H T E V. 14. v L J U B L I A N I, I) NE 5. A IMI I L A 1 ') 5 3 LE T O 46, »ena 59 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka ! Dia. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica aH nje prostor tO Din. Izhaja ako sredo. Spist in dopisi naj se posd.ia.ro Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in Miserati UpravniŠtvu »Di " ' ...... Ion uredništva: 2549 I——---—............................................„.............................. m3 »Domoljuba« v Ljubljani. Telefon upravi;: Pismo ljubljanskega knezoškofa vernikom V Gospodu ljubljeni verniki! Za mojo (desetletnico ste povsod po škofiji toliko aolili, darovali sveta obhajila in najrazličnejša dobra det;, /a me, Vašega škofa in za oje namene, ki so vsi le Vam v zveiičanje, ne najdem v človeškem jeziku izrazov, s -^jaterimi Iii se Vam mogel za vso to ljubezen, Jdanos! in zvestobo primerno zahvaliti. Vso vojo zahvalo sem položil v presveto Srce Je-asovo, naj so Ono Vam zahvali s svojo neonòno ljubeznijo in vsemogočno milostjo. Moje molitve in daritve pa bodo kakor slej ludi zanaprej za Vas, za Vaše duše in '»še zveiičanje. Saj ničesar drugega nočem ed Vami, kakor to, da bi N as naučil Jezusa t'osto ljubiti, v sveti veri trdno stati in tako gotovo večno zveličati. To je edini namen, i ga imam pri vsem delu in vseh skrbeh, za namen moram delati in, če treba, tudi pvljenje dati. Mnogo sle molili za me vsi, otroci in odiasti, a glejte, molitev ima čudno moč. Ne lOmaga samo tistemu, za katerega molite, mtpak je v blagoslov in milost prav posebno 'stemu, ki moli. Tako niste samo škofu in oliji božje pomoči izprosili, marveč tudi sebi e pridobili obilno milosti in blagoslova za Mjenje in za smrt. Ne nehajmo moliti drug drugega! Vsak dan naj nas molitev zdru-rje pred prestolom božjim in v ljubezni Je-Kovi, da bo nadnaravna duhovna vez iz nio-tve vezala naše duše v neločljivo edinost z ogoin, z Jezusom, našim Odrešenikom in bo-ioč.im Sodnikom. Ostanite vedno zvesti svoji veri in sveti katoliški Cerkvi. Ona nam je nezmotljiva učiteljica in najvarnejša voditeljica. Dokler živite po naukih svele Cerkve, ste gotovo na pravi poti k večni sreči. Oklenili sle se z vneto ljubeznijo Cerkve, papeža in svojega škofa, le držite se jih vztrajno iti neupogljivo, da Vas in Vaših otrok nihče ne bo mogel odtr gati od neporušljive skale edino zveličavne katoliške Cerkve. Ljubezen do Cerkve in do Krislusa, ki v Cerkvi živi in deluje, ostani Vam sveta dediščino v vseh razmerah življenja, da boste mogli govoriti s sv. Pavlom: Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Nadloga ali stiska ali preganjanje ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč?« — »Prepričan sem, da nas ne smrt ne življenje... ne kaka druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem (Rim 8, 35—;!9). V živi veri in zvesti ljubezni leži zmaga zoper vse grešno, laido in bridko, kar je sovražnik božji vsejal na njivo človeških src. S sv. Pavlom Vas prosim: »Bodite torej, ljubi bratje moji, stanovitvi, neomahljivi in vedno odlični v delu Gospodovem, ker veste, da Vaš trud ni prazen v Gospod ik (1 Kor 15,58). Trajen dokaz moje hvaležnosti pa bodi škofovski blagoslov, katerega vsak večer podelim vsem družinam in vsein posameznim vernikom škofije — in ta blagoslov troedinega Boga naj varuje, čuva in ohranja Vas vse v milosti Sv. Duha. t Gregorij, škof. Davek na poslovni promet in kmet Za oprostitev plačevanja tega davka sta fotrebna dva pogoja: 1. da opravlja promet |metovalec, 2. da gre za promet z osnovnimi proizvodi. Ci m odpade eden teli pogojev, pre-|eha oprostitev po navedenem določilu in se obira davek na poslovni promet kakor pri seil drugih davčnih zavezancih. Kdo je kmetovalec po tem določilu za- |ona? Kmetovalec v tem smislu je vsakdo, ki se >avi s kakšno vrsto kmetijstva radi pridobivanja osnovnih proizvodov. Med kmetovalce »Pada v prvi vrsti kmet, to je oni, ki Se poklicno bavi pretežno obdelovanjem zemlje in se Pretežni meri preživlja z dohodki zemlje. Med kmetovalce v smislu tega zakona pa spadajo '-di vsi oni, ki se bavijo s katerokoli panogo i» metijstva, četudi se po svojem poklicu ali socialni stopnji ne prištevajo h kmetom. Zakon o davku na poslovni promet v tem oziru nima nobenih omejitev. Kmetovalec je torej tudi veleposestnik, pa tudi industrijalec, trgovec ali obrtnik, v kolikor po gotovem gospodarskem načrtu usmeri svoje delovanje tudi na neko trajno pridobivanje osnOvnih proizvodov. Kaj so osnovni proizvodi po tem določilu' zakona? Od osnovnih proizvodov razlikujemo obrtne proizvode, t. j. izdelke in polizdelke. Dočim obstoji osnovno proizvajanje v pridobivanji naravnih snovi z zbiranjem teh snovi, al: v ol». deloval.ju polja in gozda ali v reji živine, sa pri obrtnem proizvajanju daje naravnim snovem nova oblika radi naprej določene uporabe. Ni torej osnovni proizvod iz lastnega gozda, ki je bil na žagi razrezan v deske, letve itd.; tudi ni osnovni proizvod iz lastnega lesa izdelano oglje iti tudi ne granit, pridoljen iz lant-nega kamnoloma in predelan v kocke. Taki izdelki pa niso podvrženi davku na poslovni promet le v slučaju, če jih kmetovalec, izdeluje oziroma predeluje na lastni ali tuji napravi. V tem oziru je treba napraviti izjemo le glede takih izdelkov, ki jih kmet običajno sam izdeluje iz svojih osnovnih proizvodov, ker se s tem praviloma samostojni obrtniki sploh ue bavijo. Tako se morajo pač smatrati za osnovne proizvode vino, maslo, sadjevec in drva, kajti tu gre za predela vahje, ki je bistven del kmetijstva. Po razloženih vidikih je pač treba v posameznem slučaju odločiti, ali gre za osnovni proizvod ali za obrtniški izdelek ali polizdelek. Po teh vidikih je tudi upravno sodišče v Celju postopalo pri reševanju takih sporov. Glede moke iz žita in glede ostalih mlev-skih proizvodov upravno sodišče še ni izdalo nobene odločbe. Po zgoraj navedenih razlogih bi kmetovalec za te izdelke, izdelane iz lastnih pridelkov, moral plačati davek na poslovni promet. V tem oziru je pa napravljena izjema. Z uredbo od ii. nov. 1932 je bilo odrejeno, da je mletje za merico osebam, ki se smatrajo za kmetovalce — seveda po zakonu o davku na poslovni promet. Seveda pa gre lu le za mletje na merico za lastne potrebe kmetovalca, ako-ravno to v uredbi ni izrecno rečeno. Pač pa izhaja iz smisla te uredbe, da so prosti skupnega davka na poslovni promet tudi mlevski izdelki iz lastnih pridelkov zmleti za lastno uporabo v lastnem inlinu. (Po Trg. listu.) Jamstvo za bodočnost katoliških družin Papež Pij „XI. je rekel: »Bodočnost katoliške družine zavisi v veliki meri od katoliškega očeta. Človeška družba ve, da mladina raste in da bodo mladenči postali možje, — zakaj opora družbe so možje. Možje so dolžni mladeniče čuvati in jih izoblikovati. Zato potrebujejo zlasti možje posebne milosti božje, ki si jo morajo izprositi pri Bogu z gorečo molitvijo.