100. številka. V Trsta, v srede 14. decembra 1887. Tečaj XII. EDINOST Opaske. Viii dopisi ne poAiljajo uredništvu t ulici Torrente, 12. V*ak list mor« biti frank i ran. Rokopisi se ne vračajo. (•MTTKS Inm-mti (razne vrste naznanila in po-tlanire) so zara^unijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami s« plačuje za vsako besedo * no? Naročnino, reklamacije in inserate pre. jema opravniitvo. ulica Torrente 12. •Edinosti ish*j» dvakrat na teden, vsako eredo i* »oboto ob 1 uri popoludre. *3g*e9 Česa z a vse leto s prilogo V for , za pol S for. £»• nov., za četrt leta I for. )& nov. — Edinost brez priloge stan« za celo leto • for., za pol leta 9 for., za četrt leta 1 for. &0 nov. — 1'osa-mezne Atevilke so dobivajo pri oprav-niitvu, v prodajalnicah tobaka v Trsta po * nov., v Gorici in v Ajdovidini po • nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V edinosti J« aio£« Vabilo na naročbo. Mulo «lni še in zavali se kamen na grob leta 1887. Dvanajst let uže se bojujemo za svete pravice našega naroda na obalih jadranskega morja, t mestu, ki je Slovencem, avstrijskim Slovanom sploh in tudi našej državi zarad svetovne trgovine krvna žila. K malu prestopimo v osodopolno trinajsto leto teškega svojega delovanja, pri katerem nas vodi čisto domoljublje, in zato upamo na božjo pomoč in zdatno podporo domoljubnih svojih rojakov. Kolikor bolj bodo ti gmotno in duševno podpirali nase podjetje, toliko krepkoje se bo mogla „Edinost1, potezati za Slovanstvo na velepomembe-nej Adriji. Naš cilj je jasen, vstrajno in vestno korakamo proti njemu in zato smo tudi vredni podpore svojih bratov. Naj nam tedaj ostanejo zvesti stari naročniki i naj se oglasi se mnogo novih. One naročnike pa, ki niso še popolnoma poravnali svoje dolžnosti, nujno prosimo, naj store to še v tem letu, da nam olajšajo teško breme ter da nas ne prisilijo, da jim z novim letom pošiljate v „Kdinosti" ne ustavimo. Edinost velja: sa vse leto O gold.; za polu leta 3 gld.; za četrt leta gld. 1*50. Vredniitvo in upravništvo. Iz deželnih zborov. Istrski deželni zbor. V. seja dne 7. decembra. Predsednik odpre sejo ob 11. uri d. p. Navzočih 27 poslancev, galerija polna. Po prečitanji zapisnika IV. seje opazi gosp. Spinčič, naj se stavi v zapisnik, da je on predlagal, da se v prvem izreku §. 27 izpusti beseda podučitelji, ker se o njih govori v drugem izreku. Predsednik opazi, da se to stori. Zatem čita mej vedno ra-1 stočim hrupom galerije g. Jenko spodaj priobčeno interpelacijo radi poštne in brzor javne postaje v Podgradu. Zastopniki naše stranke so morali občinstvo sami pozivati na red, ker predsednik tega ni storil. Interpelacija slove: Interpelacija na visoko c. kr. vlado. Uže več let dohajala je pošta v Podgrad in se vračala na Kozino jako neprilično, da je bilo komaj mogoče odgovarjati z vračajočo se pošto. Po zimi bilo je to celo nemogoče. Zadnji čas pa dosegla je ta nepriličnost svoj vrhuner,, ker vslod najnovejših prememb odide posta pred nego dobi adresat pošiljatve došle pošte. Vrhu tega je zveza v Herpeljah-Kozini tudi taka, da pošiljatve preko Divače v Podgrad --in teh je največ — ne potrebujejo nič manje nego dva dni. Tako trpi vse: trgovina, uradi in zasebniki. Zelo neprilično je tudi, da nema Podgrad direktne zveze z Bistrico in preko te z Voloskim, kjer je sedež c. kr. okr, glavarstva, z Reko in dalj<\ Mnogo nereda provzroČa ime pošte „Castelnuovo", kajti veČina pošiljatev odpravlja se v Erceg Novi v Dalmaciji, od koder prihajajo po preteku dveh tednov. V tem obziru je vso prizadevanje zaman. Naj se zapiše pod „Castelnuovo": Istra ali Primorje ali Kiistenland ali iiber Divača, ali naj se piše Illirisch Castelnuovo — | vse ne koristi, pošiljatev dobi se preko Erceg Novega! Odposlale so se pritožbe na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trst in pridejali zavitki v dokaz, a brez uspeha. Dogodilo se je celo, da je nekdo pritožil se pri c. kr. poštnem ravnateljstvu na Du-naji, ker je od tam dobival listo preko Dalmacije. C. kr. poštno ravnateljstvo Dunajsko rešilo je pritožbo s tem, da je uradnikom strogo naložilo paziti, da se takovi neredi ne ponavljajo. Na zavitku dotične rešitve bili ste besedi „im Kiisten-lande" rudeče podčrtani in precej se je pokazal uspeh tega strožega ukaza, kajti adresat je dobil rešitev — preko Dalmacije! — Veliko škodo trpi trgovina vsled ta-cega nereda. Bas te dni doposlan mi jo zavitek trgovskega lista, katerega tu prilagam. Imela se je skleniti večja kupčija in doposlal se je iz Gorice tako imenovani „Schlussbrief". Naslov pisan je jako razločno: Castelnuovo, Istrien pr. Herpelje-Kozina. Na zavitku so sledeči poštni pečati: Giirz 21. nov., Triest 22. nov., Castelnuovo Erceg Novi 26. nov., Dignano 2. dec., Cosina b. Matteria 2. dec., Castelnuovo im Kiistenlande 3. dec., toraj je list rabil iz Gorice v Podgrad 13 dni! Kdo povrne škodo, ki jo vsled tega nastala, da se kupčija ni mogla skleniti? Kdo trpi veliko število škod vsled prejšnjih zakasnjenj, katere škode so mnogokrat zelo občutljive? Pred kacimi 10. leti in Še pozneje vprašana bila je podgradska občina, da-li hoče potrebno preskrbeti in lotno plačevati, da se ustanovi v Podgradu brzojavni urad. Pripoznalo se je toraj takrat od strani brzojavnega vodstva, da je brzojavna postaja v Podgradu potrebna; a občina se ni mogla zavezati v troske, ki so bili za njene neugodne denarne odnošaje preveliki. Ko se je pozneje doznalo, da vis. erar ne zahteva več toliko od občin, vložila se je vsled sklepa občinskega zbora dobro utemeljena prošnja za ustanovljenje 8 pošto združene brzojavne postaje v Podgradu. Pričakovalo se je, da se tej opravičeni želji gotovo ustreže, ker je znano, da so ustanovljajo take postaje v mnogo bolj neznatnih krajih, in tudi tam, kjer obstoje uže železnični brzojavni uradi. Pričakovalo se je tem bolj, ker žica zveze Trst-Reka potegnena je baš preko Podgrada. Zgodilo se je pa nasprotno, kajti prošnja rešila se je na kratko s tem, da brzojavna postaja v Podgradu ui potrebna, da-si je bila potreba pred toliko leti pri-poznana! Glede na neprilično sedanjo poštno zvezo, glede na popolnem neopravičeno rabo imena „Castelnuovo", ker je pravo, starodavno ime slovenskega tega kraja: Podgrad, glede na veliko potrebo brzojavne postaje, katera no bi imela pomena samo za prebivalstvo, nego bi bila veliko važnosti za razne v Podgradu nastanjene urade, glede na to, da bi visoki erar iuiel zelo neznaten letni izdatek, ako se 8 prva slučajno tudi ne bi pokrili mali troski, kar pa ni pričakovati in bi ta izdatek tudi bil samo navidezen, ker c. kr. uradi zdaj mnogo trosijo za prenašanje telegramov —• stavljamo podpisani sledeča vprašanja: 1. da-li misli visoka c. kr. vlada poštno zvezo Kozina-Podgrad in nazaj tako urediti, da bode ustreženo prometnim potrebam ljudstva in uradov; 2. da-li misli poleg sedanje uvesti zopet poštno zvezo Podgrad-itistrica, kakor je bila uže in katera je mnogo priličneja; 3. da-li misli dati pošti pravo ime: Podgrad; 4. da-li misli, ker ni nikacega razloga proti, ustanoviti v Podgradu b pošto zdrn-ženo brzojavno postajo? PoreČ, 7. decembra 