Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 279. Izvcn Ljubljane 8 vin. y Ljubljani, v Eeirlek, i deceniUra 1013. Leto XL1. = Velja po pošti: = Za celo Isto naprej . , K 28'— ki eo meseo „ . . „ 2*20 za ttemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V L|obl|aol oa Za celo teti napre) . . za en mese „ T opravi prstema mtseCno = Soboto izdaja za celo let ....... za Remčtto oeloletno „ za ostalo inozemstvo „ dom: K 24*- „ 2-• 1-70 V-8 12'— laser ati: Enostolpna petitmta (72 mm): za enkrat . ■ * . po 19 V za dvakrat .... „ IS „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren po p as t. tatu tonili siknie. isartnics td: enosolpna peiltvrsta po 18 vis. ■ Poslano: enostolpna petltrrsta po 30 vUl Izhaja vsak dan, Izvzemal nadalje in praznike, ob 5. nri pop. Bedna letu priloga ?ozxl red, Biar Uredništvo |e v Kopitarlevl nliol Stev 6/01 Rokopisi se ne vračajo; oeiranklrana pisma se oe a sprejemajo - Uredniškega teletona štev 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi oliol št 8. — Bacon poštne hranilnice avstrijska št 24.797, ogrske 26.511, boan.-liero. št.7563. - Upravnlškega teletona it. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Brez polov in cesi. šc nikdar, odkar križa meče Slovenska ljudska stranka z liberalci, nismo videli tako velikega ponižanja, tolike nemoči in popolne brezpomembno-sti, v katero je padla liberalna stranka pri letošnjih deželnozborskih volitvah. Tj ljudje so nastopali včasih vsaj s svojim imenom, privlekli so na dan tuintam nekaj liberalnih fraz, ki so dišale. po nemških židovskih popirjih! Letošnje volitve so pa pokazale, da so ti ljudje prišli čisto na. nič, da je liberalna stranka izgubila tekom let ne samo ljudi, ampak tudi program in nazadnje še svoje ime. Brez imena! Slovensko liberalno stranko jo postalo sram svojega imena med narodom in njega firmo je prišla tako v slab glas, da jo jo snela in vrgla med stare glaževine in stare cunje, kamor sploh take stvari spadajo. Prvič se je zgodilo na Slovenskem, da si liberalna stranka ni upala nastopiti pod svojim imenom. Liberalci sami so prišli do spoznanja, da je liberalno ime tako umazano, preteklost liberalne stranke tako pisana in nepriporočlj;va. njeno destruktivno delovanje tako zloglasno in kričeče, da ie najbolje, če celo spomin na to ime izgine. To je treba, poudariti in to je "'až-no dejstvo v liberalni stranki. Slovenska ljudska stranka je bila, ki jo ves čas stala v najostreišem boju s slovenskim liberalizmom, ki jo neprenehoma opozarjala na škodljivost in jalovost liberalnih strank na Slovenskem in prignala liberalce same pri teh volitvah do prepričanja, da je liberalna roba na Kranjskem popolnoma brez cene in ne-oddajna. Obenem pa daje popoln propad liberalnih idej in liberalne stranke prav vsem tistim, ki so od nekdaj im-port te robe odločno odklanjali. Liberalna stranka je torej letos napovedala konkurz in skuša svoje" blago po najnižji ceni na trg spraviti. Firmo so že sneli, blago so pa začeli prodajati neodvisni kmetje. Kakor je bilo liberalno ime na slabem glasu, tako je tudi liberalno blago zanič. Sedaj, ko so neodvisniki vrgli to blago iz liberalnih usmrajenih kotov, vidimo, kako uboštvo in plesnjivost se ga drži. Ti neodvisni prodajalci liberalnega konkurza so zares usmiljenja vre 1 ni ljudje!Tak posel in pa še la zastonj in umazan! Trapajo po deželi in nekaj jecljajo, da bi kaj oddali, pa no gre in no gre. Sami no vedo, kaj bi in kako bi, kaj sploh hočejo. Neverjetno, kako uboštvo prinašajo na dan ti liberalni kmetje! Brez vsakega programa, brez vseh misli, brez vseh idej! Ne drži in ne veže jih skupaj ničesar drugega, kakor liberalni egoizem in pa sovraštvo do Slovenske ljudske stranke. Vsa njihova modrost in politična razboritost sc vrti okoli deželnih avtomobilov, daljo ne pride. Pri teh možakarjih se koncentrira vso okoli vprašanja, ali so bodo na Kranjskem vozili liberalci šo v avtomobilih ali sc bodo vpeljale liberalne šajtrge. Liberalci so brez ljudstva! Volitve v splošnem razredu so pokazale, da jo ogromna večina ljudstva v taboru Slovensko Ljudske Stranke. Nad 50.000 glasov oddanih za Slovensko Ljudsko Stranko! 50.000 ljudi ene misli, enega prepričanja, pot Slovenske Ljudske Stranke jc prava, njeno delo odobreno od tako ljudsko armade! Odobren pa tudi njen boj proti slovenskemu liberalizmu, boj proti umazanosti, političnemu hajduštvu, brezdelju, laži in lenobi. Naši ljudje so se držali kakor hrastovi stebri! Tu in tam sc je pokazala kaka majhna diferenca. Tu je vplivala kaka lokalna zadeva, kak lokalni spor, lokalni kandidatje, prevelika sigurnost! Splošno pa, vsa čast borilcem in volilcem! Po Notranjskem in Dolenjskem smo včasih zmagovali komaj in komaj, danes zmagujemo s tisoči večino! Velike liberalne občine na Dolenjskem so padle in padajo; na Belokranjskem kakšna velikanska izpre-inemha! Splošno: naša velika organizi rana armada je ostala zvesta stranki in menim načelom! V boj po nove zmage! Dunaj, dne 3. decembra 1913. Današnja se a je trajala 7 ur. ivon-ča'i so razpravo o osebni dohodnini. Ker zboruje gališki deželni zbor, do bodoče srede ne bo državnega zbora. Predsednik dr. Sylvcster je označil položaj s tem, da jo izjavil: v sredo ob 3 uri popoldne bo osebna dohodnina rešena. Splošno se sodi, da bo mali finančni načrt v petek 12. t. m. rešen in da nato vlada takoj predloži predlogo o lokalni!' •■> rfrvi so danes Stiirgkhu napovedali, da če sc LIST Poljski spisal Artur Urušerki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L č n a r d. (Dalje.) »Ne šali sc, brat, daj nazaj----« ko je pa videl jezni Marcelkov obraz, se jc obrnil k Vresjakinji: »No, hazjajka, prisegam pri gospodu Bogu. pri prečisti Materi Božji, ne bom iskal svojo krivice nad vami... pozabim, da sem bil tu ....« S temi besedami jc lezel počasi k Marcelku, da bi ga prijel in odvzel vzete predmete. In morda bi se mu bilo posrečilo, ako bi ne, bilo Hanke, ki je zaklicala: »Marcelek!« Zapazil jc nevainusi, sk.>aj na stran in pomeril z revolverjem: * »Ustrelim te kot psa, niti koraka, psubra{....« Rogoškin je pobledol kot platno, pokleknil in začel prositi: »Pomiluj, na Krista Sina, na Prc-čisto, pomiluj!« »Ah, ti počila kača,« je pljunil Marcelek. >>Bojazljivec!« V mislih jo prevdaril, da je nevarno iti h načelniku in kaj naj počno s tem orožjem?... torej je rekel ostro: »Prisezi na križ, pri vsem. kar ti je sveto, cla sc no boš maščeval in ne boš stopil v to hišo, dokler ti ljudje žive.« Stražnik je rad obljubil, zaklel so je pri srečni smrti, pri svetosti, vstal in iztegnil roki po orožju. »Počakaj!« in Marcelek je stopil nazaj. »Tvojo reči položim tam pod tretjo drevo na dvorišču... Ko pojdeš ven, si pa vzemi, a pomni, da si prisegel!« »Ne, ne pozabim!« Marcelek jo šel vun, a stražnik jc dejal: »To je kozak iz njega... maščeval se nad vami ne bodem. vi ste nedolžni, in prisegel som, toda on pade v mojo roke____in jaz sem ga nekje videl!« Vrcsjakinja in Ilanuša. ki sta cel ♦ a čas. ki je pa bil jako kratek, molčali prestrašeni, sta se zdaj zavedli, a Ha-nuša jc hotela steči, da bi opozorila Marcelka, toda stražnik je stopil hilro vun in skozi okno jo bilo videti, kako jo tekel k drevesu, naglo uredil obleko ter pazljivo gledal okoli in, kakor sc jo Ilanuši zdelo, iskal Marcelka. šel jo naravnost v krčmo in na podeastnikovo voražanio: bodo češko-nemški spravi vedno izogibali, nastopijo češki agrarci z ostrejšo taktiko. Socialno zavarovanje. Po dolgom odmoru je za v sredo dno 3. decembra sklican dol pododseka socialno-zavarovalnega odbora, ki so ( ima pečati z vprašanjem, kaj naj so na- j redi v Galiciji iu Bukovini, kjer so branijo starostnega zavarovanja za samostojno kmečke osebe, in nočejo tudi bolniškega, ne starostnega zavarovanja za kmečke delavce in domače posle. Ljudska stranka in konservativni veleposestniki imajo med Poljaki večino in ti so tako odločili. Ministrski svet jo prišel v ti reči do jasnosti in do sporazuma, Zdaj je treba, da se na podlagi ministrskih sklepov v tem oziru dogovore še prizadete stranke. To sc poizkusi v sredo. Morda bo mogoče šc pred Božičem sklicati glavni odbor. Gre pa počasi in vsa reč je še v gosti megli. Socialno zavarovanje v Galiciji in Bukovini. Posebni podouseii socialne zavarovalnega pododseka, ki sc jc imel posvetovati o prehodnih določilih za Galicijo in Bukovino, je zboroval v sredo. V dolgotrajni seji se je dognalo, da so Poljaki voljni dopustiti socialno zavarovanje, ker se- jc ustreglo nekaterim njihovim zahtevam. Glavne so te-lc: Prisilno zavarovanje stopi splošno v veljavo šele, ko to sklene ga5iški oziroma bukovinski deželni zbor. Že po sedanjem zakonu bodo pa morali biti zavarovani za bolezen in za starost obrtni delavci, samo za bolezen posli; samo za starost pa samostojni obrtniki, ki so člani kake obrtne zadrugo. Dokler sc ne uvede or silno zavarovanje, dobita Galicija in Bukovina tiste svote, ki bi prišla v ti dve deželi na temelju števila prebivalcev kot državni prispevek (90 K za zavarovanca). Ta vsota so bo vporabila za prispevek a veri so bodo nrostovolino zavarovali in za podporo nad 65 let starim ljudem, ki imajo manj neeo 360 K letnih dohodkov. Upravljala in delila bi to posebna komisija. Prihodnji četrtek je seja pododseka, ki bo zanj poročal o posvetovanjih dr. Krek. Vso kaže, da bo mogoče še pred Božičem sklicati odsek. Zasedanje delcgacii. Danes