« V vsako hišo Domoljuba! i» Telovadili bomo Minister za telesno vzgojo naroda je predložil narodni skupščini osnutek zakona o obvezni telesni vzgoji. Zakonski predlog določa, da se uvede obvezen pouk telesne vzgoje za vso šolsko moško in žensko mladino, razen tiste, ki študira na vseučilišču. Telovaditi pa bo morala tudi vsa moška mladina, ki nc hodi v šolo, če še ni stara 20 let. Izvzeti od te vzgoje so oni obvezniki, ki so bolni za nalezljivimi boleznimi, dalje za takimi boleznimi, pri katerih je telesna vzgoja nemogoča ali za okrevanje škodljiva, dokler ta bolezen traja. Trajno pa so oproščeni od telovadbe oni, ki so bolni za trajnimi kužnimi boleznimi, kakor tudi vsi oni, ki imajo trajne umske pomanjkljivosti ali telesne napake zaradi katerih je telesna vzgoja nemogoča. Vsak obveznik bo raoral obiskovati pouk v kraju, kjer stalno prebiva, oziroma v kraju, pod katerega področje za telesni pouk spada. Če obveznik menja kraj svojega bivanja, mora v roku 15 dni nadaljevati obvezni pouk telesne vzgoje v onem kraju, kamor se je preselil. Mladeniči, ki pred svojim 20 letom prostovoljno vstopijo v stalni vojaški kader, so oproščeni obvezne telesne vzgoje- Obvezna telovadba za mladino izven šol sc bo izvajala v tečajih ob praznikih, in sicer v društvih, ki imajo za namen telesno vzgojo, pa tudi v zasebnih šolah za telesno vzgojo. Za vsako področje osnovne šole, na katerem je najmanj 30 obveznikov, se osnuje v kraju, kjer je osnovna šola, tečaj ob praznikih. Minister bo še posebej določil, kako se bo vse to vršilo. Osebe, ki spadajo pod obvezni pouk telesne vzgoje, so oproščene tečajev ob praznikih, če pripadajo društvu, ki goji telesno vzgojo. (V tem pogledu pride pri nas samo Sokol v po-štev.) Minister za telesno vzgojo lahko dovoli snovanje zasebnih šol za telesno vzgojo. Tudi učenci teh šol so oproščeni prazniških tečajev. Pouk v prazniških tečajih je popolnoma brezplačen. Obveznike bodo vsako leto brezplačno zdravniško pregledali. Pouk v prazniških tečajih se bo vršil v šolskih prostorih. Obvezni pouk bodo izvijali: v prazniških tečajih učitelji in osebe, ki jih določi minister; v društvih za telesno vzgojo pa ljudje, ki jih društva sama določijo in ki jih odobri ministrstvo; v zasebnih šolah za telesno vzgojo pa osebe ki jih odobri ministrstvo. Osebe, ki bodo učile v prazniških tečajih, bodo morale opraviti učno preizkušnjo pred posebno komisijo. Nadzorstvo nad učitelji telesne vzgoje vrši ministrstvo po nadzornikih in njihovih pomočnikih. Občinske uprave bodo morale vsako leto do 1. junija na podlagi matičnih knjig izdelati spise po rojstnih letih za vso mladino izven šol. ki je dolžna prisostvovati telesni vzgoji in te spise poslati nadzorniku obvezne telesne vzgoje. Občine bodo dolžne določiti potrebne prostore za prazniške tečaje. Dalje bodo morale določiti primerno zemljišče za telesno vzgojo, trpeli vse stroške za vzdrževanje prazniških tečajev, kar se tiče pisarniških potrebščin, kurjave, razsvetljave, postrežbe, či-Ičenja prostorov in podobno. Dalje bodo morale občine skrbeti v sporazumu z učitelji in nadzorniki telesne vzgoje za pravilno in redno vzdrževanje prazniških tečajev, zdravniških tečajev, zdravniških pregledov, v primeru potrebe skrbeti tudi za vzdrževanje reda in discipline v teh tečajih. Dalje bodo morale občine skrbeti s svojim stalnim sodelovanjem RAZGLED PO SVETU V hudičevih mrežah Vse državno življenje v sovjetski Rusiji, kakor tudi izživljanje komunistične družbe na gospodarskem umetniškem in celo znanstvenem polju hočejo sovjeti zastrupiti s skrajnim sovraätvom do Boga. Cilj sovjetske protiver-skč petletke je, da se v Rusiji zaprejo vse hiše božje in svetišča, izženejo vsi duhovniki vseh veroizpovedi in onemogoči vsak cerkveni in verski obred. Agitatorji so kakor obsedeni od protiver-skega sovraštva, velika množica naroda pa je hladna in ined njo verska misel nikakor še ni ugasnila. Zapiranje cerkev hočejo boljševiki izsiliti okrog ovinka. Na izvrševanje cerkvenih in verskih obredov so namreč naložili ogromen davek, da ga siromašno ljudstvo ne zmore. Davke na bogoslužje hočejo vpeljati tudi svobodomisleci v Španiji. Zato ostajajo cerkve neuporabljene in 80. vjeti jih zapirajo ali spreminjajo v kino-gleda. lišča, plesne dvorane in protiverske muzeje. 60.000 cerkva je imela nekoč jsvta Rusija«, danes pa jih je le še neznatno število. V Bibi. riji pa so celo že vse cerkve zaprte. Število duhovnikov, ki so bili ustreljeni alj so pomrli v ječah, znaša okrog 10.000. Tisoče duhovni-kov je na strašnih Solojevskih otokih ali pa so obsojeni na prisilno delo v Sibiriji in Turke-stanu. Med njimi je okrog 100 škofov. Do 80% vsega svečeuištva so iztrebili. Skupno je bolj-ševiška revolucija pomorila do sedaj do 3 in pol milijona ljudi. Boljševiki podpirajo proti-versko propagando v inozemstvu z vsemi sredstvi. Več ali manj razvite organizacije imajo v vseh državah. Najbolje so se te organizacije vrgle na nedoraslo mladino. Mussoiinilevi načrti — račun Kakor naši čitatelji že vedo, se je vršil ne-oavno v Rimu sestanek med angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom in Mus-solinijem. Kot piše angleški list, je Mussolini predlaga! sledeče: 1. Ozek nemški zvezni most skozi poljski koridor od Konitza do Marien- werderja. 2. Romunija vrne Madjarski Erdelj in Banat. 3. Jugoslavija vrne Madjarski Banat, Avstriji pa Slovenijo. 4. Hrvatska postane avtonomna država -i. Hercegovina in Črna gora se pridelita Albaniji. Evropska javnost je v splošnem te predloge odklonila. Katoliška cerkev s Veličina katoliške cerkve. Na vsem svetu je 374,100.000 katoličanov. Od teh nekaj nad 220 milijonov v Evropi, nad 135 milijonov v Severni, Srednji in Južni Ameriki, skoraj 17 milijonov v Aziji in okrog 3 milijone v Avstraliji in Oceaniji. Katoliška cerkev v splošnem stalno napreduje, posebno v misijonskih pokrajinah. Notranja obnova evropskega katolištva se vrši s podvojeno silo potom katoliške akcije po vsem svetu. V raznih katoliških zvezah, verskih in svetnih je nad 80 milijonov članov. Katoličani izdajajo na stotine dnevnikov, samo v Nemčiji jih je do 450, katoliških tednikov in mesečnikov je nad 10.000. Vsekakor je katolištvo najčast-nejša organizirana duhovna sila človeštva, podpirana z zavestjo svojih vernih sinov in hčera in prežeta z nadnaravno milostjo svojega božjega ustanovitelja Jezusa Kristusa. (talija s Drobiž. Istrski vodovod gradijo v zadnjem času z vso paro. Delajo tudi ponoči. To je pač nekaj nenavadnega. —- Zadrski škofijski upravitelj Munzani je bil imenovan za nadškofa. Na Malem Lošinju so proslavili ta dogodek z zahvalno pesmijo »Te Deutn«. — Tapetnik Leo- in pomočjo za čim boljšo izvedbo telesne vzgoje v smislu tega zakona in skrbeti za snovanje fonda za prazniške tečaje. Osebe izven šol, ki bodo po tem zakonu obvezne telesni vzgoji, se bodo za primer neizpolnjevanj» zakona kaznovale z zaporom do pet dni ali z denarno kaznijo do 500 Din. Z enako kaznijo bodo kaznovani tudi njihovi starši, skrbniki ali delodajalci, v kolikor bodo zakrivili, da se zakonu ni zadostilo. Ako bo zakonski osnutek sprejet, bomo o tem svoje čitatelje obvestili. pold Brumat, star 32 let, iz Solkana pri Gorici se je vračal v pozni noči domov, padel z mosta v Sočo in utonil. — 13 letni Ivan Požega iz Št. Petra na Krasu št. 5 je gnal konja na napa-jališče nedaleč od domače hiše. imel je navado, da si je vajeti zavezal okoli roke. Nazaj grede se je deček spotaknil in padel. Konj se je radi tega prestrašil, da je priče! drveti in vleči dečka za sabo. Vse se je zgodilo tako hitro, da ni mogel dečku nihče priti na pomoč. Razbil si je namreč lobanjo in na mestu izdihnil. s Zanimivo zborovanje istrskih kmetov. Dne 12. marca je fašistična kmetijska zveza iz Pule sklicala zborovanje v Tinjanu. Na shod je prišel predsednik zveze Rossi, poleg drugih fašističnih zaupnikov tudi znani odpadnik Srečko Jop, ki se je popolnoma vdal fašistom in tudi zanje dela. Kmetov je bilo okoli 500. Službeni govorniki so poveličevali delo fašistične Italije v Istri in eden izmed njih je celo dejal, da je Italija v teku 10 let več storila za Istro, kakor Avstrija v stoletjih. Tedaj so se čule med kmeti opazke: Italija nam je v desetih letih več pojedla, kakor Avstrija v stoletjih. Nazadnje je govoril neki upokojeni železničar iz Italije, ki se je naselil v Sv. Petru v šumi. Končal je svoj govor s fašističnim vzklikom: »Eja, eja, alala!