povzpeli na zmagovalni oder in še večkrat med prvih deset. Izkazala se je Živa Bohak, ki je s tremi zmagami in enim 2. mestom prepričljivo zmagala tudi v generalni razvrstitvi deklet do 13. leta. Na drugem mestu je v tej kategoriji pristala še Vivi Oblak, ki je za klubsko kolegico zaostala nekaj več kot minuto. Iz KK Perutnina Ptuj je etapno zmago dosegel še Anej Resman, ki je v konkurenci fantov do 14 let slavil v 1. gorski etapi.
Uvrstitve članov KK Perutnina Ptuj na stopničke:
Mladi člani KK Perutnina Ptuj so uspešno nastopali na mednarodni dirki Kids tour of Slovenia.
-	U13, dekleta: Živa Bohak (1., 1., 2., 1.);
-	U13, dekleta: Vivi Oblak (2., 2., 3.);
-	U14, fantje: Anej Resman (1., 2.);
-	U14, dekleta: Kaja Adam (3., 2.);
-	U13, fantje: Gal Hrastnik (3.);
-	U13, dekleta: Zoja Jančič (3.);
-	U17, dekleta: Hana Jeromel (3.).
UR
Konjeniški šport • Kasaške dirke v Lenartu
Spominska dirka Tomaža Osterca
Hipodrom Polena v Lenartu je bil naslednje prizorišče kasaških dirk v okviru letošnje tekmovalne sezone, in sicer z osrednjo spominsko dirko Tomaža Osterca iz Križevcev pri Ljutomeru. Njegov oče Zvonko je sinu v spomin povabil voznike iz petih držav, med desetimi udeleženci pa je zmagal desetletni italijanski konj Urus Caf (Jože Sagaj ml., KK Ljutomer). Tomaž Osterc je prav s tem konjem v Padovi, le nekaj mesecev pred smrtjo, slavil svojo zadnjo zmago. Zmagovalni kilometrski čas Urusa Cafa na 1700 metrov dolgi stezi je bil 1:20,2.
Člani ljutomerskega kluba so v Lenartu osvojili še tri prva mesta. V konkurenci 3- do 6-letnih kasačev z zaslužkom do 1.500 evrov je s kilometrskim časom 1:20,1 slavila Vaiana Viva z Jankom Sagajem, pri 4-do 6-letnih kasačih brez omejitve zaslužka je prvo mesto zasedla Malvazija B Tomažič (Jože Sagaj ml., 1:19,2), v dirki povratnikov, ki v zadnjih desetih nastopih niso zabeležili zmage, pa je slavil Floto (Branko Seršen, 1:22,1).
NŠ
1G Štajerski
Šport, šport mladih, rekreacija
petek • 7. julija 2023
Atletika • 20. ormoški ulični tek
Niti dež ni pokvaril tekaškega spektakla v Ormožu
:TAtRT 20. QHMQSiii ULIČNI NOČNI TEK START
Atletski klub Ormož je bil gostitelj že 20. jubilejnega ormoškega nočnega uličnega teka. Prvi tek po ulicah Ormoža je potekal leta 2003, ko so se v ormoškem klubu odločili pod vodstvom še danes edinega predsednika Ivana Goloba izpeljati to zanimivo tekmo.
Tekaškega spektakla po ulicah Ormoža letos ni pokvaril niti dež, ki je padal med celotno prireditvijo. Tek je bil tudi tokrat mednaroden, udeležilo pa se ga je 159 nastopajočih. Najštevilnejša udeležba je bila zabeležena leta 2020, ko je nastopilo 199 tekmovalk ter tekmovalcev. Prireditev je obsegala dva teka za mlajše (550 in 1100 metrov), družinski tek, štafetni tek, tek žensk (4000 metrov) in tek moških (4800 metrov).
»Po koncu lanske prireditve smo si zadali cilj, da gremo letos na jubilejnem 20. ormoškem nočnem uličnem teku čez 200 nastopajočih. Glede na predprijave smo bili na dobri poti, da podremo rekord glede števila nastopajočih, ampak nam jo je kot že velikokrat prej zagodlo vreme. Rekord bomo poskušali podreti naslednje leto. Priča smo bili zelo dobri konkurenci tako pri moških kot pri ženskah, veseli pa nas število družin, ki so nastopile na teku. Teh je bilo kar dvanajst, kar je rekordna udeležba. Pohvalil bi tudi Športno šolo Dada, ki je bila tudi tokrat najštevilčnejša. Žal smo bili zaradi poškodbe prikrajšani za nastop člana Blaža Orešnika. Ob tej priložnosti še zahvala prav vsakemu prostovoljcu, gasilcem in policistom, ki so pomagali pri izvedbi
Najboljša trojica v teku na 4000 metrov pri dekletih
Najboljša trojica v teku deklet na 550 metrov
Footgolf
Lep uspeh Kristoviča v Italiji
V Italiji je severozahodno od Benetk konec tedna potekal turnir Italian Open v footgolfu, ki je imel najvišjo oznako FIFG1000. Na njem je med približno 140 igralci uspešno nastopil tudi član FGK Ptuj Milan Kristovič.
Nastopal je v veteranski konkurenci in z rezultatom -8 zasedel končno 5. mesto. Zelo solidno so nastopili še trije Slovenci: Simon Sladic je bil 16. (-3), Vasja Kovač 18. (-2, oba Bovec) in Leon Šuntner 21. (-1, Olimje).
»Na enega največjih turnirjev na svetu, na katerem so sodelovali predstavniki iz več kot 20 držav sveta, tudi iz Argentine, Mehike, Maroka, smo se odpravili štirje najboljši seniorji z letošnjih tekem državnega prvenstva. Igrišča in sama organizacija so bili na visoki ravni,« je povedal Kristovič in se dotaknil rezultatskega vidika: »Na tem turnirju sem sodeloval že lani in s solidno igro osvojil 52. mesto. Moj glavni letošnji cilj je bil postati najboljši slovenski predstavnik na

v- .
Milan Kristovič (FGK Ptuj)
turnirju in osvojiti mesto med top 20 igralci. Prvi dan sem bil s svojo igro zadovoljen, na zahtevni rdeči progi sem odigral tri udarce pod parom igrišča in zasedel 8. mesto. Drugi dan sem začel precej slabše, na koncu pa dan zaključil z enim udarcem nad parom igrišča, tako
Nogomet • Tabor NK Ljutomer
Tudi tokrat množična udeležba
Nogometni klub Ljutomer že vrsto let pripravlja nogometni tabor, ki v ljutomerski športno-rekre-ativni center vedno znova privabi številne mlade nogometne navdušence. Najmlajši je letos štel pet let, najstarejši so bili 14-letniki. Na tridnevni prireditvi (26.-29. junij) se je letos zbralo rekordnih 105 otrok, največ iz UE Ljutomer, prišli pa so tudi iz Prekmurja, Jurovskega Dola, Velenja in Novega mesta.
Na taboru so otrokom nudili prehrano, dopoldanski in popoldanski nogometni trening, razne elementarne igre in kopanje v ljutomerskem bazenu. Udeleženci so se seznanili s kondicijskim treningom, ki ga je demonstriral nekdanji trener za kondi-cijske priprave slovenske smučarske reprezentance Jan Filipič. Člani PGD Ljutomer so mladim predstavili poklic gasilca, Slovenska vojska pa poklic vojaka. Mali nogometaši so obiskali
Utrinek s starta
te lepe prireditve,« je po koncu teka povedal Ivan Golob, predsednik AK Ormož.
Zmage na glavnih tekih sta se veselila Lea Haler (AD Mass Ljubljana, 13:42,5) in Matija Rizmal (AD Mass Ljubljana, 14:07,8). Halerjeva je zmagala pred Špelo Gonza (AD Štajerska, 13:48,1), ki je dobila teka v Ormožu leta 2021 in 2022.
»V Ormožu sem že nastopala v preteklosti ter leta 2015 in 2020 zasedla drugo mesto. Tokrat mi je končno uspelo odteči pod štirinajst minut, kar je zadostovalo za zmago nad žilavo nasprotnico Špelo Gonza. Lepa tekma, lepo vzdušje ob progi in se vidimo čez eno leto,« je o svojem uspehu povedala Halerjeva, članica državne reprezentance in športnica leta 2022 v Sevnici.
Rizmal, sicer odličen tekač na 10.000 metrov, je z odličnim zadnjim krogom premagal Roka Puharja (AD Kronos Ljubljana, 14:09,1), ki se je zmage na Kerenčičevem trgu veselil leta 2022. Puhar, državni prvak v maratonu, je srebrno medaljo osvojil
Rezultati:
-	tek na 550 metrov (2012 in mlajši):! UlaJurčec, 1. Gregor Ostre;
-	tek na 1100 metrov (2008 in mlajši): 1. Iva Tia Kolarič, 1. Lukas Dovnik;
-	družinski tek: 1. družina Ostrc, 2. družina Horvat, 3. družina Pintarič;
-	tek društev: 1. AK Ormož, 2. OŠ Miklavž pri Ormožu, 3. Klub ormoških študentov;
-	tek na 4000 metrov - ženske: 1. Lea Haler (AD Mass Ljubljana,
tudi v letu 2015 in 2021, na stopničkah pa je bil kot tretji v letu 2020.
