St. 130.
V Gorici, v torek dne 3. decembra 1912.
Tečaj XUl
tohaja trikrat na teden, ih sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom posiljana:
vse leto   .   .   15 K •/.<      „      V  .   10 „ ¦Vi    ..».     ...    •      ,*». Za Nemčifo^X^il!ttirC'»?%i--Ameriko in inozemstvo K 2©.-^ Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in firadiščanskem' in dvakrat v. letu „Voznl red Že* lezaic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila »res doposlane naročnine se ne oziramo.
za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
(^a—) Grof Berchtdld, naš avstrijski minister zunanjih zadev, je izjavil v delegacijah z oztrom na vojno balkanskih držav proti.Turkom in zlasti z ozirom na Srbe", ki hočejo priti do prostora ob Ad-riji: Mi Avstrijci nimamo poželjenja, da si z vojno kaj pridobimo,' mi hočemo mir. Pa ne mir za vsako ceno, ampak pod pre-miso, da se »le g i t i in n i«' interesi monarhije ne oškodujejo po.novi uredbi na Balkanu.
Slovenci ne smemo razmotrivatl, .aJpL je prav, da se država, ki ni prelivala krvi svoje moške mladine in ni potrosila milijonov za kako oboroženo intervencijo na Balkanu, umešava glede na zahteve vojskujočih se balkanskih držav do Turčije. O tem smejo pisati avstrijski Nemci in posebno Nemci v rajhu, avstrijski Slovani ne. Ali kljub temu smemo Slovenci, ,irii. ljubljenci avstrijskih državnih vlad,   biti vendar predrzni toliko, da pogledamo po. našem avstrijskem in drugem svetu sedaj,, ko se glasi toliko glasov o tem, čegav fc>oi siovanski Balkan. Mi Slovenci sino.. .vendar že zapisani med mrtve avstrijske,nar rode in je torej vsejedno, kaj mislimo mi, o državnih akcijah in naši Janezi se dajo porabiti v vsaki vojni in proti vsakomur, torej se ni: bati.ničesar od naše strani.., Vprašamo pred vsem grofa   Berchr tolda, kaj so »legitimni interesi« avstrijske monarhije; z ozirom    mi  .balkansko vojno? Svet, na katerem se bojujejo balkanske države, je zgodovinsko, znamenit. svet. — Stari Grki in Rimljani so se bavili 7. llirci tedanjih časov in. poznejši Italijani, med temi posebno roparski trgovci — Benečani so se zanim$fcza4Ll svet in tako je iz Drača f&)$p\ vodila trgovska   pot čez Solun in,od'tam dalje v Malo-Azijo. Adrija,   Egejsko, - Srednjezemsko,   Črno morje niso malenkosti'   v   gospodarstvu Nemčije in Italije; morje redi veliko ljudi in v naši Avstriji se -brigajo v novejšem času tudi, naše nemške vlade za Adrijo, ki so jo- prejšnja stoletja puščale v nemar; prepuščale so jo Italijanom. Zdaj pa'pravi-
jo že, da je Adrija. v. trgovskem in vojnem oziru velikega pomena; pravijo, da bi bila baje vsa: država hudo oškodovana, ako bi postali sedanji avstrijski kraji ob   Adfiji italijanski. Dalmacija je bila par let v začetku prejšnjega stoletja pod Napoleonom 1. last Francozov. Ko so odšli Francozi, je obiskal tedanji naš cesar Franc II. Dalmacijo. Videl je lepe ceste, lepa Šolska poslopja; in druge koristne naprave. Vprašal je, kdo je vse to napravil? Ko so mu odgovorili, da so to napravili Francozi, je baje dejal: škoda,, da so Francozi že odšli. Ta dogodbica, ali je resnična, ali ne, se je že večkrat pripovedovala, a sedaj se vidi nekaj .skrbi avstrijskih državnih vlad   za Trst, Reko, Puh. Sedaj, ko ste Bosna in Hercegovina naši in kažejo nekdanji Benečani, da se da v te kraje in iz njih kaj lepo trgovati po Adriji, sedaj uvidevajo nase , vlade, da bi bilo dobro, ako bi se kaj več zanimale za morje ob avstrijskih krajih -oziroma za dotične dežele. Polovica avstrijske, kmetije more s pridom svoje pridelke le proti jugu izvažati in vsa avstrijska industrija ima le proti jugu in na slovanski jug in daljni izhod izvoz, vožnja po morju pa je dosti cenejša nego vožnja po I železnici in visokost transportnih stroš- I kov vpliva jako občutno na visokost cene kakega blaga. — In kaj so vredni   lepi, krasni obmorski kraji za promet ljudi; — vsa Dalmacija je baje italijanska — francoska Reviera. Kaj pa tudi primorje   ob Egejskem, Črnem morju! — In kraji, na' katerih sedaj mladi Jugoslovan kaže svoje duševne in telesne moči. so   deloma važni za. kmetijo, deloma za industrijo; najboljši premog in železo se nahaja v njih — in pot vodi čez nje k trem .važnim morjem, in ljudstvo v teh krajih še nima svoje industrije, dosti stvari kupuje.   Ti in še več drugih so za Avstrijo res važni interesi. Ali so legitimni, to je vrašanje. V boju držav, narodov za: biti ali ne biti,:ne velja kako historično pravo, ampak meč, topovi, puške, genfj vojskovodij in dobra organizacija vojaštva, vojne. Dokaz temu je vsa znana zgodovina:-— Ali en interes je živci vedno v Avstriji; ta interes je, da so avstrijske vlade   vedno 7, a i o s k r b e 1 e, d a s o s e n j e n i S1 o-
POTAPENKO:      •  .   ~                .     .,   .
Generalova hči.
Prevel: A. M...
(Dalje.) ^
Kako je dolgočasna in turobna . pot, kadar veš, da te čaka tamv kamor potuješ, nekaj mučnega in neutolažno žalostnega; ko bi šel z veseljem na povsem drugo stran, .a moraš Jtt tušem, — moraš,, zato ker ti ne preostaje ničesar druzega. Ako si obsojen na smrt in ti je že vržen kono-pec okrog vratu, tedaj pač ne moreš pričakovati ničesar drugega,, kakor da te zadrgne in potegne nekam usodna vrv.
Tako ie torej gledala .Zinajida Petro vna na svoj položaj,,.-— in razumljivo je,.da ji. je bilo.vedno teže-Bri srcu, kolikor -olj se je.bližala .usodnemu ,eilju» .Posjku-•^•'a se je nagovarjati s hčerjo, toda. ta '<. odgovarjala .« kratknui besedami, skozi '¦'be, in bismst ji je gorela.v očeh, ki so v poleg tega gledale v strai; A morda ima celo prav. saj se itak ne da ničesar .'¦a-zb.-ari v u] brezupni zmedeni .*elao-iTibnosti. I>»g z njo, zares j<? bolj**, vi.s se !u; misli na to.