so zborovali sledeči odsoki i delegacij: armadni odsek obeh delegacij. Dr. Schlegel jo uvedel razpravo o mornariškem proračunu. Govorili so admiral Ilaus, Nemec, Schonburg, Leutliner, Neumann in delegat dr. Laginja, ki izvaja med drugim: Vsi Hrvatje so prepričani, da imej avstrijska mornarica predvsem nalogo vzhodno Adrijo brezpogojno sama braniti, a to prepričanje so je zadnja leta jako zrahljalo. Brez vsake sile jo Avstrija možnost tc nadvlade delila z vsemi velesilami, ki nimajo no v Dalmaciji, kakor tudi na Primorskem in v Albaniji ničesar iskati. Avstrija je to nadvlado z neko državo delila. Ker mora domače brodovje poiskati sovražnika že na odprtem morju, mora biti mornarica v takem stanju, da lahko proti vsem sovražnikom uspešno nastopi. Vzhodno Adrijo se mora absolutno proti vsakemu sovražniku braniti. Zato bodo Hrvatje glasovali za to, kar mornarica zahteva. Odsek je sprejel kredit, ki ga je mornarica zahtevala. Armadni odsek ogrske delegacije jo sprejel proračun armade. No deželi. Pozor, volilci v kmečki skupini Litija — Trebnje — Višnja gora — žužem« berk — Mokronog — Radeče! Liberalci so so vrgli zdaj z vso silo na ia okraj. Kor jih je izkušnja v splošni skupini izučila, da ne prodero proti S. L. S., so si izmislili sledečo volilno sleparijo: Povsod agitirajo, da niso liberalci, ampak kmečka neodvisna stranka. Zato pravijo, da bodo volili Ivošaka in Vehovca, ker sta. kmeta, a namesto d r. L a m p e t a h o č t; jo povsod zapisati enega lokalnega k a n d i d a t a. Tako upajo, da spravijo vsaj dr. Lampeta v ožjo volitev. Zadnji dan in zadnjo noč pred volitvami bodo torej liberalci oblozli vse hišo in bodo črtali imena iz žc izpolnjenih glasovnic. Zato je treba velike pazljivosti. Naj sc zadnji dan še enkrat pregledajo vso glasovnice in opozore volilci, cla naj nikogar no poslušajo in nikomur nc pokažejo glasovnice. Liberalne volilne sleparije naj brezobzirno zavrnejo. Vsak slučaj volilno sleparije in nasilstva naj so pa s pričami naznani na vodstvo S. L. S. Liberalcem je vse na tem ležeče, da bi zlasti dr. Lampetu čim najbolj znižali število glasov. Čast stranke in okraja zahteva, da se ta nakana liberalcev prepreči! »Bil sem pri Vresjaku, Štefan Mi-hajlovič, gospodarja nisem našel, toda sporočil sem povelje ženi in hčeri.« »O, ima hčerko? Ta upornik?« je vprašal z zanimanjem. »Čudo, kakšna »krasavica«, toda pazijo nanjo, kot na oko v glavi.« »Čudno, da jc doslej nisem videl, in pravite, Maksim Antonovič, da je zelo lepa?« »In v resnici.« »Hm.... pojdem jih obiskat, da vidim to čudo,« se jo nasmehnil. »Toda nevarno, ker jo varujejo.« »Pred drugimi, no pred mano,« de jc nasmehnil ponosno in zapel uniformo. izpila sls, po dva kozarčka žganja, a Rogoškin, ki jo celo pol premišljeval, kje ie videl Marcelka, je zakričal: »;;'e veni... spoznal som ga.« »Koga?« »Se spominjate onega, ki naju jo napadel na semanji dan in pometal v blato?« »Tiho,« je opozoril podčastnik, »lahko kdo sliši. Kako se ga bom spominjal, ko mi jc po. blato zalilo oči,« jo rekel polglasno, »toda ako bi ga dobil v svoje roko .. .<; »Jaz sem ga danes spoznal... ravno ta silo; ravno ta udarec v bok... =3 »Kaj? Kaj?« »Povem,« je rekel zmedeno, »da vidim, kako se jo vrgel name, a dane« sem ga spoznal.« »Kje?« »Srečal sem ga, šol je iz Čcr-vonke____« »Ej, brat, ti lažeš!« ga je pogledal podčastnik sumljivo. »Jej Bohu,' res jo... on je iz Čei •» vonke, ker som ga vprašal za potni list...« »Zakaj ga nisi aretiral?« je rekel jj uradnim glasom. »Izginil mi jc kot pes med koča^ mi, toda jaz ga poznam.« »No, vedi, da uniforma zahtevrt maščevanje za to krivico.« »Vem.« Šla sta oba v kočo Marcelkove matere, loda našla sta. jo prazno in temno, kajti Marcelek jo zvedel od Hanuše o stražnikovi grožnji in se jo šel skupaj z materjo posvetovat k Malinovu. Oba zakonska sta ju sprejela jako gostoljubno, ponudila sedeže, a Mariš je začela pripravljati okrepčilo. »Prišla sva k vam, gospod gospodar. po svet v najini zadregi,« jc izpre-govorila mati ponižno. »Zakaj pa gre?« 1 Pri Bogu, Pozor torej na glasovnice do zadnjega trenutka! Tudi pred voliščem naj pazijo naši zaupniki, da se ne zgo-de sleparije I Nasprotniki bodo vso poskusili! Somišljenikom v kočevskem — ribniškem — velikolaškem okraju. V ribniškem okraju begajo liberalni agitatorji volilce, da bodo glasovi za Škulja neveljavni, češ da je Škulj izbrisan vsled reklamacije iz volilcev občine Ribnica. Ta trditev liberalnih agitatorjev je popolnoma prazna, ker po zakonu nobena volilna komisija ne more razveljaviti glasov za škulja! Razveljaviti sme samo glasove za koga, ki je vsled sodnijske obsodbe izključen od volilne pravice. Če bi kaka volilna komisija storila kaj takega — kakor liberalci trdijo — storila bi očitno ne posta v nos t. Ljudje naj inirno zapišejo v volilnem okraju Kočevje — Ribnica — Velike Lašče: Karel škulj, kaplan v Ribnici in Anton Lovšin, posestnik v Jurjevici št. 34. Z Viča. Gotovo je bil volilni boj malokje tako hud, kakor ravno pri nas. Imeli smo namreč nasprotna kandidata svoja rojaka: Antona Kristana, srček zaslepljenih socijev in pa Andreja Kneza, o katerem je pisal »Narod«, da je »splošno priljubljen«. Izid volitev je pokazal, kako »splošno« priljubljena sta ta dva naša rojaka. Še v lastni občini nista mogla klub res gorostasni agitaciji in klub raznim zvezam po žlahti priboriti si večine. Zopet so številke pokazale, da je S. L. S. v občini v relativni večini. In vendar se mora boriti proti združeni nasprotni večini za vsako drobtinico pravice! Vsa čast našim 246 volilcem, ki se razven dveh niso dali omajati ne od sladkih obljub ne hudih groženj. Le tako naprej! 9. decembra upamo še lepše večine! General nasprotnih agitatorjev je bil zopet — neizogibni Kmetov Gašper z dvema mlečnozobima sokoloma: Luk-man in Saje. Ker so bili pa v svoji agitaciji pregoreči, so se vjeli, da iih je državna policija vzela na protokol in jim pobrala štampilje z napisom A. Kneza Knezovci so bili tako sigurni zmage, da je, pravijo, Gašperček imel nekie blizo šole že pripravljen kanonček. da ga bo .sprožil ob izidu volitev. No. ko je bila volitev dovršena, je moral pa presenečen odkuriti s kanončkom, pač pa je Kagromelo za cerkvijo v proslavo zmage S. L. S. Značilno je pri teh volitvah, da je soc. demokracija po številu glasov najbolj padla. Navadno je bilo tu največ rdečih, zdaj jih je pa najmanj! Zahvaliti se imajo rudečkarii za ta »napredek« svojemu voditelju Juriju Petrovčiču, ki je agitiral in govoril po shodih za svojega prijatelja Andreja, ki mu je bolj pri srcu nego sociii, dasi so mu vedno tako ponižno vdani. K slepu moramo izreči vse pi'iznanje c. kr. držav, policiji, ki je skrbela povsod za vzoren red za časa volitve. Samo Gašperček, Lukman in Saje ne bodo zadovoljni, ker se bodo morali še pred njo zagovarjati zaradi pregoreče agitacije. — SLOVENEC, dne 4. decembra 1913 Kmetijski svet. Dunaj, 1. decembra. Iz poročila kmetijskega ministrr siva o dobavi vojaških potrebščin potom kmetijskih zadrug je sledeče navesti: Iz podanih statističnih računov je razvidno, da je vojna uprava 51 odstotkov vseh potrebščin nakupila od kmetovalcev, oziroma ocl kmetijskih zadrug, deželna hramba pa celo 58 od stotkov. Tako se je sedaj vendar doseglo, da dobavanja za armado ne vrše le špekulanti, ampak že večinoma kmetijski krogi; osobito na Češkem in Moravskem skoro vso dobavo izvrše kmetijske zadruge. Najslabše je v tem oziru v ozemlju III. vojnega kora (Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorsko), kjer znaša dobava vojnih potrebščin od strani kmetijske produkcije komaj 7 odstotkov! Temu je krivo dejstvo, da se n. pr. za žito v tem oziru jemljejo za podlago žitnih cen cene bu-dimpeštanske žitne borze. Na Češkem je že tako razvito dobavanje živil za vojaštvo od direktnih kmetijskih pro-ducentov, da so nekatere ganizije, katere vso potrebščino od kmetovalcev dobivajo. Iz statističnih podatkov naj navedem sledeče številke: Na Kranjskem je za vojaštvo dobavila Gospodarska zveza 1250 met. stotov sena in 1400 met stotov slame. Na Goriškem je za vojaštvo dobavila Goriška c. kr. kmetijska družba 5250 met. stotov sena in 800 met. stotov slame. Koroška gospodarska zadružna zveza je dobavila 600 met. stotov rži, 1250 met. stotov ovsa, 8650 met. stotov sena, 8020 met. stotov slame. Gališke gospodarske zadružne zveze so dobavile 32.200 met. stotov ovsa, 16.000 met. stotov sena itd. Poseben izkaz pojasnjuje, da se jc nakupilo v letu 1912 za vojaške potreb- Jlli ste že odposlali položnico »Slovenski Straži"? »Bo že Marcelek povedal.« »Kaj pa je?« je vprašal Malinov, »ali spet z Moskali?« se je nasmehnil. »Pravzaprav že ... vstopil sem k iVresjakovim, ker mi je bilo ob poti...« Stanko in Mariš sta pogledala drug ha, drugega in se nasmehnila tiho. Marcelek se jc nekoliko zmedel in obrnivši se k mladima: »Imel sern opravek pri Pikuli, ki prebiva nekoliko dalje in povedali so mi, da pri njih, namreč pri Vresjako-vih, je stražnik, torej sem vstopil.« »Hm... zakaj taka naglica?« je Vprašal Malinov. »Lezel si v žrelo sam, iz lastne volje... saj si vedel, da te lahko spozna.« »Ali vi, oče, to veste?« je zaklical strašno začudeno. »No, tako, ve se to in ono, kaj pa dalje?« »Ta psubrat se je spravil...« in šele čez trenutek je dostavil hladneje: »Všeč mu je bila Vresjakova Hanuš in vsiljeval se ji je.« »Hm ... kako pa? Ali ni bilo očeta, matere, zakaj si tja lezel?