Poštnin« oiatana v ootovini let© LW1. V UubNanl. v sodoto. dne 73 februar»a 1929
St 46
2. izdala st. 2 om
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS mesečno 29 Din polletno 190 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meneč no 40 Din nede lako izdala ceioie nu v Jugo-slavlti 120 Din. zo inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
l sioip. peUi-vTSla mali oglasi po 130 inZD.veCtl oglasi nad 49 mm višine po Din 2-90, veliki po 3 m 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Dir o Pr ve^icm g naročim popust
Izide ob 4 zluiraj
razen pondellKo In dneva do DraznlKU
Vreanlitvo /c t Koptiarievi ulici ši. G lll Rokopisi se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprelema/o Lreanl&ivu telefon SI. 2050. unravnlitvo il. 2328
Fran Erjavec:
Uradniško vprašanje
ii.
V včerajšnjem članku sem skušal na splošno zavrniti zgrešena načela, s katerih gleda in na katera postavlja uradniško vprašanje g. dr. Gosar, danes naj mi bo pa dovoljeno dotakniti se pozitivnih vidikov, ki jih pri reševanju tega, za vse naše državno sožitje velevažnega vprašanja nikakor ne smemo prezreti.
Prvo, kar moram poudariti, je to, da po mojem mnenju uradniško vprašanje sploh še ni zrelo, da bi ga začeli reševati. Če imamo danes skrajno slabo državno upravo in če država več ne zmaguje ogromnih izdatkov za uradništvo, je krivo uradništvo šele v drugem redu, glavni vzrok — če abstrahiraino strupene vplive partizanstva — pa leži v ana-hronističnih zakonih, na katerih sloni ves sistem naše upravne organizacije. Vsako reševanje uradniškega vprašanja bi bilo zato brezuspešno, če poprej ne reformiramo prav temeljito vsega našega upravnega sistema. Res je, da so razni politiki privedli v razne centralne urade mnogo sinekuristov, ki jih je pa sedanja vlada že precej iztrebila, toda nadaljnje redukcije bi pri sedanjem upravnem sistemu prav gotovo državno upravo še poslabšale, ker ta okorni sistem nujno zahteva prekomernega števila uradništva. Mnogo uradov je, kjer je vzpričo sedanjega sistema še premalo uradnikov, ne pa preveč.
Če hočemo tedaj zmanjšati sedanje preveliko število uradništva. tedaj se ga nikakor ne sme reducirati, temveč je treba popolnoma preurediti ves naš upravni sistem in s tem se bo kar mehanično tudi zmanjšalo število uradništva. Če izhaiajo velesile z 7—9 ministrstvi, bi menda zadostovala tudi nam, kar bi že prav znatno vplivalo na državni pro-lačun Ob priliki ustavnih debat so vsi pametni ljudje mislili, da dobimo kakih 6 do 12 pokrajinskih upravnih edinic, dočim imamo danes 33 oblasti. Brez škode, da celo v veliko, veliko korist bo, če reduciramo vsaj 25 velikih županstev, pa bo prišlo v državni proračun nadaljnje znatno olajšanje Reformirajte zakon o državnem računovodstvu, pa bo treba v računski stroki vsaj tretjino manj uradništva in še bo posloval ta resor državne uprave izdatno boljše in hitrejše, dočim je pri sedanji njegovi ureditvi uradništva morda še premalo, kajti drugače si človek ne more razlagati prislovične počasnosti njegovega poslovanja. Iztrebite iz ostale uprave izrastke birokratizma, pa bo treba tudi v vseh ostalih upravnih panogah polovico manj pisarij, s tem tretjino manj uradništva, ki bo zmagovalo delo zato toliko hitreje. Večina nižjih upravnih edinic je danes dejansko le posredovalni organ med strankami in centralami, razširite njih kompetence, t. j. decentralizirajte upravo, pa bodo imela ministrstva za tri četrtine manj posla in jim bo treba za polovico manj uradništva, delo bo šlo pa gladko in hitro od rok. Skratka: zmanjšanje števila uradništva je izvedljivo zgolj pri poprejšnji temeljiti reformi vsega upravnega sistema, sicer pa ne. Dokaz tej trditvi so vse dosedanje redukcije, kajti še po vsaki redukciji so se morala vsa uradniška mesta iznova zasesti. če se pa niso, je pa trpela uprava.