»Odlična tekma je za mano, vreme je bilo kljub dežju idealno. Šele v zaključku tekme sem tekel, kot znam, pred tem sem čutil utrujenost in Rok Puhar mi je pred zadnjim krogom ušel na kar lepo prednost. Zadnji kilometer sem odtekel izvrstno in v zadnjem krogu prehitel Puharja. Vesel sem zmage in se ponovno vračam v Ormož prihodnje leto,« je po tekmi povedal Rizmal, zmagovalec pri moških na 4800 metrov.
13:42,5), 2. Špela Gonza (AD Štajerska Maribor, 13:48, 1), 3. Maruša Cijan Brkič (Ljubljana, 14:48,5), 4. Nina Dobša (AK Medimurje Čako-vec, 15:00,2), 5. Andreja Gorčan (AK Ormož, 15:08,4);
tek na 4800 metrov - moški:
1. Matija Rizmal (AD Mass Ljubljana, 14:07,8), 2. Rok Puhar (AD Kro-nos Ljubljana, 14:09,1), 3. Klemen Španring (Poljčane, 14:24,4), 4. Simon Navodnik (AD Kladivar Celje,
14:25,4).
Teka na 4000 in 4800 metrov sta se udeležila tudi direktorica občinske uprave Ormož Milena Debeljak in župan občine Ormož Danijel Vrb-njak. Rekorda proge sta tudi letos ostala nedotaknjena. Pri ženskah ga še vedno iz leta 2009 drži hrvaška olimpijka Lisa Stublič Nemec s časom 13:10, pri moških pa iz leta 2010 kenijski tekač Philip Kipkurgat Yiego. Glavni pokrovitelj teka je bil Javni zavod za turizem, kulturo in šport Ormož.
Uroš Krstič
Plavanje • Pokal Kopra 2023
Ptujski plavalci »hitri« v Kopru
Foto: Črtomir Goznik
da sem nazadoval na 19. mesto. Zadnji dan sem odigral praktično brez napake in končal z najboljšim dnevnim rezultatom -6. S skupnim rezultatom tridnevnega turnirja -8 sem končal na odličnem 5. mestu in s tem izpolnil vse zadane cilje.«
M
V koledarju Plavalne zveze Slovenije je tradicionalno tekmovanje Pokal Kopra 2023. Na njem se je tokrat merilo 350 plavalcev iz 19 slovenskih klubov, med njimi je bil tudi Plavalni klub Terme Ptuj. Tega so pod vodstvom trenerja Bernarda Veršiča zastopali Ana Črepinko, Zala Črepinko, Laura Božičko, Julija Kotar, Evita Perko, Leon Zver in Anže Kvas.
Med sedmerico se jih je kar nekaj izkazalo s »hitrim« plavanjem in doseženimi osebnimi rekordi. Laura Božičko je v disciplini 50 metrov prsno izboljšala svoj osebni rekord izpred dveh tednov za dobri dve sekundi; dosegla je čas 44,34 sekunde. Zelo dobro sta se odrezali tudi sestri Ana in Zala Črepinko, saj jima je v disciplini 50 metrov prosto do osvojitve norme za nastop na državnem prvenstvu zmanjkala manj kot sekunda. Ana je v svoji starostni kategoriji dosegla izid 32,87 sekunde, Zala pa 35,36 sekunde. Zelo dobro se je odrezal tudi Leon Zver, ki je v disciplini 50 metrov prosto postavil osebni rekord s časom 40,13 sekunde in je s tem
Mladi ptujski plavalci v Kopru
Foto: arhiv Plavalnega kluba Terme Ptuj
bližje normi za uvrstitev na državno prvenstvo.
Bernard Veršič, trener v PK Terme Ptuj: »Naši plavalci so odplavali zelo dobro, z novimi osebnimi rekordi so si postavili nove cilje. S takšnim tempom želimo nadaljevati, saj nas v poletnem delu sezone čaka državno prvenstvo, pred tem
pa kvalifikacijska tekma v Radovljici, na kateri lahko plavalci še zadnjič odplavajo čas za uvrstitev na državno prvenstvo.« V tem trenutku imajo normo za udeležbo zagotovljeno mlajše deklice Marija Majcen, Brina Korošec in Rebeka Pečnik ter kadet Anže Kvas.
David Breznik
tudi ljutomersko podjetje Farmtech in si ogledali proizvodni proces. Za obilo dobre volje je poskrbel čarodej Luka Lovrec s Sv. Tomaža. Tabor se je zaključil s tradicionalnim piknikom in odigrano nogometno tekmo med starši in otroki. Ob pomoči donator-jev in Dušana Rajha sta tabor organizacijsko izpeljala Mario Hošpel in Gregor Frumen, ki sicer vodita Nogometno šolo Ljutomer.
NŠ
Udeleženci letošnjega nogometnega tabora v Ljutomeru
Foto: NS
petek • 7. julija 2023
Šport
Štajerski	17
Evropske igre
Slovenija dosedanjim 11 odličjem dodala kar 13 novih
V Krakovu so se po 14 dnevih sklenile tretje evropske igre. Slovenski športniki - zastavo na zaprtju je nosila tekvondoistka Tyra Barada, z zlatom in srebrom najuspešnejša slovenska športnica na igrah - so osvojili 13 kolajn, od tega tri zlate, osem srebrnih in dve bronasti. To je Slovenijo na koncu na lestvici uspešnosti držav po žlahtnosti odličij uvrstilo na 20., po samem številu kolajn pa na 21. mesto.
Po obeh kriterijih so bili najboljši Italijani, ki so domov odnesli okroglih sto kolajn, od tega 35 zlatih. Po številu zlatih so jim sledili Španci (21), po skupnem številu pa Nemci (62). Uspeh Italijanov niti ni presenetljiv, saj je sedež Evropskega olimpijskega komiteja v Rimu, kar je po mnenju mnogih zelo vplivalo na izbiro športov, ki so jih Poljaki uvrstili na igre.
Slovenija je osvojila dve kolajni več kot na prvih dveh igrah v Ba-kuju in Minsku skupaj, a dosežke je nemogoče primerjati, saj je bilo v Krakovu največje število športov doslej, prav tako pa so bili športi drugi kot na prvih dveh. Slovenci so imeli srečo, da so na igre uvrstili ne-olimpijski tekvondo, kjer so osvojili štiri kolajne (dve, zlato in srebro, si je okrog vratu obesila Barada, po eno pa sta osvojili Urška Gazvoda in Tina Baloh), ter smučarske skoke. V tem sicer zimskem športu so prav tako osvojili štiri kolajne, zlato Nika Križ-nar, dve srebrni Nika Prevc, obe pa
sta bili skupaj z Anžetom Laniškom in Timijem Zajcem tretji tudi na ekipni tekmi.
V zbirko so tri kolajne prispevali atleti. Kristjan Čeh je zmagal v metu diska, Tina Šutej v skoku s palico in Maruša Mišmaš Zrimšek v teku na 3000 metrov zapreke pa sta bili srebrni.
Pri atletskih dosežkih bi se dalo razpravljati, koliko so na tekmovanju, ki je veljalo tudi za ekipno evropsko prvenstvo, rezultati merodajni. Atleti so nastopili v treh ligah, v drugačni konkurenci in tudi v drugačnih vremenskih razmerah. Slovenija je nastopila v drugi ligi, želenega cilja, uvrstitve v prvo, pa zaradi spleta različnih nesrečnih okoliščin ni izpolnila. Za tretjim mestom, ki je vodilo med elito, je zaostala le 0,5 točke.
Srebrno kolajno je osvojil tudi tekvondoist Patrik Divkovic, s stališča olimpijskih iger je med slovenskimi njegov rezultat med največ vrednimi, tudi veliko več od bronaste športne plezalke Lucije Tarkuš, ki se je do odličja dokopala v zelo okrnjeni konkurenci.
Generalno gledano se Slovenija ni osramotila, kot na vsakem večjem tekmovanju pa so bila tudi razočaranja. Medalje so napovedovali lokostrelci, namiznoteniški igralec Darko Jorgic bi se glede na rezultate na zadnjih evropskih tekmovanjih in stanje na mednarodni lestvici lahko dokopal do boljšega dosežka, kot je bila uvrstitev v četrtfinale. Več so si obetali tudi strelci.
Prav tako ni običajno, da se z evropskega prvenstva brez kolajne vračajo v kajaku in kanuju. Če ne dru-
Slovenski dobitniki medalj na evropskih igrah
gega, redno osvajajo najvišja mesta v ekipnih uvrstitvah, a tokrat so ostali brez njih. Najboljša dosežka sta bila peti mesti Eve Terčelj in kanuistk, šesto mesto sta zasedla kanuista Benjamin Savšek in Eva Alina Hočevar.
