Koled ar za leto 1957 m. c utr]:?; TRINKOV KOLEDAR ZA BENEŠKE SLOVENCE ZA LETO 1957 * Založba: Rov. Val. Rovan in delavci Bencike Slovenile v Belgiji TISK. BUDIN - GORICA L E TO 10 5 7 je navadno Irto, ki ima 565 dni ali 52 tednov in en dan. Začne se s torkom in konča s torkom. Civilno letto se prične s 1. januarjem, cerkveno leto pa s prvo adventno nedeljo 1. decembra. LETNI CASI Pomlad .se začne 21. marca. Poletje so začne 22. junija. Jesen sc začne 23. septembra. Zima se začne 22. decembra. CERKVENI PRAZNIKI Delijo se v premakljive, ki se ravnajo po Veliki noči, katera pade po sklepu nicejakega cerkvenega zbora I. 325 na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni; drugi so nepremakljivi in se obhajajo ob stalnih dnevih. I. januarja: Novo leto ali obrezovanje Gospodovo. 6. januarja: sv. Trije kralji ali Razglasenje Gospodovo. 19. marca: sv. Jožef. 21. aprila: Velika noč ali Vstajenje Gospodovo (20 dni kasneje, kot lani). 30. maja: Vnebohod Gospodov. 9. juniju: Binkošti. 20. junija: Sveto Rešnje Telo. 29. junija: sv. Peter in Pavel. 15. avgusta: Marijino vnebovzetje ali Veliki Šmaren. 1. novembra: Vsi sveti. 8. decembra: Brezmadežna Mati božja. 25. decembra : Božič ali rojstvo Gospodovo. DRŽAVNI PRAZNIKI II. februarja: Podpis lateranskega pakta. 25. aprila: Dan vstaje. 1. maj: Praznik dela. 2. junija: Proglasitev italijanske republike. 1. novembra: Praznik zmage. POSTNE POSTAVE Vzdržati se mesa in mesnih omak zapoveduje Cerkev vsak petek. Zdržek in post (t. j. enkrat na dan do sitega se najesti) je zapovedan na pepelnično sredo, na dan pred Binkoštmi. Vnebovzetjem, Vsemi svetimi, Božičem in na kvatrne dneve. Prve ali pomladanske kvatre so: 13., 15. in 16. niarea. Druge ali poletne kvatre so: 12., 14. in 15. junija. * retje ali jesenske kvatre so: 18., 20. in 21. septembra. Četrte ali zimske kvatre so : 18., 20. in 21 decembra. Vsa-I'® škofija ima poleg navedenih še svoje postne postave. MRKI SONCA IN LUNE V letošnjem letu bo sonce dvakrat delno mrkniln: Inna pa dvakrat popolnoma. Prvi delni sončni mrk bo 29. in 30. aprila. V naših Ivajih ne bo viden. Prav tako ne tudi drugi dne 23. okt. Popolni lunin mrk bo v noči 13.-14. maja; videli 8# bomo tudi v Evropi od 9';, do ene zjutraj. Drugi popolni lunin mrk se ho pojavil 7. novembra, opazovali ga bodo lahko tudi v Vzhodni Evropi oil Deh dn petih popoldne. 1 T Novo leto, Obr. O. ffl 2 S Ime Jezusovo 3 Č Genovefa dev. 4 P Tit šk., Angela Fol. 5 P Amelija vd. 6 N Sv. Trije Kralji 7 P Lucian muč., Valentin 8 T 40 mučencev 9 S Julijan, Peter šk. ) 10 Č Aldo pušč., Viljem šk. 11 P Pavlin Ogl., Higin p. 12 S Ernest, Modest 13 N Sv. Družina, 1. po raz. 14 P Hilarij cerk. uč. 15 T Maver opat 16 S Marcel pušč. © 17 Č Anton opat., Marijan 18 P Priska, Stol sv. Petra 19 S Marij in tov. muč. 20 N Sebastijan, 2. po raz. 21 P Neža dev , Hilda 22 T Vincencij in Anast. 23 S lldefonz, Rajmund ([ 24 Č Babila šk., Timotej 25 P Spreob. sv. Pavla 26 S Pavla muč. Polikarp 27 N Janez Zlat., 3. po raz. 28 P Ciril očak 29 T Frančišek Šaleški 30 S Savina muč. © 31 Č Janez Boško sp. Sejmi v Slov. Benečiji: Laze - Klenja - Uar Mjersa Melina Vrh (Landar) - Ukve Dan zraste za 54 minut 1 P Ignacij škof muč. 2 S Svečnica (Dar Qosp.) 3 N Blaž ik., 4 po raz. 4 P Gilbert, Andrej K. 5 T Agata devica 6 S Doroteja, Arinand 7 Č Romuald op., Teodor 8 P Honorat, Janez Mat. ) 9 S Apolonija, Ciril Aleks, 10 N Viljem op., 5 po raz. 11 P Lurška M. božja 12 T Evlatija dev., 13 S Foška dev , Albuin 14 Č Valentin škof @ 15 P Faustin muč. 16 S Julijana dev. 17 N Donat, Septuagezlma 18 P Julija dev., Simeon 19 T Konrad pušč. 20 S Zenobij šk., Elevterij 21 Č Feliks šk., Eleonora C 22 P Margerita dev. 23 S Livij muč., Peter Dam. 24 N Matija apostol, Sexagezlma 25 P Valburga, Konstanca 26 T Porlirij, šk. 27 S Honorlna dev., Gabrijel 28 Č Roman op., Makarij Viskorsa - Barnas Hlasta - Srženta Petjah Kravar Ažla-Ljcša - Črnivrlt -Podkl. Tlpana Dan zraste za 1 uro 21 minut Ofjan Dol. Hat nas - Tlpana - Čep le-tlsče - Srednje - Ter Dan zraste za I uro 30 minut 1 P Albin šk ., Antonina g?| 2 S Simplieij, Neža P. 3 N Kvinkvagezima 4 P Lucij papež, Kazimr 5 T Pust, Foška sp., 6 S Pepelnica, Marcijan šk. 7 Č Tomaž Akvinski c. uč. 8 P Gerarif m., Janez 9 S Frančiška Rimska vd. ) 10 N 1. postna, Albin 11 P Kraklij šk., Sofronij 12 T Gregorij I. papež 13 Č Kvatre, Teodora dev. 14 S Matilda kr., Pavlina 15 P Kvatre, Cezar muč. 10 S Kvatre, Cirijak muč. @ 17 N 2. postna, Patricij 18 P Ciril leruzalemski 19 T Jožef ženin M. D. 20 S Klavdija devica 21 Č Benedikt opat 22 F3 Lea vd., Caharija p. 23 S Viktor šk., Mar. 7 ž. C 24 N 3. postna, Gabrijel 25 F* Marijino oznanjenje 20 T Emanuel muč., 27 S Rupert, Avgusta vd. 28 Č Sikst p., Janez Kap. 29 F* Sekund, Ciril muč. 30 F3 Amadej, Janez Kleni. 31 N 4. postna, Beniamin Dol. Mer s In - Ofjan Upa Trčmun - Ljesa Dan zrasle za I uro 29 minut 1 P Hugon. šk. 2 T Frančišek Pavelski 3 S Rihard škof 4 Č Izidor c. uč. 5 P Vincenc Fer. sp. 6 S Celestin papež 7 N Tiha nedelja ) 8 P Albert škoi 9 T Marija Kleofa 10 S Terencij muč. 11 Č Leon V. papež 12 P Marija 7 žal., Julij I. p, 13 S HermeneRild spozn 14 N Cvetna nedelja @ 15 P Anastazija muč. 16 T Lambert, Benedikt sp. 17 S Anicet papež 18 t Vel. četrtek, Matilda 19 P Vel. petek, Leon IX 20 S Vel. sobota, Konrad 21 N Velika noč, Vstajenje Oospod. 22 P Veliki pon., Leon V. (T 23 T Adalhert (Vojteh) šk. 24 S Jurij, mučenec 25 Č Marko evangelist 26 P Klet, Marcelin 27 S Zita, Peter Kanizij 28 N 1. povel., Bela ned. 29 P Peter muc., Robert 30 T Katarina Sienska d. & 1 S Jožef, (praznik dela) 2 Č Atanazij c. uč. 3 P Najdba sv. križa 4 S Florijan, Gotard škof 5 N 2. povel., Pij V. p. 6 P Judita dev., Janez . 7 T Stanislav, Flavija ) 8 S Prik. Mihaela nadang. 9 Č Gregorij Nac. šk. 10 P Izidor, Antonin šk. 11 S Sigismund kr. m. 12 N 3. povel., Pankracij 13 P Servaci) šk., Ema @ 14 T Bonifacij muč., Justa 15 S Baptist La Salie sp. 16 Č Janez Nep. muč., Ubald 17 P Pashal Bajlonski 18 S Venanclj šk., Erik 19 N 4. povel., Peter Cel. 20 P Bernardin Sienski 21 T Feliks Kantališki sp. ([ 22 S Rita da Cascia sp. 23 Č Deziderlj šk. 24 P Marija Pom. krist. 25 S Dijonizij muč., Urban 26 N 5. povel., Filip Neri 27 P Natalija dev 28 T Emilij, Avguštin šk. 29 S Maksimin sp. © 30 Č Vnebohod Gospodov 31 P Angela devica Tipana - Obl. na Starogoro Brlsča - Trčmun Mersin - Ofijan - Čjubic Matajur - Dreka - Sreitnje Brisča - Čepletiscc - Poriinj Obljuba na Starogoro Kravar Dan zraste za 1 uro 8 minut 1 P Krescencij sp.. Fortuna! 2 N 6. pove!., Erazem 3 P Klotilda kraljica 4 T Kvirin šk., Frančišek, 5 S Bonifacij šk. ) 6 Č Norbert sp., Bertrand 7 P Robert, Baptista Varani 8 S Medard šk., Viktorin 9 N Binkošti, pr. sv. Duha 10 P Marjeta kraljica 11 T Barnaba ap., Feliks 12 S Kvatre, Janez Fak. © 13 Č Anton Pad. c. uč 14 P Kvatre, Ellzej 15 S Kvatre, Vid muč. 16 N 1. poblnk., Sv. Trojica 17 P Adolf Ranierij 18 T Marina dev., Marko 19 S Gervazlj in Protazij 20 Č Sv. Rešnje Telo C 21 P Alojzij (Vekoslav) Gonz. 22 S Pavlin Nolanski sp. 23 N 2. poblnk., Agrlplna 24 P Janez krstnlk 25 T Eliftlji šk., Henrik 26 S Rudolf, Janez in P. 27 t Hcma, Ladislav Kr. ® 28 P Presv. Srce Jezusovo 29 S Peter In Pavel ap. 30 N 3. poblnk., Lncljana Laze - Kozca Prt sv. Kvirinu (Sv. Peter) A tla - Vrh - Ljesa Laze - Torlan Mersln - VlskorSa Matajur - Ofijan - Njetnc Konec L. jama - Platišča - Trimun Cenebla - Prapot. - D. Ti bi Obl. smrti m. Ivana Trlnka Gor. Mjersa - Gor. Mersln Šemp. - Podcer. - TJeja - Tar. Srednje ■JjfafrKrri 1 P Presv. Rešnja Kri 2 T Obiskov. Marije Device 3 S Jernej m., Leon II. p. 4 Č Urh škof, Berta dev. ) 5 P Ciril in Metod, slov. ap 6 S Izaija pr., Bogomila 7 N 4. poblnk., Klavdij 8 P Hadrijan mui. 9 T Peticija dev , Nikolaj 10 S Amalija, Felicita d. 11 Č Pij I. p., Olga kn. 12 P Mohor in Fortunat ® 13 S Marjeta dev., Anaklet 14 N 5. poblnk., Bonavent. 15 P Henrik II 16 T Karmelska M. božja 17 S Aleš spozn. 18 Č Katnil Lelilski 19 P Vincencij Pav. sp. 20 S Hieronim, Marjela ([ 21 N 6. poblnk., Prakseda 22 P Marija Magdalena 23 T Apolinarlj ak., muc. 24 S Kristina, Kunigunda 25 Č Jakob (Rado) ap. 26 P Ana, mati D. Marije 27 S Pantaleon ni.,Rudolt © 28 N 7. poblnk., Nazarij 29 P Marta dev., Feliks 30 T Abdon in Senen m. 31 S Ignacij Lojolski c. uč. Platišča Ronac Topolovo Sovodnja - Čela - Prosnld Ronac - Hlasta - Kodromac Oblica Atla - Bljača - Černlja Dan se skrajša za 49 minut 1 Č Vezi Petra ap. - 2 P Porcijunkula, Alionz ) 3 S Najdenje sv. Stefana m. 4 N 8. pobink., Dominik 5 P Marija Snežna 6 T Sikst II. papež 7 S Kajetan muč. 8 Č Erminij, Cirijak 9 P Fermij muč., Janez 10 S Lavrenc muč., Pavla (g) 11 N 9. pobink., Radegunda 12 P Klara dev., Hilarija 13 T Hipolit in Kasijan m. 14 S Alfred, Evzebij sp. 15 Č Marijino vnebovzetje 16 P Rok spozn. 17 S Rinaldo, Hijacint sp. 18 N 10. pobink., Helena C 19 P Hijacint so., Janez 20 T Bernard, Pij X. papež 21 S Ivana Š., Privat 22 Č Timotej šk., Br. Srce M. 23 P Filip Benicij sp. 24 S Jernej ap., Ptolomej 25 N 11. pobink., Ludvik & 26 P Aleksander, Cefirin p 27 T Genezij m., Jožef Kalas. 28 S Avguštin c. uč. 29 Č Obglav. Janeza K. 30 P Roza Iz Lime d. 31 S Rajmund (Rajko) sp. Lipa - Prosnid - Muzac Mersln - ViškorSa Gorenj lirnas - Gor. Trti D. Brnas - Dreka - Srednje Sv Lenart - Crnivrh - l.andar Brtsca - Oblica - Konalič -Gor jan j Čedad Kravar Hlasta - Dol. Brnas - Čjublc Platišča - Landar - Petjah -Podcerkev Trimun - Gor. Trbl Dan se skrajša 1 uro 24 minut 1 N 12. pobink., Egldlj ) 2 P Štefan pitpež 3 T Klelija dev., Evfemija 4 S Rozalija (Zalka) dev. 5 Č Lavrenc, Justinljan 6 P Umberl, Caharija pr. 7 S Regina dev., Marko 8 N 13. pobink., Roj. M. D. 9 P Joahim oče M. D. 10 T Nikolaj Tolentinski 11 S Prot in Hijacint m. 12 Č Ime Marijino, Ovidon 13 P Mavrilj šk., Notburga 14 S Povišanje sv. križa 15 N 15. pobink., Mar. 7 Žal. 16 P Eufemija dev. 17 T Elda dev., Lambert, (( 18 S Kvatre., Evstorgij 19 Č Januarij šk. 20 P Kvatre, Evstahij muč. 21 S Kvatre, Matej apostol 22 N 15. pobink., Mavriclj 23 P Lin L papež 24 T Mar. rešiteljica jetn. © 25 S Avrelija, Nikolaj šk. 26 Č Virgili) in., Ciprijan 27 P Kozina in Damijan 28 S Venceslav kr., Ljuba 29 N 16. pobink., Mihael n. 30 P Sofija vd. ) Kosca - Žabnlce Laze - Dol. Brnas - Njeme -Čenebla Brbeč Toplovo - Peknjé - Brezje -VlškoiSa - Laudar t T Remigli škof, Janez 2 S Angeli varuhi 3 Č Terezija Det. Jez. 4 P Frančišek Asiški sp. 5 S Placid in tov. m. 6 N 17. pobink., Brunon 7 P Roženvenska M. B. _ 8 T Brigita vd,, Pelaglja @ 9 S Donin mučenec 10 Č Frančišek Borgia sp. 11 P Oerman, Mater. M. b. 12 S Serafin, Maksimilijan 13 N 18. pobink., Edvard 14 P Kalist papež, Just 15 T Terezija d., Avrellja C 1(> S Oal m., Hedvika d. 17 Č Marjeta Marija Alakok 18 P Luka cvang., Julijan 19 S Peter Alkautarski sp. 20 N 19. pobink., Irena vd. 20 P Uršula in tov muč. _ 22 T Kontni.I ntuč., Donat © 23 S Severin škof 24 Č Rafael nadangel 25 P Krlšpin, Krlzant in Dar. 26 S Evarlst papež 27 N 20. pobink., Kristus kr. 28 P Simon in Juda ap. 29 T Hermcllnda vd. 30 S Saturnin muč. ) 31 Č Volbenk šk., Krištof Šemp. - Sv. Lenari - Prosnld Konac Črn/vrh Štoblank ■ l.andar 1 P Vsi Sveti 2 S Spomin vornih duš 3 N Zahvalna, Silvija dev. 4 P Karel Boromcjski c. u. 5 T Caharlja in Elizabeta 6 S Lenart škof 7 Č Ernest op., Janez G. (g) 8 P Osmina vseli svetih 9 S Orest muč., Teodor 10 N 22. poblnk., Andrej 11 P Martin šk. (Davorin) 12 T Renat muč., Martin 13 S Stanislav sp. 14 Č Klement šk., jozafat (T 15 P Leopold, sp., Albert 16 S Otmar op., Jedert 17 N 23. poblnk., Ambrož 18 P Odon, Gregorij čud 19 T Elizabeta kr. vd. 20 S Bellini] šk., Feliks 21 Č Darovanje Marije D. >T. 22 P Cecilija dev muč. 23 S Klemen (Milivoj), p. 24 N 24. poblnk., Janez 25 P Katarina dev. muč. 26 T Delfina, Silvester op. 27 S Virgillj šk., Maksim 28 Č Gregorij lil., Jakob 29 P Saturnin šk., muč. ) 30 S Andrej ap., juslina Sv Lenart - Prosntd - Ronac Čedad l.jesa Erbei - Strmica - Kravar -Ahten 1 N Advent, Marijan 2 P Bibijana dev. 3 T Frančišek Ksav. sp. 4 S Barbara devica 5 C Dalmat, Krispln 6 P Nikolaj (Miklavž) 7 S Ambrozij šk. ® 8 N Brezni, spoč. D. M. 9 P Sir šk., Peter Furje 10 T Melhiiad p. 11 S Damai papež 12 Č Amalija, Aleksander m. 13 P Lucija d m., Otilija 14 S Poinpej šk., Konrad (( 15 N 3. adv., Ahil ik. 16 P Adelajda vd., Evzebij 17 T Lazar škof sp. 18 S Kvatre, Gracljan škof. 19 Č Fausta vd. 20 P Kvatre, Makarij m. 21 S Kvatre, Tomaž ap. © 22 N 4. adv., Dimitrij m. 23 P Viktorija kr. 24 T S. več., Adam In Eva 25 S Božič, Rojstvo flosp. 