Drugi osnovni pogoj dobre uprave so dobri zakoni in uredbe. Dokler bodo ti taki, kakršni so povečini povojni, uprava ne bo funkcijonirala, pa naj se reši uradniško vprašanje po X-ovi ali Y-onovi metodi, kajti napram neprimernemu zakonu je brez moči tudi najboljši uradnik. Naj se gleda, da bodo vsaj vsi zakoni meritorno in tehnično brezhibni, da bodo varovali potrebno pravno kontinuiteto, da ne bodo nasprotovali drug drugemu in da bodo odgovarjali živim in dejanskim potrebam in razmeram, pa bo lahko ustvariti tudi upravo, ki bo res služila v prid državi in narodu, ne pa obeh ovirala v naravnem razvoju, kakor jo sedaj dejansko ovira.
Šele ko bi bili ustvarjeni taki pogoji za reševanje uradniškega vprašanja, se bo mogoče lotiti tudi tega. Osnovna načela, na katerih je mogoče ustvariti dober uradniški korpus, sem navedel že včeraj, ta so: popolna depolitizacija uradništva, njegova absolutna pravna sigurnost, stalnost in dobro plače. Če bodo to temelji nove uradniške pragmatilce, potem bo želelo priti v državno službo vse in država bo lahko izbirala najboljše izmed dobrih in jih dobro plačala, pri tem bodo pa izdatki za uradništvo in upokojence vsaj za 'Vtrtino mnniši. neeo so danes, če ue še več.
Oprava /e vKopliar/evi ul. Si. 6 * cekovni račun: Llubljana Slev. tO.bSU In I0.34s xa Inseiate. Sara/evosi.7563, Zagreb SI. 39.011, Vrana In Dunal SI. 24.797
Za dvig tesne industrije
Važni ukrepi železniškega ministrstva za olajšanje izvoza lesa ter žita
Belgrad, 22. febr (Tel. »Slov.«) Lesna industrija je ena izmed največjih gospodarskih
panog v Sloveniji. Zato je bila stalna skrb osredotočena na to, da se je dobilo iz lesne industrije čim več dohodkov. Posebno pozornost se je posvečalo našemu izvozu v Italijo. Navadno je šel naš les v Italijo v sirovi obliki. Sortiranje jc bilo težavno, ker ni bilo skladišč, naši trgovci pa so vrhu tega plačevali krajevne tarife, ki so mnogo večji kot izvozni. To vprašanje je bilo stalno na dnevnem redu. Urgiralo se je vse leto.
Rešilo pa ga je danes prometno ministrstvo, ki je dovolilo tako zvano reekspedicijo na postaji Brezovica. Za reekspedicijo je podana možnost, da s>e prekine vožnja, da se les zbere in nato sortira in razdeli v posamezne razrede in tako sortiran odpošlje v Italijo.
Obenem bi prišel v poštev izvozni tarif. Razlika med izvoznim in krajevnim tarifom Slovenjgradec—Brezovica jc približno 600 Din za vagon, Ribnica—Brezovica 350—400 Din itd. S tem se jc dosegla velika ugodnost za lesno industrijo. Da se ni vzel Rakek, je vzrok, ker je premajhna postaja. Pričakovati je in
je v zvezi s trgovskim obratom naravno, da ! bodo vse količkaj pomembne trgovske tvrdke napravile na Brezovici svoje skladiSče. Splošen učinek bo ta, da bo naš les dosegel mnogo višjo ceno, ker se bo sortiranje našega lesa izvršilo doma, kar se je dosedaj vršilo na italijanskem ozemlju. Ta odlok se bo v kratkem objavil v »Službenih Novinah«.