« »Oče ni prišel, ker se mu pozna ...« »Aha ... razumem ...« »No, ženske same, a ta cigan je drzen ...« »Bal si sc za Hanko!« je zamr-tnrala Mariš. »Da bi se bal, lo ravno ne, ker je odločna katoličanka,« je odvrnil ponosno, »toda kdo ve, kaj more takemu poganu priti v glavo... in res, prav sem naredil.« (Dalje.) Žita, in sicer pšenice 3700 met. stotov; od tega odpade. 43 odstotkov na Avstrijo, 57 odstotkov na Ogrsko; rži 256.253 met. stotov; od tega odpade 67 odstotkov na Avstrijo, 33 odstotkov na Ogrsko; ovsa 909.081 met stotov; od tega odpade 66 odstotkov na Avstrijo, 34 odstotkov na Ogrsko; sena se je nakupilo 1,026.614 met. stotov; od tega. odpade 60 odstotkov na Avstrijo, 40 odstotkov na Ogrsko; slame 806.596 met. stotov; od tega odpade 63 odstot kov na Avstrijo, 37 odstotkov na Ogrsko. Kruha v porcijah po 700 gramov 18,702.229 met. stotov; od tega odpade 62 odstotkov na Avstrijo, 38 odstotkov na Ogrsko; drv 176.869 kub .metrov, od tega odpade 57 odstotkov na Avstrijo, 43 odstotkov na Ogrsko; premoga 660.504 met. stote, ocl tega 78 odstotkov na Avstrijo, 22 odstotkov na Ogrsko. Iz tega se more konstatirati, da se je skoro popolnoma doseglo, kar so kmetijski zastopniki zahtevali, t. j., da se po ključu, po katerem donašata obe državni polovici k skupnim stroškom za armado, tudi za armado potrebna živila nakupujejo, in sicer približno dve tretjini v Avstriji, ki tudi nosi toliko breme za skupne stroške, in eno tretjino na Ogrskem. Za nas pa sledi iz teh podatkov dober poduk, da moramo izpopolniti našo gospodarsko organizacijo, cla bodo tudi v naših slovenskih pokrajinah vojaške potrebščine direktno krite po kmetovalcih, oziroma njih zadrugah; to je neovrgljivo, da je izkupilo za poljedelske pridelke pri taki direktni prodaji za kmetovalca boljše, kakor če šele prekupec od kmeta kupuje pridelke in jih potem vojaštvu prodaja, ker prekupec hoče tudi kaj zaslužiti. Zanimiva točka dnevnega reda je bila razprava poročevalca dr. Viškov-skega o uravnavi prepisninskih pristojbin pri kmetijskih posestvih. Sedaj se predpisuje davek ocl čiste imovine, katero otrok podeduje, k temu se pa še pripiše vrednostni davek od nepremičnine, torej od posestva v celoti, in sicer kolikor je to posestvo sploh vredno. Pri tem obdačenju se gode hudi, naravnost krivični davčni predpisi za kmetskega posestniku. V pojasnilo vzemimo slučaj, cla nekdo podeduje n. pr. 20.000 K v denarju ali v terjatvah, zato se mu predpiše eninpol odstotni davek, torej 300 kron. Pri kmetijskem posestvu pa, katero je cenjeno na 100.000 kron, je pa zadolženo z 80.000 kronami, se predpiše sledeči davek: 1 odstotek od čiste vrednosti dediščine 100.000 — 80.000 = 20.000 K, torej od 20.000 K: 200 K in 25% doklade v znesku 250 K. K temu se pa pripiše še davek od cele nepremičnine, t. j. od 100.000 K, torej 1500 K. Ves davek znaša torej 1750 K. Kmetski sin torej, ki je po očetu podedoval kmetijo, tudi veliko, pa zelo zadolženo, mora dediščinske pristojbine plačati 1750 K, čeravno ni podedoval več čistega premoženja kakor 20.000 K. To je krivično in pogostoma vzrok propadanja kmetij, ker mora mladi gospodar iskati posojila, da more davkariji odrajtati ta veliki pristojbinski znesek, in ker je kmetija že močno zadolžena, clobi posojilo na zadnje zemljeknjižno mesto težko, ali pa le za visoko obresti. Kdor je tedaj podedoval 20.000 K, m ima torej lep denar v rokah, da si more res kaj prida pomagati, — tega je pristojbina le malo zadela, kmet ski sin pa, ki morda nikdar ne bo izra čunanih 20.000 K videl, se je moral zadolžiti za veliko vsoto, ki ga bo težila celo dobo njegovega posestvovanja. Zato je kmetijski svet napravil sklep, s katerim poživlja kmetijskega ministra., da zastavi vso svojo besedo v ministrskem svetu, ko se bo razpravljalo o preosnovi dedinskih pristojbin, da se ta krivica odpravi, kakor so jo skoro vse države že odpravile. Kolikor je znano, gre namera finančnega ministra pri preosnovi pri-stojbinskih davščin na to, da se kričeče krivice nekoliko ublažijo, seveda ostane glavna smer finančne uprave ta, cla se pri tem tudi za državne finance kaj več dohodkov dobi. Nimamo nič proti temu, če hoče država pri tej preosnovi kaj več za državo dobiti, toda to naj išče pri onih, ki velike ded-ščine dobe, male pa naj izpusti, oziro ma naj se jim dosedanji hudi davek pravično uravna, oziroma olajša, kar je na vsak način neizogibno in neizpodbitno opravičeno, kakor kaže gori navedeni zgled. Na Francoskem hoče vlada pokriti veliko, večstomilijonsko posojilo za nove vojne naprave s tem, da preosnuje davek o pristojbinah za dedščine in za podlago je francoska vlada vzela, da se do 10.000 frankov nič ne zvišajo dosedanje pristojbine, a nad 10.000 frankov pa narašča pristojbina stopnjevaje, ta ko da bodo oni, ki podedujejo milijone, plačali desetkrat več od vsakih 10.000 frankov, kakor oni, ki manj ali le do 10.000 frankov podeduje. Francoska vlada pa je vzela za temelj računa tucli pri immobilijarnih posestvih, torej pri kmetijskih posetvih, le čisto vred nost, to je, da se odštejejo vsi na posestvu vknjiženi dolgovi. In prav to zahteva tudi naš kmetijski svet, da se tudi naš avstrijski novi pristojbinski davek pri kmetijah tako uravna. Istotako kmetijski svet zahteva, da se pri odmeri pristojbinskih davščin vzame za podlago katastralni znesek kmetije, oziroma zemljiški davek, ki naj se primerno izračuna, cla se s tem prihranijo pogostoma zelo veliki stroški za uradno cenitev posestva. —e. Nezaupnica nemškemu državnemu kanclerju. Nemški državni zbor je 3. t. m. razpravljal o dogodkih v Zabernu. Prvi govornik Roser (napredna ljudska stranka) naglaša, da je afera v Zabernu nastala, ker se krivica ni takoj popravila in ker civilne oblasti nimajo nobene moči. Beseda »Wackes«, ki jo je poročnik Forstner rabil, je žaljiva psovka. Oficirji so izzivali v mestu, ki ni vojaštvu sovražno. Nečloveško so vojaške patrulje z aretovanci nostopale. V Alzaciji-Loreni nima mesta politika močne roke, marveč mora se pravično vladati. Soc. dem. Peirotes upa, da državni zbor napravi konec samovolji vojaške diktature in razžaljenja s sabljo. Počenjanje vojaščine v Alzaciji je veleizdaja. Alzačan Hausz obžaluje, ker ni vojni minister niti z eno besedico obžaloval Forstnerjevo postopanje. Drž. kancler B c t h m a n n H o 11 -weg pravi, da jc bil Forstner kaznovan, ker je za besedo Wackcs razpisal nagrado. Preiskava je dognala, cla Forstner francoske zastave ni žalil, a ker si temu ugovarja, se je preiskava obnovila. V nemški armadi se ne sme žaliti tista armada, s katero smo pred 40. leti častno križali orožje. Betli-mann Holhveg označi postopanje Forst-nerja v tem slučaju za nečuveno. Pove, da je bilo svojčas tudi v armadi prepovedano rabiti besedo VVaekes. Alzačani pa naj ne bodo preobčutljivi, ker tudi oni radi Pruse s Švabi nazivaio. (Nemir. Poslanec Ledebour kliče: Pri tako resnem povodu ne gre, da. se šale zbijajo.) Govornik opisuje nato. kako so se stvari v Zabernu razvile. Prizna, da je polkovnik nepostavno ukazal trg z eno stotnijo očistiti, kjer so častnike žalili. To sc ne sme trpeti, dasi se je s tem kaj hujšega preprečilo. (Velik nemir.) Ne da bi bilo postavno utemeljeno, so vojaki do 30 oseb aretirali in jih imeli do drugega jutra v kleti vojašnice zaprte. Vojaštvo je tako postopalo, ker jc sodilo, cla so civilne oblasti odpovedale. kur pa Ic odločno zanika- vajo. Kdo ima prav, ne ve. (Velik nemir.) Armada ima pravico, da se pred napadi brani. (Klici: Ljudstvo pa tudi!) Kraljeva suknja se mora brezpogojno spoštovati. Graja, ker je Peirotes častnikom v Zabernu očital veleizdajo. Povejte, kdo je veleizdajalec. (Medklici: To vse meji na veleizdajo!) Deželne in vojaške oblasti delajo na to. da se zopet obnovi v Zabernu prijateljstvo med civilnim in vojaškim prebivalstvom. — Po kanclerju govori vojni minister Falkenhain o dogodkih v Zabernu. Takoj uvodoma razburi poslance in povzroči velik nemir, ker trdi, da se vojaške oblasti ne bodo izgrednikom in liujskajočemu časopisju uklonile. Več minut Falkenhain ne more govoriti. Ledebour mu kliče; Govorite kakor agent provocateur. Ce bi odnehali, bi mogoče napravili hipen mir. a bil bi varljiv. Nasproti elementom, ki hočejo armado ponižati, se ta ne sme ukloniti, ker tudi ona tvori del ljudstva in gotovo ne nevažni del. Armada res ni za varnostno in policijsko službo, a če nastopi, je strogost neizogibna. Po Fal-kenliainoveni govoru polemizuie poslanec S c lire u bar h med viharnim pritrjevanjem cele zbornice proti izvajanjem vojnega ministra in izreče mnenje, da cesar morebiti ni takega mnenja kot vojni minister. Zbornica nato sklene proti glasovom desnice, da sodi o celi zadevi popolnoma drugače, kot državni kancelar. Z juga. Nastavljenje nemških častnikov v turški armadi. Sultan je podpisal ira-de, ki imenuje nemškega generala Lie-manna za poveljnika carigrajskega armadnega zbora. Iz Carigrada se poroča, da se Turčija pritisku Rusije ne uda, ker hoče z nemškimi generali disciplinirati turško armado. Rusija je v Carigradu radi imenovani nemških častnikov zaupno nastopila, a oficielne demarše še ni podvzela. Iz Londona se poroča, da proti nemški misiji Rusija, Anglija in Francija ne nastopijo skupno. »I)aily Telegraph« poroča, da bosta tvrdki Armstrong in Vickers reorganizirali turško mornarico s pomočjo an« gleškega kapitala. O albanskem vladarju in o alban« skih mejah se poroča, da so velesile glede na južno albansko mejo sprejele angleški predlog in da se ie napetost med Italijo in Grško ublažila. Sureja bej Flora odpotuje iz Carigrada v Bukarešt, da spremi princa Wieda v Albanijo. Medtem proglasi albanska narodna. skupščina Albanijo za kraljestvo in princa Wieda za kralja, nakar se princ Wied izkrca v Valoni proti koncu meseca decembra. Turčija in Bulgarija pozvani, da pristopita v balkansko zvezo. »Matin« poroča iz Sofije: Talaat bej je ob sestanku z Genadijem izjavil, da je rumunski notranji minister Take Jones-cu v Carigradu izjavil željo, da pristopita Turčija in Bulgarija novi balkanski zvezi. Talaat je odgovoril, da naj to Take .Tonescu predvsem v Sofiji predlaga. Povišanja v Črni gori. Povišanih je 528 črnogorskih častnikov in sicer je imenovanih 12 brigadirjev, med njimi tudi princ Peter, 52 majorjev. 