26 Ò Štefan prvi muč. 27 P Janez Evangelist ap. 28 S Nedolžni otročiči 2» N David, Tomaž m. ) 30 P Evgenij šk., Liberi] 31 P Silvester p., Melanija Ofljan - Srienta - Jajnik Tipana - Oblica - Atla Kravar-Brca-Hlasta-Porčinj Utana Sovodnja - Kodromac [.andar - Čedad-Dol. MJersa N A S O Č A K Naj njegov deliri duh var j e na<$<> besedo, naiš rod in našo očetnjavo! »Trinkov koledar«, glas Slovenju, ki žive pod Italijo v dolinah Nediže, Karnahle, Tera in Rezije, želi vsem svojim bravcem, doma in po svetu, srečno in veselo novo Ijelo 1957. Hoditi se je v sarcu našega velikega domačinu nions. Ivana Trinka. ki je biu 60 Ijet profesor e videmskem seminarju, kanonik videmskega kapi lei ja, častni komorni tajnik sv. očeta pa-Peza, deželni deputat za čedajski in špjetarski °kraj, velik učenik, filozof, literat, pjesnik itd., Poznan po vsej Italiji in drugod po svetu. IS je-Uovo truplo počiva na Trčmunu, svoji rojstni x’asi; njegov duh pa živi med nami in po vsu-koljetnem koledarju nas spodbuja k ljubezni Ho tistega kosčiča zemlje, ki nam ga je Bog u. kritikove pesniške zapuščine MRTVEMU DETETU Cvetka razvija se kraj potoka, Skrbno napaja jo hladni val; Al nežna bliža do nje se roka, Nežno odnese jo 'z rosnih tal. Al ni te, dete enako roži, Oj, dele, mlado komaj dve let V ponočnem mraku krilatec božji Tako prenesel na uni svet ? Kakor dišava iz cvetne trate, Angelj povzdignil se je s teboj; K zvezdicam krila razvil je zlata. Kjer dom je njega, kjer dom bo tvoj. In zdaj svit rajski ti krasi lice, Po nebu letaš presrečen duh; Ne znaš, da mamka toči solzice, Na njene tožbe oj ti si gluli! -ss- Objavljena pesem »Mrtvemu detetu« je začetek daljše pesnitve I kitice , ki obsega dvanajst kitic. Ta pesem nam nudi tudi vpogled v pesnikovi» snovanje in kako je Trinko kot pevec zorel ob prijateljskih odnosih in ob slovstvenem mentorstvu Simona Gregorčiča. Dvoje prijateljskih duš — Trinko in Gregorčič se je, srečalo ob naši zapadni meji. Tesno pobratimstvo obeh vidcev je rodilo krasne sadove, žal, le malo časa. Dolga razprava bi se hotela, da bi vse to objasnili. V letošnjem Trinkovem Koledarju naj bo le par vrstic v spomin na oba, ki sta nam Slovencem v zamejstvu pred očmi kol moža, ki sta se svojim ljudem vsa razdala. Trinko je zapustil v svoji pesniški zapuščini več drobnih zvezkov v obliki osmerke, na navadnem črta* nem papirju. Sam jih je tudi z lepimi perorisbami okrasil. Eden teh zvezkov nosi na notranji strani naslov' »Mertvaške pesmi« in v cirilici napisano letnico 1881. V tem zvezku je tičal nesešit drugi zvezek z naslovom »Pesmice«, ki so iz leta 1888. Vse kaže, da so zbrani tukaj bolj osnutki. Na prvi strani je žal osti uka »G smerli dveletnega otroka N. N.« z datumom 27/4 1883. To je varianta zgoraj omenjenih kitic. Popravljene kitice so pa z običajno lepo Trinkovo | pisavo napisane v skupini desetih osmerk, kjer je m» vrhu napisal s svinčnikom: »Popravki so lastnoročni pesnika Gregorčiča.«. Te strani rokopisa je Trinko poslal v pregled in popravo Gregorčiču, ki je kar na njih 8 svojo značilno pisavo vnašal popravke. Te je Ivan frinko večinoma tudi vpošteval. Na koncu pesmi, katero objavlja letošnji Koledar, je Simon Gregorčič napisal to-le mnenje: »Začetek te pesmi — krasen! Jaz bi vso ^krajšal in jej dal drugačen konec, ki bi bil eneea duha se začetkom.a „ O. Gr.« Naznačil je z znakom /: naj bi se kot zaključena ^lota ohranile le prve štiri kitice. V prvo in tretjo kitico je pa vnesel popravke, da se verzi tako glasijo: 1. Cvetica razvija se kraj potoka Skrbljivo napaja jo hladni val A nežna bliža ilo nje se roka Odnese jo nežno z rosnih tal, 3. Kakor dišava iz cvetne trate Povzdignil se angelj je s teboj; Peruti le zvezdicam razvil je zlate, Kjer dom je njegu. ker dom bo tvoj. Predvsem je šlo Gregorčiču za blagoglasje in ritem. Druga in četrta kitica se mu je zdela popolna in ju 111 Popravljal. Kakor pri tej pesmi sta si pesnika izmenjavala | misli in popravke tudi pri drugih. Te so za nas dragocena literarna dediščina; saj je pesnik rastel oh pesniku.! Navajam te opazke pa tudi zato, da naši mladi razumniki v Beneški Sloveniji spoznajo, kako je Trinko kljub stoterim opravkom tudi svoje pesniško zvanje vzel za resen poklic, ki se mu je z vso srčno ljubeznijo posvetil in ga postavil v službo svojega ljudstva. r. /). ^-^Ijubezen do očetnjave Beneški Slovenci ljubijo neizmerno ono peščico zemlje, katero imenujemo: dom, domovina, očetnjava in »naša dežela«. Koderkoli hodi beneški Slovenec — on pride daleč po svetu — povsod hvali svojo »deželo«. Ponosen je na svoje gore, doline in vasi. Ta ljubezen in ponos nad »očetnjavo« pa ima tudi svoje zgodovinsko opravičene korenine. Vsak im» svoje večje ali manjše posestvo, velikih posestnikov ni. Kdor hoče živeti mora delati z lastnimi rokami. Obdelovanje je težavno; živin» ali traktor more pomagati le po malem v dolinah, kjer je polje ravno. V gorah pa gre vs» le na roke. Njive so sploh majhne; tu in tam jim je bilo treba izkopati kamenje in znesti Zemljo; kjer je strmo, so njive morali pod-zidati z velikim trudom in z veliko zamudo casa. Po nekod vidiš po strminah njivo, kakor lestvice velikanov in se vprašaš: Kakšni ljudje so bili ti, ki so napravili z rokami kaj takega? Pridelke in sploh vse, kar se mora nositi, prekašajo le na hrbtu. Zanimivo je na primer opazovati, kako nosijo, kadar je treba, dolge zelò težke tramove. Po šest, po osem, po dvajset jih gre pod hlod z ramenom in — haj-di, da Bog te vidi, kakor moreš in koder ti Je dano! V lakih težavah jim nikoli ne zmanjka humorja in večkrat se zakrohočejo na kako duhovito šalo, ko bi bilo najbolj na mestu stokanje in ječanje. Lenuhov je le malo; vsi se trudijo rado-V|djno, udano in skoraj veselo. Beneški Slovenec nikoli ne mara obdelovati tuje zemlje v najemu ali na polovico; nikoli ne bo kolon, rajši gre po svetu s trebuhom za kruhom. Vse t(| vpliva, da je človek navezan na svojo zemljo. 1’ake razmere so že od tisoč let nazaj. Beneška republika je znala izbrati to ljube-*(!n Beneških Slovencev v svojo korist. Ko so St‘ leta 1120, po razsulu patrijarhove oblasti, prostovoljno podvrgli, jim je pustila in še celò •"»trdila njih stare privilegije v javnem živ- ljenju in v cerkvi. Ona se ni prav nič vtikala v njih notranje razmere in dala jim je še celo novih svoboščin. Zato, kakor smo že pisali v prejšnjih koledarjih, ni zahtevala od njih nobenih davkov, ker je vedela, kako je ljudstvo občutljivo za vsako liro davka. Pustila jim je in ščitila administrativno in sodnijsko avtonomijo. In kje drugje so Slovenci uživali v tistih časih toliko predpravic, ki so bile tako zajamčene in tako spoštovane? Slovenec v Benečiji se je čutil pravega gospodarja na svoji zemlji, med tein ko so ostali Slovenci bili tlačeni od raznih tiranov, da so morali ves svoj ponos zgubiti. Beneška republika je dobro vedela, da mora živeti v slogi in miru z ljudmi ob sovražnih mejah, da si mora pridobiti njih srca in vdanost, da jo v najkritičnejših trenutkih ne zapuste in ne uskočijo v nasprotni tabor-Vedela je, da še precej velja pregovor: »ul)i bene, ibi patria« (kjer se dobro počutiš, tani je tvoja domovina), zato je poskrbela, da so se dobro počutili. S tako politiko si je pridobila zaupanje Beneških Slovencev in jim j*' mogla zaupali obrambo in varstvo severovzhodne meje republike. Oni so bili zvesti republiki edino le zaradi svojih koristi; zato, ker pod zaščito republike so mogli nemoteno vživati vse; človečanske, naravne in božje pravice. Če soj se vojskovali za republiko proti nemškim lev- dalcem, vojskovali so se obenem tudi za svojo lastno korist in položaj. Pa tudi republika ni bila tako pravična in velikodušna do njih, zalo ker so 'bili Slovenci, ampak zato, ker je bila brez skrbi za varnost svoje severnovzliodne meje. Italijanski pisatelji in časnikarji se pogo-stoma sklicujejo na zvestobo Slovencev do republike skozi 400 let, nikoli pa ne omenijo Vzrokov te zvestobe, ker s tem bi morali pri-poznuti, da politika beneške republike do Slovencev v svojem bistvu in po pojmovanju tistega časa je bila strpna in deloma pravična, l judstvo je pa gledalo na svojo korist in jo je takrat imelo zavarovano bolj v republiki kot v nemškem cesarstvu. Lojalnost do republike v Benetkah je torej izvirala iz koristi, ljub ezen do očetnjave pn iz krvi in iz dediščino °čelov. kilor lakote ni trpel, ne vč, kak n lačnemu kruli diši. k’ • vJ<-r žena klobuk nosi, mo/ slabo kosi. človeka brez senee. ^edoly.nosl in zgubljena ura, nazaj več ne pride nobena. '^o naši domačiji Pod Ivancom Na severnovzhodni strani furlanske ravnine se mogočno dviga gora Ivanac, iz katere se vživa krasen razgled nad vso Furlanijo do Tilmenta. Visoka je 1168 nad morjem in je zelo podobna sosednemu očaku Matajurju. Po položnih obronkih te lepe gore se svetijo številne vasice, v katerih se še današnji dan govori slovensko. O teh naših sorojakih nismo imeli prilike kaj pisati, kot smo v dosedanjih Koledarjih pisali o Slovencih nediških dolin in o Slovencih ob Karnahli. Zato hočemo letos bralce našega Koledarja seznaniti tudi z njimi. Gotovo je. da so se tudi oni naselili istočasno kot nediški in terski Slovenci z Longobardi v VI. in VII. stoletju kot mirni pastirji. Prišli so po starodavni hribovski poti, ki je peljala iz Furlanije čez Ivančevo sedlo (700 m) in čez Stol na Bovško in na Koroško. Niso spadali v območje Landarske Banke in zato niso uživali posebne avtonomije; njih gospodarske, so-cijalne in verske razmere so bile podobne onim v dolini Karnahte, o katerih smo pisali v na* Šem Koledarju za leto 1954. Vas Fojda (ital. Faedis) je bila za Slovence pod Ivancom to kar so bile Njeme (ital. Nitnis) za Slovence ob Karnahti ali Tercet (ital. Tarcento) za Slovence ob Teru. Vas Fojda je zelò stara; gotovo da je obstojala že pred letom 1000 po Kr. Nad vasjo se vidijo razvaline dveh gradov: Kukanj (Cucagna) na točki 375 m in malo pod «jim grad Cuk (Zucco). Gzornig piše, da so kukanjsiki grofi nemškega rodu krajnskih Auerspergov, katerim je patriarh Popon okoli leta 1020 dovolil, da se na Furlanskem naselé in si 'as Ertici' V Nediški dolini - Desno Merski in Matajur ondi sezidajo grad. Ustno izročilo trdi, da je bil začetnik te rodovine neki Tomaž Kukanja. Ti gospodje so imeli vedno glavno besedo v Fojdi in v okoliških vaseh, kjer so prebivali Slovenci. Fojda je tako postala središče Slovencev iz okolice. ^Tarne kronike r pripovedujejo.,. v Župnija v Fojdi Prvič so uradno imenuje župnija M.H. Vne-bovzele v Fojdi v znani »buli« papeža Celestina III. leta 102, a je gotovo, da je cerkev stala tam mnogo prej. Vse slovenske vasice pod Ivaneom so spadale pod fojdsko župnijo in fojdski župniki so morali znati slovensko ali pa imeli slovenskega vikarja; to pravico so bili ohranili do prve svetovne vojne. V lej zadevi so bili nepopustljivi in kadar jim jo je kdo kršil, so sc tudi pravdali za njo. Tako je leta 1502 v pravdi z graščaki dokazano, da pod župnijo Fojdo spadajo: Fojda, Ronkc, Podklap (ital. Canal di Grivò), Ravne (ital. Costapiana), Čenebola, Pedroza, Vile in Gradišče (Sv. Marija Magdalena). Slovenski verniki so dokazovali, da vsa dolina (Canal del Gravo) in naštete vasi v okolici govorijo slovensko in da je zato potrebno, da tudi župnik zna slovenski jezik. Nasprotna stranka pa je dokazovala, da Večina vernikov v Pojdi in Ronkab govori furlansko in da ni verjetno, da tudi večina slovenskih vernikov bi ne razumela italijanščine. Kakih 280 let pozneje je tedanji župnik v Pojdi podpisal sledečo izjavo: »Matična Cerkev je v vasi Fojdi, kjer vsi (tovore furlansko narečje, nasprotno pa, v vaseh « odklap (Canal di Grivò), Klabučanu (Clabos-tuna), Kavne (Costa piana), Gradišče (Gradi-*eutta), Čenebla (Canebola), Pedroza (Pedro-) in File (Costalunga) so Slovenci in govore Sl'oj jezik. Za njih duhovne potrebe pa skrbč nuvodni duhovniki in kaplani kooperalorji. ki jih spovedujejo in jim delijo