1887. Jenko, V, Z a m lić, dr. L agi n j a, dr. F. Vol ari ć, Spinčič. G. Spinčič izjavi na to interpelacijo na dež. odbor, ali predsednik ga takoj opozori, da jo popolnoma nepotrebno govoriti v jeziku, katerega večina deželnega zbora in udje dež. odbora ne umejo. G. Spinčič vpraša predsednika, da li mu či-tanje dovoli, na kar mu predsednik odvrne, da spoštuje jezik poslancev manjine in da se ga morejo služiti, ako jim je drago, ker on tega zabraniti ne more. Priporoča pa toplo, da vsi poslanci rabijo italijanski jezik. Zdaj ćita g. Spinčič svojo interpelacijo o stanju računov občine bu-zetske, katera se glasi tako-le: Saznah, da je uslied zaključka sada-njega obćinskoga zastupstva u Buzetu, primljenoga u sjednici 7. julija t. g., bio pozvan: 1. bivši načelnik gosp. Clarici, da podnese račune obć. uprave i te glede na svoto od 176 for., primljenih od istoga od raznih globa i neumešćenih u zapisnik, i glede 1529 for., ubilježenih u rubriki „Predujmovi uz povratak i položonje računa" od g. 1877. napried; 2. gosp. predsjednik bivšega obč. odbora, da povrati svotu od 148 for. predujmljenih za sudbene obć. poslove jednomu članu istoga odbora, više nego inu je li pripadalo, — dočim su občinski liečnici, činovnici i sluge imali imati na svrsi uprave toga odbora više od 1000 for., i da su obadva ta poziva ostala bezuspješna. Častim ae upitati si. zemaljski odbor, kojemu na temelju 86. obć. reda pripada nadzirati redovitu upravu obć. dobara. 1. Jesu-li u redu sa računi obć. poslovanja prijašnje upravo nijestne obćine PODLISTEK. Mej Davljenci. (Carl Muy-ev« prigodbe v Sahuri.) (Dalje.) Ko smo se ustavili pred prvim šatorom, odstranilo se je staro, že večkrat zakrpano platno in na vratih prikazala se je deklica in nas pozdravila. Bila je razkrita; ženo pustinjskih Arabcev niso tako trmaste, kakor one Mavrov (mestnih Arabcev). Lasje so jej bili spleteni v goste dafire {kite) z modrimi in rudečimi traki. Na ledjih je imela rahad, ozek pas, od katerega je visela množina usnjatih vrvic pod kolena in tako vpodobljala suknjo s korali in jantari olišpano. Okolo vratu je imela karae, vrvico se steklenimi biseri in kovinami, raz ram jej je visela halja do kolen. Na ušesih so jej viseli zlati uhani, na nogah, nad gležnji so se bliščale srebrne spone, in okolo nežnih prstov, kojih nohti so bili s heno pobarvani, tičali so močni, svitlo beli prstnni iz slonove kosti, ki so izredno prištevali njenoj rujavej barvi. „Marhaba ia sidi, dobro nam došli o gospod," zvenel je njen pozdrav mej tem, ko jo podala mojej kameli polno pest vaedi-datljev. Za njo se je prikazal starček, ki nas je zvedavo pogledoval. Obraz mu je bil fiaguban in njegova usahneta postava glo- boko upognena. Moral je imeti nad devetdeset let. „Marhaba ia, sidi, dobro nam došli, o gospod! naš ubogi šator ima uže tri goste, ali se je prostora zate, razjaši in dovoli, da Ti napravim skopea." „Salam aleikuni," odzdravil sem mu, roke na prsi položivši. „Srce Ti je polno dobrot in šator stoji potniku odprt; Ti si dober sin proroka in ljubimec Allahov, koji Ti jo daroval veliko let; naj Tvoji gostje vse dobrote tvoje duše uživajo. Dovoli, da otidem k drugemu šatoru!" „Me hočeš sramotiti, sidi? Kaj sem Ti storil, da zaničuješ mojo hišo. Razjaši žival, ki jo že gostinja hčeri mojega sina in legla k počitku!" Zgrabil je uzdo kamele in zaukazal jej, naj poklekne z navadnim goltančnim khe, khe. Kazjahal sem in stopil v šator, kamor sta šla tudi Ilasan in Korndorfer. Preko sten vlekel so jo serir, nizke, z ovčjimi kožami pregrnene klopi. To je bila družini in gostom postelja in divan. Na dnu šatora so bili shranjeni ščiti in sedlu. Na kolcih je viselo orožje, usnjnte vreče in vsakovrstne gospodarske stvari. Steno so bile umetno olepšane s pletenimi kozarci, žirafinimi kožami, šopki cvetic, nojevimi peresi in izvrstnimi zvončki. Slednji so v arabskih šatorih navadni, pa nadlegujejo trudnega potnika. Veter maje šator, ruda zvončkov zveni in vpodablja z jecanjem kamel, bleketanjem ovac, la- janjem psov in rjovenjem divjih živali grmenje. Legel sem na plahto. Stari je ogledoval pantrovi koži; ali zakon gostoljubnosti mu ni dovolil vprašati po mojem imenu in prihodu, vedeti pa je moral, kako sera prišel do tega dragocenega plena. S zvitostjo, ki je vlastna le necivilizovanemu človeku, znal je obrnoti govor na stvar. „Počij sidi. dokler Ti mesa in kus-kusu napravim!" Kuskusu jo iz debelo mlete moke, Arabcu najljubša jed. „Zahvaljujem se Ti, oče," odgovorim mu, „Najraje jem meso in kuskusu zvečer, ko dnevno potovanje končam. Daj meni in mojim služabnikom vode in malo bsisa (kruh iz moko in suhih datljev. Deklica mi je prinesla bsisa. „Voda jo iz birketa in je slaba, sidi. Hočeš raje piti kamelinega mleka ali lagini-ja (datljev sok)?" vprašala me je. „Eddini lagmi, daj mi lagrai-ja. Ti krasna deklica!" Prinesla mi je usnjat kozarec poln hladivno pijače. Stari je čakal, da sem izpil in potem me dalje izpraševal. „Ostaneš dolgo v koči svojega prijatelja?" „Zapustim jo, ko ai odpočijem," „Tedaj hočeš jahati po noči, ko doni glas divje zveri, in panter človeka in kamelo raztrga? Ostani pri nas, sidi, ker smrt Tvoja bi obtežila mojo dušo!" Moral sem olajšati dobremu sturčku izpraševanje. „Panter me ne raztrga. Nisi videl njegove obleke na mojej živali ?" „Videl sem obleko pantra in njegove sultane." „Dobro tedaj, umoril sem ju jaz o zvezdnem svitu, na Fum cs Saharu." „Grozovitega pantra, na Furn es Saharu, ki je strašneji nego vsi pantri stepe? Sidi, Ti si junak in velik vojščak! Koliko mož je bilo pri Tebi?" „Nobeden. Sam sem govoril s pan-trom in njegovo ženo." „Prav sam? Allah akbar, Bog je velik, Ti si aku (brat, tovariš) velikega emir el Aret-a, ki je utonil v Vcd-el-Kantara!* „Frank sem kakor on, in imam puško, ki govori prav one besede." „Frank si in lovec, kakor emir el Aret? Tedaj Ti moram nekaj povedati, kar Tvojo dušo oveseli!" Postal je naglo ozbiljen in se skrivnostnim obrazom stopil k meni, nastavil mi je roko na uho in tako tiho šepetal, da sem ga teško umel. „Poznaš Assada, ustajnika?" Prikimal sem mu in gledal ga, željno pričakujoč, kaj mi pove. „Poznaš, Assad-beja, davico čed?* vprašal me je drugič. Prikimal sem mu zopet in govoril je dalje: „Zalezoval je dolgo našo čedo in nam oropal najboljo živali, še v zadnjej noči nam jo ukradel goved; aail alein, škoda nanj." Tiho šepetanje mi ni bilo nerazum- buzo&k^, ifc&nito ^)ivši načelnik Clarici i obe. odbor,* imenovan od c. kr. namjest-n i Čl VOpora zu m n o sa zemaljslfim odborom? 2. Ako nisu, smatra li se zemaljski odbor, oblašteniin, da uredi stvar upravnim putem, ili je možda dao shodno upute na-čelničtvu u Buzetu, da se stvar konačno uredi. Tudi ▼ tem slučaji je dokazalo občinstvo visoko stopinjo svojo omike, kajti dolgotrajni hrup je zadušil vsako besedo govornikovo. (I. predsednik je menda to roganje preslišal. — Preide se na dnevni rod. Po prečitanju obračuna deželnega zaklada za leto 1886. spregovori prvi g. dr. Volarie ter istega v ostrem govoru popolnoma obsodi. Večkrat so ponavljajoči dolgotrajni hrup na galeriji in smeh poslancev ital. stranke g. govornika ni ustrašil. Govoril je po prilici tako-le; Visoki zbor! O ustanovi §. 