»No, tu je že Marlovka, hvala Bogu!« ie vzkliknil voznik in pokazal % bičem v
vani ponemčevaliin p o i t a 1 i -jančevali in da so se njihovim stremljenjem po pridobitvi večfe omike ve^d.no stavljale zapreke. — To tudi skoro drugače ni moglo biti. Nemci so sedeli v vseh vladah in katoliški duhovnik je prikimaval. Torej dve nekdaj veliki, odločilni in še odločilni moči v državi. Sklicujemo se pri tem na izjavo v nemški politični literaturi veljavnega moža, Rodbertus-a Jagetzowa, nekdanjega pruskega naučnega ministra; »Nemštvo v rajhu potrebuje popoten in trajen razvoj svojega gmotnega življenja (Guterle-ben) in za zagotovljeno območje (Ma c h t s t e 1 u n g), brez katerega prvo ni mogoče, neomejen dostop k Jadranskemu morja in neko garancijo proti sovražnim političnim in gospodarskim sistemom ob Donavi, kakor mora tudi posedovati obali Izhodnega in Severnega morja ter gospodstvo nad rekami, ki se izlivajo v te dve morji. Od naroda 47 milijonov (zdaj skoraj že 70 milijonov, to se je pisalo leta 1868), ljudi se ne more zahtevati, da se bo dal odriniti od morja. Lahkomišljeno bi varal samega sebe, kdor bi, veroval, da bodo Italijani puščali v neniar teženje po pridobitvi š e ostale obali Jadranskega m o r-j a. Ali.gospodstvo kakega nemškega plemena na Beneškem bi povzdignilo gotovost in veljajo vsega Neinštva; vse Nemštvo pa bi imelo dosti zgube, ako bi prišla ta obal kedaj v drugo kakor nemško oblast.«
»Mi Nemci smo kolonizacijski narod« piše Rodbertus. Ali naše kolonije ne ležijo onkraj morja, one so zrasle iz starega nemškega plemena. Vzhodno od Labe se razprostirajo nemške kolonije do Krkono-šev. V delu kolonizacije ste vodili Nemštvo dve knežji rodbini, mejni stražarji, — na severu Hohenzollerji, katerim so pot vti-rala trgovska mesta, »nemška Hanza« in nemški vitežki red, na jugu pa Habsbur-žani. Da sta te dve knežji rodbini ustvarili svoje države, tega niste storili iz sebe, po sebi, tega ne bi bile mogli storiti same, ako ne bi bil v Nemcih in njihovih sosedih podan    pogoj.    Zgodovinska   sila
kolonizacije. Mi Nemci v svoji kolonizaciji nismo prvotnih ljudi »stranskul-tivirali«, jim tudi nismo izstiskavali davkov na dvaindvajsJjMi^r^a^užiškem, v Šleziji na PomorsKemTv teh deželah nemškega viteškega reda smo tamošnje pranarode (Slovane) osvobodili tlačan-stva, s katerim ima opraviti še danes Rusija. Povsod smo jih sprejeli v svoje pravne razmere kot brate. Avstrija je proti Prusiji v tem zaostala za stoletje. Kar je storila Avstrija in še stori, da odpravi srednjeveško državo, da stre ošabnost in lenobo neke rase, to je kaj grdo. — Ali zaradi tega se ne sme Avstrija poniževati in ne Hohenzollerji preveč povzdigovati, kakor da bi oni bili življenski izvirek države. Hočete kaznovati nemški narod zaradi tega, ker so Habsburžani v težjem delu premalo storili?.... Hočete zadušiti v razvitem, delavnem narodu naravno in opravičeno stremljenje po razširjenju svojih dežela, ko to stremljenje budijo Romani in Slovani do strasti! Ali se hočete pustiti odvrniti od Jadranskega morja?« — (Konec prih.)
daljavo pred seboj. »Glejte tam križ, — to je naša cerkev... A zraven ;>e beii zul, — to je kroma. Isagka «jo je prebehl na novo pred Velikim Šmarnou), kvi je takru; proščenje pri nas... No, ko >c bomo pe- j Ijali mimo, vam bom že po\eaal. to ie i lsajka! Prekanjena buča!
In voznik je okrenil h gospema svoj opalieni obraz, ki se je smehljal prekanjeno, želeč očividno, da bi jima pripovedoval o kaki lopovščini prekanjenega Isalke. Toda leseni izraz obrazov njegovih sopotnic je takoj zatrl v njem vsako veselje do pripovedovanja. Obrnil je z«>r*«t oči n:i rep svojega konja in pomislil: ¦*¦&*& v«di, kaj jim je ne všečnega na srcu .. Kakšna nesreča, morda je zelo važno, e da. . kdo naj razume vse te ljudi.« 7 vso silo je oižgal konja z bičem po nogah; ta je poskočil in se -pripravljal na tek, mahoma pa se je premislil, ter mimo nadaljeval prejšnje premišljeno stopicanje korak na korak.
A Marlovka se je že videla kakor na d'!an«i: brezupna, siva, z jednoličnimi črnimi hišicami, z neikakšnim napol izsušenim močvirjem namesto reke, z dvema mlinoma, ki sta imela lopate kakor podre zane in sta počasi podrhtevala v vetru.
»To je strašno! strašno!« je šepetala Zinajida Petrovna na tihem, »To je grob,
kamor naju bodo pokopali živi!   Zakaj? Mo» Bog, zakaj?«
Dekle pa je ie še močn-eje naježilo v.lsr\\ iu tenki ustnici sta se ji stisnili h t l >ikeje drtnfa ik drugi.
Noince se je pomaknilo globoko na /apnd. Starec in petleten deček v sami srajcici sta gnala k vasi čredo, ki je .dvigala za seboj cel oblak prahu. Srečali so dve ženski, ki sta premotrivali potnike z veliko radovednostjo: na strani so pustili s a seboj majhen zek> zapuščen vrtič; ¦vuunjaik, hišice, in zopet vodnjak; peljali so s t mimo cerkve, nizke, z zeleno, davno že ne prebarvano streho in črnikasto s lisastimi zidovi; skoro ib-i' po vozli pra>-šiča, ki je zbežal s strašnim kruijenjem skozi odprtino v leseno ograjo; psi so jih spremljali z besnim lajanjem od hiše do hiše, kakor da jih oddajajo po vrsti iz rok v roke sosedom. In tu pa je slednjič hiša, ki stoji sama in iki se razlikuje od vseh astalii po tem, da je pokrita ž opeko, in da nima niti lese spredaj, niti dvorišča, — ničesar, razen majhne zapuščene gredice z nekoliko grmiči španskega bezga in georgin.
»tNo, tu smo... To je naša šola!« je rekel voznik, ki je bil ustavil voz pred osamljeno' hišo.
Vodovodno vprašanje v Gorici.
in.
»Soča« je priobčila koncem 1. 1902. in začetkom 1. 1903. iz peres dveh veščakov dva obsežna članka, ki sta se temeljito bavila z vodovodnim vprašanjem v Gorici glede na načrt takratnega mestnega inženirja Bresadole.
Sedaj, ko so se mestni očetje v glavnem zopet izrekli za Mrzlek, je treba, da vemo, kako je bilo z Mrzlekom leta 1902.
Iz drugega članka leta 1903; ponatisih ujemo ta-lc odlomek:
»Ako se zopet ozremo po goriški o-kolici, iskaje izdatnejšega dobavišča, najdemo je v dnu Soške doline na zapadnem vznožju Svete Gore. Ondi izvira mogočen studenec, Mrzlek, k; daje izvrstne e-
Skočil je na tla, stopil k oknu in po-trpal nanj s pestjo.
»He, Hivrja! Pridi ven!... Gospe sta prišli! Ali si umrla, ali kaj?« je zaklical zelo -glasno.
»Kakšne gospe«? se je začul ženski glas iz hiše. »Pa kaj, če bi tudi umrla?! Jaz mislim, da se ne bi nihče niti prekrižal za pokoj Hivrjine duše... Oh, to življenje! In to se imenuje življenje?...«
Trenutek pozneje pa je prišla iz hiše suhotna, bleda, zelo siromašna ženska, ki je bila-odgovorila na ime Hivrja. Njen obraz je bil droben, a koža na lioih nekako čudno nategnjena, kakor včasih testo; tako"da se ni moglo določiti, koliko let ima. In tako je premerila prišlece, kakor da je od nje zavisno, ali jih hoče -sprejeti ali ne.
»Vedva sta novi učiteljici?.« je vprašala, ne La bi morda stopila k svežnjem.
»Kdo pa? Seveda, učiteljici! Vzemi svežnje, budalo!« je odgovoril voznik namesto svojih sopotnic, ki sta sedeli' na vozu kakor prikovani. ,.
»Katera .pai?« je nadaljevala Hivrja s spraševanjem, ko se je bita.- približala vozu.