sv. zakramente buli na smrtno uro, in prav tako jili v njih ('erkvali poučujejo krščanski nauk v njih slovenskem jeziku, pod nadzorstvom župnika in z,ipne Cerkve. To potrjujem ... v Fojdi, dne bk decembra 17110, podpisani »Vre G io. II. (■oniello, župnik cerkve M.II. v Fojdi in po-'1'uinic.a Slovenci spadajoči pod župnijo Fojda, so se zavedali duhovnih potrdi in tudi svojih pravic. Zahtevali so, da župnik v Fojdi zna slovensko ali pa da ima kaplana Slovenca. To so zahtevali dokler so spadali v fojdsko faro in tudi potem, ko 'so imeli lastne kaplane po vaseh. Te stare dolžnosti so se večkrat v zgodovini skušali otresti nekateri furlanski župniki, češ da tudi ondotni Slovenci razumejo dobro laški jezik. Slovenci pa so bili nepopustljivi in so se vedno pravdali pri cerkvenih oblasteh in tudi pri svetni pravici. To pravico so vzdržali do prve svetovne vojne in zato najdemo med župniki Fojde večkrat slovenske duhovnike tudi iz Istre in Dalmacije. Leta 1439 je hil župnik preč. Ivan iz Milj pri Trstu; 1448 Ivan iz Kopra; 1461 Lenart iz Trsta; 1475 Tomaž iz Šibenika; 1484 Miklavž iz Raguze; 1507 Andrej iz Kobarida; 1508 Simon iz Krka in leta 1509 zopet Andrej iz Kobarida; 1571 Ivan iz Zadra; Ivan Batistič iz Ažle itd. Zadnji slovenski župnik v Fojdi (od leta 1883 do 1897) je hil preč. Jožef Bernik iz Sv. Lenarta. Zadnji slovenski kaplan je liil preč. Ivan Petričič, sedaj kanonik v Čedadu. Ljudje so zahtevali v svojih eerkvah molitve, nauk in pridige v svojem jeziku. Kadar je hil v slovenski podružnici kak cerkveni shod, je moral župnik, ki sam ni znal slovensko, poslati tja sloven- skega kaplana. Župnik don Luigi Quargnassi (od lela 1897 do 1909) je hotel ra/,hiti to prastaro navado in zato je bil vedno sprt z verniki v Čeneboli in Podklapu. Pisec teh vrstic sc spominja kako so na »llendimnieo« v Cenebolj leta 1904, ko je med slovesno sveto mašo stopil župnik Quargnassi na prižnico in začel pridigali po furlansko, vsi verniki trumoma izstopili iz cerkve. Birma v Fojdi leta 1786 Na večer 23. maja 1789 je prišel v Fojdo videmski nadškof Nicolò Sagredo vršit pastoralno vizitacijo. Drugo jutro, po slovesni maši, Je bila birma. Po izpraševanju nauka, je začel 1'irmovati. Število Slovencev, ki so od blizu ln od daleč pripeljali svoje otroke k birmi je lùlo tako veliko, da je moral prekiniti birmo-Vanje in ga odložiti na popoldanske ure. Ob ''•irili popoldni' se je povrnil v farno cerkev, Ca naval slovenskih birmancev je bil tako velik, da so morali poklicali orožnike, da bi Vzdrževali red in tako je škof nadaljeval bir-*tto, ki se je končala »šele eno uro po noči«. Dokument i/, katerega smo povzeli to no-Qco, ponovno poudarja, da so bili birmanci Slovenci. To nam dokazuje, da leta 1789 šte- vilo Slovencev v okolici Fojde je bilo veliko, četudi je mogoče, da tam okoli ni bilo birme že več let in je zato tako naraslo število ne-birmanih. Pisali smo le o Slovencih pod lvan-coin, spadajočih pod fojdsko faro, torej ne o Slovencih iz Podrat, Podcerkve, Mazerol in drugih, sedaj pofurlanjenih Slovencih, spadajočih pod prestentsko in kampeljsko faro in o onih, ki so živeli pomešani s Furlani na ravnini. V zadnjih časih so bile pofurlanjene še nekatere vasice, ki spadajo pod podklapsko duliovnijo, v ostalih vaseh pa še govore svoj slovenski jezik. Slovenske podružnice V Fojdi so živeli pomešani Furlani in Slovenci. V matični cerkvi M.B. Vnebovzete so bile molitve in pridige le v laškem jeziku. S lem seveda Slovenci niso bili zadovoljni in zato so si že pred letom 1300 v središču Fojde sezidali lastno cerkev in pokopališče. Cerkev je bila posvečena okoli leta 1300 od škofa Petra Ivana iz Zadra in se še dandanes imenuje »Chiesa di S. Pietro degli Slavi«. Bila jc ; v gotskem slogu in je imela lep lesen oltar. Župnik je moral opravljati v tej cerkvi službo božjo večkrat na leto, posebno pa na kvatrne nedelje. Na pokopališču cerkve sv. l?elra so pokopavali mrliče iz vseh slovenskih vasi vse do prve svetovne vojne leta 1915. Da slovenski Verniki niso pozabili svojih mrtvih, nam priča dejstvo, da je bilo že v sedemnajstem stoletju v tej cerkvi 26 ustanovnih uiaš. Na prošnjo 72 slovenskih hišnih gospodarjev je bil z dekretom z dne 27. aprila 1742. lam postavljen tudi križev pot. Zvon na lini cerkve sv. Petra Slovenov (Chiesa di S. Piet ro degli Slavi) je oznanjal »sosednje«, ki so se shajale pod lipo pri cerkvi in tudi »sosednje« fojdskega županstva. Pod »lupo« cerkve sv. Petra so se sklepale najvažnejše pogodbe v starih časih in tudi Poroke. Dne 9. decembra 1319 je bila sklenjena neka poroka med »prostaki« (fra liberi), 'ned posestniki hi rekli mi. Dne 23. avgusta *323 sta v tej cerkvi grofa Odorik in Rihard Kukanja prodala za 5(1 mark gostilničarju Ga-*®gnanu iz Čedada Selišča pri Tolminu. Cerkev sv. Petra Slovenov je bila nekaka '"atična cerkev vseh Slovencev spadajočih pod *°jdsko župnijo in so jo upravljali ključarji '* slovenskih vasi. Sčasoma so sezidali tudi P°družnice Sv. Marije Magdalene v gozdu. Sv. leh-ne v Podklapu in Sv. Ivana Krstnika v (:,,neboli. 47 L s Cerkev sv. Marije Magdalene je bila gotovo prva cerkev sezidana v slovenski vasi in sicer v gozdu, nad strmino, visoko nad Gradiscami (Gradiscutta). Že leta 1366 je neki Pantaleon zapustil cerkvi dve »libri« olja; leta 1374 je Lupo (Volk) iz Pedroze zapustil osem denarjev; leta 1420 so ji zapustili Lucija, Miha in Matija iz Čenebole, štirideset denarjev. Zvon cerkve sv. Marije Magdalene nosi datum iz leta 1372. Tega znamenitega zvona niso mogli Avstrijci rekvirirati leta 1918, ker ga je župnik iz Fojde pravočasno skril. Ta cerkev je bila skozi dve slo let bogata, ker so bodili tjà gor na božjo pot romarji tudi iz Furlanije. Leta 1500 pa je že opisana kol uboga in od tega lela se ni več v njej vršila služba božja. Cerkev sv. Helene v Podklapu Dostop do cerkve sv. Marije Magdalene j*' bil prenaporen; zato so si lela 1470, vasi Pod' klap, Kavne, Gradišča, Grmovsčiča, Pedroza i J' j Vile sezidale nad Podklapom zelò lepo cer kvico, posvečeno sv. Heleni. Posvečena je bib1 dne 23. maja 1473. Na isti dan, ob navzočnosti škofa, župnika iz Fojde, Brigo iz Klnbučane in Blaža iz Vilj, moža županstva in mož iz Podklapa, so bile določene dolžnosti župnika do nove cerkve; in sicer, da l>o dolžan priti maševat po enkrat na mesec in dolžnosti županstva. ki bo moralo skrbeli na svoje stroške za plačo župniku, za potrebno upravo in razsvetljavo cerkve. K sklenjeni pogodbi je škof doložil: »tri odpustke za cerkev sv. Helene v Podklapu, spadajočo pod fojdsko faro. posvečeno na prvo nedeljo po prazniku sv. Helene, nieseca maja, leta 1473, ob enem z oltarjem sv. Jakobu, sv. Mariina in sv. Helene, z odpustkom 40 dni na obletnico posvečenja, na praznik sv. Marije Magdalene in na praznik vseh svetnikov.« Ferkov sv. Helene se je obranila v dobrem “tanu do današnjega dne in je ena najlepšib cerkvic iz tiste dobe. Tudi prvotni zvon se je °hranil. Fojdski župnik je v prvi svetovni v°jni podkupil avstrijske vojake, da so ga Pustili, za 2(10 kron, steklenico vina in nekoliko moke. ( erkev sv. Petra v Fojdi, sv. Marije Magdalene v Gozdu (na Hupali) in sv. Helene v ^odklapu so bile skupna last slovenskih vasi h'jdske fare in, četudi so imele vsaka svojo Premoženje, uprava je bila skupna in to je trajalo do prve svetovne vojne. Cerkvica sv. Helene v Podklapu pri Fojdi } isšf Nova cerkev v Podklapu Ko je prebivalstvo v Podklapu narastlo, je cerkev sv. Helene postala premajhna in so inorali misliti na novo cerkev. Na pobudo in s pomočjo slovenskega kaplana v Fojdi, preč. Ivana Petričiča, (sedaj kanonika v Čedadu), je bila z veliko požrtvovalnostjo prebivalstva dozidana niže doli v vasi Podklapom velika 'n lepa cerkev M. Ll. Takratni fojdski župnik Je takoj poslal tudi laškega kaplana. Od le dobe je cerkev sv. Petra Slovenov v Fojdi zgu-I* il a vsako važnost. Le mrliče so še nosili na Pokopališče cerkve sv. Petra iz vasi Podklapa. 1‘edroze, Vil še nekoliko let po prvi svetovni yojni, dokler niso sezidali velikega občinskega Pokopališča. Ob teli priložnostih so bile tudi 'Oaše zadušnice v cerkvi sv. Petra. Pozneje so l'orkvene oblasti odcepile vasi Pedrozo in Vile °d fojdske župnije in jih priključile Podccr-ki ni daleč od omenjenih vasi. Ljudje iz edroze so se nekoliko časa upirali temu u-krepu, vendar so se polagoma pomirili. Tako J® matična cerkev sv. Petra Slovenov v Fojdi "stalu le lep spomenik vere Slovencev pod *lv«ncom. Vas Cenebola je visoko pod Ivancom, okolij dve uri lioje iz Fojde. Leta 1400 je imela komaj 100 duš. Po pričevanju treh oseb »/el« 1604 hiše v Ceneboli so bile pokrite S stoino . . . in ljudje so živeli z velikim t rudo ni s kuhanjem opija.a Leta 1670 je bilo v Čeneboli 380 duš. P<’ prvi vojni jih je bilo okoli 600. Ko to pišem« jih ni več kot 350. Ne ve se natanko katerega leta je bila se'! zidana prva cerkev v Ceneboli. Znano je, du dne 2. septembra 1453 sta bila posvečena < 1 vi* oltarja »v cerkvi sv. Ivana Krstnika v Cene' boli«, kar da misliti, da je bila istočasno po-svečena tudi cerkev. Ta prva cerkev ji' bila podrta leta 1737, k<‘( je bila premajhna in v slabem stanu. Sto h'1 pozneje je bila podrta tudi nova cerkev, ke( je vsled prevelike vlage razpadala. Sezidan5 je bila nova in večja, ki je bila posvečen5 dne 6. oktobra 1871. Po drugi svetovni vojn1 so tudi to podrli zaradi vlage, kakor že prej-4' nji dve. V Čeneboli namreč piha p oseb n5 burja, ki močno nameta ko dežuje. Sedaj dajo tam veliko in lepo cerkev. Cerkev sv. Ivana v Čeneboli je bila last Cenebole in za njò so morali skrbeti saino Ondotni prebivalci. Za nje je bil določen tudi poseben duhovnik, seveda Slovenec, ki je skozi tri sto let prebival v Fojdi, večinoma pri grofih, kot učitelj in je hodil v Čenebolo le ob Nedeljah. Leta 1596 je čenebolski župan pričal Patriarhovemu delegatu Missju, da vhodi gor Pri maši v Landarski jami maševat in previdavat mlad in zelò skrben duhovnik, in ne kakor prejšnji, ki je bil star.a Leta 1762 je bilo Čenobovcem dovoljeno postaviti tudi krstni kamen in hraniti sv. olje. Leta 1670 so jim dovolili, da smejo držati v lastni vasi svojega duhovnika in od takrat jim je bilo dovoljeno tudi Najsvetejše. Že od vsega začetka so imeli tudi pokopališče okoli cerkve in niso več nosili mrličev v slovensko pokopa- ; lišče pri sv. Petru v Fojdi. Ohranili pa so skupne pravice do iste cerkve. Tudi ena sama beseda ubije ciovoku. Pridno delo tvojih roik, požcgna dobri Bog. Kdor očeta potisne do praga, njega bodo otroci potisnili čez prag. Pametni otroci so največja bogatija staršev. Dva ključa človek ima: molitev mu nebesa odpn‘> kletev pa pekel. Denar se lnliko povrne, dobro ime nikoli al pa težk»' j Ne pravi kaj znaš, ampak pokaži. Kdor ubogim daje, Bogii poso j,uje. Brez Boga, ni sreče doma. Sedem let moraš na enem kraju ostali, če hočeš lj"1*1 dobro spoznati. 