« Pričakoval je, da bodo vsi kmetje za njim ponovili: »Eja, eja, alala!« Toda odzval se ni niti BANKA BARUCH iS Rac lalauetfe, Ports Odpremlfa denar v Jusroslavllo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne pošlo najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji.-Franciji, Ilolandiji in Luksem burgu sprejemajo plačila na naše čekovne računei 1IP.1.8UA : No 3IIM-61 BnuellM. FRANCIJA : N« 1117-M P«H«- Hou* IHM: U USS.SC, MM,«. MJK9EMBDR0: HoM«7 Uiwi1»«« Na '.allievo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznic«. SOLNCE PO NAROČILU! Beljenje na trati brez solnca? Ni mogoče I Samo solnce beli perilo s pomočjo kisika. V kotlu kjer je Radion je vedno solnce I Radion pere in b«li perilo sam — na milijone kisikovih mehurčkov opravi previdno to delo — oni spravijo čistilno peno milo sami skozi najdrobnejše gube V najkrajšem času je perilo čisto in belo ko sneg. R.J.4-33 eden. Tedaj je pričel vpiti nad kmeti, naj vzkliknejo z niim: »Eja, cja, alala!« Namesto tega se I je oglasil neki kmet iz Karojbe in prosil sklica-I telje shoda za besedo. Ti so mu tudi dali besedo, iker niso zdaleč slutili, kaj jim bo kmet povedal. Ta je prikazal gospodarski položaj istrskega kmeta v najbolj črnih barvah. Omenil je, da je istrsko kmetijstvo na robu propada. Pozval je sklicatelje, naj ne odlašajo več in naj takoj pridejo istrskemu kmetu na pomoč, sicer bo istrskega kmeta v najkrajšem času konec. Končal je z vzklikom: »V Istro je prišla revščina ua konju, a oditi noče niti peš.« Med njegovim ! govorom so bili fašisti silno vznemirjeni in go-. vornika večkrat prekinjali, češ, da se jim mudi | in da morajo oditi v Pulo. Shod so nato zaključili. Neradi so ugotovili, da se je parada žalostno končala. Avstrija s To in ono. V Blačah na Žili se je v gozdu pri podiranju bjikev smrtno ponesrečil Ferlin-čev Frone. — V Št. IIju ob Dravi so spremili na zadnji poti Jožeta Moswitzerja pil. Bavtižar-ja. — V šmihelu nad Pliberkom so položili v njivo božjo Simonovo mater iz oreške vasi. — Leta 1932 se je izselilo i/. Avstrije 2129 ljudi, od teli s Koroške 118. Največ jih je odšlo v Rusijo. i. -- V Tiiyah je umrl 86 letni Kari Miklave pd. Lušin. — V Slov. Plajberku je preminul posest-: nik Florijan Wieser. — V Rožtfku je odšel v večnost posestnik Franc Arnejc pd Weber. Je bil zaveden Slovenec. — V Bonci so igrali te dni »Prisego o polnoči«, v Železni kaplji, pa »Div-jega lovca« Celovški inženjerji so odkrili na grajskem zitlti več metrov dolge razpoke in so izračunali-, da bi ogromno zidovje v slučaju porušitve zajezilo Dravo, ki bi nato poplavila ves spodnji Rož. — Tiskarska stavka, se je oni dan pričela na Dunaju, ker je vlada začela neusmiljeno pleniti razno časopisje. Ko je vlada obljubila, da bo s preganjanjem prenehala, so tiskarji zopet zaceli delati. — Splošna železni-carska stavka bo najbrž izbruhnila v Avstriji, ker namerava vlada znatno znižati prejemke železnica rjev. If^mčija s Nekaj, kar mora vsak poštenjak odobravati. Nemško notranje ministrstvo ie izdalo pravilnik k odredbi, s katero hoče izvesti brezus-miljen boj proti umazanosti v književnosti iu umetnosti ter proti vsej neiiravnosti in svinjariji, ki se je v Nemčiji tako silno razpasla. Uvodoma zatrjuje pravilnik, da je ta boj potreben rad' zdravja nemškega nJroda. Pod kazenske določbe tega pravilnika spadajo tudi umazanosti, ki se izdelujejo v ionzemstvu in se v Nemčijo uvažajo. Da bi se Vodila borba urejeno in j na celi fronti, je notranje ministrstvo ustanovilo ; posebno Osrednje policijsko ravnateljstvo za vso Nemčijo, čigar izključna naloga bo, zatreti v koreninah vse vire nemivnostne poplave v slikah in v tisku ali v Miseratili. Ta direkcija ima pravico dajati neposredno navodila tudi uprav-; nim oblastem in razpolagati z državno in krajevno policijo, ako smatra njeno pomoč za potrebno. Imenovana naredba naglaša, da se bo novi urad pri izvrševanju svojih težkih nalog naslanjal na sodelovanje obeh krščanskih cerkva in nemškega krščanskega ljudstva. i Amerika S s Tudi Roosevelt varčuje. Te dni v ameri-# škein Washingtonu mnogo govore o plači no- ■ vega predsednika Združenih držav g. Roosevel- j ■ ia. Roosevelt je že prvi dan svojega predsedni- | kovanja rekel, da bodo v Beii hiši, ki je sedež vsakokratnega državnega predsednika, odslej še bolj varčevali. Roosevelt ne bo nekaj časa v svrho štednje, nikogar sprejemal. Rooseveltu je določenih 75.000 letnih dolarjev. Ameriški predsedniki dobivajo poleg plače še poseben, zelo visok dodatek za potovanja po Ameriki. Sedanji predsednik se je dodati«! odpovedal in hoče obiskovati razne ameriške kraje na račun svoje redne plače. Naj pripomnimo, da je Roosevelt ined najrevnejšimi ameriškimi državnimi predsedniki, zakaj njegova prednika Hoover in Coo-lidge sta imela veliko zasebno premoženje, Roosevelt pa' je ob bančnem krahu še tisto zgubil, kar je imel, ker ni bil tako državotvoren, da bi svoje prihranke pravočasno naložil v kaki švicarski ali holandski banki. Letos so nameravali Rooseveltovi sinovi potovati v Evropo, a so potovanje odložili radi pomanjkanja denarja. Ko bi bilo na svetu kaj mnogo takih državnih predsednikov! s Kako je prisegel novi ameriški državn/ predsednik. Roosevelt je položil prisego z. desnico na starinsko holandsko sv. pismo, ki jo varuje njegova družina iz leta 1644. Za vsebino svojega nastopnega govora je izbral besede iz XIII. poglavja prvega lista Korinčanom: »Sedaj pa ostane vera,.upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je — ljubezen«. s Razno. Sv. misijon v cerkvi Marije Vne- I bovzete v Clevelandu so zaključili dne 19. marca. — V Clevelandu so zapustili solzno dolino: 44 letni Anton Zeleznik iz Košane na Krasu in Anton Jene iz Zerovnice pri Rakeku. — Najstarejši Slovenec v Clevelandu je 89 letni g. Josip Lazar, rojen v vasi Dule pri Borovnici Bog ga živi še mnogo let! — Najbolj zaposlena tiskarna na svetu je dandanes baje tiskarna v Washingtonu s tiskanjem novih bankovcev. Kolesje strojev te tiskarne se bo še precej vrtelo, zakaj natiskati hočejo za 3 milijarde dolarjev novih bankovcev, zakaj doslej so jih natisnili dnevno samo za 30 milijonov. — Največja univerza na svetu je Columbia vseučilišče v Newyorki; e skupnim številom 35.000 študentov. — Po 10 tisoč dolarjev dobivajo letno tajniki predsednika Združenih držav. Nizozemska s Zelo potreben zakon. Nizozemski parlament je sprejel zakon, ki določa hude kazni za bogokletstvo. Zakon je stopil v veljavo in kaznovan s 100 holandskimi goldinarji vsakdo, ki z besedo ali podobo žali versko čuvstvo, javno in vidno zapiše besede ali napravi podobe, ki žalijo versko čuvstvo. Za predlog so glasovale vse stranke, razen socialistov in ko-munistov. Tudi drugim državam bi podoben zakon ne bil v škodo. KAJ JE NOVEGA Špekulacije s hranilnimi knjižicami Sedanjo občo bedo ter pomanjkanje denarja so začeli na debelo izrabljati oderuhi v Zagrebu, kjer je obstojala dobro organizirana centrala za izkoriščanje hranilnih knjižic, katere so imeli revnejši, neuki ljudje, ki so leta in leta zbirali skromne prihranke, da so si vsaj nekaj prihranili. Ker so danes potrebe iste. kakor so bile tedaj, ko je bilo dovolj denarja v prometu in si ga lahko dobil od denarnih zavodov, so se vrgli brezvestni oderuhi na hranilne knjižice in so na te dajali posojila. Prošnjik je dobil komaj 35-40% posojila na