.. (Prid« I*.)
nakomerne hladne (9°C) vode 25000-4U0Q0 m3 na d|ii!;To bi bilo dovolj za sedanjo in za bodočo Gorico, pelo za mesto i 200.000 stanovnikil    -; '    "¦ •«¦'*•
2eJ prol MUler je v svoji strokovni izjavi leta 1871. obrnil pozornost mednega zbora na to izborno dobavišče in enako je ČomelU po vsestranskih preiskavah i. 1886. predlagal, da.se zajame; Mfzlek za mestni vodovod ter je celo napravil natančen proračun. Toda mestni očetje teh načrtov niso spreje i. V svoji hladnokrvnosti so celo pustil, da je nekdo .drugi, spozna vši eminentno vrednost MrzTeka, kupil glavni izvirek in svet okoli njega. Novi lastftiR, <Qiite Ceconi, je celo stavil 1 ponudbo, da sam spelje Mrzlek v Gorico in zgradi ves vodovod, ki bi ostal 20 let njegova lastnina, potem pa prešel v last goriškega mesta. Toda mestni očetje so baje rekli: čemu bi kdo drugi imel 20 let korist od vodovoda? TakojebPadvakratzamujena zlata RriUkajJgfee pač tako u-godno nikda^r^reTne vrne!
Ali čujmo, kaj se je zgodilo! Kdor si ve pomagati, ne pride nikdar v zadrego!
Ko jim je zdrknila kardinalna točka, okoli katere se suče vodovodno vprašanje že tri desetletja, so si vstvarili gospodje novo pod istim imenom. Krstili so enega izmed peterih studenčkov, ki izvirajo 130 m (ob Soči navzgor) oddaljeno od glavnega izvirka, na ime »Mrzlek« in so ga z bližnjimi bratci vred kupili za mesto. Poklicali so potem gorskega nadzornika Tschebulla in ta je leta 1899. na-svetoval, naj se napravi pri imenovanem studenčku rov 50—100 m dolg, da bi dobili: »una chiara idea.della provenienza della sorgente.« Prof. Miller je bil nasve-toval tak rov leta 1871. pri glavnem izvirku z namenom, zaslediti studenec v no-trini gore v toliki višini, da bi voda sama pritekla v mesto in bi se prihranili stroški za dviganje. Prof. Hoernes je I. 1896. imenoval to upanje presangvinično. Oni nasvet se je sedaj uporabil za stranski studenec, za »novi« Mrzlek pod tvrdko starega. Ko je rov dosegel dolgost 80 m ter stal 8000 K, pa le ni bilo uspeha, je inženir Bresadola delo energično ustavil. Sedaj nasvetuje narediti v Tschebullovem rovu vodnjak,* 10 m globok, 3 m širok, u-pajoč, »da se vsa voda Mrzleka zbere v tem vodnjaku.« Proračun znaša 15000 K. Bojimo se pa, da so oni peteri studenci raztreseni predaleč vsaksebi — ob 80 metrov dolgi črti — da bi jih nasvetovani vodnjak mogel nase potegniti.
Pa vzemimo, da se to posreči. V vodnjak, ki seže skoro 10 m pod gladino reke Soče, pritisne brez dvojbe tudi bližnja Soča sama, in potem bi bil položaj isti, ki g. inženirju sedanjo vodovodno napravo v Stračicah dela sumljivo. Studenec, ki teče sedaj iz Tschebullovega rova, je najmočnejši izmed peterih bratov. In vendar se je lansko jesen v časnikih čitalo, da je Mrzlek povsem usahnil.
Ko bi ondi postavili vodovodno zgradbo, vstvarili bo čudni prizor, da bi stala skoro tik glavnega studenca, starodavnega Mrzleka, ki bi slejkoprej svoboden valil svoje bodre valove v Sočo.«
Dr. Slane.
(Konec.)
-Biologi nam dokazujejo, da dobivajo' živali barvo od okolice, v kateri živijo; ljudje storijo isto in tako se nam avstr. Slovanom dosti pogubi rojakov v Ameriki. In boljših. V Ameriko se vozijo telesno trdni večinoma tudi duševno razbo-ritejši ljudje in mladi, katerih dobiva dosti pohabljenih na telesu domovina nazaj. Dosti je pa tudi takih, ki bi doma biti dobri delavci, dasi niso šteti mej boljše glave, o katerih potem pravijo Američani, »d a ne Živijo v Ameriki, ampak pod Ameriko; Amerika drvi čez n j i h o v e g 1 a v e n a p r e j.« Amerika ne začenja prej, predno človek ni šolan in dokler ne zasluži vsaj dva dolarja na dan. Dosti Slovencev živi v Ameriki pod Ameriko. Balch piše v navedeni knjižnici, da je videla nekatere Slovane živeti tako, da se mora reči, da se pri njih neha vsaka civilizacija. Ti ne štejejo v Ameriki dosti v zaslombo $fov. narodnosti in ko prihajajo
domu, tudi ne doma. Horvat Timkovič se je prepričal, da slovenski izseljenci gmotno po izselitvi pridobivajo, fizično in moralno pa ne. Ne znajo se obnašati. Kje bi si lepše obnašanje pač pridobivali, — m cesti, v krčmah? — Kar Hrvatom manjka, so voditelji, ki bi bili vzglednn Drugi narodi imajo v Ameriki take voditelje, močne vplivne može med izseljenci in v^Ame-rikj, ki se brigajo za svoje rojake. Slovani so sirote v tej deželi. Vlade v stari domovini se ne brigajo zanje; to storijo le Ita-Ijani. Ločeni so naši rojaki po širokem morju, po veliki daljavi od stare domovine in v novi ne razumejo jezika iste, ne razmer; novodošlece vozarijo v rudnike, premogokope, tovornice; za nje so stari-ši mrtvi—: domovina, ki jih je rodila in mačeha, ki jih redi, pa ne ljubi. —
Emily Greene Balch končuje svojo lepo razpravo s tem, da opominja Američane, da skrbijo za priseljence, kakor za svoje državljane, ki govore le angleščino, da skrbijo za to, da priseljenci dobijVog-njišče v Ameriki, okoli katerega se morejo zbirati in dobijo pri njem topla srca. Ameriški ideali in ideali priseljencev naj se zjedinjajo; skupno naj delujejo Američani in priseljenci za pravičnost, poštenost, za pogoje omikanejšega življenja, za liravo svobodo. — To bi bilo vse prav lepo, ali po izseljevanju se poizgublja dosti naših rojakov. Dosti istih ostaja v Ameriki, se oženi, njihovi otroci ostajajo v A-meriki. Za mali narod je to puščanje krvi in sicer dobre. Naš narod mora res živ-liav biti, da prenaša to že pol stoletja. Š protekcijo nemških avstr. vlad zatira avstr. Nemstvo Slovenstvo v stari domovini, kaj bi se te vlade brigale še za slovenske in hrvaške izseljence v Ameriki! — Dobro, da jih je manj doma, v Ameriki pa jih naj decimira ondotno požrešno delo in jih obdrži, potujči, da so za vedno zgubljeni domovju! —
Slovenci v stari domovini se kaj nia-lo brigamo za naše rojake v Ameriki in drugod v tujini. Toliko trpljenja je v ameriškem dela in naši rojaki delajo v nevarnostih premogovih jam in v nezdravih to-vornicah.. Vidimo jih lahko vsaki dan, ko se domov vračajo reveži na-telesurin duhu. Poglejmo tem rojakom v bledi, suhi obraz in zakličimo, ker sami nimamo dosti gmotnih moči, da naj vlade, ki še!ce-dijo krščanstva, vsaj nekaj storijo ža pov-zdigo gospodarstva v vsem slovanskem jugu, da ostajajo potem naši ljudje doma, da hodijo na kmetijo in v industrijo v domačih deželah. Bosna je bogata kmetijska dežela, ona hrani velike zaklade najboljšega premoga, je polna rud; — ali nima Avstrija tu doli kaj iskati dobrobiti cele države? — Turčija naj Avstrijo uči, kam pride država, ki se ne briga za mase svojih državljanov. Koliko truda, koliko denarja se porablja v naši Avstriji, da se držijo Slovaki, Hrvati onstran _Sotle, Slovenci in Dalmatinci »pod Ameriko,« da se jih madjari, nemči, polaščuje — in naši izseljenci obtožujejo državo, da je država kulijev američanske industrije! Molči in trpi in zapoj: lepa naša domovina! —
Izjemne predloge/
Vihar so vzbudile nove predloge, podane poslanski zbornici na Dunaju. To so tri armadne predloge, katere smo naznanili v telefoničnih poročilih že pr.ošll četrtek.