1 asi ljudje Evgen Blankin Med naše velike može štejemo tudi župnika Evgena Blankina. Umrl je že leta 1921, a njegova dela in Ustanove niso umrle in so najlepši spomenik tega znamenitega h enešk o-slovenskega duhovnika. Rodil se je dne 7. marca 1863 v Bijačah, nb vznožju Landarske jame. Ljudske šole je dovršil v Tarčetu in Čedadu; gimnazijo, licej te bogoslovje pa v videmskem semenišču in je ttel prvo mašo v cerkvi sv. Silvestra v Landarju leta 1886. Poslan je bil kol kaplan v faro Gorjane (Montenars), na skrajnem delu Beneške Slo-Venije, pod katero je spadalo več slovenskih vasic. Mladi in nadarjeni kaplan se ni izkazal tenio dobrega dušnega pastirja, ampak je ta-°j posvetil svojo delavnost tudi gospodarsko-8°eialnim problemom. Gospodarsko zaostalo in * davki preobremenjeno ljudstvo se mu je >lilo. 7, živahno propagando med poljedelci J,‘ hotel doseči, da hi se, lotili modernejšega 'delovanja polja. Bil je navdušen zagovornik metode »Solari«, oziroma kroženja pridelkov z žitom in uporabe umetnih gnojil. Vendar ni posvetil pozornosti samo svoji zemlji, ampak ludi vsej Furlaniji in Italiji. V ta namen je napisal tudi knjigo »Poljedelski sistem »Solanu in agrarno vprašanje javnega in kmečkega gospodarstva v Italiji«. Ta knjiga mu je pridobila velik ugled in mu je zadobila imenovanje za člana videmske zna-nostne akademije. Drugo njegovo podrobnejše delo je bilo »Agrarna posest v Furlaniji in socialne potrebe furlanskih poljedelceva. Preč. Evgen Blankin je bil velik človekoljub, ki se ni brigal za svoje osebne koristi, ampak se je vsega posvetil drugim, posebno pa svoji rodni zemlji, ki jo je nad vse ljubil in katere se ni nikoli bal zagovarjati. Zaradi svoje izredne zmožnosti in ljubezni do bližnjega, so ga predstojniki imenovali za rektorja sirotišnice »Tomadini« v Vidmu. Temu važnemu zavodu je skozi 10 let posvetil vse svoje sile in še danes ga smatrajo za velikega moralnega in materialnega dobrotnika- Leta 1809 je bil od bišnili gospodarjev itf' voljen za župnika velike videmske župnij'' sv. Jurija. Cerkev sv. Jurija je bila zidana žc pred letom 1303 in ta župnija je skozi in skozi veljala za župnijo revežev, ker so v nje okvirj" j prebivali le delavci in kmetje. Meščani so jiI* zaničevalno imenovali »Crotars«, t. j. Žabarji župnik Blankin se je trudil na vso moč po ttiagati revnemu ljudstvu na verskem in so cialnem polju. Na socialnem polju med nje gova najvažnejša dela spada predvsem ustano vitev »Ženske obrtne solen. S to ustanovo j« hotel pritegniti iz ulice brezposelne in jim nu diti praktično izobrazbo, da bi postale pridne Evgen Blankin In dobre gospodinje, ki bi znale upravljati svoj dom in družino. V tistem času je bila ta edina šola te vrste in se je pokazala velikega socialnega pomena za žensko vzgojo. On sam jo je vodil in se trudil, da bi jo vzdržal pri življenju. Ta šola je danes zelo cvetoča in nosi njegovo ime. Poleg obrtne, je vzraslo pozneje tudi velevažno nadškofijsko žensko učiteljišče in še nedeljsko zabavišče za žensko in moško mladino. Istočasno je ustanovil za izobražence »Krožek sv. Mohorja«, in za revno ljudstvo »Ljudsko tajništvo« (sekretarjat ) in kot njega predsednik se je boril za pravice revnega ljudstva. To naporno delo mu je skrajšalo življenje in je umrl v svojem 58. letu, dne 11. marca 1921. Evgen Blankin je ljubil svojo rodno zemljo in svoje sorojake, katerim je skušal na vse načine pomagati. S tem namenom je posvetil rodni Beneški Sloveniji tudi knjigo »Slavija«-v kateri je razpravljal o raznih problemih ekonomskega, socialnega in narodnostnega značaja. Najprej govori v njej o zemljepisni obli' kovitosti dežele, potem pa kritizira italijansko vlado, ki ne stori ničesar za olajšanje potreb njenega ljudstva in namesto tega rajši preganja duhovnike, ki opravljajo verske, obrede i'1 pridigajo po slovensko samo zato, da jih ljudje lahko razumejo. Dobesedno pravi takole: »So nekateri ljudje, ki od časa do časa dvignejo alarm proti nekemu fanatičnemu panslavizmu v okrožju Sv. Petra; trudijo se, da ki odpravili ta jezik na italijanski meji, delajo načrte in ustanavljajo zavode ter rovarijo proti duhovnikom, ki učijo krščanski nauk in pridigajo po slovensko samo zalo,, da jih ljudje lahko razumejo. Če protestirajo iz političnih razlogov se mi zdi, da govore ne da bi Poznali deželo in navade njenih prebivalcev, ki se trudijo, da bi si priskrbeli košček kruha in se morajo pritoževati zaradi težkih davkov *n številnih drugih vzrokov naraščajoče splošne bede.« Po teh besedah navaja številke in s posebnim razpredelnikom prikaže nesorazmerno razdelitev davkov z ozirom na zemljo in na njeno Posestnike. Na to prikazuje potrebo, da je treba imenovati posebnega deželnega zastopnika in kritizira italijansko vlado, ki ne drži Svojih obljub. Dalje dokazuje potrebo po u-^anavljanju mlekarn in župnijskih odborov, ki naj hi poživeli zadružni duh, s pomočjo katerega hi se rešili iz krempljev oderuhov, kako hi lahko organizirali mlekarne, kmečko Posojilnico in zadruge, ki bi trgovale s furiando ravnino. Takole zaključuje: »Ko/er/ bo ['■'H župnik, kaplan ali drugi človek, ki bo •ne/ zaslugo, da bo prvi prebil led?« Ko potem govotri o Slovencih, ki so zelo gostoljubni, pripravljeni pomagati svojemu bližnjemu in verni, je Evgen lilankin prepričan, tla bo lahko izvedel vse to, če bo apeliral na vzajemno silo tega ljudstva. Z gorečo besedo se obrača k poštenim ljudem in duhovnikom, ki naj bi odprli pot k novi ekonom-sko-socialni dobi v Beneški Sloveniji, da bi si naš narod lahko, tudi brez vladne pomoči, mogel pridobiti pogoje za boljše življenje. rl o lepo monografijo o »Slaviji« je Blankin posvetil svojemu prijatelju Ivanu Gujonu na dan, ko je pel svojo prvo mašo. Na notranji strani, je zapisal v slovenščini naslednje posvetilo: »Dne 4. avgustu 1901 — Prijatelju Ivanu Gu-ionu na veseli tlan prve njegove svete maše (la tretji natis knjižice a clragi nam slovenski domovini v znak srčne prijaznosti in v spodbudo k uspešnemu delovanju v vinogradu božjem. poklanjajo pisatelj in drugi prijatelji )«■ O problemih, ki jih obravnava v tem delu, je razpravljal tudi v svojih drugih študijah. Znane so njegove »Konference o zadružnih mlekarnah«, in njegovi »Zapiski o izseljevanju v bližnje cesarstvo«. Zelo se je brigal za izseljence zlasti za one v Avstriji, ker je smatral, da so zapuščeni, brez obrambe in da st' z njimi slabo postopa. Vršil je učinkovito propagando in zahteval od vlade, da bi se zani- mala za življenje teli izseljencev in se zanje pobrigala. Našim ljudem je bil pravi oče. Pred vratini njegovega urada v sirotišču »To-madini« in pred župnijskim uradom sv. Jurija v Vidmu, si našel vedno ljudi iz nediških dolin, ki so pri njem iskali zaščite in pomoči. Preč. Blankin jih je spremljal po raznih uradih in mnogokrat jim je plačal kosilo in tudi vožnjo domov. Teinu gorečemu namestniku božjemu in velikemu rodoljubu — večni snomin! B Prof, Bruno Gujon Pokojni prof. Bruno Gujon spada med naše Velike može, na katere ne smemo pozabili. Bodil se je v Sv. Petru eh Nediži leta 1865, dovršil je ljudsko šolo v domači vasi in v Čedadu, gimnazijo in licej v Vidmu, univerzo v ^lilanu, pod vodstvom velikega furlanskega '•čenjaka Graziadia Izaija Ascolija. Ta je odkril v mladem Slovencu izredne talente, ga je ''zljubil in vzpodbudil k poglobitvi na literar-11 eni in znanstvenem polju. Posvetil se je poučevanju na srednjih šolali 'tl istočasno se je začel udejstvovati na literarnem polju in pozneje tudi na zgodovinskem znanstvenem. Profesor Bruno Gujon Zavedal se je, da je Slovenec, vzljubil j*' jezik svojih dedov in se ga je brez učiteljev temeljito naučil. Sreč je bolelo mladega profesorja, ko j1’ spoznal, kako malo se latinski svet zanima | slovanskega in si je nadejal nalogo posredo* valca med latinsko in slovansko kulturo. Zi'" čel je s tem, da je leta 1901, ko je bil pretesen- na gimnaziji »Parini« v Milanu, objavil pri založništvu »Hoepli« tako potrebno slovnico slovenskega jezika z malim slovarčkom (Grammatica della lingua slovena). Ta je bila edina slovnica slovenskega jezika v Italiji, ki je doživela več izdaj in je mlademu doktorju pripravila sloves na jezikovnem polju. Za to delo mu je takratna italijanska kraljica Helena Črnogorska poslala pohvalno pismo. Podoben uspeh je imela med izdajami Hoepli leta 1919 njegova bolj obsežna »Teorično praktična slovnica srbskega jezika (Grammatica teorica pratica della lingua serba). Gospod profesor je bil tako ponižen in skromen, da se je izogibal vsakega javnega nastopa, lakò da so ga nekateri smatrali za ljudo->Hržiieža. Delal je na tihem in se je zanimal *a vse kar je bilo v zvezi z njegovim narodom. Med počitnicami si ni privoščil odmora. Urez ozirov na žrtve in stroške, je nevtrudno brskal Po katastralnih uradih, knjižnicah in tudi di-r'“klno med ljudstvom iz ustnega izročila nabita! gradivo za študije o slovenskem in slovanskem svetu. Postal je pobudnik tistega slavističnega študija, ki je dotod bil nepoznan v daliji. Že omenjeni furlanski glotolog Ascoli (ta je predlagal za profesorja srbskega jezika !’> kulture na »Istituto Orientale« v Neaplju istočasno za profesorja italijanskega jezika 1,1 kulture na beograjski univerzi, da bi mogel laže vplivati na kulturno sodelovanje z bližnjimi balkanskimi narodi. V letih 1904-1905 je imel vrsto lekcij o slovanskem slovstvu na »R. Accademia scientifico-letteraria« v Milanu o zgodovinskem izvoru in značaju jugoslovanskih narodnih pesmi, /last* v Beneški Sloveniji. Da bi pojasnil številne nejasne točke glede izvora in prihoda teh Slovanov v Beneško Slovenijo, je nameraval Gujon dokazati z imenoslovnim raziskovanjem na ozemlju med 'le-rom in Sočo (Indagini toponomastiche Ira il Torre e l’Isonzo). To obsežno delo je bilo objavljeno več let pozneje v »Annali dellTsti' luto Orientale di Napoli«, Vol. VI0, 1933. Že prej je bila objavljena njegova razpravi* o slovenskem elementu v imenoslovju Julijske Krajine ( Sull’elemento slavo nella toponomastica della Venezia Giulia, Vol. IV0, »SluJ* glottologici italiani«). Posebno se Gujon zavzc* ma za te študije v svoji knjigi o slovenski!* naselbinah v Italiji (Le colonie slave in Italia' Palermo 1907). Njegova raziskovanja niso bil® omejena samo na severno Italijo, ampak m*!1 na južno, kjer so se pojavile slovanske nas<“J' bine v poznejših dobah. Tudi tam je posvet* svoja raziskovanja imenoslovju, zlasti pri al' banskih naselbinah v Kalabriji o katerih J' izšla obširna razprava »L’elemento slavo n' l’Albanese della Calabria citeriore - (Studi glottologici italiani - Palermo 1907). Ni mogoče zasledili vseh literarnih in znanstvenih del našega velikega rojaka, ki je molče strastno zbiral in študiral gradivo, ki je služilo njegovemu častivrednemu namenu. Bil je velik idealist, a žal, živel je v časih, ko je v Italiji bil nacionalizem na vrhuncu in vsak, ki se je Zanimal za druge narode, četudi samò na literarnem in znanstvenem polju, je bil osumljen in oviran. Zato je Gujon delal brez brupa. Vsekakor prof. Bruno Gujon spada med naše veliki* može, ponos naše zaničevane dežele, vreden, da se ohrani njegov spomin tudi v našem skromnem Koledarju! Stjefova nona Stiefova »ta stara matu, je ta narbuj stara ^(>na v Črnemvrhu. Rodila se je že pod cesar-jem Franc - Jožefom, ima ejelih 95 1 jet. Še-lč b'può čuje, vidi, hodi k sveti maši in, de ti 'nladi morejo na djelo, tadorna opravja sama Vse hišne djela. Jana šele čisto pamet in vam Ziia vse natanko povjedal kakuò se je živjelo v Črnemvrhu pred osemdeset imi Ijeti. Za živež "jè bilo druzga ku »plenla«, »pogačau-močnik, krompir, »bižna«, mljeko, ser in skuta. Le če je biu kaduo mocnuò bolàn so mu šli »dol v daželo« po »hljebac«; drug nje pokusu kruha V Crnemvrhu al pa samuò na senjan in na praznik Sv. Štandreza. Nobedan njè poznù tenčas rajža, pašte in kafeta. Tudi obljeke in oblitela njeso kupoval’ —' vse so pardjelal tadorna. Fo njivah so sejtfl »Konopjč« in domače vune (volne) jim njc mankalo. Fri vsaki hiši so im jel i »Alije«' »'I kaio«, vrotnò in drugo posodo. Tadorna s(' tkali rjuhe, srajee in vsako drugo platno; pL” tli so iz vune mudante, j op ine in hlače. F° ljete so venčpart hodili bosi, za zimo so imjeli posebne vunaste nogavice »(koce)« z podplati iz ušnje. V Čedadu so kupil le samuò »bar-gčške«, jopo in caruje (čevlje) venčpart le kadar so se ženili. Tudi klabuke so sami runah »1 pa so jih stuorli naresl v Čedadu iz domače Vune. Klabuki so bili podobni tistim, ki jih šele nosjo laški duhovniki, in so jih nucali za ®once, za daž in za mraz. Takrat nje bilo še lahrèn (dežnikov); kadar je su daž so se ogrnili z ovčjo kožo, al Pa z dno sorto kapotom, ki so ga sami spletli 'z lipovega »ličja« (oluba). Redili so vse puno svine. Gor po Uoglu, tje na Ravnah, tje po Celali je vse mrgoljelo od kozè, ucè in krav Po Ijcte. Puobje in možje so se spenjal tje po eelab za vsakim snopàm trave al listja in susil s* zimò. Po ljete so gonil’ žvino tudi na platine, venčpart na Mijo. Tudi nona Štjefova je preživjela vse poletja nje mladuosti tje na Miji, in vam vje Povjedat, kulku je tam se prctrudila, posebno *adar je zmankala voda v »počalib« in jo je littoria na harbatu nosit od deleč, po starmih '•«dal, za lulku žvine. Kidku strabi je prestala «tadur je cula »tulil« lačne vukuove al kadar ^kratic ponoč so ji vozili po bost ali žvino. ,'dku rožarju je zmolila, da je držala deleč 'isto hudobe! Kulku krat se je parporočila Materi božji na Starigori, da obvarje njo in nje žvinco! Ser, skuto, vino, teleta, jareta in kozliče so nosili prodajat v Čedad, v košu al na krošnjah. Takrat so bii le zlati in srebarni sudje: »napni