Sicer pa se same igre, kar se tiče zanimanja, še niso najbolj »prijele«. Z izjemo skokov, prvoligaške atletike, »teqballa« (namizni tenis z nogo) in športov s pridihom plaže, ki so bili na
sporedu v središču mesta, gledalcev ni bilo. Zanimanja ni bilo niti pri tujih novinarjih, vse to pa je očitno pustilo posledice pri prirediteljih, ki se niso posebno potrudili.
Razmere za delo novinarjev so bile slabe, prevozi med prizorišči in uradnimi hoteli niso bili urejeni, kot so obljubljali, organizacijskih napak je bilo ogromno. Tudi smrtno nevarnih, na tekmovanju v kajaku in kanu-
ju je zadnji dan veter nosil kovinske konstrukcije in pravi čudež je, da se ni nihče poškodoval.
»Na večini tekmovališč so bili zbrani najboljši«
Uroš Mohorič, namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in direktor za področje športa, je igre po športni in organizacijski plati ocenil kot vrhunske.
»To je bilo izredno veliko tekmovanje, ki so ga v primerjavi s prejšnjimi Poljaki še nadgradili. V vseh pogledih, ne le na organizacijski ravni, tudi kakovost nastopajočih je bila vrhunska. Na večini tekmovališč so bili zbrani najboljši v Evropi ta čas,« je ocenil Mohorič.
Pred odhodom je bil cilj OKS in tudi sodelujočih panožnih zvez, da slovenski tekmovalci dosežejo čim boljše izide in da nekateri mlajši dobijo prve tekmovalne izkušnje na velikih tekmovanjih.
»Z rezultati smo lahko izjemno zadovoljni, številno medalj je bilo višje od prejšnjih dveh iger skupaj. Tradicionalno smo bili dobri v smučarskih skokih, tokrat predvsem v ženski konkurenci, rezultati v atletiki so bili izjemno vidni, posebej glede na to, da je bila konkurenca izredno močna, na najvišji možni ravni. Zelo dobro so se predstavile tudi tekmovalke v kikboksu s štirimi medaljami,« je navedel Mohorič.
Med prizorišči v Malopoljski regiji je bilo tudi do 400 km razdalje. »Organizator se je odločil, da bodo tekmovanja potekala na obstoječih objektih, in ni gradil veliko novih. Zato so bila tekmovanja v različnih mestih. Organizacija je tekla brezhib-
no, tudi prevozi za tekmovalce. A so bile reprezentance zaradi oddaljenosti prizorišč razdrobljene, ni bilo ene vasi za športnike, ki so bivali v bližini tekmovališč, razen za tiste, ki so tekmovali v Krakovu.«
Zaradi tega se številni športniki različnih panog niso srečevali med seboj, tudi v Zakopanah, kjer so na poletnih igrah v smučarskih skokih prvič tekmovali v zimskih športih. »To je izgubilo čar medsebojnega druženja izven tekmovanj, kot je to v olimpijski vasi. A to je razumljivo, na Poljskem je bilo 29 panog in zaradi prej omenjene odločitve, da se ne gradijo novi objekti, drugače ni bilo možno. Tudi na olimpijskih igrah v zadnjem obdobju je podobno.«
Po besedah Mohoriča imajo evropske igre prihodnost, čeprav po prvih v Bakuju v Azerbajdžanu dolgo ni bilo jasno, kje bodo naslednje. Pripravili so jih pred štirimi leti v Minsku v Belorusiji, ta čas pa tudi ni znan organizator naslednjih iger čez štiri leta.
»Igre so v razvoju, a se vključuje vse več panog, številne imajo v okviru iger evropska prvenstva in kvalifikacije za olimpijske igre. Posledično je bila udeležba veliko bolj kakovostna kot na prejšnjih igrah. Ni pa še jasno, kdo bo naslednji organizator. Split se sicer zelo zanima za izvedbo, zato je bila na Poljskem tudi zelo močna delegacija Hrvaške,« je dejal Mohorič.
Nastopilo je 5550 športnic in športnikov, tri četrtine števila, ki se bori za olimpijska odličja. »To so bile v resnici OI v malem. Potekale so brez večjih zapletov. Poljska ogromno vlaga v šport. Poleg evropskih iger so v Malopoljski regiji v zadnjem času pripravili SP v rokometu, odbojki in drugih športih. To je možno tudi zato, ker se je v zadnjih 15 letih Poljska gospodarsko zelo razvila, naredila je največji skok med vsemi državami v Evropi,« je navedel Mohorič.
Stfl
SUPER ŠPORTNA KOMBINACIJA
Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod
dnevnika Ekipa BREZPLAČNO.

'^lirjTi]

lagrada za zveste naročnike našega časopisa!
Poletje je čas za osvežitev, oddih in prijetno branje... V Štajerskem tedniku začenjamo novo naročniško akcijo. Za nove naročnike smo v sodelovanju z Biotermami pripravili darilo - kopalni karti s kosilom za dve osebi. Nagrade pa smo pripravili tudi za obstoječe naročnike, ki boste na naslov uredništva poslali spodnji kuponček. Kupončke zbiramo do naslednjega petka, 14. julija, ko bomo izvedli žrebanje in obdarili pet zvestih naročnikov. Zakaj se splača postati naročnik najbolj branega in odmevnega časopisa v regiji Štajerskega tednika boste naslednji teden lahko izvedeli tudi v Štajerski budilki Radia Ptuj. Naročniki, ne pozabite izrezati in poslati kupončka! Morda vam bo žreb naklonjen in bosta karti s kosilom vaši.
I
KUPON ZA NAGRAD
f LukaDončir / vsni Četrtini
'fig®* 5
jabolko u '¿AMAIO *d
malico
d DNEVNIK EKIPA BREZPLAČNO
-MeLouisuse"' lsce Popolnost
cp Pȣov%mJ
Za°ovolA
I	Ime in priimek:
II	^^
| Naslov:
ll
| Telefon: ll
I Številka naročnika: I
E-naslov:
Podpis:
Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator	^^
od 3. 7. do 21. 7.2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog. Mcrentor Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si.	moj najboljši sosed
Kupone pošljite po pošti na naslov: Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj,	TEPA/IE
ali jih prinesite v tajništvo do 14. julija.
ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE
Foto: OKS
18 Štajerski
Na sceni
petek • 7. julija 2023
ANSAMBEL DVEH DOLIN
Ško^a Loka s Selško in Poljansko dolino predstavlja prav poseben del v mozaiku zakladov Slovenije. Poljanska in Selška Sora, ki pritečeta iz isto poimenovanih dolin, se združita v Ško^i Loki.
Srednjeveško mesto postaja turistično vse bolj priljubljeno, veliko turistov pa odnese tudi v dolini, ki imata veliko potenciala, ko govorimo o aktivnem preživljanju prostega časa in odkrivanju bogate zgodovine.
Prav od tam prihaja Ansambel dveh dolin. Zasedbo sestavljajo Sašo Benedičič na harmoniki, pevka Blažka Pogačnik, kitarist David Jelovčan in basist Peter Debeljak. Poleg navezanosti na domače kraje jih druži predvsem veselje do narodno-za-bavne glasbe, ki jo poskušajo ohranjati v čim bolj
pristnem in tradicionalnem zvenu trio zasedbe s pevko. Kakopak k temu dodajo še veliko svoje mladostne energije. Ansambel deluje šest let in v teh letih so v zakladnico narodno-zabavne glasbe že dodali nekaj lastnih avtorskih pesmi. Na 54. Festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj se predstavljajo z novo skladbo Kar seješ, žanješ, ki je v celoti avtorsko delo Petra Debeljaka, v delu večera, ko se sprehajamo po zgodovini festivala, pa nas popeljejo v zlato dobo Braneta Klavžarja s hudomušno polko Lepa dekleta ljubite barabe.

I I 'i
Črnomelj, Metlika in Semič so kraji samosvoje folklore, domačih vina, izvrstnihjedi. Bela krajina te preprosto zasvoji.
obrti,
M

AnsambeL dveh dolin na festivalu tekmuje
s skLadbo Kar seješ, žanješ.
l Ptuj ima s temi konci zadnja leta I res lepo vez. Za to skrbijo tudi v ' Ansamblu Andreja Bajuka.
I Ansambel je v začetku marca izdal novo zgoščenko z naslovom Verjamem v ljubezen. Za ansambel je to četrta plošča in pravijo, da ne zadnja. Leta 2019 je Ansambel Andreja Bajuka praznoval 20 let delovanja, ob tem pa izdal tretjo ploščo z naslovom Želim si in J pripravil velik, odmeven koncert. Ansambel Andreja Bajuka se je leta 2022 udeležil dveh festivalov, na Vurberku in Ptu-
ju. Tudi letos načrtujejo dvoje festivalskih nastopov. Tokrat so izbrali festivala v Oplotnici in na Ptuju. Za ansambel bo leto 2023 delovno, saj se pripravljajo tako na festivalske nastope kot preostala igranja, hkrati pa že potekajo priprave na leto 2024, ko bodo praznovali 25. obletnico delovanja in izid nove plošče. Vsekakor ob tem pripravljajo nove koncertne aktivnosti. Ker so Belokranjci tudi glasbeniki, bodo člani Ansambla Andreja Bajuka gojili slovensko glasbo še naprej in širili glas Bele krajine daleč naokrog. Tokrat torej
že drugič zapovrstjo na Ptuju. Tekmovalna pesem Tebi, oče, s katero se predstavljajo na letošnjem festivalu, je delo Andreja Bajuka in Mateja Trstenjaka.