Prvi.načrt se tiče nabave konj za armado. Zato bodo vojaške oblasti preiskale vse konje. Gospodarji sposobnih konj Bodo dobili posebne razvidnice. Uvedejo se tudi vojaški uradi, ki bodo vodili spiše o konjih sposobnih za armado; nadzorovali bodo konje in jih novačili.
Država rabi v slučaju mobilizacije 190.000 konj. Vsak lastnik konj je dolžan po predloženem načrtu odstopiti za vojno sposobne konje vojaški oblasti proti primerni odškodnini. Konje bodo šteli vsakih 10 let; vsake dve ali tri leta pa bo posebna komisija pregledovala konje, če so sposobni za vojaško službo ali ne. Občine bodo vodile sezname p sposobnih konjih. Izvoz konj je prepovedan.           ,
Druga predloga se tiče odškodnine rodbinam vojakov, pod orožje poklicanih. Po postavi z dne 21. julija 1908 znaša odškodnina vojakom,   ki morajo za  svoje
»\odbine skrbeti, 50$ v dotičnam sodnem okraju običajne mezde.
Tretja predloga se tiče nastanjenja In prlpreg po občinah In pri zasebnikih v slučaju mobilizacije. Določa, da morajo osebno pomagati za vojne namene vse za delo spesobne civilne osebe, ki še niso prekoračile 50. leta. To pomenja, da bi ob slučaju kake mobilizacije moral vsak služiti armadi, ne glede na to, če je bil vojak ali ne, češ, da armada ne potrebuje samo za vojsko sposobnih vojakov, marveč tudi ljudi, ki delajo po skladiščih, ki nalagajo in vozijo blago in ki pišejo po pisarnah. Po tej predlogi bodo razven fabri-kantov in samostojnih obrtnikov odposlali civiliste do 50. leta, kjer jih bodo potrebovali. Nadalje določa novi zakonski na-črt, da bo moral tvorničar odstopiti svojo tvornico vojni upravi, če jo bo zahtevala, vsak hišni lastnik bo moral vojni upravi izročiti vporabo hiše, kmetic ji bo moral prepustiti zadnjega konja, vozove in krmo.. Odškodnine ne bodo določali civilni cenilci, marveč komisije, -sestavljene, iz častnikov in uradnikov. Ta postava se uveljavi že ob slučaju mobilizacije. Civilistov, ki bodo pozvani pomagati armadi, tudi ne bo sodila civilna, marveč vojaška sodnija po vojaških postavah.
Na Ogrskem v slučaju mobilizacije sme vlada ustaviti delovanje občin in imenovati kraljevske komisarje, ki bodo smeli brez vsake preiskave odstavljati uradnike. Vlada bo smela ustaviti promet orožja in streliva in ga tudi zapleniti. Cenzurirala bo pošto in brzojav in lahko razveljavila društveno in zborovalno postavo, neljubo časopisje bo lahko prepovedala. Prestopke bodo kaznovali na Ogrskem z ječo do petih let in tiste, ki bi stavkali, do treh let. Vlada sme vse civilnopravne postave razveljaviti in jih z na-ledbarni nadomestiti.
Trde določbe, zlasti one v zadnjem načrtu, po katerih je vojaška slu-žbaraztegnjenado5 0. leta. Tudi če kdo ni bil vojak, ga kar vzamejo in služiti mora vojaški oblasti, če se kaj protivi, ga prime za vrat vojaška sodnija. Sploh ima vojaštvo po tem slednjem načrtu vso oblast nad vsakim in kmet jej mora prepustiti vse, če zahteva to od njega. — Umeyno, da je odpor proti takim predlogam splošen. Ali predloge so že v odsekih in rešene bodo morda še ta teden; če jih parlament ne reši, jih reši pa sloveči § 14.
Nove predloge so take, da jednakiii ni v nobeni drugi državi. Zato pa vse strmi nad njimi in ljudstvo se upira.
Vojna na Balkanu.
Situacija.
Kaj je pravzaprav s premirjem? Poročalo se je že, da je premirje gotova stvar ter da bodo zapisniki podpisani v ponedeljek drugega decembra. Točke premirja bi bile te-le: 1. Premirje se skleneza 14dni. — 2. Turškaar-rn a d a in armade zaveznikov o-stanejo v svojih dosedanjih postojankah. — 3. Nobena stranka ne sme nadaljevati utrdb ali pa pošiljati na bojišče nove čete in municijo. — 4. Oblegani trdnjavi Odrin in Skader se v teh 14 dneh tako preskrbe z žive ž o ni, da jim "' do b'a v i i o vsak dan sproti potrebno množino živil. Toda zadnja poročila pravijo, da so se pogajanja razbila, ker so Grki odbili premirje in so proti navedenim točkam, zlasti proti preskrbi obleganih trdnjav z živežem. Da le niso tu vmes intrige kake velevlasti!
Glede" splošnega položaja stoji danes v ospredju govor nemškega državnega kancelarja. — Prihajajo razne vesti na dan, da bi bila Rusija zapustila Srbijo, to pa ni res in je uradno ovrženo.
Bombardiranje Skadra.
Z Rfeke se poroča 2. t. m., da prejšnji dan in prejšnjo noč se je culo močno pokanje topcw Črnogorci bombardirajo Skader.
Vojna kontrlbuclja.
H pogajanjem med Turčijo in zavezniki, ima oditi v imenu bulgarske vlade
njen finanCni minister Todorov,^ ki bo zahteval' i.200.000 levov vojne kontribucije.
Valona bombardirana.    .
Poročajo iz Valone, da le dospelo tje neka grška ladja, ki je bombardirala Va-lono. Škode pa ni napravila, V Valoni smatrajo bombardiranje za protest proti proglasitvi avtonomije za Albanijo.
Grški plen pri Solunu
znaša po uradnem obvestilu: ujetnikov 25.000 mož, med temi 1000 oficirjev. Vojni plen obstoji iz 70 topov, 30 mitraljez, 1200 vozov, 800 konj in goved, 75.000 pušk;
Črnogorski  prestolonaslednik  ranjen ?
Poročajo z Rjeke, da bi bil ranjen prestolonaslednik, in sicer da se je to zgodilo pri naskoku na višine nad Skad-rom. Kralj je šel takoj k svojemu sinu;
Aeroplan nad Odrlnom.
Bulgarski aeroplan se je dvignil 1200 m nad Odrinom. Turki so... streljali nanj, ali šrapnel se je razpočil više nad aeropja-nom. Tako Turki njso zadeli aeroplana, ki se je seveda hitro umaknil.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Poslanska zbornica. — V seji včeraj je govoril Prodan, med drugim to-le; »Sedaj nastaja na Balkanu novo slovansko, carstvo in beseda o Iliriji, ki jo je Napoleon 1. u$f 'aril, a Avstrija uničila, velja na novo. N-e bi jo bila Avstrija razumela vzdrži? ¦, bi bila ona danes rešiteljica balkan'..f'.. narodov. Avstrija s Hrvati ni nikoli računala. Danes ni več merodaj-na vlad.; u\i armada, nego narod. Če bi Avstrija .ladaljevala s svojo protislovensko politiko, bi bilo slabo za njo. Če pa se bo Avstrija kazala Jugoslovanom dobrohotno, bo to dobro za njo«.
Conrad von Hotzendorf, ki je bil v Bukareštu v važni misiji radi balkanskih zapletajev, se je vrnil na Dunaj, kjer ga je cesar sprejel v dolgi avdijenči.