j oni«, »genove« in goldinari. Ponueal so jih le kar je bilo potrjebno za kupit sjerak. sii (sol) in za plačat »danke«, kar je ostalo s" skranili v posebno hlačo. Ljudje so bli špa-rovni in nekateri so imjeli paršparanih pun" i hlačo »zlatih napnljonu«. Takrat v Črnemvrhu nje bilo studenceu: »Štermou« so zajemal’ dažovno nodo, ki se je stekla dol z slrjehe. Kadar nje bilo na duzi"1 dazà in v stermih je zmankala uodii, so muori1 hodit po njò z bariglanii gor pod Ivanac. Žvin" so gonil pojit deleč dol na Budrin. V Črnemvrhu nje bilo ne ejerkve ne In'1' lofa: k maš’ in k dotrin’ so hodil’ tjè k Sveten'11 Standrežu: kadar je kaisan unirò so z trta1"1 parvezal’ kaselo za »staže« (poleno) an, da" tasprjet le drug tazat, so ga nesli k Sv. Sta"' drežu; ljudje so po pot pjeli »dje silo«, 'li dušo renkega. Nje bilo suole dol do Tarceta in Čedada ' n obed ni vas, brat’ pa so znal’ po slovensk' skor vsi, kier jih je učiu »renik Gospuo'j'1 (duh. Anton Podrjeka) gor na katekiziin gor na mašne bukva; pisat pa nje znù sk"J Oobedan. Ljudje so bili zdravi, in če prù jih *ije zviu »madròn«, al jih njeso zastakàle »ponte« (pljučnice), so umarli vsi od starosti. Le kadar je zaljezu v vas »mačjuh« je bilo huduò: takrat jih je pomrlo vse puno. Takrat lijeso hodil’ djelat po svjete, saj ttobednemu nje mankalo djela tadorna in tudi sjera in pulente je bilo za vse tadorna. Se za sudala njeso tjel’ hodit’ in beriči so jih muorli lovit’ gor po hostali. Vsi mozjè so imjel duge brade, lakuò de «dol na dažel« so jih poznali, de so gor * Crnemvrhà. Pa tudi brumni in vjerni so hli ljudje takrat. Nobednemu se nje tragaio iti po dazu an l'o snjegu k sv. maši in k spuovedi k Sv. Slan-drežu. Po vsili hišah so molil’ zvičer sv. rožar oh nedejah tudi zjutra. Tudi to pot grede 8,1 molili. Takrat je bilo puno »strahu božjega« v’ Lrnemvrhu! Tudi kletvine njeso poznal; ka-^*r kajšan je biu huduò jezau, je klicu strelo »sajeto«, de naj ga »ne ubije« al pa je poklicu devetindevetdeset hudičeu, de naj ga ne-?cjo: nikul pa nje spomeniu Boga tu kletvinah. "rplenje, djčlo in pridnost je Gospud Buog, "‘•iuno poplačil. Nona je bila iz stare Špela-^ °ve hiše in je paršla za nevjesto dol Stie-"v'm, kadar je imjela 17 Ijot. Bila je njimar ' av a in vesela, njimar na djelu in, lode ki je hodila, je po pot molila. Učakala je celarti rod; ima nevuodu že vič ku ijet. Jih ima dol po »daželi« dol po Italij, l a ni v Francij in tadorna, tulku de hi vsi paršu dainti. Štjefova hiša hi jih ne daržala; za dno mikano vas jih je, in vsi imajo radi »naso nono«. Narhnj pa je vesela, de trije nje ne-vuodi so famoštri. Ne more še pozabit’, kakuo je bilo lepilo, kadar nje nevuodi so pjeli novo mašo, kadar pri Štjefovih so bile »ojceta« treh novomašnikou. Pomagala je zidat to parvo ejerku, turàn-faruž; učakala je, de Črnemvrhu je poslal' fara. Učakala je luč letriko, akvedot (vodovod)-malin na letriko, teleferiko, šuolo in druge reči, o katerih še sanjala nje, kadar je bili mlada. Kruha do sitega, rajža, pašte, vin"' zdravja in drugih dobruot, hvala Bogù, ji inanka. Narhuj pa je vesela, de v nje nevuodi-po vsem svjeta raztreseni, se imajo vsi rado vsi se jubjo in de vsi imajo radi njih »/o sluT° malia! Le za adnò je žalostna: de Črnovršani nje*® vič lakuò hrumni, kakor par starim. Ne-le 'i“' limò, de ne moljo radi kakor so molili nji'1 li stari, ampak dostkrat se jih čuje še gospuoo® Boga preklinjat. Takrat si- stara nona pri"'1 za glavo in djč: »Muoj Buog. kam srno paršli'1', in moli, de »Buog jim razsvjeti pamet«. I"*'1 videt, kakuò po oštarijah zapravljajo in se pjanjo, ji sarcè trga in pravi: »Je štrafinga božja, de v Črnem vrhu ne-le, de njemajo vič puno hlačo »napuljonu«, ampak tako mizerjo, de muorjo po svjelu s trebuhom za kruhom. Ki če reč, kadar zmanka strali božji!« Zatuò onà njimar uči otročiče: »Bodila brumni, in če četa bit’ srečni, imejta njimar Boga pred očmi: vsakega, ki srečata po pot’, pozdravtega z »Hvaljen bodi Jezus Kristus in Marija!« — »Buog daj dobro jutro!« — »Buog daj dober dan!« — »Buog daj dober vičer!« — »Buog daj srečno pot!« in lakuò naprej. Kadar greš mimo človjeka, ki djela, reci: »Buog daj srečo!« — Kadar omeniš kakega tega ren-bega reci: »Buog mu se usmili čez dušo!« in •akuò naprej. Kadar čuješ Bogii preklinjat pa reei ; »Buog ti razsvjetli pamet!« Naši ti stari imjeli njimar božje ime na jeziku in zatuò ,so bli brumni in tudi srečni, kier vse pride le °d Boga. Buog daj naši stari noni učakat še le peti r°d in živjct do 100 1 jel ! J* asi ljudje po svetu Sarcé se targa človjeku, ko vidi kakuò v njimar večjem številu naši ljudje zapuščajo našo ljubljeno daželico in hodjo na vse kraje svetà iskat djela in zaslužka. »Sila kola lomi«, pravi pregovor, in kier doma nje zadosti kruli« in denarja za danke, ga se muore iskat’ dr lift jed. Vsaki naš emigrant le z težkim sarcam in z suzami v očeh zapusti tisto majhano guorsko liise’o, v kateri se je rodiu in v kateri je pre-živeu svoje otročje Ijeta. V Francij, v Avstraliji v Belgij, v Kanadi, povsod kjer se znajde jo ima njimar pred očmi. Vse, kar ga spominja na hišo svojih staršu, na domačo vas, na naše preljepe doline, ga veseli. Nje čuda toda, de naši emigranti teàkuò čakajo kadit jim pride naš Koledar in ga vsako Ijeto sprimejo kakor velikega prijatelja, v katerim vidjo, kakor v špjeglu lice svoje dežele. V njim vidjo naše zelene doline pod Matajurom in Ivancem; it® njega slišjo glas našega ljepega jezika, ki jim govori o njih starili očetih, jih spominja na Boga, na Ijubezan do svojih staršu, na pametno in pošteno življenje itd. Vernò, kakuò radi nas' ^migranti berejo naš Koledar in ga ponujajo 'n posodjo še prijateljem iz naših dolin. Nekateri so noni pisali, da imajo shranjene vse ^aše Koledarje že od ljeta 1953, in kadar jim 1 je dug cajt, al kadar jih prime kajšna žalost 'n se čujejo saini, vzamejo v roke kajšan naš Koledar in se jim zdi, de se pogovarjajo z 'vjestiin prjateljem. Današni dan je na taužin-*e naših ljudi po svetu, v Belgiji jih je sigurno yič ku 2000, razstresenih po vsih kantonih tega logatega kral justva. Teh naših ljudi, ki so naše karvč, ki so naši parjatelj, naš Koledar ne s,njé pozabit’. Naši djelovci v Belgiji V Belgij je narlažč zadohit' djelo in so do->re plače, pa vsedno se ne upamo parporočeval ^«siiu ljudem, de naj grejo tjč in tistim, ki so y tam, iz ljubezni do njih, jim priporočamo, e če morejo najti djelo drugje, naj se preložjo Pfjet’ ki morejo. Svejede, mislimo na vse tiste, inuorejo djelat v minah, pod zemjò; tisti, djelajo zuna min, so rjes srečni, de so v ^*dgij, četud’ ujemajo takuò velikili plač ka-"r tisti v minah. Zaki ne priporočavamo d jela V minah? v V lanskem Koledarju (1956) smo zapisali ^«o o strašni »minatorski holjezni« ali sili- L kozi, kateri so podvarženi vsi tisti, ki djelaj® v minjerah karbona ali uogja. Tisti, ki so prebrali kar je bilo tam pisano, že zastopjo zakì takuò pišemo; tisti pa, ki njeso prebral»; kar je bilo lam pisano, naj najdejo non lansk» Koledar in naj preberejo. Človek je pametna stvar, in bi muoru vjedat’, da zdravje je zanj narvenč bogatija. Tist’ človek, ki se pusti za* pejat’ od velike plače na škodo svojega zdravja in z nevarnostjo za svoje življenje, njé parne' lan. Kaj ti bo pomagalo, če boš daržir tardo® z djclom v minjeri 2-3-5 ljet, če potlč ga bo" muoru pustit' bolan, brez trošta za ozdravit in ne boš vič za nobedno djelo, ne domi» »»l po svjete? Če boš muoru vse žiljenje larpj»'1 in njimar nueait’ zdraunike in medežine potlč še umrjet pred eajtam? In, čerauno pr*' deš do kajšnega penzjona, kaj ti bo poma? penzjon, če ga ne boš mogii dugo uživat’? Od tistega dneva, ko si začeu djelat v n»1' nah, črni prali vogja (karbona) njimar nap»'? betonira tvoje pljuča in, pr jet al potlč čilj*'"' de njesi vič tisti, ki prej. Kadar betoniranj pljuč j • že naprej, in čuješ v rebrah nj*’^' ležkočjo, greš k zdravniku (mjedihu). Tele »' lepuò pregleda in ti povjč, deje adan začel a . silikoze al minatorske bolje/ni, prunt kater» da tudi zdravila ali medežine, ki pa ti bojo Rud nik St. Eugenie v Azarju (Tainines) malo al nič pomagale. Če si takuò pameten, de takrat hitro zapustiš minjero in greš domov al pa djelat drugam, zuna minjere, morebit’, de se šele ubraniš tiste hude boljezni in morebit’* de tudi ozdraviš od nje. Če pa boš gledu na velik zaslužak in boš djelu naprej v minah* vjedi de si želiš nesrečo in si krajšaš življenje-Stuokrat buoiši je za pametnega človjeka, buj majhana plača zuna minjere, kakor velika plača in nesrečno življenje z djelom v minjerah-Al nje pametno Koledarjevo učilo? Če te skar-bi tvoje zdravje, pojdi vičkrat na »visita d« controllo« in kadar zdravnik ti najde začetak silikoze, za tvoje dobrò, ne hodi vič v minjere karbona. Naš djelovee v Belgij in drugod, je dužat’ skarbjel nele samuò za svojo telesno, a n»' pak tudi in narpoprjet za svoje DUHOVNB ZDRAVJE, še adna druga nevarnost čaka nas1-’ emigrante po svjete; nevarnost za zgubit panie1' Kaduor zgubi pamet je buj nesrečen ku tist • k’ je biu zasut’ v niinjeri al pa je biu umor j e® počasi od minatorske boljezni. Je nele v Belgij, ampak tudi drugod I’1) svjete, tul k 11 naših puobu in može, ki so mari'1 za svoje starše, žene, otročiče. Brumni in [)0[ steni so šli od doma pred petimi al dese lin»1 Ijeti, za vič zaslužit’ in pomagat’ svojim dr11' žitnim, pa njč vič ne duha ne sluha od nji^' Nikul ne pišejo danili, nikul ne odgovorijo na pisma svoje inalere al žene al svojih nedužnih o-tročičeu. Šarce jim je okamenjelo, de nečejo nič vič čuti o svoj družini; oča, mati, žena, otročiči, se jim ne usmiljo vič, ku de h’jih ne se poznali vič. Kaj je ratalo ž njimi? Padli so v mrježe slabe družbe, ki jim je sluorla zgubit’ dobro pamet. Paršli so v koin-Panijo popunoma razvajenih ljudi, ki so zgubili vsako poštenuost, vsak špot; med zapravljivce, pjance, nečistnike, preklinjovavee, brez vsakega strahu božjega in brez sareà, ki živijo kakor brezpamelna žviua. V tej družbi so "ajdli tudi pogubljene ženske, ki pod pohujš-jjivo obljeko skrivajo gnjilo šareč in ostudne 'n nevarne boljezni. V lajšni družbi še narbuj Pridni in pošteni človek muore zgubit’ pamet. T začetku mu se zdi čudno, pa njema kuraže se odtrgat od tih ljudi; potlč počasi rata kakor °"i. Spruot ki zasluži vse zapravi v grjehu; njcga Indijo, njega zaslužak požgrejo ti druži, njema nikul krajcarja v gajofi; de namesto Pttršparal za dnom in za starost, ima njimnr e dugč. Al njeso rjes nesrečni in usmiljenja Vrjedni teli naši emigranti? Kaj bo z njimi in "jih družinami? Ja, buj nesrečni ku ti ubiti in ti zadjeti od minatorske boljezni! , — ,sem usmiljo, ti druži se vsem graužajo, 1(-“r so sarai uržuh, de so zgubili dušo in tel nò ! ^ "linah Tel »..... L Hudnik (loliird v .Seraiiigu Našim ljudem munnno parporočit’, de naj se varjejo buj ku paklà takih kompaniji; de kadar grejo po svjete, naj ne nobenemu zaupajo, dokjer ga ne spoznajo za poštenega, kaduor je pametan, išče parjatelje med poštenimi ljudmi iz naših dolin. Puno naših puobu, spoznajo nevarnosti, v katerih se znajde naš djclovac po svjete zavoj o kompanij in zatuò se skarbij() oženit' prjet ki muorejo, kier le v jastni družini čilovjeku ne manka prave družbe. Si izberejo to pravo »jubco« v domačih vaseh, jo gredò damò poročat, al jo storjo pril v daželo, kjer djelajo in jo poročijo tam, al 1’a jo poročijo po »prokuri« doma in potic Jn pokličejo k sebe. Kier tuo se pogostnimi zgodi in vemo, de naši [niobi ne vedo kakuò si pomagat’ za se Poročit brez zamude, jim v tem Koledarju da-'no učilo za vse, kar je pctrjebno stuorl, de ■ bojo mogli poročit brez zmot. W Ce misliš se poročiti v Italiji : Pojdita ti in nov jesta k famosi ru od nevje-S*''' narmanj tri tjedne pred poroko, se »dajat "oto«. (le nbadva spadata pod tisto faro, njo Ji"1 relia drugih kart ; famoštar vama bo povje-11 vse, kar je potrjeha vjodct’ in znat' pred poroko. Če li 110vie si iz druge fare, muore* parnest famosiru od novice: 1. Certificato d1 Battesimo; 2. Certificato di Cresima; 3. Cer4 ti ficaio di Stato Libero. Te tri dokumente I' jili naredi tvoj domači famoštar. Famoštar oi novice ti bo dan karto za okliče, ki ponest* na kamùn in jo daš segretarju v roke. Druzeg* nje potrjeba tam na kamune. Oklici na ka' munu so obješeni gor na »tabeli« za okliče dvje nedelje; po dvjeh nedejah puojdeš tjč n® kamun po »Nulla osta« za poroko in ga nese’ famoštru od novice. Medtem famoštar od n°' vice vas bo oklieavu skuoze tri nedeje in ravii" takuò tudi tvoj famoštar, če si iz druge farr'-potem se z njim zastopiš za dan in za ur" poroke. Na dan poroke, muorela parpejat’ 1 vama še dvje priče. Po poroki famoštar pošlj" sam »Atto di Matrimonio« na kamùn in vi sta zapisana za poročenca tudi tjč na kamun11, brez družili eeremonji. V Italiji cjerkuna p"' roka je spoznana tudi od civilne oblasti. Če si na djelu v Belgij, Francij al drug®®' vič kakor šest mjescu, pojdi bitro k našci»1' misjonarju al pa k famoštru v katerega f"fl djelaš, pelji s tabo dvje priče, ki te pozn»J‘! in prosi ga, de naj ti napravi »Certificato ‘jj Stato Libero« (ki pa muore biti vidimiran " j kurje liste škofije, pod katero spada misjonar ‘tl pa famoštar). Te certifikat muoreš hitro Pošjat famoštru, ki vas bo poroču. Poroka po prokuri (Matrimonio per procura) Ce novica je doma v Italiji in ti ne moreš tlaxaù poročat in ludi nevjesta ne more k tebe se poročiti, kjer ti si na djelu, se lahko Poročiš skuoze prokuro. Tuo če reč’, de si izbereš tebe dobro poznanega človjeka, (vič ku 't ljet starega) tudi di hišnega, de namesto |ebe peje tvojo nevjesto pred oltar in v tvojem '•ttenu poreče »ja«, pri poroki. Za poroko »per Procura«, piši tvojemu domačemu famoštru, de !»