12. pokraj, reda je dež. odbor samo upravni in eksekutivni organ dež. zbora ter sem so čudil, ko ga je g. predsednik pri odprtji zborovanja nazval „la nostra commissione permanente", kakor da je dež. zbor ali bolje rečeno, večina, na njega izlila vso svojo moč in mu podelila magnam chartam libertatis, da opravlja iu razpolaga s pokrajino v imenu dež. zbora, kakor piu drago. In res, ako kdo pregleda izvestje obračuna za leto 1886. in način, kako je naš dež. odbor upravljal s premoženjem pokrajine, tedaj se prepriča, da naš g. deželni glavar res ni pogrešil in da je stalno računal na gospodo od večine, ko je naš dež. odbor tako nazval. Sploh pa je pri nas navada, da se ne pazi natanko na delovanje dež. odbora, ampak kakor na zapoved se povlađuje vse, kar zahteva. Vendar pa hočem odkritosrčno izjaviti svoje opazke, računajoč na poziv g. predsednika, da vsakdo zdušno pregleda delovanje juntino ter preidem na pregledovanje računa samega. Sam obračun za leto 1886. kaže, da je v nič manj kot 7rnih točkah dovoljeno svoto prekoračil in po mojem mnenji vsaj 3 točke niso opravičene. Tako n. pr. je sama točka VI. razhoda „javne zgradbe" prekoračena za 6069 gl. 21 novč. na isti stavek spada onih 11.497 f. 75 novč., potrošenih za zgradbo pokrajinskega poslopja. Mislim, da deželni odbor more razpolagati o dovoljenih svotah, nikakor pa ni oblaš-čen jih neopravičeno prekoračiti. Gospoda! Še lani je opazil moj sp. drug g. dr. La-ginja o potrošku, s katerim se je v isto svrho proračun prekoračil, da isti ni opravičen, ker je bilo po odloki dež. zbora od 23. junija 1884. dovoljeno potrošiti vsega skupaj samo 36.000 gld., s katerim bi imela biti tudi sezidana zborna dvorana in bi imeli odpasti vsi posojilni stroški. — Govornik dokazuje dalje, kako se trosi v ne uprav neizgibne svrhe, mej tem ko se za revno ljudstvo malo dela in nadaljuje: Potrebe našega ljudstva so velike, posebno vsled slabe letine. Naše ljudstvo v raznih občinah nema zdrave vode, umira od mrzlice in od kužnega zraka in občine same pa nemajo toliko premoženja, da bi mogle potrebne troške iz svojega žrtovati. Itazun tega pa bi so našlo še mnogo dru- gih nujniH potc*bidif»f h\b> rca vredno najjštoti; Tako na pr. se, mora na otoku Crepu ljudstvo po slabih potih ubijati,, ker >se občma malo zarije briga. Na Lošinjskom mora'ljudstvo vanjskih občin sd .svojimi žulji sebe prehraniti, zraven pa plačevati raztreseni davek. 0 tem bi se dalo marsikaj druzega našteti. Sploh pa moram opaziti, in vsakdo mora to sprevideti, da je deželni odbor ▼ 201etnej upravi z imetkom, o kojem razpolaga pokrajina, prav za siromašno ljudstvo jako malo skrbel. Z denarjem, s kojim razpolaga naša pokrajina, moglo bi se bilo veliko voč koristnega storiti. Posebno pa se čudim, da se je moglo na samo III. točko troski za podučevanjo 15.581 gld. 98 nvč. prihraniti. Vendar nam se jo vedno očitalo, da še mnogo manjka, dokler bodo naše šole na onej stopnji, katera se dandanes od njih zahteva. Posamezne občine pa nemajo toliko denarja, da bi potrebno mogle same prirediti. Radi tega je potrebno in umestno, da se jim priskoči na pomoč. S tem so oziram samo na svoj okraj, ali isto velja o vsej našej pokrajini. Posebno velja to o raznih občinah, katero bi hotele isto pravice zase, ali žalibog nemajo sredstev v to Bvrho. Zlasti na otoku Cresu je več otyčin, ki nemajo nikake šole in radi tega ne morem te rubrike nikakor odobriti. — G. referent Campitelli je tudi opazil, da se je podelilo mnogo štipendij, ali tudi to se je zgodilo le tam, kjer stanuje prebivalstvo italijanske narodnosti. Imena dotičnih, ki so dobili podporo, pa se no imenujo1, — naši I ljudje gotovo niso nič sprejeli. Čudno pa je videti, da se je vložila glavnica od 30.562 gl. 25 noč. več, kakor je bilo pro-računjeno in k temu v st. 14. kupilo ho obveznic pri dež. kreditnem zavodu za 2015 gl. i to menda vse, da bi povekša dež. odbor svojo razpoloži'vo zaklado. Vsekako pa je smešno videti, kako se na enej strani preveč troši, mej tem ko se na drugoj nič ne stori, prav tako kakor oni, ki svojo škrinjo napolnjuje s zlatom, mej tem ko mu rodbina gladu umira. (Dokaz temu so posamezne številke obračuna). Vsled tega predlagam, da se preide preko obračuna za leto 1886 na dnevni red. (Dobro! na levici.) (Konec prih.) Kranjski deželni zbor. IV. seja dne 7. decembra 1887. Gosp. deželni glavar grof Thurn ob »/»11. uri pričnfe sejo, K zapisniku zadnje seje oglasi se poslanec Detel a ter omenja, da ni resnično, kar jo poročevalec baron Švegel trdil zaradi Smoletove zapuščine, češ, da se ima rabiti le v pomnoženje zbirk, in prosi, naj se ta njegov popravek sprejme v zapisnik denašnjc seje, kar tudi obvelje. Deželni glavar potem naznani in razdeli došle vloge in peticije, gosp. deželni predsednik baron VVinkler pa izroči zbornici dva vladna predloga; eden zadeva pre-raembo 78, 79 in 81 občinskega zakona z dne 17. februvarija 1866. eden pa premembo §. 8 zakona z dne 5. marcija 1873. o vzdrževanji in popravljanji nece-sarskih cest. Zakon o mitnini za Kamnik se potrdi v tretjem branji. Poročilo deželnega odbora o nakupu gozda za deželno vinarsko in poljedeljsko šolo na Grmu, in poročilo gledć zidanja dveh oddelkov za umobolne v blaznici na Studenci se izročita finančnemu odseku v pretres in poročanje. Dr. Poki u kar poroča o računskem zaključku deželne vinarske šole na Slapu, oziroma na Grmu za 1. 1886. ki se brez premembe odobri. Dohodkov je bilo 14.655 gld. 82 kr., stroškov 14.568 gld. 84 kr. Ostanka v gotovini 86 gld. 98 kr. Premoženje je znašalo koncem leta 4634 gl. 15 kr. in se je v primeri z 1. 1885., ko je znašalo 11.838 gld. 66 kr., zmanjšalo za 7204 gl., ker se je pri preseljevanji šole s Slapa na Grm mnogo inventara, živine itd. prodalo. Poslanec Kersnik potem utemeljuje svoj samostalni predlog glede vpisovanja slovenskih imen v zemljiščno knjigo. Predlog se izroči v pretres mi poročanje upravnemu odseku. Dr. Bleiweis poroča o stavljenji koz z animalnim cepivom in nasvčtuje to le predloge, ki obveljajo brez ugovora: ,1. Deželni zbor pritrdi naredbi deželnega odbora, da se vprihodnje na Kranjskem ljudstvu cepijo kozo z animalnim cepivom. 2. Za nakup animalnega cepiva ho postavi v proračun deželnega zaklada znesek 1000 gld. T)e^\'liTgaV/«iMno vse troške za cepljenjejcoz,jiokler n j j;pšpno vpraša-, nje, kdo ima plačevati te troške. V ta namen', se ,deželnemu otjholu n&oea'/^da* poiztedujo^ po katerem pravnem haslotu se troški za cepljenje plačujejo iz deželnega zaklada in ako deželpi odbor ne najde praVnega naslova, stori naj potrobne korake, da prevzame vprihddnje driava stroške za cepljenje koz, deieli pa vrne vso dosedaj indebite iz deželnega zaklada za cepljenje koz na Kranjskem plačane zneske". Prav tako se sprejme predlog finančnega odseka zaradi odškodnine povodom naredeb proti trtnej uši, o katerem poroča dr. P o ki ukar, in ki se glasi: Deželni odbor je pooblaščen, da sm6 v §. 6. zakona od 27. junija 1885. drž. zak. 1. 