Demonstracije v Plznu. .-- V soboto je prišlo v Ptejnu do silnih demonstracij; za mir. Ko se je namreč hotelo odpeljati vojaštvo 35. polka k neki vaji, se je zbralo občinstvo na kolodvoru in je prepevalo vse jugoslovanske himne in demonstriralo tudi še drugače svoja čustva. Policija, ki sicer ni imela pošla, se je vmešala, a vojaštvo se je odpeljalo.
Inozemstvo.
Nemški kancelar o zunanji politiki. — V nemškem državnem zboru je imel Bethman-Hoilweg včeraj govor, ki-se je tikal zunanje politike. Cela zbornica ga je poslušala z napetostjo. Rekel je: »Ml smo opravičeni in tudi dolžni, da pri rešitvi balkanskega problema varujemo svoje-interese. Naši interesi na Balkanu so veliki in zato zastavimo vse sile, da ne bomo trpeli kake škode. Vrh tega bomo imeli priliko z vso našo močjo potegniti se za naše zaveznike. Pri velesilah je v.zadnjem času prišlo do majhnega nesoglasja. Da se odstrani vsako tako nesporazumljenje, je potrebno, da postopajo države skupno in solidarno. V to svrho se vrše med velesilami posebna pogajanja in izmenjave mnenja. Več o tej diplomatlčni akciji velesil ne morem povedati, ker je še v polnem teku in še ni ničesar definitivnega. Le toliko lahko naglašam, da gre vse v najlepšem redu naprej in je pričakovati popolnega vspeha. Kar se tiče našega razmerja z Avstrijo, moram pripomniti: »Ako bi bila Avstrija v boju ža svoje legitimne interese proti vsakemu pričakovanju napadena od kake tretje države, potem bomo mi storili v polni meri svojo dolžnost In ostali zvesto in trdno na strani Avstrije. Gledati bomo morali tudi na to, da bomo znali varovati naš ugled In skrbeti za bodočnost naše države.« — Potegnil se je tudi za Turčijo, kateri hoče Nemčija po vojni pomagati,
Darovi.
Za rdeči križ slov. balkanskih držav daruje lovska družba v Rutarjih K 13.-K temu je še zraven pridodala vesela družba v Višnjeviku K 21.02. Skupaj K 34,02, Hvala!
Za božlčnlco družbe sv, Cirila k Metoda v Krmlnu so nabrale. gg.> gojenke IV. tečaja, na mesto venca pokojnemu gosp. Ivanu Podmehiku K R80. Iskrena hvala j rodoljubnim gospodičnam! Želeti bi bilo, da dobijo obilo posnemalcevl Za odbor: Marija Kopačeva.
C. M. podružnica v Podgorl. Iz nabiralnika pri g. Bregantu v oktobru in novembru 6 K 70 „y. Živeli darovalci! .
Domače vesti.
Promocija. —* »Sava«, društvo svobodomiselnih .slovenskih akademikom na Dunaju, naznanja, *da promovira dne 6. t. m. na dunajski univerzi doktorjem -prava njen večletni član in nekdanji predsednik gospod Ivu Tavčar. Častitamo! . * Predavanje dr. Milerja, o katerem bomo. natančneje poročali v prih. številki, je bilo izredno lepo; udeležba 146, več meščanstva, pa manj' dijaštVa nego zadnjic.                                            • ••"'¦ Predavanje g. prof. Seidta s skioptt-kom In slikami bo prih. sredo 11. t. m.
* S. P .D. — Nekaj članov goriške podružnice- priredi v nedeljo 8. t. ni. ob ugodnem vremenu izlet na Črno Prst. So-udeležniki dobrodošli! Oprava planinska-zimska (krplje, derezi, cepin, primerna obleka). Na zdar! ;   *-.» ¦:
Smrtna kosa. — Na Dobro vem Je u-mrla Ana vdova Šfiligoj, rojena Musič, v stlirosti 75 let. Danes so jo pokopatf v Biljani. Preostalim naše sožalje! ' fc¦* ' '•¦-Miklavžev večer za odrasle priredi »Goriška S l o v e n s,k a. M1 a d i n a < prihodnjo nedeljo dne 8. decembra t. 1. Natančneje v prih. štev. »Soče«. — Člane odbora in »Veseličnega odseka« vabimo, tla se zanesljivo udeleže današnje skupne seje, ki se bode vršila v gostilni Kranja na Senenskem trgu ob 9. uri zvečer. Vsled važnosti dnevnega reda, prosimo gotovega odziva! Odbor »Goriške Slovenske Mladine.«
Goriško veteransko društvo je imelo v nedeljo v Gorici svoj redni letni občni zbor. Predsednik društva Jacobi je imel patriotičen govor, spominjajoč se zgodovinskega dne" 2."decembVa 1848. Navzoč je bil tudi nam. svetnik' Rebek. Z dežele so bila zastopana društva iz Dornberga, Podgore, Ronkov itd..
Trg sv. Andreja. — Slabo vreme^ blato, oblačno, dež. V nedeljo' je že močno lilo; zato pa je bilo mnogo manj dežela-nov v Gorici kot navadno na ta semenj. »Društvo crnogorskog crvenog Krsta« pošilja na došle pošiljatve tako-le zahvalo. Na primer podružnici družbe sv. C. in M. v Volčji dragi: »Čast nam je iz-vijestiti Vas, da smo Vaš prilog od krtina 164.37, što ga izvoljeste uputiti Crnogor-skom crvenom Krstu, ispravno primi li, na čemu Vam najtoplije blagodarimo:« — Podpisana sta blagajnik in podpredsednik. -— Jednako zahvalo je dobila tudi gospa Dženka Vižintinova v Renčali za poslani znesek K 132.
»Preslepljenl in oteti.« — V koledarju družbe sv. Mohorja se nahaja povest pod tem naslovom. Spisal jo je. dr. Pregelj od Sv. Lucije. Glavno vlogo v povesti* ki, je vseskozi; tendencijozna, imata učitelj iti. župnik. Učitelj je naslikan za zapeljivca in pohujševalca ljudstva. »Uč. Tov.« pravi: »Edini namen vsega spisa je, učitelj-stvu vzeti še to trohico ugleda, kar ga ima, da, rahločutnež mora obupati nad to-'%W^^^^^^^^^\imee^ Potem zaključuje: »Učiteljstvo! Naša dolžnost je, da izstopimo vLi brez izjeme iz družbe,.. Noben'značajen učitelj, nobena zriačajna učiteljica ne more, ne sme biti še nadalje -ud Mohorjeve družbe,«
Pripominjamo, da smo culi mi tudi iz ust priprostih kmečkih ljudi hudo obsodbo Pregljove povesti »Preslepljeni in otetU   ¦.
Prosveta.
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici
(podružnica • »Glasbene matice« v Ljubljani) priredi dne 7. X!M. 1912 zvečer v dvorani »Trgovskega doma« 'koncert s sledečim sporedom: 1) Oskar Dev:- Zaljubilo se je sobice. (O. Zupančič), 2) Ant. Lajo-vic: a) Napitnica b) vodica Čista prevedel Fr. Finžgar), mešana zbora. 3) Dr. A. tDvofak: A-dw kvintet op. 81. za 2 violini, violo, violončeHo in klavir. I. Allegro mo-derato. II. Domka. ML Furiant. IV. Finale. 1) violina Sancin Karol, 2. violina Pečenko Silvan, viola <Michl Josip, violončeli' Pertot Avgust, klavir Eržen Ciril.) 4) Emil Adamič: Eoce dolor! (Fr. Gestrin), mešan zbor. — Dirigent: Jos. Michi.,
Domača politika.