*j ti pošje: 1. Certificato di Battesimo; 2. Certificato di Cresima; 3. Certificato di Stato pillerò, in ravno takuò famoštru od nevjeste, ti pošlje tudi nje certificate kakor za te. »avno takuò piši tistemu, ki si ga izbrau za uJega prokuratorja, de naj pri domačem fa-ll>oštru naredi in tebe pošje adno »Diebiara-‘|"ne«, de sprejme prokuro. Na tej »dichiararne«, muore bit lepuò pisano ime in prejmak Prokuratorja, imena njega staršu, kraj in dan ^Jegà rojstva. Kadar boš imeu v rokah te kar-’ Pojdi z dvjema pričama k misjonarju emi- gruntu, ali k fa mošt m fare, kjer djelaš, in prie si ga, de naj ti zapiše »prokuro«. To prokuro podpišeta ti, dvje priče in misjonar. To prò' kuro jo misjonar poŠje belgijanskemu škofu za p (»tardilo, in tele škof je pošje fainoštru ' Italiji, ki vas bo poročiu. Ravno takuò muore1* naredili prokuro tudi na italijanskem konzU' latu in jo posjali domačim, de jo ponesejo n*1 kamnu. Kadar famoštar od tvoje nevjeste b® itneu vse te karte v roki, te lahko poroči bre8 tebe. Tistim našim emigrantom, ki se poročaj11, parporočamo, de lepuò vidjo kaj djelajo: »f poročat čečč, ki je njesi nikul videu, ne poziU1, al pa, ki si jo videu sainuò na fotografij. N8 fotografijah »o vse lepe, na fotografij pa ^ ne vidi al je zdrava in posebno al je pošten8' kar vejà vič ku vse lepote in vse dote. Poprj® ku poročit adno čečč, ki je ne poznaš sigurn' za pošteno, pametno in zdravo, lepuò izvje®1 in po skriuš’ pri l noj ih starših, pri pošten^1 parjatelih in pri domačem fainoštru, al J1 zdrava, al je pametna, kajšno življenje je I’1 jala dotuod, al rad moli, al ima strali božji Z nevjesto parpeješ v hišo srečo al nesrečo ',f vse tvoje življenje! Kako se oženiš, t. j. poročiš v Belgiji V Belgi j se poroča drugač kn v Italiji. Vse dokumente od domačega komuna je Irjeba nesli na belgijanski komun, kjer se prebiva. Po-Prjet pa je potrjeba te dokumente obarnit’ na 1'elgijanske jezike (franeuoski al pa flamski), kar imajo pravico »tuort’ samuò ljudje za tuo dol oceni od tribunala (belgijanskega). Potlč selé loži uon na tabelo za dvjč nedeje okliče. Dokumente od domačega famoštra je trjeba ^est’ narmanj tri tjedne pred poroko k našemu "•isjonarju al pa k fainoštru tiste belgijanskc ki re, kjer se prebiva. Na dan določen za po-f°ko, novic in noviča gresta z dvjeina pričama P« kamun, kjer pred sindikom registrirata svo-J(> poroko, šele potlč gresta v cjerku poročal Pred fainoštrom al misjonarjem. Italijanski državljani (cittadini italiani), namesto na belgijanski kamun, morejo nesti vse ^"kumente za poroko, na italijanski konzulat 'Consolato italiano). Tam na italijanskem kon-j/"latu denejo uon okliče, in. namesto pred "dgijanskim sindikom, morejo registrirat po-f(,ko na italijanskem konzulatu. Na 'belgijanskem kamunu al pa na i tal i ja n -kem konzulatu dajo novičein »poročne bukva- ca« (Libret de màriage), na kateri se zapišejo potlé tudi otročiči, ki se bodo rodili. Če si se poročiu v Italiji po prokuri, prosi da ti pošljejo gor »Certificato di matrimonio«! ki ti ga morejo dati le na kamùnu, kier si biu poročen. Posebno priporočilo našim puobam in Čečam Poroka te stori srečnega al pa nesrečnega za vse tvoje življenje, zatuò, prjet ku se poro-čil’, je trjeba lepuò premisliti. Puob naj lepU° izbere tisto, s katero bo zvezan za vse svoj6 življenje in bo mati njega otročičeu. Naj se ne ženi, če njema kjek’ parsparanega in če ne vje' kakuò bo mogu redit’ ženo in otročiče. Čeča pa naj se ne prime vsakega, ki ji pr®' vi al pa ji piše, de jo ima rad. Puno krat J6 ima le za norca; jo zapeje v grjeh in, ka«l».f se je naveliča, jo lepuò pusti na cedilu, t akt'1’ de potlé nobedan vič ne mara za njò. Če pUrl Liege. n » LUCIJAN KJAČ1Č, sin Antonu, iz Kr»-varja, 111 ljct star, s«; je ponesrečil s k®" lesom (biči klet o ) in je um ril v spitalo. 4. .. .. MARIJA LUIZA LAVRETIČ (Ruskičeva)' je v Aiseau padla po štengali, si razbil1' glavo in umrla. Rila jc majhana čečic*' 5. » 1949 CIRIL GOLOB iz Polave pri Trčmoi'"' 49 ljet star, je murò od minatorske I"1' 1 jezni v Gampinaires (Fleurus). Zapil*'1'1 je ženo in dva otročiča, ti. » » SERGIO RUTAR, sin Antona iz Klal’11' čarja pri Drekah, majlian otrok, je 11 mrù v Oliate!ineao pri Obarleroi. 7. » l<).r,0 ALO IS KOVACEUSZAK (Bejmlnu) z D0* Irnjega Tariti ju, se je ultiu z motorj«'11 pri Mon.su. 8. I.jeta 1931 KOZA MUt.IČ rojena Tomazetič, iz Špje- tra, je limarla od lioljezni v Charleroi. 9. » >, LUCIJAN MATEUČIC (Belinov) od Pao- pri Urok ah, 22 ljet star, je innrii zasut v minjeri Eisden (Liinburg). 'B » n MARK) BELIGOJ iz Pedroze pod Ivan- coni, je hiu zasut v mini S. Waast pri Monsu, 870 met. pod zeinjò. Je zapustili ženo in otročiča. » » CIRIL SITAR iz Kuoste (Gorenj Bar- nas), v Vi or pri Dinantu, je padli pod avtomobil in je hiu ubit. *2- « » VINKO KAMUNJAR (ŠuoStarju) iz Ma- zeruol, je bili zasut v minjeri Plčton pri Charleroi. Zapusliu je vdovo in 1 otročiče. » » PIO BOMBARDIR, 32 ljet star. iz Mn- lin<%. pri Ahtmi, po 3 1 jot ili djela v mini pri Campinaire, je luuni o52 EUGEN IUJKIN (Zvanou) iz Lombaja, Garminski kuinun, 27 ljet star, je hiu zasut v mini sv. Pauline pri Fnreiennes. » » TILJO CIKON, 25 ljet star, je unirò do- ma v Spjetru od minai, lioljezni. If|- » „ ITALO MODERJAN iz Plestišč. po petih I jelah d jela po minjerah, je unirò od bolezni. 17. Ljeta 1953 MARIJA VIŽ1N, roj. Krizetič iz Pod' srjednjega, je na naglim umrla v svoj1 kantini v Quaregonu (Douvrain). IH. 1» » ALOJZ LAVRETIC (Ruskič iz Kravarja)- od Gorenje Mjerse, je nanaglim unirò f Aiseau. Zapustiu je ženo in 1 otroke. 19. » » LUDO VIK MARTIN1Č s Ceplesišč, je ti- ni rù od boljezni v Quaregonu. 20. » 1954 BAZILJO HVALA iz Erbora, 42 ljet stat- se je udaru z željezom in je umrii ' špitalu Coeherill pri Liége. 21. » » IVAN BIRTIČ (Te gorenji) iz Podr» (Gorenj Rarnas), ki je iraeu kantino ' Seraingnu (Liege), je umrii od minato1" ske boljezni v 65 ljetu starosti. 22. » » BRUNO BATISTIG, iz Tjcj pod Staro; goro, 27 ljet star, se je biu udaru v nu#1 in je umrii v špitalu v Charleroi. 1*' pustiu je ženo in dva otročiča. 23. .. » PIO MISKORJA, iz Plestišč, je že ^ ljeta 1921 djelu v belgijanskih minah Jl1 je umrii od minatorske 'boljezni v Eisde’ nu (Limburg). Zapustiu je ženo Flaink1’ in otroka. 24. » n ANTON GUS, iz Slapovika pri Drekih je umni v 57 ljetu življenja pri Liége o1 minatorske boljezni. 25. Ljela 1954 RINO GUJON, ad Kancelirju pri Subidu, je umrù zastrupjen ad slabega živeža v M a rehiennu - Pon t. 26. » » ANTON HVALICA, iz Kravarja doma, po 4 1 jet ah d jel a v mini Aiseau, ga je dolet jela nagla srna rt, v živalskem va rtu v Anversi. 27. » » JOŽEF GARJUP, iz Trusnjega. Ušafu je biu invalidni penzjon; pa je umrù od kankarja v Bray-lez-Binehe. Zapustili je sina in ženo Belgijanko. 2®* » » ALOJZI BLAZUTIČ, iz Gorenjega Bar- naša, je djelu z drugimi vašnjami zun kamenoloma Yvoir pri Dinant. Pobrala ga je bol jezen. 2’>. »> 1954 VIKTOR BIRTIC, z Pod ra (Gorenj Bar- nas), 30 ljet «tar; je padli poti avtomobil v Seraingu (Liege). Zapustiu ženo in otroka. 3,)- >. » VINCENC RUKU, z Trušnjega, je biu ožgan od ognja v željezarni Providence v Maruhiennc-au-Pont, kjer je djelu, in je murò v špitalu Montignes. Zapustili je vduovo. '**• » » JOŽEF GEHBAŽ, iz Duzega, je djelu za urarja in je umrù od bol jezni na pljučah v Keumiée-Velaine. Zapustili je ženo Ti-rolezo. K 32. Ljeta 1955 ALOJZI SKODA (Peverju) z Duzega- Djelu je v minali okuole Gliarlcroi. Padu je pod avto v Gilly. 33. » » ADELMO CEKON, iz Podejerkve pod Ivancom, je vi« ljet djelu v minah se jo ponesreču z motorjem in umrù v špitalu v Louvričre. 34 » » CIRIL KAMUNJAR, iz Fojakega kaniuna, je z družino živcu kn minalor v J limet. Umni je od tumorja na pljučih v špitalu v Montignies. 35. » » ALOJZI Dl BETTA, iz Kami« (MontC’ prato) pri Njemah. Je hiu ranjen v mi' njeri. Kadar se je povarnu na dnom i* spitala v Fareiennes, ga je n jeki pjai' Flaniau prehodu z nuožem. 36. » » VALENTIN ZUFEUL1, od Klabučarj* pod Kolovratom, je biu zasut v miu1 sv. Elizabete v Wanfereée-Baulct. 37. » » EGID1J BORJANAC, iz Mazeruol, je pa- du pod avto v Jumct pri Gharleroi. 38. » » BRUNO CERNOJA, iz Ofjana, 15 injesU star, je nanaglim umni v Flémalle Grai*' de (Liege), na veliko žalost svojih stara*1- 39. n n PETER DORNJAK (Cesaričin), iz Dole- njega Tarbja, je padu pod avtomobil ’ Mieheroux pri Liege in je umni v šp1' talli Bavière. 40. Ljeta 1955 EMILJO MODERJAN, iz Plest išč, je dje- lu v minjeri le 3 mjcscc in paršii pod traimvai na cjesti v Souvret in je drugi dan umrii v špitalu. Je pustili vduovo in dva otročiča. 41. » » MARIN PAVLETIČ, sin Antonu iz Seveit pri Hlodiču, je malo časa po svojem rojstvu umrii v Auvelais pri Tamines. 42. ,, » PAULO FLORJANČIČ (njegovi starši so iz Obrankou), je Jcomaj 3 mjesee po rojstvu umrii v Aiseau. 43. » » VIKTOR BUKOVAC, iz Topoluovega je umrii od ininatorskc holjezni in malarije v WanfercéesBaulet. Je zapustili ženo Belgijanko in 2 otročiča 44. » » ALOJZI HUALICA, iz Černetičeu pri sv. Pavlu, 24 ljet star, je padu z 180 metru dol v mino v Tertrc pri Monsu. 45. ), ROMUALD BROKJANA iz Gorenjega Ilarnasa je djelu v kamenolomu v Yvoìr pri Dinantu in je ušafu boljezan na plju- čah od katere je umrù. Ifl- » » EMILJO STULIN, iz Gorenjega Tarbjà. Po le malo mjeseu djela je biu zasut i minjeri S. Eugenie v Tamines. II 195(5 LIDIJA ČERNETIČ, rojena Saligoj, je po velikim larplenj umrla od kankerja v 30 ljelu življenja. V llelgij je zapustila moža in 4 otročiči-. 18 Ljeta 1956 ELZA FLORJANČIČ, oca iz Hoistnega, j<‘ živjela lo malo časa po rojstvu in je zapustila sestrico dvojčico, v Aiseau. 49. » » RAJMOND PETRIČIČ, od očeta iz Go- renjega Barnasa, je umrù malo injescu po rojstvu v Aiseau. 50. » » PAULO KLAVORA, iz Ruonca, je šu pla- vat v Moizo in se je potopiu. 51. » 1953 EMILJA GUJON, poročena Kadalin, 2$ ljet stara, iz Erbeca, je umrla na porodu v všpitalu v Liege. Njeno truplo so prenesli v domovino in pokopali v Lažeh. Vsi ti naši ljudje so umrli v zadnjih ljet ih v Belgij* deleč od domače zemlje in ne srnjemu pozabil1 na nje* NASLOVI ITALIJANSKIH KONZULATOV Vsaka država ima v drugih državah svoj® rapresentante ai konzule, ki skarbijo za nje interese in za interese svojili ljudi, ki živijo 'J tisti državi. Mi Beneški Slovenci spadamo p°, italijansko republiko, in zatuò smo ilalijansk1 državljani. Tudi naša republika ima svoje koJ1' zule v drugih državah. Kadar našim ljudem se godi karvica; kadar ne morejo drugače prit' do svoje pravice, v vsaki potrjehi, naj se obrnejo na narbližnji italijanski konzulat (Consolato Italiano). Če ne morejo sami iti tjé, naj pa pišejo italijanskemu konzulu, brez nobed-nega straliù, saj konzul in drugi uradniki konzulata so tam zatuò, de pomagajo našim ljudem in so tudi dobro plačani zatuò. Za de naši djelouci bojo vjedli kam iti al kam pisati v njih potrjebah, jim naš Koledar zapiše naslove •talijanskih konzulatov, za katere je mogù *vjedet’: BELGIJA: 1. Consolato Italiano di Liege - Pluec Xavier Men-jean N. 31. 