204 stotniki, 227 poročnikov in 33 podporočnikov. Imenovani so tudi uradniki za Plevlje, Peč, Belo Polje, Plava, Gusinje, Berani in Rožaj in osobje novih okrožnih sodišč v Plevi j u in v Peči. Peta gimnazija v Belgradu. (Izvirno.) Kralj je podpisal ukaz za. otvoritev pete gimnazije v Belgradu. Odlikovani Rumunci. Člani rumunske deputacije, ki je pod vodstvom profesorja Jorgc prinesla v Belgrad Kara-djordjev zvon, so dobili visoka odlikovanja. Nova politična stranka v Srbiji. Nova konzervativna stranka, ki se snuje pod vodstvom Živojina Perič, se bo imenovala »Stranka dela« in bo v kratkem začela izdajati dnevnik kot svoje glasilo. Poljedelstvo v novih krajih. Komisija, ki jo je ministrstvo za narodno gospodarstvo poslalo proučevat poljedelske razmere v novih krajih, je tekom meseca dni dovršila svojo nalogo in se vrnila v Belgrad, kjer bo sestavila poročilo. Srbsko pristanišče v Solunu. Grška vlada je stavila srbski na razpolago gotov del zemljišča v solunskem pristanišču, da Srbija ondi zgradi svoje zasebno pristanišče, ki bo z ozirom na Grčijo eksteritorialno. Gospodarski minister Jankovic je dobil nalog, da se odpelje v Solun, kjer ga že čaka posebna komisija, da prouči, kakšne zgradbe so v pristanišču potrebne. Srbske železnice. Srbski finančni minister je odobril kredit 50.000 dinarjev zn nreddehi na trasi nove ozko tir- ne železniške proge Kraljevo—Raška— Novi Bazar -r Mitrovica. — Skopcljski kolodvor razširijo in zgrade skladišča. — Nov vozni red sc je uveljavil na srbskih železnicah. Dnevne novice. -j- Kandidati S. L. S. v mestih in (rgih. Izvrševalni odbor S. L. S. je v včerajšnji seji določil kandidate za mestno skupino, ki voli 1(1. t. m. in sicer: V Ljubljani sta kandidata v obeh volilnih okrajih g. Ivan K r o -g ar, pasar in hišni posestnik v Ljubljani in g. dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani; v Kranj u in Š k o f j i L o k i kandidira g. A n t o n S u š n i k, c. kr. profesor v Ljubljani; v dolenjskih mestih pa g. profesor Bo-g u m i 1 Remec, vodja Slovenske trgovske šole v Ljubljani. — Ostali kandidati so že znani: g. dr. V i n k o G r e -g o r i č (Kamnik — Radovljica —Tržič), g. Mihael Ar k o (Idrija) in g. dr. Janko M a r o 11 (Vrhnika—Postojna —^ož). -|-Ivan Hribar leze iz zatona. Ta teden zboruje železniški svet, ki so vanj iz trgovske in obrtne zbornice svoj čas poslali Ivana Hribarja. Malo ga jc bilo videti notri že izprva, zadnje leto in še več pa sploh nc. Zdaj se pa oglaša tako kakor zna. Celo rešto predlogov je za-kobalil in sicer večinoma takih, ki so se že obravnavali, ki so jih sprožili naši zastopniki, in ki so jim že priborili veljavo. Tako n. pr. prihaja Ivan Hribar zdaj s predlogom, naj sc poveča južni kolodvor, naj se napravijo delavnice. Kratkočasilo je Citati naslove teh predlogov, še kratkočasneje se je pa vprašati: Kam pa ciljajo Hribarjev oče? Odgovor jc pač lahak. Vizitnieo hočejo oddati v javnosti, da bi zopet jela misliti nanje. Hribarjev oča so bili tudi eden tistih dalekovidnih smrtnikov; ki so mislili, da bo z našo stranko pri volitvah slaba, in da bi utegnili liberalcem zacveteti boljši časi. Berejo pač'liberalne papirje in jim verjamejo. Pa so sklenili otresti raz sebe. prah pozabe in se zopet posvetiti javnemu delu. Kandidatna uvodna pesem so pa ti predlogi: pesem staroverska. hripava in dolgočasna, kakor vse, kar ie prišlo iz njihovih ust. To bo zdaj pisanja po »Narodu«. Njegovi backi se bodo od petka naprej prepričavali, da zdaj sije vsem železniškim vprašanjem pri nas novo soluce, in da bodo zdaj vsa naenkrat rešena. Čp pa nc, pa vsaj mandat trgovske zbornice! 4- Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v torek dne IG. decembra t. 1. ob 5. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani izredno javno sejo. Na dnevnem redu je volitev dveh deželnih poslancev. — Iz kranjskega deželnega šolskega sveta. Imenovani so: M. Salberger, nadučitelj, Jesenice; J. Vončina, Stari trg pri Ložu; A. Suliadolnik, Kranj; E. Tomšič, nadučitelj, Ribnica; Marija Stare, Želimlje; El. Honigmann, Stal-carji; o. Arhangel Ape, veroučitelj na Viču. — Upokoji se začasno Leopoldina Garbeis; stalno Al. Legat-Kranjc. — Razširi se ljudska šola v Ajdovcu na dva razreda, v Slavini na tri razrede. — Število učnih mest se je pomnožilo v tem letu za 32, tako da je zdaj vseh skupaj 1034 učnih mest na Kranjskem. V L razred pridejo: Jaklič Ivan. Poklu-kar Mihael, Reich Josip, Raunacher E., Jankovič Frančiška, Demšar Kristina, Lunačck Aleksander, Zavrl Valentin. V II. razred: Schiller Rudolf, Bergant Jožef, Zupančič Ivan, Eisenhart Gizela, Pirkovič Roža, Jug Matej, Kovačič Terezija, Bukovič Ljudmila, Bačič Marija, Dovgan Marija, Petsche Ema. Barle Iv., Markošek Edvard, Hladnik-Pehani Ev-genija, Rlls Vilibald, Klemenčič Karo-lina. V in. razred: Polanc Jožef, Zalo-kar Julija, Robljek Vinko, Bitenc Marija. LavriČ Pavel, Pczdir Ivana. Potočnik Uršula, Pogorelec Ada, Nagode Angela, Jurca Marija, Ravhehar Terezija, Grudnik Franc, Juvanec Terezija, Mi-helič Jožef, Lobe Henrik, Babnik-Rajer Marija, Merhar Ivana, Tomšič Emil, Zaletel Vinko, Schvvingcr Justina, Mo-dic Marija, Lampe Josip, Erker Jožef, Lamut. Anton, Reil Severa. Kavčič Milena, Reven Adcla, Marok-Sedci Marija, Fink-šuflaj Ana, Fajdiga Ana, Rožič Viljem. C.cnčič Angela, Dermeli Friderik, Rupnik Albina, Vizjalc Ana. Grilc-Dostal Karolina, Gerčar Angela. Na ljudski šoli v Dovjem bodo velike počitnice od 1. avgusta do 30. septembra. — Umrl jo nagloma na kapi župan v Kromerižu, češki katoliškonaprcdni dož. poslanec V e s e 1 s k y. — Plačilno gibanic med tiskarskim osobjem. Z dne 31. decembra 1913 poteče med avstrijskimi posestniki tiskarn in tiskarskim osobjem sklenjena plačilna pogodba. Dno Iti. novembra I so se lastniki in pomočniki zbrali na Dunaju do pogajanj, ki pa niso dovc-d'a do nobenega rezultata. Kakor znano, zahtevajo stavci znižanje delovnega časa in boljše plače. Lastniki tiskani pa zahtevajo: 1. Pomočniki naj sc odpovedo zahtevi znižanja delovnega časa. 2. Paritelično posredovanje služb. 3. Znižanje odstotnega razmerja otl. minimuma ročnih in strojnih ter istočasno zvišanje delavnih ar pri stavnih strojih. 4. Premestitev dveh krajev za en razred. Zbližanje v vprašanju glede strojnikov. 6. Sporazum v ostalih točkah predloga lastnikov. 7. Sprcielno za Dunaj se zahteva junktim s tarifom pomožnih delavcev. S. Zbližanje glede tarifa stavnih strojev. 9. Izjavo, da spada v bodoče dunajski +aiif za časniške stavce pod judikaturo tarifnega urada. 10. Izločitev tarifa čas-niških stavcev v provinci. Lastniki tiskarn so pripravljeni dovoliti: 1. Zvišanje minimuma za 2 K v v.ith razredih. 2. Vsakemu pomočniku tedensko doklado 2 K. 3. Zvišanje črne od tisoč črk za dva vin. 4. Odstrvnitev najnižjega razreda tarifa. 5. Uvrstitev 31 okrajev v višji razred, da bi bilo v prvem razredu 50 krajev. Odgovor pomočnikov sc je glasil: 1. Da ne odjenja-jo od zahteve glede znižanja delovnega časa. 2. Procenlno štetje strojnih stavcev mora v splošnem ostati na isti višini. Odklanja se zvišanje dcbvnega časa pri stavnih strojih. 4. Odklanja sc štetje pri stavnih strojih. 5. Monotypi naj bodo v splošnem enakovrstni drugim stavnim strojem. f>. V vprašanju strojnih mojstrov sc odklanja služba pomožnih delavcev. 7. Enostrojni sistem pii rotacijskih in vlagalni i strojih se vzdržuje. 8. Doklada rotacijskim strojnim mojstrom ostane pri 40 odstotkih. Odstotna doklada pri drugih strojih naj v bodoče preneha in iuulo-mest' z doklado 6 K, oziroma 4 K za strojnika. 10. Paritetno posredovanje služb sc odklanja, pač pa naj ss obdrži dosedanji sistem prisednikov. li. Sprejme se doklada 2 K za vsai.ega dclavca. 12. Minimum so. mora zvišati za ? krone. 13. Cona od tisoča za 5 vin. 14. Sprejema so zmanjšanje razredov. 15. Uvrstitev enega kraja v nižji razred se sprejme, nekega drugega odob/i 10. Junktim s tarifom pomožnih delavcev sc odklanja. — Trgovinski minister Schuster je včeraj neki deputaciji nemškega demokratičnega kluba izjavil da je pripravljen posredovati v tiskarskem sporu. — Iz vojaštva. Pri vseli kategorijah armade so uvedejo višji podčastniki (Stabsunteroffiziere), in sicer so bodo imenovali pri infanteriji »štabni naredniki«, pri konjenici »štabni vali-mojstri« pri topništvu pa »nadfajer erker«. — Za župana v Koprivnici na Hrvatskem jc izvoljen g. Kamenar. — Občinske volitve v Sarajevu sc vrše 11. t. m. Volilcev je nad 4000. V borbo posežejo vse tri konfesiie. — »Hrvatski Orivrednik«, društvo za vzgojo trgovskega in obrtnega naraščaja, se jo ustanovilo v Zagrebu. Predsednik jc dr. Amruš, v odboru je tudi več katoliških senijorov. — Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu vabi na svoj drugi Miklavžev večer, ki bo v petek dne 5. decembra v dvorani pri Cebav. Vstopnina za osebo 2 K. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Oseba, ki spremlja otroke, plača samo I K. Otroci do 12. leta vstopnino prosti. Darila, ki naj bodo dobro zavita in z razločno zapisanim imenom, se prevzemajo v petek ocl 1. clo 5. ure popoldne v dvorani. — Vojaške godbe se odpravijo. »Bo- hemia« poroča z Dunaja, da nameravajo preosnovali sedanje vojaške godbe tako, kakor so uvedene pri deželni hrambi, kjer imajo lc godbe za marše in kjer služijo godci pri posameznih stotnijah. Za koncerte in rcprezentaci-je sc osnujejo pri vsakem armadnem zboru garnizijske godbo. — Drzen ropar. V Cirkvenici je neznanec napadel gostilničarja Aleksandra Korčaka na stranišču, mu oropal vse iz žepov, mu vzel ključ ocl blagajne, potem gostilničarja v stranišče zaprl in popolnoma oropal vso blagajno ter vzel tudi različne dragocenosti s seboj. Škoda znaša 3110 K. Dozdaj drznega roparja s eniso izsledili. — Mlada »junaka«. 1 Hotni šolar Vnton Erzar jo sunil 1 Hotnega Franca Malija iz Zgornjih Tcnetiš v preddvor-skem okraju, ko sta se vračala iz šolo in sprla, z nožem v trebuh ter ga ranil. Malija so pripeljali v ljubljansko boli nišnico. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Goldfieldu, Col., jc umrl v bolnišnici vsled pljučnice rojak Fran L u z a r, doma od Novega mesta na Dolenjskem. Zapušča žalujočo soprogo in štiri nedorasle otrociče v starosti od treh do II let. LjuDljonske novice. Volilci! Napišite za ožjo volitev pii-bodnjo soboto na glasovnice: Ivan Kregar, pasnr in hišni posestnik v Ljub-Ijani! lj Nove glasovnice za ožjo volitev sc dobivajo pri deželni vladi pritličje, soba št. 41 clo 6. ure zvečer. Jutri se oncli dobivajo glasovnice od 9. ure zjutraj clo 1. ure popoldne in ocl 3. uro popoldne do do 6. ure zvečer. Na dan voM4ve bodo naši volilci glasovnice lahko dobili v agitacijskih lokalih S. L. S. lj Radi nedeljskega shoda v Unio- nu »Narod« napada clr. Gregoriča radi govora, katerega clr. Gregorič ni govoril. Drugič naj gospodje v »Narodovem uredništvu bolje ooslu^a^o ali vsa,i pravilnejše č i ta j o. Sicer je pa vse res. kar se jo v nedeljo govorilo v Unionu o liberalnem »delu«. lj Veliki Miklavžev večer prihodnji petek v »Unionu« bo na splošno željo aranžiran tako, da bodo v dvorani postavljene samo numerirane mizo in da bo skrbljeno za dobor prehod. I) a -r o v i s e b odo s p r e j e m a 1 i s a m o od onih, ki n u m e r i r a n e m i z e v p c t e k o cl 10.—1. ure p o p o [d n e v veliki dvorani n a r o č e i n b o m oral a b i t i n a cl a r i 1 u n a t a n č-n a številka dotične miz e. Na zavitke naj so pri imenih odraslih ob-darovancev napiše črka B, pri imenih otrok črka A. Spre j e m d a r o v se p o \. u r i p o p o 1 d n e r a d i r e d a brezpogojno o cl k 1 a n j a. Prosi m o zato, da si občinstvo v petek dopoldne v d v o r an i p r e s k r b i n u in c r i r ane m i z e. Cena pri nutne-riranih mizah za odrasle 1 K, za otroke 50 vin. za osebo Otroci morajo priti v spremstvu odraslih. Na galeriji ie vstopnina za odrasle 50 vin., za otroke 30 vin. Dohod pred oder bo tako zagra-jen, da nihče ne bo mogel oseb pri nu-mc-riranib mizah nadlegovati. Za sijajni nastop je preskrbljeno mnogo novosti in bo naston popolnoma na novo aranžiran. V petek zvečer bo Miklavž v »Unionu<• nastopil tako, da bo z bleskom svojega nastopa presenetil vso navzoče. . lj Somišlieniki, pozor! — V nedeljo zvečer v »Ljudski dom«! Šentoetersko okrožje Orla v Ljubljani vabi k slavnostni predstavi, ki se vrši v nedeljo, dne 7. decembra, ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu« o priliki slovesnega sprejema članov Orla. Spored: 1. Slovesen spreiem članov Orlov šcntpelers'-cga okrožja. Sprejem vodita predsednik Z. O. br, dr. Lovro Pogačnik in okrožni predsednik č. g. župnik J. Petrič. 2. Mati Slovenjia in njena deca, alegoričen orizor, spisal V. Bele. 3. Predstava: »Zaklad«, narodni igrokaz v štirih dejanjih, spisal Ksaverij Andrejev, režiser Franc Poženel. Med odmori svira domača ljubljanska godba, katero oskrbuje gosp. Vrstovšek. Vstopnice sc dobivajo v pred-prodaji, in sicer: v Ljubljani pri gdč. Strahovi, Sv. Petra cesta 75, v Mostah pri gdč. Krerrižar Urški, v Hrušici pri gdč. Bricelj Mici, zadnji teden pred predstavo pri gospodu Podboju, trgovcu pred cerkvijo sv, Petra, in v Katoliški Bukvami. lj Operna predstava za ljudstvo. Nobena opera ni našla letos v ljudskem srcu toliko odmeva, kakor Zajčev »Zrinjski«. Takega navdušenja, kakor pri prvi predstavi to velike junaške opore iz časa strašnih bojev Hrvatov s Turki za mesto Siget, žc dolgo ni vi,telo našo gledališče. Zato sc je od mnogih strani izražala želja, da sc ta prekrasna jugoslovan. opera ponovi. V nedeljo popoldne ob 2. uri se torej uprizori drugič opera »Zrinjski« popolnoma tako, kakor se jc pela prvič zvečer. Glavno vlogo poje g. Marko Vuškovič, najboljši jugoslovanski baritonist in izvrsten igralec Zrinjskega; njegovo hčer Jeleno poje gospa Irma Polakova; ženo Evo gdč. Mira Korošccva, zeta g. Jastrzebski; sultana Solimana pa g. Tošo Lesič. Da se omogoči ljudstvu in mladini obiskati to predstavo, so cene vstopnine za vso prostore izdatno znižane. Začetek predstave jo ob 2. popoldne, konec ob tri četrt na pet zvečer. Gostje z deželo dobrodošli! lj Gostovanje zagrebške ouere. V' soboto ob 8. zvečer se uprizori tudi v Ljubljani velepriljubljena Puccinijeva opera »Madame Butterfly«. Predstava ho tem zanimivejša, ker poje naslovno vlogo naša popularna rojakinja in odlična umetnica gospa Irma Polakova, ki jc v tej vlogi po zagrebških ocenah idealna Cho-cho-san. Gospa, nastopa v pristnih jakonskih kostumih. Poročnika Linkertona poje g. Jastrzebski, konzula Sharplessa g. Vuškovič. — V nedeljo popoldne ob 2. so uprizori kot ljudska predstava pri znižanih cenah Zajčev »Zrinjski« z g. Vuškovičem, gdč. Kroščevo, go. Polakovo, g. Jastr-zebskim in g. Lesičem v glavnih vlogah. O prvi predstavi so prinesli vsi ljubljanski dnevniki navdušene occnc, in žo dolgo ni bilo v gledališču takega navdušenja, kakor pri sijajni kreaciji g. Vuškoviča, ki poje vlogo jugoslovanskega junaka. Na to predstavo opozarjamo posebej rojake na deželi našo mladino in vse ono, ki no utegnejo hoditi k večernim predstavam. Vstopnina je nizka. — Zvečer so uprizori prvič na našem odru Leona Delibesa opera v treh dejanjih »Lakme«. Promijera te francosko opere jo bila meseca aprila leta 1883. v komični operi v Parizu. Dejanje so godi v Indiji nied Indi in Angleži. Veliko kolorirano naslovno vlogo poje gospa Maja clo Strozzi; vlogo Mallike mezzosopranistka gdč. Mercedes Valenti, poročnika Geralda tenorist g. T. Lowozynski, poročnika Friderika baritonist g. M. Kondracki in veliko basovsko vlogo Milakanthe g. Josip Križaj, naš rojak. Začetek te predstave je žc ob pol 8. zvečer. lj Umrli so: Elizabeta Pošvar, za-sebnica, 67 let. — Vincencij ~tabnik, sin mizarskega pomočnika, ?■ leti. —> Marije Skok, žena posestnika, 39 let. — Heloi a Avguštin, dninarica, 42 let. — Mr.rija Golob, kuharica, 72 let. —. Marija Vidmar, žena strugarja, 62 let. — Terezija Urbančič, branjevka, 75 let. lj Semenj. Na včerajšnji semenj, ki jc bil najživahnejši v lotu, so prignali 445 volov, 175 krav, 297 konj, 18 tele. in 3 prašiče. Kupčija je bila živahna ter so bili polog domačih mesarjev tudi tuji. Opazilo so jo pa, da so cene živini precej padlo. lj Ogenj v dimniku. Sinoči okoli pol 0. ure so začele goreti v dimniku hiše številka 24 na Tržaški cesti saje. Na lice mesta došli oddelek požarne brambo jo ogenj takoj pogasil. HRVATSKE ZADEVE. Zagreb. Hrvatskosrbska koalicija je sklenila postaviti kandidate v U0 okrajih. Zagreb. Ban Skerlecz jc nasproti predsedniku Seljačke stranke izjavil, da bodo volitve v sabor popolnoma svobodne in da jc okrajnim oblastem žc zapovedal, da se liimaio v volilno borbo nič vmešavati. — Slično izjavo jo podal veliki župan v Požegi vitez Trnski. Ban jo tucli obljubil, da bo vlada vpoštevala zahteve kmečkega ljudstva v gospodarskem oziru. GlflStlO. KONCERT V STOLNICI. Brez hrupno reklame se ie vršil sinoči v stolnici cerkveni koncert, ki jo krasno uspel. Spored je obsegal instrumentalno točke za orgle, vokalne za mešani zbor in orkester ter sklepno za zbor, orkester in orgle. Program je otvoril Ign. Hladnik s svojo predigro in fu-go št. 5 na orglah. Vsebinsko nudi manj, N zahteva pa posebno spretnost, ki je Illadniku no manjka; utis napravi zeio ugoden. Poleg te je igral Hladnik samostojno na orglah še dve. točki: Callaerts Pricre in Guilmant: Allogro assai iz 4. orgelske sonate. Kakor je pokazal v prvi točki izborno tehniko, tako je bilo izborno registriranje druge točke. Ponavljajoči se motivi — celi stavki sc kaj lopo slišijo z različnimi kombinacijami. Lepše, prijetnejše jih jo poslušati, kot večno, nepretrgano melodijo, ako je ta sicer šo tako pestra. Najbolj nam je pa ugajala zadnja točka: Allogro assai. Tehnično zahteva odločno še več, kot. predigra in fuga št. 5. a do krasnega utiša, na. višek je dvignilo komad izborno registriranje, ki jc pri orglah najvažnejši moment. V tej točki, ki je krasen umotvor