glavnico hranilne knjižice. Pa še od tega so si oderuhi zaračunali 10% obresti za več mesecev naprej in 2% provizijo ali nagrado. Oderuhi so na ta način dobljene knjiz.ee vnovčevali z ogromnim dobičkom m se je razvila v Zagrebu cela kupčija s prihranki siromakov. Ker so bili zagrebški špekulant, s hranilnimi knjižicami preveč drzni in neusmiljeni, je prišla grda zadeva na dan in razburila celotno javnost. Zagrebški oderuhi so razpredli svojo organizacijo celo po Sloveniji m je ljubljanska policija izsledila glavnega zastopnika po naključju in ga zaprla. Veliko število ogoljufanih svojih hranilnih knjižic najbrž ne bo več videlo in radi lega svarimo podeželsko prebivalstvo, naj čuva svoje knjižice in uni se varuje brezvestnih oderuhov, ki so gotovo tudi na kmetih že pridno na delu! Roparski napadi Te dni je bil ua Trški gori pri Novem mestu izvršen nevaren rop v hiši posestnice Fem-čeve, kateri je pred kratkim umrl mož. Ropar je ponoči udri v hišo ter zapretil z revolverjem vsem, ki so že ležaii v posteljah, da se ne smejo nikamor ganiti, temveč da morajo potegniti rjuho čez glavo. Vsled groženj je prestrašena Femčeva ubogala. Iiopar je zahteval od Fem- ! Beve denar. Povedala je, kje ima spravljenih ! pet kovačev, nato je vse preobrnil in skozi j okno dajal razno odejo in obleke. Prevrnil je vse po hiši in po dolgem času izginil. V isti noči so roparji izvršili vlom v zida-nico posestnika Jakliča iz Vel. Bučne vasi. Na- to so se pojavili pri Papeževi hiši v Trški gori. i JEden izmed roparjev je udaril s klukcem po | šipi ter jo ubil. 2ena je zaslišala žvenketanje ! šipe ter klicala svojega okrog 70 letnega moža. j Ropar je svetil z električno baterijo in kazal i revolver, grozeč, da bo ustrelil proti oknu, da j bi preplašil roparja. Ko je mož naglo dvignil in snel puško s stene ter ustrelil proti oknu, da bi preplašil roparja. Ko je oddal drugi strel, se je eden od roparjev zgrudil. Pobrala sta ga dva tovariša in odnesla. Med potjo so izsledili krvavo ruto, ki je bila ukradena Femčevi. Pod oknom Papeževe hiše pa so zapazili drugo jutro veliko krvavo mlako. Zahvala Potrjujem prejem 1000 Din (eden tisoč dinarjev), ki mi jih je izplačala uprava »Domoljuba«, ker sem v času, ko mi je požar uničil hišo, imel plačano »Domoljubovo« naročnino v smislu predpisov. Za to podporo sem »Domoljubu« nad vse hvaležen ter bom tudi za naprej ostal zvest naročnik in ga bom vsakomur priporočal. V Žirovskem vrhu sv. Urbana, dne 26. marca 1933. Franc Andrenzzi s. r. Osebne vesti d Upokojeni so banski svetnik dr. Josip Mlekuž, okrajni glavar v Celju dr. Ivan Hu-bad in okrajni podnačelnik g. Klobčič. d 70 let je dopolnil gospod župnik France Košir na Ježici. Bog blagoslavljaj gosp. župnika še mnogo let! Domače novice d Okrog kmetskega doma. Na polju je zavladalo živahno vrvenje. Posejan je oves in pripravljene so njive za krompir. Ker se krompir hitro izrodi, moramo paziti, da sadimo popolnoma zdrav krompir. Večina domačega krompirja je namreč okužena z raznimi boleznimi, ki zmanjšujejo pridelek in vrednost. Saditev krompirja ni torej kar tako, pa tudi dela je precej s saditvijo. Otroci so pri polaganju koščkov v zemljo lahko v veliko pomoč, znto bo učiteljevo na prošnjo gotovo šlo staršem v tem pogledu na roko, posebno ker se lahko opira na tozadevno odredbo pristojne oblasti. — Pri nas se pogosto opaža mnogo plevela v žitih. Vzrok je običajno ta, ker so premalo zagnojena Okopa-vanje in pletev žit je za enkrat predrago delo. Plevel se da deloma uničiti z brananjem. toda Drobne novice 12 milijonov 700 tisoč brezposelnih šteje seda; Amerika. 700 metrov visok zvonik hočejo sezidati v Parizu; bo veljal 40—50 milijonov. 5.000 let staro trobento so izkopali na nekem vrtu v madžarski Budapešti. Podajanje rok jc prepovedano pod kaznijo v Italiji. En teden v aprlu bodo počivale vse blagovne tovarne, je sklenila mednarodna konferenca bombažne industrije v Bruslju. Do 25. aprila je odgodena razorožitvena konferenca. Poostruje se spor med Anglijo in Rusijo. 14 potnikov je bilo ubitih pri padcu nekega velikega angleškega letala. Ne sme se poročiti v Turčiji, kdor nc zna čitati in pisati. Poseben davek na mnogoženstvo je uvedla Belgija v Kongu, v svoji afriški koloniji. 13.000 od 19.000 ameriških bank zopet redno obratuje. Ameriška pošta sprejema nakazila za tujino. 50.000 ljudi se je udeležilo pogreba žuoana Čermaka v ameriškem Chicagu. Proti komandi štirih velesil, kakor je hotel Mussolini, se jc odločno izjavila tudi Sovjetska Rusija. Socialdemokratski »Schutzbund«, oboroži ne rdečkaste čete, je avstrijska vlada razpustila. najbolje že jeseni, pa tudi spomladi, prc, vlečemo žita tedaj, ko je zemlja dovolj suha S spomladnim brananjem tudi razredčimo pre. gosto setev in jo s tem obvarujemo pred po. leganjem. Ce pa se vzlic brananju plevel v ii|, preveč razvija, potrosimo polje z apnenim du-šikom, ki umori plevel, žitu pa ne škodi, d Spomenik pisatelju Ivanu Cankarju po. stavijo v ameriškem mestu Chikagu. d Ce bi imeli povsod neizprosne davčni uprave. Ob priliki razprave o državnem pro. računu je kot čitamo v -Jutru«, povedal po. slanec gosp. Ivan Mohorič sledeče: Položaj bi bil ugodnejši, če bi zaostale davke izterjavah z večjo odločnostjo. Mi imamo po izjavah finančnega ministrstva 2700 milijonov davčnih zaostankov, od katere vsote odpade na dravsko banovino samo okrog 39 milijonov, Čudim se, kako je moglo priti do tako ogromnih dav čnih zaostaukov po raznih delih države, je dejal gosp. poslanec. d 100 kg pšeničnih otrobov stane 90 Din in sicer postavljenih na kolodvor v Muniti Soboti. d Za štiri milijone hranilnih knjižic jt bilo prodanih zadnje mesece za smešno nizko ceno. Skoda! d Posebna vojaška komisija zrakoplov-nega poveljstva iz Novega Sada se je mudila te dni v Ljubljani ter si je ogledala prostor za nameravano letališče pri D. M. v Polju, Komisija je ugotovila primernost zemljišča. Zdaj naj pa še kmetje dobe za svet, kar jim gre. pa bo na vse strani prav. d Zaračunavanje prevozov z mestnim rešilnim avtomobilom. Z ozirom na sklep mag. gremija z dne 14. oktobra 1932 veljajo ta prevoze z rešilnimi avtomobili sledeče cene: 1. za vožnje v mestu se računa à 50 Din; 2. pri vožnjah izven mesta se pa računa z« vsak izvršen kilometer 6 Din, temu znesku pa je prišteti še osnovno takso v zneska 50 Din. Naamanilo preselilvel TVRDKA E. PETERKA „PRI AŽMAN" vljudno naznanjn, da te primorana s L aprilom 1933 preseliti svoio Imovino iz dosedanjega lokala, kjer o delovala nepretrgoma 84 let. ua nogačanev Hfl» škotitsko palačo poleg stopniic. Vsem svojim cenjenim odicnmlcem se ob tej priliki najlepše zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost iu se priporoča še natolie. TMHTilfU ■ Il WÉCI i———1 d Prihodnja prav dobra vinska letin» bo šele 1940 ,pravijo vremenski preroki, ki » se k sreči že neštetokrat zmotili. d Udrli so v občinski urad v Kostanjevici Neznani vlomilci so odnesli iz blagajne oM 12.000 Din. d ProglaSen "i strog pasji kontumac " ves krški okraj. d Tri glede kupčije z živino smo slišali It dni na nekem predavanju il. Ne kupuj in ne prodajaj, kadar si »v rožicah«! 2. Ogibaj « mešetarja! 