2. Consolato Italiano di Charleroi (Hainaut) - Ave-mie de« Alličs N. 21. AVSTRALIJA: 1. Consolato Generale Italiano ■ Sydney (Nuova Galles del Sud) 499 Piti Str. 2. Consolato Italiano di Melbourne (Victoria) 233 Domain Road (South Australia). AHgENTJNA : 1. Consolato Generale Italiano di Buenos Aires -Calle Charcas N. 1111. L 2. Consolato Generalo Italiano di Rosario (Santa Fé) Calle 1° Mayo N. 951. 3. Consolato Italiano di Cordelia - Callo 27 Aprii N. 359. t. Consolato Italiano di La Fiata (Buenos Aires). 5. Consolato Italiano di Mendoza • Calle Perii, 1163- AVSTRIJA: 1. Consolato Italiano di Klaigenfurt - Viktringer-ring N. 13. BRAiZILIJA : 1. Consolato Italiano di Rio de Janeiro - Bara® do Flamengo N. 22. FRANCIJA: 1. Consolato Generale Italiano di Paris - Rue di' Varenne N. 51). 2. Consolato Generale Italiano ili Lion - Rue Co' mandali! Faureur N. 5. 3. Consolato Generale Italiano di Marseille • R"1' d’Alger. I. Consolato Generale Italiano di Strassburg - Rll< Schiller N. 3. 5. Consolato Italiano di Lille (Nord) - Rue d’I*w N. 2. 6. Consolato Italiano di Chanibéry (Savoie) ■ 1RV^ Lemene N. 22. 7. Consolalo Italiano di Metz (Moselle) - Blvd. Clemenceau N. 7. 8. Consolato Italiano di Nancy - Kuc Jcanc d’Arc N. 143. ANGLIJA: 1. Consolato Italiano di London - Portland Place N. 78. 2. Consolato Italiano di Glasgow - (Lanark) Park str. Sonth N. 9. JUGOSLAVIJA: 1. Consolato Ceneraio Italiano di Zagreb • Medu-liceva ulica N. 22. Luksemburg : 1. Legazione Italiana di Luksemburg - Kuc Coctbe N. 31. NEMČIJA: 1. Consolato Generalo Italiano di Miincben (lla-yern) - Moeblslrasse N. 3. 2. Consolato Italiano di Hamburg - Feldibrunncr strasse N. 54. 3. Conso.lato Italiano di Frankfurt s/M. • Feld-bergstr. N. 24. "UUANDSK.A: L Consolato Italiano di Amsterdam • Ileerengraebt N. 609. ŠVICA : 1. Consolato Generale Italiano di Genève - Rue Charles Gallami N. 24. 2. Consolato Generale Italiano di Zurieh - Lavater-strasse N. 57. 3. Consolato Italiano di Basel - Dufourstrasse N. 57. 4. Consolato Italiano di Laiusanites - Avenue MoH Loisir N. 11. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (USA): 1. Consolato Generale Italiano di Boston Mass. • Tremont str. 101. 2. Consolato Italiano di Chicago III - 59 E ad Madison. 3. Consolato Generale Italiano di New York - Uark Avenue 690. v 4. Consolato Generale Italiano di S. Francisco ' Cai. Whster str. 2590. VENEZUELA: 1. Consolato Italiano di Caracas - Villa Cheehcta ' La Florida. KANADA: 1. Consolato Italiano di Ottawa - SBlaokLmrn Av‘!' mie. 2. Consolato Italiano di Montreal (Quebec) - R"e Sherbrooke ouest 1669. 3. Consolato Italiano di Toronto (Ontario) 350 B®1 Street. ? z naše zgodovine Imenovanje novega velikega župana Landarske banke Ijeta 1785 Ljeta 1785 se je biu odpovjedu službi velik ega župana Landarske Banke Marin Batistič, sm renkega Ivana, in zatuò, za nedejo 24. julija 1785, je bila sklicana velika sosjednja Landarske Banke za izbrat’ novega velikega *Upana. 'Na sosjednjo so muorli priti vsi župani, ki spadali pod Landarsko Banko, to je župani 'vz Dolenjega Barnasa, Bijač, Erbeča, Laz’, Tarata, Mersina, Petjaga, Ažle, Špjetra, Varha, Ufijana, Saržente, Klenjà, Brišč, Ronca, Sa-"odnje, Gorenjega Barnasa, Matajura, Čeple-čišč in Brce. Sosjednja se je zbrala pod veliko lipo, Mizu cjerkve sv. Kvirina, kakor navadno ka-^ar je šlo za interese vseh županov nediške 111 sauodnjiske doline. Slovenski advokat Karlo Podrjeka je najdu U°n zapisnik (verbal) tiste sosjednje in mi ga Popišemo v domačem jeziku v lete naš Kole-aG de naši ljudje bojo vjedeli kakuò lepuò naši li slari so znali ragirat suojo malo daželo pred 170 ljetmi, kadar v naših dolinah je šele vejala prava demokracija. »L.D.M.A. »Nedeja 24 Juliju 1785 Ind. 3iu.u »Pri prečastiti Cjerkvi Sv. Kvirina, ki spada pod županstvo Ažle, na mestu kjer se navadno zbjerajo župani spoštovanih dolin Laudar ja in Mjerse na veliko Sosjednjo (Aringo)’ pred podpisanemi pričami je bila postavno sklicana Velika Sosjednju (aringo parlament), po ustnem povabilu vseh gospuodu županu Landarske Banke, kakor p° nuvadi in po navadnih formalnostih, h kateri so paršli sledeči župani: (Sledijo imena 15 ŽU' panou). A'o kateri sosjednji, postulino sklicani 1,1 zbrani za vso prečastito Landarsko Banko, 80 župani izvjedeli, de Veliki Župan njih Bank1’ Marin Batistič se je frajvojno odpovjedu svoj' službi in de zutuh je polrjebno ga nadomestil1 in izbrali brez odloga drugega moža, de je p°‘ sten in zatuò, za Velikega Župana, de ne lio)0 tar p jele škode zailjeve Banke in za nje dobr° gospodarstvo in mir. Potem ki so vsi postavani gospuodje povjc' dali, de -kaj mislijo, kakor je potrjebno kad*11 Se gre za lako velike zadjeve, in kakuò je od vsili poznana zmožnost in poštenuost gospuoda Jusiča, so vsi pričujoči, brez de bi nobedan biu naspruotan, dali suoj glas, kakor so že prej bile sklenile sosjednje njih županstvi, za Andreja Jusiča, sinù renkega Vincenca iz vasi Ažla, ki je tukaj na sosjedni in je sprejeu za adnò ljeto in so ga imenovali za svojega generalnega Prokuratorja, poslanca, delegata in Zupana lete spoštovane Landarske Banke in so >nu dali oblast, de bo mogit nastopiti v imenu Sodolin, županu in prebivavcu v vseh gospodarskih zadjevah in interesih imenovanih So-dolin; in da bo muoru z največjo skrbjo in Zvestobo rješiti sedanje zadjeve in kar jih ho *3 naprej: de bo rnuogti nastopiti na navadnim Tribunalu, apelativnim in tudi na vesokih Sodnijah (magistrati), odborih (Consigli), in bolegijah častite Vlade (inclita dominante), in 8e posebno pred tron Nurbujčastitljivega (Do-kadar bo potrjeba mu izročiti memorjale, Pfošnje, prositi audjence in vse kar bo po-lrjebno in nucno. C o rio m en j ene m u Jusiča je bilo naročeno goriomenjenih županou, de. bo muoru z vso "Vpstobo, odkritosrčnostjo in častjo, nitrati ob-a,t> ki mu jo daje služba župana, zn de in- teresi Sodolin ne bojo tarpjeli zastran njegovt’ nemarnosti in slabega gospodarjenja. Določeno tudi je bilo od goriomenjenih infoinoli, da imenovani župan bo imel pravico 3 lire plače na dan vsakikrat, ki bo moral iti za opravila Banke v Čedad, Videm ali Palmo in 4 dukate kadar pojde k presvetli Vladi (Benetke); potem pa bo muoru, kupe z deputatom Dominikom Mulonijem dati ratingw za vse kar je potegnu in kar je plaču. Goriomenjeni župani so zavišali, tudi v imenu svojih županstvi, da bo vse spoznano z« dobro, kar bo opraviu v njih imenu itd. Priče so bli Luka Bordon renkega Tomažu iz Podpeškega županstva in Filip Cujan D Barnaskega.u To je prepiseno iz originala. podp. »Lovrenc Kukovac kancelir (sekretar) časlivrjednih Bank Landarja in Mjerse aktou. istih Bank.n Mi Slovenj Benečije se lahko polivalo»0 pred vsim svjetom, de modraost naših očete'1 si je znala že pred taužint Ijeti ustvariti dotuod, ki nje padla Beneška republika ohraniti, takuò le può urajeno gospodarsko, ekonomično, sodnijsko autonomio, de še moderni h1 muorli jih posnemati. Prvi italijansko-Slovenski slovar tiskan v Vidmu leta 1607 Gotovo je, da so že maJo časa po iznajdbi tiska tiskali slovenske nabožne knjige v Benetkah in tudi v Vidmu. Žal, da jih ni mogoče več zaslediti. V župnem arhivu pa se je ohranil Prvi italijansko-slovenski vokabolar tiskan v Vidmu lela 1607. Izdal ga je redovnik »fra Alasio Gregorio a Sommaripa« in nosi ta na-slov: »Vocabolario italiano e Sciavo« Che con-Cene itd. — z kratkim učilom slovenskega jezika, navadnimi pozdravi, z domačim pogovo-r°n za popotnike. Ob koncu pa še Očenaš, Čečena Marija, vera, Božje in Cerkvene zapovedi z nekaterimi ljudskimi duhovnimi pesinomi, ki ljudstvo navadno poje o večjih praznikih, 'dirano od »Fra Gregorio Alasia da Sommari-P«« iz reda Servitov M.I). v Vidmu MDCVI1 ( 1607j.« V slovarju je 2633 besed in je, seveda, nepopoln. Fra Gregor Alasio je bil rojen v vasi Som-l,lil# sigurno odnesla tudi hiše Sv. Ljenarta, če, ka-dar tala vodà je drla dol po »Starim Čedadom«’ nje bila vdrla v globoko rupo. Kier tuo se je zgodilo na dan sv. Miklauža« so ljudje pod to jamo, nad Jajnikom, zazidal* majhano cjerku na čast temu svetniku. Cjerk** svetega Miklauža je bila gotovo zazidana pr*’1^ ljetom 1343 (613 Ijet odtuod), kier je pisan0 na stari pergameni, de »dné 3 Julija 1343 )e Hroficu V ir ina dalla Tona iz Milana, žena grofa d er arda Kukanja, gospodarja sada podartega grada nad Fuojdo, zapustila 10 denarju cjerkvi sv. Miklauža blizu Svete Marije na Starigori.u. Za zahvalit’ Boga, de jih je obvarvu od Velike nesreče te povodnje, so tudi vasniki Sv. Ljenarta že takrat postavili majhno ka-pélco na čast Matere božje na sred vasi; ka-pelco, ki je, pruot’ koncu Ijeta 1700, famoštar fakoh Pikon zdujšu in razširu, postavil notre ®*ajhan utàr in jo posvetili Mariji Devici »Potu uoč Kristjanu«. Misal ali mašne bukve v slovenskem jeziku Pred kakimi petnajstimi leti mi je tedanji kipnik (prvi laški župnik v Sv. Petru Slovesov) pokazal zelo zanimiv misal, ki se hrani v ondolnem župnijskem arhivu. Iz tega misala ‘"'m prepisal, kar je tiskano na prvi strani: »MISSALE BOMANIIM - SLAVONICO I-l)IOMATE, (USSU S.S. D .D. PAPAE URBA-N| Vlil" EDITUM - TIP IS ET IMPENSIS < U ING R E G ATI ON IS DE PROPAGANDA Kl»OE . ROMA ANNO 1741«. (Rimski misal -' 8lovenskem jeziku, po ukazu sv. o. papeža •bana Vlil," izdan-liskan na stroške Sv. kongregacije za razširjenje vere. - Rim, leto 1741). V istem misalu je tudi priloga z mašo svetega Simona preroka s sledečim napisom: »PRILOGA MISALU IZ LETA 1721 - ŽU-PA S. PIETRO DEGLI SLAVI«. Misal je v navadnem formatu misalov rimskega obreda, v glagolici. Priloga je z latinskimi črkami, v staroslovenskem jeziku in je bila preložena iz drugega misala, ki je bil izdan dvajset let prej ( 1741 )* Ta misal nam potrjuje, kar smo že pisali v' prejšnjih Koledarjih, da so nekateri duhovnik’ iz Istre in Dalmacije, ki so v starili časih bil1 v službi v Benečiji, maševali tudi v staroslovenskem jeziku, seveda v rimskem obredu. V IUasti pri Sv. Lenartu, se je ohranil0 ustno izročilo, da se je v stari cerkvi sv. Jerneja, na hribu Sv. Jerneja (Groblja), bral* sv. maša v slovenskem jeziku. Ta cerkev j° zapuščena leta 1797. Leta 1825 je bila dozidan11 sedanja cerkev sv. Jerneja v vasi. Isti šempetrski župnik mi je oh tej prilik1 pokazal tudi neki: VOCABOLARIO ITALlV' NO-1LLIRICO-LATINO - DEL PADRE GlOA' CHINO STUDI -DEI MINORI OSSERVANTI/ DIVISO IN DUE POMI - RAGUSA (DUBROVNIK) 1810«. Slovenski župani [sindiki) okraja Sv. Petra ob Nediži so pisali kralju Viktorju Emanuelufv slovenskem jeziku Leta 18^6, ob priliki poroke princa Viktorja Emanuela (potem italijanskega kralja) s črnogorsko kneginjo Heleno Petrovič Njegoš, so župani šempetrskega okraja poslali novičem, pergamen s sledečim napisom: »Na tede zlat dan, n katerin najleuša roža ■lugo.slovinska .se presaja u italijanski vari, pod sjanco »savojskega drevàu, prebivauci italijan-shi slavinski okraja Sv. Petra pur Nadiži, veseli presrečne parguodbe, ki jih zveze še z "ločnejšimi vezmi k par juh jeni dinastij presv jet ni m poročencam * 'ktoriju Emanuelu Savojskemu an Eleni Pe-,r»vič-Njegušovi, željo deb' se spunte žeje za njih srečo, katero njema želi ejela Italija, od M at a jura do Etne. E Sv. Petre par Nediži, 24 oktobra 1896 — ",l irne ejelga okraja Občinski poglavari.« La pergamen nam priča, da so leta 1896 vsi f'.'Pani Benečije spoštovali materni jezik in so **** ponosni, da so mogli to pokazati tudi kraljevskim novičem in vsem italijanskim državljanom. Vsem takratnim županom Benečije je 'bila izročena umetno izdelana kopija tega pergamena v spomin, tako da smo ga mogi1 tudi mi prepisati za bralce našega Koledarja- Našo Mitico ženimo, čez Bjelipatòk jo pejemo, veliko na kvarta touče. (Pa zve' čer je bilo na tleh ena kvarta toče). Te babe so mu se mo smejalàle: »To ne vejà več, Zef• tvo (tvoje) strejanje! A si vidou?