AnsambeL Andreja
Bajuka se na Letošnjem festivaLu predstavLja s skLadbo Tebi, oče.
Ptuj • 24. koncert MoPZ Jezero
Pesem jim prinaša veselje, prijateljstvo in srečo
Letni koncerti so stalnica MoPZ Jezero že vse od ustanovitve v letu 1999. Tako so pevci letos povabili že na 24. koncert, na katerem so si oder delili z ženskim pevskim zborom Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
Danes v zboru poje 14 pevcev, starih od 65 do 87 let. Volja do petja jih združuje, tudi zato so njihove pevske vaje ob torkih v domu krajanov Budina - Brstje dobro obiskane. Veliko spodbudo imajo tudi v zborovodkinji Mariji Stoger, ki jih vodi že več kot deset let. Želijo si, da bi lahko še dolgo peli in razveseljevali ljubitelje zborovskega petja v MO Ptuj in širše. Svoje pevske vrste želijo pomladiti, zato k sodelovanju vabijo vse, ki jih zanimajo lepe slovenske pesmi, pa tudi pesmi tujih skladateljev in njihove priredbe. »V pesmih najdemo vse, kar je življenje: ljubezen, veselje, prijateljstvo, naravo in srečo. Naš repertoar obsega več kot 50 pesmi. Vsebino nastopov prilagaja-
mo glede na želje gostiteljev, različnih organizatorjev. Letos smo imeli že osem nastopov. Zapeli bomo tudi na prazniku ČS Jezero septembra letos. Odzovemo se na vsako vabilo, saj je lepa pesem naše poslanstvo, s katerim razveseljujemo ljubitelje zborovske pesmi,« je povedal predsednik MoPZ Jezero KD Budina - Brstje Stanislav Koren.
Tudi s 24. letnim koncertom so navdušili občinstvo. Dvorana doma krajanov Budina - Brstje je bila polna. Zaploskali so jim tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek, predsednica sveta ČS Jezero Viktorija Bezjak, Jure Meško, predstavnik ZKD Ptuj, Marica Rus, predsednica DU, Marija Cvetko,
predsednica Društva gospodinj in gospodinjcev Jezero, ter še nekateri drugi gostje. Pevci obeh zborov so se povezali v pesmi Pesem prelepa se 'z grla glasi. Pevci in obiskovalci pa so skupaj zapeli zaključno pesem 24. letnega koncerta, Slakovo Čebelar, in sicer ob spremljavi harmonike Borisa Škreblina, pevca MoPZ Jezero.
Predsednik zbora Stanislav Koren se je zahvalil za tako lep obisk in izjemno vzdušje, v katerem je potekal letošnji koncert, ter povabil na 25. jubilejni koncert leta 2024. Na druženju po koncertu pa so z glasbo razvajali pevci instru-mentalisti: Marjan na kitari, Anton na klarinetu in Boris na harmoniki.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Pevci MoPZ Jezero so tudi letos navdušili s svojim koncertom.
Ptuj • 130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Staro grajsko obzidje s tekstilnimi podobami
V okviru Poletne muzejske noči 2023 so v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož na ogled postavili zunanje tekstilne instalacije sodobnega tekstilnega centra Kreativ-nice iz Škofje Loke. Razstava Staro grajsko obzidje - nove tekstilne instalacije bo na ogled do konca avgusta.
Kot je povedala Tatjana Štefa-nič, kustosinja za kulturno zgodovino in muzejska svetovalka, z razstavo Staro grajsko obzidje -nove tekstilne instalacije povezujejo sodobna tekstilna dela večjih dimenzij, zasnovana za zunanje javne prostore in z muzejskimi baročnimi tapiserijami, ki krasijo sobane ptujskega gradu. Hkrati pa želijo ob tej razstavi tudi opomniti na bogastvo in pomembnost historičnega tekstila, za katerega skrbijo v PIVI PO v bogati in unikatni zbirki tapiserij.
Pričujoča razstava je del spremljevalnega programa razstave z naslovom Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja, ki je v ptujskem muzeju na ogled že od lanske jeseni in so jo posvetili 40. obletnici delovanja prve muzejske konservatorsko-restavrator-ske delavnice za tekstil v Sloveniji. Do danes si je to razstavo ogledalo že blizu 30.000 domačih in tujih obiskovalcev.
Na razstavi novih tekstilnih instalacij lahko obiskovalci občudujejo izvirna tekstilna dela več avtoric, članic sodobnega tekstilnega centra Kreativnice iz Škofje Loke, ki se izražajo v različnih tekstilnih tehnikah, kot so: polstenje, tkanje, ročno šivanje, barvanje in
Foto: Črtomir Goznik
Do konca avgusta so na ogled zunanje tekstilne instalacije na starem grajskem obzidju.
tiskanje tekstila. Samo v okviru Poletne muzejske noči si je razstavo ogledalo več sto obiskovalcev. »Tekstilne instalacije razstave Staro grajsko obzidje - nove tekstilne instalacije v sebi nosijo tudi pomembno sporočilo za sodobni čas, saj izpostavljajo vprašanja okoljske problematike, opozarjajo na nujnost trajnostnega razvoja ter opominjajo na globalne teme revitalizacije prsti, ohranja-
nja biodiverzitete in avtohtonih semen lokalnih skupnosti,« je dejala Tatjana Štefanič. V okviru sodobnega tekstilnega centra Kreativnice iz Škofj e Loke se povezujejo tekstilne oblikovalke: Lili Panjtar, Nina Vastl Štefe, Anja Musek in Silva Horvat. V zadnjih letih so ustvarile serijo tekstilnih del večjih dimenzij, zasnovanih za javne prostore.
MG
petek • 7. julija 2023
Kronika
Štajerski	19
Ptuj, Ormož • Znani so rezultati poklicne mature
Letos na Ptuju samo ena diamantna maturantka
Maturanti vseh treh ptujskih poklicnih šol so v veliki večini uspešno opravili še zadnji zrelostni preizkus. Ravnatelji so namreč z rezultati na poklicni maturi zadovoljni. Skupno je na vseh treh šolah samo ena diamantna maturantka, je pa kar nekaj zlatih. Najbolj uspešne so bile bodoče vzgojiteljice Gimnazije Ormož, ki so dosegle stoodstotni uspeh. V minulih dneh so šole organizirale tudi vsakoletne svečane podelitve maturitetnih spričeval.
Foto: Elektro in računalniška šola Ptuj
Na Elektro in računalniški šoli Ptuj imajo letos štiri zlate maturante.
Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj je poklicno maturo v spomladanskem roku uspešno opravilo 56 dijakov oz. 94,6 odstotka. Neuspešni so bili trije. Rezultat na maturi je sicer nekoliko nižji v primerjavi z lanskim letom, ko je znašal 98,3 odstotka. Na slovesni podelitvi maturitetnih spričeval v Rimskem taboru Poetovio je bilo nekoliko bolj v ospredju sedem zlatih maturantov, med katerimi je največje možno število točk dosegla Julija Potrč. Ravnateljica Darja Harb je v svojem nagovoru poudarila, da so izjemno zadovoljni z rezultati letošnje poklicne mature. Njihovi dijaki vsako leto pokažejo izjemno znanje, ki so ga uspeli pridobiti v času srednješolskega izobraževanja. Uspeh na maturi je zato po eni strani pokazatelj kakovosti posamezne šole, po drugi pa tudi strokovnosti in prizadevanja zaposlenih. »S poklicno maturo ste opravili zrelostni izpit. Dokazali ste, da zmorete in da razmišljate z lastno glavo, predvsem pa, da obvladujete spretnosti in veščine, ki se od vas pričakujejo,« je poudarila Harbova in mladim zaželela vse
dobro na njihovi nadaljnji življenjski poti.
Strojniki zaradi višjih zahtev nekoliko slabše kot lani
Na Strojni šoli ŠC Ptuj niso najbolj zadovoljni z rezultati spomladanskega roka poklicne mature, ki jo je opravljalo 55 kandidatov. Uspešnih je bilo 48 oz. 87,3 odstotka. Lani je bil ta delež višji za tri točke. Ravnateljica Anja Je-senek Grašič meni, da je nekaj k temu prav gotovo prispevala epidemija covida-19. To je namreč generacija, ki se je dve šolski leti izobraževala na daljavo. Poleg tega je bil letos v primerjavi s preteklimi leti izjemno zahteven predmet strojništvo. Zaradi zvišanja mej za ocene so ostali tudi brez zlatih maturantov. Najbolje se je odrezal strojni tehnik Jan Dogša, ki je dosegel 21 od 23 točk. V skladu s pravilnikom so mu izročili nagrado. Povprečna ocena na poklicni maturi je sicer znašala 16 točk. »To je generacija, ki je imela izjemne ideje, bili so inovativni in lotevali so se raznoraznih projektov in
Zlati maturanti Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj: Julija Potrč (diamantna maturantka), Tosja Pišek, Živa Brumen, Daša Brumen, Nina Repič, Pia Narat in Kaja Belšak.