Goriški deželni zbor. — Na svojem shodu v Kobaridu je govoril dr. Gregorčič tudi o goriškem deželnem zboru. Naš pod-glavar je izrekel o usodi deželnega zbora te-Ie besede:
»In kaj bo sedaj? Italijanska manjšina, zahteva, naj .s,e deželni zjbor razpusti, večina pa, ki je sklepčna brez manjšine, je proti ra^ustitvi, Italijanska manjšina pravi, da če vlada razpiše dopolnilne vo-liave, se teh ne udeleži. Če vlada skliče deželni zbor, pa ne snie§o v zbornico. To-fej kaj bo? Vlada želi, da bi odstopivši italijanski poslanci prišli spet v deželni zbor, a ti so izjavili, da se dopolnilnih volitev ne udeleže; za razpust deželnega zbora pa ni pravega vz oka! Kaj tedaj?,.
Zdi se, da bo sklican« deželni zbor ob koncu leta. Ali bo ostal dolgo ali le malo časa skupaj, se ne ve.«
Sodba g. podglavarja o deželnem zboru zveni torej precej pesimistično Nič ni gotovo, kaj bo z deželnim zborom; >ali ostane dolgo ali malo časa skupaj, se ne ve.«. — Kakor se vidi iz Gregorčičevih besed, je usoda deželnega zbora v rokah laških klerikalcev; okoli njih se. suče vprašanje, ali naj se razpusti deželni zbor ali ostane še skupaj.
Književnost
Milan Pugelj: Ura z angelji in druge prigodbe. Izdala Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg kot II. zvezek »Biblioteke pisateljev sedanje dobe«. — Znano ljubljansko založništvo prinaša za Božič II. zvezek započete »Biblioteke pisateljev sedanje dobe«, ki utegne postati velikega kulturnega pomena in ki gotovo kmalu ne. bo manjkala v nobeni privatni ne javni knjižnici. Elegantno opremljena in lepo natisnjena knjiga obsega 192 obširnih strani zanimivega čtiva, za k&terega vrednost nan: jamči priznano pisateljevo ime. Milan Pugej je črtajoči slovenski publiki prijeten in zabaven znanec, ki nas omamlja enako spretno s presrčno tragiko, kakor z. umetniško finim in diskretnim humorjem. V pričujoči knjigi je zbral sedem krajšil novel in eno daljšo. Snovi so vseskozi izvirne in povečini črpane globoko iz življenja naše dobe. Tragika se meša s komiko. solze s smehom, vsa pisanost dogodkov nam stopa živo in razločno pred oči. Knjiga je dovolj zanimiva in vredna čitanja in uvaževanja.
Balkanska koračnica. — Za klavir zložil Viktor Parma. Cena K 1.20. Založila Narodna knjigarna v Ljubljani. — To novo delo g. V. Parme so slišali prvikrat javno v ljubljanskem gledališču. Koračnica je lepa in je bila sprejeta z navdušenjem. Priporočamo.
Slovenske narodne pesmi s Koroškega. Nabral in čveteroglasno postavil za moški zbor Oskar Dev. Cena 2 K. Založil Sclnventner. — To je lepa zbirka narodnega blaga s Koroškega.. Kazalo navaja 30 pesmi. Vso hvalo zasluži znani skladatelj Oskar Dev za to zbirko, katero toplo priporočamo.
Andrej Rape: Mladini. II. zvezek zli' slikami. III. zvezek s 3 slikami, namenjen šoloodrasli mladini. Vsak zvezek stane 1 K 50 v; po pošti 16 več. izdalo in založilo društvo za zgradbo Učiteljskega kon-vikta v Ljubljani.
bo sv, Cirila in Metoda pa z ne- i sek 3 0 K. Glavna točka dnevnega rega, ' je bila odobritev proračuna za leto 1913. Pri razpravljanju tega predmeta so bili glasni posebno starešine iz Bukovice radi zgradbe »duhovske ,hiše« v tamkajšnji občini. Hiša je sicer zgrajena, a troški niso še plačani; postopanje načelnika gospodarskega sveta je bilo jako pomanjkljivo. Tudi proti duhovniku so se izrazili bukovški starešini; zadevale prčcej zamotana. — Za najemščinp nekaterih sob v »občinskem domu« so nekateri zahtevali, previsoko ceno. Stanovanja so že dve leti na razpolago, a še vedno.brez stanovalcev, ako se bo zahtevala pretirano visoka, najernščina, ostane prazna še tista soba, ki je zdaj oddana. — V eni zadnjih številk »Gorice« je bilo citati, da je »Soča« slabo poročala o izvolitvi prvega podžupana. Dopisnik naj še enkrat pazilo prečita dotično mesto v »Soči« in bo videl, da .odgovarja povsem resnici in. da je^ufemeljen napad v.»Gorici«.
Gospodarske vesti.
Obrestna mera v raznih državah. —
V Amsterdamu 4^, v Bruslju 5c/c, v Bu-kareštu 6L/c, v Nemčiji 6%, v Italiji 6%, v Kopenhagnu 5l/2%, v Londonu 5/e, v Parizu 4%, v Petrogradu d1/^, v Švici 472yo, v Avstro-Ogrski 6c/c — Kakor se vidi, denarja po ceni ni nikjer; najceneje je v Parizu in Amsterdamu.
Za drugo telefonično zvezo Trst-Knnin. — Dnč 10. t. m. bo na Dunaju posvetovanje petega oddelka industrijskega s>veta. Na tem posvetovanju bo govora tudi o drugi telefonični zvezi med Trstom in Krminom.
Tovarna klavirjev zatvorjena radi vojne na Balkanu. — Tovarna za klavirje v Kraljevemgradu, last Petrova, je ustavila! svoje delovanje. Izdelovala je največ za izvoz na Balkan. Ker pa sedaj tam igrajo na drugačne klavirje, je tovarna zaprta.
Odpošiljanje pošte za c. kr. poštni urad v Solunu. — Pošta za avstrijski poštni urad v Solunu se bo odpošiljala od sedaj nadalje izključno via Brindisi-Pa-tras-Pirej.
/Trgovina v Bosni in srbske odredbe ob meji. — Poroča se, da so postavili Srbi na" meji Sandžaka carinske urade s posebnimi tarifi ter so. določili, kaj se še sme uvažati v okupirane dežele. To močno vpliva, in sicer uničujoče, na trgovino in industrijo v Bosni in Hercegovini.
Zmanjšani delovni čas v tvornicah čipk. — Večina tvornic čipk v Groslicu je zmanjšala delovni čas za dve uri na dan, in to radi zmanjšanega izvoza v Egipt in glede na balkansko vojno.
Nevarnost vojne in petrolejski trg. — Iz Drohobicza poročajo, da vsled negotovih . političnih razmer je petrolejski trg popolnoma desorganiziran in ni mogoče registrirati cen.
Grozdja se ie pridelalo v Italiji letos 66.Š36.000 kvintalov; lani 6J5.140.000 kvintalov.
Izseljevanje. — S parniki Austro-Amerikane se je odpeljalo preko Trsta v Severno Ameriko v mesecu oktobru letos 1161 oseb; v Južno Ameriko pa 874; skupno torej 2035 oseb; lani v oktobru se je izselilo 2589 oseb.
• ud začetka t. 1. do konca oktobra je odšlo preko Trsta v Ameriko skupno 13497 oseb; letos v tem času več 7113 od
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Vrtojbe. — V torek dne 26. t. m. se je vršila prva seja našega novoizvoljenega starešinstva. Bojevito razpoloženje izza starešinstvenih volitev je sicer znatno padlo, toda vendar se je poznalo v besedah nekaterih starešin še vedno veliko; bojno navdušenje, ki pa so ga skušali trežnejši potolažiti. Seja je potekla na splošno mirno. Starešinstvo je soglasno' dovolilo za »Rdeči križ« Č f n e g o r e s v o t o 2 0 0 K, z a d r už-
Zadnje vesti.
Odpor proti vojnim predlogam.
