Z najlepšimi /eljami v novo tisočletje Gorenjska^ Banka Banka *t posluhom c_ *» r šf*w Kranj, Bleiweisova 14, tel.: 064 212-274 MENJALNICE Kraij, Jtseiice, Radovljica, Tržič tel.:360 260 PROBANKA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) GORENJSKA 1900 2000 Leto Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 103 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 28. decembra 1999 Družini Vole in Makse ob planinskem domu Tromeja postavili jaslice v naravni velikosti Jaslice na tromeji Figure v naravni velikosti so oblečene v značilno rateško nošo, ki obuja preteklost oblačilne kulture v Ratečah. Za vzdušje zavrtijo ljudske koledniške pesmi. STRAN 6 V Kranju so pripravili božični turnir malčkov Prvič turnir v Sipijev spomin STRAN 19 Korak pred drugimi Tržičani že pišejo leto 2000 Tržičani silvestrovali prvi na svetu. Praznovanja na prostem se je na vrhuncu, torej okrog polnoči, udeležilo med 3 in 4 tisoč ljudi. Tržič, 28. decembra -Na tržiškem silvestrovanju v soboto zvečer je rajalo staro in mlado. Organizator, občina Tržič, je pripravila zanimiv program, poskrbela pa je tudi za brezplačni šampanjec, ki so ga točili gostinci, ki so na prizorišču dogajanja imeli svoje stojnice. STRAN 11 Inšpektor za promet prepovedal obratovanje, ker nihalka ni imela obratovalnega dovoljenja Nihalka na Vogel vozila le en dan Direktor Žičnic Vogel pravi, da kaže dobro in da bodo nihalko v kratkem vendarle tudi uradno lahko pognali - Prijava sodniku za prekrške Preoblikovanje Komunale Kranj Kranj, 28. decembra - Župani občin, nastalih iz nekdanje skupne občine Kranj, Miroslav Zadnikar (Preddvor), Milan Kocjan (Jezersko), Mohor Bogataj (Kranj), Janez Štular (Naklo), Franc Čebulj (Cerklje) in Franc Kern (Šenčur) so minuli četrtek na Šmarjetni gori podpisali odlok o statusnem preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Kranj, d.o.o., v Komunalo Kranj, javno podjetje, d.o.o.. Z novim odlokom so se določili lastniški deleži posameznih občin v javnem podjetju, upravne in nadzorne pravice idr.. • S. Š. ;00 Jr— ;o -.O -.O ilA !o ON V Domelu so imeli zadnje mesece zelo veliko dela Rekordno leto za Domel Zaradi obilice dela so zaposlili 50 novih sodelavcev in v Domelu je tako sedaj 869 zaposlenih. Zadnja letošnja številka GORENJSKEGA GLASA bo izšla v četrtek, 30. decembra RADI POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15, do 21. ure GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnje k Torek, 28. decembra 1999 Praznična Slovenija Devet let po plebiscitu Osrednja slovesnost je bila že pretekli teden v Cankarjevem domu, številne slovesnosti pa so bile na praznični dan, 26. decembra. Ljubljana, 28. decembra - Pretekli teden je bila najprej slovesna seja državnega zbora. Zvečer pa je bila osrednja svečanost v Cankarjevem domu, na kateri je govoril predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Med drugim je dejal: "Vendar takrat, pred devetimi leti, pred plebiscitom o samostojnosti, nismo vedeli, kako se bodo stvari razvijale v prihodnosti; kakšen bo dan na prelomu novega desetletja, stoletja, tisočletja. Perspektiva je bila zastrta, veliko je bilo nevarnosti, nismo vedeli, ali se bomo uspeli brez katastrofe, brez velike vojne prebiti v svojo samostojnost, ali pa nam bodo to na silo preprečili. Prevevali so nas mešani občutki, pogum seje mešal s previdnostjo. In vendar smo vedeli: če gremo naprej, je možnost za uspeh, za prihodnost, za Slovenijo. Če ostanemo na mestu, nas bo zgodovina spet premetavala zaradi dejanj in odločitev drugih narodov in politikov." 26. december, dan samostojnosti, v spomin na dan pred devetimi leti, koje takratna skupščina razglasila rezultate plebiscita tri dni prej (udeležilo se gaje 93,2 odstotka volilnih upravičen-, cev, za samostojno Slovenijo pa jih je glasovalo 88,2 odstotka), pa redno praznujejo pri Sv. Jakobu nad Medvodami. Leta 1990 je množica tu slavila izide glasovanja na referendumu, srečanja pa se ponavljajo iz leta v leto. Letos je bil osrednji govornik predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Med drugim je dejal, da se Slovenija ne razvija po pričakovanjih in da bo razvoj spet treba spraviti v pravo smer. • J. Košnjek "Začasno" financiranje države Ljubljana, 28. decembra - Ker proračuna za leto 2000 državni zbor še ni sprejel, je vlada pretekli teden sprejela uredbo o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Odhodki ne smejo preseči 203 milijard tolarjev, kar je petina proračuna, predvidenega za leto 2000. Vlada je že obravnavala dopolnila k predlogu prihodnjega proračuna. Nekaj več denarja naj bi dobili graditelji avtocest. Po 15 milijonov tolarjev dodatnega denarja naj bi dobili italijanska in madžarska narodnostna skupnost v Sloveniji, Slovenska tiskovna agencija pa naj bi dobila še dodatnih 50 milijonov tolarjev. Zadovoljni naj bi bili tudi v Zdravstvu. Vlada je predlagala dodatnih 245 milijonov za opremo v zdravstvu in dodatnih 400 milijonov tolarjev za gradnjo Pediatrične klinike v Ljubljani. Nekaj več denarja predlaga vlada tudi za pravosodne organe in za sklad za malo gospodarstvo. Kj>redlogu proračuna je bilo vloženih skoraj 300 dopolnil. Ce bi jim ugodili, bi moral biti proračun višji še za 100 milijard. • J.K. Brez ministrskih zamenjav Ljubljana, 28. decembra - V četrtek se je sestal vrh vladne koalicije. Kot je povedal predsednik Liberalne demokracije Slovenije in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, tokrat ne bodo obravnavali kadrovskih vprašanj. Na dnevnem redu bodo problemi, ki jih mora rešiti koalicija v prihodnjem letu: proračun, končanje začetih projektov, prilagajanje naše zakonodaje evropski in volitve. Kadrovska vprašanja v tem trenutku niso najbolj pomembna. Dr. Drnovšek je povedal, da sam ne bo predlagal zamenjav. Morebitni odstopi ministrov pa so njihova osebna zadeva, je dejal premier in tako zavrnil namige, da namerava zamenjati ministra za zdravstvo dr. Marjana Jereba in zunanjega ministra dr. Borisa Frleca. - • J. K. Januarja dve seji Ljubljana, 28. decembra - Kar nekaj točk dnevnega reda decembrske redne in izredne seje so prenesli na januar, ko naj bi bili dve seji: redna in izredna. Izredna seja naj bi se začela 18. januarja in trajala tri dni, na njej pa naj bi sprejeli proračun za leto 2000. Po izredni seji, predvidoma 21. januarja, pa naj bi se začela redna seja. Na njej naj bi med drugim razpravljali tudi o volilni zakonodaji in o ratifikaciji spornega sporazuma o maloobmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si MISO, s.p. C. Staneta Žagarja 44 4000 KRANJ tel.: 326-612 0609/641-034 041/681-510 Vsem stankam in poslovnim partnerjem želimo vesele praznike, v prihajajočem letu 2000 pa mnogo sreče in obilo poslovnih uspehov. I Društvo upokojencev Kranj 1 Tomšičeva 4 i 1 4000 Kranj | mmt mM mm $m?m maš s/tič£ m mmwM ^¥t£W204H>. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Uspešno in zahtevno leto državnega zbora Olajšave za davčne dolžnike Državni zbor je na zadnji letošnji seji sprejel zakon o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev. Teh je za okrog 100 milijard tolarjev. Največ dolga je pri prispevkih za socialno varnost. Ljubljana, 28. decembra - Zakon ni nekaj novega. Mnoge evropske države so to že storile, ko so spoznale, da je dolg do države in njenih blagajn hudo narasel in ni bilo možnosti za poravnavo. Finančno ministrstvo je v predlogu za sprejem zakona upoštevalo podatke z 31. avgusta letos, ki sta jih posredovali Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava republike Slovenije. Davčna uprava pobira tudi obvezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje. Konec letošnjega avgusta je okrog 50.000 davčnih zavezancev, fizičnih in pravnih oseb, dolgovalo državi, pokojninski in zdravstveni blagajni 99,8 milijarde tolarjev, kar pomeni že 7,2 odstotka vseh prihodkov v bilanci državnega proračuna, proračuna občin, pokojninsko invalidskega in obveznega zdravstvenega zavarovanja. Največ dolga se je nabralo pri plačevanju prispevkov za socialno varnost, pri plačevanju davka na blago in storitve, pri plačevanju davka na dohodek in dobiček, pri davku na premoženje in drugih davčnih in nedavčnih prihodkih. Fizične osebe imajo 43,5 milijarde dolga, pravne 24,5 milijarde, 25,7 milijarde pa je tako imenovanega dolga v zabi-lančni evidenci. To so primeri, v katerih je davčni organ izčrpal možnosti prisilne izterjave iz premičnega premoženja in je možnost le še izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja. Skratka dolgovi, ki jih bo zelo težko ali nemogoče izterjati. Pri pravnih osebah je največ dolga pri davkih, prispevkih in drugih zakonskih obveznostih do državnega in občinskih proračunov ter do pokojninske in invalidske blagajne. Pri fizičnih osebah je največ dolžnikov med podjetniki (31 milijard) in nekaj tudi med kmeti (2,8 mili- Finančni minister Mitja Gaspari, predlagatelj zakona o poravnavi zapadlih dolgov v zadnjih treh letih. jarde). V dolgu fizičnih oseb imajo največji delež prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zlasti pri kmetih. Zakon določa za izračun dolga 31. december letos in upošteva zadnja tri leta. Zavezanci so velike ali srednje gospodarske družbe, katerih dolg (skupaj z obrestmi) je znašal na zadnji dan letošnjega leta nad 3 milijone tolarjev, mala gospodarska družba z dolgom nad milijon tolarjev, kmet z nad 200.000 tolarji dolga, in fizična oseba z dolgom nad 500.000 tolarjev. Možnosti za poravnavo neplačanih obveznih dajatev sta dve. Če bo dolžnik plačal dolg v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona, se mu bo obveznost znižala za 15 odstotkov. Obročno odplačevanje s pripadajočimi obrestmi pa bo smelo trajati največ pet let oziroma v 60 mesečnih obrokih. Na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da bodo v prihodnjem letu zaradi tega zakona zbrali od 6 do 8 milijard tolarjev, ostalo pa v prihodnjih letih. • J. Košnjek Iskanje soglasja o volilnem sistemu Predloga komisije zavrnjena Sedaj gre v državni zbor predlog Socialdemokratske stranke za dvokrožni večinski sistem. Za odločanje v državnem zboru je potrebna dvotretjinska večina. Ljubljana, 28. decembra - Na četrtkovi seji komisije državnega zbora za volilni sistem in spremembo ustave niso našli napredka in soglasja o novem volilnem sistemu. Člani komisije, predstavniki parlamentarnih strank, so z glasovanjem zavrnili oba predloga posebne skupine strokovnjakov, ki je bila ustanovljena kot pomoč parlamentarcem. Glasovali so z navadno večino. Za predlog za dvokrožni večinski sistem je bilo 10 poslancev, deset pa jih je bilo proti. Za predlog, po katerem bi 88 poslancev izvolili po dvokrožnem večinskem sistemu, približno 30 pa dodatno po proporcionalnem sistemu, za kar bi bilo treba spremeniti ustavo, pa je bilo 8 poslancev, 11 pa proti. Socialdemokrati, skupaj s krščanskimi demokrati največji zagovorniki večinskega volilnega sistema, so zadovoljni. Sedaj gre v državnozborsko proceduro njihov zakon, za katerega sprejem bo potrebna dvotretjinska večina, ki je trenutno še ni. Nič manj zahtevno ne bo iskanje soglasja o volilnih okrajih. Tudi ta zakon naj bi sprejemali z dvotretjinsko večino. Liberalni demokrati so presenečeni nad ravnanjem SLS, ki je dajala znake naklonjenosti kombiniranemu sistemu, vendar seje sedaj odločila za večinski sistem. Upajo, da bo dosežen kompromis. Predsednik komisije Janez Podobnik meni, da blokade ni. Še naprej se bo trudil za soglasje in sprejem novega volilnega zakona. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Lista obrti in podjetništva Cerklje Ustanovljeno Društvo obrtnikov in podjetnikov Cerklje, 24. decembra - Za prvega predsednika Društva so v začetku decembra izvolili Ivana Prešo, za tajnika pa Andreja Ropreta. Društvo bo imelo svoje prostore v pritličju Doma AMD Cerklje. Ideja za društvo seje rodila ob ustanovitvi občine Cerklje, na katere območju deluje okrog 200 obrtnikov in podjetnikov. Načrtujejo dobro sodelovanje z Območno obrtno zbornico Kranj, del dejavnosti pa bodo iz Kranja prenesli v Cerklje. Spomladi bodo organizirali seminar iz varstva pri delu, sodelovali pa bodo na sejmih in strokovnih srečanjih. Obrtniki in podjetniki bodo v naslednjih dneh dobili pristopno izjavo s povabilom v društvo. Prijave naj bi zbrali do sredine januarja. • J.K. Liberalna demokracija Tržič Desetletje za drugimi Tržič, 28. decembra - Občinski odbor LDS Tržič sporoča javnosti, da se ne strinja s sklicem seje občinskega sveta za 29. decembra, saj je božični čas neprimeren za priprave na sejo; s predlaganim hitrim postopkom za sprejem občinskega proračuna in s predlaganim proračunom, ki nerazumljivo močno krči socialne, izobraževalne in kulturne transfere ter transfere za krajevne skupnosti, zlasti za Bistrico. Županovo predčasno silvestrovanje, imenovano korak pred drugimi, je navadno sprenevedanje in zatiskanje oči pred resničnim stanjem v občini. Pavel Rupar je uvedel vladavino samovolje, nestrokovnosti in strahovlade. Če kdo ne verjame, naj govori z delavci v občinski upravi (zaradi skrbi za delovno mesto so stopili v županovo stranko SDS), s predstavniki podjetij, ki delajo z občino in so prisiljeni plačevati različne račune, predstavniki krajevnih skupnosti, ki se jim odvzema avtonomija, in predstavniki zavodov, katerih ustanovitelj je občina, ter se jim konec leta zaradi očitne razsipnosti župana s samopromocijo zmanjšujejo transferi za 20 odstotkov. Poleg enega pravovernega županovega trobila, radia, je sedaj uvedeno še eno glasilo Tržičan, kjer v uvodniku piše, da bo pisalo le o pozitivnih novicah. Pavel Rupar je tako premaknil Tržič vsaj desetletje nazaj, v čase partije in komunizma. Čas notranjih in zunanjih sovražnikov ter enega, ki misli za vse in ima vedno prav, so zapisali v izjavo. Socialdemokratska mladina Gorenjske December je mesec veselja Kranj, 28. decembra - Zadnji dve desetletji smo doživeli Slovenci veliko sprememb. Največja je bila samostojna Slovenija. Pred kratkim smo obeležili deseto obletnico demokratične opozicije Slovenije DEMOS, katere ostano-vitev je prispevala k slovenski osamosvojitvi, najbolj pomembnem dogodku slovenske zgodovine, je zapisala Socialdemokratska mladina gorenjske regije v izjavi za javnost. Marca leta 1990 so mladi iz SDS v pobudi Svoboda za Slovenijo zahtevali razpis referenduma. December je za to vsekakor mesec, katerega vrednost je simbolična. Dan slovenske samostojnosti je dan, ko bi si moral vsak pri sebi reči: ponosen sem, da sem Slovenec, da živim v samostojni Sloveniji. Ne pozabimo in ne pustimo uničiti tega, čemur pravimo vrednostno središče slovenskega naroda, so zapisali in obenem čestitali za praznik, za božič in novo leto. • J.K. Demokratična stranka upokojencev Janko Kušar novi predsednik Ljubljana, 28. decembra ' Demokratična stranka upokojencev DeSUS ima novega predsednika. Svet stranke je za predsednika izvolil dosedanjega podpredsednika Janka Ku-šarja, ki je v sedanji vladi minister za usklajevanje socialni!1 področij. Prošnja Jožeta Glo-bačnika za razrešitev po sedemletnem vodenju stranke je bil^ tako uslišana. Kušar je že doslej opravljal nekatere naloge predsednika. • J.K. / MGLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski poliličnoinlbrmativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavcc / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogalaj / Norinarj in uredniki: WK Jelovčan, Igor Kavčič. Jiv/c Košnjek. Lea Mencinger, Urša 1'elerncl, Slojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zaul-ZIcbir, Andrej /alar. Štefan Zargi / lektoriranje: Marjeta Vo/l»' Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ / Fotografija: Tina Doki / Priprava a tisk: Media Art, Kranj I Tisk: DELO • TCR, Tisk časopisov iin revij, d.d„ Ljubljana I Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: /mm 1, Kranj, telefon: 0*4/223-111, telefav: 064/222-'' E-mail: inlo@g-gla.s.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naroč"1 • trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe ■ občani) imajo 20 X popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica. odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega o bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO Najdaljša noč na prostem Silvestrovanja s šampanjcem pod ognjemeti V vseh gorenjskih občinah bodo silvestrovali na prostem. Po županovih zdravicah bo do domala v vseh občinah nazdravljali pod ogromnimi, največjimi ognjemeti do zdaj. Izjema bodo Vodičani, ki bodo nazdravili ob velikem kresu z baloni. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si V Kranju živa glasba Javno silvestrovanje je v Kranju že nekaj let nespremenjeno. Gorenjska prestolnica ne sledi vzoru Ljubljane, kjer svojim meščanom vsako leto zelo popestrijo zadnje ure v tekočem letu in prve ure v prihajajočem letu. Kranj se temu izogiba, na nezadovoljstvo mnogih Kranjčanov. Kot kaže, pa je magični prehod v tretje tisočletje za občino le tolikšna spodbuda, da bodo Kranjčani letos končno silvestrovali ob živi glasbi. Silvestrovalo se bo na prostem ob vodnjaku na Glavnem trgu. Praznično vzdušje bo ob 21. uri v mesto vnesel že silvestrski tek po ulicah Kranja, ki ga organizira Turistično društvo Kranj. Nato bo sledilo še pravo silvestrovanje z zabavnim programom, igral bo ansambel Melos, ob polnoči pa je napovedan tudi ognjemet, verjetno pa bo občane nagovoril še župan Mohor Bogataj. Sicer pa bodo mnogi, ki silvestrovanja na prostem ne čislajo, novo leto pričakali na silvestrovanjih po gostilnah in hotelih. Prešernovo gledališče je za silvestrsko predstavo izbralo Mo-lierovega Skopuha. Skopuha bodo igrali že jutri, danes si lahko v Prešernovem gledališču ogledate Sen kresne noči (W. Shakespeare), v četrtek pa uspešnico Teto Magdo (S. Maka-rovič). Prednovoletne dni bo med drugim popestril tudi Gorenjski glas, ki skupaj s Turističnim društvom Besnica v Gasilskem domu v Spodnji Besnici organizira prireditev Veselo v novo leto. Na Bledu ognjemet petnajst čez polnoč Na zadnje dni v letu so se na Bledu letos še posebej dobro pripravili. Že danes popoldne se začne dogajanje na promenadi, vsak dan do silvestrovega bodo med 15. in 22. uro iz improviziranega studia v Festivalni dvorani oddajali glasbo, med 16.30. in 18. uro pa bo tekel program v živo v sodelovanju z Radiom Triglav. Že v četrtek, torej na predsilvestrski dan, ko bo večina gostov že zbrana na Bledu, bodo ob petih popoldne skušali skleniti krog prijateljstva okrog jezera. Za to bo potrebnih pet tisoč ljudi, ki bodo dobili tudi iskrice, spremljali jih bodo štirje trobentači iz filharmonije, ki bodo iz pleten igrali Odo radosti. Ko bo krog sklenjen, pa se bo iz otoške cerkvice oglasilo pritrkavanje zvonov. Okrog jezera bo postavljenih tudi dvajset stojnic, kjer se bo mogoče pogreti s čajem in kuhanim vinom. Tudi silvestrovanje na prostem na Bledu letos bo, na promenadi bodo postavili številne gostinske stojnice, petnajst minut po polnoči pa bo nebo razsvetlil ognjemet, ki bo po obljubah Direkcije za turizem še bogatejši kot običajno. V Bohinju v 2000 z Agropopom in Terezo Tudi v Bohinju bo prednovo-letno in novoletno dogajanje zelo pestro, v dvorani Danica bodo nastopali znani glasbeniki, nocoj Danijela in Petar Grašo, jutri Alpski kvintet z gosti, v sredo Rok'n band in Se-verina, na Silvestrovo pa Agro-pop in Tereza Kesovija (koncert bo brezplačen). Opolnoči bo ognjemet z Dobrave. V soboto, prvi dan novega leta, pa bo koncert Plavega orkestra. Jeseniško silvestrovanje z županom Jeseničani bodo tudi letos novoletne prireditve sklenili s sil-vestrsko zabavo v šotoru na Ču-farjevem trgu, od 21. ure naprej bosta igrala Supernova in narodni trio, opolnoči bo občankam in občanom voščil župan Boris Bregant, pet čez polnoč pa bo ognjemet. Silvestrovanje na prostem bo tudi na Dovjem pred obnovljeno kovačnico, igral bo narodnozabavni ansambel. Radovljičani pod šotorom Radovljičani bodo lahko silvestrovali v šotoru na parkirišču pri policijski postaji, za hrano in pijačo bo poskrbljeno, za zabavo pa bo skrbel Braco Koren in ansambel bratov Svetlin. Opolnoči bo ognjemet. Cerklje Letošnje praznične prireditve so za občane občine Cerklje brezplačne, prav tako hrana in brezalkoholne pijače, ki jih bodo delili na Trgu Davorina Jenka, kjer bo letos silvestrovanje na prostem. V petek, 31. decembra, se bo ob 21. uri začelo silvestrsko dogajanje. Igrala bosta dva benda, ansambel Duo 99 in Band The end. Ljudem bodo razdelili 300 litrov čaja in domače klobase, ki jih pripravljajo pri Kmečkem hramu. Opolnoči bo zbranim zaželel srečno novo leto 2000 župan Franc Čebulj, ki bo v spomin na svoje stare glasbene čase pred dvema desetletjema tudi katero zapel. Tudi slavnostni ognjemet ne bo manjkal. Preddvor Če je v Cerkljah letošnje silvestrovanje na prostem novost, pa je v občini Preddvor že tradicija. Doslej so bila silvestrovanja v središču Preddvora, letos pa se bodo domačini in drugi preselili ob jezero Črnava. Glavni pokrovitelj je občina Preddvor, organizatorja pa Turistično društvo Preddvor in Hotel Bor. Silvestrovanje bo na hotelski terasi, predtem pa bodo domačini z baklami v rokah obkrožili jezero. Še ncur Občina Šenčur pa silvestrovanje na prostem prireja skupaj z Aldero, d.o.o. Svojim občanom obljubljajo prijetno doživetje z ognjemetom, glasbo, dobro kapljico in medene izdelke, dobro voljo pa naj vsi prinesejo s seboj. Silvestrovali bodo sredi Šenčurja, središče je okrašena novoletna jelka, ki so jo decembra občini podarili vaščani iz Olševka. Tudi sicer je center lepo okrašen, v bližini pa je tudi novoletna jelka z največ lučkami v Sloveniji. Peter Oko-rn jo je letos okrasil z 12 tisoč lučkami. Jezersko Na Jezerskem že več let zapored silvestrujejo na prostem. Prizorišče je tudi letos tamkajšnje športno igrišče, ki so ga letos že pripravili za silvestrsko dogajanje, pri čemer jim zelo nagaja dež. Prireditelja sta tudi letos občina Jezersko in jezerski klub študentov. Škofji ja Loka Tudi čakanje na "okroglo" leto 2000 mineva v Škofji Loki po že več let tradicionalnih prireditvah "Veseli december", ki jih Turistično društvo, občina in Društvo prijateljev mladine s pomočjo številnih ustanov (šol, vrtcev, knjižnice, Loškega muzeja) pripravlja vsako leto na Mestnem trgu. Tako bo danes, v torek, dopoldne organizirana muzejska delavnica, ob 16. uri ura pravljic za otroke z obiskom dedka Mraza v knjižnici na Trati in ob 17. uri v knjižnici v Škofji Loki, otroci iz vrtcev pa bodo nastopili z voščili ob 17. uri v Kristalni dvorani. Muzejska delavnica bo tudi v sredo, v knjižnici bodo vrteli film, ob 18. uri bo dedek Mraz na Mestnem trgu, nato pa igrica "Sneguljči-ca" na Loškem odru. Ob 20. uri bo koncert vokalne skupine Katice v kristalni dvorani. V četrtek bo dedek Mraz obiskal Mestni trg ob 17. uri, ob 17. uri in 30 p^Zl^AMje MovJec* &Tp> na p&£rn^\ minut pa bodo pripravili nagradne igre "Zanke". Ob 20. uri bo koncert dua "Ira Roma" s staroslovanskimi, ruskimi in ciganskimi napevi. Na Silvestrovo vabijo Škofjeločane na silvestrovanje na Mestne trgu, kjer bodo poskrbeli za pijačo, ob 1. uri pa bodo na Mestnem trgu pripravili tudi priložnostni ognjemet. • Š. Ž. Železniki Železniki so edina občina, kjer jim, kot kaže, na Silvestrovo ni uspelo pripraviti nobene prireditve. Pogovori o tem, da bi pripravili silvestrovanje ob blagovnici Na Kresu, niso uspeli, zato je prebivalcem samim prepuščeno, kje bodo skupaj nazdravili "novemu tisočletju". Kot je slišati, se organizirajo posamezne ulice oz. naselja (npr. Dašnica, Log), pod katerim kozolcem bodo odprli šampanjec. • Š.Ž. Gorenja vas - Poljane V občini Gorenja vas - Poljane so se odločili, da bodo na stroške občine v vseh večjih naseljih skupno nazdravili: v Poljanah pred Kulturnim domom, v Gorenji vasi pred Zadružnim domom, na Hotavljah pred Zadružnim domom, na Trebiji pred Gasilskim domom, enako na Sovodnju pred Gasilskim domom, v Lučinah pred okrepčevalnico Pri Matiju, le za Javorje še ni dogovorjeno. Občinski svet je odobril 500 tisočakov za pijačo, za hrano pa naj bi poskrbeli organizatorji. • Š. Z. Žiri Najbolj organizirani pri pričakovanju novega leta 2000 so, kot vse kaže, v Žireh. Jutri, v sredo, bo v Družbenem domu po 9. uri predstavitev Žirovske-ga vrha s prikazom domačih izdelkov in ponudbo domačih dobrot. Zvečer naj bi predstavili tudi kroniko dela, uprizorili nekaj skečev in se ob zvokih harmonike tudi zavrteli. Glavna sil-vestrska prireditev pa je napovedana pred Zadružnim domom v Žireh, kjer naj bi v petek že dopoldne nastopili razni pevci in instrumentalisti, ko se bo zmračilo, bodo otrokom na velikem platnu na tem domu vrteli risanke in film, obiskal pa jih bo tudi dedek Mraz. Po 21. uri pa naj bi se začela zabava ob zvokih ansambla Maj. Za želodce in žejo bodo poskrbeli v 30-metrskem šotoru (prodajali bodo tudi posebne priložnostne "komplete" šampanjca skupaj s kozarci), za vse bo po polnoči pripravljen golaž, novo tisočletje pa naj bi pozdravili tudi z ognjemetom. • iS. Ž. Dvajset kubikov lesa za kres Vodice - V občini Vodice bo osrednje silvestrovanje na prostem in sicer na prostoru med cerkvijo in občino. Začelo se bo ob polpolnoči, ko bodo zakurili kres, ki ga pripravljajo kar iz 20 kubičnih metrov lesa. Ob polnoči bo župan Anton Kokalj nazdravil in zaželel občanom vse najboljše, hkrati pa bodo takrat spustili tudi balone. Pripravljajo pa tudi krajši kulturni program in med drugim pregled dogajanj od prvega leta do 2000. Približno četrt čez polnoč pa bodo izžrebali vstopnice s prireditev pred novim letom. Srečneže čaka nekaj lepih nagrad. • A. Ž. Županovo vino Komenda - V občini Komenda bodo letos prvič silvestrovali m prostem in sicer na hipodromu v Komendi. Silvestrovanje pripravljajo Turistično društvo, Konjeniški klub in Občina Komenda. Opolnoči, ko bo župan Tomaž Drolec zaželel vsem zdravja in sreče ter uspehov, bodo nazdravili tudi z županovim vinom. Začetek leta 2000 pa bodo obeležili tudi z velikim ognjemetom. • A. Ž. Ognjemet s Starega gradu Kamnik - V občini Kamnik se prireditve vrstijo že nekaj dni pred koncem leta, postavili pa so tudi tržnice. Osrednje silvestrovanje pa bo na Glavnem trgu, kjer bosta Kamničane od desetih zvečer naprej zabavala ansambel Nagelj in humorist Franc Pestotnik Podokničar. Opolnoči bodo z Malega gradu z raketami naznanili začetek leta 2000, nakar bo s Starega gradu velik ognjemet. Župan Tone Smolnikar pa bo potem odprl največjo steklenico šampanjca, kar jih je moč dobiti, in nazdravil Kamničanom za srečo in zdravje v letu 2000. • A. Ž. Veselo za mlade in starejše Mengeš - Na silvestrovo so v Mengšu predpraznično dogajanje letos preselili na ploščad pred osnovno šolo. Tam bo zadnji dan v letu 1999 že od šestih zvečer naprej glasba in veselo predvsem za mlade. Uro pred polnočjo bo svoj program začel ansambel Mengeški muzikanti. Ob pol enih, potem ko bo vsem, ki bodo silvestrovali na prostem, nazdravil župan mag. Tomaž Štebe, pa se bo začel tudi velik ognjemet. • A. Ž. Minuto pred polnočjo Medvode - Tudi v Medvodah bodo imeli tradicionalno silvestrovanje na prostem, ki so ga letos obogatili z ogrevanim šotorom pred Blagovnim centrom, kjer se že od sobote naprej vrstijo različne prireditve. Na silvestrovo bodo vse, ki so se odločili za silvestrovanje na prostem, zabavali Medvoški muzikanti. Minuto pred polnočjo bo občanom čestital medvoški župan Stanislav Žagar, opolnoči pa bodo potem vsi lahko uživali v največjem ognjemetu, kar jih je bilo v Medvodah doslej. • A. Ž. Ognjemet tudi v Trzinu Trzin - Na prostem in z ansamblom Borisa Razpotnika bodo na prostoru pri banki med starim in novim delom Trzina silvestrovali tudi v občini Trzin. Opolnoči, ko bo vsem nazdravil župan Tone Peršak, bodo tudi v občini Trzin prihod novega leta obeležili z velikim ognjemetom. • A. Ž. Županja obljublja presenečenje Domžale - Leto 2000 bodo Domžalčani dočakali na prostem, letos prvič pred centrom Vele na Ljubljanski cesti, ki bo zadnji dan v letu zvečer zaprta za promet. Igrala bosta ansambla Pop Design in Kantor, silvestrovanje pa pripravljajo Radio Hit, občina Domžale in Napredek. Opolnoči, ko bo županja čestitala z zdravico, bo velik ognjemet. Županja Cveta Zalokar Oražem pa obljublja tudi presenečenje za vsakogar, ki bo pričakal na prostoru pred Vele leto 2000 na prostem. • A. Ž. AMZS Tokrat so imeli delavci AMZS zaradi poledenelih cest veliko dela. Opravili so kar 48 intervencij, od tega 38 vlek avtomobilov in 10 pomoči ob okvarah na cestah. GASILCI kranjski gasilci so posredovali po prometni nesreči, ki se je pripetila na gorenjski avtocesti pri izvozu Kranj -vzhod in sicer so rezali zmečkano pločevino. Pohiteli so tudi na Polico, ker so prejeli obvestilo, da je tam prišlo do požara avtomobila. Ko se pripeljali tja, so ugotovili, da je pri fiat puntu prišlo le do okvare pri ohlajevanju motorja, požara pa ni bilo. V Čirčah so reševalcem pomagali iz hiše v reševalno vozilo prenesti težjo obnemoglo osebo, na Rudija Papeža 32 pa so iz dvigala reševali kar 7 oseb. Nič čudnega, daje prišlo do okvare. Dvigovali so še vozila, ki so zaradi poledice zletela s cest: to se je pripetilo v Srakovljah ter 2-krat na avtocesti pri izvozu Kranj -vzhod, v smeri proti Ljubljani. Pomagali so še reševalcem, ko so reševali voznika, ki se je zaradi prevelike hitrosti glede na razmere na cesti zaletel v cestninsko postajo Torovo, ter odšli na Delavski most, kjer naj bi nekdo poskušal narediti samomor, vendar tam ni bilo nikogar. Jeseniški gasilci so spremljali vozila, ki so skozi Karavanke prevažala nevarne snovi, pogasili so gorečo barako na Stražišarjevi ulici, v kateri naj bi se sušilo ne pa peklo meso, pomagali pa so še po prometni nesreči, ki se je pripetila na Belci, koje vozilo zletelo v obcestni jarek. NOVOROJENČKI Gorenjci smo v minulih dneh dobili 12 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 10 otrok, od tega 5 dečkov in 5 deklic. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 3.940 gramov. Tudi najlažja je bila deklica, tehtala je 3.070 gramov. Na Jesenicah sta tokrat na svet prnokala 2 otročička, 1 deklica in 1 deček. Oba sta bila kar krepka, deklica je tehtala 3.800 gramov, deček pa 4.230 gramov. SMUČIŠČA Krvavec: do 110 cm snega, urejena je tudi tekaška proga na Kriški planini, ne vozita pa le Vrh Krvavca in pa Zvoh; Kobla: 40 cm umetnega snega, vozi Kozji hrbet; Cerkno: do 100 cm snega, vse naprave vozijo; Stari vrh: do 40 cm snega, naprave obratujejo, urejeno je san-kališče; Velika planina: 80 cm snega, naprave obratujejo; Kranjska Gora: do 50 cm snega, naprave obratujejo, urejena je tekaška proga; Pokjuka: do 70 cm snega, vlečnica obratuje, tekaške proge na Rudnem polju so urejene: Soriška planina: 25 do 90 cm snega, vlečnice obratujejo, tekaška proga je urejena. IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Lahovče, 28. decembra • Ministrstvo za okolje in prostor je glavni financer regulacije potoka Reka skozi najjužnejši vasi občine Cerklje, Lahovče in Vopovlje, občina pa bo primaknila nekaj svojih sredstev za ureditev mostu. V občini Cerklje pričakujejo, da bo regulacija rešila problem poplavljanja, ki v teh vaseh ob vsakem večjem neurju povzroča precejšnjo škodo. Na sliki: regulacija skozi Lahovče. - Foto: Tina Doki Odkupili bi kompleks Pod Jenkovo lipo Cerklje, 28. decembra - Med načrti, ki jih ima občina Cerklje za leto 2000, omenjajo tudi prizadevanja za odkup celotnega kompleksa Pod Jenkovo lipo. Gre za zemljišče na mestu, kjer je nekoč stala rojstna hiša skladatelja Davorina Jenka, sedaj pa je tam gostinski objekt. Lastnika zemljišča sta Aerodrom in Sklad kmetijskih zemljišč. Že desetletja obstajajo zamisli, da bi na tem mestu zgradili hotel z dovolj prenočitvenimi zmogljivostmi za bližnji Krvavec, tako da ne bi bilo treba graditi v visokogorju. Če bo občina uspela odkupiti to zemhišče, namerava v kratkem uresničiti dolgoletne zamisli. Ne sicer sama in z lastnimi sredstvi, temveč bo sprejemljiva za pobude investitorjev, tudi če bo šlo za tuji kapital, pravi župan Franc Čebulj. Zemljišče naj bi odkupili v letu 2000, v naslednjih dveh letih pa bi tam že lahko stal hotel. • D.