1886., št. 3, prevzeti tretjino pri-sojenih odškodeb na deželni zaklad, ako država doplača drugo tretjino in se nepokriti ostanek porazdeli na vse posestnike vinogradov na Kranjskem. (Konac prih.) Združimo se s Hrvati! 0d Karavank 8. decembra. Britke skušnje so nas Slovence izmo-drile, da tami za se nič ne premoremo. Preko tako neznatnih narodov se rado preide na dnevni red. Naša beseda ne uleče. naj jo položimo na katero koli tehtnico. Mnogi mislijo, da druzega ni treba, ko strogo izvesti enakopravnost, pa so Slovenci na dobrem. Kdor pa natančno pozna razmere na Koroškem, pritrdi mi, da, tem Slovencem tudi najpravičnejši narodnostni zakon ne bi toliko pomagal, kakor se pričakuje. Naši nasprotniki najdejo Se vedno sto in sto potov, po katerih morejo j Slovence prikrajšati. Dokler imajo deželni zbori kaj odločevati, kdo jim more braniti, da pri vsakej priliki pokažejo svojo naklonjenost nemškej narodnosti P Iz deželnih denarjev lahko podpirajo gledišča, šole in nemške zavode, Slovenci morajo plačati, akoprav nemajo nič dobička od tega. Ako se jim zdi, da država premalo dela za nemško šolstvo, lahko ustanovijo srednje, kmetijske, obrtne šole na deželne stroške. Recimo, da se Slovencem še posebe na državne stroške napravijo take šole, vender morajo tudi za deželne plačevati doklade, imajo toraj dvojen davek. Nezaslišan je nadalje pritisk osebne agitacije od nemške strani, dokler ima ta vse kapitaliste, uradnike in mešČaue na svojej strani. Naj se tudi zaukaže slovensko uradovanje; pa dokler se mora z vsakim Nemcem povsod, naj bo tudi med trdimi Slovenci,fpo nemški uradovati, dotle se slovensko uradovanje ne oživi. Kako Slovenec vloži slovensko tožbo, ako pa v vsej deželi ni nobenega slovenskega advokata? Obdelajo mnogo Slovencev se svojo agitacijo tako, da se za Nemce proglase in bodo protestirali proti slovenskemu uradovanju. Kaj nam koristi enakopravnost, če kmet poreče, da je Nemec in da zahteva nemško pismo? Takih nemškutarskih kmetov se na Koroškem, posebno okoli Celovca, ne manjka, pa tudi na Štajerskem se nahajajo. Kaj nain koristi enakopravnost v šoli? Obdelajo kmeto tako, da se bodo za Nemce proglašali in potem prav na podlagi enakopravnosti zahtevali nemške šole. V krajih, kjor ljudstvo vsaj za silo oba jezika zna, mogočo je to prav lahko, celo verjetno. Ze pri zadnjem ljudskom številjenji se je mnogo slovenskih kmetov zapisalo za Nemce, tako v Borovljah, Pliberci, Dobrli vesi, okoli Celovca pa kar cele vasi. Dokler pa imajo Nemci uradnije v rokah in dokler oblasti rajši vidijo, da se kdo za Nemca zapiše, nemško šolo in nemško uradovatija zahteva, dotle pojde slovenščina rakovo pot, tudi pri polnej enakopravnosti, kajti dosego jo le stanovitni in značajni, prod nobono zamero in sitnostjo so ne plašeči Slovenci, in takih je malo. Kdo ve, kaj si naši nasprotniki še izmislijo, da Slovencem ogrenijo hrepenenje po narodnih pravicah. Kolikor je v njih moči, toliko store, in njih moč ni majhna, dokler imajo vse državne in deželne uradnike, vse graščine in ves kapital, vse javne zavode, vse tovarno in različna podjetja v svojih rokah. Kovni Slovenec naj se obrne, kamor koli, naleti na nemškega gospoda, ki ga mora za delo in kruh prositi; sila pa no zna Boga, no naroda, tako mu jo zastonj pridigovuti, kake dolžnosti ima do naroda. On poreče: „Daj mi kruha in hočem biti Slovenec!" Kdor mi tedaj sedaj ne verjame, morda so kedaj še prepriča, tla jo vsa enako- pravnost le Vva^tsortja, dokler .ML-ne opira., na politično moč in nezavisnost. Ako bi se pa koroškim in štajerskim Slovencem kruh-' rezal v Ljubljani ali Zagrebu, potem- bi bila seveda druga pesem. Sodnik ali učitelj ali upravnik iz Zagreba ali Ljubljano poslan, ne bi se oziral na to, kako ga sodi Celovška ali Celjska nem-škomanska svojat, ampak bi se bal 1« svoje slovenske ali ilirske vlade in bi so ravnal po njenih navodih. Ako bi se kak slovenski kmet, napihan od nasprotnikov, stalil za Nemca in zahteval nemško uradovanje, lahko bi se kaznoval, ako se mu dokaže, da ni Nemec. To bi jih kmalo spametovalo. Prošnje za nemške šole bi se stro&o preiskavale, koliko je na njih praktične potrebe in koliko šulferajnske agitacije. Skupni slovenski ali ilirski šolski svet bi potem že pravo zadel. Zavolj narodnega mišljenja bi se nihče ne Hal proganjanja, ker bi ga branile oblasti; nasprotniki slovanstva pa bi inu škodovati ne mogli, ker bi oni služeb ne oddajali, šo v privatnem vedenji na svojih posestvih, ki jih imajo na slovenskej zemlji, morali bi bolj ponižno in dostojno postopati, ker bi ilirska vlada ne trpela rogo-vilstva proti svojim postavam. Slovensko uradovanje pa bi se potem ne omejilo pamo na tiste, ki to izrecno zahtevajo, ali si to pravico še le po mnogih bojih in prizivih pridobijo, ampak zaukazalo bi se kot splošno ravnilo, ki se samo ob sebi umeje. Prazna je nada, da nas polna enako-j pravnost reši vseh težav. Kdor hoče svoje I otroke nasititi, skliče vse skupaj v sobo ; in jim na enej mizi pogrne; on ne bo ne-I katerih otrok v gorkej sobi hranil, druge I pa zunaj na mrazu puščal in jim živet skozi okno metal. Tako mora tudi Avstrija vse Slovence združiti, da jim ložej podeli tako upravo, po katerej so jim zagotovljene vse narodne pravice. Zakaj se mora o nekaterih slovenskih šolah sklepati ▼ Gradcu, o drugih v Celovci, o drugih v Gorici, o drugih v Ljubljani itd.? Ali bi ne bilo pripravneje, da slovensko šolstvo oskrbuje skupna oblast v Ljubljani? Tako je tudi v druzih rečeh. (Konec prih.) Alkoholizem. (Konec.) Propinacijska pravica je tudi nekak monopol gališkega plemstva, ki pa ne da bi žganjepitje omejil,- še povzdignol in pomnožil ga je. Enako so pred leti počenjali oni ljudje, ki so imeli prodajo žganja v zakupu od vlade. Gledali so na lastni dobiček ter pospeševali to hudo razvado. Tudi monopol toraj ne moro konca storiti popivanju žganja. Državniki so radi tega namislili to pogubonosno razvado v narodu kolikor možno omejiti z umnimi zakoni in kaznimi. Pomisli naj se le, da v Galiciji in Lodomerji pride letnih 20 litrov izpito žgavke na vsakega prebivalca in pomisli naj se tudi na neizmerno škodo, ki jo učinja ta strupena pijača na človeški organizem in na človeško družbo sploh. V obzir naj se vzame ogromna materijalna škoda, ki ima izvor v žganjopitji na nebrojno hišno nesreče in golo uboštvo, ki ima svoj začetek zgolj v žganjopitji, na neizmerno duševno škodo, ki izvira od tod ubozemu narodu, ker špirit mori v narodu vsako veselje in vsak nagib omike in' napredka. Povžiti ni samo v velikansko duševno in telesno škodo pojedinemu podaniku, temveč istej državi, koje največja skrb mora biti ta, da postane čim močnejša in mogočnejša. A s pešanjem moči posameznikov peša i moč skupine, namreč državo. Ni tedaj čudo, da je v zudnjej sesiji državnega zbora priplavala na površje zadeva, kako omejiti žganjepitje in storiti konec pogubonosnim njegovimi nastopkom. Načrt postave jeinljo v obzir pivca in krčmarja, kakor tudi položaj prvoga in zadnjega. Pivcu odvzame povžiti špirit zdravi razum, a krčmar mora biti vedno trezen. Pametnejši naj bi tedaj vodil ne-umnejšega: — krčmar naj bi pivcu dovolil le toliko žganja, kolikor vo po