Dunaj, 3. dec: Odpor v poslanski zbornici proti takozvanim vojnim predlogam vlade, zlasti proti predlogi glede vojne službe, Je vedno bolj odločen. Nemški nacionalci, krščanski socialcl in Poljaki so sicer sklenili, da pojdejo vladi na roke, ostali slovanski poslanci pa so po svoji veČini odločnega mnenja, da parlament nikakor ne more prevzeti odgovornosti za tako dalekosežne posledice, kakor jih vsebuje imenovana vladina predloga. Češki narodni radikale! so se odločili, da nastopijo z obstrukcijo. Njim se pridružijo češki socialni demokratje in jugoslovanski poslanci dalmatinskega kluba.  ;
. Popoldne se je vršila konferenca na-, čelnikov strank. Ministrski predsednik grof StUrkgh je izjavil, da vlada vstraja na svojem stališču ter brezpogojno zahtevi, da mora parlament rešiti te predloge š». do konca tega tedna.                         /
Jutri in pojutršnjem se ne bp vrtiUT parlamentarna seja,.ampak se bo ie nadaljevalo delo v odsekih. V petek bopala odločitev v parlamentu.      ,'^
Položaj v parlamentu je zelo resen. Sme se računiti z dejstvom, da bo vlada prisiljena,; poslati parlament domov ter aktivirati svoje predloge s pomočjo § 14. Stem pa bo vlada tudi siljena prevzeti polno odgovornost za svoje korake. .'
Boji okoli Skadra.
R i j e k a; 3, dec: Pri Skadru se je vršil včeraj cel dan do poznega,. večera ljut boj. Močno grmenje topov je bilo slišati do Rijeke. Črnogorska armada je.me-slo popolnoma obkolila.            :? ¦•  ¦¦'
Vprašanje premirja neugodno.
Dunaj, 3. dec.: Po tukajšnjih informacijah vprašanje' o premirju ne stoji posebno ugodno, marveč je računati z dejstvom, da bodo mogoče pogajanja prekinjena in se vojne operacije prično iznova.
Mednarodni položaj nejasen.
D u n a j, 3. dec.: Mednarodni položaj zlasti z ozirom na avstrijsko-srbski spor se presoja še vedno zelo pesimistično. Položaj je še popolnoma nerazjasnjen.
Glavno težavo bo delalo vprašanje, kakšne meje naj dobi Albanija. Zatrjuje se, da hoče Avstrija zavzeti stališče, da mora avtonomni Albaniji pripasti tudi velik del Stare Srbije, da celo Kosovo polje!
Srbski delegatje za mir. Srbija vstraja pri svojih zahtevah.
B e l g r a d, 3. dec: Srbska vlada bo v bližnjih prihodnjih dneh imenovala svoje delegate za mirovna pogajanja.
Srbska "vlada še nadalje neomajenp vstraja pri svoji zahtevi gjede pristanišča ob Jadranskem morju.
Diference v Balkanski zvezi?
Dunaj, 3. dec: V nemških časopisih se mnogo govori, da obstojajo v Balkanski zvezi globoke diference, zlasti med Bulgarijo in Grčijo. Turčija baje celo ponuja Bulgariji separaten mir, ki da ga fe sultan v posebni brzojavki proponiral bulgarskemu kralju.
Princ Danilo bolan.
Cetinje, 3. dec: Vesti; da je bil princ Danilo težko ranjen, niso resnične. Princ je le obolel na vnetju čreves, a je že znatno okreval.
Srbske operacije na albanskem teritoriju in Italija.
Rim, 3. dec: Oficiozna »Tribuna« izjavlja, da vstraja Italija na svojem stališču, da je smatrati vse dosedanje srbske operacije na albanskem teritoriju, posebno še zavzetje Drača, le kot vojne operacije, ki pa nikakor ne morejo prejudicirati definitivne ureditve razmer.. .
Avstrija In Albanci.
Dunaj, 3. dec: Pre^ čdnik italijan-sko-albanskega centralnega komiteja, je poslal zunanjemu ministru Berchtoldu ,za-hvalno brzojavko za naklonjenost Avstrije napram Albancem.
Hotzendorf zopet v avdfienci pri cesarju.
D u, na j, 3. dec: Cesar je sprejel danes dopoldne armadnega inšpektorja Konrada von Hotzendorf v posebno dolgi-avdijenci.
Razne vesti.
Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi;
sSi je, izvolilo1 na svojem obč. zboru dne 25*j | XI. mesto dosedanjega provizoričnega od>V bora sledeči odbor: predsednik: iur. Joža Zaje;   podpreds.:   med. Zvonko Janežio; tajnik: farmacevt Dragotin.Ostan;;blaga}r. nik': prav.   Mirko Gorišek; .gospodar si. abit. k. Ivo Pahor ^knjižničar, si. abit. ^1/ Stanko Orel; arhivar: tehnik France VoJ; dopivec;   preglednika:   pravnika Dragjf Ivane in Josip Čemer.                       ^t
1
Dal)stlS*rtr8nl.
Otfbof slov. akad. tehn. društva »Triglav«- v Gradcu za zimski tečaj 1912/13 se je- konstituiral sledeče: Predsednik: cand: med. Vilko Marin. Podpredsednik: stud .ing. Vladimir Mikuž. Blagajnik: stud. ing. Franc Kadunc. Tajnik: stud. med. Anton Goričar. Knjižničar: stud. med. Jože Mustef. Gospodar: stud. med. Franc Svetina. Revizorja: cand. med. Franc Stamol in stud. ing. Arch. Legat.
»Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, priredi svoj II. redni občni zbor dne 6. grudna v restav. »Gilly«, okraj IX. Berggasse št. 5, z običajnim dnevnim redom. Začetek točno ob VS zvečer. Prijatelji društva dobrodošli.
Svojega brata je ubil neki Franc Bur-gar iz Vodic na Kranjskem. Pred poroto v Ljubljani je bil obsojen na 7 let težke ječe.
Svojega mojstra je ubil 24 letni pomočnik Mayer v Avgsburgu. Porota ga je obsodila na smrt.OdseČejd mu glavo.
Ujeti turški zdravniki. — V Belgrad so pripeljali med ujetniki tudi 30 turških zdravnikov. Porazdelili so jih*v službo v bolnišnice, kjer ležijo ranjeni Arnavti in Turki.
V  Brnu so otvorili in posvetili L t. m. dom za bolne na pljučih.
Z nožem si je prerezal vrat 45 letni Angelj Cercure v Trstu. Z vozom rešilne postaje so ga prepeljali v bolnišnico.
V  trdnjavi v Belenigradu je sedaj 813 arnavtskih in 1990 turških ujetnikov z oficirji vred.
Srbski rekruti 1913. letnika. — Poročalo se je, da so poklicani pod orožje naborniki leta 1913. Srbsko vojno minis-terstvo glede na to vest izjavlja, da mu ni treba klicati pod orožje niti rekrutov leta 1912.
Isa Boljetinac. — Sedaj se piše o njem, da je v srbskih zaporih, sedaj, da je živ lepo na svobodi v albanskih gorah; zadnje vesti pa pravijo, da je bil navzoč na narodni skupščini Albancev v Valoni ter da so ga tam navdušeno sprejeli.
Stavka rudarjev na Ruskem. — Rudarji v Jekaterinoslavu so začeli v soboto štrajkati, in to všled namere ruske vlade, da izvrši mobilizacijo v nekaterih guber-nijah.
Nova bojna ladja. —Kakor že znano, so spustili v soboto v Trstu v morje novo bojno ladjo, ki se imenuje »Princ Evgen«. Novi drednot je ednak drednotu Viribus unitis in Tegethof. Ladja je izdelana po načrtih inženirja Poperja. Nova ladja je 150 m dolga, 27.3 m široka in nosi 20.330 ton. Stane svoto 60 milijonov kron.
Turki so nemarni in brezbrižni navzlic temu, da se kolera širi v njih vrstah. V Sv. Štefanu pred Carigradom so šele na pritisk poslanikov postavili barake za bolne na koleri ter dali bolnikom zdravniško pomoč. Tudi jim ni bilo mar, da bi oddeljevali mrtve od umirajočih in obolelih. Potem šele ko je poveljnik avstrijske križarke izkrcal svoje vojake, da bi vršili samaritansko delo, so se Turki malce zganili. Tudi se poprej niso brigali za to, da bi mrtve, pokopali.