3. Vzemi žival za nekaj časa ne' obvezno na preizkušnjo. Ako nisi popoln0™' gotov glede napa:., staro*ti itd., vprašaj «' sejmu navzočega strokovnjaka, ki bo za denar preiskal žival. d Trojčke je pcTÜa in sicer dva de»' in eno deklico žena odpuščenega rudarja J* žefa Deželaka iz vasi Ojstro, občina M»m» Gradec pri Laškem. , d Stiska vlagateljev. Brez laMae krivde i zašel zlasti mali vlagatelj v stisko, in »'»•■ ■ VffJlUlM»! M Jmjl M SARGOV KALO DO NT zanj že pravi propad. Treba je nekaj storiti, da ta stiska tudi ne postane res katastrofa in zato več skrbi za interese vlagatelja! Ne prepustiti vlagatelja v stiski njegovi usodi, temveč skrbeti zanj, da gospodarsko ne propade, d abo hranjena njeg ;va gospodarska sila zavodu. Od vlagateljev žive denarni zavodi in ne vlgatelj od denarni! zavodov! Tej neovr-gljivi resnici je treba tudi podrediti vse poslovanje zavodov in poteir bo tudi pričelo padati nezaupanje. Dokler se pa to ne prične izvajati, tako dolgo bo tudi obstojalo nezaupanje. Dokler se pa to ne prične izvajs,: tako dolgo bo tudi obstojab nezaupanje, tako dolgo je tudi vsaka ozdravitev našega gospodarstva nemogoča. Zato pa več obzira do vlagatelja v stiski in več razumevanja za njegov težki položaj. d Vedno več bokikov, V prvem četrtletju tega leta je ljubljanska bolnišnica sprejela skupno 5133 bolnikov, medtem ko za isto raz-! dobje lani število sprejetih bolnikov ni doseglo 5000. d Katere* pUsii prebivalstva tvorijo dar.t/, »(boljše kupci- Časopis »Detajlist« piše: iz-Imed vseh slojev so najbolj pogostni oakupo-Ivaici danes uradniki, predvsem višje uradni-štvo Ti so v ostalem tudi najboljši plačniki. Ta plast sicer ne poseduje kapitalov, pač pa imajo vsak mesec tfotov denar na razpolago. Kmctsko prebivalstvo pa je nasprotno danes precej obubožalo. Vzrokov za to je več. Kmečko ljudstvo dt-nes ne more dobro vnov-čiti svojih pridelkov, na drugi strani pa tudi ne more svobodno razpolagati s svojimi prihranki. -- Söllice, ki posije v vsako hiJo... Najsi bo v majhnem, starem mestu ali pa sredi večjega musta — solnce, ki je potrebno pri Ifeležu na planem, lahko posije v slednjo hišo: če se le rabi Schichtov Kadion -- to samodejno pralno sredstvo — pri žehti. V Schichtovcm Radionu je na milijone prizadevnih kisikovih mehurčkov, ki spravijo vso nesnago iz ' perila in ga lepo in nežno obelilo, h ntehtov Radion ie tisto, kar je bil doslej belež na planem — ampak v pralnem kotlu. Med brati Hrvati d Zagreb je zapustil vodja poljskega konzulata generalni konzul dr. Roman Lazarski. Nastavljen je v zunanjem ministrstvu v Varšavi. d 1385 članov šteje zveza naših jadranskih ribičev, d Letošnji proračun zagrebške elektrarne znaša 74.4 milijonov dinarjev in je za 22.5 milijonov večji od lanskega. Izvršili bodo nove naprave, med njimi bodo postavili novo turbino za 16.000 konjskih sil. d Židje povsod protestirajo. Hitlerjeva nemška vlada ostro preganja svoje židovstvo. ^rez..Tzroka najbrže ne, vendar to kar se v Nemčiji godi proti Židom, ne more opravičevati noben kulturen človek. Na hitlerjevsko liprotižidovsko gonjo so odgovorili židje vsega svetu z bojkotom vsega, knr je nemškega, j Naši Žirije so sklenili, da ne bodo več, kut doslej, govorili med seboj p. nemško, ampak po hrvatsko. Tak sklep bi bil že rinvilo potreben. d Ko so lovili ribe so izvlekli ribiči v Ko-toru iz vode dveletno Ivano 7 natija iz 'Mule, ki je pred par dnevi izginila. d Nov katoliški dnevnik »Narodi: prične s 1. majem izhajati v Sarajevu. d Divjanje viharia v Dalmaciji. Vihar, ! i je divjal prettkli teden, je napravil ogromno škodo na Omiškem polju Ruva! je drevesa s korenino vred. Stoletne oljke je lomi! kakor drobne šibice. Žrtev viharja je postal indi kmet Luka Frankovič. Ker se ponoči ni vrnil domov, so ga sosedi« šli iskat. Našli so ga mrtvega ^od oljko, ki jo je vihar prelomil. tz naše prestoli® Finančno ministrstvo je pregledalo vse proračune in z ozirom na težko gospodarsko stanje izv :dio tudi precejšnjo znižanje bano-vinskih proračunov. Po predlogu banovin so znašali vsi banovinski proračuni za leto 1933-34 844.099 milijonov, finančno ministrstvo pa jih js znižalo na 726.7, torej za 117.3 milijonov ali za 13.9%. Končna slika posameznih banovinskih proračunov je ta (vse v milijonih dinarjev): banska ban. uprava podjetja skupaj prej Dravska 87.5 32.4 120.0 147.4 Savska. 130.1 54.1 184 2 200.5 Vrbaska 32.3 2.2 34.6 36.4 Primorska 38.4 3.6 42.0 46.0 Drinska 51.0 15.5 66.6 87.1 Zetska 43.7 4.4 48.2 58.' Donavska 118.6 24.9 143.5 16-1.9 Moravska 41.3 5.2' 46.6 49.3 Vardarska 38,2 2.4 40.6 53.9 Skupno 581,6 145.1 726.7 844.0 d Kralj je izdal ukaz s katerim je stopil s 1. aprilom v veljavo proračun in finančni zakon za leto 1933/34. d Proračun Belgrada znaša 362 milijonov, proračun Niša 19 milionov in proračun Splita 33.6 milijona Din. d Zakonski načrt o pobijanju nedovoljenega trgovanja s hranilnimi knjižicami je vložil v belgrajskem senatu gosp, Ivan Hribar. d Proti diktaturi štirih velesil (Anglije, Francije, Italije in NemCije) se je v posebni resoluciji izjavil stalni s ve'. Male andante. d Nekaj številk iz srbskega zadružništva. Na 31. redni ikupščini Zveze srbskih zemljo-radničkih zadrug je bilo podano podrobno poročilo o razvoju sibsk"i zadrug. Po tem poročilu je število zadrug naraslo v letu 1932 od 2286 na 2509, Od teh je bilo: kreditnih 1140, nabavljalnih 1017, žitnih 96, mlekarskih 52. vinogradniških 35, živinorejskih 59. živinskih 16, strojnih 6, sadjarskih 17, repnih 25. V zvezi so bile včlanjene zadruge iz osmih banovin, Vplačanih deležev je bilo 6,492,744 Din, fondi so znašali 13,260.244, menične vloge pa so padle od 33,8 na 23,7, torej za več ko 10 milijonov Din. d Načrt k trošarinskemu zakonu je predlaga! v belgrajskem senatu dr. Šilovič. Zahteva, da se zopet uvede trošarina na vino (1 Din) in na žganje (8 Din od hektoliierske siopnje). d Iz žalosti ker so mn umili štirje rodbinski člani, se je v Skoplju ustrelil orožnik Gjorgje Gjenadit. d Ce ne bodo delali škode. Naš zunanji minister je izj, vil, da se pred Hitlerjem iz Nemčije bežeči židje lahko naselijo za enkrat v Jugoslaviji, če niso komunisti in pa če ue bodo Jugoslaviji v škodo. d Pregled rimskokatoliške cerkvene občine v znameniti Vrnjački banji je izvršil !e dni svetnik belgrajske nadškofi)., g. d Avj;-.. štin Juretič. Ta cerkvena občina šteje 80 članov in ima svoje prostore v neki tamkajšnji zasebni hiši, kjer je vsako nedeljo služba božja. d »Se to« razpuščei c, Policijska oblast v Belgradu je zadnjega marca razpustila pred kratkim ustanovljeno akademsko društvo na beigrajski univerzi z imenom »Seio«. V tem društvu je bilo včlanjenih par sto belgrajskih vseučiliščnikov. d 5439 prašičev je izvozila v februarju Jugoslavija v Češkoslovaško. V istem racsecu v letu 1932 smo izvozili samo 2445 svinjskih repov. Nesreče d Kar tri požare so imeli v dveh tednih v kami.iškem okraju: na Rodici je uničil ogenj kmetsko doraačiio z vseini gospodarskimi poslopji, v Trzinu je gorelo tedeni dni kasneje, oni večer pa je nastal zopet ogenj in sicer v Smarci pri Kamniku. Pogorel je čebelnjak s številnimi panji čebel, d Motorno kolo se je zaletelo na ostrem ovinku v Spuhlj» v 72 letnega prevžitkarja Ivana Vičarja iz .Brsija pri Ptuju. Starček je bil na mestu mrtev. d Ker se je polil s kropom. Te dni je v Bistri pri Zagrebu v strašnih bolečinah umrl dveletni otrok Nikola Parcela. Igral se je v kuhinji in prišel do štedilnika, na katerem je bil lonec vrele vode. Otrok je prijel za lonec, ki se je prevrnil in krop se je razlil po njem. Na otrokovo vpitje so prihiteli njegovi starši, ki so ga hitro nesli k zdravniku, pa je bila vsaka pomoč zaman. d Ko se je grela v kuhinji. V Prištinici pri Trogirju v. Dalmaciji se je 7 letnr Mara Brkan s svojim štiriletnim bratom grela v kuhinji pri ognju. Naenkrat se je deklici vnelo krilo in bila je v trenutku vsa v plamenih. Bratec je od strahu pobegni). Ko je prišla mati, je našla ubogo deklico