Ž. Tudi v Tržiču o proračunu za prihodnje leto Tržič, 28. decembra - Jutri, 29. decembra 1999, ob 17. uri se bo sestal občinski svet občine Tržič na letošnji zadnji, osmi seji. Opravil bo prvo in drugo obravnavo predloga odloka o proračunu občine za leto 2000 ter drugo obravnavo predloga odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Potrjeval bo predlog za povišanje prispevka za priključek na javni vodovod in kanalizacijo ter cen tržnih storitev. Odločal se bo tudi o odobritvi plačila 15 milijonov SIT za delno kritje stroškov sanacije plazov iz sredstev rezerv. Svetniki se bodo seznanili še s poročilom nadzornega odbora občine Tržič. Sejo bodo končali s pobudami in vprašanji. • S. Saje Ustanovljena Loški muzej in zavod za kulturo Škofja Loka, 27. decembra - Kar precejšnji del četrtkove seje občinskega sveta v Škofji Loki, kije bila prekinjena s številnimi odmori, so svetniki porabili za usklajevanje dveh ustanovitvenih odlokov za zavode na področju kulture: za ustanovitveni akt javnega zavoda Loški muzej ter za ustanovitev novega Zavoda za kulturo. Če je bilo pri prvi obravnavi najbolj sporno, kakšno izobrazbo naj bi imela direktorja teh dveh zavodov, se je tokrat zapletalo ob tem, kdo direktorje sploh imenuje: ali sveti zavodov, ali občinski svet kot ustanovitelj. Na koncu razprave so se svetniki sporazumeli za enotni rešitvi: v obeh primerih je potrebna izobrazba visoka ali višja z delovnimi izkušnjami, oba direktorja pa bo imenoval občinski svet. • Š. Ž. Umrl je Franc Potočnik Bukovica - Včeraj so na pokopališču v Selci/i položili k počitku Franca Potočnika, organista in pevovodjo z Bukovice. Šinkurjev a ta, kot so mu domačini pravili, je umrl v starosti 82 let. S pesmijo in glasbo je živel praktično vse svoje življenje, prav do zadnjega. Še pred mesecem dni se je skupaj s tremi pevskimi skupinami, vodil jih je sicer kar sedem, veselil koncerta, ki so ga pripravili v prenovljeni dvorani Zadružnega doma na Bukovici. Rodil se je v družini s šestimi otroki. Pesem je v njihovi hiši vedno zvenela, zato seje še mlad vključil v prvi cerkveni zbor na Bukovici, kasneje pa se je učil igrati še na orgle. Svoje zboro-vodsko znanje in igranje na ogrle je vseskozi izpopolnjeval. Iz zbora, ki ga je vodil, sta kasneje nastala mešani in moški zbor. Franc Potočnik je bil znan po tem, daje ustanovil pevski ansambel Fantje s Praprotna; po Potočnikovem prepričanju je skupina uspela predvsem zato, ker so fantje peli pristne domače narodne pesmi. Največ dela in veselja je Franc Potočnik prav gotovo imel s sekstetom Dekleta z Bukovice, ki ga je vodil kar trideset let. Sestav je zanimiv tudi zato, ker ga sestavljajo še vedno ista dekleta kot na začetku. Potočnik je sicer vodil še druge zbore; prav tako je trideset let dirigiral Kapucinskemu cerkvenemu zboru v Škofji Loki, cerkvenemu zboru v Bukovščici, vodil je nonet - kasnejši oktet Zadružniki in druge zbore. Ni bil pa le zborovodja, celo vrsto pesmi je tudi zapisal in priredil za večglasno petje, vrsto pesmi pa je tudi sam uglasbll. Ob lanskem občinskem prazniku je prejel Zlati grb občine Škojja Loka. • L. M. Sedma in osma seja občinskega sveta v Škofji Loki Škofjeloškemu proračunu se slabo piše Čeprav v večini občin načrtujejo v prihodnjem letu za dobro desetino več proračunskih sredstev, so v Škofji Loki pesimisti: v prihodnjem letu naj bi se občinski proračun celo zmanjšal. To pa pomeni, nobene nove investicije. Škofja Loka, 27. decembra - Že dejstvo, da škofjeloški občinski svet ni zasedal kar tri mesece, v četrtek, tik pred prazniki pa sta bili pripravljeni dve seji: zaključek septembrske in decembrska, s skupno kar 19 točkami dnevnega reda, po svoje zgovorno priča o tem, da z odnosom do dela občinskega sveta v Škofji Loki ni vse v redu. Za razliko od ostalih občin, kjer so tudi občinski sveti zasedali v teh predprazničnih dneh, si škofjeloški svetniki ob koncu leta, po nekaterih razlagah pa tudi ob koncu stoletja in celo tisočletja, skupaj z županom niso nazdravili. Ne samo zato, ker po petih urah in pol mukotrpne seje za kaj takega ni bilo volje, pač pa tudi zato, ker to ni bilo predvideno niti organizirano. Iz nedokončane septembrske seje sta občinskim svetnikom v Škofji Loki ostali dve pomembni točki: obravnava Prometne študije za ureditveno območje Škofje Loke in Informacija o programu investicijskih vlaganj v objekte družbenih dejavnosti s predlogom prednostnega vrstnega reda. Prometno študijo so svetniki na predlog odbora za urejanje prostora in varstvo okolja ter prenovo in odbora za gospodarske javne službe in občinsko premoženje umaknili z dnevnega reda, saj sta odbora presodila, da jo je potrebno bistveno dopolniti, pred obravnavo na občinskem svetu pa naj se opravi tudi recenzija. Za drug dokument pa je mogoče reči, da je ostal na pol poti: že predstavniki občinske uprave so uvodoma predlagali, da naj se iz infor- macije umaknejo vse letnice uresničevanja predlaganih vlaganj v objekte družbenih dejavnosti, svetniki sami pa, da je zalogaj več kot 800 milijonov tolarjev za 14 predvidenih investicij na področju šolstva, kulture, socialnega varstva in športa le spisek pobožnih želja, pogojno uresničljiv v treh mandatih. Edini oprijemljiv sklep o tem je bil ta, da naj ima adaptacija prostorov nekdanje vojašnice v Škofji Loki za potrebe knjižnice vso prednost, saj bi začetek investicije zahteval 20 milijonov tolarjev, sedaj pa dajo "banki s posluhom" kar 17 milijonov tolarjev najemnine letno. Začetek osme (decembrske) seje je obeležil spor o uvrstitvi naknadno predlaganega sklepa o začasnem zadržanju uveljavitve odloka o ustanovitvi vzgoj- noizobraževalnega zavoda Osnovne šole Peter Kavčič, ki so ga predlagali svetniki LDS, ZLSD in DeSUS, ki, kot smo že poročali, tej šoli določa novo ime. Pri tem župan v skladu s poslovnikom tega ni hotel uvrstiti na dnevni red (ker gradivo ni bilo oddano pred sklicem seje), niti na seji niso razčistili vprašanja, katero ime sedaj velja: novo, ker je bil odlok že objavljen v Uradnem listu, ali staro, ker registracija te šole še ni izvedena. Očitno postaja, da se zadeva zaradi domnevnih napak v postopku ne bo zaključila le na registracijskem sodišču. Osrednja točka osme seje je bila prva obravnava občinskega proračuna za leto 2000, ki so jo v strahu, da tudi te seje ne bo mogoče izpeljati do konca, prestavili na začetek seje. Pred tem so sicer sprejeli še zaključni račun proračuna za leto 1998, pa še tu, kljub večkratnemu prelaganju med letom, ni šlo brez (računovodskih) zapletov. Pri predlogu občinskega proračuna za leto 2000 najbolj bode v oči dejstvo, daje za to leto predvidenih manj sredstev, kot za letos, kljub temu da je 35-odstotni delež dohodnine še "golob na strehi". Iz tega sledi prav zastrašujoče dejstvo, ki je bilo kot opozorilo povedano že v uvodu, da si Škofja Loka v letu 2000 ne sme dovoliti nobene nove investicije, pa tudi pri usklajevanju dodatnih predlogov potreb in želja bodo velike težave. In teh predlogov ni bilo malo: od zahtev po dodatnih sredstvih za šport, kmetijstvo, raziskovalno dejavnost, programe KS, stanovanja, izgradnjo bazena, loške obvoznice, Loški oder, spomenike, ceste, vodovod, itd., do razlag, da še ni jasno, kako bo s financiranjem Loškega muzeja in celo predloga, da se uvede "občinski otroški dodatek". Skupina petih svetnikov je namreč ugotovila, da občina za vsakega otroka, ki je v vrtcu, povprečno mesečno prispeva po nekaj več kot 24 tisoč tolarjev, zato so tudi uradno vložili osnutek odloka, po katerem naj bi se začelo v občini Škofja Loka izplačevati vzgojnovarstveni dodatek za vse predšolske otroke, ki niso vključeni v vrtce, v višini nekaj manj kot 7.500 tolarjev. Kako uskladiti te dodatne želje in finančni pesimizem - vse je nastalo v okviru iste politične opcije, bo pokazala druga obravnava. • S. Žargi Inšpektor za promet prepovedal obratovanje, ker nihalka ni imela obratovalnega dovoljenja Nihalka na Vogel vozila le en dan Direktor Žičnic Vogel pravi, da kaže dobro in da bodo nihalko v kratkem vendarle tudi uradno lahko pognali - Prijava sodniku za prekrške Ukane - "Kaže dobro, a stvari se vedno -tako kot doslej - lahko zapletejo," odgovarja direktor Žičnic Vogel Lovro Sodja na vprašanje, kdaj bodo vendarle dobili vsa dovoljenja za pogon nihalko na Vogel. Zapletov je bilo letos na Voglu že ogromno, zadnji minuli konec tedna, ko so nihalko v petek pognali in začeli voziti smučarje in goste, samo dan kasneje pa je inšpektor za promet in zveze obratovanje prepovedal, saj Žičnice Vogel niso pridobile vseh potrebnih dovoljenj. Zaradi tega so nadzor nad nihalko od sobote naprej opravljali policisti, zoper odgovorno osebo Žičnic pa bodo vložili prijavo k sodniku za prekrške. Inšpektor je Žičnicam očital, da niso dale popolne tehnične dokumentacije o delih za sanacijo, prav tako pa niso odpravile vseh pomanjkljivosti. Po besedah Lovra Sodje pa so pomanjkljivosti, ki jim jih očita inšpektor za promet in zveze, "bolj formalne narave". In zakaj so nihalko pognali kar brez obratovalnega dovoljenja? Sodja je to pojasnil z dejstvom, da so dovoljenje pričakovali že v petek, dodal pa je tudi, da so za odpravo pomanjkljivosti dobivali vsak dan nove zahteve. Tako nihalka do včeraj zjutraj še ni vozila, saj po Sodjevih besedah v soboto in nedeljo niso mogli pridobiti dovoljenj, ker so bile pristojne pisarne zaprte že od petka popoldne. Potrebne formalnosti so tako urejali včeraj dopoldne, Sodja pa nanije povedal, da upa, da bodo vse uredili že do včeraj popoldne. Do zaključka redakcije nihalke sicer še niso pognali. In kako je z gosti, ki so rezervirali silvestrovanje v Ski hotelu na Voglu? Prvo skupino so za zdaj namestili v hotelu Zlatorog, kjer čakajo, da jih bodo vendarle prepeljali na Vogel. • U. P. Poročilo o zagotavljanju dodatnih TV programov Predrage televizijske frekvence Po tem, ko se v občini Gorenja vas - Poljane končno izbrali pretvorniški sistem, je sedaj glavna ovira plačilo frekvenc. Gorenja vas, 23. decembra - Podobno, kot si še v mnogih "hribovskih" občinah, kjer je razgibanost terena velika ovira za sprejem televizijskih signalov, so si tudi občani občine Gorenja vas - Poljane želeli, da se jim omogoči spremljanje TV programov komercialnih televizij, saj dva programa nacionalne televizije, program TV3 (ki je zamenjal signal HRT) ter program TV Koper njihovih gledalskih želja niso zadovoljili. Pa še omenjene štiri programe je lahko gledalo le 70 odstotkov občanov, 15 odstotkov s precejšnjimi motnjami, 15 odstotkom občanov pa ni bil dosegljiv prav noben T V program. Ob takem stanju je občina iskala rešitve in ugotovili so, da dograjevanje obstoječe pretvor-niške mreže predrago, saj bi stala dograditev okoli 4,5 milijona tolarjev, letni stroški vzdrževanja pa bi dosegli celo 20 milijonov tolarjev. Med različnimi ponudniki drugih sistemov so se lani odločili, da zagotovijo distribucijo TV signalov s pomočjo mikrovalovnih MMDS zvez, ki so zahtevale postavitev petih pretvornikov oz. oddajnikov (na Slajki, na Gori in na Ermanovcu, v Lučinah in na Trebiji), ki bi zagotovili 95-odstotno pokritje. Doslej sta izgrajena dva: na Gori in na Slajki in dodatne programe (Kanal A, POP TV, TV Gajba) lahko sprejema 180 hiš. Občani morajo za sprejem kupiti tudi posebne antene, ki stanejo z montažo 40 tisoč tolarjev (pri tem je kar nekaj slabe volje, saj je bilo prvotno to obljubljeno za 22 tisoč tolarjev), pogoj za sprejem teh signalov pa je vidnost do oddajnika. V vseh drugih primerih, ko se na oddajnik ne vidi, bo za posamezno vas potrebno izgraditi primerno skupno anteno in nato kabelske povezave do hiš. Koliko bo občino, ki se je odločila, da postavi oddajnike, stala graditev le teh, bo končno znano v januarju prihodnjega leta, ocenjujejo pa, da med 8 in 9 milijoni tolarjev. Pojavil pa se je drug še hujši (vsakoletni) problem: od države so dobili zasoljeni račun za uporabo frekvenc: za štiri frekvence (čeprav uporabljajo sedaj le dve) naj bi plačali skupno 8,4 milijona tolarjev in župan Jože Bogataj je občinski svet obvestil, da so se na to pritožili. Prav od rešitve te pritožbe pa bo odvisna nadaljnja usoda celotnega sistema. • Š. Ž. Računalniki dacarjev bodo služili otrokom Reteče, 23. decembra - Svojevrstni podvig, je v teh dneh uspel vodji podružnične šole Reteče pri Škofji Loki Adiju Pintarju, ki je izvedel, da bodo na Davčnem uradu v Kranju menjali računalnike. S prošnjo na DURS in finančno podporo Surovine Kranj je uspel dobiti devet računalnikov za šolsko uporabo, vgraditi vanje nove trde diske, ministrstvo za šolstvo je k tej akciji prispevalo še en nov zmogljivejši računalnik, tovarna Unitech iz Škofje Loke pa je prispevala še nove tiskalnike. S finančno podporo občine Škofja Loka, ki je pokrila stroške napeljave in novih diskov, so tako na štirirazredni podružnični šoli v Retečah - v letošnjem šolskem letu jo obiskuje 76 učencev, uredili računalniško učilnico, ki se je ne bi sramovala tudi celo katera od centralnih, torej popolnih osnovnih šol. Računalniki naj bi služili predvsem računalniškemu opismenjevanju, veselijo pa se tudi učenja in utrjevanja šolske snovi pri različnih predmetih, za kar obstajajo že tudi posebni programi. Zato pričakujejo, da jim bodo strokovnjaki in mentorji računalništva s centralne šole - Osnovne šole Cvetka Golarja Škofja Loka, te programa kmalu namestili. Upajo tudi, da si bodo lahko kmalu privoščili tudi modem, ki jim bo omogočil priključitev na svetovni splet. • Š. Ž. m Mm VVKENJ9IVII1 UDVIN Novinarska konferenca blejskega župana Borisa Maleja Prednost bo imela čistilna naprava Program naložb je občinski svet že potrdil, lotili naj bi se preureditve ledene dvorane v večnamensko dvorano za potrebe turizma, športa in kulture, pod Krimom naj bi zrasla garažna hiša, preplastili bodo cesto na Pokljuko - Novi direktor občinske uprave je postal Benjamin Šmid GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Bled - Blejski župan Boris M alej je na novinarski konferenci minuli četrtek predstavil opravljeno delo v iztekajočem se letu in spregovoril o načrtih občine za leto 2000. Javnosti pa je predstavil tudi nove člane občinske uprave, na mesto direktorja je postavil Benjamina Šmida iz Spodnjih Gorij, ki je doslej delal na vladi. V iztekajočem se letu so v kamor je občina vložila vilo blejski občini dokončali kar Nelly kot svoj vložek. V teh nekaj naložb, med drugim 52 milijonov tolarjev vredno prenovo poslovilnih vežic in 30 milijonov vredno investicijo v knjižnico. Plačali so obrok za višjo šolo za gostinstvo in turizem, v kateri bo pouk stekel naslednje leto, zaključuje pa se tudi naložba v Center Bled, dneh se na občini trudijo s pridobitvijo dovoljenj za izgradnjo kanalizacije v Zgornjih Gorjah, obnovljen je blejski most, v iztekajočem se letu so preplastili kar nekaj cest, zlasti gozdnih. In kakšne naložbe občino čakajo v letu 2000? Program naložb je občinski svet že potr- Poleg novega direktorja občinske uprave so novi tudi nekateri člani. Dosedanja direktorica Sonja Šlibar je postala vodja Oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti, nova vodja Oddelka za gospodarske javne službe, prostor in okolje je postala Romana Starič, Oddelka za javne finance Nataša Hribar, Oddelka za splošne in normativno pravne zadeve pa Robert Plavčak. dil, lotili naj bi se preureditve ledene dvorane v večnamensko dvorano za potrebe turizma, športa in kulture, pod Krimom Župan Boris M alej je bil zelo kritičen do dogajanja na zadnji seji občinskega sveta, ko svetniki niso potrdili predloga proračuna. Malej je zavrnil očitke, da proračun ni razvojno naravnan in da so sredstva razporejena neenakomerno, in opozoril, da bodo krivdo za vse posledice zaradi nesprejetja proračuna morali prevzeti nase svetniki. Župan pa je bil močno kritičen tudi do upravne enote, ki po njegovih besedah zavira razvojne procese na Bledu, nazadnje se je to pokazalo pri obnovi blejskega Uniona. V iztekajočem se letu se je občina organizirala tudi na področju turizma, uskladila se je z zakonom o pospeševanju turizma, prejšnji teden so tako dobili status zaokroženega turističnega območja. naj bi zrasla garažna hiša, v prihodnosti pa še ena za hotelom Park. Preplastili bodo cesto na Pokljuko, kar bo nujno zaradi številnih prvenstev, katerih organizator bo občina. Prav tako naj bi asfaltirali cesto do zajetja Ovčje jame. Prednost na področju komunalne in cestne infrastrukture pa naj bi imela izgradnja lastne čistilne naprave, del zemljišč so že odkupili, v začetku leta 2000 pa bodo objavili javni razpis za izbiro idejnih rešitev in nato projektov. "To bo prioriteta - da očistimo Savo in razvijemo turizem ob njej," je poudaril Malej. V zvezi s cvetenjem jezera pa je povedal, da bo nadzor nad tem prevzela država, minister za okolje bo za to imenoval posebno ekipo. • Urša Peternel Jeseniški občinski svetniki sprejeli proračun za leto 2000 Največ denarja cestam in komunali Drugi največji proračunski porabnik so občinske službe zdravstvu in varstvu okolja Jesenice - V jeseniški občini bodo prihodnje leto za vse potrebe imeli na volja dobrih 1,9 milijarde tolarjev, ki jih bodo razdelili med proračunske porabnike. Po kakšnem ključu, so odločali občinski svetniki na zadnjih dveh s«uah. nazadnje prejšnji četrtek, ko so proračun v drugi obravnavi tudi sprejeli. Tako ima Občina Jesenice še pred vstopom v novo leto potrjen osnovni dokument, ki bo narekoval porabo v občini v letu 2000. Kot je povedal jeseniški župan Boris Bregant, seje že v prvi obravnavi proračuna pokazal precejšen razkorak med želja- mi in možnostmi. "Usklajevanje je bilo težko in zavedam se, da bi vsi želeli več," je poudaril. Na predlog proračuna v drugi obravnavi je bilo vloženih kar sedemnajst dopolnil, največ od tega - kar deset - jih je vložil svetnik Bogomir Ličof. No, večino dopolnil so svetniki po daljši obravnavi zavrnili. In kaj prinaša sprejeti dokument? Na voljo je dobre 1,9 milijarde tolarjev, od tega bo največji delež - skoraj 19 odstotkov dobilo komunalno cestno gospodarstvo. Drugi največji proračunski porabnik bosta občinski urad in občinski svet - namenili Najmanjši delež sredstev so jima dobrih 12 odstotkov sredstev iz proračuna oziroma skoraj 239 milijonov tolarjev. Na tretjem mestu je kultura z dobrimi 12 odstotki, sledi pa otroško varstvo. Najmanjši delež proračuna je namenjen zdravstvu in urejanju prostora ter varstvu okolja. Odhodki proračuna bodo za dobrih šest milijonov manjši od prihodkov, toliko bo torej znašal proračunski primanjkljaj. V primerjavi s proračunom za leto 1999 bo proračun za leto 2000 za 6,82 odstotka večji. • U. P. Trinajsta redna seja občinskega sveta Žirovnica Najdebelejši kos proračunske pogače za otroški vrtec Kar četrtino vseh proračunskih sredstev bo šlo za otroški vrtec, petino pa za čistilno napravo Žirovnica - Žirovniški občinski svetniki so na zadnji letošnji seji, ki je potekala prejšnji četrtek, sprejeli proračun občine za leto 2000. Po besedah župana Franca Pfajfarja jih v prihajajočem letu čakata dve večji naložbi, in sicer vrtec in čistilna naprava, zato bodo odhodki večji kot prihodki. Del primanjkljaja bodo pokrili iz ostanka sredstev preteklega leta, občinski proračun pa se bo tudi moral zadolžiti za slabih deset milijonov tolarjev. V letu 2000 bo občina za vse potrebe imela na voljo nekaj manj kot 343 milijonov tolarjev. Od tega bo največ denarja -kar četrtino - šlo za postavko otroško varstvo oziroma za investicijo v otroški vrtec. Petino sredstev zavzema postavka komunalno cestno gospodarstvo, v okviru katere bo največja naložba izgradnja čistilne naprave. Tretji največji proračunski porabnik pa bo občinski urad in občinski svet, ki mu proračun namenja dobrih 14 odstotkov vseh sredstev. Skupno bodo tako odhodki znašali 386 milijonov tolarjev, kar je za 43 milijonov več od prihodkov. Občinski svetniki k predlogu proračuna niso vložili nobenih dopolnil in so ga potrdili v predlagani obliki, so pa naložili posameznim odborom, da med letom spremljajo porabo. Svetniki so sprejeli tudi odlok o financiranju političnih strank v občini, novost je v tem, da se zneski, ki jih posamezna stranka dobi za posamezni dobljeni glas na volitvah, ne revalorizirajo več, temveč na volilca znašajo 30 tolarjev. Tako bodo del stroškov za volilno kampanjo za nadomestne volitve za župana povrnili trem strankam, in sicer SKD dobrih 41 tisočakov (v celoti je imela ta stranka skoraj 253 tisočakov stroškov), ZLSD dobrih osem tisočakov (za volilno kampanjo je porabila 126 tisočakov) in LDS dobrih 13 tisoč tolarjev (imela je dobrih 96 tisočakov stroškov). Na seji so sprejeli tudi sklep o določitvi in organiziranju enot, služb in drugih organov za opravljanje nafctg zaščite, reševanja in pomoči v občini, po katerem so določili ustanove, ki bodo skrbele za zaščito in reševanje v primeru nesreč. • U. P Se Nicholas Oman vrača na Bled? Bled - Nicholas Oman, lastnik žalostno propadajoče vile Rikli na Bledu, je po svojem bratu Vinku sporočil Občini Bled, da se vrača v Slovenijo in da bo vilo obnovil. To je povedal blejski podžupan Jože Antonič prejšnji teden. Po njegovih besedah se na občini že dalj časa trudijo, da bi problem vile Rikli, zaradi katere je občina prejela tudi turistično bodečo nežo, vendarle rešili. Dvakrat so se pogovarjali z Omanovim sinom Markom, ki se je strinjal, da bi vilo podrli in na novo zgradili. Vsekakor si občina želi, je dejal blejski župan Boris Malej, da bi vila dobila funkcijo, kakršno je imela včasih. V njej naj bi izvajali del programa po zgledu Arnolda Riklija, uredili pa naj bi tudi spominsko sobo, saj bodo leta 2004 proslavili 150-letnico prihoda Riklija na Bled. Vsekakor jc občina še naprej zainteresirana, da bi vilo odkupila, je poudaril Malej, in jo nato oddala v koncesijo. • U. P. Smučišče na Straži že obratuje Bled - Minuli konec so na smučišču Straža na Bledu z dnem brezplačne smuke začeli letošnjo smučarsko sezono, kljub počasnemu ohlajanju jezerske vode so uspeli zasnežiti glavno progo in zagotoviti dobro smuko. Z zasneževanjem bodo nadaljevali in v čim krajšem času skušali pripraviti tudi ostale površine smučišča, zagotavljajo odgovorni. V letošnji sezoni so se za organizacijo in vodenje smučarske šole dogovorili s podjetjem Agencija Luka, ki te aktivnosti že dalj časa vodi na Kobli in Voglu. Smučišče je vključeno v SKI PAS sistem Vogel-Kobla-Straža, takoj po začetku obratovanja smučišča na Voglu pa bo organiziran tudi ski bus. S SKI PAS karto je gostom na Bledu omogočen prost vstop na grad in drsanje v športni dvorani. Kot zagotavljajo v Direkciji za turizem Bled, je ob smučišču poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo, za letošnjo sezono pa so se dogovorili z lastnikom SCT za uporabo parkirišča pod vilo Viktorija z dostopom iz Ceste svobode (z jezerske strani). In še cene: dnevna karta na Straži stane 1800 tolarjev (za študente in dijake 1600, za otroke 1200), dopoldanska 1000 tolarjev (dijaki in študenti 900, otroci 700), popoldanska 1100 (dijaki in študenti 1000, otroci 800 tolarjev), za večerno smuko pa je treba odšteti 1500 tolarjev (dijaki in študenti 1400, otroci 1300). Za starejše od 70 let pa je smučanje brezplačno. • U. P. Razvojna agencija pogojno Železniki, 27. decembra - Podobno kot v ostalih treh občinah na Škofjeloškem, so tudi na seji občinskega sveta v Železnikih obravnavali ustanovitev Razvojne agencije Sora, ki naj bi zaradi novih zakonskih določil države (nov sistem spodbujanja enakomernejšega razvoja v Sloveniji) zahteval tako ustanovitev. Tudi v Železnikih so svoje soustanoviteljs-tvo pogojih z zahtevo, da se do konca leta 2000 Medobčinski podjetniški center zapre, da se od ustanovitve vsi projekti naročajo pri novi agenciji, v ustanovni kapital družbe pa bodo iz postavke občinskega proračuna za razvoj malega gospodarstva namenili sorazmerni delež. • Š. Ž. Potrebni novi statuti KS Železniki, 27. decembra - Ker seje spremenila zakonodaja o lokalnih skupnostih in na tej podlagi tudi občinski statut, je potrebno spremembe upoštevati tudi v statutih krajevnih skupnosti. Na komisiji za statut in pravna vprašanja pri občinskem svetu občine Železniki so, da bi olajšali delo. krajevnim skupnostim poslali vzorec statuta KS in jim določili rok do začetka novembra, da svoje statute uskladijo s tem. Od šestih KS sta se v roku odzvali dve: Davča in Dražgoše -Rudno, pri čemer je komisija presodila, da je potrebno statut KS Davča še popraviti, statut KS Dražgoše - Rudno pa so na sredini seji občinskega sveta potrdili. Vse ostale skupnosti so pozvali, da to nalogo opravijo do konca januarja. • Š. Ž. Cena vtrtca za vsak drugi teden Železniki, 27. decembra - Na predlog Osnovne šole Železniki je odbor za družbene dejavnosti občinskemu svetu občine Železniki predlagal, ta pa v sredo na svoji zadnji letošnji seji sprejel, ceno krajšega programa vrtca za primere, ko otroci hodijo v vrtec vsak drugi teden. Odločili so se, da bodo morali starši v takih primerih prispevati 60 odstotkov polne cene. Da ni cena le polovična, je po mnenju šole potrebno zato, ker so nekateri stroški (v okviru oskrbnine) stalni in neodvisni od obiska. • Š. Ž. Stalež živine v Železnikih raste Železniki, 27, decembra - V sredo jc občinski svet v Železnikih odobril dodatno izplačilo subvencionirane krme iz tekoče proračunske rezerve v višini 270 tisoč tolarjev, saj je načrtovalce, kolje dejal predsednik komisje za kmetijstvo in gozdarstvo Janez Habjan, presenetilo veselo dejstvo, da je stalež živine v občini očitno v porastu. Pa tudi sicer so letos postavko za pospeševanje kmetijstva temeljito "postrgali", zato so na isti seji morali prav tako potrditi izplačilo pomoči Konjerejski pašni skupnosti na Dajnarski planini - sicer simboličnih 50 tisočakov. • Š. Ž. Vrača se ime Sv. Tomaž Škofja Loka, 27. decembra - Škofjeloški občinski svet je na četrtkovi seji med drugim obravnaval tudi predlog odloka o preimenovanju naselja TomaŽ nad Praprotnim v Sv. Tomaž. Priloženih 21 podpisov prebivalcev dokazuje, da se s predlogom strinja večina v tej vasi, Geodetska uprava pa je ob tem predlagala še preoštevilčenje naselja. Če bo odlok sprejet tudi po drugi obravnavi, naj bi občina krila stroške hišnih tablic, stroške sprememb v raznih evidencah (zdravstvene, bančne, PTT) naj bi krili nosilci teh evidenc, stroške zamenjave osebnih dokumentov pa prebivalci sami. • Š. Ž. Stavbna zemljišča dražja za 5 odstotkov Škofja Loka, 27. decembra - Podobno, kot v vseh občinah, so tudi na zadnji seji škofjeloškega občinskega sveta določili novo vrednost točke za obračun nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Odločili so se, da bodo pri tem upoštevali vrednost indeksa za nizke gradnje, ki ga mesečno objavlja Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gradbeništvo in 1GM, ta pa znaša za obdobje od oktobra 1998 do oktobra 1999 105,25. Tako se bodo nadomestila za stavbna zemljišča v Škofji Loki z novim letom povečala za dobrih 5 odstotkov. • Š. Ž. Čajna kuhinja na Blejski Dobravi Blejska Dobrava - Trije jeseniški občinski svetniki, ki so doma na Blejski Dobravi, so na zadnji seji občinskega sveta ob obravnavanju predloga proračuna vnovič opozorili na problem pokopališča na Blejski Dobravi. Po besedah svetnice Milene Koselj Šmit je pokopališče prava sramota za občino, saj nima niti stranišča niti čajne kuhinje. Zato so vložili dopolnilo, po katerem naj bi za izgradnjo čajne kuhinje v proračunu namenili 15 milijonov tolarjev. Občinski svetniki so se strinjali, da jc naložba potrebna in nujna, vendar so na koncu sprejeli kompromis, po katerem so za čajno kuhinjo namenili pet milijonov tolarjev (vzeli jih bodo pri postavki vzdrževanje cest in parkirišč), tako da bodo dela lahko stekla že v letu 2000. Hkrati pa so svetniki razmišljali o tem, da bi omenjene usluge občina oddala koncesionarju. • U. P. Žirovnica kmalu z novim grbom in zastavo Žirovnica - Občina Žirovnica bo, kot kaže, že v kratkem dobila nove občinske simbole. Občinski svetniki so namreč na zadnji seji v prvi obravnavi potrdili predlagano zamisel (odlok zdaj čaka še druga obravnava), po kateri bo grb upodobljen na ščitu s šiljastim dnom in odprto knjigo na vrhu. V njem bo pet zlatih gosjih peres, ki simbolizirajo pet velikih mož (Franceta Prešerna, Matijo Čopa. Antona Janšo, F. S. Finžgarja in Janeza Jalna). Peresa so razporejena v obliki satja, saj na območju občine zibelka slovenskega čebelarstva. Podlaga grba in zastave bo zelena. Oba simbola je oblikoval Klemen Rodman z Rodin. • U. P. BOŽIČNA REPORTAŽA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kranj - Božiček tudi letos ni pozabil obiskati varovancev Varstveno delovnega centra Kranj in jih obdariti s praktičnimi darili. Seveda je zanje našel tudi spodbudno besedo, jih spomnil, da drugačnost ni nič slabega, ter jim zaželel lepe praznične dni in srečo v novem tisočletju. Na koncu jih je še opozoril, naj se ne igrajo s petardami, Božičkom opozorilo pa velja tudi za ostale. Drugo leto jih bo, če ho gradnja potekala brez zapletov, obiskal že v novih prostorih in mu ne bo več treba žalostno gledati, v kakšnih prostorih so sedaj nastanjeni. • S. Š. Koncert in priznanja Mengeš, 27. decembra - Na tradicionalnem novoletnem koncertu Mengeške godbe v nedeljo zvečer v dvorani kulturnega doma v Mengšu je Turistično društvo Mengeš podelilo tudi priznanja za najlepše urejene hiše in okolice. Megšani so dvorano napolnili do zadnjega kotička, za novo leto pa sta jim zaželela uspehov in zdravja predsednik Mengeške godbe Franc Žun in predsednik Turističnega društva Mengeš Franc Zabret. Priznanja so dobili: družine Guna, Šare, Hribar, trgovina Vesna v Loki, Župnijski urad Mengeš za urejeno kolico cerkve, Mengeška koča in njen oskrbnik Jure Repanšek in Ribiška družina Bistrica Pododbor Mengeš za urejenost Cegelniškega bajerja in okolice v Mengšu. • A. Ž. Čistilne naprave še ne bo Bašclj, 28. decembra - Že nekaj let občina Preddvor v Bašlju načrtuje izgradnjo rastlinske čistilne naprave. Določili so že lokacijo in sklenili predpogodbe za odkup zemljišč, v času priprave gradbenih dovoljenj pa se je stvar ustavila. Župan občine Preddvor Miran Zadnikar si je namreč ogledal nekaj podobnih čistilnih naprav v Sloveniji, a razen v Ponikvi nikjer ni videl, da bi delovala po predpisih. To je načrte občine spremenilo. Od javnega podjetja Komunala so terjali, da prekinejo vsa dela, sredstva za ta namen pa so preusmerili v mestno občino Kranj. Gre za poseben dogovor, po katerem sredstva za ekološko obremenjevanje voda koristi tista občina (v okviru nekdanjih kranjskih), kjer se trenutno izvajajo dela na tovrstni komunalni infrastrukturi. Ko bodo delali v Preddvoru, bodo ta denar dobili nazaj. • D.