Obsodba na smrt. — Pred poroto v Wiirzburgu je stal neki 20 letni mladenič Weber, ki je svojo ljubico ranil z nožem na,več mestih, jo vrgel na postelj ter jo zažgai, da je reva zgorela. To je storil, ker se je hotel poročiti z drugo, ki ima doto. Obsojen je na smrt.
Panilk se le potopil in sicer angleški parnik »Ickhl«, kakih 200 milj od Hali-faxa. Na ladji ie bilo kakih 30 oseb.
Iz preiskovalnega zapora v Pulju je izpuščen bivši ravnatelj mestnega knjigovodskega urada dr. A. Pesante. V preiskovalnem zaporu je bil 9 mesecev.
»THanlc« in odškodnine za potopljene pošiljatve. — Angleške sodnije so izrekle, da porotljenje Titanika so vzročile višje moči; zato se angleška poštna uprava brani dati kako odškodnino za pošiljatve, ki so se potopile s Titanikom. Zato so tudi vse zahteve avstrijskih pošiljalcev glede Titariik;; brezuspešne.
Tatvina angleški banki v škodo. — Iz Londona poročajo, da je izginilo angleški banki denarja za četrt milijona kron, in sicer sta izginili dve denarni po-šiljatvi v omenjenem znesku v zabojih, in to na potu iz Bremna v Trst.                        j
Odgovorni urednik in izdajatelj lv«n Kavčič v Oorici.
Tiska: »OoriSka Tiskarna'« A. OabrSCek (odgov. J. Fabčič).
Zalaga: Družba ta Izdajanje listov »Soča« in (Primorec*.
dkar so izumili najnovejša sredstvo za lmprognirauj«
in za prihianjenje podplatov. UČIL.   *»U
Učil odpira novi čas, čas prerojenja podplatov.
flcil omogoča 3 do o-kratno večjo trpožnost opodplatov kakor doslej.                                          •
Učil napravi podplate nepremočljive in obvaruje pred vlažnostjo in sušo.
0c 1 napravi, da so podplati elastični, da se jih da lahko kovati in da kljubujejo vsaki kislini.
Ocil vzdržuje čevlju več časa lepo obliko, ker ni treba tolikokrat popravljati.                                .
Uc!l ni leščilo ali mast, pač pa neka impregni-rana masa, ki ji ne škoduje ne zrak ne voda.
Zavržimo 7astarelo neskrbnost, koji so bili podvrženi podplati!
Na podplatih je cela teža našega telesa, podplat je zmiraj v dotiki s tlakom, radi tega mora biti naša skrb ravno tako velika za podplat, kakor za kak drugi del čevlja.
Ali ste keuaj mislili na to?
Ako ste inteligenten in varčen, pozdravite to novo iznajdbo z veseljem, ker s tem prihranite najmanj V» stroškov pri obutvi. Ugodna prilika je posebno sedaj, ko so cene jako visoke in ker je zadruga goriških čevljarjev bila prisiljena zvišati cene še za I0°/0.
Ocil naraven se prodaja v  stekleničicah   dveh vrst in sicer: za 25 parov  podplatov    i     za  10 parov podplatov
po K 1-60               j;               po 80 vi».
GLAVNA ZALOGA ZA PKLMORSKO:           . i
G. KLINC, Ha Koma it 9 - Via Ascoli št. 18.
Išče so za povsod agente in zastopnike
Pogoji'jako ugodni.                480   11
Glavna zaloga
Palma podjetnikov
A. Orufovka
Proda se
cela  trgovina ali pa le  prodajalniška oprava obstoječa iz različnih stalaž in
pultov. Gorica, Corso Franc Josip štev. 70.
436-3
Družabnik
se išče
za   lepo   razvito   industrijelno podjetje z lepim dobičkom.
Glavnice  kron 15-20.000.
Priglas pnd zavitkom
'»'Dobiček"
na upravo
Zaloga istrskih vin
prodaja na debelo od 56 litrov naprej. Gene konkurenčne.
Zaloga se nahaja v Gorici
v ulici Formiea št. 1.
Za obila naročila  se toplo priporoča lastnik 479—18                       Henrik Apollonio.
Mihalj Turk
priporoča svojo
brivnico.
Gorica, na Korna 6,
426-4
KrojaSka delavnica
Franca Simčič
se nahaja
v Gorici, na  Kornu štev. 6
(nasproti Turkove brivnice).
Priporoča se za obila  naročila, — Izdelek ličen, cene zmerne.          444*4
Slovenska mesnica
v Gorici, ulica Treh kraljev 16
(Dia tre Re 16) pri kauarni Dogana
Največja izber v Oorici govejega mesa, tele-
tine in svinjine. Meso je prve Vrste. Dobi
se vedno svežo divjačino in doma pitano
knretiiino.
Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Za obilen  obisk  se  toplo priporoča udani
444-1 a            Andrej ?randolič, mesar.
Novost!
Dootlpf 1912
D. R. O. M. štev. 526081.
Novost!
Novoletne šaljive razglednice,
ki se jih še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo,
humoristično in vzbuja senzacijo. Vsaka, ; tudi  najmanjša  pošiljatev je izbrana
in vsaka razglednica v zavitku.
Le nt Igiamn
prodalo.
PALM*   i
Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
2 0 originalnih uzorcev proti vpošiljatvi 75 vin.
25 komadov*............K V~
50        ...........-....¦„ 175
100     '^............... 3 —
Povzetje stane 40 vin. ved.
V plačilo se sprejme znamke vseh delov sveta.
lSCeio se prodajalci.
Habigtaorst&C.tJ
Bochum i. ID. — Tlemčija.
Poštni predal št. 149.
¦'•'¦•¦                       S.-450-12, P. 149-5
Mlikovsea pekarija ta slaflHtaraa
Karol Draščik
v Cerici aa Ibnia v (InteK Hii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, oditi kova ne velikonočne pince itd. Prodaja različna ffln« vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »*-- po Jtiko zmernih cenah. -"•»
|yGoriška ljudska posojilnica^
vpisana zadruga ž omejenim Jamstvom.
(V lastni hlil, Hosposka ulica *t„ 7, I. nadstr.) r- Telefon »t. 78.
BaCun poltne hranilnice Itev. 837.315. Na obenem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilci« vloga se  obrestujejo po 4l/%%.. Stalne večje vloge z enoletno   odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica sama.                                .  ...   ¦ . -I
Hranilne vioge se sprejemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hisnA hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižba po b% %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1911. »6%. Stanja 31. dec.Idil.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70910 kron.   -   Hranilne   vloge?   1,103.254*98. —Posojila: 1,068.002—, — Reaervni z a k 1 a d: 100.451 56. — Vrednost hiS:
ZHHURLH.
Vsem onim blagim osebam, ki so nam z iskrenim sočutjem in tolažilnimi besedami skušali olajšati neizmerno bol o priliki nenadomestne izgube našega preljubljenega soproga oziroma očeta, cesarskega svetnika
Frana Vodoptoca,
kakor tudi vsem onim, ki so s podaritvijo vencev, s spremljanjem blago-pokojnega k večnemu počitku in na katerikoli način izkazali mu zadnjo čast, izrekamo prav srčno zahvalo. Hvala, hvala vsem l
V OORICI, dne 2. decembra 1912,
487-1
Znalo« ostali.
Kupujte samo dvokolesa »flZtelia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejse vrste bodisi za navadno rabo aH za dirke. Šivalni stroji Orlfllnal IflCfOtla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno  Šivanje  in slikanje  (vezenje).   Stroj
teče brezčumrio in je jako-trpežen. Puške, samokrese, šlamoreznice in vse v to ptroko sppdajoče': predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kersevani & Čuk
GORICA, na Stolnem trgu št. fl. GORICA.