vso ožgano ležati mrtvo na Meh. aus mjiTSCki/W);OwtSi£fifl«fv>ki Ksd»r. KWMWEK ri: WwijfsCHE Mp PRODUCI«: 8tS(VfcN KOCPÖt ! ■ JBH d Dve kravi je razmesaril. Brzovlak jc povozil na prehodu med Sv. Lovrencom in Hajdino pri Ptuju voz, v katerega sta bili vpreženi dve kravi. Brzovlak je zavozil naravnost v vprego .razmesaril obe kravi ter ju pri priči usmrtil; tudi voz jc lokomotiva popolnoma zdrobila. V nik je imel toliko duha-prislnosti, da je v zachjem trenutku skočil z voza ter si rešil življenje. d Okrog nezgod. Pri padcu z avta se je hudo poškodoval 28 letni trgovski potnik Jožef Novak iz Ljubljane — Pri Sv. Jerneju pri Loca h si je zlomila nogo g. Kavalar Matilda. CUt/mpiaMjC' Svfyàù d Ker je med vožnjo skočila iz vlaka. Z dolenjskim vlakom, ki pride v Ljubljano ob pol 16. sc je peljala neka mladenka. V St. Lovrencu bi morala izstopiti. Ko je vlak že odpeljal iz postaje, sc je spomnila, da ni več čas za razgovor s potniki, ampak, da je treba izstopiti. V naglici se odloči, da skoči iz voza. Sopotniki so jo svarili; pa ni nič pomagalo. Pri padcu si je zlomil;- golcnico, da je kost ven pogledala. Vlak se je ustavil in bolnico odpeljal v Ljubljano na kolodvor, odkoder |o je rešilni avto odpeljal v bolnišnico. Novi grobovi V rVamu -o pokopali davčnega upravitelja v pokoju Ivana Vidmarja. — Na Vinici pri Črnomlju je odšel h Gospodu po plačilo onelotni župni upravitelj g. Lovro Kos. — V Stožicah pri Ljubljani je umrl Jože Smcrke. — V Novem mestu je umrl usmiljeni brat Fi!;p Skrajner. — V Mariboru je zapustila solzno dolino Lavrenčič Ivana, vdova naduči-telja. — V Zagrebu je zapel mrtvaški zvon 72 letnemu frančiškan, gvardijanu na Trsatu, p Vendelinu Vošnjaku. — Pri Sv. Ani na Krambergu so položili na mrtvaški oder Marijo Joan vdov. Poš. — Pri Sv. Ani pri Ma-kolab je umrl posestnik Andrej Ivančič. — V Štepanji vasi je na veke zatisnil oči posestnik Florijan Lesjak. — V Ljubljani so umrli: Andrej Marčan, posestnik in mesar, Anton Kavčič, vežbalec gasilnega društva, in Mirko Budkovič, sedmošolec I. real, gimnazije iz Bob. Bistrice in ga. Angela Gmeiner, soproga faktorja Jugoslov. tiskarne v Ljubljani. — Naj počivajo v miru! Preostalim naše sožalje! Razno d Zveza absolventov kmetijskih šol. Ustanovni občni zbor Zveze se je vršil 2. aprila v Ljubljani ob udeležbi nad 70 tovarišev, ki so se prav iskreno veselili svidenja, nekateri po več letih V ožji odbor Zveze so bili soglasno izvoljeni: Janez Ovsenik, Predoslje pri Kranju, predsednik. Martin Bantan, Dol pri Hrastniku, tajnik. Lojze Miklavec, Podmolnik pri Ljubljani, blagajnik. Janko Jerala, Vodice, odbornik. Viktor Sonc, Novo mesto, odbornik. — Upati smemo, po sestavi odbora in po navdušenju navzočih tovarišev sodeč, da bo KMa> 91« o številu« iimmI njimi H Angležev. I Belgijec in Nemci, poleg tega so šli n svoji.n letalom v muh |iil«| in din mehanika. Radi velikega jiumanjkii-njn dfnarjii, ki ga je povzročila ianančiia kriz.:i, je predsednik Združenih držav Itoosevclt zauk:i-znl, naj se pričnejo dolarji tiskali kar Ila debelo. Xa sliki vidimo |iri-zor iz tiskarne dolarjev. Od leve jnoti desni tajnik finančnega ministru James. II Douglas, za-kladni tajnik Wilinarn H. Woodin in Alvin W. Hali, ravnatelj dolarske tiskarne. 7. enim sumim takim kupčkom bi . svojo ilruži-nico lahko poskrbeli za vse življenje. SltlÉveza živela in se razširila med vsemi absol-enti- V širši odbor so navzoči tovariši izvo-: iz vsakega okroja po enega odbornika, ki nalogo, organizirali podružnico v svojem ikraju. Na občnem zboru je bilo tudi skle-jeno, prositi liste, da še v naprej objavljajo poročila Zveze tovarišem. Absolvente kme-jjskih šol pa prosimo, da stalno zasledujejo i listih sporočila naše organizacije, ki se bodo S|§dslcj večkrat objavljala. ijÉ? d Romarje na Trsat vabi veliki zvon Ma-"Äijinega svetišča in morje Adrijansko buči po-«jMravno pesem Slovencem, ki pohite o Bin-Iffkoštih k Mariji, morski zvezdi. 200 romarjev BHe že prijavljenih, romali pa bomo le, če nas Iffjio do Velike noči -'saj 500. Imeli bomo po-djisebni vlak, voznina bo polovična, izlet z ladjo morju bo brezplačen z našimi izkaznicami, bodo po 40 Din. Kdor gre z nami, naj se ;akoj prijavi na naslov; Romarski vlak pri Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska cesta 17, ia mu bomo pravočasno poslali pojasnila. 1G N A CI J NA KOB E, TAPKTNIK, föSPÜSVKTSKA CESIA ST KV. 1« (PRI LEVU). Franjo Neubauer: V ljubljanskem dramskem gledališču bodo Uprizarjali o velikonočnem času dramo o Jezuse-k-em trpljenju in smrti (1NH1), ki sla jo po evangeliju napisala za oder g. Edvard Gregorin in p dr. \imian Tominec. Na odru se odigravajo dogodki Jezusovem trpljenju v treh delih in 14 slikah. Predstave bodo prva na cvetno nedeljo ob zvečer. Naslednje prve šliri dni velikega tedna: loiiedeljek, torek, sreda in četrtek, vselej ob 8 «večer, /a velikonočne praznike, nedeljo in pone-ISeliek pa ob treh popoldne. Vsaka predstava tra-dve uri in pol. Vstnpnice se lahko naroče pismeno ali ustno ;Tjbr: upravi Narodnega gledališča, oziroma se dobe »d 5. aprila dalje pri dnevni blagajni v operi. Pol J*»e pred vsako predstavo pa pri blagajni v dram-JBkeni gledališču. Ker je zanimanje /.a te vprizo-~Btve zelo veliko, sc občinstvo naproša, da si natavi vstopnice pravočasno. Žalostni Materi Ah; prebiažena Devica, in presrečna Porodnica, kakšno leglo jc gorjé na občutno Ti srce?! Zdaj največja mučenica, vseh mučencev si Kraljica; Sin v naročju Ti leži, tili je, v njem življenja ni. Kolikrat nekdaj vesela Dete si iz jasli vzela, k Sebi ga pritiskala, duša Ti je vriskala. Danes nema bolečina v mrtvega strmi Ti Sina in še solze Ti v oko tolažilne ne privro. Ah, odpusti! Brez utehe Ti trpiš za naše grehe! Strašna Tvoja naj bolest spečo prebudi nam vest! fl»aznani!a ii Dekliška Marijina družba ua Brezovici pri Ljubljani priredi ua cvetno nedeljo, 9. aprila popoldne ob 3 v Kuloliškecn domu igro srri-«egam.. Prirlilc pogledat! n Redna služba božja na šmarni gori «e je koncem marca spet začela, vršilu se bo do pozne jeseni vsako nedeljo in praznik ob It), le ob slabem vremenu je ne bo. n Sneberje. Pevsko društvo >škijanček« iz Šmartno ob Savi gostuje v nedeljo, 9. aprila ob 3 popoldne v Pevskem domu v Sneberjah r veseloigro v 5. dejanjih »Naš gesjiod župnik«. — t« i« «6 AZNO ^hh *o«kovgki zvonovi. — onove moskovskih cerivi! je sovjetska vlada ircxlalji Franciji, katera e 1" zvonove porabila za !r ge svrhe. Utegne se i' kdaj zgoditi, da bodo iti zvonovi preliti v to-»ovo, metali smrt na so-fjetske vojake. •lezik in značaj. /rillet« poročajo iz Pariza, la je neki francoski uče-ijak objavil razpravo, »ko se po človeškem je-liku lahko določi značaj Soveka. Po njegovem Ičenju predstavlja: dolg >zik — iskrenost; širok [ezik _ ekspanzivnost; Pek jezik — koncentra-pj<>: — dolg in širok klepetavost; kratek in iek — lažnivost. Uče-gi'k trdi, da je do teh «vil prišel na podlagi Jlgotrajnega proučevanja pveskih jezikov in zna-Ijev. .Lažje se jc učiti o'.o občeval p svojim ožjim rojakom Jovanom V e s e 1 o m - K o s e s k i m, čigar rojstna vas Koseze so oddaljene od Dolenj dobro uro hoda. Vcsél je bil tedaj finančni svetnik pri finančnem ravnateljstvu, stric pa načelnik knjigovodstva pri namestništvu. Podobnost službe je mnogokrat, kadar sta se sre- ' V »Novicah«, ki „„„. JJU , ki jih hrani sedaj moj sin Rudolf, sem našel vlepljeim" pravila redkost! B' >>rR*>t[lvlM0 Precejšnjo' 'zgodovinsko sem jih podedoval po njegovi smrti in olf, — ..... 