svojem razumu, da mu ga zadostuje, drugači naj bi kazen zadela krčmarja ali prodajalca. Na „kredo" žganje prodajati bi moralo biti strogo prepovedano in prodajalcu žganja no bi smelo biti dovoljeno pivca rubiti, ako naredi pri njem dolg na žganji. Gledati bi so moralo na to, da ho žganjarijo z nočjo zaprte, kajti žganje ima svojo moč, vzlasti po noči. V sobotah bi se morale zapreti uže ob 5. uri popoludne ter odpreti stoprav v ponedeljek zjutraj. Od sobote zvečer do ponedeljka ima de-lalski stau navadno več denarja v rokah Ijivo. Arabec so zelo boji leva; kolikor časa žival živi, govori s čislanimi in spoštljivimi besedami o njej, ko je pa mrtva, sramoti jo z vsemi mogočimi žaljenji. Boji se moči in žilavosti kralja živali in se pušča dolgo ropati, ko se pa napravi k napadu, zgube Arabci velikrat mnogo ljudi. Ta sicer srčni nestrašljivi sin puščavo ne loti se leva sam, kakor drzni evropski lovec, ampak stopijo vsi orožja zmožni možje duara ali dahera (vasi zidanih hiš), poiščejo ležišče živali, izvabijo jo s klicanjem, rjovenjem, žvižganjem, streljanjem in ropotanjem iz njega in kakor hitro se žival prikaže, bljuvajo jej iz svojih negotovih pušek kroglje v telo in kc jo že smrtno ranjena, skoči na jednega ali več, da se maščuje pred smrtjo. Strah je tolik, da se pri pripravljanji le tiho pogovarjajo. Menijo, da bi žival čula in prišla še pred napadom. Zategadelj mi je stari tako tiho govoril; Assad-bej ustajnik in davica čed bi bil čul sicer njegove besede. Se le zdaj sem opazil, da ni jednega, orožja zmožnega moža v duaru. Le nekateri ženske glave so kukalo izmed zastorov. „Vasi možje so ga šli morit?" „Vsi naši možje in mladeniči gosti vred, drzni sinovi Uilad Slinanovi." Pri tem poročilu ini jo minola vtru-jenost. (Daljo prih.) in tem več prilike popivati. Redarstvo bi moralu* stCM^o jmzitis da se « tak - zakon r najtfenčnejsfe sj^lnuj^j. Ako bi.našl^pijam^, polMega žganju, zapreti bi se moral tor bi se mu še posebno moralo prepovedati zahajati v žganjarije. Ako bi se pri vsem še v drugo predrznol biti neposlušen, kaznovati bi se moral stroge jše itd. Morda bi tak zakon bil uspešen ter bi donesel zaželene omejitve pijančevanja se žganjem, ki se je tudi mej našim narodom žalibog uže zdatno razširilo ter mu donaša neizmerno škode. Tudi pri nas, v tržaškej okolici, osobito v spodnjej se žganjarije vedno množe in ne samo tujci, temuč tudi domačinci so' se teh strupov poprijeli. Nismo še prišli do najhujšega, ali vendar bi bilo želeti,1 da se osobito mladina po nekojih krajih tržaške okolice bolj zdržuje žganih pijač. Opazil sem, da je žganjepitje mej domačinci tu pri nas tem živejše po letu, ko se vino navadno podraži ter so domačega vina skoraj več ne nahaja. Zlorabi se tedaj žganje tedaj uprav v času, ko najbolj škode prinaša organizmu. Zdravniška škušnja namreč pravi, da po letu in sploh v vročini človek mnogo vode izgublja, ker se potf. Kri se tedaj zgoščuje sama ob sebi; ako tedaj povži-vamo še žganih pijač, ki tudi vodo iz krvi na se vlečejo, kri tem bolj zgoščujemo, kar pa ni brez škodljivih nastopkov na naš organizem. V tej resnici nahajamo tudi pravi uzrok, zakaj ni v južnih deželah žganje-pitje tako razširjeno kakor v mrzlem severju. Prašanje tedaj, kako odvzeti škodo-nosne nastopke žganj epi tj a, velevažno je za človeško družbo sploh. Radi česar bi morali tudi naši državni poslanci zadevo proučiti .ter v prihodnjem zasedanju državnega zbora svoje nasvete razkriti. Tudi mej našim milim narodom si pridobiva ta huda navada vedno širše polje ter učinja v njem velike duševne in telesne škode. Skrb nas mora tedaj biti, da odstranimo čim prej s koreninami to slabo izrastlo drevo, ki z svojimi vejani nam odnaša čilih bitij. Saj živi na svetu na tisoče narodov, ki no poznajo žganja, tem manj bi ga morali poznavati mi, ki smo skoraj neznatni. Žganjepitje nas ponižuje in jemlje nam moči, škodi nam neizmerno duševno, ker mori v nas dobre lastnosti in zmožnosti. Ono nam jemlje ugled pred drugimi oli-kanejširai narodi, kajti: — v vinu se pozna vedenje človeka — a tem bolj v žganju! Politični pregled. Notranje dežele. Vojaška konferenca pod cesar- 1'evim načolništvom je bila 8. t. m. na )unaju. Udeležili so se je feldmaršal nadvojvoda Albreht, minister zunanjih zadev grof Kalnoky, vojni minister grof Bylandt in načelnik generalnega štaba baron Beck, kakor tudi več štabnih častnikov. Seja je trajala nad tri ure. Posvetovalo se jo zarad nabiranja ruskih vojakov na avstrij-skej meji in sklenolo se je neki na predlog nadvojvode Albrehta, da Avstrija za zdaj ne pomnoži vojakov v Galiciji in da tudi drugih vojaških naredeh ne zaukaže. Le ako bi Rusija še dalje pomtioževala vojake na meji, storilo bi so primerne naredbe. Ako bi to bilo potreba, potem bodo konference skupnih ministrov, v katerih se določi, kaj jo storiti. V prve j vrsti bi se morali sklicati delegaciji, da dovoliti potrobne stroške. Strah je bil velik ter je posebno borso pretresal; upamo vendar, aa je bil samo strah. Ni verjetno, da bi Rusija napala Avstrijo, ker to so doslej ie nikoli ni zgodilo. Avstrija je jmela v zadnjoj dobi mnogo vojn z vsemi sosednimi večjimi državami, lo z Rusijo nikoli ni prišlo do vojne. Že to jo dobro znamenje. In ker Rusija kakor tudi Avstrija želite v miru živeti, zato jo trdno upanje, da se mir ohrani. Neobhodno potrebno pa je, da se te dve državi porazumeti gledč vshodnega prašanja, ker brez tega bo vladala med njima vedna napetost, katera na vse zadnje vendar le mora vojno prov-tročiti. V češkem deželnem zboru jo 9. t. m. poslanec dr. Gregr utemeljeval svoj Eredlog glede srednješolskega ukaza ter udo napadal naučnega ministra. Deželni namestnik baron Kraus je govornika zavračal, čotudi on pripoznava, da mora VBaka avstrijska vlada v poštev jemati za-dovoljnost češkega ljudstva, kakor tudi vseh drugih avstrijskih narodov. Dalje je izjavi-t dev.elni namestnik, da se n«rftdbe naučnega ministra-naslanjajo le na didak-tično-politične, pa ne narodom sovražne namene. Dr. Gregrov predlog se je izročil šolskemu odseku. — 10. t. m. sta dr. Rieger in knez Schwarzenberg podala od vseh poslancev podpisan predlog, naj deželni odbor nasvetujc zboru, kako naj se cesarjev jubilej proslavi s kako veliko Iju-domilo napravo za vse čase. Dr. Rieger je utemeljeval ta predlog z dolgim jako lepim govorom ter je izrekel prepričanje, da je ta predlog v smislu prebivalstva vse dežele brez razločka narodnosti. Predlog se jo izrekel za nujen in soglasno sprejel. V dolenje avstrijskem deželnem zboru se je 9, t. m. z živim odobravanjem sprejel nujni predlog deželnega maršala grofa Kinskega, naj se v pretres vzame, kako se ima slaviti cesarjev vladni jubilej. Predlog se jo izročil posebnemu odseku 10 udov. Gališki deželni zbor se živo pečii s cestnim zakonom. DoŠlo mu jo mnogo pritožb zoper njega iz raznih krajev. Shodu poslancev galiških kmetskih občin je naznanil deželni maršal grof Tarnovski, da se deželni zbor ne bo pečal še v tem zasedanji s preosnovo zakona, pač pa da bo obravnaval o došlih pritožbah. Da se razjasni splošni položaj, naročil je deželni zbor poslancema