Zlati maturanti Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj: Matic Majerič, Luka Jelen, Luka Korez in Filip Potočnik.
Dijaka, ki sta na zaključnem izpitu dosegla vse točke (SPI): Nik Kornik in Marko Bezjak.
Šesta generacija maturantk predšolske vzgoje Gimnazije Ormož je na poklicni maturi dosegla stoodstotni uspeh.
zaključnih nalog. Res so nam lahko v ponos in prav gotovo bomo lahko tudi v prihodnje še slišali o njihovih dosežkih,« je na svečani podelitvi maturitetnih spričeval v Dominikanskem samostanu povedala Anja Jesenek Grašič, ravnateljica Strojne šole Ptuj.
Na Elektro in računalniški šoli uspeh malenkost izboljšali
Na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj je poklicno maturo pisalo 77 dijakov, od tega je bilo uspešnih 72 oz. 93,5 odstotka. Povprečna ocena znaša 15,4 točke. Peščici neuspešnih se je zalomilo pri strokovnih predmetih. Ravnatelj Rajko Fajt je nad letošnjim rezultatom izredno navdušen, saj so ga v primerjavi z lanskim letom izboljšali. Prav tako so izjemno ponosni na štiri zlate maturante in dva dijaka, ki sta dosegla vse točke na zaključnem izpitu. Po besedah Fajta so tako dijaki, učitelji kot starši letos posvečali veliko pozornosti pripravam na poklicno maturo, in to predvsem zato, ker so se zavedali, da je znanje letošnjih kandidatov zaradi dveh let šolanja na daljavo na nekaterih področjih pomanjkljivo. Glede na zelo dobre rezultate se je torej ves dodatni trud obrestoval. Na sredini svečani prireditvi v Dominikanskem samostanu na Ptuju so maturantom slavnostno podelili spričevala, hkrati so še dodatno nagradili štiri zlate maturante in dva dijaka, ki sta na zaključnem izpitu dosegla vse točke. Ravnatelj Fajt je v svojem nagovoru poudaril, naj zaupajo v svoje znanje, ki ga je treba nenehno nadgrajevati ter slediti trendom in novostim. Ob tem je dodal še, da so jim tudi v prihodnje vrata šole odprta za morebitno pomoč.
Bodoče ormoške vzgojiteljice dosegle stoodstotni uspeh
Gimnazija Ormož se ponaša z odličnim rezultatom poklicne mature na spomladanskem roku. Še-
sta generacija maturantk programa predšolske vzgoje je namreč dosegla kar stoodstotni uspeh. K maturi je pristopilo 20 dijakinj, povprečna ocena pa znaša 16,7 točke. Slavnostna podelitev je bila
minulo sredo v Beli dvorani grajske pristave v Ormožu.
Rezultati na državni ravni bodo sicer znani v ponedeljek, ko bodo predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Državnega iz-
Foto: Gimnazija Ormož
pitnega centra na novinarski konferenci predstavili tudi rezultate o uspehu na spomladanskem roku letošnje splošne in mednarodne mature.
Estera Korošec
Svečana podelitev maturitetnih spričeval ŠETK v Rimskem taboru Petoviona
Promocijsko sporočilo
Bogata ponudba v Qcentru Ptuj
Ulice največjega nakupovalnega središča na Ptuju, Qcentra na Puhovi, v teh dneh prekipevajo od poletnega vzdušja, sproščenega druženja in ponudbe, ki bo poskrbela, da bodo počitniški dnevi še prijetnejši.
Foto: Strojna šola Ptuj
Zaključni oddelek strojnih tehnikov z razrednikom Stanetom Gojkoškom in ravnateljico Anjo Jesenek Grašič.
Bags&More/Office&More vam za prijeten vstop v čas počitnic in dopustov podarja 30-odstotni popust na vse! Prihranite pri nakupu ženskih torbic odličnih znamk Guess, Liu Jo, Tommy Hilfiger, Desigual, Calvin Klein in drugih, pa tudi pri izbiri ženskih in moških denarnic, potovalnih torb in dodatkov, otroških igrač, skodelic, nogavic ... Popust velja tudi na celotno ponudbo šolskih torb in nahrbtnikov, peresnic in šolskih potrebščin. Privoščite si poletni nakupovalni izlet v Bags&More/ Office&More v Qcentru Ptuj. Akcija velja od 28. 6. do 9.7.2023.
V prodajalni Sinsay vas čakajo najbolj vroči trendi po odličnih cenah. Celotno družino boste oblekli od glave do pet, saj vas čaka moda za moške, ženske in otroke ter dodatki za dom. Naj vas prevzame morska zgodba - izberite pastelne barve v kombinaciji z mornarskimi vzorci. To je odlična izbira, da bo otroška garderoba preprosta in elegantna. Drage dame, zase pa izberite japonke in sandale s paščki v različnih stilih, ki kraljujejo to poletje. Pred odhodom na morje obiščite še Tuš drogerijo in poskrbite tudi za dobro zaščito kože pred sončnimi žarki. Izdelek, ki ga letos enostavno morate imeti, je novost Kozmetike Afrodita - Kids Sensiti-
ve mleko za močno zaščito pred soncem. Prepričal vas bo z visoko zaščito 50+, vodoodporno formulo brez parfuma, parafina in barvil ter vsebnostjo Bi-sabolola, ki nežno pomirja in neguje. VTušdrogeriji pa najdete tudi izdelke, s katerimi boste svojo kožo negovali po sončenju, šampone in regeneratorje za lase, pa seveda vso kozmetiko in pripomočke za brezhiben poletni videz.
Ta konec tedna bo pestro tudi v ArbadaParku, kamor prihaja Summer Fresh vikend. Otroci se bodo lahko igrali na zunanjem napihljivem XXXL-poligo-nu, se udeležili žonglerske delavnice ter osvežili z brezplačno limonado. Delili bomo simpatična darilca, obiskal pa nas bo tudi Kekec. Pridi med 7. in 9. julijem ter uživaj v notranjem in zunanjem delu ArbadaParka.
-oto: CG
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 7. julija 2023
Tedenski horoskop
S
J OVEN
(21. 3. - 20. 4.)
Dinamika časa vam bo narekovala ogromno nekih novosti in kreativne energije. Seveda morate graditi stvari na premišljenosti in uporabiti trezno presojo. Še največ se lahko naučite skozi kreativno delo in se prepustite umetniškim navdihom.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Igra usode bo šla po svoji poti in pridobili boste možnost za osebno napredovanje. Prav zanimivo vas bo opazovati, kajti končno boste vajeti vzeli v svoje roke in tako zaključili določena poglavja. Učite se od svojih otrok in negujte notranjega otroka v sebi.
Á.
A
Veliko boste na poti in z lahkoto boste spoznavali ljudi in navezovali stike. Časa za počitek ne bo. Aktivno se lotite zadanih nalog in obveznosti. Vabile vas bodo umetniške prireditve. In pri vsem tem ne smete pozabiti nase in na dejavnosti, ki vas osrečujejo.
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Besede bodo nekaj, kar boste obvladovali, in tako se bodo lesketali uspehi diplomacije. Poglobite se v raziskovanje lastne osebnosti in čas je, da se zaveste, da se počasi daleč pride. Ljudje vas bodo učili. Največ se boste naučili od srčnega izvoljenca. Srečen dan: sobota.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Vaša čustva bodo kot vulkan strasti in dodatne energije. Postopoma gradite na vsem tistem, kar morate še sprostiti in uvideti, da ste na pravi poti. Lotili se boste osebnega čiščenja. Ljubezen bo nekaj, kar se lesketa ob zori nezavednega.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Pričakovati je adrenalin in točke usode se bodo zasukale tako, da imate od vsega sami korist. Energija časa vam bo narekovala tempo in čas je, da se odločite, kaj si želite in kje je bolje počakati. Odpravite se na pohod v gore, tam se bo čas ustavil. Ljubezen -svoboda.