Da bi se odprl izvoz moke in žita in se po možnosti ugodilo izvozniškim zahtevam, je prometno ministrstvo izdalo odlok, po katerem se za izvoz moke in žita v Avstrijo ali preko nje preko Jesenic in Maribora dovoli 25 % od normalnega tarifa. Namen je ta, da bi mogla naša trgovina z žitom in moko uspešnejše konkurirati z inozemstvom.
Ker se približuje rok, ko se bo 5. marca zaključila ponudba za nabavo državnih žclez-. nic, se je v zadnjem času oglasilo veliko ponudnikov, zlasti angleških in francoskih. Prometno ministrstvo je sestavilo oosebno komisijo, ki bo 5. marca končnoveijavno odločila, katere ponudbe so za naše železnice najugodnejše in obenem najlojalnc.jše in najrealnejše.
Položaj še vedno v rokah Primo de Rivere
Pariš, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Kljub temu, da se oficijelno naglaša, da je vladala med španskim kraljem in Primo de Rivero popolna solidarnost, se govori, da so se v odločilnem kronskem svetu pojavile zelo velike razlike v mišljenju med kraljem in diktatorjem. Primo de Riveri se je s tem, da je zagrozil z demisijo, posrečilo doseči od kralja podpis vseh dekretov, čeprav so na dvoru mnogi priporočali popuščanje in milo postopanje. Diktalor je imel« namen, preurediti svoj kabinet, v katerem bi ostali samo njegovi zanesljivi pristaši. Tudi pri tem je zadel na odpor. Zdi se, da dogodki pri razpustitvi artilerijskega častniškega zbora le niso bili ta-
Proračuni ministrstev
gotovi
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Razen trgovinskega ministrstva so že vsa ministrstva predložila fin. ministrstvu svoje proračune. S tem so dela na proračunih posameznih ministrstev že gotova. Sedaj bo fin. ministrstvo pregledalo celoten proračun.
Glavni ravnatelj za računovodstvo Jovano-vič bo te proračune pregledal. V teku 10 dni se pričakuje, da bo fin. ministrstvo predložilo proračun ministrskemu predsedniku. V prvi polovici marca bi bil proračun že potrjen. Proračun bo veliko manjši. Proračunski dohodki so tako realizirani, da bo obsegal številke, ki so stvarno uresničljive. Nflvi zakonski načrt o državnem računovodstvu bo pospešil in poenostavil drž. proračun.
Uprava sv. sinoda pri
predsedniku vlade
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je bila pri predsedn. vlade gen. Petru Živkoviču uprava sv. Sinoda na čelu s patrijarhom Dimitrijem iu drugimi člani. Ta poset vrhovne uprave pravoslavne cerkve je bil v nadaljnji zvezi z včerajšnjim obiskom pri ministru za vere ter v zvezi z zakoni, ki se tičejo srbske pravoslavne cerkve, dalje stališča, ki ga zavzema ta cerkcv glede izenačenja koledarja, dalje materialnih potreb, ki jih stavlja pravoslavna cerkev na vlado.
ko nedolžni, kakor se opisujejo v cenzuriranih poročilih. V Segovia so infanterijski častniki, ki so hoteli prevzeti upravo artiljerijske akademije, zadeli na odpor kadetov in mlajših šolskih častnikov. Ko so bili nekateri infanterijski easlniki ranjeni, so dali povelje, stre-Jjati na artiljerijske častnike. Nekateri vojaki pa so se temu uprli. Energičen nastop policije pa je vpostavil zopet mir in red. Do sličnih dogodkov je prišlo v raznih drugih krajih. Zveza med Madridom in Ponte Vedrom je bila včeraj prekinjena, kar je menda tudi v zvezi z nemiri. Položaj pa je trdno v rokah Primo do Rivere.
Likvidacija bivše skupščine
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Komisija, ki upravlja narodno skupščino, bo jutri odprla skupščinsko blagajno ter pregledala in skontri-rala račune. V bivšem finančnem odboru in odboru za prošnje in pritožbe je mnogo dokumentov zasebnih prosilcev in odločb teh odborov. Prošnje in pritožbe, ki so rešene pa se rešitve niso odposlale, bo odposlala komisija. Nerešene prošnje in pritožbe pa se prosilcem vrnejo. Skupščinski prostori se pripravljajo za naselitev uradov vojnega ministrstva.