Ž. Novi predstavniki občine v svetu šole Šenčur, 28. decembra - Na zadnji seji občinskega sveta Šenčur so svetniki imenovali nove predstavnike lokalne skupnosti v svet osnovne šole Šenčur. Soglasno sta bila za to nalogo izbrana Aleš Puhar kot predstavnik občinske uprave in Miro Koželj kot predstavnik občinskega sveta. Za tretjega člana je svetnik Ciril Sitar predlagal Franca Kržana, za katerega je glasovalo le osem svetnikov, prav toliko pa jih je bilo proti. Pač pa je bil naposled izbran Marko Dolinar, za katerega se je izreklo 11 svetnikov. »D.Ž. Sprevod dedka Mraza po Kranju Kranj, 28. decembra - Mestna občina Kranj in kranjska Zveza prijateljev mladine prirejata danes, v torek, 28. decembra, tradicionalni sprevod dedka Mraza, ki se bo s konjsko vprego in spremstvom zapeljal po Gregorčičevi ulici, Maistrovem trgu Prešernovi ulici in se ob 16. uri ustavil na Glavnem trgu ob božičnem drevesu. Za veselo razpoloženje bo poskrbel Pihalni orkester Mestne občine Kranj, otroke bosta zabavala grajski norček Ferdo in trubadur Igor, dedek Mraz pa bo obdaril slehernega otroka. V primeru slabega vremena, bo omenjena prireditev v avli Mestne občine Kranj. • R. Š. Naklo, 28. decembra - Kranjska območna enota Veterinarskega zavoda Slovenije že uresničuje načrt za preselitev na novo lokacijo. Ta mesec so ob železnici med naseljema Naklo in Polica postavili montažno zgradbo. V njej potekajo notranja dela, od montaže stropov do napeljave klimatskih naprav. Ko bodo temperature dovolj visoke, bodo izdelali tudi pode, potem pa nadaljevali z urejanjem prostorov. Čeprav bodo morali postaviti še transformatorsko postajo, je sedaj že mogoče napovedati vselitev spomladi leta 2000. V pritličju bo sodoben laboratorij za ugotavljanje neoporečnosti živil živalskega izvora in garaža za veterinarsko higiensko službo. V zgornji etaži bodo pisarne. Približno 165 milijonov tolarjev vredno naložbo financira slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za opremljanje zemljišča pa je poskrbela občina Naklo. • S. Saje Na Bledu so oživili legendo o potopljenem zvonu In želje odzvanjajo proti nebu... V mrzlem in vlažnem popoldnemu božične sobote se je v jezero potopilo kar 46 potapljačev in iz jezerskih globin dvignilo zvon želja - Premalo poznana legenda o nastanku zvončka želja Bled - Na Blejskem gradu je živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček za kapelo na otoku. Vendar tja ni prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova je prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je pobožno živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov zvon in ga poslal na blejski otok. Kdor s tem zvonom pozvoni in svojo željo sporoči usmiljeni 'gospe z jezera', se mu želja izpolni... Takole pripoveduje legenda o so jo letos prvič oživili na potopljenem zvonu in o nastan- Bledu. Dogodek so povezali s ku blejskega zvončka želja, ki tradicionalnim božičnim poto- Zvonček želja se je dvignil iz jezerskih globin. Najmlajše je obiskal božiček, ki se je pripeljal s pletno. Bled je bil v božičnih dneh slabše obiskan, kot so načrtovali, po besedah Eve Štravs Podlogar so morda malce preveč računali na goste, ki bi združili božične in novoletne praznike in ostali na Bledu kar ves teden. No, za novo leto pa je slika povsem drugačna, vsi hoteli so polni, prav tako je veliko povpraševanje po zasebnih sobah in apartmajih. pom potapljačev, ki ga je letos že četrtič pripravilo Društvo za podvodne dejavnosti Bled. In res, v mrzlem in vlažnem poznem popoldnevu božične sobote seje na pomolu pod Kazino zbralo kar 46 potapljačev iz vse Slovenije in gostje iz Avstrije ter se potopilo v mrzlo (samo sedem stopinj Celzija) in zaradi cvetenja motno jezero. Z baklami so obkrožili božično drevesce na jezeru, nato pa so ob posebej pripravljeni glasbi in programu, ki ga je zrežiral Matija Milčinski, dvignili dvo-metrski zvon, ki simbolizira otoški zvon želja, iz jezerskih globin... Ob zvokih čudovite glasbe in magični pripovedi o potopljenem zvonu so domačim in tujim obiskovalcem predstavili legendo, ki so jo po besedah Eve Štravs Podlogar z Direkcije za turizem Bled na Bledu doslej morda premalo poudarjali. Poleg potapljačev so pri oživitvi legende sodelovali tudi blejski pletnarji, pa Blejski plesni studio in igralca Iztok Jereb in Karel Brišnik, za ton in montažo pa je poskrbel Nejc Pretnar. Da pa je bil dogodek zanimiv tudi za otroke, se je mednje pripeljal tudi božiček, tokrat ne s sanmi, temveč po jezeru s pletno, in mednje je razdelil sladka božična darilca. • U. P., foto: G. Kavčič Družini Vole in Makse ob planinskem domu Tromeja postavili posebne jaslice Jaslice v naravni velikosti na tromeji Figure so oblečene v značilno rateško nošo, ki obuja preteklost oblačilne kulture v Ratečah. Za vzdušje zavrtijo ljudske koledniške pesmi. Tromeja - Na božično soboto smo se odpravili na ogled prav posebnih jaslic. Ob planinskem domu Tromeja nad Ratečami sta namreč družini Makse in Vole, ki sta tudi oskrbnici planinskega doma Tromeja, postavili jaslice s figurami v naravni velikosti. In ko smo se s terenskim vozilom dvignili na nadmorsko višino 1145 metrov, se je deževna božična sobota spremenila v zasneženo božično pravljico, ki bi jo bilo ob sončnem vremenu vredno doživeti peš, po 45-minutni hoji iz Rateč, izlet pa bi zaključili s sankanjem nazaj do vasi. Planinski dom Tromeja je bil nekdaj ka-ravla, pred poldrugim letom dni pa sta se družini Vole in Makse odločili, da ga bosta uredili in v njem odprli planinski dom. In res, v začetku lanskega decembra je povsem prenovljen dom, ki leži neposredno v bližini tromeje Slovenije, Italije in Avstrije, odprl svoja vrata. Kot nam je povedal eden od solastnikov Alojz Vole, je dom odprt vse leto, saj je dostopen tudi pozimi bodisi s terenskim avtomobilom Jaslice so v naravni velikosti, figure so oblečene v značilno rateško nošo, pa ne praznično, temveč delovno. Alojz Vole s hčerko Nino bodisi peš. Od Rateč je oddaljen le štiri kilometre. Mimo gostilne Surc vodi makadamska pot, bližnjica pa pelje mimo gostilne Žerjav. Prva vzame kakih 45 minut hoje, druga petnajst minut manj. In ob domu se ob lepem vremenu odpre čudovit razgled na severno triglavsko steno, Ponco, Mojstrovko, Prisank, Razor in Škrlatico. V teh dneh pa je obisk Tromeje še posebej zanimiv, saj so ob planinskem domu v naravnem okolju postavili božične jaslice. Nastale so po zamisli družin Vole in Makse ter ob sodelovanju strokovnjakov. Jaslice - v njih so Marija, Jožef, pastirček, Jezušček in tri ovce - so v naravni velikosti, nastajale pa so poldrugi mesec. Oblačila je sešila Dora Makse, figure pa so oblečene v značilno rateško nošo, ki obuja preteklost oblačilne kulture v Ratečah. Za vzdušje zavrtijo ljudske koledniške pesmi, posnete na terenu v okviru zbiranja slovenskega glasbenega izročila. Po besedah Alojza Volca bodo jaslice postale tradicionalne, prihodnje leto pa jih bodo še dopolnili z novimi figurami. Na stare čase pa v planinskem domu Tromeja spominja še nekaj - v svoji ponudbi jedi imajo namreč stare rateške maželjne, ki jih je mogoče dobiti le še red-kokje. Jed je bila v Ratečah vedno na voljo v času kolin, saj gre za pečeno, v mreno zavito mleto drobovino, zraven pa postrežejo kislo zelje ali repo. In ker planinski dom stoji le pol ure od točke, ki je uradna tromeja, ponujajo tudi krožnik tromeja, ki vsebuje značilne jedi iz vseh treh držav. Med gosti so po Volčevih besedah tudi tujci, zlasti Avstrijci prihajajo radi na kosilo, nekateri kar s smučmi, saj je na avtrijski strani tromeje smučišče Podklošter. Z motornimi sanmi jih potem zapeljejo nazaj do tromeje. V domu pa si je mogoče sposoditi tudi sani, sneg je steptan in omogoča odlično sankanje nazaj do vasi. Sanke je potem mogoče pustiti pri gostilni Šurc. Kot pravo Alojz Vole, do tromeje prihaja vsako leto več ljudi, čeprav mnogi ta konec še preslabo poznajo. V planinskem domu je mogoče tudi prespati, saj so uredili sobe s 36 ležišči, poleti pa je mogoče prespati tudi na seniku. Zaradi zdravilne klime pa semkaj redno zahajajo otroci, ki bolehajo za rakom, svoj tabor tu pripravlja društvo hemofilikov... Planinski dom pa je tudi odlično izhodišče za planinske pohode. • Urša Peternel, foto: Gorazd Kavčič GOSPODARSTVO _ ______ureja: Marija Volčjak_ V Domelu so imeli zadnje mesece zelo veliko dela Rekordno leto za Domel Zaradi obilice dela so zaposlili 50 novih sodelavcev in v Domelu je tako sedaj 869 zaposlenih. Železniki, dec. - Saj to je možno samo v Železnikih, lahko pristavimo k rekordni proizvodnji tovarne elektromotorjev Domel v Železnikih. Od septembra naprej so imeli toliko dela, da so v zadnjih mesecih izdelali kar 380 tisoč sesalnih enot mesečno, delali so vse sobote, celo ob nedeljah in ponoči, da so izpolnili vsa naročila. Ljudje so delali brez večjih pripomb in praznični dnevi, ki so se začeli minuli četrtek, so zato za Domelovce resnično zasluženi. "Tako po obsegu proizvodnje kot po poslovnem uspehu je letošnje leto za Domel najboljše doslej. V prvem polletju smo le s težavo dohajali zastavljene cilje, občutili smo padec povpraševanja na trgu in se spraševali, kako bo ob koncu leta. Vendar so se jeseni stvari obrrtile, pridobili smo naročila novih kupcev, dodatne količine pa so naročili naši stalni kupci, zlasti Elektro-lux, ki obnavlja svojo proizvodnjo sesalnih enot. Tako smo letos izdelali 3,3 milijona sesalnih enot, kar je deset odstotkov več, kot smo načrtovali in dobrih dvajset odstotkov več kot lani. Precej boljši je tudi Direktor Dometa Pavel Demšar Celotna proizvodnja je tako letos v Domelu znašala 4.855 tisoč izdelkov, kar je 14,4 odstotka več kot leto poprej in 6,8 odstotka več, kot so načrtovali. Hitro nadomeščajo izpad Indramata Podobno kot obseg proizvodnje se je povečala tudi prodaja. Zaloge so se v zadnjih mesecih zmanjšale za več kot petino in letošnja prodaja znaša 9,4 milijarde tolarjev. Tudi letos ima izvoz več kot 80-odstot-ni delež, saj znaša 7,6 milijarde tolarjev. Leta 1997 je prodaja znašala 9,2 milijarde tolarjev, lani 8,9 milijarde tolarjev, vendar je primerjavi potrebno upoštevali, da se je septembra lani izločil program Indramat in z njim 148 zaposlenih. Tedaj so se pojavila ugibanja, v koliko letih bodo nadomestili izpad Indramata, vendar podatki kažejo, daje bila zaskrbljenost odveč. Že v dobrem letu so namreč uspeli v pretežni meri nadomestili. Brez upoštevanja Indramata so namreč letos prodajo v primerjavi z lanskim letom povečali za petino. Celotni prihodek letos znaša 9,8 milijarde tolarjev, lani skupaj z Indramatom 10,2 milijarde tolarjev, torej je letos le 4 odstotke manjši. Izpad Indramata potemtakem izjemno hitro nadomeščajo, saj je imel lani približno 15-odstotni delež. Glede na celotni prihodek torej lahko rečemo, da so nadomestili že dobri dve tretjini izpada Indramata. V letu 2000 pričakujejo največ dela v prvih štirih mesecih, ko naj bi ohranili sedanji obseg proizvodnje. Kasneje pa rahle pade, saj bodo na to vplivala naročila podjetja ElektrohtK, ki bo postavljalo nove proizvodnje zmogljivosti. Pomemben vpliv na obseg proizvodnje bo imela tudi hitrost uvajanja nove sesalne enote 462, kar je povezano tudi z novimi kupci. Pomemben projekt v prihodnjem letu bo zamenjava informacijskega sistema. "Pritisk na zniževanje cen je velik, zato bodo tudi prihodnje leto potrebna vlaganja v posodobitev opreme, povečanje produktivnosti, zniževanje stroškov in povečanje obsega proizvodnje, "pravi direktor Pavel Demšar. Letošnje naložbe znašajo 1,2 milijarde tolarjev in so enkrat do dvakrat večje kot v zadnjih letih. Do spomladi bodo zgradili prizidek in v njem postavili novo linijo za novo generacijo sesalnih enot, pridobili bodo tudi nova skladišča. poslovni uspeh, saj dobiček znaša 320 milijonov tolarjev," je na tiskovni konferenci pred prazniki povedal direktor Domela Pavel Demšar. V zadnjih mesecih za polovico povečali obseg proizvodnje V prvi polovici letošnjega leta so izdelali 245 tisoč sesalnih enot mesečno, ker so naročila naraščala, so za september predvideli 300 tisoč enot. Nekateri so podvomili, da jim bo to uspelo, vendar so se zmotili, saj so jih naredili 340 tisoč. Oktobra in novembra so nato obseg proizvodnje še povečali in naredili 380 tisoč sesalnih enot mesečno. Skupaj so tako letos naredili 3.317 tisoč sesalnih enot, kar je 21,2 odstotka več kot lani in 10,5 odstotka več, kot so načrtovali. Povečali so tudi količine preostalih elektromotorjev. Naredili so 830 tisoč enos- mernih kolektorskih motorjev s permanentnimi magneti in pri njih kar za 22 odstotkov presegli načrt. Po vrednosti so izdelali tudi za pet odstotkov univerzalnih kolektorskih motorjev več kot lani, kar je le nekaj odstotkov manj kot lani. Za 20 odstotkov več kot lani je po vrednosti izdelal tudi profitni center elektronsko komutiranih motorjev. Orodjarna pa je letos za tretjino povečala prodajo zunanjim naročnikov, kar predstavlja približno 300 milijonov tolarjev. Domel je septembra letos prevzel sosednjo tovarno Tehtnica, kjer so že nekaj časa delali zanj, saj sami nimajo dovolj dela. Prevzem so izpeljali z zamenjavo delnic v razmerju ena proti dve in Domel je tako postal 92-odstotni lastnik Tehtnice, za zamenjavo se ni odločilo le nekaj manjših delničarjev. V Tehtnici so pravijo, da prevzem že daje pozitivne učinke, predvsem v povezovanju proizvodnih programov in tesnem sodelovanju na vseh poslovnih funkcijah. Vendar vsem Domelovih lastnikov prevzem Tehtnice ni bilo pogodu, pritožila se je pooblaščena investicijska družba Atena, ki je bila pred leti navdušena nad tem, da svoj delež v Domelu proda ameriški družbi A metek. Vendar Ame-teku prevzem Domela ni uspel, ker so ga preprečili notranji lastniki, ki imajo večinski delež. Direktor Dometa Pavel £>emšar pričakuje, da bo pravni zaplet razrešene v prvi polovici prihodnjega teta in da bodo lahko maloserijsko proizvodnjo prenesli v Tehtnico. 0 * £'* Vi Ob novem prizidku urejajo tudi obrežje Selške Sore, da ne bo več poplavljala. Več dobička kot lani Na začetku let niso pričakovali, da bodo letos povečali dobičke, saj so pričakovali, da bo znašal 281 milijonov tolarjev, kar je nekaj manj kot lani, ko je znašal 297 milijonov tolarjev. Vendar so po zaslugi rekordne proizvodnje letos dosegli 320 milijonov tolarjev dobička in s tem 8-odstotno donosnost kapitala. Delničarji si potemtakem lahko tudi za letošnje leto obetajo dividende, ki so jih doslej delili že tri leta zapored. Doslej so znašale 43, 45 in 48 tolarjev na delnico, nemara bo za letošnje leto še nekaj večja. Iz leta v leto dosegajo večji promet na zaposlenega, saj je leta 1997 znašal 102 tisoč tolarjev, lani 112 tisoč tolarjev in letos 119 tisoč tolarjev. Letos dvakrat več investicij Letos so tudi veliko investirali, približno 1,2 milijarde tolarjev, kar je enkrat do dvakrat več kot v zadnjih letih. Pospešeno posodabljajo in avtomatizirajo opremo ter širijo zmogljivosti. Trenutno grade prizidek, kjer bodo postavili novo opremo za izdelavo nove generacija sesalnih enot, pridobili bodo tudi nova skladišča. Investicija bo zaključena marca oziroma aprila prihodnje leto. Ob prizidku urejajo tudi obrežje reke Sore, da ne bo več poplavljala. Zaključujejo tudi obnovo jedilnice. V teku je tudi postopek prevzema Tehtnice Železniki, ki so jo z zamenjavo delnice prevzeli septembra. Letos so zaključili selitev proizvodnje plastičnih mas v prostore bivše livarne in s tem zagotovili bistveno boljše pogoje dela na tem programu. Veliko vlagajo tudi v izobraževanje kadrov, razvoj in osvajanje novih trgov. • Marija Volčjak GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Nova generacija letnih avtoplaščev Sava Sava Tires pridobila ekološki certifikat Sava Tires se je uvrstila med prve večje slovenske tovarne, ki se ponašajo s certifikatom ISO 14001. Kranj, dec. - Družba za proizvodnjo pnevmatik Sava Tires iz Kranja je izpolnila zahteve mednarodnega certifikata ISO 14001 in tako pridobila certifikat, ki mu pravimo kar ekološki. Pri nas je bilo doslej podeljenih približno dvajset ekoloških certifikatov, Sava Tires se je uvrstila med prve večje slovenske tovarne, ki se ponašajo z njim. V Savi Tires so 18. decembra izdelali prvo pnevmatiko novih letnih avtoplaščev Sava, ki so jih poimenovali Effecta. Mednarodni certifikat kakovosti so pridobili že leta 1994, pred iztekom letošnjega leta so ga nadgradili z mednarodnim certifikatom ISO 14001, ki ga je Savi Tires podelila mednarodna certifikacijska hiša BVQ1. res so pritožbe krajanov vzeli zelo resno, povabili so jih na pogovor in začeli opravljati vplive na okolje, ki jih je prinesla nova tehnologija. Prav Mednarodni standardi kakovosti ISO 9000 so se pri nas v zadnjih letih dodobra uveljavili, lahko bi celo rekli, daje njihovo pridobivanje postalo množično gibanja za zagotavljanje večje kakovosti. Ne samo večja, temveč tudi manjša podjetja, so v svoje poslovanje vgradila celovit sistem kakovosti, ki ga zunanji presojevalci vedno znova preverjajo. Manj znani so mednarodni standardi ISO 14000, ki vključujejo sistem ravnanja z okoljem in tako predstavljajo nadgradnjo celovitega sistema kakovosti. Zato je njihova pridobitev še zahtevnejša, saj se nanaša na sistematično zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in temelji na zagotavljanju nenehnih izboljšav pri ravnanju z okoljem. pred kratkim ste v Gorenjskem glasu lahko prebrali pismo bralke, da je neprijetni vonj v dobršni meri odpravljen, gre pa za pismo iste bralke, ki jc pred letom in pol opozorila na problem. Pridobitve mednarodnega certfikata ISO 14001 zategadelj niso veseli le v Savi Tires, temveč tudi okoličani, saj so s tem dobili dodatni dokaz, da v tovarni pri varovanju okolja mislijo resno in ravnajo odgovorno. Tako so letos v primerjavi z lanskim letom za 10 odstotkov zmanjšali porabo pitne vode, za 40 odstotkov porabo rečne vode in za 7 odstotkov porabo toplotne energije. Hrup so zmanjšali s pomočjo protihrupnih zaslonov in dušil-cev hrupa. Zmanjšanje vplivov na okolje so dosegli tudi s po- Effectaje prva nova generacija pnevmatik Sava za osebna vozila, ki so jih razvili, odkar posluje družba Sava Tires, ki je v večinski lasti koncema Goodyear. Gre za avtoplašče hitrostne kategorije S (največja hitrost 180 kilometrov na uro) in T (največja hitrost 190 kilometrov na uro), v Savi Tires pravijo, da jih odlikuje dober oprijem na mokrem cestišču, natančno vodenje in odlične bočne lastnosti ter da so že na prvi pogled privlačne. Pnevmatike Effecta bodo slovenskim kupcem predstavili 16. marca prihodnje leto na sejmu Avto in vzdrževanje v Celju, tujim kupcem 17. marca na Bledu, v času svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Novi avtoplašči bodo naprodaj v prvi polovici prihodnjega leta, izdelovali jih bodo v vseh 28 velikostih. Doslej je bilo v Sloveniji podeljenih približno dvajset certifikatov ISO 14001, med njimi je tudi nekaj večjih tovarn, v Kranju ga je lani uspela pridobiti tovarna električnih števcev Iskraemeco Kranj. Skupini naprednih in ozaveščenih družb se je zdaj pridružila tovarna pnevmatik Sava Tires Kranj. Gre za družbo, ki je nastala pred dvema letoma na strateške pogodbe med kranjsko Savo in ameriškim koncernom Goodvear, poslovati je začela sredi lanskega leta. Po zamenjavi tehnologije je prišlo do neprijetnega vonja, na kar so opozorili krajani La-bor, o čemer smo pisali tudi v Gorenjskem glasu. V Savi Ti- V. močjo novega skladišča mehčal, s posodobitvijo naprav za prevoz prašnatih surovin in novih filtrnih naprav ter naprav za zmanjšanje izpustov neprijetnega vonja. V Savi Tires so veliko napravili tudi na področju odpadkov, saj so z izboljšanjem ločenega zbiranja odpadkov za 16 odstotkov zmanjšali količine, ki jih odlagajo na smetišču. Med prvimi v Sloveniji so organizirali zbiranje izrabljenih avtoplaščev, že vrsto let skrbijo za njihov sežig v cementarni Anhovo, letos so poskrbeli tudi za zbiranje izrabljenih avtoplaščev pri njihovih vulka-nizerjih. • Marija Volčjak f wn«i*JSKI K8S€l ŽIROVNICA POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak Anketa Gospodarskega vestnika med slovenskimi menedžerji Drnovšek prvi, Podobnik zadnji Metod Dragonja in Jože Mencinger najboljša ministra gospodarskih resorjev. Kranj, dec. - Predsednik vlade Janez Drnovšek je v zadnjem desetletju najbolj deloval v prid slovenskega gospodarstva, podpredsednik vlade Marjan Podobnik najmanj. Največji dosežek samostojne Slovenije je denarna politika Banke Slovenije, največji vpliv na svetovno gospodarstvo pa je imela v zadnjem desetletju informacijska tehnologija. Revija Gospodarski vestnik je napravila telefonsko anketo med dvesto slovenskimi menedžerji, zastavili so jim sedem vprašanj, ki se nanašajo na razmere v slovenskem gospodarstvu v obdobju samostojne Slovenije. Drnovšek največ naredil za gospodarstvo Na vprašanje, kateri politik je v zadnjem desetletju deloval v prid slovenskemu gospodarstvu, seje kar 35 odstotkov me-nedžerjev odločilo, da je bil to predsednik vlade Janez Drnovšek. Na drugo mesto se je z 8 odstotkov glasov uvrstil finančni minister Mitja Gaspari in na tretje mesto s 7,5 odstotka glasov guverner Banke Slovenije France Arhar. Slednji seveda ni politik, vendar je pomembna javna osebnost in menedžerji ga uvrščajo med politike. Zanimivo je, da skoraj tretjina menedžerjev ne ve (14 odstotkov) oziroma noče odgovoriti (18 odstotkov), kateri politik je s svojim delom najbolj pomagal. Podobnik deloval proti gospodarstvu Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je po mnenju menedžerjev najbolj deloval proti interesom slovenskega gospodarstva, tako je odgovorilo 12 odstotkov anketirancev. Tik za njim se je z 11 odstotki glasov uvrstil predsednik SDS Janez Janša. Kar 30 odstotkov anketirancev na to vprašanje ni hotelo odgovoriti, 29 odstotkov pa jih ne ve, kateri politiki naj bi to bili. Dragonja in Mencinger najboljša gospodarska ministra Na vprašanje, kdo je bil najuspešnejši minister gospodarskih resorjev v preteklem desetletju, se je največ menedžerjev odločilo za Metoda Dragonjo in Jožeta Mencingerja. Dobila sta enako število glasov in sicer vsak po 21 odstotkov. Na tretje mesto pa seje z 20 odstotki glasov uvrstil finančni minister Mitja Gaspari. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Peneča se vina za leto 2000 Ljubljana, 27. decembra - Priprave na Milenium so tudi med slovenskimi vinarji vzbudila pričakovanja in nove ideje. Število pridelovalcev penečih se vin se bliža 40, polovica jih je v rangu pridelave nekaj tisoč steklenic, drugi so že uveljavljeni pridelovalci penin ali pa se trudijo to postati. Na "Ognjemetu slovenskih penečih se vin" v Gornji Radgoni seje predstavilo 19 proizvajalcev penečih se vin s 45 različnimi vini, pa je to le delček ponudbe. Slovenska letna potrošnja penečih se vin je še vedno pod enim litrom na prebivalca, čeprav kljub negativnim trendom porabe vina hitro raste. Nemška se bliža petim litrom in je največja na svetu. Trendno se tako tudi Slovenci vključujemo v vinsko razviti svet, tudi po zaslugi skoraj 150-letne tradicije pridelave penečih se vin v Gornji Radgoni. Ta ostaja naš največji pridelovalec penin po tradicionalni metodi s sekundarnim vrenjem v steklenici, radgonski vinarji pa so se v začektu tega meseca predstaviti na Brdu pri Kranju ob promociji knjige GORENJSKA 1900-2000. Bogata domača ponudba bo tako Slovencem omogočila, da bo v petek opolnoči vsak lahko odprl svojo steklenico ob prehodu v novo tisočletje. ALI VEŠ, DA DREVESA GOVORIJO Modrost Indijancev Kathe Recheis, Georg Bvdlinski ČUDOVITO DARILO! V tej knjigi so /brane misli Indijancev različnih plemen iz različnih obdobij, opremljene s fotografijami in komentarji, in sleherna od njih je vredna temeljitega premisleka. Prisluhnimo temu, kar nam imajo povedati Indijanci Severne Amerike. Našli bomo marsikatero za nas že izgubljeno vrednoto, ki bi jo morali najprej in znova iskati. 108 strani, opremljena s fotografijami, cena: 3.348 SIT Knjigo lahko naročite: - na naslov: Kranjska cesta L3, 4210 Radovljica - po telefonu (061) 715-51$ - po faksu (064) 715-988 - na e-mail zalozba@didakta.si Predsednik vlade Drnovšek ali Arhar Tretje vprašanje se je glasilo, koga bi predlagali za predsednika vlade. Kar 33 odstotkov menedžerjev pravi, da bi bilo najbolje, če bi še naprej ostal Janez Drnovšek. Na drugo mesto seje z 22 odstotki glasov uvrstil France Arhar. Za bistveno lastnost, ki naj bi jo imel predsednik vlade, z nekaj več kot 27 odstotki glasov opredeljujejo njegovo znanje. Največji dosežek je tolar Največji dosežek na področju gospodarstva v času samostojne Slovenije je denarna politika Banke Slovenije, dobila je kar 45,5 odstotka glasov. Na drugo mesto so menedžerji z 18,5 odstotka glasov uvrstili liberalizacijo trga in na tretje mesto z 9,5 odstotka glasov lastninsko preoblikovanje. Vse bolj pomemben internet V zadnjem desetletju je imela na svetovno gospodarstvo največji vpliv informacijska tehnologija, tako sodi 32 odstotkov anketiranih menedžerjev, ki poudarjajo predvsem pomen interneta. Tesno na drugo mesto se je z 29,5 odstotka glasov uvrstila globalizacija svetovnega gospodarstva in na tretje mesto s 17 odstotki glasov padec berlinskega zidu. Spodbudnejša davčna politika K uspešnejšemu poslovanju bi prihodnje leto največ prispevala spodbudna davčna politika, tako je odgovorilo 28 odstotkov menedžerjev. Na drugo mesto se je s 17 odstotki glasov uvrstilo hitrejše prilagajanje zakonodaje in na tretje mesto s 12,5 odstotka glasov stabilen monetarni sistem. Deset odstotkov menedžerjev pa si želi neposredne spodbude gospodarstvu. Strah pred neučinkovitostjo države in recesijo Na vprašanje, česa se v prihodnjem letu v Sloveniji najbolj bojijo, je 28 odstotkov menedžerjev odgovorilo, da neučinkovitosti države. Na drugem mestu je s 16 odstotkov glasov konkurenca in na tretjem s 15,5 odstotka glasov višja inflacija. V svetovnem dogajanju pa se prihodnje leto najbolj bojijo recesije, kar je odgovorilo 20,5 odstotka menedžerjev. Na drugem mestu je z 20 odstotki glasov globalizacija. Dobrih 19 odstotkov menedžerjev pa se ne boji ničesar. • M.V. Carina za redke izdelke Prvega januarja leta 2000 se bo začela druga faza uresničevanja sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško, ki se zdaj uporablja po začasni uredbi, v njenem okviru pa bo prišlo do nadaljnje liberalizacije medsebojne trgovine, zlasti na področju industrijskih izdelkov, še bolj pa se bo sprostila tudi trgovina s kmetijskimi in živilskimi izdelki. Na začetku tedna je bilo drugo zasedanje skupnega gospodarskega odbora, na katerem so hrvaški in slovenski predstavniki opravili preglede delovanja za minulo leto ter si zastavili nadaljnji program. V letu 2000 bo v hrvaško slovenski trgovini z industrijskimi izdelki ostal le še en seznam izdelkov, ki so najbolj občutljivi in carine zanje ne bodo popolnoma odpravljene, ampak znižane za okrog 40 odstotkov. Carine za te izdelke bodo popolnoma odpravljene 1. januarja leta 2001. Med take občutljive izdelke na slovenski strani sodijo nekateri izdelki iz plastičnih mas, papir in karton, nekateri izdelki iz železa, jekla, aluminija, cinka in navadnih kovin. Prvega januarja prihodnje leto bodo carine med drugim popolnoma odpravljene za karbonate, premazna sredstva, za nekatere izdelke iz plastičnih mas, obutev, nakit in klimatizacijske ter hladilne naprave. Seznam izdelkov, za katere je še treba plačati carino, je sedaj že zelo kratek. Vreme vpliva na ponudbo Hladno vreme je najbolj prizadelo domače pridelovalce sadja in zelenjave, ki ponujajo svoje izdelke na tržnicah. Precej solate je zmrznilo. Cena je zato poskočila, na ljubljanski tržnici z 200 do 300 tolarjev na 300 do 800 tolarjev za kilogram. Zaradi praznikov se je povečalo povpraševanje po orehih in jajcih. Po Tedenskem vodniku po kupčijah Kmečkega glasa povzemamo cene na kranjski tržnici: krompir 70, korenje 200, čebula od 120 do 140, česen 400, fižol (zrnje) 300, zelje (glave) 100, kislo zelje 200, kisla repa 200, ohrovt 200, brstični ohrovt 400, cvetača 200, rdeča pesa 200, por 400, solata 300, radič 300, motovileč 600, špinača 600, blitva 300, paradižnik 300, paprika 300, jabolka 150, hruške 300, grozdje 300, kaki 300, kostanj 250 do 600, limone 250, orehi (jedrca) 800, jajca od 18 do 26 in šampinjoni 800. Na ljubljanski veletržnici ni veliko ponudnikov domačega sadja ali zelenjave. Prevladuje uvoženo blago. Cene se spreminjajo iz tedna v teden. Brokoli in brstični ohrovt sta dražja, blitva in zelje pa nekoliko cenejša. • J.K. Žreb za Alojza, Gizelo, Jožeta, Marjano in Mirka Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. Iz teh kratkih anket je koristen prav vsak podatek; tudi o tem, koliko poznamo Gorenjsko, svoje domače kraje, večje gorenjske dogodke in podobno. Na ta način obenem skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Tako kot prejšnja leta smo tudi letos občasno z žrebom med vse udeleženke in udeležence Glasovih telefonskih anket podelili po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem izletu najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam in to z eno samo omejitvijo: kadarkoli do sobote, 30. septembra leta 2001. Da, debelo leto časa je za koriščenje nagrade. Za sodelovanje v anketah je bil predzadnji decembrski žreb včeraj naklonjen petim anketirancem, s katerimi smo se pogovarjali o tem, kako Gorenjski glas spremlja dogajanje v občini Jesenice ter o mnenjih glede naše priloge "Novice občine Jesenice". Nagrajenci so: Alojz BR-GANT, Mencingerjeva S, Jesenice; Gizela BERNOT, Ulica Karla Preži ja 1, Jesenice; Jože BORŠTNAR, Ulica Staneta Bokala 12, Jesenice; Marjana AMBROŽ, Ulica Staneta Bokala 5, Jesenice, ter Mirko BERGEU, Blejska Dobrava 42. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o rezultatih teh žrebanj po pošti posebej ne pošiljamo. Zato vse obe izžreban-ki in vse tri izžrebanca vabimo, da najkasneje do vključno prvega petka v naslednjem letu, 7. januarja 2000, do 14.00 ure pokličete tajništvo uredništva Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223-111, če želite nagrado. Zatem Vam nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenj kam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v 'Glasovih' anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali tudi v letu 2000, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti, tudi v letu 2000, bomo podobne ankete še kdaj izvajali in občasno tudi Žrebali podobne imenitne nagrade. Kdo se je prepoznal v krogcu Cristina iz Romunije Skoraj vsakič, ko objavimo priložnostne fotografije z gorenjskih dogodkov in na vsaki sliki naši skeneristki Claudia ali Simona, ki s skenerjem obdelujeta fotografije za objavo, na sliki nekoga obkrožijta, na našo telefonsko številko 064/ 223-111 pokliče precej bralk in bralcev, ki spoznajo obkroženega in zato pričakujejo nagrado. Vendar: pogoji nagradne igre so natančno napisani, zato sploh NI DOVOLJ poznati obkroženo osebo, pač pa je treba to tudi hiti. Na objavljeni priložnostni fotografiji, ki smo jo posneli v Kranju ob polaganju temeljnega kamna za nov varstveno delovni center, smo obkrožili eno od navzočih na slovesnosti. In s tem kar naenkrat našo redno rubriko napravili mednarodno! Kajti v krogcu je bila CRISTINA MARCUS iz Romunije, ki je bila na obisku pri sorodnikih na Visokem. Podatke nam je posredovala DRAGICA DANI z Milj, ki ji bomo danes poslali 'Pismo z nagrado'. Z veseljem bi sicer povabili njeno sorodnico Cristino iz Romunije, a to žal ne gre in smo naredili izjemo, da nagrado lahko koristi nekdo drug in ne le neposredno obkrožena oseba na nagradn i fotografiji. Za sodelovanje v nagradni igri si je Dragica prislužila izlet po izbiri z enim od gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, poslovnih partnerjev Gorenjskega glasa, ki je na teh izletih medijski pokrovitelj. Kdaj bo nagrado izkoristila, se bo kar sama odločila. Časa ima veliko, vse tja do vključno sobote, 30. septembra 2001. leta. Iskrene čestitke za nagrado in hvala za sodelovanje. G radio ^.ITIUIV Sestavite fotografijo in počakajte na žreb Naravno zdravilišče smo prerezali na pol V tej nagradni igri v prilogi GG lahko sodelujete le z našo novo mesečno prilogo "GG revija", ki je prvič izšla minuli petek, 24. decembra, ter v njej poiščete drugi del skrivnostne fotografije. Na 'polovični' fotografiji v "GG reviji" ter danes v časopisu je eno od slovenskih naravnih zdravilišč, ki je tudi pokrovitelj te nagradne igre. Za njeno rešitev je potrebno zelo malo: zgolj sestaviti oba dela fotografije in 'zlepljenko' čimprej (vsekakor pa do petka, 14. januarja 2000) poslati na naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, p. p. 124.; 4 001 Kranj. Čisto majčkeno Vam pomagamo: na sliki so MEDIJSKE TOPLICE, naravno zdravilišče tik pred Izlakami, če se pripeljete čez Trojane in zavijete desno; oziroma takoj od Izlak naprej, če se peljete skozi Zasavje. Za vse, ki boste pravilno sestavili nagradno oba dela fotografije, je Zdravilišče MEDIJSKE TOPLICE pripravilo super nagrado: VIKEND PAKET v Medijskih Toplicah, za DVE osebi. K tej nagradi bomo dodali še 10 drugih, ki jih prispeva TENIŠKI KLUB TRIGLAV KRANJ in jih bomo prav tako razdelili z žrebom: igranje tenisa (ena ura) na pokritem igrišču v Kranju. Rezultati žreba bodo objavljeni v januarski prilogi GG, ki bo izšla zadnji torek v prvem mesecu novega leta. POSLI iN FINANCE _ ureja: Marija Volčjak_ VEČINA POSLOV S SVEŽNJI Pokrivanje privatizacijske luknje Slovenski trg kapitala še vedno krasijo posli s svežnji, ki predstavljajo glavnino prometa na borzi. Slovenski borzni indeks se Riblje temu primerno, saj je ob nizkemu čistemu prometu v preteklemu tednu izgubil še nadalj-nih 5 točk. Njegova vrednost seje tako znižala za 0,3 odstotka na 1.793 indeksnih točk. Optimistično so se tečaji gibali le ob koncu petkovega trgovanja, ko so se posli pri Leku in Krki sklepali po bistveno višjih cenah kot znaša trenutni enotni tečaj. Pri Leku se je enotni tečaj v petek ustavil pri 33.829 tolarjev, ker je 0,4 odstotke nižje kot prejšnji petek, posli pa so se sklepali tudi nad 34.000 tolarji. Krka je obratno kot Lek pridobila. 0,2 odstotna rast je popeljala povprečni tečaj Krkine delnice na 25.851 tolarjev. Pozitivno se je pretekli teden gibala tudi delnica Istrabenza. Njen tečaj se je zopet povzpel nad 2.800 tolarjev, kar je v enem tednu pomenilo 1,5-odstotno rast. Velik delež k padcu slovenskega borznega indeksa je prispevala delnica Petrola. Njena vrednost seje pretekli teden znižala za 1,8 odstotka in konec tedna pričakala pri 24.681 tolarjih. Zanimivo je bilo tudi trgovanje tudi z delnico Emone obale Koper. Njena vrednost se je gibala skokovito, spretni investitorji pa so nihanje lahko s pridom izrabili v svojo korist. Delnico je bilo možno kupiti že krepko pod 2000 tolarji, enotni tečaj v petek pa se je ustavil pri 2.060 tolarjih. Presenečenje je na trgu povzročila tudi novica o združevanju Luke Koper in Intereurope. Ko je bilo že dokaj gotovo, da se bosta v prihodnje podjetji le združili, je trenutno stanje ravno obratno. Država je s svojo nepopustljivo in neracionalno trmo skušala v novem podjetju pridobiti zlato delnico, s katero hi imela veto pravico nad pomembnimi odločitvami na sKupsernt delničarjev, na kar pa primorski podjetji nista bili pripravljeni pristati. Tako je proces združevanja zopet pristal na slepem tiru. To se je v večji meri odrazilo predvsem na delnici Intereurope, kije v prejšnjem tednu zdrsnila za 2,3 odstotka na 2.461 tolarjev. Malenkost je izgubila tudi Luka Koper, katere vrednost se je ustavila malenkost nad 3000 tolarji. Svetli trenutki se investotorjem kažejo na trgu pooblaščenih investicijskih družb. Po objavi seznama podjetij, s katerimi bo država zapolnjevala privatizacijsko luknjo, so največ pridobile delnice praznih pooblaščenih investicijskih družb. Z zapolnjevanjem privatizacijske luknje bodo prazne pooblaščene investicijske družbe pridobile med svoje portfelje realno premazuje, ki ga bodo zamenjale za neizkoriščene certifikate. Potencial rasti je tako pri praznih PIDih največji, saj se bodo s postopkom zapolnjevanja njihove vrednosti morale gibati v pozitivno smer oziroma proti vrednostim polpraznih in polnih PIDov. Če vzamemo trenutno povprečno vrednost polpraznih PIDov in praznih PIDov, lahko ugotovimo, da se ta potencial rasti giblje nekje v razponu med 30 in 40 odstotki ob upoštevanju dejstva, da ponujeno premoženje na splošno ne bo tako kakovostno, kot so ga imele pooblaščene investicijske družbe možnost pridobiti v pretek/osti. Trenutna anticipirana vrednost delnice ob bodočih menjavah certifikatov za realno premoženje se je pri Triglavu steber II ujela pri 35 tolarjih, kar je 6 odstotkov in pol višje kot pred tednom dni. Še dodaten odstotek več je pridobila Pomurska investicijska družba II, ki je v enem tednu porasla na 34,5 tolarja. Najbolj pa so se pretekli teden veselili delničarji Nacionalne finančne družbe II in Zlate monete II, saj sta delnici omenjenih PIDov pridobili več kot 8 odstotkov. Pozornost investitorjev se je obrnila tudi na delnice polpraznih investicijskih družb, ki so prav tako pridobile. Največ zanimanja so investitorji pokazali za delnico Kmečke družbe, ki je pridobila 8 odstotkov in pol. Vrednost delnice je bila v primerjavi z ostalimi že precej podcenjena, tako da porast preko 43 tolarjev ne preseneča. Malo manj kot 3 odstotke je pridobila tudi delnica Infonda zlata, Atena I pa je pridobila 2,1 odstotka. Najmanj izmed pooblaščenih investiocijskih družb so se spremenile vrednosti polnih PIDov. Nacionalna finančna družba, Triglav steber I in Zlata moneta l so porasli v povprečju za približno odstotek, zdrsnili pa sta delnici Pomurskega investicijskega sklada in Zvona I. Zanimanje za delnice pooblaščenih investicijskih družb se bo po vsej verjetnosti še povečevalo, kar bo potisnilo njihove vrednosti še nekoliko navzgor, medtem ko se za uradni borzni trg do konca leta ne pričakuje kakšnih bistvenih sprememb. Matjaž Bernik Ilirika BPH, d.d. www.ilirika.si Če (še) nimate priloge LETOPIS GORENJSKA 1999/2000, bo šlo težko Eno vprašanje in deset nagrad Prejšnji torek, 21. decembra, je izšla priloga LETOPIS GORENJSKA 1999/2000. Z naročniškim kuponom z naslovnice torkovnega Gorenjskega glasa ste Vaš izvod letopisa lahko prevzeli na najbližji pošti in prepričani smo, da imate GORENJSKO 1999/2000 že doma, "pri roki", in z njegovo pomočjo boste zlahka izbrskali pravi odgovor na nagradno vprašanje. ima kot eno redkih slovenskih podjetij certifikat kakovosti za okob> ISO 14001. ISO standard 14001 je nadgradnja certifikata kakovosti ISO 9001, ki so ga prejeli že leta 1996....."To je, med drugim, zapisano v letošnji decembrski prilogi Gorenjskega glasa LETOPIS GORENJSKA 1999/2000. Vprašanje: KATERA GORENJSKA DELNIŠKA DRUŽBA JE TO in V KATEREM KRAJU JE SEDEŽ TEGA USPEŠNEGA PODJETJA? Za lažji odgovor o njej še en podatek: v letih 1996-98 so fizični obseg prodaje povečali z dvanajst na 23 tisoč ton. Odgovore izključno na dopisnicah pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj, do prihodnjega petka, 7. januarja 2000. Nagrade: 3x vrednostni bon za tisoč tolarjev; 3x ura igra-nja tenisa na pokritem igrišču Teniškega kluba Kranj; 4x Glasov elastični trak za rekreativce, vrhunski najkakovostnejši izdelek firme Bolero Oblak Kranj. Pravilni odgovor in izžrebance bomo objavili 11. januarja 2000. 'cJJ©BSSGLAS Kranj, dec. - Vlada je na četrtkovi seji sklenila, da bo za pokrivanje privatizacijske luknje namenjenih 65,4 milijarde tolarjev premoženja v 34 podjetjih. Vlada jc sprejela poseben odlok, s katerim bo kot dodatno premoženje za lastninske certifikate predala pooblaščenim investicijskim družbam deleže v 34 podjetjih v skupni vrednosti 65,4 milijarde tolarjev. Na seznamu je tudi šest gorenjskih podjetij in sicer RTC Krvavec Kranj 19,5 milijona tolarjev, Casino Bled 76,3 milijona tolarjev, Elektro Gorenjska 4,4 milijarde tolarjev, VGP Kranj 63,5 milijona tolarjev in Cestno podjetje Kranj 5,2 milijona tolarjev. ' Simobilov Halo s telefonom Kranj, dec. - Simobil je pred prazniki svežnju predplačne telefonije Halo dodal Alcaletov telefon. Simobil je sveženj predplačne telefonije predstavil jeseni, vendar je bilo doslej moč kupiti le kartice in čeke za polnjenje računa, sedaj pa so dodali še sodobni telefonski aparat. Pri pooblaščenih prodajalcih o svežnji v prvih promocijskih dneh naprodaj po slabih dvajset tisočakov, kasneje bo treba odšteti tri tisočake več. Drugi operater prenosne telefonije Simobil je novost pripravil ob drugi obletnici uradne ustanovitve družbe. Za dva odstotka dražja elektrika Kranj, dec. - Vlada je spet podražila elektriko, ki je od minulega petka naprej za gospodinjstva dražja za dva odstotka. Nova cena za kilovatno uro za višjo tarifo po novem znaša 16 tolarjev, prej je stala 15,7 tolarja. Za nižjo tarifo pa sedaj znaša 9,42 tolarja, prej je stala 9,24 tolarja. Pri enotarifnem merjenju pa kilovatna ura stane 13,5 tolarja, prej je stala 13,2 tolarja. K tem cenam morate prišteti še 19-odstotni davek na dodano vrednost. Električna energija se je podražila le za gospodinjstva, medtem ko za ostale odjemalce ostaja cena enaka. Za gospodinjstva seje elektrika nazadnje podražila 11. oktobra in sicer za 4 odstotke. Z zadnjo podražitvijo je vlada cene elektrike vrnila na raven, ki je veljala pred zamrznitvijo. Zadnja podražitev bo na decembrsko inflacijo vplivala 0,06-odstotno, elektrogospodarstvu pa bo prihodnje leto prinesla 800 milijonov tolarjev več prihodka. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Kmalu vzajemni sklad Skala Kranj, dec. - Krekova družba pripravlja ustanovitev vzajemnega sklada Skala, poslovati naj bi začel v prvem četrtletju prihodnjega leta. Vzajemni sklad je odprta oblika investicijskega sklada, v katerega vlagatelji lahko prosto vlagajo svoj denar in kadarkoli zahtevajo tudi izplačilo. Lastniki vzajemnega sklada so vlagatelji, ki vanj vložijo svoj denar. V Krekovi družbi pričakujejo, da bodo vzajemni sklad lahko začeli polniti že februarja prihodnje leto, potrebujejo namreč še dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev. Ustvariti bodo skušali čim večji sklad, tržili ga bodo s pomočjo Krekove banke in zavarovalnice. Naložbeno politiko bodo pojasnili v prospektu, ki ga morajo izdati, pričakujemo pa lahko, da bo konzervativna, kar pomeni, da bo imel prednost trden donos. Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži - Gorenjski glas nagradi fiidi v predzadnji decembrski številki Gorenjskega glasa, in predzadnji letos sploh, Vas želimo spomniti na dogodek, o katerem ste - upamo - brali v Gorenjskem glasu. Na sliki je naša sodelavka Simona s skenerjem, miško in računalnikom obkrožila nekoga s prireditve. Če nas "oseba v krogcu " SAMA pokliče v uredništvo, imamo prav zanjo pripravljeno super nagrado: povabilo na katerikoli IZLET PO IZBIRI naših poslovnih partnerjev, gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj ekskluzivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri takšne super izlete. Enega izmed njih bo lahko tisti, ki je obkrožen, realiziral kadarkoli tja do 30. septembra leta 2001, ko ji/mu bo kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni igri bo treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za telefonski klic je bolj malo, do vključno petka, 7. januarja 2000, do 14.00 ure. Naša telefonska številka za klic: 064/ 223-111 - izven rednega • delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš odgovor premalo popoln. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 27.12.1999 nakupiu/prodajiu lakupni/proiiaiiu nakupiii/prodajm MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tfžii, Kranj, Jesenice) 101,15 101,90 14,33 14,48 10,18 10,29 EROS (Stari Mayr) Kranj 101,50 101,80 1 4,35 1 4,44 10,20 10,25 GORENJSKA BANKA (vse enote) 100,70 101,75 14,33 14,46 10,18 10,26 HRANILNICA L0N, d.d Kranj 101,40 101,80 14,36 14,46 10,2010,28 HIDA-tržnka Ljubljano 101,75 101,95 14,40 14,43 10,23 10,26 HRAM R0ŽCE Mengeš 101,62 101,79 14,39 14,46 10,20 10,25 ILIRIKA Jesenice 101,40 101,90 14,37 14,47 10,2010,28 ILIRIKA Kranj 221-722 IURJKA Medvode 101,60 101,95 14,39 14,46 10,20 10,27 INVEST Skorjo Loka KREKOVA BANKA Kranj, Sk Loto 101,50 101,00 101,99 101,90 14,38 14,44 10,23 10,29 14,36 14,48 10,20 10,29 LEMA Kranj 101,50 101,80 14,38 14,47 10,20 10,28 V0US BANKhUOU BANKActiiJij. NEPOS (Šk Loto, Trata) 101,00 101,55 101,70 101,95 14,33 14,48 10,18 10,39 14,35 14,41 10,20 10,27 IWALBt^K^M«k>otrt£»Lf ^fl flfu'ftiihr'i r»h 10 uri bomo v domu v Spodnji Besnici. Vstopnice pa so v predprodaji v trgovini Živila v Zgornji Besnici. dvakrat v Besnici pa se je kljub mrazu, ko so prsti ledeneli, predstavil tudi Dejan Raj iz Kranja. Izkazal se je tudi pokrovitelj Avto šola B & B iz Kranja z nagrado v vrednosti 50.000 tolarjev. Dobil jo je Alojz Noč z Bohinjske Bele 141, ki sicer že ima vozniško dovoljenje. Ga pa ima zdaj v dobrem, če bi se mu zgodilo, da bi še enkrat moral delati izpit. Prvič v ogrevanem šotoru Minute smo lovili, ko smo se poslavljali v Zgornjih Gorjah. Ob petih popoldne smo namreč imeli napovedan začetek Veselo v Novo leto 2000 v občini Medvode in sicer v ogrevanem šotoru pri Blagovnem centru. Cesta je bila kot "glaž". Ansambli oziroma nastopajoči v Medvodah so se že precej prej zbrali. No, tonska vaja je bila prvi znak, da se v Medvodah stvari lotevajo brez kakršnihkoli izkušenj. Čeprav nestrpni in razrahljanih živcev, saj smo morali ob osmih zvečer začeti enako prireditev še na drugem koncu Gorenjske, na Blejski Dobravi v občini Jesenice, smo potem deset minut čez peto popoldne začeli praznovanje v Medvodah. Presenečenje je bilo popolno. Župana sicer na začetku ni bilo, kot je bilo v scenariju, vendar je vse drugo potekalo kot "po maslu". Še na zaprte "veceje", ki so bili le za gledat, smo pozabili. Medvoški muzikanti, ansambel Justin, trio Kokalj, ansambel Planet, pevka Barbara Koblar, ansambel Melos in Trije kifelčarji, so bili več kot prepričljivi v oblikovanju prijetnega razpoloženja. Ni čudno, da so domačini ogrevani šotor skoraj povsem napolnili. Pohvala občini, Jožetu Jarcu za uspešen prvi poskus, mi pa smo si tudi pridobili izkušnjo, da bo drugič v Medvodah še veliko bolje. Led, led in led Točno ob sedmih zvečer je še zadnji član ekipe Gorenjskega glasa, ki je bil tokrat ob dnevu samostojnosti in prazniku Štefana ter konj delovno Več kot časopis, odšel iz Medvod na Blejsko Dobravo. V Kranju dobimo sporočilo iz avtomobila Povsod smo razveseljevali številne Gorenjce. v avto, da je cesta zelo nevarna, avtocesta Ljubljana - Kranj pa zaradi ledu celo zaprta. Bilo je ob pol osmih. Še pol ure do začetka. V normalnih voznih razmerah bi bilo iz Kranja do Jesenic ravno prav. Pa se je potem kot po čudežu vse izteklo, da smo deset minut čez osmo začeli s programom, brez nesreče in v popolni zasedbi po scenariju v dvorani na Blejski Dobravi. Bil je to res pravi krajevni praznik, za kar so poskrbeli domačini s predsednikom KS Danijelom Ažmanom, najbolj zaslužna za vse pa je bila Marina Koblar, mama naše pevke Barbare Koblar. Sicer pa so navdušili polno dvorano trio Kokalj, nonet Vasovalci iz Zabreznice, citrar Dejan Praprotnik, ansambel Planet in trio Justin pa pevca Barbara Koblar iz Kočne in Miha Čufer z Jesenic. Piko na začetku in na koncu pa so postavili, da se reče, člani ansambla Gorenjski kvintet, ki jim na Blejski Dobravi in v občini Jesenice prihodnje leto zagotovo ne uide najmanj vsaj "en špil". Tako smo nazadnje srečno odšteli še zadnje minute pet dni in nekaj ur pred začetkom 2000. Bilo je veselo in srečno. Ni pa še konec. Gorenjski glas bo Več kot časopis še nocoj v Vodicah, jutri v Bohinjski Češnjici in v četrtek v domu v Spodnji Besnici. • A. Žalar Barbara Koblar Miha Čufer V Medvodah je nastopili tudi Melos. Župan občine Medvode Stanislav Žagarje prispeval prvo nagrado. Na Blejski Dobravi so na koncu nastopili vsi sodelujoči v programu. Ansambel Planet Zapel nam je tudi nonet Vasovalci. BAZEN-SAVNA Na kresu 25, Železniki tor, cet., od 15. - 22. ure in Tel.: 064/646-381 ob sob. ter ned. od 10.-20. ure GLASOVA UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme « 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Hokejska reprezentanca do 20 let je odpotovala na svetovno prvenstvo skupine C na Japonsko SLOVENSKI HOKEJ ZA STOPNIČKO VIŠE Naši mladi reprezentantje, okrepljeni s štirimi hokejisti, ki sicer igrajo v Kanadi, si na Japonskem obetajo uspešnih nastopov in uvrstitve v skupino B - Najtrši oreh bodo domači hokejisti Kranj, 28. decembra - V olimpijski ledeni dvorani v Naganu na Japonskem se bo jutri začelo letošnje svetovno prvenstvo skupine C za hokejiste do 20 let. Na njem bo sodelovala tudi naša reprezentanca, ki je na prizorišče tekmovanj odpotovala včeraj zjutraj. Naši mladi reprezentantje so pod vodstvom trenerjev Vaclava Červenvja in Gorazda Hitija med tednom vadili na blejski le- deni ploskvi, v nedeljo pa so se v prijateljski pripravljalni tekmi v dvorani Podmežakla na Jesenicah pomerili z izbrano član- s-ko vrsto. Člani so zmagali 7:2, gola za mlado ekipo pa sta dosegla Aleš Burnik in Edo Terglav. Kranjčan Edo Terglav je tudi eden od štirih "Kanadčanov", ki so se udeležili priprav naše reprezentance do 20 let in bodo v naslednjem tednu nastopali v slovenski ekipi na Japonskem. Naša mlada hokejska reprezentanca je na pot proti Japonski odpotovala dobro razpoložena in pripravljena Foto: G. Kavčič Na nedeljski prijateljski tekmi med mlado in člansko reprezentanco na Jesenicah so zmagali starejši, vendar so se proti koncu tekme razigrali tudi naši hokejski upi. BIATLON Poleg Eda so v ekipi še Robert Kristan (Otawa), Marcel Rod-man (Petersboroug) in Davor Durakovič (Flin Flon). "Žal na naše povabilo iz Kanade nista prišla Blaž Emeršič in Žiga Petrač, ki ima težave s poškodbo, Jurij Goličič, ki je bil sprva vabljen v ekipo, pa je jeseni prenehal z igranjem. Čeprav sedaj že vadi pri Olimpiji, pa se za nastop na svetovnem prvenstvu ni počutil dovolj pripravljenega," je povedal direktor naše reprezentance Brane Terglav, ki je včeraj z ekipo odpotoval proti Japonski. "Samo zmaga z vsemi ekipami oziroma zmaga na prvenstvu za nas pomeni, da smo dosegli svoj cilj, to pa je uvrstitev v skupino B. Zavedamo se, da bo to težko, saj je prvi favorit zagotovo domača ekipa Japonske. Sicer pa prvo tekmo igramo v četrtek z Litvo, dan za tem z Veliko Britanijo in na koncu z Japonsko. Če vse zmagamo, bomo igrali za prvo mesto," napoveduje Brane Terglav. V. Stanovnik ALPSKO SMUČANJI MARIC PRVIČ PRVAK S TEŽAVAMI SMUK ZA POKAL VEGETE Rudno Polje, 28. decembra - Po dveh serijah tekem za svetovni pokal so se triatlonci na Rudnem polju na Pokljuki še tik pred božičem pomerili še za naslove državnih prvakov v šprintu in zasledovani preizkušnji. Med člani je naslov prvaka v šprintu osvojil Marko Dolenc (Brdo) s časom 28:32, potem koje dvakrat zavil v kazenski krog. 23 sekund, največ zaradi zgrešenega strela več, je zaostal Ivan Janez Maric (Bled), tretji pa je v cilj pritekel branilec naslova Tomas Globočnik (Merkur, +49). Gorja-na Tomaž Žemva in Jože Pokljukar sta bila četrti in peti. Majhne razlike so napovedovale zanimivo zasledovalno preizkušnjo, vendar pred zadnjim streljanjem stoje in 2500 m pred ciljem je bilo domala že vse odločeno, vendar... Vodilni Janez Maric je zgrešil štirikrat, takoj za njim sta se zaradi dveh zgrešenih strelov v kazenski krog zapodila Tomaž Žemva in Marko Dolenc. Popoln preobrat pa je z brezhibnim streljanjem pripravil Tomas Globočnik in prvi zapustil območje strelišča, takoj za njim v razmaku 15 metrov pa tudi ostala trojica. V teku je imel največ moči Maric. "Po šprintu sem sicer vedel, da lahko zmagam, zadnje streljanje pa bi me zares lahko pokopalo. Moram zadeti, moram zadeti, sem si dopovedoval na strelišču. Tresla so se mi kolena in zadel nisem nič. V teku sem bil prepričan, da jih bom premagal," je povedal Blejec, ki že skoraj dve leti živi pri Suzani v Bohinju. Dolenc je bil drugi, Globočnik pa tretji, Žemva pa je še drugič zapored ostal brez kolajne. Jože Pokljukar je bil šesti in Gašper Grašič (Merkur) sedmi. Dani Kušer (Brdo) je prvak v sprintu med mlajšimi člani, Anže Globevnik (Bled) je tretji, na zasledovalni pa seje na vrh zavihtel Lucijan Čuk (Lož), Globevnik je bil vnovič tretji. Med mladinci jc oba dni zmagoval Denis Turšič (Kovinoplastika Lož), dve srebrni kolajni pa bo v Gorjah obesil Rok Bremec. "Slabo se počutim, zato ne bom tekmovala. Tekme svetovnega pokala so me preveč utrudile. V sredo sva z Janezom Ožboltom povabljena v nemški Ruhpolding, na tradicionalno prednovoletno tekmo v šprintu, zato mi bo kakšen kilometer več počasnega teka bolj koristil," je v hudem mrazu (več kot minus 20 sotpinj Celzija) v četrtek na dan šprinterske preizkušnje pojasnila najboljša biatlonka Andreja Grašič. V troboju članic je bila tako obakrat najhitrejša Gorenj-ka Lucya Larisi in si priborila prva dva naslova prvakinje. V sredo bo celo nastopila na tekmi za svetovni pokal v smučarskih tekih v Kitzbuhlu. "Ce bi še Andrejo premagala, bi bila še bo|j zadovoljna. Z dvema zgrešenima streloma na šprintu bi bila nekako v povprečju svetovnega pokala na zasledovalni je bilo kazenskih krogov že preveč. Tek v Kitzbuhlu čakam malce s strahom, saj ne vem, kaj sploh lahko pričakujem. Upam, da ne bo le izlet," je dejala svetlolasa Gorjanka. Drugo mesto tako na sprintu (zaostanek 15 sekund) in zasledovalni preizkušnji ( + 1:13 minute) sije priborila biatlonka iz Vasce pri Cerkljah Tadeja Brankovič, tretja pa je bila Urška Doli-nar (obe Merkur Kranj). V uradni konkurenci, izven so nastopile tudi biatlonke iz BiH, jc bila edina nastopajoča, odlična mlada tekačica z Bleda Katja Višnar in tako postala tudi državna prvakinja. Po prvem delu sezone je oceno dodal Janez Vodičar, alfa in ornega slovenskega biatlona. "Andrejo bi ocenil s štirico, fantje pa so vsekakor pokazali manj, kot smo pričakovali. Sestanek strokovnega sveta, ki bo 30. decembra, bo prinesel podrobno oceno. Takrat bomo tudi odločili, kdo pojde na nadaljevanje svetovnega pokal. Zanesljivi potnik je edino Dolenc, ter dekleta. • M. Močnik Maribor, 24. decembra - Tekmovalna sezona se je začela tudi za smučarje mlajših starostnih kategorij v alpskih disciplinah. Na otvoritveni državni tekmi so se prvi pomerili starejši dečki in deklice (letnik 1985/86) v petek, 24. decembra, na mariborskem snežnem stadionu. Najhitrejši tekmovalec je bil Gašper Pelko iz SK Olimpija, na drugo mesto pa seje z manj kot sekundo zaostanka uvrstil Radovljičan Jan Škofic. Pri dekletih seje na zmagovalne stopničke povzpela Urška Rabič iz Kranjske Gore, z neznatnim zaostankom pa ji je sledila Radovljičanka Anja Valjavec. Vegeta je tudi v letošnji sezoni glavna pokroviteljica državnih pokalnih tekem za starejše dečke in deklice. Rezultati, st. dečki: 1. Gašper Pelko 52:32 (Oli), 2. Jan Škofic 53:24 (Rad), 3. Boštjan Delalut 53:34 (Črna), 4. Tomaž Dragar 53:51 (Oli), 5. Matic Pajnik 53:97 (Črna), 6. Andrej Križaj 54:32 (Ble. Dob.), 7. Matic Debelak 54:57 (Oli), 8. Tomaž Majdič 54:63 (Sne), 9. Tadej Ve-likajnc 54:66( BI. Dob), 10. Miha Križaj 54:69 (Trg) st. deklice: 1. Urška Rabič 54:09 (Krg), 2. Anja Valjavec 54:36 (Rad), 3. Mojca Krajnčič 54:43 (BrM), 4. Ana Drev 54:56 (Vel), 5. Urška Torkar 55:19 (Bled), 6. Ana Svoljšak 55:35 (Apt), 7. Petra Ahac 55:38 (Vel), 7. Petra Ahac 55:38 (Unc), 8. Tjaša Jan 55:48 (Bled), 9. Anja Ozebek 55:62 (Krg), 10. Tjaša Vodan 55:78 (Trg.). • D.K. VEČ KOT DVESTO SMUČARJEV Kranj, 27. decembra - Prejšnjo nedeljo seje na snežnem stadionu v Mariboru začela nova sezona tekmovanj za pokal Sladkosned ljubljanskih mlekarn in Barcafe Open Ski Open v sodelovanju s Ford Summit Kaposi. Med najmlajšimi, ki tudi letos tekmujejo za pokal Sladkosned Ljubljanskih mlekarn je zmagala Nas-tja Lesnik, pri cicibanih pa je na najvišjo stopničko stopil Tilen Debeljak. Pri rangiranih tekmovalcih, tistih, ki so vpisani v bilten Smučarske zveze Slovenije, je bila pri deklicah najboljša Petra Svete, pri fantih pa Boštjan Kline. Starejši smučarji rekreativci, ki tekmujejo za pokal Barcaffe Ski Open v sodelovanju s Ford Summit Kaposi, se merijo v kar štirinajstih različnih kategorijah - glede na starost in spol. Zmagovalci posameznih kategorij na prvi tekmi so bili: Eva Verdev, Hedvika Kotar, Boža Torkar, Saša Silovšek, Saša Gortnar, Mihael Zupan, Gašper Kontrec, Domen Strupeh, Jan Medved, Rudi Sevšek, Slavko Svetličič, Marko Ribnikar in Milan Pečovnik - Pidži. Absolutna zmagovalka pri ženskah je bila Boža Torkar, pri moških, ki letos tekmujejo za memorial Tomaža Pogačnika, pa Marko Ribnikar. Letošnja novost v tekmovanju za pokal Barcaffe Ski Open v sodelovanju s Ford Summit Kaposi je tudi tekmovanje v telemark tehniki. Najhitrejša v tej kategoriji sta bila na prvi tekmi Darja Ažman med ženskami in David Primožič med moškimi. Vsem najboljšim so že po prvi tekmi podelili priznanja in medalje ter izžrebali nagrade, sicer pa tudi letos najboljše čakajo bogate nagrade, ki pa bodo podeljene ob zaključku sezone: med njimi tudi glavna nagrada, avtomobil Ford Fiesta, ki ga bodo med udeleženci tekem izžrebali na zaključni prireditvi. Naslednja tekma smučarjev rekreativcev bo 9. januarja 2000 na Starem Vrhu, že sedaj pa lahko vse dodatne informacije dobite pri organizatorju - podjetju Agens Sports marketing v Kranju oziroma po telefonu 350 - 250 ali faxu 331 - 045. • V.S. HOKEJ V Kranju so pripravili božični turnir malčkov PRVIČ V SIPIJEV SPOMIN Kranj, 28. decembra - Minulo nedeljo je bil Hokejski klub Triglav Kranj organizator mednarodnega božičnega hokejskega turnirja malčkov, hokejistov rojenih leta 1988 in mlajših. Turnir je bil prvič posvečen letos pomladi umrlemu hokejistu in trenerju Jožetu Trebušaku - Sipiju. Številni gledalci so na ledeni ploskvi videli zanimive obračune mladih hokejskih upov, ki so se v predtekmovanju pomerili v dveh skupinah. V prvi skupini je zmagala ekipa domačega Triglava pred Celjem in zagrebško ekipo Mladosti, v drugi skupini pa ekipa Jesenic pred Slavijo in Bledom. V boju za peto mesto je nato Bled 0:5 premagal Mladost, Slavija je bila v boju za tretje mesto 1:5 boljša od Celja, v zanimivem gorenjskem obračunu za prvo mesto pa so mladi Jeseničani 1:2 premagali domači Triglav. Tako so največji pokal in zlate medalje iz rok Trebušakove vdove prejeli malčki Acronija Jesenic, pokal in medalje za drugo mesto so pripadle mladim Triglavovim naraščajnikom, pokal in medalje za tretje mesto pa ekipi Slavije. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa Celja, na peto ekipa Bleda in na šesto Mladost. Za najboljšega napadalca na turnirju so trenerji izbrali Roka Tičarja, za najboljšega vratarja Davida Černelča (oba Acroni Jesenice), za najboljšega branilca pa Roka Markoviča (Triglav Kranj). • V. Stanovnik Primož Strniša 1958 - 1999 Minulo nedeljo je bil v Kranju hokejski turnir. Zbrali so se mladi hokejisti, zbrali so se njihovi starši, zbrali smo se člani uprave kluba, vsi, ki nam hokej nekaj pomeni. Bilo je 'hladno. Tokrat še posebej, saj v množici nismo vide/i znanega Pri-moževega obraza, brez katerega si kranjskega hokejskega kluba kar ne znamo predstavljati. V prometni nerečije preminil v petek ponoči. Primož Strniša je kot mlad fantič svoje prve hokejske korake naredil na domaČem Čukovem bajerju. Z bratom Matijo sta se pred skoraj 25 leti kot srednješolca priključila mlademu Hokejskemu klubu Triglav. Dvanajst let je nato Primož aktivno igral hokej in zanj navduševal sovrstnike. S člansko ekipo je kar trikrat postal prvak II. lige in se tudi uvrstil v I. ligo, vendar pa za igranje v tem tekmovanju v Kranju nikoli ni bilo ustreznih pogojev. Kljub temu je hokej v Kranju postajal iz leta v leto bolj popularen, vse več mladih se je vključevalo v klub. Primož je v tem času tudi pridno študiral, postal pravnik in se leta 1986 poslovil od aktivnega igranja hokeja. A v klub je že prihajal njegov starejši sin Lovro, kaj kmalu pa še navihani Lenart. Zdaj so Primoža v klubu čakale nove naloge in obveznosti. Neprecenljiva je njegova vloga pri vodenju posameznih selekcij, predvsem pa pri vodenju kluba. Trudil se je, da bi imeli tudi v Kranju čimbolj normalne pogoje za delo, predvsem delo z mladimi. Ni mu bilo težko in ko so mnogi obupovali, on ni obupal, čeprav se je pogosto boril z mlini na veter... Večino težav v klubu smo premagali, njegov in naš Triglav je postat kvaliteten slovenski hokejski klub, ki se uspešno meri z drugimi. Danes nam je težko sprejeti dejstvo, da Primoža ni več Izgubili smo sposobnega klubskega delavca, izgubili smo dobrega človeka in iskrenega prijatelja, dva naša mlada igralca, Lovro in Lenart sta izgubila očeta, Polona moža. Zataje v Kranju, oh ledeni ploskvi, te dni še bolj hladno in žalostno. Toda - tudi v Primožev spomin - bomo naredili vse, da bo množica mladih igralcev še z veseljem hodila v naš klt/h in da homo oh ledu preživeli tudi še veliko lepih trenutkov. Takšnih, kot jih je z nami preživljal Primož, H K Triglav Kranj VATERPOLO Vaterpolisti bodo sezono nadaljevali po novem letu NA PRVIH MESTIH KAR TRIJE RAZLIČNI KLUBI Kranj, 28. decembra - S tekmami za mlajše kategorije so se prejšnjo nedeljo končala letošnja vaterpolska tekmovanja. Na vrhu razpredelnic posameznih kategorij so zaenkrat trije različni klubi: Tivoli - Olimpija v članski kategoriji, Triglav v kategoriji do 17 in do 15 let ter Koper v kategoriji do 13 let. Seveda pa sezona 1999/2000 še zdaleč ni končana, saj bo večina tekem na sporedu drugo leto. Od 13. novembra, ko se je začelo novo državno prvenstvo, so vaterpolisti v vseh kategorijah odigrali kar 44 tekem, nekaj pa so jih morali tudi preložiti, saj imajo primorske ekipe velike težave s pridobivanjem terminov v bazenu v Trstu, ki je na tem koncu edini primeren za igranje tekem. Kljub vsemu dosedanje tekme in uvrstitve posameznih ekip kažejo velik napredek pri večini slovenskih klubov. Kranjski Triglav, ki je bil zadnja leta vedno povsod na vrhu, sedaj ni več. Vse več klubov "lovi" Triglavane, kar pa je za razvoj vaterpola pri nas še kako dobro, saj bo le s konkurenčnostjo prišlo do večjega napredka in še boljše igre reprezentančnih selekcij. Tako je v članski kategoriji, kjer letos nastopa 6 ekip, po 6 krogih na prvem mestu Tivoli - Olimpija z 12 točkami, Triglav je drugi z 10 točkami, Koper tretji s 5 točkami, Probanka Leasing četrta s 4 točkami, Kamnik peti s 3 točkami in Kokra šesta z 2 točkama. V državnem prvenstvu do 17 let so nekatere ekipe odigrale tri, nekatere pa le dve srečanji. Vodi Triglav s šestimi točkami pred Tivoli - Olimpijo in Koprom, ki imata po štiri točke. Tudi v državnem prvenstvu do 15 let so ekipe odigrale od enega do tri srečanja. V vodstvu je Triglav s šestimi točkami pred Koprom, ki ima štiri točke. Po tri tekme so tudi za šestimi ekipami, ki igrajo v kategoriji do 13 let, v vodstvu pa je Koper s 6 točkami, pred Tivoli - Olimpijo s 5 točkami in Triglavom, ki ima 3 točke. Škoda za naš vaterpolo je, ker se Triglavu v Zagrebu konec novembra ni uspelo uvrstiti v evropsko ligo prvakov. Prejšnjo nedeljo je bil namreč v Zagrebu žreb za modro in rdečo skupino, na njem pa je bil s posebnim povabilom LEN prisoten tudi predsednik Društva slovenskih vaterpolskih sodnikov Matjaž Rakovec. V rdeči skupini bodo igrali Spartakus Volgograd (Rusija), NIS Naftagas Bečej (Jugoslavija), Mladost Zagreb (Hrvaška) in Splandau 04 Berlin (Nemčija), v modri pa: Olimpvc Niča (Francija), Olimpiakos Pirej (Grčija), BVSC Budimpešta (Madžarska) in Splitska banka (Split). Zaradi igranja dveh moštev iz sosednje Hrvaške v evropski ligi in dveh v ostalih pokalih hrvaški sodniki ne bodo smeli soditi tekem v evropskih pokalih, zato pa bodo imeli več možnosti za sojenje štirje slovenski mednarodni sodniki: Matjaž Rakovec, Boris Margeta, Gregor Košir in Daniel Rozman. Boris Margeta se je pred kratkim vrnil iz Južnoafriške republike, kjer je na povabilo predsednika vaterpolske sodniške organizacije JAR Allana Burta in sekretarja Guyja Pinkerlvja sodil na dveh turnirjih, bil pa je tudi na predavanju za sodnike. • J.Marinček SMUČARSKI SKOKI V PREDAZZU SOLIDNO Predazzo - Na prvih dveh tekmovanjih za Alpski pokal v skokih in nordijski kombinaciji je nastopilo 136 skakalcev iz 6 alpskih držav, ki so se pomerili na skakalnici s kritično točko K-90 metrov. Na dveh zanimivih tekmah so svojo premoč dokazali Avstrijci, ki so dosegli tudi vse zmage. Naši skakalci so nastopili solidno in so bili takoj za avstrijsko reprezentanco, nordijski kombinatorci pa so nastopili brez treh najboljših tekmovalcev, uvrstitve pa so pričakovane. Naslednja postaja alpskega pokala je v Planici, kjer bo kranjski Triglav organiziral naslednji dve tekmi. Rezultati prva tekma: 1. Liegel (Avstrija), 4. Primož Gostič (Ilirija Feršed), 11. Gašper Cavlovič (Triglav), 15. Rok Benkovič (Mengeš), 17. Rok Urbane, 19. Gašper Cvetko, 23. Matic Zelnik (vsi Triglav), 24. Blaž Bilban (Dolomiti). NK: 1. Gruber (Avstrija), 18. Grega Verbajs (Račna LB). Druga tekma: 1. Liegel (Avstrija), 7. Primož Gostič (Ilirija Feršed) in Primož Piki (Ljubno BTC), 13. Gašper Cvetko, 17. Gašper Cavlovič (oba Triglav), 25. Uroš Kočnik (Velenje). NK: 1. Gruber (Avstrija), 22. Grega Verbajs (Račna LB), 30. Anže Brankovič (Triglav). • J. Bešter HUMAR IN KRIŽAJ MED OTROKI V KAMNIKU Kamnik, 28. decembra - Minuli Četrtek so predstavniki begunskega Elana in družbe Mobitel obiskali otroke v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Obdarili so jih s šolskimi potrebščinami, kapami, majicami, zgoščenkami in drugimi darili, Mobitel pa je zavodu podaril tudi paket sistema za predplačno telefoniranje Mobičuk. Otroci bodo tako lahko vedno v stiku s svojci in prijatelji, saj so jim podarili tudi vrednostno kartico za deset tisoč tolarjev. Prav tako kot daril pa so bili otroci v Kamniku veseli obiska alpinista Tomaža Humarja in smučarja Bojana Križaja, ki sta sta z njimi poklepetala in jim voščila vesele praznike. V dvorani na Planini v Kranju je bil prvi mednarodni božični humanitarni turnir v malem nogometu POKAL PERSPEKTIVI, PRSTAN DEJANU Več kot 2500 gledalcev si je minulo soboto in nedeljo ogledalo zanimiv malonogometni turnir, na katerem je sodelovalo 48 ekip - Izkupiček turnirja porodnišnici Kranj Kranj, 28. decembra - Minulo soboto in nedeljo je bil v dvorani na Planini organiziran prvi humanitarni mednarodni božični turnir v malem nogometu "Kranj 2000", ki se ga je udeležilo kar 48 ekip, po dveh dneh trdih bojev in številnih presenečenj na igrišču pa je pokal za zmago ter ček za 500 tisoč tolarjev osvojila ekipa Perspektive iz Ljubljane, ki je v finalu za prvo mesto ugnala kranjske nogometaše zbrane v ekipi Kava bar Janez. Turnir z množično udeležbo ekip iz Slovenije in sosednjih držav je bil v Kranju organiziran prvič, da pa je za takšne športne dogodke veliko zanimanje, je bilo vse dni videti tudi na tribunah, ki so jih napolnili ljubitelji nogometa. Žal je zaradi obveznosti posameznih igralcev svoj promocijski nastop odpovedala reprezentanca -kljub temu pa na koncu turnirja nihče ni bil razočaran. Že prav kmalu pa so bili razočarani igralci nekaterih favoriziranih ekip, med njimi tudi ekipe malonogometnih državnih prvakov, Poetovie s Ptuja, ki je izpadla že v predtek-movanju. Zato pa so bili največje pozitivno presenečenje turnirja mladi kranjski nogometaši zbrani v ekipo Baby face kil-ler, ki so se uvrstili na četrto mesto. Njihov igralec Dejan Robnik pa je na koncu dobil pokal za najboljšega igralca in lepo nagrado - prstan zlatarstva Bojan Klemenčič. Sicer pa sta se v velikem fina- Kapetan Perspektive je za zmago dobil pokal in ček za 500 tisoč tolarjev, ki sta mu ga izročila turnirja Bojan Taneski in Dejan Maric. V finalni tekmi sta se pomerili ekipi Perspektive in Kava bara Janez. Boljša je bila ekipa Perspektive, za katero nastopa tudi Mile S ime u novic, na sliki v dresu številka 7. ROKOMET lu v nedeljo zvečer pomerili ekipi Perspektive iz Ljubljane in Kava bara Janez, 3:2 pa je slavila ljubljanska ekipa. V boju za tretje mesto sta igrali moštvi Primorskih lilijanov iz Kopra in Baby face killer iz Kranja, zmagali pa so Primorci. Najboljši strelec turnirja je bil Željko Mitrakovič, nekdaj nogometaš Hit Gorice in državne reprezentance, ki sedaj igra v Belgiji. Podelili pa so tudi pokal najbolj simpatičnemu igralcu. Za takšnega so soglasno izbrali Kranjčana Roberta Gajserja. "Namen našega turnirja je bil, da oživimo nogometni utrip Kranja, predvsem pa, da zberemo denar za kranjsko porod- nišnico. To nam je uspelo in sedaj že načrtujemo nov turnir, ki bo spet drugo leto," je po zaključku povedal glavni organizator Bojan Taneski. Sicer pa so organizatorji tudi poudarili, da so k sodelovanju privabili precej sponzorjev. Med drugimi so bili zelo veseli pomoči Mestne občine Kranj, VB Leasinga, Kron Telekoma, Mistrala Kranj, Nove KBM Maribor, QMI, Gorenjskega glasa in seveda vse deseterice sodnikov Zveze nogometnih sodnikov Gorenjske, ki so v skladu s humanitarnim namenom akcije svoje delo opravili brezplačno! • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič KOŠARKA ŠKOFJELOČANOM SE OBETA NA IGRIŠČA SPET PO BOLJŠE NADALJEVANJE Škofja Loka, 28. decembra - Zaradi nastopa reprezentance na EP na Hrvaškem so prvoligaši pohiteli s prvenstvom. Tako so prvi del končali s 14. krogom, zdaj pa bodo vsi ligaši imeli počitek do prvega februarskega vikenda. Tudi edini gorenjski prvoligaš, škofjeloški Termo. Za škofjeloške rokometaše, kljub temu da so z devetimi točkami na desetem mestu ligaške razpredelnice, lahko zapišemo, da v jesenskem delu pravzaprav niso razočarali. Res je, da niso igrali po napovedih in pričakovanjih, vendar veliko napak ni bilo. Slabše so igrali le proti Inlesu, z nekaj več truda in drugačnim pristopom igralcev pa bi nekaj več lahko dosegli tudi na ostalih tekmah. K slabši igri je zagotovo nekaj pripomogla menjava trenerja. Bašič, tako pravijo v Škofji Loki, ni dobro pripravil ekipe in zato bo novi trener, ki je prišel šele malo pred prekinitvijo prvega dela prvenstva, imel pred nadaljevanjem precej dela s fizično pripravo igralcev. Nekaj ni bilo urejenega tudi "v glavah igralcev", saj sta od okrepitev zadovoljila le Vešligaj, ki je drugi strelec lige, in vratar Kersnič, Gologranac, ki pa se ni uspel vključiti v ekipo, pa je moral oditi. Svojega dela tudi ni povsem opravila loška "udarna trojka": Miha Keše, Frelih in Jakac. Frelih ima opravičilo v poškodbi, Jakac preveč niha v igri, Keše pa je v napadu postal premalo nevaren. Špur, Galof, Cuderman, Jeras in Škaper so igrali povprečno, ostali pa so za pravično oceno dobili premalo priložnosti. Na nivoju so bili vsi vratarji, čeprav Peternel brani vse manj in očitno se njegova kariera počasi končuje. Če so morda Ločani v prvenstvu marsikoga razočarali, pa so svoje delo dobro opravili v pokalu. Njihov četrtfinalni tekmec je vodilna ekipa LB lige, Rudar, kar pa je pravzaprav najlažji mogoči tekmec. Če se uvrstijo v polfinale, bodo kandidati za organizacijo zaključnega turnirja. In tu vidijo Termovci, seveda če v nadaljevanju na dobijo za nasprotnike Celjanov, veliko možnost za nastop v evropskem pokalu. V nadaljevanju državnega prvenstva pa je prednost Ločanov dejstvo, da velika večina neposrednih tekmecev za uvrstitev v zgornjo polovico lestvice prihaja v Škof jo Loko. Torej bojazni, da v naslednji sezoni na Podnu ne bi gledali prvoligaških tekem, ni. Zadnjeuvrščeni ekipi Izole in Jadrana sta namreč letos preslabi in nadaljevanje prvenstva bi moralo biti za Termovce manj stresno in vsekakor bolj uspešno. To v novem letu želim njim in vsem ostalim, ki delajo v gorenjskem rokometu. Srečno! • M. Dolanc ODBOJKA TURNIR NA BLEDU Bled, 28. decembra - Odbojkarski klub Bled bo jutri, v sredo, 29. decembra, organizator odbojkarskega turnirja mešanih ekip. Turnir bo potekal v telovadnici OŠ Bled, zanj pa se je moč prijaviti po telefonu 041/727 - 220 (Gregor Humerca) ali 041/668 979 (Aleš Jerala) najkasneje do danes zvečer do 18. ure. Zbor za vse udeležence je jutri ob 17. uri, sistem igranja na turnirju pa bo določen glede na število prijavljenih ekip. Po turnirju bo "after zabava" z živo glasbo v restavraciji Center v Lescah. • V.S. NOVOLETNIH PRAZNIKIH Kranj, 27. decembra - Osnovnošolske in srednješolske košarkarske ekipe, ki tudi letos tekmujejo v Šolski košarkarski ligi, so minulo sredo zaključile letošnje nastope. Do konca prvega kroga pri osnovnošolcih sta le še dve koli, srednješolci pa morajo odigrati še po tri tekme. V zadnjem letošnjem osmem kolu za osnovne šole sta bili v Gorenjski ligi odigrani dve tekmi. OŠ Jakoba Aljaža Kranj je 60:31 premagala OŠ Kranjska Gora, OŠ Prežihov Voranc Jesenice pa je bila 72:56 boljša od OŠ Davorin Jenko Cerklje. Ekipa OŠ Žiri je bila prosta. Med srednješolci sta se ekipi Srednje trgovske šole Kranj in Srednje gostinske šole Bled razšli 44:50 za blejsko moštvo, Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka pa je bila 67:58 boljša od SEUAŠ Kranj. Srednja elektro in strojna šola Kranj je bila prosta. Vse ekipe bodo z nastopi nadaljevale po novem letu. Konec januarja bo žrebanje parov šestnajstine finala, tekme pa bodo v prvi polovici februarja. • V.S. i, JUTRI GORENJSKI DERBI Škofja Loka, 28. decembra - V Ligi Kolinska konec tedna ni bilo rednega kroga, zato pa bo 15. krog tekmovanja na sporedu jutri, v sredo, 29. decembra. Obeta se kar nekaj zanimivih srečanj, na svoj račun pa bodo zagotovoprišli tudi gorenjski ljubitelji košarke, saj bo v hali Poden v Škofji Loki na sporedu gorenjski derbi. Pod koši se bodo namreč drugič v tej sezoni pomerili košarkarji Loka kave in Triglava. Prvo tekmo v Kranju so dobili Triglavani, ki so favoriti na papirju tudi pred jutrišnjo tekmo v Škofji Loki. Vendar pa se Ločani v zadnjem času le težko sprijaznijo s porazom... Vsekakor zanimivo srečanje se bo začelo ob 18. uri. • V.S. TENIS V KRANJU MERILI MOČI PIONIRJI Kranj, 28. decembra - Na odprtem prvenstvu Kranja pionirjev in pionirk do 14 let sta zmagi osvojila Svoljšak (Domžale) med dečki in Jerasova (Kamnik^ med deklicami. Polfinala pionirji: Svoljšak : Ovnik 6:1, 6:2 ter Zivic - Jagarinec 6:2, 6:4. Finale: Svoljšak : Živic 6:4, 6:0. Finalni izzid deklet: Jeras : Žerjal 4:6, 7:6. 6:3. MED ČLANI ŠKRJANC IN J0KS0VIČEVA Kranj, 28. decembra - Zadnji članski turnir v letošnjem letu je zapustil kaj klavrno podobo v zaključnih moških obračunih. En polfinale brez odigranega dvoboja, enak izid tudi v finalu. Najprej je Krušič, ki je v četrtfinalu ugnal Radovljičana Pogačnika, predal sledeči dvoboj Trupeju, le-ta pa je pozneje v finalu po prvi odigrani igri prepustil zmago Škrjancu. Med dekleti so turnir brez podobnih zapletov izpehali do konca-Zmagala je Nina Joksovič (Galea), v finalu uspešnejša od Šuvako-ve z rezultatom 6:3, 6:4. • B.M. Sara in Gal Isakovič sta tudi letošnje novoletne počitnice izkoristila za plavanje DOMA SVA V DUBAJU IN NA GORENJSKEM Tako pravita mlada plavalca PK Radovljica Park hotel Bled, 11-letna dvojčka Sara in Gal Isakovič, ki kljub selitvam iz enega na drug konec sveta, s pomočjo mamice Rebeke vztrajata pri plavanju in dosegata vse boljše rezultate - Nekoč v svetovni vrh!? Kranj, 28. decembra - Sarin in Galov oče je pilot, mamica je bila dolga leta stevardesa in tako je bila vsa družina - če je le hotela biti skupaj - prisiljena, da potuje iz enega na drugi konec sveta, da živijo sedaj tu, sedaj tam. Zadnji dve leti in pol živijo lsakovičevi v Dunaju, koje le priložnost, pa pridejo domov, na Gorenjsko: v Kranj in na Bled. Tu imajo svoje sorodnike in prijatelje, 11-letna dvojčka Sara in Gal pa tudi sotekmovalce, saj sta člana Plavalnega kluba Park hotel Radovljica in v svoji kategoriji tudi med najperspektivnejšimi slovenskimi plavalci. "Sama sem dolga leta plavala pri Plavalnem klubu Triglav v Kranju, moja trenerka pa je bila Anka Čolnar. Z Anko sva tudi kasneje ostali prijateljici in ko sta Sara in Gal malce zrasla, sva vedeli, da je za razvoj otrok, za njihovo pravo življenjsko pot še kako pomembno, da jih usmeriš v šport. Najprej sva si pač rekli, da jih bova naučili plavati, potem pa bomo pač videli ali bosta ostala pri tem športu ali se bosta usmerila drugam," se prvih plavalnih začetkov Sare in Gala spominja njuna mama Rebeka Isakovič, z dekliškim priimkom Porenta. Sara in Gal sta plavanje kmalu vzljubila, toda pri treningih je bilo vse bolj naporno, saj je družina skupaj z očetom, ki je še sedaj pilot, potovala iz enega na drugi konec sveta. "K sreči so bili to večino topli kraji, povsod so bili bazeni, prav tako sta rada plavala, ko smo hodili domov na Bled, kjer imamo hišo in v Kranj, kjer sem doma. Tako smo se odločili in ju vpisali v radovljiški plavalni klub. Kmalu so se začeli uspehi in ko so treningi postajali vse bolj resni in naporni, smo se za stalno preselili v Dubaj, kjer smo sedaj dve leti in pol. Takrat smo bili prepričani, da bo športno pot v Dubaju lažje nadaljevati, vendar se je izkazalo, da ob množici različnih bazenov v vsem mestu obstajata le dva, ki sta primerna za treninge. K sreči nam gredo zelo na roke tako v šoli kot v šejkovem klubu," prvi mami Rebeka, ki je po sili razmer zadnji dve postala tudi Sarina in Galova trenerka, čeprav seveda dela s pomočjo in pod strokovnim nadzorom trenerjev, predvsem Miha Potočnika, iz radovljiškega plavalnega kluba. "Sprva, ko smo se preselil v Dubaj, sva imela z Galom nekaj težav z angleščino, sedaj pa sva se naučila že precej jezikov, saj se poleg angleščine učiva tudi arabščine in francoščine. V šoli imava že precej prijateljev, naj- Dvojčka Sara in Gal ob plavalnem bazenu na prvenstvu v Avstraliji. bolj pa naju moti, da ni-mava prijateljev na treningih, saj je s prijatelji bolj zanimivo," pravi Sara, ki se skupaj z Galom in mamo rada udeležuje predvsem tekmovanj v Avstraliji in seveda doma v Sloveniji. Najraje plava v hrbtnem slogu, kjer je bila lani celo državna prvakinja, pa tudi kravi. Gal je najbolj navdušen za kravi, delfin in hrbtno plavanje, tako kot Sara pa si želi, da bi čez leta nastopil na največjih svetovnih tekmovanjih. Čeprav družino vabijo, da bi šla živet in trenirat v Avstralijo in čeprav jim je življenje v Dubaju všeč, pa si želijo, da bi nekoč spet prišli v Slovenijo, na Gorenjsko, kamor zadnji dve leti prihajajo le za mesec dni pozimi in tri mesece poleti. Takrat se Sara in Gal udeležita treningov v radovljiškjem klubu in seveda tudi tekmovanj. Sara s sošolkami na mednarodni šoli v Dubaju Sara in Gal v narodni noši. V. Stanovnik Škofjeločan Rajko Stržinar je dobil Bloudkovo plaketo za delo in uspehe v invalidskem športu SPORT MNOGE ODVRNE, DA NE OBUPAJO Čeprav se slovenski športniki invalidi ukvarjajo z najrazličnejšimi tekmovalnimi panogami in v njih dosegajo tudi mednarodne uspehe, pa je po mnenju letošnjega Bloudkovega nagrajenca Rajka Stržinarja najpomembneje, da jih prav šport po nesrečah vrne v normalno življenje. Škofja Loka, 28. decembra - Koliko fantov, pa tudi deklet je, ki v nesrečah doživijo različne poškodbe, ki ostanejo hromi, ki izgubijo roko ali nogo. Nekaterim se to zgodi že v rani mladosti, nekaterim malce kasneje. Marsikdo ob nesreči obupa, večina pa vendarle najde nove smisle življenja, morda nove hobije ob katerih pozabijo na svojo drugačnost ali se preprosto navadijo živeti drugače. kasneje pa manj. Seveda pa se še danes redno udeležujem tako smučarskih kot kegljaških tekmovanj po Sloveniji. Poleg tega zelo rad smučam in keg- Tudi Rajko Stržinar iz Žirov-skega vrha je bil leta 1963 živahen dvajsetletnik, ki pa je po prometni nesreči z motorjem izgubil praktično celo desno nogo. Poln načrtov je bil in čeprav je bil že zaposlen v škofjeloški Elri (današnji Coroni), je ob delu še študiral. Tudi s športom, posebno smučanjem, seje rad ukvarjal, vendar le za rekreacijo. "Po nesreči sem šel na Zavod za rehabilitacijo, kjer je bil danes že pokojni Bojan Hrovatin, profesor telovadbe, ki je skrbel tudi za organizacijo različnih invalidskih rekreacij. On me je navdušil, da bi se začel ukvarjati s smučarijo. Najprej sem šel v Kranjsko Goro le gledat kako to izgleda, vendar pa mi je bilo takoj všeč in leto po nesreči sem tudi sam začel smučati. Seveda smo takrat, pa tudi sedaj je še marsikje tako, morali posebno opremo za našo smučarijo - ko poleg ene smuče na nogah rabimo tudi dve manjši na rokah - le to večino izdelati sami. Spomagali smo si na različne načine, rezali smo večje smuči, jih prilagajali svojim potrebam, vendar nam tega truda ni bilo žal. V začetku je bilo vse skupaj kar dosti naporno, vendar voljo sem imel in kmalu so se začeli tudi tekmovalni rezultati," pravi danes 56-letni Rajko Stržinar, ki je bil z jugoslovansko reprezentanco tudi med prvimi udeleženci svetovnega smučarskega prvenstva invalidov v Franciji in je že takoj osvojil šesto mesto v smuku. Tudi kasneje se je udeleževal svetovnih smučarskih prvenstev (zadnjič leta 1982 v Innsbruc-ku) in olimpijskih iger invalidov, v svoji domači vitrini stanovanja v Podlubniku v Škofji Loki, kjer živi z ženo in hčerko, pa ima tudi vrsto odličij iz državnih prvenstev: in to ne le v smučanju, tudi v kegljanju. Še lani je bil državni prvak v kegljanju med invalidi! "Mednarodnih tekmovanj sem se največ udeleževal med letoma 1972 in 1986, prej in Rajko Stržinar ljam za rekreacijo, ravno včeraj sem bil na Starem vrhu, kjer so mi za letošnjo sezono odobrili letno smučarsko vozovnico po polovični ceni. Pri invalidskem športu, posebno smučariji, ki je draga, je namreč problem, da mlade težko navdušimo... Večina imajo invalidi slabo plačane službe ali so celo brezposelni in tako nimajo veliko možnosti. Jaz pa sem k sreči po poškodbi imel ob sebi ljudi, ki so me spodbujali in mi pomagali, da sem se čim hitreje vrnil v normalno življenje. To je zelo pomembno, kajti za mnoge mlade vem, ki so po nesreči obupali nad življenjem, prav šport pa je možnost, da ne razmišljaš o svoji nesreči, ampak skušaš živeti čimbolj normalno," razmišlja Rajko Stržinar, ki je po nesreči ne le užival v športu, ampak je dokončal najprej srednjo šolo in nato še Višjo šolo na Fakulteti za organizacijo dela v Kranju: po službovanju v Elri se je leta 1969 zaposlil v Loških tovarnah hladilnikov, zadnjih sedem let pa je upokojen. Poleg tega, da se je ukvarjal s športom, je bil aktiven tudi v športni sekciji škofjeloškega društva invalidov in prav člani Društva invalidov Škofja Loka so ga letos predlagali za Bloudkovo nagrado, ki jo je konec novembra tudi dobil. "Bloudkova plaketa je veliko priznanje in zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da sem med nagrajenci. Zame pomeni, da sem v vseh teh letih dobro delal in dejstvo, da sem prišel v krog velikanov slovenskega športa, je zame lepa nagrada za dolgoleten trud," pravi Rajko Stržinar. • V. Stanovnik Stane Mihelič O monografiji Planica 1934/1999 POSVEČENA SKAKALCEM IN DELAVCEM PLANICE Planica je eno izmed največjih prizorišč tekmovanj v smučarskih skokih oziroma poletih na svetu. Ne mine zima brez tekme in množic, ki se valijo v dolino pod Poncami. Planica in z njo slovenski skakalni šport imata bogato in pestro zgodovino. Monografija Planica 1934/1999 je doslej najobsežnejša in najbolj temeljita knjiga o slovenskem narodnem ponosu, kot radi rečemo Planici. O njej sem se pogovarjal z odgovornim urednikom Stanetom Mihe-ličem. O Planici je doslej že izšlo nekaj publikacij v večjem ali manjšem obsegu, a tako obsežne in hkrati temeljite monografije o Planici, kot je "Planica 1934/1999", še ni bilo. Od kod pobuda in ideja zanjo? "Pomladi leta 1996 sva se v OŠ v Lipnici, kjer sem ravnatelj, srečala z nekdanjim smučarskim skakalcem Jože-tom Šlibarjem, do sedaj edinim slovenskim svetovnim rekorderjem. Vedel je, da včasih rad kaj napišem in me je vprašal, ali bi bil pripravljen pisati o Planici. Kot velik ljubitelj Planice sem bil seveda takoj za to, Šlibar pa je v uredniški odbor društva Pro Planica, za Planico, kot smo se poimenovali, povabil še nekatere poznavalce Planice, novinarje, organizatorje, bivše skakalce, poznavalce skakalnega športa, projektiranja skakalnic... Trinajst se nas je zbralo, na žalost pa je novinar Henrik Šbeleis sredi dela leta '98 umrl." Kakšen je bil osnovni vsebinski koncept, po katerem ste se ravnali v uredniškem odboru? "Predvsem se nismo želeli ponavljati s prejšnjimi izdajami. Razmišljali smo tudi o še danes odprtih vprašanjih o Planici, kdo so bili njeni očetje, strici, botri, marsikatera odločitev v preteklosti je namreč bila z današnjega stališča sporna, a se v to nismo vtikali. Predstavili pa smo mnoge, ki so vsa ta leta veliko prispevali za Planico, pa so bili doslej mogoče zapostavljeni, od Ivana Rozmana, ki je v tridesetih letih gradil prvotno skakalnico, do tistih, ki vsako leto pred tekmo dneve in noči garajo pri pripravi skakalnice. Druga nit, ki smo jo vlekli skozi knjigo, pa je pokazati Planico svetu, jo promovirati, tako kot naše dosežke v skakalnem športu... V njej so tudi prevodi v nemščino in angleščino." Uvodni del knjige je predvsem pregled dogajanj v Planici in okrog, prinaša pa tudi zanimivo branje o razvoju slovenskega skakalnega športa v tem stoletju... "Zgodovino Planice smo razdelili na štiri dele. Prvo obdobje od leta 1934 do 1950 smo zaupali najstarejšemu članu uredniškega odbora Svetozarju Gučku. Drugo poglavje, od leta 1969, zajema obdobje prenovljene stare planiške skakalnice, lotil pa se ga je nekdanji televizijski novinar Marko Rozman. Obdobje naslednjih desetih let z novo planiško velikanko K 185 je orisal novinar Evgen Bergant. V tem času je bil uveden svetovni pokal v skokih in poletih, ki so bili v Planici prvič priznani kot samostojna disciplina. Dobili smo tudi svetovno prvenstvo v poletih. Obdobje zadnjih dvajset let je popisal Oto Giacomelli, nekdanji skakalec in trener, sedaj mednarodni sodnik za skoke in športni novinar. Njemu je pripadla čast pisati o prvih slovenskih zmagah v svetovnih pokalih, na svetovnih prvenstvih, prvih odličjih na Ol..." Dodali pa ste še razne zanimivosti, ki jih v dosedanjih publikacijah o Planici nismo srečevali... "To je res. Vladimir Bras starejši, po stroki gradbenik, sicer tudi dolgoletni funkcionar in delavec v Planici, v knjigi piše o projektiranju skakalnic v Planici, razvoju skakalne opreme, skakalne tehnike... Tudi sam sem opravil nekaj pogovorov, z Bogom Šramlom, Karlom Klančnikom, s planiškimi teptači in zastavonošami, tuje Božo Kramaršič, kije imel to srečo, daje leta 1936 fotografiral Seppa Bradla, kije pristal pri 101 metru..., popisali smo kratke življenjepise konstruktorjev pla-niških skakalnic, nekdanji novinar dela Marjan Lipar, kije bil 25 let štarter na vrhu zaletišča, pa je popisal nekaj zanimivih anekdot." V zadnjem delu knjige razveseljuje kopica "statističnih podatkov", od rezultatov, rekordov do imen najboljših na dosedanjih planiških tekmah in še in še... Od kod vam tako izčrpne statistike? "Tako popolno statistiko razultatov je še za časa svojega televizijskega poročanja vodil Marko Rozman in je odličen pokazatelj pomena Planice v skakalnem športu, najpomemb-nešji rekordi so padali prav pod Poncami, in hkrati tudi razvoja slovenskega skakalnega športa." Do uspehov Primoža Peterke? "Tako je. Primož je nedvomno tisti slovenski skakalec, ki je doslej v svetovnem merilu dosegel največ, zato je tudi na prvi strani knjige. Ko smo že pri fotografijah, večino, razen tistih iz osebnih arhivov, je posnel Joco Žnidaršič, karikature so avtorstvo Bineta Roglja in Boruta Pečarja, za oblikovno podobo knjige pa je poskrbel Bronislav Fajon. Pred nedavnim je knjiga, dokončali so jo v podjetjih Delo reprostudio in Delo tiskarna, prejela tretjo nagrado v glasovanju za tiskarski izdelek leta. Knjiga na več kot 300 straneh, z bogato slikovno opremo je izšla pomladi 1999 v nakladi 3000 izvodov." • Igor K. Načrti in želje 2000 Branko Grims, zunanji sodelavec Veliki znanstvenik g. Albert Einstein je veljal za nedostopnega človeka. Nekoč pa je bil povabljen na kosilo, kjer mu je stregla postavna gospodična v prosojni obleki z zelo globokim dekoltejem in ker slavni fizik ni in ni mogel odmakniti pogleda z nje, ga je opomnila: "Zadnjič, ko ste me srečali v volneni obleki, ste bili pa hladni kot kamen." G. Einstein se je nasmehnil: "Volna je pač dober izolator!". Ena bolj smešnih stvari v predno-voletnem času je bilo zagotovo opozorilo zadolženih za civilno zaščito, naj si ljudje preskrbijo najbolj nujne stvari (svetilko, odeje, hrano...) in se pripravijo na praznovanje "hrošča 2000". Pri tako imenovanem "hrošču 2000" gre za napako v računalniških programih starejšega datuma, kjer se je uporabljalo samo dve številki za letnico. Po najbolj črnogledih napovedih naj bi se na letošnje novo leto računalnikom, ki takšne programe še uporabljajo, povsem zmešalo, kar bi lahko povzročilo izpad električne energije in težave v prometu ter bančnem poslovanju; največji pesimisti pa so dajali celo napovedi o nenamerni izstrelitvi ruskih jedrskih raket. Vse to se seveda ne bo zgodilo (razen težav zaradi preventivnih ukrepov - na primer v bankah), ampak ob opozorilu uprave za civilno zaščito je pa vseeno marsikoga pošteno zazeblo po hrbtu. Opozorilo je namreč kar precej spominjalo na napoved filma na temo hrošča 2000", ki ga na kanalu A reklamirajo z geslom "bili ste opozorjeni...!". V resnici pa je bil zadnji teden pred Božičem (paradoksalno) pomembnejši po tem, kar se ni zgodilo. Vse dogajanje v politiki pač ni bilo povezano s "hroščem 2000", ampak s prihajajočimi volitvami. Lahko bi ocenili, da je položaj pri spreminjanju volilnega sistema mogoče opisati kar z izrazom "status quo", vendar bi marsikdo iz mlajših generacij, ki je bil namesto dobre klasične izobrazbe deležen enega od številnih šolskih eksperimentov prejšnje (torej sedanje) oblasti, pomislil, da gre za znano ročk skupino. Zadeva je v resnici več kot prozorna: medtem ko si stranke slovenske pomladi še naprej prizadevajo za uveljavitev ljudske volje, izražene na referendumu, vsiljujejo stranke kontinuitete še naprej modele volilnega sistema, ki so ga volivci odločno zavrnili. Pri tem posebej LDS stalno govori o "kompromisu", vztraja pa pri kombiniranem volilnem sistemu, ki je na referendumu dobil trikrat več glasov "proti" kot "za"...! Da so stranke slovenske pomladi ob tako (prosto po zgornji anekdoti) "volnenem" sprenevedanju predstavnikov LDS ostale povsem hladne in ga odločno zavrnile, najbrž ni potrebno izgubljati besed. Kompromis bi bil seveda možen in dobrodošel - toda o kompromisu je mogoče govoriti le v mejah odločitve ljudstva in odločbe ustavnega sodišča: torej čisti dvokrožni večinski volilni sistem in morda poleg(!) tega še kaj kot kompromis. Predlogi (LDS, ZLSD...), da bi pa namesto dvokrožnega večinskega volilnega sistema sprejeli kombiniran sistem, so seveda čisto navadno izigravanje državljanov, ki so neposredno odločitev na referendumu že sprejeli. V bistvu je v slovenski politiki "hrošč 2000" prav tisto gnilo jajce, ki ga stalno poskuša proti volji ljudstva uzakoniti (ali celo zapisati v ustavo) kontinuiteta z LDS na čelu. Posledice takšnega početja bi bile namreč za mednarodni položaj in ugled Slovenije uničujoče. Daleč najpomembnejši projekt novega demokratičnega dela slovenske politike v letu 2000 bo oblikovanje jasne in prepričljive alternative obstoječemu stanju. Čeprav je očitno, da združitve SKD in SLS še nekaj časa ne bo, pa to v resnici sploh ni bistveno. Nastanek koalicije slovenske pomladi je namreč projekt, ki daleč presega zgolj združevanje dveh strank. K sodelovanju v takšni koaliciji bo nujno povabiti tudi vse organizacije (prave oziroma z Evropo primerljive) civilne družbe in posameznike, ki pri svojem javnem delovanju izhajajo iz vrednot slovenske pomladi. Zaradi različnega položaja strank slovenske pomladi oblikovanje takšne koalicije ne bo ne hitro in ne enostavno. Najpomembnejše pa je, da se začne takoj, saj bo le tako prav vsakega volivca doseglo sporočilo o tem, da obstaja prepričljiva alternativa sedanjemu stanju, ki ga odražajo kršitve človekovih pravic, zunanjepolitične polomije in že prav grozljiva višina dolga, ki ga bodo odplačevale naslednje generacije (največja "zasluga" Drnovškove vlade je rast dolga, ki je po glavi prebivalca sedaj dvakrat večji, kot je bil v nekdanji jugi"!!). Projekt oblikovanja koalicije strank slovenske pomladi je torej najpomembnejši politični projekt vseh demokratičnih sil v Sloveniji za tretje tisočletje in zagotovo največja želja vseh, ki jim ni vseeno, kaj bo s Slovenijo v prihodnje. V upanju, da ste preživeli miren Božič in lepo praznovali Dan samostojnosti, Vam želim sreče, zdravja in uresničitev vseh želja v Novem letu 2000. PREJELI SMO Ne more biti bolje Predsednik vlade R Slovenije dr. Janez Drnovšek je na proslavi ob 9-letnici osamosvojitve opisal pot samostojne Slovenije in na koncu dejal: "Če je kdo pričakoval več, je živel v iluzijah. " "Skromnost mu ni ravno vrlina, " bi dejali njegovi simpatizer-ji, drugi pa: "Prepotentnost, ki bi ji redko našli primero v zgodovini vladarjev." Nedvomno je osamosvojena Slovenija dosegla številne uspehe. Pričakovanja posameznikov in realno stanje po devetih letih pa je lahko različno. Predsednik vlade s takšno izjavo dokazuje, da je zbolel za boleznijo večine liderjev; pretrgal je vez s svojim ljudstvom in odletel v višave vsemogočnih in nedotakljivih. Drugače ni mogoče razumeti, da je 120.000 brezposelnih, na stotisoče prestrašenih delavcev, ki trepetajo za vsakdanji kruh, množice mladih, ki ne dobijo službe in še manj stanovanja, številne državljane, ki so se zaradi razbohotenega kriminala odrekli večernega sprehoda po mestu itd., označil za ljudi, ki so nerealno pričakovali več in živeli v iluzijah. Kakšnemu podeželskemu bankirju, kmetijskemu pospeševalcu, novinarčku "Naše obrambe", referentu na Zavodu za statistiko in še komu so se cilji izpred devetih let izpolnili. Množicam tistih, ki niso imeli te sreče, naj "krojači" usode pustijo upanje in vero, da so njihove želje po boljšem življenju uresničljive in ne le iluzije. Vojko Čujovič Svet kranjskih sindikatov Oblast, ti si pristojna in odgovorna za red in mir v državi Miru pa ni! Vse dneve, pa še ponoči (tudi opolnoči) mečejo huligani močne petarde po naseljih (že najmanj mesec dni traja to nasilje), kaj šele bo ob bližajočem se novem letu. Za ta petardarski terorizem nad večino je nekdo odgovoren v naši državi Sloveniji. Ne le starši teh huliganov (ki niti sami niso vzgojeni in kultivirani), pač pa Vi, oblastniki, ki zaradi nekaj ušivih davčnih tolarjev ne pomislite na posledice tega barbarizma uvoženega iz divjega zahoda. Naj vas spomnim na posledice: živčni pretres večine miroljubnih državljanov, še posebej majhnih otrok, bolnikov, ostarelih, umirajočih in rojevajoči h se... Kaj pa šele telesne poškodbe, invalidnosti, ne nazadnje požari. Vse te posledice se rešujejo z davko-plačevalskinri novci (tudi mojimi!) Če seštejemo vse te posledice, kijih mora "sanirati" zdravstvo, zdravstvena zavarovalnica, gasilci, bo bržčas vsota večkrat presegla prihodke od proizvodnje in trgovine s pirotehničnimi sredstvi - za zabavo neotesanih barbarov. In naj spomnim, zaradi tega trpijo tudi živali, domače in v naravi, predvsem ptiči v naseljih, kolikor jih je še. Smo mar res kulturen narod, oz. je mar res naša oblast kultivirana, da dopušča ta teror iztirjencev nad nami miru željnimi? Vlada bi lahko že jutri izdala odločbo o prepovedi prodaje te navlake "iz Teksasa", če bi le hotela in če bi se čutila odgovorno pred ljudstvom, ki jo je izvolilo. Sicer bomo pa nagrado za odgovornost podelili razsodni in pravice željni volivci tistim, ki nas bodo poslušali in ne terorizirali. Pa srečno! T. Kotnik, Medvode Volilni sistem in poslanci Zelo zaskrbljujoče in mučno je, ko poslušamo razglabljanja, prepire in grožnje raznih šefov strank in njihovih služabnikov o novem volilnem sistemu. O raznih sistemih je bilo napisanega in povedanega veliko, kar pa ni dovolj, saj ni tisto, kar zahtevajo nekateri šefi strank, ker so po njihovem vsi ti vrhunski strokovnjaki na svojem področju bebci ali pa lopovi, samo Janša, Peterle, Grims, itd., so najbolj pametni in pošteni (pri prazni mizi). Mahati z nekim izidom referenduma, kije bil vse drugo kot to, je milo rečeno nepošteno in otročje. Še bolj nepošteno in zavajajoče pa je mahati z neko odločbo Ustavnega sodišča, ker to niso sklepi te ustanove, ampak neke skupine (imenovali so jo podružnica Janševe stranke na US). Zato za mene ta odločba ne pomeni nič in ni obvezujoča. Močno upa, da takih in podobnih odločb, vsaj po sedanji sestavi, Ustavno sodišče ne bo več reduciralo in s tem bomo državljani dobili v to institucijo zaupanje. Kakršen že bo volilni sistem, o njem ne more odločati peščica skorumpi- ranih šefov strank in poslancev, ampak volivci na referendumu. Na vprašalniku je vprašanje z dvema odgovoroma: Ste za: VEČINSKI ali PROPORCIONALEN (kombiniran?) volilni sistem. Naveden je še stavek - dva o obeh sistemih. Referendum razpiše DZ inje lahko izveden v šestih tednih. Za tolmačenje in pojasnjevanje o obeh volilnih sistemih na TV in Radiu se določi strokovnjake, ki niso strankarsko vezani in nimajo osebnih ambicij in interesov. Predsedniki in ostali funkcionarji strank so v javnih medijih iz tega izključeni. Misel na povečanje števila poslancev lahko zastopajo le najbolj sko-rumpirani politikanti, ki mislijo le na osebne koristi in jim ni mar, kako bo narod zmogel vse te obremenitve, in jim je vseeno, kaj se bo zgodilo z državo. Že sedaj je v DZ teh samo-pašnih in vase zaverovanih obrazov za gledanje in poslušanje preveč, koje večini na prvem mestu osebni interes. Osebno menim, da ni dobro loka preveč napenjati, ker je že precej napet in lahko poči in vas veter odnese. Gospodje politiki in poslanci, razmislite in to enkrat za spremembo v korist naroda in DRŽAVE. Tone Kristan Tomšičeva 17, Kranj Podpisana Ivana Kant javno izjavljam, da nisem nikdar podpisala kakršnekoli listine, izjave ali pogodbe o prenosu lastništva nepremičnin vi. št. 17, 31, 158, 159 in 287 k.o. Dolenja vas, ali obljubila izročitev katerekoli nepremičnine otrokom iz prvega zakona mojega pokojnega moža Janeza, kije umrl l. 1978, Rant Francu, Rant Janku, Benedik Milici in Golob Marinki. Moj mož Rant Janez je bil vdovec s petimi otroki, nato sva imela še tri otroke, doto, ki sem jo prinesla k hiši, k Tišlarju in je po izračun valorizacije znašala 3.677.700.