gorovje
BOBNAR	VELIK
SKUPINE	AVSTRALSKI
THE	PTIČTEKAČ
BEATLES	-
(DINGO)	TRATICA
AVTOR: TOMA2 KRALJ
OBRAT ZA IZDELAVO MOČNO ŽGANE GLINE
BESEDNI SPOR, PREREKANJE
KRAJ, KJER KAJ IZTEKA
BRITANSKI MITOLOŠKI KRALJ
FRANCOSKA IGRALKA KARINA
PALIČICA FOSFORJU ZA SPENJANJE KONCEV KLOBAS
KEMIJSKO PODOBNA PRVINA (As)
EKSPLOZIVEN JAMSKI PLIN
POŠEVNI TRAM POVEZJA
hemogram nas pokojni igralec (gasper)
AMERIŠKA PROTESTNA PEVKA (JOAN)
MAJČKEN KRVOSESI ZAJEDAVEC
IVAN TAVČAR
ZELIKAS TRIROBIM STEBLOM
NAS FILMSKI REŽISER (MITJA)
golota lesen pod zasusenje sadja in zrnja
PREBRI-SANEC
PRIPRAVA ZA NAPENJANJE
BRITANSKI IGRALEC (TIMOTHY; DIH SMRTI)
POKLON
GOSTINSKI
OBRAT S CENEJŠO HRANO
ZMAGO MODIC
PUHATA SLADKOVODNA RIBICA
PORAST, ZVIŠANJE
OVAJALEC
NASLOV ZADUHOV-NIKA
politično zatočišče
pevka kralj
vladimir skrbinsek
PTIČ, KI ŽIV
...ŽIVI EBINI VNOVOZE- PRIMEREK,
LANDSKIH GOZDOVIH
ENOJNIK
ANA DEŽMAN BALKANSKI LJUDSKI PLES
ODPADEK PRI
Celjenju
eva terčeu
atek,očka
BUDISTIČNO SVETIŠČE
NADSTROPJE
Meri 9104 km2 in ima 3,4 milijona prebivalcev. Glavno mesto je San Juan. Je ozemlje Združenih držav Amerike v vzhodnih Karibih s samoupravo. Dokončni pravni status ozemlja še ni dorečen. Je del Velikih Antilov. Sestavlja ga glavni otok, ki ga prebivalci pogosto imenujejo »Veliki otok« (špansko La Isla Grande) in številni manjši otoki, od katerih so naseljeni le Vieques, Isla de Culebra in Isla Mona. Razdeljen je na 78 občin. Denarna enota je ameriški dolar, spletna domena pa .pr.

RAK
(21. 6. - 22. 7.)
Ljubezen vam bo podarila notranjo moč in dokazali boste, da v sebi skrivate zaklad. Narediti boste morali načrt in se aktivno soočiti z notranjo močjo in energijo. Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut in v finančnem smislu bo kmalu zapihal lahkoten vetrič.

LEV
(23. 7. - 22. 8.)
Dinamika časa bo tista, ki vas bo umirila in vam podarila neko motivacijo. Okrepila se bo zdrava samozavest in zelo prodorno hitite naprej. Časa za počitek ne bo, ampak se bodo stvari odpirale v novi preobleki. Na delovnem mestu boste dajali veliko. Cvet ljubezni
ne oveni.
DEVICA
(23. 8. - 22. 9.)
Razmišljali boste o tem in onem ter pridobili neko modrost. Aktivnosti se bodo stopnjevale in časa za počitek ne bo. Tudi če uživate zasluženi dopust, bo veliko aktivnosti. Toda pravilno je, da se sprostite. Vabila vas bodo razpotja gozdnih poti. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi.
KOZOROG
(22.12.-20.1.
Vaše misli bodo zelo plodne in načrti uspešni. Tako vas čaka obdobje nekih struktur. Vsekakor ne boste prehitevali stvari, ampak opazovali in tako boste doživeli osebno srečo. Blesteli bodo kozorogi, ki se odpravljajo v tujino. V ljubezni bo nekaj več skrivnosti.
J

VODNAR
(21.1.-18.2.)
Svobodno se boste odločili in naredili načrt prihodnosti. Delovne obveznosti vas bodo klicale in na vas je, da se odločite, kaj je tisto, kar je bolj, in kaj tisto, kar je manj pomembno. Zastavljenim nalogam pa boste v celoti kos. V zasebnem življenju napredujete.
RIBI
(19.2.-20.3.)
Koraki usode se bodo okrepili in tako boste našli v sebi moč in energijo. Pogumni boste in v osnovi verjamete vase. Zanimivo je, da se lahko lotite nekega čiščenja in da se odločite, kdo vašo pomoč zares potrebuje. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo učitelji.
BAEZ, Joan - ameriška protestna pevka, DALTON, Timothy - britanski igralec (Dih smrti), STARR, Ringo - bobnar angleške glasbene skupine The Beatles
Dornava • Učenci se s plesom izobražujejo in zabavajo
Žgečev plesni info
Na OŠ dr. Franja Žgeča Dornava že več let v okviru interesnih dejavnosti delujejo plesne delavnice. Vanje je vključenih 63 otrok od prvega do petega razreda, ki so razdeljeni v pet starostnih skupin. Plesno znanje, ki ga osvojijo med šolskim letom, pokažejo širši javnosti na plesnih prireditvah v decembru in juniju. V letošnjemjuniju je bila tako izvedena že tretja plesna prireditev, kije tokrat potekala v večnamenski dvorani.
Zaključni skupinski ples
Letošnja junijska prireditev se je imenovala Žgečev plesni info. Potek prireditve je slonel na konceptu informativno-izobraževal-ne oddaje, ki sta jo moderirala voditelja Taja Šilak in Vid Jurič, učenca osmega razreda. Plesni del je bil razdeljen na tri vsebinsko različne sklope. V prvem sklopu so učenci s plesnimi koreografijami gledalce popeljali na plesno zgodovinsko potovanje, na katerem so odplesali plese od 50. do 90. let 20. stoletja.
Pesem Jailhouse Rock su-perzvezdnika Elvisa Presleyja je
otvorila plesni del prireditve. Iz ritma rock'n'rolla je naslednja skupina plesno potovanje nadaljevala v ritmih twista, čas 70. let je predstavila plesna točka na pesem Mamma Mia skupine Abba. Plesno potovanje pa so plesalci zaključili z 90. leti, ki jih je predstavljala skupina Rednex s pesmijo Cotton-Eye Joe. Drugi sklop je obsegal slovenske otroške ljudske pesmi. Plesalci so plesali v ritmih moderniziranih verzij pesmi Zajček, Marko skače in Črni kos. Plesi modernega stila so zaznamovali tretji sklop
prireditve. Plesalci so s plesom na pesem Skupaj opozorili na pomen prijateljstva v obdobju otroštva ter na problem med-vrstniškega nasilja, ki se dogaja na šolah po vsem svetu. Kljub opozarjanju na aktualne družbene razmere pa plesalci vseh plesnih skupin nikoli ne pozabijo na tisto najpomembnejše: na zabavo, dobro voljo in otroško razigranost. To so prikazali z več plesi. Učiteljica plesnih delavnic pa posameznike spodbuja, da odprejo svojo plesno domišljijo in izkažejo svojo ustvarjalnost.
To dokazuje že lani oblikovana skupina učenk, ki so se predstavile že na več prireditvah. Ob plesnih delavnicah učiteljica Doroteja pripravlja devetošolce še na plesni del valete.
Kot gostja prireditve je nastopila tudi gasilska mladina PGD Dornava. Pohvalo plesalcem sta v svojih govorih namenila tudi župan občine Dornava Matej Zorko in ravnatelj Iztok Hrastar. Prireditev je zaokrožil skupinski ples vseh nastopajočih ob pesmi Chihuahua.
Doroteja Draškovič
Foto: S P TV
petek • 30. junija 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
PRIVOŠČITE SI CELODNEVNO KOPANJE S KOSILOM v BIOTERMAH Mala Nedelja
BIOTE^IE
ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE
tfÉftlK
radioPTUJ
2 kopalni karti s kosilom za odrasle
(koriščenje možno čez teden, vikend ali praznike}
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina

NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Sedaj je pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naroČili na Štajerski tednik, boste prejeli 2 kopalni karti s kosilom za odrasle. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3.
Naslov:
Telefon:
Datum naročila:
E-nasiov:
Podpis:
Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)
S podpisom potrjujem naročilo štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica
l
g^CfoW JAntw. for *iU
efSatfcSstfi :
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 30. junija 2023
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete; brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
UGODNO: vse iz inoksa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
IABNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
PWG OKNA, VRATA, SEUSlLA
www.roletarstvo-amus.si
02 788 54 17 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM pse, mladiče šarplanince, stare 2 meseca. Tel. 041 634 907. Planinšek Franc, Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju.
PRODAM odojke. Tel. 031 201 751.
RAZNO
VHODNA hrastova vrata s podbojem ugodno prodam. Tel. 041 728 945.
VOZILA
PRODAM osebni avtomobil Hyundai Getz 1,3. Tel. 041 728 945.
NEPREMIČNINE
PRODAM vikend, zidan, podkleten, voda, elektrika, hišna številka, 1600 m2 zemljišča, mirna lokacija, blizu gozda, Cvetlin blizu Trakoščana, cena 12.000,00 evrov. Tel. 031 346 069.
V DORNAVI PRODAMO ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, površine 1146 m2. Cena: 40,00 EUR /m2.
Kontakt: íÜSí 041 684 075
RF/MAX
m /¿7H ft» " POETOVIO u/. i OZ.U oo i o www.re-max.si/Poetovio
noua Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata .com
^^arodno 7abavne ■ v lasbe
(^adioPTUJ
Štajerski TEDNIK
RESEDA
v ■ «WiHK1. ■
Mestni trg Ptuj, W 1 1. septembra 2023, J ob 19.30	^

v m
i i
m
tip?