Merunoviczu in dr. Zollu, naj sestavita dotično temeljito poročilo. Dunajski občinski svet je 10. t. m. soglasno sprejel predlog, naj se papežu k petdesetletnici njegovega mašni-kovanja Čestita. A vs tri jsko-i talijanska trgovinska pogodba se je zadnji teden v Rimu podpisala. Glede ribarstva v jadranskem morju je ostalo vse pri starem. Tudi avstrijsko-nemška začasna trgovinska pogodba se je zadnji teden na Dunaju podpisala. Stara pogodba se je podaljšala do 30. junija 1888. ter ima, ako je do 15. febr. 1888. nobena pogodbena stranka ne odpove, veljati od te dobe počenši za jedno leto z odpovednim obrokom enega leta. Vnan]e dežele. Na Bolgarskem je razpor vedno večji. V sobranji ni nobene prave Bloge, ampak prepiri so vedno hujši. Sedanjemu knezu Ferdinandu ne obečajo dolgega vladanja. Knez se jo prizadeval dobiti zajem pri nekem belgiškem finančnem društvu, a vse pogajanje se je razdrlo, ker je to društvo dobilo iz Sredca privatna poročila, da je pad kneza Ferdinanda brez dvoma blizu. Italijanskej poslanskej zbornici je 8. t. m. predložil Crispi trgovinsko pogodbo z Avstrijo, ki ima v moč stopiti 1. januvarja 1888. ter zahteval nujno razpravo. F rancoz i imajo novo ministerstvo, sestavljeno je tako le: Tirani načelnik, finance; Flourens, zunanje zadeve; Fallie-res, pravosodje; Sarrien, notranje zadeve; Mahy, mornarica; Loubet, javna deta; Dautrosme, trgovina; Viette poljedelstvo; Faye, nauk. Vojno ministerstvo so jo ponudilo generalu Logerot. Iz Londona se poroča, da angleška vlada ni bila od nobeno strani pozvana k pristopu zvezo srednjeevropskih velevlastij in da bi tudi zvezi nikakor ne pristopila, ker ne vidi potrebe in si tudi hoče pridržati prosto roko. Ona bi zvezne vlado le takrat podpirala, ako bi bili njeni interesi, bodisi v sredozemskem morji, bodisi v Indiji v nevarnosti. Nikakor pa ne bi dopustila, da se Rusija polasti Bolgarije ali pa Carigrada. V Abesiniji se Italijani pomikajo proti sovražniku. Odrinol je tretji vojni oddelek pod poveljništvom generala Baldissorc skoz Monhullo proti Dogaliju. Govori se, da sta so sprla Neguš in Ras Allula, ker hoče Neguš sklenoti mir z Italijani, Ras Allula pa se hoče bojevati. DOPISI. S Krasa, 11. decembra. — (Učitolj-stvu sežanskega šolskega okraja v premišljevanje). — V 19. dan decembra t. 1. imelo bode učiteljstvo sežanskega šolskega okraja svojo uradno učiteljsko konferencijo v Sežani. Poleg dnevnega reda pride tudi na vrBto: volitev dveh zastopnikov v okrajni šolski svet. Učiteljstvu našega okraja se na pošten in nepošten način: preglasuje svetuje, preti, prosi itd. katera dva zastopnika naj ono izvoli v okraj, šolski svet — in za to ni čuda, da je ono vse zbegano. Kdor razmero našega okraja dobro pozna, bode žo a priori sodil, da je naj- boljše, ako se izvolita zopet stara (dosedanja) zastopnika«.v: okr. š.- svet,.'.kakor je to storilo goriškega in tolminskega okraja učiteljstvo. —- Seveda sta sedanja dva zastopnika v okraj, šolskem svetu nekojim krogom — preveč vladna — in radi tega nastavljajo se hotč ali nehote tudi drugi kandidati za okraj, šolski svet in smelo pravim, da jih je toliko, kolikor je prstov na cnej roki, ako ne šp več. Jaz nisem mož, ki bi po krivici tega ali enega obsojal; radi tega hočem orno-niti vsakega kandidata posebe in označiti, kaj je in kakošen je, a potem naj naše učiteljstvo in razumništvo samo sodi. V prvo omenjam sedanja dva zastopnika. Jeden je nadučitelj prve plač. vrste in voditelj čvetero razrednice. Na višjo lestvico v našem okraju ne more več splezati. On zastopa že 10 let učiteljstvo v okraj. šols. svetu in je poznat kot jako marljiv, delaven in vester. učitelj. Odlikoval ho je pa tudi po raznih pedagogi-čnih listih s prav dobrimi spisi in je zbog tega poznan kot učit. strokovnjak. — On je bil tudi sovstanovnik in prvi predsednik našega učit. društva. Radi šolskih zaslug ga je Nj. Veličanstvo blagovolilo odlikovati z srebernim križcem s krono za zasluge. Ta učitelj peča se le z šolstvom in ni niti organist niti občinski tajnik; po vsej pravici se lahko reče, da je vse svoje moči posvetil oolstvu. Drugi zastopnik v okraj. šols. svetu je učitelj druge plač. vrste in voditelj eno-razrednice. Ta učitelj zastopa že 18 let učiteljstvo v okraj. šols. svetu. Daje priden učitelj, Bpolnujajoč svoje dolžnosti, svedoči, da zastopa učiteljstvo v okr. šols. svetu že tretjo dobo. Ta mož je tudi posestnik in organist ter so tedaj tudi z poljedelstvom in petjem peča. — Svojedobno je bil podpredsednik učit. društva. Sedan jima zastopnikoma nemamo tedaj ničesar slabega očitati, kajti storila sta po moči za učiteljstvo in šolo, kar jima je bilo možno storiti. Sedaj pa hočem navesti druge tri kandidate, ki tudi za okr. šols. svet kan-didujejo. Evo: Prvi je nadučitelj druge plač. vrste na dvorazrednici in „starosta" kraških učiteljev. On jo tudi predsednik učit. društva in poleg tega je domač organist. Očitam mu ničesa ne, kajti učiteljstvu je jako dober. Povedal som tedaj s tem — nič slabega — kot učitelj spolnuje svoje dolžnosti. — Drugi kandidat je učitelj druge plač. vrste in prov. voditelj čveterorazrednice, v kojej 8 let učiteljuje. Ta jo tudi odbornik učit. društva, občinski tajnik in poverjenik „Hrvatske Matice". Da je tudi že marsikaj za pedag. časopise spisal, nam je dobro znano. Kot učitelj je tudi na dobrem glasu. Tretji kandidat je učitelj tretjo plač. vrste in voditelj enorazrednice, koji tudi že kakih 9 ali 10 let učiteljuje. Ta je tudi podpredsednik učit. društva in organist, in poleg tega se prav rad z lovom peča; v zadnjej dobi še celo — krčmari. — Kot učitelj spolnuje svoje dolžnosti. — S tem sem povedal v naših kandidatih vse, kar je primerno za — javnost. — Gg. učitelji in gč. učiteljice, sedaj pa sodite in volite, kakor vam veleva zdrava pamet in bister razum. *) — —r— Različite viesti, Preevitli cesar daroval je za pogo-relco v Lajci pri Tolminu 800 for. iz svoje privatne šatule. Novi urednik našemu listu. Odbor političnega društva „Edinosti" je pooblastil v seji 11. t. m. dotično komisijo, da napravi natančni dogovor z novoimenovanim urednikom „Edinosti" gospodom Lovrom Žvabom, kateri prevzame s 1. januvar-jem 1888. uredništvo in upravništvo. Imenovanja. Finančni tajnik tukajšnega c. kr. finančnega vodstva g. I. Brega nt imenovan je finančnim sovetnikom. Prometno vodstvo državnih železnic v Pulji imenovalo je postajnim načelnikom pri sv. Andreji v Trstu g. Angelo Iionzoni-ja. Občni zbor političnega društva „Edinost". Odbor tega društva je sklenol v nedeljo 11. t. m, da bode redni letni občni zbor dne 6. januvarja 18^8 8. •) Ona d^n eg. učitelja, koja je »učit društvo« kot kundidutu proglasilo, ionih bila pravilno i-zbruim, kajti nikdo ni imel absolutne večine, ker med volilcl »o bili tudi učitelji brez učit. Izpita, ki p« nemujo pravietf voliti, a so vendar volili.— Sl^injiŠ se je j«den kandidatov odpovedal, a sedaj zopet kandiduje, kar ni značajno. Pis. (na sv. treh .kraljev dan) s pričujočim (Jnevnim redom:' 1. Poročilo tajnikovo. % Poročilo denarničarjovo. 3. Posamični predlogi. 