že na papirju, nam jo Hladnik nadvse ugajal. Predalni part je bil tako gla dkotok oč, kot. bi ga, igral na manu-alu. Spretnosti Illadniku no manjka. St. Premrl, ki jo vodil in pripravil koncert, jo. igral na orglah samo en komad: Bheinbergerjevo Pastoralo. Poleg lahnotekoče melodije, ki se večkrat ponavlja v celem stavku, se kaj prijetno sliši lahna spremljava; kot bi prisluškoval žuborenju studenčka. G. Premrl jo igral komad prav mojstrsko: lahka mu tehnika, bujna fantazija registriranja. On pač, umetniška duša. razume umetnika do dna. Točko štejemo med najboljše. Zbor (mešani) jo nastopil v Kyrie it\ Gloria Filkejcve maše »Oriens ex alto«; spremljal ga je orkester. Maša io krasna, črpa v dostojni obliki moderno umetnost, a no pokuka niti za trenotek iz cerkve. Nudila nam jo krasen užitek. Nadkrililo jo je deloma Čredo iz Gollor-jeve maše »Loretta«, ki stavi na. peveft in orkester dokaj večjo zahteve. Završil jo koncert Erlemanov mistorii Adoratio crueis. Skladba je nekak oratorij manjšega obsega, Sestoji iz treh delov. Pisana je za mešani zbor, soli, orkester in orgle. V tem komadu jo pokazal zbor svojo izredno dobro šolo in točnost. Delo i c novo, zloženo v proslavo Kon- štantinovega jubileja. Snov zaiemlje iz obreda Velikega petka. Začenja s kratkim uvodom za orkester polno resnobno: Ecce lignum crucis. Intonaciio stopnjuje v trikratnem ponavljanju brez intermezza iz d v cs in e, zbor poživlja k molitvi: Venite adoremus. Mesto je tako krasno, tako lepo, polno vernosti, da učinkuje šiloma na poslušalca. Im-properija so pisana v lepem vokalnem stavku, pojo so recitativno. V drugem delu nastopi čveteroglasni ženski zbor. Ta del so nam zdi najlepši, če ga morda ne nadkriljuje samospev z orglami: Crux fidelis, ki sledi na.to. Arija Crux fidolis jo stavek večne vrednosti in večne lepote. Peli so ga tako lepo. tako dostojno, tako živo ilustrirano soprani, da so nadkrilili odločno nivo naše umetnosti. Pod varnim vodstvom globokega umetnika je pač lahko hoditi pravo pot! Tretji del Vexilla regis je pel mešani zbor. Mesto je efektno po dinamičnih stopnjavah. Krasen je triumf zmagoslavja; fulget Crucis mysterium. Sle-.di molitev, češčenje: O crux ave. menjajoč se mešani, moški in ženski zbor v .nebeško lepih harmonijah. Dolo stoji na višku današnje umetnosti in jc posebno vzgojnega pomena za nas. Iskreno se veselimo, da nam se je nudila prilika slišati je, ker bi bili sicer gotovo navezani le ua pisano partituro. Koncert v celoti je krasno uspel. Občinstvo je napolnilo veliko svetišče dodobra. Upamo, da je uspeli plačal tudi gmotno trud, ki je prav gotovo pustil lep učinek. G. Stankotu iskreno ča-stitamo na njem. B. Merske novice. š Politična dostojnost. V Trbovljah sc je liberalni general dr. Kukovec hudoval tudi nad tem, da se je v zadnjem deželnozborskom zasedanju sklenil davek na pivo. Zakaj v Trbovljah, zakaj ne. v Gradcu? Naši poslanci so govorili proti davku (dr. Benkovič) in glasovali proti. Kje pa je bil dr. Kukovec, ki sedaj grmi proti davku na pivo? Kakor nam poročajo deželni poslanci. jc tudi to priliko dr. Kukovec zaspal ravno tako, kakor učiteljske plače. Ko bi tir. Kukovec moral v deželnem zboru glasovati in govoriti proti, takrat jc — spal. Sedaj pa po toči zvoni. Dr. Kukovec je res zavidanja vreden, da ima tako potrpežljive poslušalce. Z mokro cunjo bi morali odgnati poslanca, ki vse važnejše prilike zaspi. V Žalcu jo svoje spanje pri davku na pivo dr. Kukovec previdno zamolčal! š Polh v slovenski politiki se lahko imenuje dr. Kukovec. Ko sc ie delal davek na pivo, jc — spal. Ko so sc učiteljem dale draginske doklado, jc -- spal. Liberalci lahko pri prihodnjih volitvah izvolijo polha za svojega poslanca, bodo ravno toliko imeli od njega kakor sedaj od tir. Kukovca. * Iz učiteljske službe. Učiteljska su-plentinja v Olimju, Irena Film, je imenovana za stalno učiteljico istotam; provizorična učiteljica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, Marija Šalamun, jc imenovana za stalno učiteljico istotam: v stalni pokoj je stopil nadučitelj na Blagov-ei. Jakob Stantc. Na lastno prošnjo je premeščena stalna učiteljica Em. Lovec iz Sv. Vida pri Ptuju v Sele. Na tri-razrednici v Ivostrivnici (2. plač. razred) jc razpisano mesto učitelja; proš-njc do 25. decembra. š Slovensko katoliško izobraževalno društvo Kres v Gradcu vabi na M i-k 1 a v ž c v večer, ki ga priredi v soboto, clno 6. decembra 1913 v dvorani restavracije Gold. Stern, Sparbers-bachgasse 65. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vinarjev, v prcdprodaji 40 vinarjev. Predprodaja v Kresu. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. š Trbovlje. Dr. Kukovec ic takrat spal v Gradcu, ko bi moral glasovati in govoriti proti davku na pivo. Pri nas pa se je mogočno razkoračil proti temu davku. Škoda, tla še nismo vedeli, kako je spal, ko so drugi govorili in glasovali o davku na pivo. Pribijemo, da jc naš poslanec dr. Benkovič govoril iti glasoval proti temu davku. š Nesreča. Sv. Jurij ob Ščavnici. V naši župniji je v nedeljo dne 30. novembra na en dan bilo 6 mrličev. Eden teh mrličev jc bil 151ctni fant. Delavci so drevesa podirali, ena liojka ni na tla padla, ampak je obviscla na sosednji; fant zleze na liojko, da v zgornjem deblu vejo priveže; medtem pa pade sosedna pod sekana bukev, s svojimi vejami pa fanta; veje so morali odsekati, da so fanta na prosto spravili; fant je drugi dan umrl. Mnhnriani I Ob sprejemu družbenih mUlIUljUllI! knjig darujte po dese-tinki »Slovenski Straži« U - Koroške novice. k Mesto samoumorilcev! Iz Celovca. Cclovcc je mesto samoumorilcev.. Danes imamo zopet poročati, da je bilo od 22. do 30. novembra v Celovcu in okolici 12 sa-moumorov in trije poizkusi samomora. Kaj takega, take propalosti, menda še svet ni videl. Tokrat imamo grajati, da je bil železniški poduradnik, ki se je bil obesil, od socialne demokracije z največjim pompom pokopan in da so ga spremili tudi višji železniški uradnkii — samoumorilca! Temu nasproti hvalimo bivšega poveljnika vojaškega oddelka v Beljaku, ki je pred par leti prosil duhovnkie, ko je bilo zaporedoma par vojaških samoumorov, naj samoumorilcev ne pokopavajo in je dal samo-umorilce kar ponoči brez vsakega spremstva zapeljati na pokopališče: tako so se ljudje zavedli, da je samoumor hudodelstvo in v vojašnici je manija ponehala. Tu pa se samoumori slave kot neko junaštvo in je to postala neka zadnja žalostna parada. Primorske vesli. p Dijaške demonstracije v Gorici. V torek zvečer so laški srednješolci in kakih 20 študentk začutili potrebo, demonstrirati za laško univerzo. Okrog 5. ure popoldne je kakih 150 teh laških narodnjakov in narodnjakinj korakalo po Travniku. V normalnih časih bi se bila najbrž demonstracija končala ob tem pohodu. Usoda pa je hotela, da je na Travniku bilo več slovenskih mladih študentov, po večini učiteljiščnikov, ki so preizkušali na Andrejevem sejmu kupljene piščalke. Taka stvar je namreč na Andrejev semenj zelo priljubljeno zabavno sredstvo za neoidrasli in polodrasli svet. Laški mladi junaki so seveda to žvižganje smatrali kot nevarnost za. univerzo, zato so parirali s klici: »Abasso i ščavi!« To seveda je Slovence razjezilo. Ker pa sc jo med tem pokazala policija na trgu, sc je to laškim demonstrantom zdelo tako nobel, da so sklenili nadaljevati. Šli so po Corsu mimo Ljudskega vrta proti gledišču. Radovednost jo priganjala skupaj vedno več ljudi, celo odraslih, ki so gledali, kaj bo. Spremljevalke laških demonstrantov so se poskille med tem že v varna zavetja. Na Corsu je prišlo do prvih spopadov med sovražnimi četami. Tod a policija je vse čete takoj razpršila. En del je šel proti severu in pel »Hej Slovane«, drugi pa proti jugu in klical »Abasso i ščavi!« — Policija je svojo nalogo rešila in se umaknila. Toda kmalu so se spopadi začeli iznova. Slovenci se za to večinoma niso več menili in gledali od daleč. Lahov pa. se je nabralo sedaj mnogo več in napadali so s palicami Slovence. Bilo je precej tepeža na Corsu. Kri jc tekla le iz nosov, drugega ni bilo. Policija je naposled energično napravila konec tem burkam za laško univerzo in zaprla okrog 20 dijakov, med njimi dva Slovenca. — Prav neumno jc, kar pišejo laški listi o teh demonstracijah, ki so bile vse skupaj velika otročarija. p Iredentovski protesti. Ker je avstrijska oblast kred dnevi zaprla laške kondukterje Bisatto, Trentin in Casar-sa, ki spremljajo vlake iz Italije do Čcrvinjana, so sc laški kondukterji zbrali v S. Giorgio di Nogaro in protestirali proti tem aretacijam, češ, če sc njihovi kolegi ne spustijo (!), ne bodo več vlakov v Avstrijo sprejemali. — Kakor žc poročano, so bili dotičniki aretirani, ker so po vagonih slikali karikature našega cesarja. p Velike tatvine. Na Goriškem kolodvoru je bilo ukradenih iz žepa branjevcu Francu Bettini iz Vidma 985 K, lesnemu trgovcu Petru Kavčiču iz Tolmina 6700 K, kmetu Jožefu Furla-nu iz Prvačine pa 226 I\. Vse to ob priliki sejma Sv. Andreja. Tatov šc niso zasledili. p štrajk voznikov Splošne transportno družbe sc nadaljuje. Ker so delo-dajavci najeli nekaj neveščih ljudi za prevažanje blaga, sc jc pripetilo včeraj v Trstu nekaj manjših nezgod. Tako jc nek voz zadel v tramvaj in sta bila dva tramvajska pasažirja lahko ranjena. p Imeniten gospod. Pred tržaškimi sodniki je stal te dni Emil Tomsig, Tr-žačan, ki jc pod imenom »Dr. Wiliams, grof Barbo Thomsing« goljufal lahkoverne ljudi, katere jc očaral s svojo eleganco in znanjem jezikov. Izdaiai se jc za angleškega inženirja in izvabil iz bratov Rcne in Jeromc Fontainc v Trstu več denarja za neko »iznajdbo«; nadalje je lagal, da je v Bistrici odkril rudnik in v Opatiji napravil veliko dolgov po hotelih in pri krojačih. Obsodili so ga na 2'//;lcta ječe. p Tatvina. Trije policijski agenti v Trstu so včeraj vstavili voz, ki se jim je zdel sumljiv, ker se je hotel policistom ogniti. Našli so v njem veliko manulak- turnega blaga. Konstatiralo so je, da pohaja to blago iz trgovine Ivana Fio-rentina, kjer je bilo zadnji čas ukradenega za 2000 K blaga. Rožne stvori. 