KOLOFON
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
PETEK. 07. iulii
00:00 08:00 08:30 09:30 09:50 10:50 11:40 13:20 14:30 18:00 19:30 20:00 21:45 23:00
00:00 08:00 08:30 09:00 10:30 11:00 12:00 14:00 15:00 17:00 18:00 19:30 20:00 21:00 00:15
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Mini maturanti v Gorišnici
Dan državnosti in zaključek šolskega leta
Utrip Ormoža
4, Vidov koncert
Starpoint prodajno okno
Italijanska trgovina - v živo
Večer ljudskih pesmi v Cerkvenjaku
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Blagoslov novih orgel v cerkvi Gorišnica
Astro - v živo
Video strani
SOBOTA, 08. iulii
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
100 let PGD Nova vas pri Markovcih
Ptujska kronika
Utrip Ormoža
Izredna seja sveta Dornava - znova Starpoint prodajno okno Video strani
Starpoint prodajno okno Večer ljudskih pesmi v Cerkvenjaku Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Ob dnevu državnosti v Markovcih 10 let Navihank Video strani
NEDELJA, 0(>. i lili
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Šport inšpas
09:00 Kronika iz občine Hajdina
11:00 30 let KTD Klopotec, 2.del
13:00 14. košnja trave na stari način
15:00 Blagoslov novih orgel v cerkvi Gorišnica
17:30 Večer ljudskih pesmi v Cerkvenjaku
19:00 Zapojmo prijatelji
20:00 Trije orkestri, trije koncerti
22:00 Video strani
PONEDELJEK. 10. iulii
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 30 let KTD Klopotec, l.del
10:30 Ptujska kronika
11:00 10 let Navihank
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 30 let KTD Klopotec, 2.del
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Ob dnevu državnosti v Markovcih
21:00 100 let PGD Nova vas pri Markovcih
23:00 Starpoint prodajno okno
23:50 Video strani
petek • 30. junija 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
ft
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rožic je ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila. Bila si največja oseba, kar nam jih je življenje lahko poklonilo.
SPOMIN
4. julija je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, oma in prababica
Ana Štelcer
IZ POBREŽJA 118
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče, obiskujete svete maše ali se je z lepo mislijo spominjate.
Sin Rudi z družino in hčerka Zdenka z družino

PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
PETEK 7. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Utrip Ormoža 8:50 Minuta za Mestni svet 9:45 Risanka 10:00 Tele M
10:15 Obzornik TV Dravograd 11:05 Iz dežele ob Muri 60. oddaja 11:50 Mali Prim 12:00 Ptujska kronika 12:20 Cista umetnost-julij 13:00 Pogled nazaj 13:30 M/WIBO - Plesna zqodba 14:30 Tele M 14:50 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (slo.) 18:50 Pomurski tednik 19:20 Tempo - oddaja o parašportu 1. del 19:45 Poetovio Cup 2023 20:00 Ptujska kronika 20:20 Obzornik TV Dravograd 21:00 Pogled nazaj 21:30 Zaodbe o qradu Turnišče 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost-julij 23:00 Koncert Pihalnega orkestra 2023 00:20 Glasba za vse 01:05 Videostrani SOBOTA 8. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 MAM BO - Plesna produkcija 2023 9:05 MAMBO-Plesna zgodba 10:05 Minuta za Mestni svet 11:00 Utrip Ormoža 11:50 Kdo? 12:00 Pregled tedna 12:30 Pogled nazaj 13:00 Cista umetnost-julij 13:40 Iz dežele ob Muri 60. oddaja 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (tuja) 18:50 Pomurski tednik 19:20 Tempo - oddaja o parašportu 1. del 19:45 Poetovio Cup 2023 20:00 Pregled tedna 20:30 Obzornik W Dravograd 21:10 Cista umetnost-julij 21:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku 22:00 Ptujska kronika 22:20 Koncert Pihalnega orkestra 2023 23:40 Pogled nazaj 00:10 Glasba za vse 01:00 Videostrani
NEDELJA 9. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Tempo - oddaja o parašportu 1. del 8:25 Šola zdravja
9:40 Koncert Pihalnega orkestra 2023 11:00 Utrip Ormoža 11:50 Zapuščina Štefke Cobelj 12:00 Pregled tedna 12:30 MAMBO - Plesna zgodba 13:30 Iz dežele ob Muri 60. oddaja 14:10 Pogled nazaj 14:40 Čista umetnost-julij 15:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Pogled nazaj 18:40 Glasbena osmica (slo.) 19:10 Pomurski tednik 19:40 Dobrote slovenskih kmetij 2023
20:00 Prealed tedna 20:30 MAMBO-Plesna 20:35 Na obisku pri bratih Dominikancih
produkcij; h Domini I
¡a 2023
1. del
22:00 Ptujska kronika 22:20 Obzornik TV Dravograd 23:00 Čista umetnost - julij 23:40 Glasba za vse 00:30 Videostrani PONEDELJEK 10. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 MAMBO - Plesna zgodba 9:35Tempo-oddajao parašportu 10:00 Preglednik "IVMaribor 10:25 Koncert Pihalneqa orkestra 2023 11:45 Poetovio Cup 2023 12:00 Pregled tedna
12:30 MAMBO - Plesna produkdja 2023
13:35 Cista umetnost-julij
14:15 Pogled nazaj
14:35 Preglednik TV Maribor
15:05 Videostrani
18:00 Ptujska kronika
18:25 Glasbena osmica (tuja)
18:55 Utrip Ormoža
19:45 Poetovio Cup 2023
20:00 Pregled tedna
20:30 Obzornik TV Dravograd
21:00 Pomurski tednik
21:30 Pogled nazaj
21:50 Mali Prim
22:00 Ptujska kronika
22:20 Cista umetnost-julij
23:00 Iz dežele ob Muri 60. oddaja
23:40 Glasba za vse
00:30 Videostrani
»Ni je večje bolečine
kot v dneh žalosti nositi v srcu
srečnih dni spomine.«
(Dante)
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Julike Krajnc,
rojene Kokol,
PRISTAVA 12, CIRKULANE,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti 23. 6. 2023 na ljubljanskih Žalah. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči mož Tina, hčerka Martina, sin Nace, vnuki Goran z družino in Davor ter vnukinja Maša
OSMRTNICA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož in oče
Albert Paj
OREŠJE131
Od njega se bomo poslovili v soboto, 8. 7. 2023, ob 11. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoča žena Kristina in njegov Matej
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majdo.segiila@radHriediiik.si, tel. 02 749 34 li ali marjaaa.pihler@radiiriednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Što/mfe'TEDNIK
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tete, botre in sestrične
Marije Sluga
IZ STOGOVCEV 16 A, PTUJSKA GORA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali svete maše, sveče in cvetje. Hvala za izrečene besede sožalja. Zahvala tudi DU Ptujska Gora, društvu Tisa, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, govornici, gospodu župniku, g. Andreju Belšaku za odigrano Tišino. Hvala patronažni službi Zdravstvenega doma Ptuj.
Žalujoči: vsi njeni
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zazn&movalivas alt vase bližnje, in sl naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temeni prihodnosti ležijo v preteklosti!

«
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
jf^ /RadioPtuj
/RadioPtuj
i
50.

GOBARSKI ' PRAZNIK
' v Žamencih
Z RAZSTAVO GOB V NARAVNEM OKOLJU
v PETEK, 7.7.2023, ob 20.uri
LUKA BASI &
POLKAHOLIHI
VSTOPNINA DO 22.URE: 9.90C PO 22.URI:12€
v SOBOTO. 8.7.2023, ob 13.uri
f? OTVORITEV RAZSTAVNEGA PROSTORA {? 10. GOBARJADA
f? KULTURNI PROGRAM in otroške animacije $ OCENITEV RAZSTAVE GOB IN PODELITEV NAGRAD
Q SKOK! PADALCEV
2A ZABAVO BODO POSKRBELI ANSAMBEL KLAPOVUHI m.
ANSAMBEL MLADI DOLENJCI
Razvajali vas bomo z gobovim golažem, praženimi gobicami in s prleško gibanico.
PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU POD ŠOTOROM!
SOBOTO VSTOP PROST!

Organizator: PGD Žamenci
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 30. junija 2023
Polenšak • Pestrojunijsko dogajanje
Ptuj • Karavana okusov, priljubljen festival hrane in pijače
Na srečanju 320 gasilskih veteranov Ker hujšali bomo jutri!
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Polenšak je junija organiziralo dve prireditvi. Prva je bila srečanje gasilskih veteranov iz spodnjepodravske regije, druga pa člansko in pionirsko gasilsko tekmovanje. Sodelovali so tudi pri proslavi Slovenjegoriškega društva General Maister ob dnevu državnosti.