- SIT in še 25 m3 smrek, je mož porabil za preživljanje družine in vložil v kmetijo pri Tišlarju. 25. 12. 1978 je mož umrl. Na zapuščinski obravnavi sem bila obravnavana kot kmetica lastnica dveh kmetij, sem bila izrecno vprašana od sodnika, kije vodil obravnavo, katero od kmetij bom izročila svojemu sinu Vinku in odvrnila sem, da pod št. 17. Nato je sodnik odločal drugače, zadevo obrnil. Poklical me je odvetnik Janez Jocif iz Kranja in mi povedal, da je nekdo umaknil moje notarsko pismo, izbrisal me je iz zemljiške knjige, moje premoženje pa razdelil med otroke iz prvega zakona, ki pa jim po zakonu od mojega premoženja ne pripada nič. Kot zakonita žena na podlagi stvarno pravnega dokumenta, ki sva ga leta 1935 z možem zapisala pri notarju s pričami, v primeru smrti moža dobim celotno premoženje. S to pogodbo, tako je bilo določeno in napisano, za časa življenja, ni mogel nobeden od zakoncev razpolagati s premoženjem kmetij, samo zadnji bo imel pravico določati dediča. Moj mož je skrivoma, brez mene, brez mojega soglasja, brez mojega vedenja, izročal otrokom iz prvega zakona. Zato opozarjam: ne priznavam ne izročilne, ne darilne pogodbe, zato so neveljavne, nezakonite, saj sem še vedno lastnica kmetij, vsega moževega premoženja, izročilna in darilna pogodba pa sta nezakoniti in neveljavni. V pravdah, namesto mene je moral nastopiti moj sin Vinko, čeprav sem bila lastnica jaz. Tako me je sodnik zamolčal, izločil, neupošteval, prikril in tudi tri moje otroke. Obdolženci: Janko Rant, Franc Rant in njegova žena Antonija Rant, Benedik Milica, Golob Marinka, te osebe so me nato še razglasile za mrtvo. Zapuščino so vodili na sodišču v Kamniku, kamor je bila poslana iz sodišča v Škofji Loki; vodili in urejali so stvari po več sodiščih, pod drugimi imeni in na več načinov, klicali nas po telefonu. V spisu je bilo napisano, da sem do smrti živela pri svoji hčerki v Besnici in tam umrla leta 1984. Obdolženci so zadeve vodili po svojih starših, na podlagi ponarejenih dokumentov. Imeli so me v varstvu, priznali za neprištevno, napotili na zdravniški pregled in mi vzeli vse od premoženja do svobode življenja. Na Vrhovnem sodišču imam vložen za revizijo Obtožni predlog proti obdolžencem zaradi ponarejanja dokumentov in uradnih listin ter Obtožni predlog zoper tri sodnike zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela in to dve pravdni zadevi: Zahteva za izločitev sodnikov v mojih zadevah, na okrajnem sodišču v Škofji Loki, ki so o mojih zadevah odločali Nadaljevanje na 23. strani 382 Ko ostaneš sam Hi Idi je najtežje, ko ji pozimi zmanjka v shrambi najnujnejšega. Takrat mora, hočeš nočeš, zavrteti telefonsko številko in koga prositi, da se je usmili in ji prinese, kar potrebuje. "To je najtežje, moledovati. Najbolj sem zadovoljna, če tisti, ki mi naredi uslugo, vzame denar, ker imam potem boljši občutek. Oh, kako sovražim, če se izgovori, češ boste že, ali pa, saj ni treba... Vem, toliko sem pa že stara, da vsako delo, vsaka usluga, zahteva plačilo. Še tisti, ki trdijo, da tega ne pričakujejo, se lažejo... Kaj pa plačilo, v katerega upajo na onem drugem svetu?!" se je zasmejala H Uda in potem sva morali takoj v shrambo, kjer mije pokazala, da je dobro preskrbljena, vsaj tja do pomladi. Včasih je veliko vlagala. Ko je bil še mož živ in ko se ji je to delo "splačalo". Njen Lojze je bil izbirčen. Saj ni čudno, saj je imela samo njega, da mu je stregla in zato ga je zmeraj razvaja/a. Skopuški pa je bil bolj kol ona. Denar mu ni šel izpod rok in to mu je včasih malo zamerila. "Preveč ne, saj so me vzgajali, da je mož glava družine. Ne razumem tistih žensk, ki se upajo udariti po mizi." (Kako lahko tebi dovoli, da sama "flendraš" okoli, me je, mimogrede pobarala, in kljub resnemu vprašanju mije šlo malce na smeh.) Za svojega Lojzeta ni nikoli vedela, kdaj ho prišel domov. Kot gozdar je imel sila "raztegljiv" delovni čas. Nikoli ni (na glas) podvomila o njegovem opravičilu. "Že potem, koje vsa vas čvekala, da hodi k drugi, tega nisem verjela. Le strah me je postalo, ker sem USODE i Milena Miklavči se zbala, da me bo zapustil. To bi bilo strašno. Biti brez otrok. Saj ne, da bi jih imela toliko kot moja mama, želela sem si vsaj enega ali dva. Toliko, da bi bil mir pri hiši. Saj ne, da bi mi rekel kakšno žal besedo. To ne. Le poočital mi je, takole med vrsticami. O, neumna pa nisem bila in zato sem ga še kako razumela, kaj mije hotel povedati." Hilda je bila vsakega nečaka silno vesela. Toda ni prenesla, ko so se jokali ali pa ko so bili bolni. Takrat je silno trpela. Umaknila se je in vsakič, ko je kdo potrkal na vrata, se je ustrašila, da ji prinašajo novico, da se je zgodilo kaj strašnega. Zaradi tega strahu so se ji smejali in jo zbadali, toda taka je. "Zato imam pa Marka tako rada. Kar naprej je bil bolan in zdi se mi, da sem od njegovega rojstva dalje trepetala, kaj se mu bo zgodilo. Kolikokrat sem bila besna na svojo sestro, njegovo mamo, ker ga ni pravočasno nesla k zdravniku. Zato sem ga vzela v "posebno" varstvo..." Povsem drugače je bilo, ko ji je zbolel mož. Kar naenkrat ga je vrglo... Ko je obležal, sploh ni mogla verjeti, da se je to res zgodilo. Zmeraj se ji je zdel močan in nedostopen in bila je prepričana, da bo njo veliko prej pobralo kot njega. Bil je zelo zahteven bolnik. Dokler mu je bil prizadet še govor, je z grcanjem oznanjal, dajo potrebuje. In morala je priteci, ne glede na to, kaj je v tistem trenutku počela. "Hvala bogu, se mu je govor počasi popravil. Njegovo grcanje je bilo strašljivo. Kar mraz me je spre letel, ko sem ga zaslišala... Postlata sem si ob peči, ker se mi v ta "zgornjo hišo" ni dalo tekati večkrat na eno noč. Za vse sem bila sama. Le nekaj- krat na teden je prišla patronažna sestra, toda bolj zato, da se je usedla in v miru popila kavo in pokadila cigareto, kot zato, da bi bilo od nje kaj koristi. Večkrat je prišla sestra in tudi Marko. Kako sem jima bila hvaležna. Sosed nisem marala. So raje "noskale" kot bile od koristi..." Moževa bolezen se je vlekla več let. Ko so ga vzeli za krajši čas v bolnišnico, se ji je zdelo, da se ji je odpri raj. Lahko se je odpočila, čeprav je res, da spati ni mogla. Sem in tja, čez dan, je malo poležala, da je prišla k sebi. Postala je brez volje in niti v cerkvi ni več dobila tiste moči kot od začetka. "Če bi imela otroke, bi lahko z njimi delila skrbi, tako pa... Ah, to ni nič za eno žensko, če je prepuščena sama sebi..." Ko ji je mož, enkrat v jezi, vrgel pod nos, da ima z drugo otroka, jo je zelo "pogrelo". Noč in dan mu je bila na voljo, skrbela je zanj vse življenje in potem ko se enkrat ni dovolj hitro "obrnila", jo je kaznoval" s šokantno novico. "Vidim ga pred seboj, kot bi se to zgodilo včeraj. Na pol je sedel v postelji in robantil, ker ga je vse tiščalo. Mene je dajala revma in sem šla k zdravniku po nova zdravila. Lepo sem mu povedala, da me eno uro ne bo. Toda pozabil je... V roki je vihtel palico in mahal z njo proti meni, potem pa je izrekel tiste grozne besede. Ponižal me je. Čeprav sem že tolikokrat slišala najrazličnejša namigovanja, so v tistem trenutku postala resnična in nisem se mogla več slepiti, da ljudje "samo opravljajo."... Nič mu ni odgovorila, samo zjokala se je. Tisti dan je sovražila svojo usodo, sebe in da bi ji bilo laže, je v sebi iskala krivca, na katerega bi "zvalila" krivdo za to, kar se ji je zgodilo. "Ko je mož umrl, sem se hiši ponoči izogibala. Strašilo je tam, vem. Že tako je bilo polno senc, kamor se pogledala. In nenavadnega škripanja. Ponoči, ko sem bedela, me je tresel mraz od strahu. Bila sem sama v hiši, ravno prav vraževerna. Še danes zaspim le ob prižgani nočni svetilki..." Hilda mije pripovedovala tudi o strahovih. Nikoli ni verjela vanje. Čeprav se spominja, da so o njih veliko več govorili, še ko je bila otrok. Ko so sedeli na peči in so jih starejši strašili, da so se potem raje polulali v hlače, kot da bi šli ven na malo potrebo. "Če je človek v hiši sam, je še huje. Kar mislila sem, da me iz vsakega kota kdo pogleduje. Ko sem ležala na peči in gledala televizijo, sem kar "videla" moža, ki še zmeraj leži na "špampetu" in sitnari. Stresla sem z glavo, češ, Hilda, zberi se, saj to ni možno, toda že sem imela potne roke in noge so se mi začele tresti. Toda tega, kar se mije dogajalo, za vse na svetu ne bi nikomur priznala..!" Ko sva vstali od mize, da me pospremi do vrat, je bila vsa "trda" od sedenja. Noge so ji klecnile in ustrašila sem se, da se bo sesedla. Ah, saj ni nič hudega, me je potolažila, to pride s starostjo, ko človek ni več tako gibčen kot včasih. Ko sem se usedla v avto, je še zmeraj stala med vrati in mi mahala. Če ste že tudi vi imeli kdaj občutek, da bi najraje ostali in koga zaščitili, vzeli v varstvo, ga stisnili v objem in obvarovali vsega hudega, me boste razumeli, če rečem, da sem nekaj takega občutila v tistem trenutku, ko sem odhajala od Hilde. Ko sem spet na "hitrico " vstopila v neko življenje in ko sem se zavedala, da bo bore malo možnosti, da bom še kdajkoli lahko kaj naredila zanjo. PREJELI SMO Nadaljevanje z 22. strani v pravnomočnosti, nato pa poslali na SPIZ za odtegljaj pokojnine. Javno zahtevam: kdo je odgovoren za taka dejanja, kdo je odgovoren za taka početja uradnih oseb, ki so mi v pravni državi odvzeli vse od pokojnine, premoženja, do svobode življenja, izničili, nasprotovali zakonu, kršili zakone, prikrivali, da ne bi prišla moja zadeva na dan in zavlačevali ter čakali, kdaj bom umrla. Dolenja vas, 5. 7. 1999 Ivana Rant Rešitev je beg iz življenja Prišel bo dan, ko otrok po radiu (ali TV) ne bo šlevasto izpraševal: "Očka, mamica, zakaj ne vidim?" Rjovel bo, cvi-lil, se s krvavimi štrclji rok grabil za glavo... Po naključju (to je danes že izjema) ga bodo imeli starši radi, zato si bo mati razgrebla prsi, oče pa se bo z glavo zaletaval v steno Športne dvorane, pred katero se je zgodila nesreča. Prebivalci Planine pri Kranju, bitja iz nižjih in višjih nadstropij tega "človečnjaka" (kot čebeljna-ka) bomo poročilo ostrahotni nesreči s prazničnim eksplozivom poslušali po radiu ali TV povsem mirno. Vsakdanje streljanje, kanonade, raketiranja so nam že davno ubili občutke sočutja, človečnosti. Niti tega se nikomur ne bo zdelo vredno reči, da je končno pošteno, če jo skupi tudi tisti, ki eskploziv upo-rabju, ne samo pasivno prebivalstvo in živali. O praznikih in novem letu ne ptVmrsr/arno. /Ve jezimo se na policijo, oblast, trgovce s strelivom. Jeza terja moči - mi jih potrebujemo za preživetje. Nekako domači so nam ljudje iz Groznega. Pojasnilo: Opisano naselje je Planina pri Kranju. Verjetno ni edino. Oglasite se tisti, kjer se dogaja podobno. Če družba meni, da je tako praznično početje potrebno, naj določi za to ustrezna območja oziroma naj zagotovi izvajanje zakonskih določil in kršitelje kaznuje. Je brezbrižnost tista, ki gospodari z našimi življenji? Neža Maurer, Planina 26, Kranj Zunanji sodelavci Čudni so ti strici vsak s svojo glavo na špici: Marko, Peter, Jože, Jelko kot zbir okraskov za novoletno jelko. A ne za tisto pravo podobo pravljične narave. Okraski ti, se ne bleščijo, držijo Glasa se kot klopi. Izlajnali so svojo melodijo; bi bil že čas, da jih kdo izklopi. Marjan Štempihar, nenadni sodelavec Spoštovano uredništvo! Pišem Vam v upanju, da boste objavili mojo zelo tragično in žalostno novico. Zakaj? Nahajam se v priporu, še včeraj pa sem bil doma v hišnem priporu. Bil sem kaznovan z letom in pol kazni, nakar so mi dodelili (upravičeno) hišni pripor. Po enem tednu pa so me spet prepeljali na Povšetovo 5 in to zaradi pritožbe g. tožilca Andreja Polaka, ki pa ni bil prisoten na nobeni obravnavi. Doma sem bil z družino, imam tudi mladoletno hčerko in sem se držal vseh napotkov in navodil sodišča. Za vse nas je bil izreden šok in sramota, ko so prišli pome, saj se z ničemer nisem prekršil. Kakšne posledice je to pustilo na partnerki in kar je najhuje na najini hčerki, pa se gotovo nihče ni vpraša/. Najmanj pa g. Po/ak in Višje sodišče v Ljubljani. Vse kar smo preživeli, je bilo dovolj hudo in ko smo se končno mdlo umirili doma, so me kot nečlove-ka odpeljali nazaj v pripor. Nerazumno! Naj omenim, da je hči v treh razredih dosegala odličen uspeh, kako pa bo vse skupaj zdaj vplivalo na njo, pa si sploh ne upam misliti. Skupno smo tudi načrtovali njen roj. dan 9. 12.! Partnerka je že preveč shujšala zaradi živčne napetosti, jaz pa sem po vsem potreben psihiatrične pomoči. Ali je to rešitev? Vem da ni, saj nisem užival tablet, zdaj pa jih moram. Ali so tablete rešitev iz stiske? NE! Rešitev je našel sodnik, ki me je obsodil in videl, ter ocenil, da ni nobene škode, če se nahajam doma pri družini. Kaj pa človekove pravice in pravice otroka, s katerim se Slovensko sodstvo dobesedno poigrava. Medtem pa so si v skrbeh za človekove pravice v Tibetu, na domačih tleh pa se dogajajo zelo tragične življenjske zgodbe. Kdo bo vse to pojasnil moji hčerki? Ali bo to g. Polak, ki me sploh ne pozna, saj ni bil prisoten na nobeni od obravnav, pa tudi moj odvetnik ni bil seznanjen z njegovo pritožbo. Ne vem več, v kakšni državi živimo in kam nas bo to pripeljalo. V Evropo prav gotovo ne! Od leta 91 se po mojem mnenju ni v praksi nič spremenilo, kar na svoji koži občuti prene kateri državljan RS. Ali bomo v Evropi res zapisani, kot država premnogih hudih afer?! Vse to pa najbolj občutijo navadni, revni ljudje, s katerih bi slekli še cunje, če bi lahko. Osebno meni je bilo tačas, ko sem v priporu zunaj dobesedno pokradeno vse, kar sem imel. O vsem bom obvestil tudi g. Iva Bizjaka varuha človekovih pravic, na Vas pa sem se obrnil, ker sem dobesedno že čisto obupan, ne bom pa odnehal v imenu moje hčerke, saj je izredno mono prizadeta. S tem pa so prekršena vsa etična človeška načela. Prosim Vas tudi za pogovor, da izveste iz prve roke o naših sodnih farsah in veliki sramoti za mojo družino in našo državo! Hvala! Naj dodam, da sem deležen mnogih groženj iz zaporov in tudi od zunaj, obvestil pa sem tudi Vrhovno sodišče RS. Miro Vukovič, Povšetova 5, Ljubljana Ti ljudje in njihova usoda Člankar združenja žrtev okupatorja 1941 - 1945 je v vašem časopisu od 14. 12. 1999 obravnaval Zakon za sklad in poplačilo vojne škode in (vprašljive) finančne konstrukcije po tč. 1 - 4. Pod točko 4 smo poleg drugih oškodovancev navedeni prisilni mobilizirana v nemško vojsko, kjer posebej omenja, da točka 4 v Zakon ne spada, ker ni jasno kaj, na osnovi česa in zakaj je država Slovenija in z njo davkoplačevalci, dolžna tem ljudem (!) kakšno odškodnino? Ne samo, da me je ta omalo-maževalna navedba bodla prav pri srcu, na mah sem se zavedel tudi, da smo nič drugače kot v prejšnjem režimu še vedno drugorazredni državljani in da se spet delimo na "te ljudi" in one "prave". Smo tudi edina država v Evropi, ki prisilne mohiliziran- ce še vedno šteje za nekakšne narodne izdajalce, medtem ko so v ostalih, nekdaj okupiranih evropskih deželah, ne samo v Alzaciji in Lotarinji ta problem že zdavnaj rešili, humano in človeško, predvsem pa z odločnim državnim zastopstvom. Tako pa že več let ponižno in upajoče čakamo na ponovno branje predloga v parlamentu, ki mu je naš primer očitno sto-enajsta briga. Še huje je, da ti nekdo, po vojni rojen, pač kjerkoli daje svoje, ne vem od koga razsvetljeno mnenje o tej zadevi, v kateri nima niti blede predstave o tistih časih in dogajanjih. Tako rekoč iz šolskih klopi potegnjeni smo pod stražo takrat najmočnejše vojske na svetu masirali na kolodvor kot mlada teleta - ja, kje pa je bil takrat tisti pametnjakovič, ki danes iz udobnega fotelja modrijansko razlaga, kako bi morali takrat ravnati "drugače". Ali je komu in njemu podobnim kaj mar, kakšne travme in stiske smo doživljali mi mobilizirana, vkleščeni med sovraštvom do Nemcev, neprestanimi mislimi na pobeg in sabotažo, v strahu pred esesovsko kroglo in ujetništvom v stalinskih taboriščih? Sam sem bil težje ranjen, bil več mesecev v vojnih lazaretih in bolnišnicah in se s tem sicer rešil pekla ruske fronte, se po vojni dolgo zaman v Euldi potegoval za odškodnino, ker ni nobeden, najmanj pa država stala za mano in ne za tistimi reveži, hromimi, brez rok in nog, ki so si komaj na lastno iniciativo priborili beraško odškodnino. In zato si upam trditi, da je tudi po žrtvah (brez narekovajev) le-teh marsikak dom ostal nedotaknjen in ohranjen marsikatero življenje. Zato naj zdaj nobeden ne dokazuje, da nam nihče ničesar ne dolguje, nasprotno, DRŽAVA SLOVENIJA NAJ STOJI ZA VSAKIM SVOJIM DRŽAVU ANOM, kije bil tako (lli drugače prizadet od okupatorja, če hoče veljati za humano in demokratično in si v tujini pridobiti spoštovanje. Če pa to ni ali če še ni, kar člankar Združenja žrtev znova potrjuje, bomo pač ostali odrinjeni na rob in ostali na inteligenčnem nivoju že večkrat izgovorjenega in slišanega butalskega vprašanja -ja, zakaj pa ste šli v nemško vojsko? (!). Bojim se, da bo plošča pri Mariji Pomagaj na Brezjah edina uteha mnogim, ki se zaradi grozotnih doživetij na fronti ostali prizadeti in nesrečni za vse življenje. Mislim, da vse navedeno najbolje zaključim in strnem v citat pisatelja in sovražnika nacizma E. M. Remarcpia, ki se v prevodu glasi: To naj bo samo neki poskus, poročati o neki generaciji, ki je bila strta v vojni, čeprav je svojim granatam u bežal a. Seveda smo se nekateri nekako uspeli granatam izogniti, nismo pa se uspeli neizmernemu cinizmu, celo sarkazmu, odporu in popolnemu nerazumevanju. Drage bralke in bralci! "Ti ljudje" vam v novem stoletju želijo zdravja in sreče brez vojn! Emil Novak, Tržič Tel.:326-995 SSJJ©1ESGLAS GLASOV KAŽIPOT * Nadaljevanje z 28. strani Plačevanje članarine Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka obvešča, da bodo zaradi bolj uspešnega plačevanja letne članarine le-to in pa vzajemno samopomoč za leto 2000 pobirali vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure v pisarni DU na Partizanski cesti 1. Upokojenci na tekaške smučke! Kranj - Sekcija za smučarski tek pri Društvu upokojencev Kranj obvešča vse ljubitelje teka na smučeh, da so vadbene ure vsak torek in petek ob 10. uri na progi v Hrastju pri Agromehaniki. Silvestrovanje za kranjske upokojence Kranj - Društvo upokojencev Kranj sporoča, da ima v točilnici še nekaj prostih mest za silvestrovanje 2000. Podrobnejše informacije dobite v sredo do 13. ure po telefonu 221-874. Koča na Kališču Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo planinska postojanka na Kališču v času novoletnih praznikov redno obratovala od srede, 29. decembra, do vključno 2. januarja 2000. Delovni čas lekarn Gorenjske lekarne obveščajo, da so njihove lekarne 24. in 31. decembra odprte do 17. ure popoldne, razen lekarne Kranj, ki bo odprta vse praznične dni neprekinjeno. Upokojenci vabijo na srečanje Mošnje - Društvo upokojencev Brezje -Mošnje - Ljubno vabi na tradicionalno novoletno srečanje, ki bo danes, v torek, 28. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Mošnjah. Člane prosijo, da se srečanja zanesljivo udeležijo, udeležbo pa prijavijo pri področnih referentih. PD Tržič obvešča Tržič - Planinsko društvo Tržič obvešča, da je Dom na Zelenici pogorel in zato ne obratuje. Vabijo pa v koče na Dobrči, Kofcah in pod Storžičem, ki bodo oskrbovane vse dni božično-novoletnih praznikov. O zasedenosti koč na silvestrski večer pa dobite informacije v Informacijski pisarni Tržič. PD Križe obvešča Križe - Planinsko društvo Križe obvešča, da sta koča na Kriški gori in Zavetišče v Gozdu za praznike redno oskrbovana od 24. decembra 1999 do 2. januarja 2000. ansamblov: Ansambel Nagelj, Ansambel Roberta Zupana, Veseli planšarji, Joži Kališnik, Miha Dovžan ter humorista in voditelja programa Strašna Jožeta. Za starejše ljudi bo organiziran brezplačni prevoz na prireditev in nazaj. Prodaja vstopnic po tel.: 064/744-408 ali 041/686-357 in v Turističnem društvu Bled. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTI V Cerkljah Cerklje - Pihalni orkester Tržič prireja jutri, v sredo, 29. decembra, ob 19. uri Božično-novoletni koncert v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah. V Radovljici Radovljica - Mešani pevski zbor A. T. Linhart pod vodstvom Slavka Mežka prireja jutri, v sredo, ob 19.30 v Linhartovi dvorani novoletni koncert. Nastopili bodo tudi gosti: pevka Manca Urbane, pevka Sonja Zupan, pianista Tomaž Bajželj in Primož Kerštajn, vokalni tercet Prima Vista z Jesenic, prvi glasek Gorenjske Nejc Mikolič ter pevska skupina Strune iz Zasipa. Program bo povezovala Alenka Bole- Vrabec. V Kamniku Kamnik - Mešani pevski zbor Titan Kamnik pod umetniškim vodstvom Ane Štele vabi na koncert božičnih pesmi. Koncert bo v Župnijski cerkvi na Šutni v četrtek, 6. januarja 2000, ob 19. uri. Koncert bobnarske skupine Domžale - V Kulturnem domu Fanca Bemika Domžale bo danes, v torek, ob 19.30 uri koncert bobnarske skupine Nino de Kongo & Afir Bafir. Veselo po domače Bled - Folklorna skupina Bled organizira jutri, v sredo, 29. decembra, koncert narodnozabavne glasbe in plesa. Da se bo res plesalo, bo poskrbela Folklorna skupina Bled ter člani otroške folklorne skupine KUD Bled - Gorje, za dobro vzdušje pa bo poskrbelo več znanih narodnozabavnih V leto 2000 Kamnik - V Galeriji Veronika v Kamniku bodo v četrtek, 30. decembra, ob 19. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del kamniških ustvarjalcev z naslovom V leto 2000. Jaslice v Jalnovi hiši Rodine - V Jalnovi hiši v Rodinah že tretje leto pripravljajo razstavo jaslic Ogledate si jih lahko do 9. januarja 2000 med 10. in 20. uro. Pridi gola na večerjo Slovenski Javornik - Za bolj pestro pričakovanje leta 2000 Gledališče Aksa ponovno vabi na ogled nore komedije Marca Camolettija Pridi gola na večerjo v režiji Janeza Kejžarja. Predstava bo v četrtek, 30. decembra, ob 19.30 uri v veliki dvora ni Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Rezervacije vstopnic vsak dan po 19. uri po tel. 064/866-151. Žurka za punce še dvakrat Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo letos še dvakrat na sporedu priljubljena komedija Žurka za punce: jutri, v sredo, 29. decembra, ob 17. uri in v četrtek, 30. decembra, ob 22. uri. Prodaja vstopnic: 061/737-101. Mirni je pozitivka Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale bo v petek gledališka predstava - monokomedija Alenke Vidrih in Natalije Gorščak Mirni je pozitivka. Predstavi bosta ob 18. uri. Igra in poje Alenka Vidrih. Piše: Miha Naglic Viktor Volčjak, ustanovitelj Bolnice Franje "Ko smo začeli gradili bolnišnico v soteski Paske, smo se sprva vedli dokaj naivno. Mučni vtisi sovražne novembrske ofenzive leta 1943 so nas še zmeraj spremljali. Odločili smo se, da skrijemo ranjence tako zanesljivo, da jih nihče ne bo mogel odkriti. Vendar je bilo 'ilegale' v soteski konec, še preden je naš 'rojenček' globlje zajel sapo. Prišel je komandant 9. korpusa Lado Ambrožič - Novijan in govoril: 'Vse premalo, mi gremo spomladi 1944 v napad, poskrbite poleg drugega tudi, da bo imel vsak ranjenec svoje varno ležišče.' Še več: glas o nas je segel celo tja daleč v Kočevski rog. Sanitetni oddelek Glavnega štaba Slovenije je zahteval od nas poročila - in to ne le taka napisana na list papirja, koliko ranjencev smo sprejeli, koliko pozdravili, katerim ni bilo pomoči, in kaj sicer še opravljamo. Poslali so nam obrazec številčnega poročila, ki je bil prava računalniška razpredelnica z rubrikami počez in navpik. Prav zaradi te oblike smo mu kmalu nadeli hudomušno ime 'rebus'. V zgornjem levem kotu je stalo: SVPB kar pomeni slovenska vojaška partizanska bolnišnica, potem pa prazno mesto za njeno ime. Kaj pa zdaj? Kdo smo pravzaprav mi tukaj v soteski Pasice, kjer smo se hoteli skriti vsemu svetu razen ranjencem?" Tako se je začetkov Pranje spominjal njen ustanovitelj, dr. Viktor Volčjak. Ime je dobila po nje- Po ljudje h gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon govi naslednici dr. Pranji Boje, ki je vodenje bolnice prevzela januarja 1944. Prvih 7 ranjencev je sprejela 23. decembra 1943, 5. maja 1945 so zadnjih 98 pacientov prepeljali iz cerkljanske soteske v osvobojeno Gorico. Franja je ostala in postala spomenik. Njena zgodba se je nadaljevala. V noči s 7. na 8. januar 1989 jo je zasul kamniti plaz. Poldrugo leto trajajočo reševalno akcijo je vodil Samo Bevk, zdaj poslanec Državnega zbora RS, tedaj ravnatelj idrijsko-cerkljanskega muzeja. Letos je o tem napisal knjigo: Franja, muzej človeške plemenitosti. Predgovor je prispeval predsednik republike Milan Kučan in v njem poudaril trajnost njenega humanega izročila. Naslednji korak v promociji tega spomenika bo predlog UNESCO, da ga vpiše na svoj uradni seznam spomenikov svetovne kulturne in naravne dediščine (od slovenskih so se nanj doslej uvrstile le Škocjanske jame). VIKTOR VOLČJAK (SBL), kije postal prvak te zgodbe, se je rodil /5. septembra 1913 v Virmašah pri Škofji Loki, materi Mariji rojeni Hafner in očetu Francu, delavcu. Po osnovni šoli v Škofji Loki in škofijski gimnaziji v Šentvidu je v Ljubljani in Zagrebu študiral medicino, promovira! 1938, specializiral 1952, postal specialist internist in doktoriral 1956. Svojo zdravniško kariero je začel na Ptuju, kot sekundarij v tamkajšnji bolnišnici (1939-41), v letih 1941-42 je bil splošni zdravnik v Žireh, kjer je začasno nadomestil izseljenega kolega doktorja Ernesta Demšarja in se nato pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Po Franji je postal načelnik sanitetnega oddelka 9. korpusa, po vojni nadaljeval kariero v vojnih bolnicah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, in bil 1966 upokojen kot sanitetni polkovnik in načelnik internističnega oddelka vojne bolnice v Ljubljani. Uveljavil se je tudi kot publicist, objavil več strokovnih člankov, največ je pisal o Franji, uredil dva zbornika in brošuro ter napisal več prispevkov. Umrl je 8. januarja 1987 v Ljubljani. "Nepoučeni obiskovalci še danes s težavo dou-mevajo, kako je v tej soteski živelo in delalo 40 članov osebja, kako so zmogli nuditi zahtevno pomoč najhuje ranjenim partizanom in zavezniškim vojakom, ki jih je bilo vseh skupaj več kot 500. Sprašujejo, kdo je vse to hranil, oblačil, dovažal gorivo in gradivo; sami pri sebi mislijo, a naravnost ne povedo vprašanj, ki si jih takole zastavljajo: Kaj ni mučna preteklost sedaj prirejena za občudovanje obiskovalcev? Če ni vse skupaj sploh lepa pravljica? Kako, da se druge, večje partizanske bolnišnice niso ohranile? Ali se o tej ne govori in piše vse preveč? Da ni pri tem nekaj podobnega, kot je s palačo izgubljene mikenske kulture v K/lososu na Kreti, spretno prirejeno za sodobnega turista?'' 