21 milijonov brezposelnih. Mednar. urad za delo v Ženevi je izdal statistični pregled o brezposelnosti. iPo njegovih po-datkih je v 22 glavnih industrijskih državah sveta 21 milijonov brezposelnih. To število pa je v primeri z resničnim stanjem gotovo še nizko, zakaj ljudi brez zaslužka in kruha je mnogo več. l'asopisje uničuje gozdove. Ce kmalu ne izumijo nadomestila za lesno snov, iz katere izdelujejo časopisni pap r, bo-do v kratkem uničeni gozdovi na zemlji — ali pa se bodo morali časniki omejiti. V Zedinjenih državah je poraba lesa štirikrat hitrejša nego obnova gozdov. Nemčija pa inora že danes uvozili veliko količino tish-ga lesa, ki ga porabi za i?' delovanje časopisnega papirja V nekaterih krajih Sibirije prodajajo zmrznjeno mleko v obliki |W ličic, opremljenih z vrvicami. da tako mleko nese lahko vsakdo brez posode domov. .Sladki spomini. »V tejle šatutji imam ra :!ai' dražje spomine na najino ženftovanjsko potovanje« - Kaj pa imaš v nji?« " »Hotelske račune.« Pasijon (škof j a Loka) Ni je predstave, ki l>i bila bolj primerna za postni fcis. kakor je pMhl.,tuvljanje trpiienja in smrti Gospoda Jeans«. /jito si je škofjeloška fantov-*'! Marijina družb« izbrala ravno »IV siinii k ' slavnostno prireditev zn svojo 30 letnico. Celotna profilava «c je vršila na praznik Oznanjenja Marijinega i Ji kakor so lepo uspele use točke' !<' prosimo, talco o je posebno le)» tudi popoldne vrSila v Društvenem do.nti predstava jPiiRijona«. V resnici, vod kot vsaka postna pridiga, pomeni prUoelvivunje pri »1'asi-jonu. 1 )a hi omogočili udeležilo pri tej edinstveni drainntski predstavi vsot tudi onim iz drii-jtih fora, so prireditelji ponovili »Pasijon na tiho nedeljo in ga bodo še tiu cvetno nedeljo [ (y. aprilu) ob H zvečer v Društvenem domu v i Škot ji Loki. Kdor količkaj more, naj se -Pasi-joniH gotovo udeleži. Nikomur lie bo žal. Prilli so pravici v roke. (Motnik.) Dne 5. februarja so vlomilci odnesli iz FiSer-' je ve trgovine v Podlogu pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini manulakture in drugega blaga v vrednosti 7ÜC0 Din. Dne 27. marca so orožniki v Molniku aretirali družbo uzroovičev, pri katerih so našli večjo zalogo pokradenega blaga. Posebno žalostno jc, do so tudi nekateri drugi kupovali sumljivo blago. Seveda bodo sedaj tudi ti imeii pcsia s sodiščem. Saj so splošno vsi vedeli, da se tati.sska d užba ni mogla prcž.ivija.l; ua pošten način, ko so denar trosili kar na debelo. Vsem poštenim ljudem . je odleglo, ko so le uzmoviče spravili na varno Prosimo oblast, da s skrajno sliogosijo nastopi i proti ljudem take vrste, ki so včasih tako predrzni, da slrahujejo mirno prebivalstvo 7. obrekovanjem, denuncijacijami in poškodovanjem tuje lastnine, samo da morejo ostati skriti. Tudi bi bito prav, da oblast posveča ve.Vo pdžnjo divjim zakonom (lak slučaj je. bil tudi tu), ki so velikokrat vzrok nesreč za celo okolico, Piosveta, (Dev, Mar. v Poilju.) Delovanje je zopet dovoljeno našemu Katoliškemu prosvetnemu društvu. Članstvo kakor tudi ' ostali naši somišljeniki so z veseljem pozdravili to novico. Kar se je zamudilo se bo v hitrem tempu nadomestilo. Po »Sleherniku«, ki se je dva- OTRPLI UDJE naglo ožive Brez odlašanja se morete naglo osvobodili bolečin in otrplosti v členkih in mišicah. — Rabile nalahno malo SLOAN-OVEOA L1N1MENTA — brez utiravanja, brez odlašanja. Takoj bodete čutili njegov topli pomirjajoči učinek. — Bolečine prenehajo. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, iSiasu. bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distorzije «n kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobiua se u useh LEKARNAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. ^Odobreno od Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja stuiletsko odelenje 2 rejenjem S. br. 44K od IS. marca 1982.» krat igral po Marijini družbi, pride na prihodnjo cvetno nedeljo na naš oder Vombergarjeva »Voda«. Ta nova slovenska komedija je verna slika vsakdanjega kmetskega življenja. Pridite pogledat, ne bo vam žal. Začetek ob 4 popoldne. V ponedeljek 10, aprila ob 8 zvečer pa bo prosvetni večer v domu. Na pestrem sporedu je tudi zanimivo predavanje pisatelja gosp. Jan. Jalena. Kakor vedno,, upamo, da bode občinstvo tudi to pot napolnilo dvorano, da sliši priljubljenega predavatelja. Prosveta. (Sv. Helena.) Letošnja igralska sezona je pri kraju. Kljub krizi srno vendar spravili par iger na naš oder v cerkveni dvorani. Višek zanimanja in udeležbe je dosegla Vombergarjeva »Voda«. Kot zadnja predstava se pa vprizori na cvetno nedeljo ob pol treh »Darinka«, ki jo vprizori tukajšnja kongregacija. Vsi ste povabljenil Duhovne vaje. (Šmartno pri Litiji.) Vredno se mi zdi, ker ni nobeden poročal, da poročam o duhovnih vajah, katere smo imele de- kleta pred Marijinim praznikom. Trajale so tri dni. Govore je imel gosp. beneficijat Fleša Franc. Govori so bili res lepi in izbrani. Po večini so se vsa dekleta udel-"ila govorov. Lepo so nas duhovne vaje poživile in vplivate na naše duše, v katere je v teh dneh biio vsejanih toliko dobrega semena. Bog daj, da bi bili tudi sadovi lako veliki kot je bilo zadovoljstvo deklet in pa trud ter požrtvovalnost voditelja. Ob tej priliki izrazim žeijo, da bi bili žeto veseli, če bi mogli vsako leto deležni bili takih duhovnih vaj. Kako »Narod« rešuje krizo, (fz Bele Krajine.) Pa dinarju bi rade prodajale jajca. Saj so gotovo ludi vredna. Pa je že tako, da se danes -nobena stvar ne piača po vrednosti. Taka je pač borza, tista borza na katere se tudi kmečke ženske zastopijo in na tej borzi je cena jajcem močno pal. \ umrl daleč okoli znani in spoštovani bivši župan in sediinji občinski odbornik Alojzij Vertuik, gostilničar. Bil je mož-dobričina, vedno vesel in družaben. Ljubil je nadvse petje, posebno pesem: »Med cvetlicami po polju« in »Marija skozi življenje«. Kot veselemu pevcu je tudi cerkveni pevski zbor pri pogrebu zapel dve žn-, ostinki. Da je hit pokojnik splošno priljubl jen, ic pričal njegov pogreb.ki se ga je udeležila ogromna množica domačinov in tujcev. Lojzetu, kakor so mu običajno rekli, blag spomin domačim naše sožaljc! Novice. (Raka pri Krškem.) Smrt pa res prav nič ne izbira. V ponedeljek 27. marca je zavratna jetika pokosila Nežiko Povhe iz Smlednka. Pokojna je bila marljiva šivilja in vneta cerkvena pevka. Pevci so svoji to-varišici poklonili lep venec in ji v slovo zapeli v cerkvi in ob odprtem grobu. Svetila ji večna luči — Dne 20. maja bo pri nas sv. birma. V poletju bomo pa imeli novo mašo, ki v naši župniji že ni bilo dolgo vrsto let. Upaimo pa. da bo v bodoče večkrat. Z ljubljanskega trga V Ljubljani, dne 4. aprilu Cene živini se dvigajo. Že dva tedna približno rastejo polagoma cene goveji živini in prašičem. Tendenca pa gre še zmerom navzgor, kakor so nam povedali zanesljivi poznavalci razmer. Cene živini «e bodo najbrž še nekoliko zvišale, čeprav veliko najbrž ne več. Prvovrstni voli so tu teden dosegli trdno ceno 5 Din. Tudi drugovrstnim in tretjevrstniin volom se jc cena popravila za 23 par pri kilogramu. Prav tako (elicami ter drugovrstnim in tretjevrstniin krti-vain; pri vseli se je cena dvignila za 25 par pri kilograme. Le prvovrstne krave so v cenali zaenkrat ostale pri starem. Tildi prvovrstna teleta so ohranila tn teden slaro ceno, dočiin so se pri drugovrstnih teletih dvignile cene za I Din pri kilogramu. — Prešičem se je cena dvignila za 50 par pri kilogramu, pr.