« »Tilio vi, liho! Jà si jih pobiu no malo, n"1 nàs (pa danes) to jih bò maso. (jih je bil" preveč). (Sedi jiščun ) Ne posluài, kaj ljudje pravijo ! Tega parvega musa (osla) v Nediški dolini so imjeli Tončinelovi gor v Bijarču. Stric Martin Tončinelu je biu že star, in mu je bilo težkuo prenašat mlenja na liarbatu. Je prodau telé, je šu na targ dol v Kodroip in je kupu dnega lepega mušaca (osliča) in s tem mušam je hodu po bližnjih vaseh po mlenja in jili nosu v njega malin dol k Nediži, ki je biu te narbuj stari malin v Nediški dolini. Kadar je paršu z njega žvino v kajšno vas, se je zbrala vsa otročarija okuole liste pohlevne žvinče, jo ogledovala, posebno duge ušesa in povprašovala strica Martina, de kje jo je kupu, de kaj je, al’ koje, al’ caba in takuo naprej. Posebno veseu te čudne in prej nepoznane žvince, je biu Bepič, nevuod strica Martina. Kadar stric je šil po mlenja po vaseh, ga nje bilo treba klicat, de naj gre z njim. Tam kier je biu muš, je biu tudi Bepič, ku de b biu njega bratac. Stric pa ga je vičkrat pokregu >(de b ti biu še bruman ku naš mučac!« Njekšan dan stric Martin, muš in Bepič so •di po mlenja gor k Lipi. Ljudje, ki so po ejesti di v Čedad z pletenicami sadja, so se vstavjal bi ogledoval’ čudno žvinco. Bepiču je bilo gor do nebes od vesejà in, za bit boj brdak, se je nabasu gor na maša in jahu naprej ku kajšan general. Ljudje, ki so šli mimo, pa so odzad’ guarii: Spot ga bod! On ki je mlad se nosi na konju in stari stric muore hodit par nogah! Bepiča je bilo rjes špot; je skoču dol z muša in je silu starega strica, de naj se on nosi na mušu, kakor so pravli ljudje. Stric se je posineju in se je nabasu gor na muša. Ljudje pa so guorili odzad: »Spot ga bod’ starca! On se nosi na mušu kù deb’ biu cesar, in ubuogi puobič pa muore par nogah!« . . . »Vješ ki?« je jau takrat stric Bepiču, »par-sedni še ti gor na muša, takuò de bomo vidii? kaj bodo potlč guorili ljudje.« Bepič je sednu gor na muša, takuò de mu« je uon daržii jezik in le z veliko težavo se je prestopavu naprej pod velikim pezom. Ljudje pa so uekali nad njima: »Špot vas bodi! Al sta znorjela? Al se vam ne usmili tista ubuoga žvinea?« Stric in nevuod sla stopila hitro dol z muša ne le zastran ljudi, ampak še bui zastran ubuozega muša, ki se jima je usmiiu, in sta lepuò šla naprej brez poslušat ljudi! »Vješ, muoj puobič,« je jau stric Martin Bepiču, »kar srna vidla in čula donàs, naj ti bo za učilo; de če boš poslušu in djelu kar pravjo ljudje, znoreješ! Posl uši in djeli le, kat ti pravi dobra pamet!« v animivosti Koliko ljudi živi na svetu ? Število zemeljskega prebivalstva stalno narašča. Ra-enni pokažejo prav velike številke. Leta 1800 je živelo na svetu 870 milijonov ljudi: leta 1850 pa že 1000 milijonov. Petdeset let kasneje «e je pomnožilo kar za 500 milijonov in jih je bilo 1500 milijonov. Leta 1950 je množina ljudi poskočila Lar na 2260 milijonov. Za leto 1954 so pri Zvezi narodov (O.N.U.) našteli z,! 2 milijardi 655 milijonov ljudi. Razdeljeni so pa takole : Azija (brez Rusije) 1451 milijonov Evropa (brez Rusije) 407 » Rusija 215 » Avstralija in Oceanija 14 » Afrika 214 » Severna Amerika 233 » Južna Amerika 121 » Pa se ni treba še ustrašiti, da bo zemlja postala Premajhna. Učenjaki pravijo, da bo lahko prehranila Poleg tega števila še 4 milijarde ljudi. Največ prebivalcev imajo: Kitajska z obrobnimi deklami (Mandžurija, Mongolija in druge) 585 milijonov Indija 377 Rusija 215 Združene države Amerike (USA) 162 Japonska 88 Indonezija 84 Pakistan 80 — Brazilija 57. Največja mesta na svetu so pa: New York z 12 milijoni in pol prebivalcev — London s predmestji 8 milijonov 700 tisoč Toki jo 6,500.000 Šangaj 6 mi' lijonov 200 tisoč — Pariz 5 milijonov — Moskva 4 milijone 500 tisoč. Na svetu je pa še 60 mest, ki imajo več kot po en milijon prebivalcev. Žila sveta Dandanašnji dan je poslal svet že itako majhen, da morajo prebivalci enega kontinenta kupovati blago in j živež na drugem. Evropa mora uvažati nafto, riž, čaj» žito, bombaž in drugo v prvi vrsti iz vzhodnih dežeh Ladje, ki so vozile blago iz Arabije, Indije in Kine v Evropo, so morale piliti po dolgem ovinku okoli Afro ke. Ta pot iz Perzijskega zaliva na Angleško je doli!*1 20.260 kilometrov, vozili so skoro dva meseca. Leta 1869 so pa zgradili Sueški prekop, ki veze Sredozemsko morje z Indijskim oceanom in teče sko*1 Egipt. Prekop je dolg 161 kilometrov; ladje porab ij0 za to vožnjo 17 ur. Ta prekop ali kakor mu pravtj0 »žila sveta« je skrajšal pot v Evropo skoraj za 9t)0# kilometrov. Zato se cene blagu znižajo za milijone. Zra' cimali iso, da prihrani velika petrolejska ladja, bi ubere pot skozi Suez, namesto okoli Afrike, kar 40.000 dolarjev! Zdaj boste razumeli, ker are po 40 parnikov na dan skozi »žilo sveta«, da se države za ta prekop strašno bojijo. Egipčani pravijo, da je njih, ker gre preko njih zemlje; Francozi kričijo, da je njih last, ker so gradili njih inženirji; Angleži pa ga hočejo zase, ker so oni dali največ denarja. Druge države pa trdijo, da mora biti prekop odprt za vse, ker če se zapre dovodna žila, «e ustavi poloviva svetovne trgovine. Zdaj se tepejo po kamelijah in s tanki, kdo ima prav? Človek - motor V človeku, ki je srednje visočine 1,65 metra in težak okoli 70 kg, deluje glavni motor srce. V enem dnevu Sre skozi sreč 22.000 litrov krvi; žila udari 103.680 krat. Skozi pljuča gre 2,85 kubičnih metrov zraku. Iz kože lzblapi nad pol litra potu. Lasje zrastejo vsak dan za 11-45 milimetrov. Človek popije dnevno poldrugi liter 1'ijače, poje 1,75 kg živeža, porabi najmanj 6 gramov s»li. Porabi pa še 3000 kalorij toplote in mora spati okoli « ur. -sna o košu. Po c jesti gre un stari mož, za harbàlani nese ploden koš. Ga je sre jv jo njeki suoštur mlad, upr asu bi ga silno rad: ul nese šila al smolò. »Ne nesen ne šila ne smole, pa nesem ženo notar v košu. Doma nje tjela kuhati, v košu muore kukati; domò nje tjela vinca pit\ tle v košu muore tiho bit\ Jest nesem ženo tjé pod muost a n var že m ženo dol pod muost.a /ena pod muostan flafotà, mož na muostu drhotà: »O preljubi ti muoj mož, ha k uii lu št un je tuo j koš la * id ne fmdič ojame ! V nieki stari cjerkvici sem videu na stjeni namalane vse stanuove sveta. Na vrhu je biu sv. oča papež, oblječen z zlato cjerkuno ob-ljeko in pod njega nogami je bilo pisano: »Jest vas vse učim!« Pod njim je biu cesar z zlato krono in s palco v roki in pod njim je bilo pisano: »Jest vas vse komandiram!« Zdol’ je biu dielovae s kladvom v roki in pod njim je imeu pisano: »Jest vam hišo zidam!« Te zadni je biu nam a lan kumet z lopato, in pod njim je bilo pisano: »Jest vas vse re- dim!« Pod vsemi se je režii adan strašan hudič bi pod njim je bilo pisano: »Jest pa vas vse vzamem, če ne bosta djelali vsak svoje douž- nuosti!« Zatuò: Ujeli njimar tvojo doužnuost, za de "a smartno uro. te ne hudič vzame! išil.a naj bo zdravilo, ne vsakdanje kosilo za otroke, be kdor zgodaj vstaja, se bolezni brani in zdravje obrani. CE POSLUŠAŠ naše radio-postaje v slovenščini odpri naslednje valovne dolžine: Trst A - celodnevna oddaja, val. dolžina 306,1 m Koper - » » » » 254,6 m Celovec - vsak dan od 14. do 14.30 in ob nedeljah ter praznikih od 7.20-8 na valovni dolžini 417,2 m Ljubljana - vsak dan od 5. do 8. ure, od 11. do 23. na dolžini 327,1 in 202,1 m Maribor - oh istem času na valovni dolžini 212.4 in. Potrpežljivost rožice sadi, jeza pa trnje. Hočeš veselo in srečno živeti, uči se potrpeti. Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje. Kdor pomaga drugim iz nadlog, rad pomaga njemu Bog. Prebrisana glava, pa pridne roke, boljše bogastvo, ko zlate gore. Tam, kjer lakot muči lenuha, pridni najde dosti kruha. Ne zavrzi starih prijateljev, ker ne veš, kakšni so tvoji ti novi. Največja nasreča je ta, če kdo sovražnike svoje z11 prijatelje ima. Grd, da ga ni gršega, je pijanec, pa sedemkrat grša j° pijanka. Dolgo znanje prinese slab zakon ali pa še tega ne. POSTNE PRISTOJBINE V državi : Pisma do 15 gr 25 lir Dopisnice 20 » (Vojakom polovična pristojbina) Razglednice do 5 'besed 10 lir » več » 20 » Ekspresne poleg običajne pristojbine še 50 lir Priporočene » » » » 55 » V inozemstvo : Pisma do 20 gr 60 lir Dopisnice 35 » Razglednice do 5 besed 12 » » več » 35 » Ekspresne poleg običajne pristojbine še 85 lir Priporočene » » » » 65 » /■n Francijo: Pisma 25 lir Dopisnice 20 » Razglednice do 5 besed 12 » Brzojavi : Navadni za vsako besedo 14 lir Hitri » » » 28 » X)a ostaneš mož ! Kako napačno je, če hočemo, da so drugi dohri, ne da bi mi sami bili. — Koliko je ljudi, ki so nadarjeni, tudi pošteni, a so popolnoma nezmožni, da bi upoštevali občutje in mišljenje drugih. — Zlohotno o drugih soditi, se pravi kazati zlobo svojega srca. — S tovariši govori iskreno in odkritosrčno, ne »diplomotično«, sicer jih boš zgubil. — Nikoli ne obetaj, česar ne boš mogel izpolniti. Raje manj obljubi, kakor pa da obljubiš> česar ne moreš ali ne znaš izpolniti. — Kdor zgubi zaupanje, izgubi čast in uglede odnosi do sočloveka se zrahljajo. I^cle&nibow Amo V starih časih je po slovenskih vaseh hodil za novo leto kolednik od hiše do hiše. Zapel je slovo staremu in pozdrav novemu letu. V malho je pobiral, kadar so mu ljudje nuvrgli za doltre besede in za dobro srečo v prihodnjem letu. Naš koledarjev kolednik pa je Vam iz svojega koša tudi letos marsikaj natrosil v spomin in v naročilo. Kakor lansko leto Vas je najprej popeljal na grob našega očaka, da ob njegovi besedi in pesmi zaživi v Vas ljubezen in ponos do rodu in doma. Volem smo poromali po naši deželici; pogledali v sture bukve in pisma, kaj so delali naši dedje in očetje. S kolednikom smo se odpravili na dolgo pot k našim ljubim očetom, k bratom in sorodnikom, ki so morali v tujino in še pod zemljo v rudnike, da zaslužijo tudi za dom v Benečiji kos kruha. Koliko jih je namesto kruha našlo lam smrt! Le preberite njih imena in kod vse so njih grobovi; spomnite se nanje v molitvi! Spomnite se pa tudi naših velikih mož, ki sem Vam jih, romarski kolednik, nekaj tudi letos pokazal. Ali niste ob teh podobah zaslutili, da je naša domačija sicer majhna, a dosti mož je že rodila. Ob naših pravljicah, rekih in pesemcah v domačem narečju ste pa prav Kotovo spoznali, kako dragocen je še naš narodni zaklad. Vsega tega nekaj sem Vam v Koledarju natrosil za spomin in spodbudo. — Ta spomin in misel naj velja tudi za voščilo v prihodnjem letu. Zato naj bo Koledar Vaš zvesti spremljevalec dokler se, če Bog tla, ob letu zopet srečamo. Do takrat Vam pa želim vsem skupaj, dragi Beneški Slovenci, tistim, ki ste po svetu in onim, ki se trutlite doma, da Vam bi Novo leto prineslo po besedah in prošnjah naših velikih mož božje sreče in miru! Kolednik Slran Lelo 1957 1 Mesečni koledar ....................................... 6 Naš očak ..............................................50 Koledarjev pozdrav.................................... 31 Iz pesnikove zapuščine..................................33 Drobtinice k objavi.....................................34 Ljubezen do očetnjave . . . . . . 36 PO NASI DOMAČIJI........................................40 FARNE KRONIKE PRIPOVEDUJEJO ... 42 NASI LJUDJE.............................................55 Evgen Rlankin................................. • 35 Prof. Bruno Gujon...................................61 Stjefova nona..................................... 05 NASI LJUDJE PO SVETU....................................72 Djelovci v Belgiji ................................73 Če »e misliš poročiti...............................79 Po prolkuri.........................................01 Kako se poročiš v Belgiji...........................03 Posebno priporočilo........................ • • 04 Kako se bom oženil (pesem)..........................05 V spomin rajnim.....................................06 Naslovi konzulatov......................................92 IZ NASE ZGODOVINE . Imenovanje župana . Prvi i t a li j a nsko-slo ve n sk i a Slovenska bratovščina Cjerku sv. Miklau/a 'Misal v slovenskem jeziku Pismo slovenskih županov Našo Minco ženimo (pesem) DOMAČE PRAVLJICE Škratje - netopirje Progres v Plestiščah Tinac Klavora Strije . . . Ne posluši ljudč ZANIMIVOSTI . . Žena v košu (pesem,) Ua le ne hudič vzame l)a ostaneš mož . Poštne pristojbine Kolednikovo slovo Stran 97 97 101 102 101 105 107 108 109 109 111 113 118 121 123 126 127 129 130 131 r s TRINKOV inv.št: uff. sup koledar 4904