7ako je o Franji razmišljal Viktor Volčjak njen ustanovite/j. 1983. Poldrugo desetletje, ki je medtem minilo, je dvome ovrglo, humani pomen te enkratne ustanove pa šc okrepilo. Viri: ES; Bolnica Franja, Ljubljana 1960: Partizanska bolnišnica Franja, Idrija 1983; Samo Bevk, Franja, muzej človeške plemenitosti, Idrija 1999. GORENJSKI GLAS VEC KOT ČASOPIS Deset vstopnic za ŽURKO čaka Kdo je režiser Jutri, zadnjo letošnjo sredo ob petih popoldan, ter nato še pojutrišnjem, v četrtek ob 22. uri, bosta v dvorani v Mengšu še dve reprizi popularne komedije Žurka za punce, ob kateri se je nasmejalo že nekaj tisoč ljubiteljic in ljubiteljev odlične komedije. Franci Jerič, kije organizator dogajanj v mengeški dvorani, je pripravil deset imenitnih novoletnih darilc e deset vstopnic za ogled te komedije v četrtek zvečer. Nagrado dobi prvih deset bralk oz. bralcev Gorenjskega glasa, ki nam boste danes ali jutri po telefonu 064/223-111 povedali pravilni odgovor na novoletno nagradno vprašanje: kdo je režiser dveh uspešnih predstav na mengeškem odru, Dneva norosti in balkanskega špijona? Da bo šlo lažje: režiserjeva soproga je uspešna dramska igralka in pevka Tanja Ribič. Premiera Balkanskega špijona je bila v Mengšu 16. oktobra letos, število uprizoritev Dneva norosti pa bo v letu 2000 krepko presegla številko sto. Prvim desetim, ki boste pravilno odgovorili, bomo nemudoma poslali pisno obvestilo, s katerim boste v četrtek zvečer na blagajni mengeške dvorane prevzeli brezplačno vstopnico. Za vse ostale, ki za nagrado ne boste dovolj hitri, pa nasvet: nemudoma si rezervirajte vstopnico za komedijo ŽURKA ZA PUNCE po telefonu 061/737-/0/. Za letos sta jutrišnja ter poijutrišnja predstava zadnji, Franci Jerič pa tudi v letu 2000 napoveduje živahno kulturno dogajanje v Mengšu, veliko smeha in dobre volje. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA decembra 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Začenja se jim uspešno leto Prepričan sem, da so Mengeški muzikanti eden tistih mladih na-rodnozabavnih ansamblov, o katerih bomo zagotovo še veliko slišali. Čeprav pri ansamblih nikdar ne veš, koliko časa se sestava ne bo razletela ali ne bo odletel kakšen član, Mengeški muzikanti dajejo vtis, da se pri njih to ne more kar tako zgoditi. Nenazadnje sta pri ansamblu razvoj in obstoj veliko odvisna tudi od sestave. Pravila ni, da, recimo, harmonikarju pristoji vodenje. Vendar pa je včasih bolje, da je vodja eden od članov. Tako harmonikar lažje navznoter vodi ansambel, navzen pa je vodja, ali kontakt, kot se razpoznavno najbolje sliši, ta ali drugi član ansambla. No, pri Mengeških muzikantih je vodja ansambla Gregor Žun, harmonikar pa Klemen Leben. Klemen je ime, ki nedvomno pomeni srce ansambla. Ne le zato, ker je ne toliko nazaj pridobil tudi naslov svetovnega prvaka na Ekartovi diatonični harmoniki, ampak zaradi nenehnega zagona, ki ga ima ta harmonikar. Gregor Žun pa je ime s sposobnostmi vodenja, kakršne ima v Mengeški godbi tudi njegov oče, ki je predsednik godbe. Mimogrede, Mengeška godba je to nedeljo tudi sklenila letošnje praznovanje 115-letnice obstoja in uspešnega delovanja in skupaj s Turističnim društvom Mengeš pripravila novoletni koncert. Na njem so podelili tudi turistična priznanja. Mengeški muzikanti imajo na svojem začetku seveda enako željo, kot številni njim na začetku poti podobni ansambli. To je kaseta. Vendar si tega cilja niso zastavili preblizu, da jih ne bi čeri, ki so na poti do nje, morda razočarale. Trenutno se pripravljajo na praznik Mengeške godbe oziroma na tradicionalno prireditev Pod Mengeško marelo, ki bo prihodnje leto 12. februarja. Po vandranju ob koncu leta po Gorenjski z Gorenjskim glasom se ansamblu prav gotovo obeta uspešno leto. Tudi naša želja je takšna in, da bomo njihov nastop na prireditveni poletni sceni utrdili, jih bomo spomladi še nekrat povabili na prireditve Veselo v pomlad. Za konec pa še enkrat poglejmo sestavo ansambla Mengeški muzikanti: Vodja ansambla je basist Gregor Žun iz Mengša, harmonikar Klemen Leben iz Mengša, kitarist Tomaž Kušar i/. Mengša, trobento igra Rok Novak s Homca, klarinet igra Uroš Gorenc iz Kamnika, pevka v ansamblu pa je Klemenova sestra Barbara Leben iz Mengša. Če razmišljate, da bi jih povabili prihodnje leto medse, potem poiščite vodjo: Gregor Žun, Slomškova 19, 1234 Mengeš, telefon 061/738-369. GLASBENIKI MESECA - KUPON Kateri od članov ansambla igra pri Godbi Kamnik? Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_;_ Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: Sabina V ljubezni sem nesrečna, saj še vedno nisem pozabila prejšnjega fanta. Moram vam povedati, da sva se razšla na njegovo željo. Ker ga nikakor ne morem pozabiti, bi rada vedela, če so še kakšne možnosti, da prideva ponovno skupaj in si ustvariva tudi skupno prihodnost. Kdaj bom sploh imela družino, otroke. Zanima me tudi, kakšne so moje možnosti, da si finančno opo-morem in grem v svoj biznis. Hvala za odgovore in lepo pozdravljeni. ARION: S fantom sta si izredno različna karakterja, kar je on ugotovil pravilno še pravi čas, vi pa tega še danes nočete ne verjeti, niti sprejeti. Ni izključeno, da se vajine poti ne bi v prihodnje še križale, vendar bi se ponovno pojavljale iste situacije kot tedaj, ko sta bila še skupaj. Spomnite se, kako težka in naporna, predvsem pa boleča je bila ta zveza za vas. Takšne razlike v pogledih na svet, da o karakterju in reakcijah sploh ne govorim je skoraj nemogoče zgladiti, da bi se pa lahko tako prilagodili ali spremenili tudi ni način. Kajti vam osebno nič ne manjka, zato ostanite takšni, kakršni pač ste. Na čustvenem področju imate izredno pozitivne spremembe prihodnje leto maja, lahko že aprila. Tedaj bo v vaše življenje vstopil moški, ki bo v izredno harmoničnih aspektih z vašimi. Kdaj ho poroka vam težko rečem, to bo vaša odločitev, vsekakor pa boste prihodnje leto začeli resno partnerstvo Svoji viziji glede zasebnega podjetništva morate slediti, uspeh se vam kaže okoli tridesetega leta starosti. Finančna situacija res ni rožnata, vendar več kot delati in preživeti od rednega dela trenutno res ne morete. Bistveno bolje bo že marca. Lepo vas pozdravljam. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:....................... Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni treba sporočiti); Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS. p.p. 124, 4000! Kranj, Zoisova l. ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje odpravo blokad •ITv OSEBNO, PISNO inf. 041/404 935 ASTROLOGIJA PREROKOVANJE o o ........ m o> xJ PRIVOŠČITE SI NAJBOUŠE, <2 § SVETUJE VAM D0L0RES N0N-ST0P ^ š 041/519-265 I DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC - Optika Prime, Cesta na Klanec 3/a, Kranj, 064 324 465 Vprašanje: Napišite nekaj vrst bolezni oči? Nagrada: darilni bon 3.000 SIT - Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Iz besede ČASOPIS sestavite kakšno novo besedo Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 2. 1. 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 12. 12. 1999: Grafični studio Abakos, Cerknica: Klemen Avsec, Črnuče - Časopis 99, Logatec: Jože Dovžan, Kranj Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogumna vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Triaika 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612 Gorenjska televizija in Gorenjski 5/đs Razred tedna Oddaja gorenjske televizije ODPRTI EKRAN in gorenjski glas začenjata z novo akcijo. Vsak petek bomo v časopisu in v oddaji predstavili gorenjski šolski razred tedna. Zato nam vse, kar je povezano z vašim razredom pošljite v kuverti in nam dokažite, da ste prav vi najboljši razred. Mi bomo prišli na vašo šolo, vas fotografirali in posneli, z vami poklepetali in tako boste postali zvezde naslednje Številke časopisa in petkove televizijske oddaje. Vse, kar je potrebno storiti, je to, da se nam predstavite. oošliete na naslov: GORENJSKA TELEVIZIJA, ODPRTI EKRAN; P.P. 181, 4001 KRANJ. CISTA lO-KA RADIA GORENC ... ob sobotah od 14.30 ... na frekvenci 88,9 MHZ... Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič.... Bomo čisto kratki, čisto jasni in jedrnati. 1. januarja 2000 lahko brez dvoma spet računate na nas. Ob skoku v novo leto pa vsem poslušalcem Čiste 10-ke želimo vse najboljše in najlepše, zdravja, zadovoljstva, osebne sreče in poslovnih uspehov: Hvala vsem, ki ste s čisto 10-ko kakorkoli bili in še boste povezani. Srečno! P.S.: Nagradi zvestobe prejmeta P. Radič in V. Valjavec iz Tržiča. Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Aleksander Jež - Ti si v mojem srcu skrita želja (3) 2. New Swing Ouartet - Božje dete (2) 3. Andrej Šifrer- Nocoj te bom ljubil (3) 4. VVerner - Tu je moj dom (3) 5. Veter - Najin dan (2) 6. Agropop - Millenium (novost) 7. Marta Zore - Pesem je vse, kar imam (novost) 8. Babilon - Najlepša noč (novost) 9. Matjaž Jelen - 100-krat lažje (novost) 10. Nataša Zibelnik - Srečno vsem (novost) Kupon Čista 10-ka Radia Gorenc Glasujem za: Moj naslov: Moj predlog:. VAŠA PISEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 03.01.200Q Popevke: i Ljubim te - Natalija Kolšek 2. Prišla je kot pomlad - Tomaž Domicelj 3. Lepo je biti s tabo - Obvezna smer Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: L Ljubi me, ljubi - Čuki 2. Čreda v galopu -Robert Goter Nz - viže L Na zdravje sosed - ans. Eks 2. V naši vasi zvonovi zvonijo - Primorski fantje 3. Kaj je novega - ans. Braneta Klavžarja VAŠA PESEM I GLASUJEM ZA Popevko: Narodm>/.ahsiviu> vi/o: Ime in priimek: Naslov: Pošta: TUDI DRUGJE JE LEPO Vsak dan v letu 99 bilo je tako. Ker smo celo leto potovali, ob glasbi klepetali, bomo ob koncu leta še zadnje potovanje dodali... 30. 12. 1999... Svoje popotovanje po Velikonočnih otokih nam bo predstavil Peter Kovač iz Ljubljane. Obrnili bomo velik list z letnico 2000. Ob tem Vam želimo: ZDRAVJE, VESEUE, UUBEZEN, SREĆO IN ZANIMIVE POTI, NAJ VAM TKEJO PRIJETNE TRENUTKE VSAK DAN V LETU 2000. Vsak četrtek od 17. do 18. ure spoznavanje zanimivih sanjskih potovanj na frekvenci 88,9 MHz... "Tudi v letu 2000". Janja Hudič, Ervin Povalej G z^rodio ^retic PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 DO 23 00 OB NEDELJAH OD 9 00 DO 23 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE I ZATO NAROČITE I Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE ! TELE-TV K t A 01 GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p p 181 4001 Kranj E-posta: tele-tv-kr@ siol net Internet tittp//www tele-tv.st Telefon 064/331-155 Talofax. 004/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO 064/331-156 UREDNIŠTVO 064/331 159 FAX-POROClLA DESK 064/331 231 HALO, KAŽIPOTI HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111| PRAZNIČNI HALO " HALO Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz po pošli - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 3. januarja, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 17. januarja, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 10. januarja, ob 18.00 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 3. januarja ob 9.00 in ob 17.00 SREClSO 2000! Madžarske toplice - SILVESTROVANJE - 28. 12. -2.1. 2000 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 STROKOVNA SOLA ZA i IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS \ Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur: 411-887 i HOKO - kombi prevozi \ Tel.: 563-876, 557-757 POKRIT/ I OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: , ■ na telefonski številki (061) 12 66 197 - osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani - na spletni strani: I wwh borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od <¥. do 15. ure, : ob sredah do 17. ure VSA GORENJSKA DRSALIŠČA OBRATUJEJO, f PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA DRSANJA GORENJKE IN GORENJCI, PRIŽGIMO LUČ! PRAZNIČNO DRSANJE NA JESENICAH POČITNIŠKO DRSANJE NA GORENJSKEM SEJMU ODLIČNA SMUKA NA ROGU Borza znanja Ljubljana, je informacijsko središče, kjer se zbirajo ponudbe in povpraševanja po znanju in informacijah. Vsem bralkam in bralcem GORENJSKEGA GlASA želi vesele božične praznike ter SREČNO NOVO LETU 2000 Obiščete nas lahko v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, in sicer vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. Telefonska številka ljubljanske borze znanja je 061 12 66 197. KRANJ: vsako soboto od 15.30 do 17., vsako nedeljo od 15.30 do 17. ure. Cena: otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT. JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15 ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: vsako soboto od 16.30 do 18. ure, vsako nedeljo od 10. do 11.30 prednostno za manjše otroke v spremstvu staršev ter od 16.30 do 18. ure. Cena: odrasli 600 SIT, dijaki - študentje 500 SIT, otroci do 14 let 400 SIT, šolske skupine - osnovne šole 350 SIT, srednje šole 450 SIT, izposoja drsalk 500 SIT. Za rekreacijsko drsanje v sezoni 1999/2000 so v prodaji sezonske karte! Pridružimo se klicu Ježkove pesmi Ljudje prižgimo luč! Na božični večer, na Silvestrovo in na Svete tri kralje, vsakič ob osmih zvečer za nekaj minut na oknih naših domov po vsej Sloveniji prižgimo svečke in s tem zaželimo srečo in vse dobro našim otrokom, naši domovini in vsem osamljenim in pozabljenim. Program rekreacijskega drsanja: 29. 12. od 11. do 12.30, 30.12. od 11. do 12.30, 31. 12. od 11. do 12.30, 1.1. od 16. do 18., 2. 1. od 14. do 15.30. Vsem obiskovalcem in uporabnikom športne dvorane Podmežakla SREČNO 2000! 27. do 31. december - počitniško drsanje od 10.30 do 12. ure in od 13. do 14.30 ure, cena vstopnice za počitniško drsanje: 300,00 SIT, 1. december - drsališče zaprto, 2. december: rekreacija od 15.30 do 17. ure Smučarski, olimpijski center Rogla, 1517 m n.v., Vam v teh dneh nudi idealne razmere za smučanje. Debelina snežne odeje je 120 cm. Na Rogli obratujejo vse naprave vsak dan od 9.-16. ure. Po smučanju na Rogli, Vas vabimo na kopanje v termalne bazene Term Zreč. Z dnevno smučarsko vozovnico tekočega dne, Vam nudimo 50 % popust na cene kopanja in 20 % popust na cene saune. Vljudno vabljeni. Informacije in rezervacije: tel. 063/757 600, 757 6154, 757 6156 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prireditve Pogovor z dr. Jožetom Hlebšem Tržič - Danes, v torek, bo v Knjižnici Toneta Pretnarja v Tržiču z začetkom ob 19. uri srečanje z dr. Jožetom Hlebšem. Pogovor o filozofiji kot znanosti bo stekel ob 19. uri. Dr. Hlebš bo poseben poudarek namenil delu in osebnosti dr. Antona Trstenjaka, čigar učenec in prijatelj je bil, saj bo predstavil Trstenjakovo knjigo Filozofski spisi II. Sprejem pri graščaku Bled - Na Blejskem gradu bo sprejem pri graščaku z gledališko predstavo Princesa na zrnu graha jutri, v sredo, 29. decembra, ob v četrtek, 30. decembra, obakrat ob 11. uri. Otroci v Festivalno dvorano! Bled - V Festivalni dvorani na Bledu bo jutri, v sredo, ob 16. uri Snežakova zabava za otroke In nastop Internacionalne baletne šole. V četrtek, 30. decembra, se bo Snežakova zabava s pozdravom Dedka Mraza v Festivalni dvorani začela ob 16. uri. Ure pravljic Škofja Loka - Ura pravljic v Knjižnici Trata bo danes, v torek, ob 16. uri. Tokrat bodo otroci lahko prisluhnili Novoletni pravljici. Žiri - V Knjižnici Žiri bo ura pravljic jutri, v sredo, 29. decembra, ob 18. uri. Tudi žirovski otroci bodo lahko prisluhnili Novoletni pravljici. Koledovanje na Hrušici Jesenice - Danes, v torek, bo na Hrušici prireditev Koledovanje, ki se bo začela ob 17. uri v KŠD Hrušica. Srečanje škofjeloških upokojencev Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na novoletno srečanje, ki bo v klubu društva v soboto, 8. januarja, z začetkom ob 17. uri. Ob zvokih domačih viž ansambla Kar t'k boste lahko tudi zaplesali. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in pijačo. Prijave v društvu sprejemajo vsak dan od 8. do 12. ure do zasedbe miz. Tekmovanje slovenske vojske V okviru vsakoletnih prireditev Po poteh partizanske Jelovice bo v soboto, 8. januarja 2000, na Rudnem polju na Pokljuki 29. Mednarodno tekmovanje Slovenske vojske v patruljnem teku. V okviru tega bo tudi smučarski tek veteranov in sicer: a) veterani NOB 1941 - 1945 (borci, pregnanci); b) veterani vojne za Slovenijo 1990 - 1991; c) veterani - tekači državnih reprezentanc in društev ter prijatelji teka na smučeh. Prijave sprejema g. Janez Kunstelj, Vadbeni center Slovenske vojke, Pokljuka, 4247 Zgornje Gorje, tel.: 064/725-098 do vključno 5. januarja 2000. Snežakova zabava s plesom Bled - V Festivalni dvorani na Bledu bo danes, v torek, 28. decembra, ob 16. uri Snežakova zabava za otroke in nastop Blejskega plesnega studia. Z baklami okrog jezera Črnava Preddvor - Turistično društvo Preddvor pripravlja v sodelovanju s hotelom Bor pohod z baklami okrog jezera Črnava. Prireditev bo na silvestrovo, 31. decembra. Zbor bo pred turistično poslovalnico ob 22. uri. Vsabljeni vsi krajani! Gibljive jaslice Bohinjska Bela - Pri Janezu Zupanu, Bohinjska Bela 144, si lahko od 25. decembra 1999 do 2. februarja 2000 popoldne in zvečer lahko ogledate žive jaslice. Počitniške delavnice Tržič - V Knjižnici Toneta Pretnarja bodo do četrtka, 30. decembra, od 10. do 12. ure potekale prednovoletne delavnice. Mega žur v Šenčurju Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur organizira danes, v torek, novoletno zabavo za predšolske in šolske otroke občine Šenčur. Otroke bosta zabavala pevka Tjaša Grah in čarovnik Toni. Ob glasbi boste lahko zaplesali, poskrbeli pa bodo tudi za presenečenje. Ob 16. uri bodo pred Domom krajanov Karaoke, za katere se lahko prijavite v vrtcu pri vzgojiteljici Dragici Markun ali ob začetku. Mega žur bo danes, v torek, 28. decembra, z začetkom ob 17. uri v domu krajanov v Šenčurju, karaoke pa od 16. do 17. ure pred Domom krajanov. Božično-novoletni sejem Bled - V Festivalni dvorani na Bledu od četrtka do četrtka, od 23. do 30. decembra, poteka Božično-novoletni sejem. Dedek Mraz v Zasipu Zapis - V Kulturnem domu v Zasipu bo srečanje otrok Zasipa z dedkom Mrazom v nedeljo, 26. decembra, ob 18. uri. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net 0 Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 W. Shakespeare, A. Rozman - Roza: SEN KRESNE NOČI (gostuje SMG Ljubljana) ponedeljek, 27. 12. 1999, ob 19.00 uri, za abonma ZELENI, IZVEN in konto torek, 28. 12. 1999, ob 19.00 uri, za abonma RUMENI, IZVEN in konto J. B. Moliere: SKOPUH . komedija sreda, 29. 12. 1999, ob 19.30 za IZVEN in konto - RAZPRODANO petek, 31. 12. 1999, ob 19.00 uri, za IZVEN (SILVESTRSKA PREDSTAVA) S. Makarovič: TETA MAGDA komedija četrtek, 30. 12. 1999, ob 19.30 za IZVEN in konto Vesele praznike Vam želijo ZDRAVSTVENI DOM KRANJ ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA ZDRAVSTVENI DOM JESENICE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ ZDRAVSTVENI DOM KRANJSKA GORA POLICIJSKE POSTAJE Poslovalnice SKB BANKE D.D. Poslovalnice KREKOVE BANKE Dežurna služba 31. 12., 1.1.| 2. 1.: non - stop Dežurna služba 31. 12., 1. 1., 2.1.: non - stop Dežurna služba 31. 12., 1.1., 2. 1.: non - stop Dežurna služba 31. 12., 1. 1., 2. 1.: non - stop Dežurna služba 31. 12., 1.-1"., 2. 1.: non - stop Dežurna služba 31. 12., 1.1.j 2. 1.: od 10. do 18. ure Dežurna služba 31. 12., 1. 1., 2. 1.: med 20. in 7. uro; Poškodbe na žičnici 31. 12., 1. 1., 2. 1.: od 9. do 17. ure KRANJ Dežurna služba (med prazniki): non - stop RADOVLJICA Dežurna služba (med prazniki): non - stop JESENICE Dežurna služba (med prazniki): non - stop Dežurna služba (med prazniki): non - stop TRŽIČ Dežurna služba (med prazniki): non - stop KRANJSKA GORA Dežurna služba (med prazniki): non - stop Praznični delovni čas: 30. 12. od 8.30 do 12., 31. 12., 1.1., 2. 1. zaprto, 3. 1. običajni delovni čas Praznični delovni čas: 30. 12. od 9. do 12., 31.12., 1.1., 2.1 zaprto, 3. 1. običajni delovni čas Poslovalnice NOVE LTUBLIANSKE BANKE D.D. Poslovalnice GORENISKE BANKE D.D. Praznični delovni čas: 30. 12., od 8. do 12., 31. 12., 1.1., 2.1. zaprto, 3. 1. običajni delovni čas Praznični delovni čas: 30.12., običajni delovni čas, 31. 12., 1.1., 2.1. zaprto, 3.1. običajni delovni čas Poslovalnica LON Poslovalnice SHP-ja Poslovalnice A BANKE Poslovalnice VOLKS BANKE Praznični delovni čas: 30. 12. dopoldan, 31. 12., 1.1., 2.1. zaprto, 3.1. običajni delovni čas Praznični delovni čas: 30. 12. od 8. do 12., 31. 12., 1.1., 2.1. zaprto, 3.1. običajni delovni čas Praznični delovni čas: 30. 12. od 8. do 12., 31. 12., 1.1., 2.1. zaprto, 3.1. običajni delovni čas Praznični delovni čas: 30. 12. od 7.30 do 12., 31. 12., 1.1., 2.1. zaprto, 3.1. običajni delovni čas m GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ Dežurna služba (med prazniki): non-stop GASILSKA GASILCI - RADOVLJICA dhvBtva Dežurni GASILSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Dežurna služba na klicni št. 112 v pripravljenosti. GASILSKO DRUŠTVO TRŽIČ Dežurni 5. Silvestrski tek po Kranju Kranj - Turistično društvo Kranj bo 31. decembra 1999 organiziralo 5. Silvestrski tek po ulicah Kranja. Začel se bo ob 22. uri pred Mestno hišo na Glavnem trgu in bo nato potekal po Prešernovi, Reginčevi, Tomšičevi ulici mimo Roženvenske cerkve proti Cankarjevi ulici in nazaj na Glavni trg. Cilj teka bo prav tako pred Mestno hišo. Tekmovalci bodo tekli 6 krogov (približno 5 km). Prijave sprejemajo na Turističnem društvu Kranj, Koroška c. 29, tel.: 36-30-30. Za udeležbo na teku se lahko prijavijo moški in ženske, stari nad osemnajst let. Startnine ni, prvi trije iz vsake kategorije bodo dobili pokale. Silvestrovanja Veseli december v Škofji Loki Škofja Loka - Turistično društvo Škofja Loka pripravlja konec decembra veliko prireditev. Danes, v torek, 28. decembra, bo ob 17. uri v Kristalni dvorani nastop klovnese Eve Škofic - Maurer, jutri, v sredo, 29. decembra, bo ob 18. uri na Loškem odru igra Sneg-uljčica (vstop je prost), ob 20. uri pa bo v Kristalni dvorani koncert glasbene skupine Katice. V četrtek, 30. decembra, bo v Kristalni dvorani glasbeni nastop grajskega norčka Ferdinanda, na Mestnem trgu bodo ob 17.30 uri nagradne igre Zanke, ob 20. uri pa bo v Kristalni dvorani koncert glasbene skupine Ira roma. Iz petka na soboto, na novoletno noč, bo organizirano silvestrovanje v starem mestnem jedru. Na Bledu Bled - Na Bledu bo silvestrovanje potekalo na Blejski promenadi, naslov prireditve bo Nazdravimo novemu tisočletju. Gostinci bodo dobrote ponujali od 22. ure dalje, ob 0.15 uri je predviden OGNJEMET. Na Jesenicah Jesenice - Pod šotorom na Čufarjevem trgu bo danes, v torek, 28. decembra, ob 17. uri dan obrti in podjetništva z nastopom Gledališča Toneta Čufarja, folklorne skupine Julijana in pevskega zbora, ob 19.30 uri bo v Kinu Železar novoletni koncert pihalnega orkestra Jesenice Kranjska Gora, jutri, v sredo, 29. decembra, bo ob 17. uri pod šotorom na Čufarjevem trgu Dan mladih, igral bo ansambel Bonton. V četrtek, 30. decembra, se bo ob 17. uri pred OŠ Toneta Čufarja začel sprevod Dedka Mraza skozi Jesenice, nato bo prireditev z nastopom anima-torjev Lutkovnega gledališča Jesenice pod šotorom na Čufarjevem trgu. V petek, 31. decembra, se bo SILVESTROVANJE pod šotorom na Čufarjevem trgu začelo ob 21. uri. Igral bo ansambel Supernova in Narodni trio. Ob 0.00 bo občanom voščil župan občine Jesenice, ob 0.05 bo na programu ognjemet. V Cerkljah Cerklje - Občina Cerklje prireja novoletno praznovanje na prostem, ki bo potekalo na Trgu Davorina Jenka od 21. ure dalje. Igral bo ansambel Duo 99 in Band The end. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in slavnostni veliki ognjemet. V Kamniku Kamnik - V sredo, 29. decembra, bo ob 17. uri na Glavnem trgu lutkovna predstava Radovedni slonček, v četrtek, 30. decembra, bo ob 17. uri prav tako na Glavnem trgu lutkovna predstava Dogodiščine strahca Bu, v petek, 31. decembra, bo ob 16. uri na Glavnem trgu lutkovna predstava Medved išče pestunjo - zapojmo z dedkom Mrazom, po 22. uri pa bo na Glavnem trgu SILVESTROVANJE 2000 z ansamblom Nagelj in OGNJEMETOM! Zimski pohod na Kum Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira planinski izlet, ki bo 2. januarja 2000 z odhodom rednega vlaka ob 6.07 uri iz Kranja do Trbovelj, zbor bo ob 5.45 uri na železniški postaji. Skupne hoje je za 5 ur. Dom na Kumu je oskrbovan, vendar je običajno prepoln za vse obiskovalce. Zimski pohod na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira že tradicionalni pohod na Blegoš. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Na pohod naj se odpravijo le kondi-cijsko dobro pripravljeni posamezniki z ustrezno zimsko opreno. Zbirno mesto je 2. januarja ob 7.30 uri pri podjetju Marmor Hotavlje. Pot bo potekala preko Čabrač -Jezgurcove senožeti - vrh Blegoša - Jelenci - Volaka - Hotavlje. Zavetišče Jelencih bo dobro oskrbovano. Vsak udeleženec bo prejel pohodno knjižnico in poseben žig. PD Gorenja vas obvešča Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas obvešča vse ljubitelje lepe zimske narave na pobočjih Blegoša, da je Planinsko zavetišče Jelenci odprto vsako soboto od 11. ure do nedelje do 16. ure. Isto velja na dan pred praznikom in na sam praznik. V koči lahko prespi do 25 obiskovalcev. Informacije lahko dobite po tel.: 064/682-688 ali 064/681-240. V zavetišču se nahaja tudi žig koče na Blegošu-Članarina za 2000 Nadaljevanje na 23. stran' TRGOVINA KRANJ d.o.o. ar EKSOTIČNI PARKET AFRIŠKI TEAK VRATNA KRILA LIKO VRHNIKA, KUHINJSKI PULTI MAX, STEKLENI ZIDAKI, SANITARNA KERAMIKA... Poleg mmarsMh materialov tuš hohy usluge! Delovni čas od 7.30 do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI S 223-444 APARATI STROJI Prodam rabljen barvni televizor SABA in satelitsko anteno. B 738-360 25697 Prodam 500 in 350 kg dvigalo, več elektromotorjev in OKNO 80x80 cm, ugodno. B 635-703 25703 Prodam MLIN šrotar, komplet z motorjem. IT 801-915 25715 Prodam kompletno VARILNO NAPRAVO z jeklenkami in SEKULAR. "ff 311- 120 25719 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. B 041/878-494 25745 TRAKTORSKE SANI za vleko lesa, prodam. B 545-206 25749 GARAŽE KRANJ Šorlijevo naselje PRODAMO GARAŽO. DOM NEPREMIČNINE, 22- 33-00,369-333,041/333-222 25017 GR. MATERIAL PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE, pohodne REŠETKE in ograje. GELD.d.o.o., Jesenice, B 806-026 24291 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in strokovne predmete za strojne šole. B 715-033 25705 OSNOVNOŠOLCEM NUDIM POMOČ pri učenju za vse predmete. B 332-390 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO IN BOROVO HLODOVINO. Žaga VEREA.d.o.o., B 451-209, 041/665-360 25082 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO IN BUKOVO HLODOVINO. PLAČILO MOŽNO TAKOJ. B 641-412, 041/624- 962 25419 LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Glavni trg trgovski lokal 24 m2, 1000SIT/mes, letno predplačilo, KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal 25 m2, 60.000 SIT/mes, POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj. 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča, ugodno prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 24477 Kranj - v poslovnem objektu oddamo štiri opremljene pisarniške prostore v pritličju, skupne površine cca 101 m2, prevzem možen takoj, najemnina po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, center - v prvem nadstropju oddamo tri prenovljene poslovne prostore, v skupni izmeri cca 70 m2, lastni sanita-riji, vsi priključki, primerno za pisarne, trgovino ali galerijo, prevzem možen takoj, najemnina po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Oddamo: KRANJ skladiščni prostor 300 m2, cena = 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (center)- poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v l.nad. in pisarne 70 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ KRANJ Center prodamo opremljen gostinski lokal, 70 m2, 16,5 mio SIT. KRANJ Center oddamo opremljen gostinski lokal, 60 m2, 150.000 SIT/mes, pogoj -odkup drobnega inventarja in predplačilo. DOM NEPREMIČINE, 22-33-00,369-333-041/333-222 24659 JESENICE posebna ponudba!!! Na odlični lokaciji prodamo poslovne prostore v izgradnji izmere 40 do 320 m2, zanimiva ter ugodna ponudba! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 24707 Oddam LOKAL za trgovsko dejavnost, 34 m2, center Lesc, nasproti želez, postaje. "B 718-889 in 714-183 25550 OBVESTILA IZJAVLJAM, DA NISEM PLAČNICA DOLGOV ZA MOŽEM P.F. P.M. 24760 OBLAČILA Ugodno prodam novo žensko JAKNO (XXl). B 311-106 25659 OSTALO NOVO 30-delno POSODO Solingen prodam 20 % ceneje. B 431-673 25239 URŠKA ( več kot plesno <&ote") --------s V Kranju, Škofji Loki Radovljici in no Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 ZBIRAM IN MENJAM TELEFONSKE KARTICE. Slovenske odkupim. B 041/506-231 25751 PRIDELKI KORENJE rdeče in rumeno prodam. IP 061/842-059 ?!,690 Prodam kvalitetno DOMAČE ŽGANJE. B 041/784-126 26732 BRINJE za žganjekuho in domač BRIN-JEVEC PRODAM. B 040/206-727 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. "B 064/368-000, 041/640-949 6226 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: STRAžIŠČE - 17 let staro hišo, moderne gradnje, na parceli 850 m2, za ceno 55,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA podkleteno visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena - 39,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU so 13. septembra začeli obratovati z jesenskim delovnim časom, to je: od pon, do pet.: od 9. do 13. in od 16. do 22.30 ure sob., ned., prazniki; od 16. do 21. ure VAB LJENI! ^V^^EO^ ^5^PS0^&^4 kHz Tel.: 065 173 808 PRIREDITVE Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sončni parceli 2.100 m2, cena - 54,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: BISTRICA PRI PODBREZJU - stavbno zemljišče 1.575 m2 po 4.900,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA - 2.500 m2,_možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ Prodamo: v PODUUBELJU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODUUBELJU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7 x 7 m na parceli 750 m2, cena - 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 JESENICE - Prodamo 1/2 st. hiše 130 m2 upor.p., parcela 300 m2, garaža, CK, renovirana mansarda. Cena: 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) -Prodamo vikend ali manjšo stanov, hišo (tloris 9 x 7 m), parcela 686 m2, garaža. Cena: 15.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 SMOKUČ - Rodine - Prodamo dvostanov. hišo, 500 m2 upor.p., parcela 929 m2, CK, možnost tudi za poslovno dejavnost. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel: 064 863 312 ; 041 673-048 JESENICE - center - Prodamo dvosta-novanjsko hišo 345 m2, parcela cca 6000 m2, telefon, CK, ima dve garaži, možnost poslovnih prostorov. ASGARD Tel. 064 863 - 312; 041 673 - 048 DOSLOVCE - Prodamo dvostanovanjs-ko hišo, 250 m2 uporabne površine, parcela 1000 m2, dve garaži, novo. Cena: 25.000.000 SIT. ASGARD Tel. 064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJ okolica Besnica prodamo eno-nadstropno hišo (9,80x10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obono- ve in ima nedokončano zgornjo etažo, 25,5 mio SIT. KRANJ Drulovka v prijetni soseski prodamo novejšo, vrstno, visokopritlično hišo na manjši parceli(6,5x12,5 m), KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m) z izdelano mansardo, pod-kletena, CK olje, 28 mio SIT. KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostano-vanjsko hišo dovjček na lastni parceli 500 m2, podkletena garaža, CKolje (24let), 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24473 KRANJ Center prodamo poslovno stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, 65 mio SIT, RADOVLJICA v urbanem mirnem naselju prodamo novejšo visokopritlično hišo na parceli 480 m2 (11x8m) 36 mio SIT, SENIĆNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne porvršine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, BLED center novejši GOSTINSKO TURISTIČNI OBJEKT 11 apartmajev z vsemi pomožnimi prostori in velikim parkiriščem prodamo. Cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24474 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 ytww.pia-nepremknine.si/ HIŠE KUPIMO GORENJSKA enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24475 PARCELE PRODAMO BLED okolica sončno zazidljivo parcelo ob zelenem pasu, 1005 m2, 9500 SIT/m2, VISOKO prodamo več zaz.parcel z gradbeno dokumentacijo,infor. v agenciji, GORICE Zalog prodamo zaz. parcelo 455 m2, 8000 SIT/m2, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz.parcelo ob zelenem pasu, 10.000 SIT/m2, ŠKOFJA LOKA okolica prodamo lepo zaz. parcelo z nadomestno gradnjo, 973 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 24476 HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimo manjšo, starejšo hišo z malo vrta za znanega kupca. GORENJSKA kupimo manjši viked v mirnem, zelenem okolju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24661 PARCELE PRODAMO BRNIK v urbanem naselju ob cesti prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 z nadomestno gradnjo in gospodarskim poslopjem-skladiščem, 20 mio SIT, BRITOF prodamo starejšo hišo z vrtom in garažo v prizidku na parceli 1029 m2, ~19,9 mio sit. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 25016 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zaz. parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 25019 KRANJ Planina I ob cesti prodamo enonadstropno hišo dvojček, na parceli cca 200 m2, 30 let, 280 m2 uporabne površine, 28 mio SIT, KRANJ Planina I prodamo kletno etažo poslovne hiše na dobri lokaciji, cca 95 m2, 2,5 mio SIT, BRITOF ugodno prodamo prostorno, starejšo hišo z garažo v prizidku na parceli cca 1029 m2, CK olje, 20 mio SIT, BRNIK ob cesti prodamo večjo nadomestno gradnjo in novejše skladišče na parceli 1400 m2, 20 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 KRANJ okolica najamemo hišo za podjetnik z družino, plačilo najemnine zagotovljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 Več novih LUKSUZNIH APARTMAJEV ANKARAN 2000, velikosti 70 ali 110 m2, ob morju, parkirišče, vseljivo julij 2000, primerno za vikend in bivanje, prodamo. Kvadrati meter, d.o.o., TT 061/129-49-10 25730 BLED - na odlični lokaciji prodamo PARCELO, 800 m2, priključki v neposredni bližini, zanimiva ponudba! PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 26738 VISOKO PRI KRANJU- prodamo več komunalno opremljenih parcel PIA nepremičnine, B 656-030, 622-318 25750 GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi trio BONSAJ B 421-498, 041/885- 044 24156 GLASBO za vse priložnosti VAM NUDI trio. B 312-327 25319 ZVOČNIKA 2x80 W prodam, skoraj nova za polovično ceno. B 312-327 25320 Občina Cerklje prireja NOVOLETNO PRAZNOVANJE na prostem, ki bo potekalo na Trgu Davorina Jenka od 21. ure dalje. Igral bo ansambel DUO 99 in Band The end. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in slavnostni veliki ognjemet. NOVO LETO PRIČAKAJMO SKUPAJ! 25394 DUO KARINA! Prava glasba za vse priložnosti B 225-724, 041/527-518 25496 DUO NARODNO ZABAVNE GLASBE s pevko igra na ohcetih, obletnicah, zaključnih družbah, ugodno. B 731-015 25517 RAZNO PRODAM "NOVOLETNE LUČKE" zunanje in notranje, v različnih barvah, cena ugodna. B 431-673 23830 STAN. OPREMA "NOVE KUHINJE" po ugodni ceni. B 431-673 Prodam dobro ohranjeno stanovanjsko opremo, cena zelo ugodna. B 041/799-411 25707 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA utf.lfocHtćVi 8311-035 221-222 SPORT Prodam nove ženske Carving SMUČI, vezi, čevlji 39, palice vse 35000 SIT. B 330-530 25704 RABLJENA ali nova SMUČARSKA OPREMA, ugodno SNOVVBOARD, DRSALKE. RUBIN Kokrica, B 245-478 25723 Prodam nov SNOVVBOARD Elan za prosti stil, dol. 150 cm, cena 27.000 SIT in rabljene SMUČI Elan MBX dol. 163 cm za 8000 SIT. B 736-448 25727 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. B 738-333 ali 041/628-616 2 OSMRTNICA Ko te bomo klicali, se ne boš oglasil. Ko te bomo potrebovali, nam ne boš svetoval. Ko bomo šli, ne boš šel. V tragičnih okoliščinah je mnogo prezgodaj umrl PRIMOŽ STRNIŠA odvetnik Pogrešajo ga sošolke, sošolci in razredničarka s kranjske gimnazije OSMRTNICA Pomlad še prišla bo, a tebe na svet' ne bo. Te bodo d'jali v črno zemljo. Mnogo prezgodaj nas je zapustil PRIMOŽ STRNIŠA odvetnik Skupaj smo začeli spoznavati življenje, skupno nam je bilo veselje nad prvim znanjem, skupaj smo prvič pogledali v svet. Čeprav si je vsak od nas ustvaril svoj dom, smo ostali povezani. Za svojim sošolcem žalujejo osmošolke in osmošolci iz osnovne šole Predoslje V Kranju, 28. decembra 1999 Nenadoma nas je zapustil naš sodelavec PRIMOŽ STRNIŠA odvetnik iz Tržiča S svojim delom in osebnostjo nam bo ostal v trajnem spominu. Kolektiv Adriatic, d.d., PE Kranj Kranj, 24. decembra 1999 ZAHVALA Ob smrti naše žene, mame, sestre, tete in babice LJUDMILE DEŽMAN p.d. Štefanove mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Sto-jakoviču za zdravljenje. Hvala tudi župniku g. Gradišku in g. Jeriču za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Lahovče, Sp. Brnik, Hraše, Klanec ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame MARIJE ZORMAN p.d. Debelekove Mari • se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Kliničnega oddelka 500 bolnišnice Golnik, gospodu župniku za slovesni obred ter pevcem in trobentaču. VSI NJENI Šenčur, 23. decembra 1999 Tiho si odšla od nas, solza; bolečina te zbudila ni ostala je praznina, ZAHVALA ki tako zelo boli, ko tebe med nami ni. Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tašče ANICE TROJAR rojena Gartner, 17. 7. 1925 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju za pomoč, gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se pogrebcem, govornici in vsem, ki ste jo imeli radi. V globoki žalosti: VSI NJENI V SPOMIN Leto mineva, kar brez tebe dom sameva. Ostala je le neizmerna bolečina in spomin na tvojo dobroto in veliko ljubezen. 27. decembra 1999 je minilo leto dni, odkar nas je zapustil ljubljeni mož in striči IRFAN MAHIĆ z Zlatega polja Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklonite cvet ali pobožno misel. KAKO TE POGREŠAMO! Žena Veronika, Milan, Lidija, Miha in Maja ZAHVALA Ljubil si delo, zemljo, polja in gozd... odšel si onkraj zvezd, kjer je raj nebeški in božji mir brez hrepenenja kjer vrtnice cveto brez trnja, kjer ni za radostjo trpljenja. Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega moža in atija FRANCIJA SELAKA roj. 22. 9. 1950 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka in UKC Ljubljana, ki so mu pomagali v njegovi kratki in hudi bolezni. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Gorenjske predilnice in SGP Tehnika, učencem 3.a razreda in profesorjem Srednje zdravstvene šole Ljubljana, pogrebni službi Loške komunale, gospodu župniku Simonu za opravljeni pogreb ter sestram Uršulinkam za molitve. Vsem, tudi tistim, ki jih tukaj nismo posebej imenovali, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali ter sočustvovali z nami in ga boste ohranili v lepem spominu - iskrena hvala. Žena Jelka, sin Borut z Natašo in hčerka Barbara OSMRTNICA Sporočamo, daje v 100. letu tiho odšel naš dragi stric gospod JANEZ MRAK upokojeni frizerski mojster iz Radovljice Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 29. decembra 1999, ob 15. uri na radovljiškem pokopališču. Žara bo tam od devete ure naprej. Žalujoči nečakinja Maja Orel, Aleš, Mirja in Aleksandra Radovljica, 27. decembra 1999 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje v 68. letu starosti preminil ljubljeni mož, oči, nono in tast IVAN ZUPAN Pogreb dragega nam pokojnika bo danes, v torek, 28. decembra 1999, ob 13.30 na pokopališču v Kranju. V globoki žalosti: žena Dina, hči Mirjana z družino in sin Edi z družino OSMRTNICA Nepričakovano nas je zapustil PRIMOŽ STRNIŠA odvetnik Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 28. decembra, ob 15. uri na pokopališču na Kokrici. Na dan pogreba bo žara od 9. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. Polona, Lovro, Lenart, ata, mama, bratje in sestra z družinami ZAHVALA MIRKO ŠTER p.d. Slugov Mirko, uslužbenec ZLIT-a in gostilničar Odšel je človek, ki je bil spoštovan in ljubljen v svojem okolju. Veliko vas je bilo, ki ste ga pospremili, ko je odhajal. Preveč je sorodnikov, prijateljev in znancev, ki bi se jim moral osebno zahvaliti, pa tega ne zmorem. Zahvaliti pa se moram družinskemu zdravniku dr. Rusu za dolgoletno zdravljenje, Mariji in Miru ter g. Jožetu in g. Pavlu, ki seje od njega poslovil pri odprtem grobu. Hvala tudi vsem, ki so mu poklonili toliko cvetja in sveč in mi ustno ali pisno izrekli sožalje. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči: sin Boris z ženo in sorodniki ZAHVALA Dobil sem dovoljenje za odhod. Recite mi zbogom, bratje! (R. Tagore) V 86. letu starosti nas je zapustil dragi oče VLADIMIR PROSEN Iskreno se zahvaljujemo sovaščanom z Orehka, posebej Marjanu, sosedoma Tinetu in Tonetu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje. Lepa hvala g. župniku z Brega za opravljen pogrebni obred in osebju bolnišnice Golnik (interni oddelek 400) za skrb in nego. Njegovi bližnji Kranj, 22. decembra 1999 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila draga sestra, mama, stara mama AMALIJA OBLAK iz Lučin Iskrena zahvala sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter nesebično pomoč. Zahvala g. župniku za lepo opravljeni obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke ter pogrebcem. Še enkrat prav lepa hvala vsem imenovanim in neimenovanim ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI MALI OGLASI ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na B 211-418 ali 041/732-519 5 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, B 555-170 , 557-874 , 041/733-709 -ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ugodno. B 041 /865-112 16272 OLJNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z garancijo, servisiramo, izkoristek peči izmerimo z elektronskim registrirnim instrumentom. BETA-S.d.o.o., 874-059, 041/704-851 22680 KLJUČAVNIČARSKA DELA - izdelava kovinskih ograj, stopnic ter drugih stavbenih kovinarskih del. Opravljam KVALITETNO IN HITRO. B 041/750-713 24851 KOMBI PREVOZI, SELITVE, POMOČ PRI NATOVARJANJU HITRO IN UGODNO. B 041/737-245,041/358-055 24940 IZDELAVA KNAUF predelnih sten, stropi in kompletnih podstrešnih stanovanj, montaža oken in vrat ter ARMSTRONG stropi. B 041/721-570, 227-050 24976 KRISTALI, NIHALO in KARTE vam osvetlijo mračne trenutke, osebni stik ali pisno! "B Karmen, Jan 864-312, od 21. do 22. ure 25646 VODOVODNO INSTALATERSTVO: OBNOVA KOPALNIC (KOMPLETNO), HIŠE, MANJŠA POPRAVILA! PRIZNANI STROKOVNJAKI - CENE KONKURENČNE! B 041/564-946 25691 Polagam keramiko: stensko in talno. Hitro, kvalitetno po konkurenčni ceni. B 241-596, 041/714-817 25722 STANOVANJA KRANJ na dobri lokaciji prodamo večje 2 ss, 68 m2, CK, tel., CATV, KRANJ -prodamo novejšo GARSONJERO, 33 m2. PIA NEPREMIČNINE, "B 212-876, 21 2-71 9 23498 Kranj, Zlato polje ali Planina, kupimo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje, obvezno CK. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I, prodamo opremljeno garsonjero 25,00 m2 v 2. nadstropju, vsi priključki, kopalnica z oknom, v sobi parket, vseljivo po dogovoru, cena 6,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, okolica - prodamo enosobno sta- "ownijo s kabinetom 45,60 m2 v 2. nadstropju, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj, cena 9 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Hrastje - prodamo prenovljeno enosobno stanovanje s kabinetom 48,40 m2 v 2. nadstropju, povsod parket, vseljivo po dogovoru, cena 7,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina, Zlato polje, okolica Vodovodnega stolpa - kupimo dvosobno stanovanje, vsaj 50 m2, obvezno CK in balkon, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje - prodamo prazno, takoj vseljivo štirisobno stanovanje cca. 87 v 4. nadstropju, z balkonom, WC in kopalnica sta ločena, v sobah parket, prevzem možen takoj, cena 12,8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365- 360 ali (064) 365-361 Jesenice - prodamo popolnoma adaptirano, delno opremljeno trisobno stanovanje 69,92 m2 v 12. nadstropju, v sobah parket, kopalnica in WC ločena, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru, cena 9,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I - prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 65,50 m2 v 10. nadstropju, bivalna kuhinja, v sobah parket, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 11,8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Prodamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS 64 m2 v 8.nad, cena " 10,5 mio sit in 3 SS v 4. nad. za 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Planina 3) - 2 SS + 2 K 84 m2 v 1. nad. za 15,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Vodovodni stolp) -2,5 SS 66 m2 v 2.nad., cena - 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, možna je tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, vse informacije na agenciji K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Planina) - 1 SS 40 m2 na Planini 45.000,00 SIT/mes, predplačilo, - 2 SS + 2 K 89 m2 v 3.nad, z vso opremo za 70.000,00 SIT/mes, predplačilo, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 BOH. BISTRICA - Prodamo 3.s.st. - I. nad., 90,30 m2 , 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 RADOVLJICA - Cankarjeva ul. Prodamo 3s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov, je adaptirano. Cena: 12.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.; 064 863-312; 041 673-048 GOLNIK pri Kranju - Prodamo 3.s.st. v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon - 8 m2. Cena: II. 500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo 3s.st. v bloku, 79, 52 m2 , CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD 064 863 -312; 041 673-048 SMOKUČ - Manjše mansardno, 1 sobno stanovanje - novo, 30 m2, CK, tel., balkon, lepa sončna lokacija. Cena 4.500.000 SIT ASGARD TEL.: 064/ 863-312 GSM 041 673 048 KR.GORA - Tgc - Prodamo 2,5 s.st., 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena: 17.500.000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJ - Planina I- Prodamo dvosobno stanovanje, 60 m2, II. nadstropje, balkon, CK. Cena: 10.400.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 - 312 ; 041 673 -048 KRANJ - Prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma v bloku, CK, III. nadstropje. Cena po dogovoru! ASGARD Tel.: 064 863 - 312, 041 673 -048 JAVORNIK - Prodamo dvosobno stanovanje v bloku, 60 m2, pritličje, CK, balkon. Cena: 6.100.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 RADOVLJICA - Žagarjeva ulica. Prodamo dvosobno stanovanje, blok, 52 m2, I. nadstropje, 50 m2 vrta, telefon s številko, balkon. Cena: 8.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 KRANJSKA GORA - Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v hiši 100 m2, uporabne površine, lasten vhod, CK, garaža, adaptirano. Cena: 14.000.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 Vodovodni stolp - prodamo 3ss, 65m2, 11,1 mio. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 Vodovodni stolp, Šorlijevo naselje-kupimo garsonjero, ter 1ss in 2 sobno stanovanje. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 Planina 3 - prodamo sodobno 2 + 2 ss,85m2, 1. nad nizkega bloka Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PODLUBNIK - prodamo 1ss, J-lega, hitro vseljivo, 8,5 mio. Frast- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 KRANJSKA GORA - na odlični lokaciji prodamo adaptirano 1 ss, 35 m2, priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23604 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj 24468 KRANJ Stražišče novejše 1 ss, 39 m2/ll., vsi priključki, nizek blok, KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 63 m2/lll., obnovljeno, vsi priključi., zast. balkon, 10,8 mio SIT, KRANJ Zoisova 1,2 ss obnovljeno, 54,5 m2/l., CKplin, 10,7 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss 63,5 m2/VIII, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT, KRANJ Planina I, ugodno 3 ss, 78,90 m2/ll., vsi priključki, balkon SZ, 12,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_24469 KRANJ Planina I vzdrževano 3 ss, 79 m2ZV., prodamo ali menjamo za 2 ss z doplačilom, KRANJ Planina I 2 ss + 2 k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 16,5 mio SIT, TRŽIČ 4 ss v hiši/l., 100 m2 + neizdelana mansarda 50 m2, CK olje, 11,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041 /333-222 24470 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR: kupimo več manjših stanovanj za znane kupce, stanovanja so lahko tudi starejša ali potrebna večjih popravil. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24471 STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Bitnje 1 ss v hiši, cca 40 m2, ogrevano, balkon, 35 000 SIT/mes, oddamo ženski, BRNIK lepo 1ss, cca 30 m2, opremljeno, CK, tel., 50.000 SIT/mes, tekoči stroški vključeni, KRANJ Vodovodni stolp, 3 ss,opremljeno, vsi prikjučki, 65000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 24472 ŠKOFJA LOKA oddamo 2 sobno stanovanje v hiši, 60-70 m2, lepo opremljeno, 45000 SIT/mes., polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24521 STANOVANJA NAJAMEMO manjše stanovanje za poslovneža 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333-041/333-222 24660 STANOVANJA KUPIMO KRANJ Šorlijevo nas., Vodovodni stolp kupimo 3 ss za znanega kupca, cca 70 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 25018 Dekle najame opremljeno GARSONJERO ali manjše stanovanje, Kranj -okolica. Sprotno plačilo. Samo resne ponudbe na V 041/876-475 2506S RADOVLJICA oddamo popolnoma prenovljeno, na novo opremljeno večje 2 ss, 80 m2, na odlični lokaciji, z vsemi priključki, ugodno! RADOVLJICA - oddamo 1 ss, 37 m2, zelo ugodno! P.I.A. NEPREMIČNINE, B 212-719, 212-876 25407 Prodamo stanovanje Planina II, 85 m2, 2 sobno s kabientom, komfortno, cena 14 mio SIT. B 326-351 25706 BLED - na odlični lokaciji prodamo nadstandardno 1 ss, 40 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 25739 ŠKOFJA LOKA - prodamo GARSONJERO, 28 m2, ugodno! PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 25740 VARSTVO Za božične in novoletne praznike varujem otroke na svojem domu. B 714-152 25694 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. B 66- 50-50 23415 Prodam rabljene zimske gume za Cam-pus avto. B 561-342 25696 Prodam PRTLJAŽNIK za smuči z zaklepanjem za avtomobile z robom-strešnim. B 411-67 5 25717 Prodam rezervne dele za Z 101 ter VW HROŠČ ter 2 vozna kolesa. W 325-398 ali 041/731-996 25731 VOZILO KUPIM ODKUP KARAM BOLI RAN IH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. 'B 241-168, GSM 041/730-939 22162 ODKUPUJEM vse vrste karamboliranih vozil od letnika 90 dalje. Prepis in prevoz na moje stroške. B 041/325-128 2392/ VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) B 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 570.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 19638 MARUTI 800 CITY STAR, I. 96, 50.000 km, 1. last., reg. 7/00, ohranjen, 470.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 22409 MgGflNTflR fe^K. C1 8'dtov Piaptotnik 10, NAKLO I Tel /fax:064/47 1 -03 5 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH RILCEV ¥MOHROEgr TVVINGO I. 94, zelen, DCZ, ES, EO, reg. 4/00, 715.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23222 Odkup prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. B 323-298,041/773-772 24007 VECTRA 1,7 TD, 1.96, bela, 5 V, klima, ABS, 2 x air bag, DCZ, AR, servisna, 1.880.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., "B 719-118 24090 AVTO AS, d.o.o., ob glavni cesti Kranj - Naklo, ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL. Možna takojšnja izplačila. V 472-092 ali 041 /404-960 24093 VW POLO 55, I. 95, 5 vrat, kovinsko zelene barve, 79000 km, lepo ohranjen, servisna knjižica. B 431-142 24260 PEUGEOT 406 SV 2.0, I. 96, kovinsko modre barve, ABS, servo volan, 2x AB, elektro paket, lita platišča, meglenke, servisna knjižica, lepo ohranjen. ti" 431- 142 24261 MONDEO 1.8 I CLX KARAVAN, I. 94, rdea, 1. last., servisna, ABS, AIR BAG, SV.CZ.ES, ROLO, sani, reg. 10/00, 1.295.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 LANTRA 1.6, I. 92, met rdeča, servisna, klima, elek. oprema, AR, servo, 775.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 24524 GOLF III 1.8 GL, I. 93, bel, 115.000 km, reg. 10/00, 3 v, SV, CZ, SS, AR, EO, 1.235.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 25020 FORD EXPLORER 4.0, I. 96, met zelen, klima, ABS, 2 x AB, 4 x WD, ALU, usnje, s streha, el. oprema, ohranjen, 3770.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 25021 MEGANE COUPE 1.6 I. 96, met moder, 1. last., servisna, nove gume, reg. 5/00, elek. oprema, AB, 1.665.00 SIT. AVTO LESCE 719-118 25024 VECTRA 1.6 I GL PLUS, I. 96, 1. lastnik, servisna, 2x AB, ABS, SV, DCZ, ES, kot nova, 1.795.000. AVTO LESCE 719-118 25147 NIVA 1600, I. 94, 44000 km, reg. 5/00, bela, loki, pragovi, meglenke, 640.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 25413 CITROEN AX CABAN 1.1 i, I. 94, kovinsko zelena, 56000 km, lepo ohranjen, registriran do maja 2000. AVTO-HIŠA Kavčič, 43-80-30 25494 AX 11 ALLURE, I. 92, črn, 88000 km, reg. 11/2000, 5 v, CZ.ES, AR, 495.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 25566 TVVINGO, I. 93/94, met rdeč, 64000 km, 1. lastnica, AR, CZ, 695.000 SIT. AVTO LESCE 7 1 9-118 25567 EXPRESS 1.4, I. 94, bel, 5 sedežev, ohranjen, servisna, 785.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 25568 KOMBI 850 Z, I. 84, FIAT 126 I. 89. B 714-311 25698 Prodam R 5 CAMPUS, I. 92, dobro ohranjen, cena 420.000 SIT. B 647-459 25701 Prodam MEGANE COUPE 1.6 E, I. 97, registriran do 5/00, 45000 km, redno servisiran, garažiran, cena 1950.000 SIT. B 041/571-223 25708 Prodam GOLF II benz, 1.3, I. 92, 107.000 km, b.barve, reg. VIII/2000, cena po dogovoru. B 0609/625-594, do 15. ure 25710 Prodam LADO KARAVAN, I. 88, lepo ohranjen, zelo ugodno. B 041/511- 709 25713 Prodam OPELVECTRO 1.7 D, 1.90. za 600.000 SIT. B 564-488, 041/267- 166 25716 Prodam R 4, I. 91, prevoženo 56000 km. B 041/272-634 25726 LANTRA VVAGON 1.8 16 V GLS, 1.97, met zelena, klima, ABS, 2xAB, el oprema, rolo, sani, ohranjena, 1.654.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 25742 ZAPOSLITVE ZASTOPNIKI! Za pošteno delo, pošten zaslužek v okviru dinamične skupine z novim tehničnim artiklom. B 563-410, 041/837-295 24050 Takoj zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije v mednarodnem prometu. B 525- 36 0 25303 Zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami. B 041/652-653 25486 Zaposlim MESARJA. B 247-100 25591 EKONOMSKI TEHNIK (12 let delovnih izkušenj) išče redno zaposlitev na relaciji Jesenice-Kranj, kot poslovodja ali delo v marketingu. B jan 864-312, od 21. do 22. ure 25545 Zaposlimo ŠOFERJA z lastnim prevozom, kombijem ali tovornim vozilom za razvoz sadja v Kranju ali okolici. NADIKA d.o.o., Koprska 94, P.P. 703, Ljubljana AURELIJA d.o.o., Partizanska 26, P.P. 11, Kranj zaposli več NATAKARIC oz. NATAKARJEV ter PEKA pizz v novi pizze-riji v Begunjah. 25670 Redno zaposlimo DELAVKO v računovodstvu s srednjo izobrazbo in najmanj tremi leti delovnih izkušenj. AURELIJA d.o.o., Partizanska 26, P.P.11, Kranj 25672 Iščemo simpatično dekle do 30 let za strežbo. W 557-675 25695 Iščem popoldansko delo, karkoli. B 330-409 25700 Iščemo sposobno ŠIVILJO za delo v Švici, mesec marc, april, maj. B 631-528 25729 Pekarna PEČJAK, d.o.o. Dolenjska 442,1291 ŠKOFLJICA zaposli ŠTUDENTE in SNAŽILKO za trgovino oz. slaščičarno v Kranju. Pisne prijave sprejemamo na zgornjem naslovu. Zaposlim dekle za strežbo v gostinskem lokalu. B 324-001 25737 Iščem delo na domu, možnost postavitve manjšega ali večjega stroja. B 731- 497 25747 ŽIVALI Prodam PRAŠIČA za zakol. B 730- 170 25483 Prodam TELIČKO simentalko 10 dni staro. B 061/842-457 25533 Prodam dve OVCE za zakol ali rejo. B 431-027 25544 PSIČKA mešančka, majhne rasti in BELO MUCO najdeno, oddam ljubiteljem živali. B 883-089 po 18. uri 25609 Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. B 401-585 25692 Prodam KOZO z rogovi brejo in KOZ-LETA brez rogov, prodam. B 041/590- 05 6 25693 BIKCA in TELIČKO simentalca, prodam. B 310-130 25702 BIKCA mesne pasme, starega do 10 dni, kupim. B 041/565-536 25709 Prodam 10 ovc in ovna istarske pasme, čistokrvni z jagenčki. B 041/411-492 25711 Prodam 10 tednov staro TELIČKO za zakol ali rejo. B 721-665 887« Prodam suha mešana DRVA in betonske rešetke za govedo B 451-334 25714 Prodam čb BIKCA okrog 110 kg. B 646-321 • 25720 Prodam TELICO simentalko, težko 600 kg, primerno za zakol. B 725-042 25721 Prodam 2 TELETA, stara 10 dni sivčka telica in bikec. B 721-259 25734 Prodam BIKCA čb, star 10 dni. B 401- 00 9 25725 Prodam PRAŠIČA za zakol. B 228- 38 1 25728 Prodam TELICO simentalko v 6. mesecu brejosti. Velesovo 12 25733 Prodam ODOJKE od 15-20 kg. O 312-418 25734 Prodam 14 dni starega TELETA simentalca. Kozina, Okrolgo 15, 471- 7 1 2 25736 Prodam PRAŠIČA za zakol. B 557-364, zvečer 25741 Prodam KRAVO ciko, drugič brejo 4 mesece in TELIČKO, staro 6 mesecev B 646-314 25744 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. tT 041/570-879 25748 Kupim bikca simentalca cca 120 kg. Tel.: 714-581 mm Četrtek. 30. 12.1999 > Študentski večer v sodelovanju s ŠO FOV ŠTUDENTSKO SILVESTROVANJE COLLEGIUM PARTY DJ SREČO Razstava fotografa Nam Poljanca Do 24. ure se lahko brezplačno odžejate s kupončki, ki jih dobite na info točki FOV Kranj Vsi tisti, ki boste praznovali svoj rojstni dan ravno v četrtek, lahko dobite v dar uro Svvatch. Izžrebali bomo nagrado potovalne agenicije Collegium In ne pozabite najbolj nora zabava se začne ob 22.00. WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: iiifo@radio-kranj.si SILVESTROVANJE Z MESTNO OBČINO KRANJ IN RADIOM KRANJ NA GLAVNEM TRGU OD 21. URE NAPREJ W -4 h <*AI1J ZADNJE NOVICE JLk bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel :041/643-014 H vi WBBBM pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l ■ ■HHI 11 bomo pisali Halo, 'oIJ©IEIIGLAS! Obnovili dotrajano napeljavo Kranj, 28. decembra - Občinska dela in projekti so javni, saj se financirajo z denarjem davkoplačevalcev oziroma občanov in naj bi bili slednjim tudi namenjeni. Javne pozornosti pa so deležna tudi obnovitvena dela v občinski stavbi. Sredi decembra so v pritličju začeli urejati dotrajano električno napeljavo. Izvajalec del, kranjsko podjetje ETP, je v hodniku zamenjalo celotno električno napeljavo, namestilo novi montažni strop in poskrbelo za protipožarno zaščito. Omenjena dela so občino stala 3 milijone tolarjev. Zamenjava dotrajane električne napeljave v pritličju občinske stavbe, bo občino stala 3 milijone tolarjev. Po besedah Saša Govekarja, načelnika oddelka splošnih in tehničnih služb, je bila zamenjava dotrajane napeljave nujna, večja in obsežnejša dela pa načrtujejo prihodnje leto, ko naj bi se lotili obnove strehe, v sejnih dvoranah in garažah naj bi zamenjali električno napeljavo ter uredili računalniško povezavo z vozliščem. "Dela, ki smo se jih lotili konec leta, so bila nujna, saj omenjeni hodniki med drugim niso imeli urejene protipožarne zaščite. Prihodnje leto nas čaka precej obsežnejše delo, kajti občinska stavba že dalj časa ni bila deležna celovitejše obnove. Seveda bo to povsem odvisno od sprejetja novega občinskega proračuna, po prvih izračunih pa naj bi omenjena dela stala od 30 do 40 milijonov tolarjev, "je pojasnil Govekar. Kranjska mestna občina je letos poskrbela tudi za invalide ter jim omogočila dostop v občinsko stavbo ter sprejemno pisarno, saj je bil slednjim dostop vanjo brez tuje pomoči dosedaj onemogočen, poleg tega pa so uredili tudi parkirišči namenjeni invalidom, kar je občino stalo 1,5 milijona tolarjev. • R. Škrjanc G.G. KOŠARKA ODEJA Sreda, 29.12.1999 ob 13. uri HALA PODEN ŠKOFJA LOKA Vabljeni! m V.-«*»w.»:.U GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si rt\ 'Ejga, a bo kon'c sveta?" V večini krajev, kjer so se sploh odločili kaj narediti v petek zvečer, so v teku mrzlične priprave: zbiranje denarja, dovoljenj, pisanje naročilnic za komunalo, itd. V Tržiču so vse to počeli in odlično naredili že prejšnji teden, kajti v soboto zvečer so Tržičanke in Tržičani na tržnici 'žurirali na fuT, tja do nedeljskega jutra. Skupina Victory je nažigala, župan Pavel Rupar je pel in navzoče počastil s kozarčkom penine, gostincem je kapljalo s čela zaradi nepregledne množice, prelepega tržiškega ognjemeta bi bili veseli tudi v razvajeni Ljubljani (kaj šele v Idriji, kjer ga sploh ne bo....). Pravzaprav je bila 'tržiška luknja'premajhna za vse, ki so že v soboto, 25. decembra, hote/i biti prvi na svetu/ Kajti nikjer drugje na zemeljski obli še niso imeli silvestrovanja, saj se je Tržič dejansko odrezal "Korak pred drugimi". Ker so že s sobote na nedeljo točno opolnoči množično odšteli "..tri, dve, ena - srečno novo leto 2000", ne bi bilo nič čudnega, če bi v Tržiču kdo že predvčerajšnjim napisal npr. na čeku datum 01. 01. 2000. Takšna podrobnost, da je precejšen del sobotnega večera in tja proti nedeljskemu jutru (tudi) v Tržiču deževalo, sploh nikogar ni motila. Hvalabogu je bilo vsaj kuhanega vina dovolj in nihče ni bil hud, če se ni uspel dokopati do svojega požirka penine ali vsaj enega Božičkovega bonbona. Kot se za Tržičanke in Tržičane spodobi, je zlasti ob šankih na račun silvestrovanja Korak pred drugimi padlo kar nekaj izvirnih, med njimi tudi tale: "A veš, župan in Srečnik verjame-ta, da bo prvega januarja 2000 res konec sveta, pa sta en teden prej naredila silvestrovanje. Ahj, na zdravje!" GBD Gortnfska borzna posredniška družba d. d. ŽELITE KUPrn AU PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? &f RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete mu lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDTTE KORAK NAMI- ^ naprej Koroška 33, Kranj korale r mtm zavarovalnica tilia, d.d. Vsem zavarovancem in tistim, ki boste to še postali, želimo srečno, uspešno in predvsem varno leto 2000! Hkrati se vam zahvaljujemo za zaupanje. Zavarovalnica Tilia, d.d. Novo mesto Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1a, tel.: 064/331-595, tel./fax: 064/331-291 Poslovalnice: Škofja Loka, Kapucinski trg 6, tel./fax: 064/620-696 Tržič, Trg svobode 16, tel./fax: 064/563-403 Radovljica, Gorenjska c. 33a, tel./fax: 064/714-620 Medvode, Cesta komandanta Staneta 8, tel. 061/615-109 KRANJCANKA januarja izjemoma tretji torek - 18. 1. 2000 Naročila za oglase sprejemamo do 11. januarja. V mesecu decembru vas bomo s tem kuponom obdarili z brezplačno portretno fotografijo otrok v velikosti 10x15 cm. Vabimo pa vas tudi v bogato založeno trgovino, kjer boste našli vrsto idej za božična in novoletna darila. FOTO ATELJE D&D, Seškova 12, Medvode, tel.: 061 614 219 ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije 60REIUSK9 Danes, v torek, bo oblačno. Sneženje bo popoldne postopno ponehalo. Jutri, v sredo, bo pretežno oblačno, v noči na četrtek se bo delno zjasnilo. Nekoliko hladneje bo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME * * )/ T min / T max -5/-1 -5/0 -9/-2