4. Volitev novega odbora. Povabljeni so tedaj vsi članovi političnega društva, da se mnogobrojno tega zbora udeleže. Kraj in Čas zborovanja se oznani pozneje. Poziv na Božićnico katero napravi podpisano načelništvo v sredo 21. decembra t. l. ob 8. popoludne v prostorih „Slovanske Čital niče" (via della Pesa št. 1.) otročičem obiskujoeim slovensko otroško zabavišče pri sv. Jakobu, katerim se bode ob enem delila obleka in drugi darovi. Uljudno Vas vabi na to otroško zabavo. V Trstu, 7. decembra 1887. Načelništvo žonrike podružnic« »v. Cirila in Metoda Opomnja. Ponavljamo uljudno prošnjo, naj se podvizajo č. darovatelji poslati svoje dobrovoljne doneske bodisi v denarji ali v obleki č. gospe prvomestnici Vek. Valenčičevej (via Nuova št. 30. II.), ki jih hvaležno sprejema. Natančni izkaz o vseh darovih in imena č. darovateljic in darovateljev oznani kesneje „Edinost", ' Delavsko podporno dru&tvo imelo bode 31. decembra t. I. v redutnej dvorani gledališča Politeama Rossetti veliko veselico z bogatim vsporedom. Predstavljali se bodeti dve veseli igri, pelo se bodo mnogo lepih novih zborov, na programu, katerega kmalo objavimo, bode tudi šaljiva tombola. Za to zabavo delajo se velike priprave, soditi po teh, bode to jedna najlepših veselic, kolikor jih je priredilo do sedaj naše društvo. Slavno občinstvo opozarjamo uže danes na ta večer, da se ga mnogobrojno udeleže. Tržaški Sokol imel bodo 7. jan. 1S88. v redutnej dvorani gledališča „Polit. Rossetti" svoj veliki ples. Kakor vsako leto, na-djamo se da bode tudi letos to jeden naj-elegantnejših plesov pred pustom. Za dober uspeh jamčijo nnin vseobče simpatije, katere si je pridobilo to društvo mej Slovani v Trstu. Ob tej priliki opozarjamo slavno občinstvo, da so v istej dvorani vsako nedeljo plesne vaje. Želeti bi bilo, da bi se naši Sokolaši, ki radi in dobro plešejo, mnogobrojno udeleževali teh zabav ter tako dokazali, da jim je razvoj društvenega življenja res na srci. Prihodnjo nedeljo začno se plesne vaje ob fi popoludne. Zadiravanje gospode na magistratu. Nekemu tržaškemu Slovencu umrlo je dete minolega novembra in hotel je postaviti na grob lesen križ z slovenskim napisom. V to svrho se obrne na naš slavni magistrat z italijansko prošnjo, a katero prosi, da mu dovoli postaviti majhen spomenik z slovenskim napisom. Prošnji priloži načrt spomenika in dotični napis v slovenskem -jeziku z italijanskim prevodom, pod katerim je podpisan, kakor priča, da prevod odgovarja originalu, župnik sv, Jakoba g. Fabris. No, vse to ni bilo gospodi na magistratu dovolj, ampak odpravili so našega človeka z lističem, v katerem so nazaačili — seveda italijanski, naj prinese dva posebna papirja z slovenskim napisom in dotičnim italijanskim prevodom in to da vidimira župniški urad ali kak učitelj. Slavna gospoda z magistrata ne zadovoljava se torej z italijansko prošnjo, v katerej je vse točno navedeno, njim ni bilo dovolj, da je vidiral prevod napisa mestni župnik g. Fabris, temveč hočejo še drugih zabav. Ne vemo na temelju kakega prava postopa slavna gospoda z našimi ljudmi tako, recimo blago — nedostojno in nevredno, a toliko znamo, da se gospoda hoče zadirati v vse in vsakega, kateri ne deli z njimi takozvanih liberalnih načel. Bože dragi, kedaj uže mine vlada vsemogočega magistrata! Izpraznena mesta. V območji c. kr. okrajnega sodišča v Gorici izpraznena so štiri mesta kancelistov XI. razreda. Prošnje naj se ulože do 10. januvarja 1888. V območji tukajšnega c. kr. finančnega vodstva izprazneno je mesto voditelja carinske podružnice, prošnje naj se dopo-šljejo v troli tednih imenovanemu vodstvu. Za Božičnico, katero napravi ženska podružnica družbe ss. Cirila in Metoda otročičem, nabrala je odbornica, gospa A. v veselem društvu dne 11. t. m. for. 4. V njenem imenu izrekamo gg. darovateljem srčno hvalo. Za družbo sv. Cirila In Metoda se je podarilo pet gold. in 7 novč. Prijatelji in znanci so hoteli položiti vseh svetnikov dan venec na grob I van u D o li nar j u, a ker jo bilo tedaj neugodno vreme, skle-noli so podariti nabrani denar tej družbi. Darovali so gg. Ivan lpavec 20 nv., Fr, PoČkaj 20 nv., Fr. Trpin 20 nv., A. V* 20 nv., Č. K. 20 nv., D. J. 20 nv., F. Ć 20 nv., V. 10 nv., N. N. 12 nv., F. J.' 20 nv., K. D. 20 n?., S. M. 30 nT., G. J. 20 nr., A. B. 10 nr., A. Z. 20 n*., D. F. 30 nv., N. N. 10 nv., A. K. 20 nv., F. A. 10 nT., M. P. 20 nT., G. V. 10 nv., N. N. 25 n*., X. N. 20 nv.. A. S. 20 nv., F. K. 20 nv., Š. F. 20 nv., P. ,T. 20 nv. — Lepa hvala! Le tako naprej, narodnjaki! Električna razsvetljava v Zagrebu. Kakor pišejo hrvatski listi, snuje se društvo v Zagrebu, ki bode vpeljalo v privatno hišo in javne prostore električno razsvetljavo. Ulice in trgi bodo pa še le tedaj električno razsvetljeni, kader izteče pogodba mej mestno občino in plinarskim društvom. V tem obziru je torej Zagreb uže mnogo pred Trstom. Poslano. Slavno uredništvo „Edinost" naj blagovoli na podlagi tisk. zak. 10* uvrstiti k dopisu od Dragonje 2. oktobra t. 1. tiskanemu v št. 81 Edinosti dne 8. oktobra t. 1., naslednji popravek. Podpisani je v minuli dobi treh let pri Materi Božji na Krasu (Madonna del Carso), podružnici Kastelvenerskega upra-viteljstva (Castelvenere), poučeval krščanski nauk — radovoljno in samo v blaginjo mladeži — v hrvatskem jeziku, v kojem je učinil izpit po prvo minulih šestih mesecih „corum Episcopott o priliki kano-ničnega obiskovanja. V hrvatskem jeziku opravljal je podpisani v tej dobi — brez vsakoršnega nasilja od kterekoli strani — tudi večinoma opravila pastirstva v popolno zadoščenje ^ljudstva. — S pomočjo tega ljudstva in ne malim lastnim svojim prizadevanjem popravil in olepšal je podpisani podružniško cerkvo. Vrh temu prestal je podpisani dovoljno skušnjo o pro-povedovanji in veronavki v biskupovi pisarni. ume se da vselej v hrvatskem jeziku. Toliko naj bode v kratkem v razjasnilo resnici za sedaj in v bodoče. Amen. V Trstu, dne 13. grudna 1887. Pietro Zobaz, upravitelj. *) Poslano smo sicer »prejeli, ali § 19 tiskovnega zakona iiun no vtže, ker je obrok zamujen. N.snio tudi prepričani, da gospod Zobaz govori in piše hrvatski kolikor se oii tim buha kajti znamo, da ni on sum gornjega izpravka ni sestavil ni napisal. Ured. Dr. Maksimilijan Szirmai, okrajni zdravnik na Cpčinah ordinira vsaki pondeljek od 2 ure popo" ludne naprej in dn6 12. vsakega mesca od 10 ure dopoludne naprej v Bazovici v hiši gospe j Smerdu. (1—0) Ljubljanski Zvon. Gld. 4.60. Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. Tj 1AT1 T/ \ za spolne in želod- / I J I I \ I l\ /l blesti, »»»tope / -LJ-l 1 " J-Ili A okuŽenja l oslabenj« / možka slabosti, poluclje, žgečo vodo i močenje postelje, puSČanje krvi, zabitje vi de, in za vse bolezni mehurja, droba 1 in živcev. Tudi pinmeno po najnovejšem 1 znanstvenem posto: a nj u z neškodljivimi 1 sredstvi. 41-80-104 1 C. Stroetžel, ___specijalni zdravnik Lindan i« Bodensee Zdravilni plašter (CEROT). Ozdravi temeljito vsako rano. bodisi še tako zastarana in tudi take, ki so se uže spremenijo v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih itd. 501etna skušnja z izvrstnim vspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričalih, kateri se morejo pokazati vsakemu — dobiva se v lekarni ROVJS, Corso št. 47. 