350.000 mark na pošti zmanikalo. V Vernieresu, Belgija, so pri dohodu poštnega vlaka konstatirali, da manjka vrednostno pismo s 350.000 markami. Tudi pri sledečem poštnem vlaku jc manjkalo eno vrednostno pismo. Povotlnji v Teksasu so poplavile 4 mesta. 20 oseb jc utonilo. Ker je grdo z rekruti postopal, jc vojno sodišče v Berolinu nekega ulanca •v 34mcsečni zapor obsodilo. Požar v šoli. V Lefonu pri Varšavi je pričela goreti dekliška šola. Nastala je strašna panika; 5 deklic je mrtvih, veliko pa ranjenih. Šest rudarjev ponesrečilo. Iz Essena: V rovu 3 rudnika »Deutscher Kaiser« je bilo 2. t. m. zasutih šest rudarjev, en rudar je bil takoj mrtev, ostalih pet se bori s smrtjo. Ponarejanje 50kronskih bankovcev. V Pragi in na Severnem Češkem je neka črno oblečena ženska spravila v promet več 50kronskih ponarejenih bankovcev. Sumijo, da se 50kronski bankovci v Pragi ponarejajo. Stavka črkostavcev v Inomostu je razširjena v treh tiskarnah. Listi zato izhajajo v pomanjšani obliki. Preti sodiščem radi razburjenja umrla. Dne 2. t. m. je zaslišal preiskovalni sodnik v Gradcu v neki zadevi gostil ničarko Leopold ino Tichovvar, katero je zaslišanje tako razburilo, da je pred preiskovalnim sodnikom omedlela in ne tla bi sc zopet zavedla, ko so jo domov prepeljali, umrla. Zaslišanka je bila v 34. letu. Volilce velikolaškega, ribniškega in kočevskega okraja za kmečko kurijo opozarjamo, da je polno ime kandidata A. Lovšina: Anton Lovšin, Jurjevca št. 34. Zadnje vesli. ZBORNICA. Dunaj, 4. decembra. Socialno-poli-tični odsek je danes razpravljal o novem načrtu, kako izpopolniti postavo o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov. GORIŠKI SOMIŠLJENIKI S. L. S. NA KRANJSKEM. Gorica, 4. decembra. Sijajni zmagi iskreno čestitamo. — Grča, Murovec, Franke, Leban, Mozetič. ČUVAJ BOLAN. Zagreb, 4. decembra. Čuvaj je z borznimi špekulacijami izgubil skoraj vse, kar si jc bil za časa komisarjevanja zaslužil. Čuvaj tudi duševno ni zdrav. Vidi prikazni, ki ga preganjajo in se skriva pred ljudmi. RAUCH GRE V AFRIKO. Zagreb, 4. decembra. Baron Raucli, ki je hudo užaljen, ker madjarska vlada ni sprejela njegovih predlogov glede razpleta hrvatske krize, je sklenil podati se za 6 mesecev v Ugando v jugo-zapadni Afriki. ZBOROVANJE KOALICIJE. Zagreb, 4. decembra. Včeraj je zborovala hrvatskosrbska koalicija pod predsedstvom Tuškana. Dr. Nikolič jc poročal o rešenju hrvatske krize, ki jc ugodno. Naglašalo sc je, da so ima predvsem vršiti volilna borba proti radikalnim pravašem in frankovcem. O kandidaturah je poročal Roječ. OBUPNI ČIN URADNIKA. Gradec, 4. decembra. Disciplinirani uradnik okrajne bolniške blagajne za Gradec in okolico Kraut je obstrclil v uradu ravnatelja Niemanna in dva uradnika, katera je težko ranil, nato pa v blaga j ničnem prostoru ustrelil sebe. VLADNA KRIZA V FRANCIJI. Pariz, 4. decembra. Vladna kriza še ni rešena. Poincarč nadaljuje posvetovanja s parlamentarci. Kot bodoči ministrski predsednik se imenuje Deschanel. ZABERNSKA AFERA. Beiolin, 4. decembra. Vsa nemška javnost, odobrava nastop državnega zbora proti vladi, ki krije predrznost vojaških oblasti v Alzaciji. Centrum je zoper vlado tudi skrajno ogorčen. Vlada jc izgubila bitko v parlamentu in škodovala ugledu države v inozemstvu. Nevolja so obrača pravzaprav proti cesarju. V Zabornu jc vladal včeraj mir. Štirje rezervni častniki so odložili šaržo. Berolin, 4. decembra. Zbornica je danes z glasovi vseh strank proti konservativcem sklenila nezaupnico proti državnemu kanclerju. Ccntjuni je po- polnoma na strani opozicijo in očita yladi ustavolomstvo. Listi brez izjeme z najostrojšimi besedami obsojajo dejstvo, da je. kancler zagovarjal postavo-lomno postopanje vojaštva v Alzaciji. Celo oficiozna »Kolnische Zeitung« pravi, da se bo postava in ustava kljub vsemu morala uveljaviti, naj se postavi na stran lomilcev zakona kdor hoče! Javnost je strahovito razburjena, ker se je pokazalo, da je eksekutiva popolnoma brez moči, da ščiti zakon nasproti vojaštvu. V Strassburgu no se včeraj zbrale na ulici velike množice. Po mestu pafruljira. orožništvo, da se vzdrži mir. Kancler bi sicer rad napravil red, a ne more, moral bi pa de-misijonirati, če bi hotel biti dosleden. Nc vc se, kako se ta izredno resna afera razvije. KONKORDATNO VPRAŠANJE V SRBIJI. Belgrad, 4. decembra. V enem zadnjih ministrskih svetov v Belgradu se jo razpravljalo tudi vprašanje službenih pogajanj z Vatikanom glede kon-kordala. Kolikor je znano, na merodaj-liem mestu ne bodo delali posebnih težav. ŠOLSTVO V NOVIH SRBSKIH KRA« JIH. Belgrad, 4. decembra. Vsled prošnja prebivalcev v novih krajih jc srbska vlada sklenila ondi otvoriti šo osem gimnazij. Obisk ljudskih in srednjih šol je izredno velik. POŽAR. Boston, 4. decembra. Tu je zgorel nek hotel. 27 oseb je zgorelo. SMRTNA OBSODBA. Carigrad, 4. decembra. Sodišče je bivšega postajnega poveljnika gen. Safveta obsodilo »in eontumaciam« na smrt, ker je bil soudeležen pri umoru vojnega ministra Mahmut Šefket paše. MEHIKANSKO VPRAŠANJE. New York, 4. decembra. Predsednik VVilson ima namen priznati kot, provi-zoričnega predsednika v Mehiki Lafca-riona, ako se Huerta predsedništvu za vedno odpove. Knijiževnosi. * Junaštvo in zvestoba. Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI. V založbi »Kat. tisk. društva« v Gorici je izšel zgodovinski roman z gorenjim naslovom. Avtor jc znameniti nemški romanopisec Josip Spillmann D. I., Slovencem znan že po mnogih poslovenjenih spisih. Kakor druga dela istega avtorja, bo gotovo tudi pričujoče našlo mnogo prijateljev, zakaj po vsebini in izpeljavi je čez vse zanimivo. Roman razpleta zasebno zgodbo mladega švicarskega oficirja Damiana Muosa, a v okvirju natančno risanih dogodkov iz početka francoske revolucijo v lotili 1789—92. Damian je pošten, globokoveren, toda malo izkušen sin mesteca Žuga v Švici; tak pride v Pariz, ki jc že ves prepojen z ideiami revolucije. Vrtoglavi svobodomiselni nauki zamamijo tudi njegovo srce in ga spravijo v nasprotje s starim velikim sodnikom Keyserjem, ki je glavni in najstrožji zastopnik konservativnih nazorov. V tem je utemeljen tudi konflikt srca. Zakaj doma v Zugu si je Damian obetal zvestobo z Verenko, edino hčerjo Keyserjevo. Dogodki revolucijo sc pa tako odurno odigravajo, voditelji kažejo toliko najgrše sebičnosti in podlosti, da se mladi oficir kmalu strežne in po svojih osebnih vrlinah nazaj dobi polno zaupanie starega poštenjaka Keyserja in s tem tudi roko njegove hčerke. Vnanji dogodki tedanjih burnih časov, ko je vrelo v Parizu »kakor v čarovniškem kotlu«, so tako živo risani, da bude kar največjo napetost. Vsi važnejši prizori gredo mimo nas: otvoritev državnih stanov, napad na Bas-tijo, nasilna preselitev kraljeve družine iz Versaja v Tiljerije itd. Prav posebno živo pa. je risan junaški boj, s katerim je švicarska garda branila Tiljerije ob strašnem napadu pariške drhali dne 10. avgusta 1792. Vmes jc vpletena zgodba kraljeve družine, in zlasti mučenica na kraljevem prestolu Marija Antoinetta ie tako naslikana, da vzbudi naše popolno sočutje. Ideje, ki so rodile in gibale veliko revolucijo, se zvesto zrcalijo v romanu; iz samega dejanja in razpletka dogodkov jc posneti, koliko jc resnice in pravice, koliko pa zmoto na teh idejah, ki mogočno vplivajo še na današnjo kulturo. Saj vemo, da je naša doba s svojimi napravami v mnogočem plod velike francoske revolucije. »Junaštvo in zvestoba« jc torej ne le zanimivo zabavno berivo, amDak tudi v veliki meri vzgojno in poučno. Cena za vezan iztis 4 K, po pošti 30 vin. več. Cena za broširan iztis 3 K. po poŠti 30 vin. več. Knjiga se dobi v prodajalni Katol. tisk. društva v Gorici in v raznih knjigarnah. Katoliško tiskovno društvo v Gorici. ZA. MIKLAVŽEVO DARILO slednje knjige: Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom 90 v. Ta knjiga podaja najljubkejše slike iz sv. pisma, ki se bodo vtisnile otrokom neizbrisno v spomin, blažile njihova srca ter jih navajale k vsemu dobremu in blagemu. Ilustracije so tudi umetniško dovršene. Slovenski A. B. C. v podobah. 80 v., vez. 1 K 20 v. Na podlagi tc knjižice se bodo otroci, ki pričnejo hoditi v šolo, najložje privadili čitanju. Veselili se bodo namreč slik in se ob enem naučili črk. ' Robinzon starši. Povest s podobami. 1 K 40 v., na močni lepenki 1 K 90 v. Kdo ne pozna stare, zanimive po« vesti o Robinzonu in njegovih čudovitih dogodkih. Navedena knjiga podaja to povest v okrajšani obliki prikrojeno za otroško domišljijo. Prekrasno izvedene slike to mično povest posebno povzdigujejo. V zverinjaku. Knjiga s podobami. 90 vin., leporelo izdaja na močni lepenki. 