Utrinek z gasilskega tekmovanja
Največja od naštetih prireditev je bilo srečanje gasilskih veteranov spodnjepodravske regije, ki je potekalo 24. junija. PGD Polenšak ga je organiziralo skupaj z GZ Dornava. Srečanja se je udeležilo 320 veteranov. Gostitelji so pripravili kulturni program, zbrane so pozdravili župan občine Dornava Matej Zorko, predsednik sveta podravske regije Janez Liponik in predsednik PGD Polenšak ter podžupan občine Dornava Jože Bru-men. Kot je povedal slednji, so z obiskom in organizacijo prireditve zelo zadovoljni. Uradnemu delu prireditve je sledilo tekmovanje, ki je bilo bolj družabnega značaja. Za vse so pripravili tudi zakusko, razglasili najboljše ekipe, vsem gasilskim zvezam, ki so sodelovale na srečanju, so izročili zahvale.
Isti dan zvečer so na Polenšaku priredili slovesnost ob dnevu državnosti. Organiziralo jo je Slove-njegoriško društvo General Maister v sodelovanju z gasilci. Program je vodila Martina Horvat, zbrane pa so nagovorili župan Zorko, poslanec državnega zbora Jože Lenart, predsednik društva General Maister Sandi Horvat in častni predsednik Milan Lovrenčič. Prireditev je bila lepo obiskana, prišli so tudi gostje iz sosednjih krajev in občin. Uradnemu delu je sledila pogostitev za vse nastopajoče in goste.
Nekaj dni kasneje so polenški gasilci organizirali še tradicionalno gasilsko tekmovanje z veselico. Na tekmovanju so se pomerile desetine pionirjev in članov. Glede na zdesetkano število tekmovanj so bili organizatorji z udeležbo zado-
OKNA, VRATA GARAŽNA I/RAM
www.naitors.si
iíjí]
NAI/ORSD
Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 Z04 Gorišnica 1. Gorišnica
Slastni tovornjački in prikolice, ki po vsej Sloveniji potujejo pod imenom Karavana okusov, so se minuli konec tedna ustavili na Ptuju. Ponovno so dokazali, da mesto potrebuje takšne dogodke. Tako v petek kot soboto so na Mestni trg privabili veliko ljubiteljev dobre hrane in pijače.
Foto: Damjan Simenko
voljni, predvsem jih veseli, da so domače tri ekipe (moška in ženska članska ter pionirska) osvojile pokale. Sicer pa pionirji in pionirke PGD Polenšak zelo lepe uspehe dosegajo tudi na državni ravni. Poleti bodo pridno vadili, da bodo jeseni, ko jih čaka državno tekmovanje v Gornji Radgoni, v čim boljši formi.
MZ
Kakih deset ponudnikov je na Ptuju poskrbelo za dvodnevni festival ulične hrane in pijače. Karavana okusov je prvi slovenski food truck festival, ki se s pisanimi prikolicami, polnimi dobrot, ustavlja na različnih lokacijah. »Zategnemo ročno zavoro, zakurimo peči, odpremo lopute in pred vašimi očmi pripravimo najboljši street food v deželi,« so dejali ponudniki.
V petek dopoldne so se pripeljali na Mestni trg, kjer so vse do sobote zvečer ustvarjali pravi gurmanski praznik. Ponujali so hambur-gerje, hot doge, burritose, tacose, vaflje, ameriške puhaste palačinke, churose, zraven pa še pestro ponudbo pijač, med drugim vrhunsko vino, Brincelj gin van pa je poskrbel za odlične koktejle.
Tako v petek, še bolj pa v soboto je bil obisk dober. Ptujčani so tudi ta festival hrane, ki jih je prvič obiskal lani, sprejeli za svojega. Slišati je bilo kar nekaj pobud na račun boljše informiranosti o tovrstnih dogodkih. Mnogi so namreč za dogajanje izvedeli popol-
noma naključno. Glede na to, da je dobra udeležba tako v interesu organizatorjev kot obiskovalcev, bi bila dodatna promocija za prihodnji obisk vsekakor smiselna. Ponudba, ki jo pripravijo, si to vsekakor zasluži.
Dženana Kmetec
V petek in soboto je na Mestnem trgu dišalo.
, vi tuiino Hodili s trebuhom za VruHom, VčasiH sm°^gg "a \epotn\m\ ïàrurgt.
Celo med po^bn 1
v. v mua pomoč še „ Čisto nič ni narobe, ce je p^ua P
m0dkriUe mnogo ^opuntormK točk
• Kmetica leta '•
-^saoavinsa
O
<x><x><x><x><x><x><x><x><x><x>^^ Nagradno turistično vprašanje
-oto: DK
Polnoletni festival sodobne umetnosti Art Stays se je začel včeraj z otvoritvenim vikendom, ki bo trajal do nedelje, 9. julija. Prinaša številne dogodke, rdeča nit pa ostajajo razstave na devetih lokacijah, ki si jih bo mogoče ogledati vse do 10. septembra. V sklopu letošnjega festivala Art Stays pa bo letos prvič potekala tudi velika zabava na grajskem dvorišču, ki bo jutri zvečer.
Na starem grajskem obzidju pa si je do konca avgusta mogoče ogledati nove tekstilne instalacije kot zaključek muzejskega projekta Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja. Gre za zunanje tekstilne instalacije sodobnega tekstilnega centra Kreativnice iz Škofje Loke. Od 24. junija pa vse do 3. septembra bodo na ptujskem gradu potekale tudi počitniške aktivnosti z naslovom Poglej v muzej, počitniške dejavnosti za družine, vključno s samostojnim ogledom muzejskih zbirk z muzejskimi kartončki.
Sicer pa je leto 2023 praznično leto za Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož. Jubilejno 130. obletnico bodo v muzeju proslavili s številnimi dogodki. Slavnostna akademija bo 22. septembra v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Sledilo ji bo druženje ob glasbi vokalne skupine Vox Arsana na grajskem dvorišču. V Sončnem parku bodo 3. avgusta odkrili spomenik Viktorju Skrabarju, zaslužnemu članu Muzejskega društva Ptuj. V romanskem palaciju bodo 21. septembra na ogled postavili medalje iz časa Habsburške monarhije. V slavnostni dvorani ptujskega gradu pa bo 18. oktobra posvet na temo Dediščina Muzejskega društva Ptuj - včeraj, danes, jutri. Jubilejno leto
o festivalsko poleti
dJ
PMPO pa prinaša še številne druge dogodke. V skupni kulinarični zgodbi Okusi Ptuja se je letos povezalo sedem izbranih ptujskih gostiln in restavracij: Gostilna Ribič in Gostilna Grabar, obe nosilki dveh klobukov po izboru gastronomskega vodnika Gault & Millau Slovenija, Gostilna Amadeus, Gostilna pri Ovinku, Restavracija Pomaranča, Hotel Primus in Gostilna pri Tonetu. Sestavile so sedem različnih trihodnih menijev po enotni ceni 25 evrov, s katerimi njihovi chefi, vsak po svojem navdihu, nagovarjajo ljubitelje kakovostne, lokalno izbrane hrane. K tej pa ponujajo izbrano vinsko kapljico štajerskega vinorodnega okoliša in Slovenskih goric.
Letošnja vseslovenska Prangerjada bo 19. avgusta v Motniku, v parku pod lipami. Na njej se bo predstavilo 13 prangerskih krajev s prikazi sojenj. Obogatile jo bodo srednjeveške igre, vodenje po Motniški poti in kmečka tržnica. Udeležbo so že potrdili TD Pilštanj, TD Negova, TD Radovljica, TD Rečica ob Savinji in TD Ptujska Gora. Sodelovalo pa bo tudi Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj.
k
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski trg v pričakovanju druženja z umetniki in glasbeniki.
Tudi letos bo TD Ptuj podelilo priznanja za urejeno okolje 2023. Po dveletnem premoru pa se Ptuj vrača še na državno tekmovanje v urejenosti okolja in gostoljubnosti ponudbe, tradicionalni projekt TZ Slovenije: Moja dežela - lepa in gostoljubna. O uvrstitvi Ptuja v kategorijo srednjih mest bo odločila ocena komisije Turistične zveze Slovenije, ki si bo mesto in staro mestno jedro ogledala sredi julija. K mestni odličnosti in vrnitvi med najbolj urejena mesta v Sloveniji lahko po svoje prispeva vsak občan. Ob ocvetličenju, urejenosti zgradb in objektov ter zelenih mestnih površin je pomembna tudi čistoča ulic in trgov. Zelo pomembno pa je tudi samo vedenje o mestu, da bomo obiskovalce znali usmeriti do zanimivosti, pomnikov, ki si jih lahko ogledajo na Ptuju.
Letošnja operna noč v Arheološkem parku Poetovio na Panorami je bila peta po vrsti. Tudi letos je uživalo nekaj tisoč obiskovalcev. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Mira Sok (Sodinci, Velika Nedelja). Danes sprašujemo, kdo je bil Maks Ferk. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 14. julija.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdo je bil Maks Ferk?
Ime in priimek:.....................................................................
Davčna številka:...................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.