9—10 Nič več zebobolov. Voda za zobe lekarničarja G. B. Ro-vis ozdravi hipoma vsak največi lobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni ROVIS Corso 47 po 50 kr. steklenica. 9—10 Pristno BRNSKO SUKNO za jesea^ko in zimsko sezono nadvladnje kar se tiče tinosti interpežnosti vsaki slićen fabrikat, po-Silje proti poitneni povzetju ikladiiče sukna SIEGEL - 1MH0F Brno (Bruna). I icupon sukna za obleke Mir, 310 i« s«. „iN f. 4,80 Str. 310 „ 7.75 Mir. 310 * 10.50 I kupon sukna za črno obleko lir. 325 finof.lk«n,,fl f. 7.-- Uir Q25 fin' Fen- ft ja JIM. il rienne in Doiking n u.JV Vsaki koupon zadostuje it kompletno moško oblrko (Hlače,prs-Ijak in suknjo). Sukne za zimske suknje Mtr. i Boy fino f. 4 80 Utr. J Boy jako Hiio f. 8. — Mtr. J Palnirston fini f. 7.— Utr. 7 Palmrrstoii j. fino t. 0.5O Mir. I75 lovsko suknj f. 4.25 Sukno iz češljane volne, TiifTel, suknja za deževne kabanice za gospe in vsako vrstno sukno jk> jako tiizkej ceni Uzere zastonj in franko. 2U-I9 PSERHDFER-jeva Kridisitilne~ n?kd^i »"■»•"•In« ^»l']'«« »M'ufljo r»s ladrij« Ime, kajti ni skoraj bolesni. bnlaznih v lrnim - \ ' ? kr:: !fr-JJ" frank i rane poSiljatn po porMtfl 1 far 10 kr. Proti jfotovini man« poSiljatev; l *a-S oS 2 MTitk» ' a 11 "»vitter r. 3.40, 4 zaritki I. 4.40, 5 .avltkor f. S.3010 lavltkor f. J.^o. [Manj kot J.-den aavil-k ia ne poCilja). i. . t. 1,01,0 n»*tevilo piHHin r k«jih ■« kupCsralcI in rabllcl t-h kroglic iah»HljiiJ«jo «» oidrarllene roC« i d*™!*1 neTarn,h bt>lel"'- Vsakdo, ki J« te enkrat poskuH.I -e ■ temi krogljlcaini zdraviti jih pripo- Naj »Ied6 tu nekatera t o lt zahvalnih plotom s I-e^nrang, 16 maja 1883. Blagorodni Rogpod t VaRe krojrUice delajo kar Stida, one nc»o enake d-iiffim hvali*ar»im pomoBkom. tem-reB v re^nhl pridobi /dnivje v-em, ki jih rabijo. One krotrljice ki «em jih o velikonofii narofiil, »em skor.ij y e razd l mojim znancem in prijateljem in v»em ho pomagile, eolrt »tare, bolan« in hirajoč* osebe so po njih na'aj zdravje zadobile, ali vsaj se j« niih bo|ehrihrega vspeha iHkor vaK znani ledeni bližam koji ji v inojej dmrini mnogim starim ozeblnam koueo storil, Bep av niB kaj r«d ne saupam onim tako imenovanim universnlnim pomoBkom, ven lar sem odlomil si Valili kri čistilnih krogljlfl vkupiti, da i njimi prerenem dol ■ g iletno hemorojdil .o bolezen. In res lipoveda i moram, da mi je Va^n sredstvo p > Štiri dn - vnem uli-vanjn mojo §no| na nogah 1 škutljica 50 kr. z poStnlno 75 kr. Paerhoferlo va tannoklnlnska pomada u«e mnog > let od zdravnikov pripoznana kot naj bolj Si1 sredstvo za rastje las. Lojio op uvijena ffkat-ljiva 2 gold. Universalni plašter p™'«*- steudel» ■■aaaMBMMMBHv vsakovrstnim ranam, gnjusnlm ulesom. celo proti starim ulesom na nogah. ki se zdaj pa zdaj znoviB odpirajo, proti črvu na prstu (Flngerwurm itd. 1 pos. 50 kr. s pošt- nino 75 nfi. A. W Bulrlchova unlversalna čistilna sol. mhhbmm Izvrstni pomoček proti 1 vsem nastopk mi slabe pribave kakor : g'av ibolu, trganju v glavi, «el>n 20 kr. Trootčev sok °t>Snr> znano izvrstno zdravilo vmsKOTnaliroti kat tu hrlpavosil, trrčnemu kalija~i'td71 steklenica 50 kr. 2 Pt. z p 1 f. 60 nč. Izven imenovanih izdelkov vdobivajo se Še druge farmaceutične specijalitete kl so bile po vsib avstrijskih časopisih oznanjene : Razpošiljanja po pošt) se točno odpravljalo oroti gotovini ali povzetju Pri nrejšnjej dopošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) stane porto dosti maij nego pri povzetju (10—12) SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Kreikenbanm 21 Brauna«hweig, 43—52 PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in ffoapode za jako nizke cene. — Denžiki iz boiibaža od 90 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za 'ako nizke cene. 26—104 FILIJALKA V TRSTIT c. kr. prir. avstr. KREDITNEG ZAVODA za trgovino in obrt. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V aspoleonlh na 4-dnovni odkaz 2»/«% 30-dnevni odkoz 2"/sl<'/0 n 8 yi 3-mesečni n 2»/. - 30- « »V, n I C- „ „ 3/4; Vrednostnim papirjem, knteri se nahajajo v okrogu pripozna ho nova obrestna tarifa na temelju ob jave od 17. in 21. oktobra in 12. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obrestih. Nakaznice zu Ounaj, Prago, PeSto,- Brno, Lvov, Reko, Zagreb, A rad, Grac, HermaiiHtadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Salcburg — brez troSkov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovČenjo koponov pri odbitku l°/0 provizije Predujmi. Na Jam6evne listine v gotovom, obresti po pogodbi. Z odprtjem kredita v Londonu ali Pnrizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/2°/„ letnih obrestih do 1000 gld., za vekfte svote po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 13. oktobra 1887. 40-48-2 Androna G u s ion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrsto najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 10) 91 . .. _L__ -______________ TRGOVSKA TVRDKA ■'nSi?™' Bernhard Ticho »S" Brno (B r U n n) Krautmarkt it. 18/63 v lastnej hiši pošilja proti povzetju : Ostanek Brnskega sukna nama volna 3.10 m. dol^ ?a kompletno >)blHko f. 5 Ostanek blaga za vrhno sukajo sama volna 2.10 m. dolga zu celo vrhno suknjo f. S.&O Deset metrov Terno Veloure sama volna CO ctm široko v vseh modernih turvah f 4 Deset met. kariranega blaga za OBLEKE 60 ctm širok« ga zu celo obleko f t Kos Kuiul>iir£k«'Ka OKSFORDA ki se da oprati, d>ibre baže 29 komolcev popolnoma f 4 50 Kos zefira najbolju in nuj boj modernega b aga zn moške košulje in - bi 20 komolcev f 0.50 Ostanek PALMERST0N, 2.10 met d )lg, za popolno zimsko sukno f. & so Ostanek MANDARINA sama volna, 2 10 m dnlg za celo zimsko sukno f. » Deset metrov sukna za gospe sama volna v vReh modernih barvah dvojna širokost f M s Kos domačega PLATNA U 20 komole. f S 50 /i 80 komole f. s r»o Kn kos MUŠOLINE širok, l-MJ komolcev popolnoma, bolji ko platno f, O AO Ostanek štajersk. valjamiia sukna 2.25 m za celo lovsko oAknjo f r» Deset met. Kalmuka SrteŽ po modi se da oprat.1 fiO'-tm f. 9.SO Deset met Valarijna flanele ki se da opniti na pol volna p». nujnovejših risu rij a h f!0 <'tm i' 1 Deset metrov Baršena za oblek* ki se da oprati, kra*ui v/.orci »50 ctm širok f. 4.= 1 bsulje za gosp. <)atavsko blago, bel'4 ill hurvane I f« 180 11. f. I SO Košu je za GOSPE iz irhilfoiia, vez-om 3 košulje f ».SO DeHeL do dvauajs mei. ost mkov Holandskih tapeto« l/.-lo trpežnih ( 3 50 edna garnitura R1PSA za dve ogrinjali za postelju in jeden mizni prt f -1 so Deset metrov Nigerskega valjanega sukna Numn volna, najnovejše blugo za jesenske in zimsk« obleke dvojne St kosti f -I •ledna garnitura Jute zu dve ogrinjali za posielj i in jeden mizni prt f 3 oO Zaveza OD JUTE po turškem nzo'eu popol mi r. :» 5» Kos Chiffona Nr. C |<-;T> konjolcev popol •orna f. S 50 Nr CC n >jbf>ljS •I opica za gospe iz ovčje volne (Jersey), v vseh bnr- vnh ki se lepo podaje f * Kanevas */4 Širok, 90 komole lila t -I MO, piittneii komidr.. lila rudeč f O Zimski OGRTAČ __7i_doip • i r»o Dvojntu ruta o