1 K 50 vin. Kdo se tako zanima in tako ljubi Živali, kot ravno deca! Knjiga »V zverinjaku«, ki prinaša velike slike znanih živali, in v lepih, lahkih kiticah opisuje najbolj tipične lastnosti posameznih živali, ji bo gotovo v največje veselje. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami. 1 K 60 v. Ta knjiga z lepimi nazornimi slikami in kratkimi kiticami bo istotako otrokom v največje veselje. Saj se vendar tako zelo zanimajo za železnico! Angelček. Otrokom učitelj in prijatelj. Posamezni letniki vez. po 1 K. Ni ga lista, ki bi bil za srčno in duševno izobrazbo mehke otročje duše tolikega pomena, kot ravno »Angelček«. List prinaša poleg mičnih povesti, ljubkih pesmic, tudi za otroke prirejene poučne sestavke in zglede iz življenja. Poleg tega je list tudi primerno ilustriran. »Angelček« res varuje otroka, ki ga bere pred vsem slabim kot, njegov angelj varih. Z dobro knjigo, ki z lepimi zgledi in poesticami navaja otroka k krepostnem življenju, boš otroka najbolje vzgajal in mehko otroško dušo najložje pridobil za vse, kar je lepo in blago. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Kvarljivosti ribjega olja 50 odstranjene s 5^ottovo emulzijo Navadno ribje olje, dasi tako koristno krepilno sredstvo, povzroči mnogo neprijetnosti, vsled katerih se mora njegova vpo-raba opustiti. Odrasli kakor otroci nimajo večkrat samo opravičene mržnje do ribjega olja, ampak ga ne morejo vsled težke prebavljivosti tudi prenesti. Čisto drugače je to pri Scottovi emulziji ribjega olja, ki ni nič drugega kot na okusen in lahko prebavljiv način prirejeno ribje olje. 1 Pri prehladih, pri oslabelosti, oteiko-čenem prtflobovanju »ob, pri slabi tvorbi koaU pri otroklh, pri slabem teka in pri onakom jo Scottova emulzija, ki sejo v desetletjih dobro obnesla, izvrstno srodBtvo. Cona originalni steklenici K 2 50. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje ,10 vin. v znam. it ah naScott Tiov.no, O. m. b. H., Dunaj VII, in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom lokarna za poskušnjo. 500 kron! Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „RIA-MAZILO" ne odpravi Vaših kurjih očes bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2*50. Na stotine pohvalnih m priznalnih pisem. 3642 Kemeny, Kaschou (Kassa) i. Pošlni predal 12/160, Ogrsko. Dve majhni, čisto 3706 novi hiši po 5808 kron šta naprodaj v Vodmatn. — Več pove županstvo občina Mosta pri LJubliani. Kurzne cene dne 3. decembra 1913 Državne rente. 4% konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4°/c, konv. dav. pr. kron. renta (jan,—jul.) 4-2o,o avstr. veli. papir, renta (febr,—avg.) 4'2°/0 avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4 »/o avstr. kronska renta (marec—sept.) 4°/o av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4 % ogr. renta v zlatu.......... 4% ogr. renta v kronali iz 1.1910. . . 4 Va°/o ogr. renta v kronah iz 1.1913. . Druge javne zadolžnice. 4% kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4 Vj°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.191L 4'/2% kranjske deželne banke..... 4 % bosansko deželno posojilo..... 4 °/o obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic..... Srečke. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4 % drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1804. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5»/o don. uravn.pos. iz i. 1870.po 100gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz 1. 1886. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld....... Rudeči križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . . Josziv-srečke iz 1.1888........... Turške srečke............... Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888..... Akcije. Avstr. kreditni zavod........... Avstro-ogrska banka........... Anglo-avstrijska banka.......... Dunajsko bančno društvo........ Jadranska banka .............. Ljubljanska kreditna banka....... Union banka............... Zivnostenska banka............ Avstrijski Lloyd.............. Državna železnica............. Južna železnica.............. Alpine................... Škoda.................... Valute. 20 frankov 20 inark . Sterling . . Rubelj . . K h 82 00 82 60 85 70 85 95 103 85 83 15 82 70 99 30 81 05 89 70 92 50 93 81 52 83 10 92 91 16'0 455 — 274 50 287 _ 244 75 26 70 62 50 51 85 31 95 45 1 r. — 10 233 50 29 75 628 75 !062 — 35 424 — 412 _ 593 75 270 50 622 — 702 75 103 75 811 25 791 - 19 05 23 54 09 253 , 25 Vsa tozadevna pojasnila so dobe tudi v Lodružnlci c. br. priv. avs r, kredit, zavoda v pjnbljani. Tovarne za Asbestškrilj .Zenit" družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana. Dunajska cesta 73. 249 ■ aauie'iaaBaa»aaaaBaaaBaaaniiaai B Konfekcija za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke It. M i k i a u c štev. 3, (Medena ulica). Poseben oddelek 1. nadstropje Cenik na zahtovo brezplačno J iu poštnine prosto. 2622 Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik in Set-zdravrtik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boln. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg, Budimpešta, 4. decembra 1913. Pšenica za april 1914.....11 49 Rž april 1914............ Oves april 1914........... Koruza za maj 1914.....447 ^Jloboko potrti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prirej jateljem iu znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni in dobri soprog, brat in stric, gospod Jožef Košmrlj posestnik, trgovec, bivši župan itd. v torek popoldne, v starosti 74. let. nenadoma mirno zaspal v Gospodu. Truplo nepozabnega pokojnika se bode v četrtek dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldne slovesno blagoslovilo ter iz hiše žalosti, v Rctjah, preneslo na pokopališče svete Barbare k zadnjemu počitku. Svete maše za dušni blagor pokojnika se bodo brale v več cerkvah. V Loškem potoku, clne 3. decembra 1913. 3709 Žalujoči ostali. občna zavarovalnica v Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi jnašajo nad 434 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. 3411 meseca novembra 1913 od januarja 1913 Vložilo se je ponudb....... 1923 19.899 za zavarovano vsoto ...... K 16,429.382.84 K 171,527.908.34 Izgotovljenih polic je bilo .... 1590 15.620 za zavarovano vsoto ....... „ 13,914.734.24 „ 135,987.719.52 Naznanjene škode znašajo..... 856.276.30 . 10,297.910 30 P zastonj, 3636 Lepa božična darila, Največja, bogata in najnovejša tovarniška zaloga zlatnine in srebrnine po znižanih cenah. Lastna tovarna ur v Švici. Najboljši in nacenejši šivalni stroji. Za obilen obisk in pismena naročila se vljudno priporoča FR. ČUDEN v Ljubljani —- samo nasproti frančiškanske cerkve.-- Novo urejena in povečana tehniška delavnica za vsa najtežja popravila. Cene iste kakor pred 25 leti. ~ Hc. 803/18 1 1700 Razglas javne dražbe. Na predlog dedičev dne 10. novembra 1911 v Meranu zaumrle Ninke pl. StSckl roj. Mayersfels dovoljuje c. kr. okrajna sodnija v Meranu prostovoljno dražbo v zapuščino spadajočih antikvitet, srebrnine, zlatnine in dragocenosti, hišne oprave, obleke, porcelana, majolik, slik v cenilni vrednosti 15.000 K. Ta dražba odredi se na dan 15., 10., 17. decembra ob 9. uri dopoldne in tako dolgo naprej, da sc vse razproda. Posamezni predmeti izklicaii in prodali sc bodejo po cenilni vrednosti in proti gotovemu plačilu najvišjemu ponudniku, ki ima kupljene predmete takoj odstraniti. Dražba vrši sc v steklenem salonu Kazine v Ljubljani. V Ljubljani, dne 1. decembra 1913. ivan Pianfan i e, kr. notar, kot sodni komisar. Steckenplerd« 961 lllifioo mlečno milo |e slejkoprej neobhodno potrebno ia racionalno negovanje kože in lepote, Vsakidan priznalnice. Dobi se povsod ž 80 vinarjev ^Zanesljivo dobro blago }a moške in ženske obleke najdete 3428 »Pri ŠKofu" Ljubljana zraven škofije. (Pazite na podobo škofa pri vhodu.) V prvem nadstropju je veliko skladišče ugotovljenih oblek• pnimOlii n IniiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiM i.'1.^'^^"•(••IIII □□□□□□Doaanp^rVffi^^nnnaciDDaoDPCJ □ □""•IUII'*miHU„l, IHJI.jt'^ ............Mil.....IMII,,|QQ IS , _ ,„„ „ a..JMt„„, ,,, : t i = fflSSi: ««U*jm.lll : □ ............................ d I 1 : ......................................■ : j gj priporoča vsem Ljubljančanom in gos om z dežele j g §-; nirj^oljši zajtrk Ig □ ! kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka- !□ □ j kao, čaj, line likerje in najiinejše pecivo, mo iS ......................................................................................on QPi3CJCucnuaonDDDGCDDODDnnnpDQOOLiD Zlate svetinje: Berlin, Parii, Bim itd. na/bol/. koam. zobo- č/stii sred. V stvo Jt e1 tedetovate!) O ■LIoBHana. Stritarjeva ulica ? za Kranjsko 3609 _ ____ izide ¥ kratkem. Tozadevna pojasnila daje tiskarna M. Slafnar v Kamniku. Moderna damska konfekcija kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhna krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah v modni in športni trgovini P. Magdic, Ljubljana nasproti glavne poŠte, S031 TMRM CtMEV vTRElCU m m-mm vmKKozimm MBREG« 20. ^ST"4 Cene za gospode K 14-—, 17*—, 20'— Cene za dame . . K 12*—, 15*—, 18'— Cene za dečke. . 36/39 K 10*-, 12*— St. 22-25 26-28 29-31 32-35 Cene za otroke . K 5, 6, 7, 8 Garantirana kakovost Cenejše vrste K 1*50 naprej. 3685 Lepa in koristna Miklavževa darila po že priznano najnižjih cenah dobite v modni Ppfop C/^pa-J^ Ljubljana, trg o vini riZl M k% Največja prodaja _ z„ _ Največja 7y(il