šntar jem celo za I Din. Razumljivo seveda, da se je zaradi tega podražila z« malenkost ludi sle n i ne — Pač pa so se zu I Dill pocenilo kravje in telečje surove kože. Čudno? Živina dražja, kože cenejše! —■ Ko.mi pripisali dviganje živinskih cen? Prvič vemo. iln so kmetje letošnjo zimo veliko živine poklali doma. zato so se hlevi vsepovsod precej izpraznili. Razen tega se bližamo novi krmi ter ho marsikdo zaradi tegn na boljšem, dn mil ne ho treba prodajati živine. Nekaj živine se tudi izvozi v Avstrijo ili Italiio. toda zelo inalo. Nazadnje pa i'iin precej zaslug pri dvigu živinskih cen tudi .Domoljub., ki je s svojim vsnkotedcn-skini pregledom cen omogočil ljudem na deželi vsili insnosl »lede trenofnili cen. Padec žitnih cen. N'nsnrntno pn .so se ta teden občutno zamajale na borzi cene pšenici, koruzi, pa (urti mlevskim izdelkom. V prosti, nadrobni prodaji se ie v zadnjih tednih zlasti rž narkrat pocenila kar smo že zadnjič povedali. Zadnji teden je pri trgovcih padla tildi eenn pšenici. Zdaj pa lahko zaznamujemo splošen padec žitnih cen. Nn borzi so padle cene pšenici zn 10—15 Din pri 100 kg. cene koruzi mi od 7.50—10 Din pri 100 kilogramih. Celin bučki moki je padlo zn 2" Din, bnnntski moki za 20 Din pri 100 kilogramih. Cene živini: Voli I. viale 4.50 -5, voli n vrste 3.50-4.25, voli III. vrste 2.25-3.25, krav» I. vrste 3.25—4, krave II. vrste. 2.30—3, krave l|| vrste (i—7, teleta II. vrste 5—6 Din, vse za kil©.' II. vrste 3.25—4, telice lil. vrste 2-3; teleta I vrste f>—7, teleta II. vrste 5—6 — vse zu kilo' grami žive teže. Prešiči-špebarji: domuči 1()-|| hrvaški 10-11; prešiči-pršutarji 10.50—11 L)j„' kilogram. Slanina: domača 15, hrvaška 16 Din kilogram. Svinjska mast 18 Din, prekajenu svi. njina 16—24 Din kilogruni. Živinske surove k,,, že: volovske 5—7. kruvje 4—5. bikove 4. telečje H—9. domačih prešičev 3—4, hrvaških prešičev 0.5(1—t Din kilogram. Cene žitu in mlevskim izdelkom: (za 100 kilogramov) : pšenica 250—270, ječmen 175—190. rj 185—195, oves 170—185. koruza 120—135, fižol' 240 —325 Din. Pšenična moka 350—430 Din, koruzna moka 150—225 Din, Borzne cene: franko vagon, postavljen v Slovenijo, za 100 kilogra-liiov: pšenicu 260—270 Din, koruza 105—115 Din, pšenična moka, bučk«, nulerica 425—43(1 bin, pšenična moka, baniitsku, nulerica 440—445 Din, Cene krmilom: (za 100 kg): seno 60—75 Din slama 60—70 Din, lucerna (seme) 1800 Din. Drobni kmečki pridelki (cene nn živilske u trgu, t. aprila): Jajca postajajo za spoznanje dražja, na trg jih prinašajo nekoliko manj. Kupčija postaja zaradi bližnjih Velikonočnih praznikov živahnejša. Jajca prodajajo par 1.25 Din, p iščeta par 25—35 Din, kokoši po 20—3(1 Din eno. Krompir I Din, čebula 1.5U 2 Din, kislo zelje 3 Din, kisla repa 2 Din kg. Tudi jabolk« se draže ter jih je na trgu zmerom liianj. Najfinejša jabolka so že po 7 Din kilogruni. Vrtna in poljska semena: čebuljček 3—4 Diu liter, zgodnji gruli 8 Din liter, pozni gruli 5 Din liter, korenje 2—3 Din liter, pesa 3 Din liter. Zelje (kapus) 1—2 Din žlica, koleraba I Din žlica, salata 1.50 Din žlica. Semenskega kro;npirju je bilo na trgu 40 voz, prodajali so zgodnjega (rdečega) in poznegu (belega) po 75 pur kilogram. Sadno iu vrtno drevje: jablane in hruške 4—7 Din. pritlično drevje 4—6 Din. marelice 6—10 Dill, orehi 8—l-l Din, ribezen I 1.50 Din, vrtnice-divjoki 3 Din, vrtiiice-cepljenke 5 10 Din, ciprese 10 15 Din, breze 5-10 Din. Ljudska posojilnica v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din obleke po Din 58-—, >0l£ftSKlflc; mma zdravega za vrtnarstvo sprejmem. Hrana, stanovanje v hiši. Toni Šimenc, Šelenbtirirova ulica 1 Proda se posesten z vsem inventarjem, 15 minul od trga Sevnice. Recti se lahko dvoje živine, poslopje v dobrem stanju Lep sadovnjak, voda pri hiši Pojasnila pri Ivan Pere. Sevaice 98. Sai;».'hin du 30 johov iiupiui Naslov v upravi pod 3757. Riapra. 18-25 let sta-rega sprejmem. Peterea. Zgnrnii Kašelj 31, D. M. v Polju. (Ioni čevlji V» m na-pravijo novo veselje. Ako hočete biti res čedno obuti, se obrnite na Jerneja Jeraja, Zapoge St. 10, p. Smlednik, ki Vam jih napravi res dobre in trpežne. Leoo seno in pepo ja krmo proda Bezlai Fr., Preska 26 p. Medvode. 8H»WwalBlfcb^é?< tisočkrat preizkušeni Popis pošilja zastonj Friderik Kratz. Stra-žišče pri Kranju za nakup premičnin in nepremičuin, doto, raz-dolžjtev i i. d., proti jioroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: -Kreditni' zadrugei. Ljubljana, pp. 3(17. - .Sprejmejo zastopnike. Kmečko dekle, močna in zdrava, vajena otrok in drugega dela, išče službo (ire samo za hrano, najraje k šivilji. — Naslov v upravi pod št. 3756. iMIfl Poleno za UenJU, kmečko delo in molžnjo krav, sme biti srednjih let, v lepem kraju na Gorenjskem sprejmem takoj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 3524 Prodom novo hišo s 5 sobami, spodaj kleti, hlev, vrt, pripravno /a obrtnika. Mirni (>eči št. 9. •— Ivan Rozman. Tnnnnchi Inhal "> Stanovanje (dve sobi. kuhinja RI yUWdni lunoi in pritikline), 100 im-trov od župne cerkve, se odda z majem v najeui. Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica Cerklje ob Krki. Posslllntca in hriHiiiica v Pollanafe Rai Škotu Laie izjavlja, da bode vse hranilno vloge, vloženo po 1. jan 1933. na salderò takoj izplačevala. Obresti so iste kot od starih vlog. No pridejo pa tu v poštev prepisi iz ene na drugo knjižica V vsako hiio Domoljuba t GOODYEAR WELT LJUBLJANA: Aleksandrova c. Št. [ Miklošičeva c. Šl. 14 MARIBOR: Slovenska ulica šl. 12 CELJE: Aleksandrova ulica MURSKA SOBOTA in v vseh večjih krajih države smo pripravili bogato izbiro najdovršenejših čevijev ! Mlade gos|iodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz, črnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah. Iligijenični čevlji za otroke, črni ali rjavi, od št 18 .lo 27 Din 40—. iz laka Din 55' -. Sportili čevlji za deklice in dečke z okrašenim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni i-o.lplati. Od štev. 20 io '27 D.n 85'- -. oJ 28-30 Din 05- od štev. 31-35 ilio 125-od štev >6-39 Din 155- i/. črnega ali rjavega jelenjega usnja, krasne kombinacije z lakom ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejši čevelj V rjavi ali črni barvi, z. elegantno visoko in nizko pelo Uleganten čevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko ali nizko peto. iz laka ali rjavega boksa, v različnih kombinacijah. Trpežen moški poičevelj iz črnega ali rjavega usnia. prvovrstni usnjeni podplati, udobna oblika. Udoben moški poičevelj iz črnega ali rjavega u-nja. Prinašamo _ M M MIlFil Ü najlepše f^—wwhp vzorce zadnje MKM Hr ^ »Maft wm BH M mode! izdelava, najdovršenejša oblika, iz črnega ali rjavega boksa in iz laka. Jl"""3 "6h "" m'mM,ii " '""» >«Utm«ttr Pr!b«ra: .P«"»' »d., >1 Vam I, p,j p,|,t„ »a, ,PEK0' ^aačij, t,,),,,! .blik,. ,8p „j.j „ M eevlfa. Prinašamo najlepše vzorce zadnje mode! Velikonočna prodaja! Danuki polčevlji Din G8-—. Molki polčevl ji Dia «8 -, Damske opanke Din 68'- MoSk» srajca Oin l«r_ Damaka svit, kombi ne/a Din 25-—. 1(1 ni nebeljenega plaln« Din 50"—I 10 m belega platna Din (ìfi- Frotir brisate Din 8 -, boljSt Din 13'-. 1 kg meSanega perja Din n —] Zložljivi vrtni stol Din 4JI-. Razpošilja Irgovaka liiia " ^ «C/L nudi v veliki izbiri moške in deške obleke ter perilo iz lastne tovarne >Triglav< po najnižji ceni Josip Olup, LJubljana Trgovski prostori Stari trg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ul. 8. Stara gospa (policaju): »Gospod, moj kanarček ini je ušel. Prosim, če obvestite o tem zrakoplovce.« Zahtevajte vzorce perja in cenik, ki ga pošljemo brezplaSno. Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak. Urednik: Jože Košiček "a Jugoslovansko tiskarno: Karel ^ef