Izenačenje obrtnih zakonov
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Društvo diplomiranih tehnikov drž. sred. tehn. šole v Belgradu je poslalo trg. ministrstvu spomenico, v kateri toplo pozdravlja korak, da se čimpreje izenači obrtna zakonodaja v državi.
Iz ministrove okolice smo danes avtentično zvedeli, da bo ministrstvo v prihodnjih dneh pozvalo k sebi referente za obrtni, bančni in zbornični zakon in jim bo naročilo in določilo rok, kdaj morajo biti ti zakoni gotovi.
Belgrajske vesti
Nov vojni ukaz je izšel. Z njim se izvršujejo nekatere spremembe v vojski.
Ministrstvo za vere se v najkrajšem času preseli v veliko palačo v ulici Miloša Velikega, ki jo je pričelo graditi gozdarsko ministrstvo.
27. februarja se bodo sestali v Belgradu delegati bank iz vse države. Posvetovali se bodo o renlnem davku. 28. febr. pa jih bo sprejel minister za finance.
Da je danes v važnih javnih službah lepa vrsta ljudi, ki so za svoje funkcije nesposobni, vemo vsi, toda po golih gospodarsko-materialističnih načelih, ki jih zastopa g. dr. Gosar, se to stanje no bo izboljšalo niti za las. Novi uradniški zakon mora biti tak, da bo ljudem, ki so s pozitivnim delom dokazali kvalifikacijo za kako mesto, omogočil na njem razviti vse svoje tvorne sile, ne pa da ga postavi naslednji režim kratkomalo pod kap, kakor se je to doslej dejansko godilo. Prav in v redu, dn, celo neobhodno potrebno je, da ima novi uradniški zakon najstrožja določila za lene, nesposobne in ko-ruptue elemente, ki jih ie Ireba čim prej
odstraniti iz javne uprave, toda pridnemu, sposobnemu in poštenemu mora dati absolutno pravno sigurnost in stalnost, ki je doslej ni imel. Ustvariti tak zakon ni prav nobena umetnost, samo izvajati bi ga bilo treba, ne pa trpeti, kakor doslej, da ostane dobršen del zakonskih določil zgolj na papirju. Potem bo uradnik neodvisen od milosti in nemilosti raznih političnih veličin in posvetil bo z veseljem svoji službi vse svoje tvorne sile.
To, po mojem mnenju, je ključ in pot do rešitve uradniškega vprašanja, ki je eno najvažnejših. Koristila bo taka rešitev neizmerno državi in narodu in dobršen kos naše notranjepolitične krize bo rešeu.
Organizacija in delo vrh# zakonodajnega sveta
«Vreme» piše:
Pravosodnega ministra g. dr. Srskida sta obiskala predsednik vrhovnega zak. sveta g. Mihajlo Jovanovič in g. dr. Ninko Perič, referent predsednika vlade v vrhov. zak. svetu. Na tem sestanku je bil dosežen v podrobnostih sporazum o delu vrhov. zak. sveta in o nekaterih tehničnih pripravah, ki jih je izvršiti. Sem spada v prvi vrsti vprašanje prostorov, v katerih bo zasedal vrh. zak. svet. Ti bodo v prejšnjih prostorih predsedstva vlade, v prvem nadstropju zunanjega ministrstva. Za pohištvo se bo pobrigal pravosodni minister, ki bo tudi rešil vprašanje tehničnega osobja.
To, kar je glavna odlika vrh. zak. sveta, je specialna kvalifikacija njegovih članov in enostavnost postopanja, po katerem se bodo razpravljali posamezni zakoni in uredbe. Vsak resorni minister bo namreč — ali osebno ali pa po svojem zastopniku — ob priliki predložitve svojega načrta svetu na seji sveta ta načrt razložil in ga branil pred ugovori ali pa te ugovore sprejel takoj v debati, ki se prične takoj po referatu. Če se sprejme načrt tako, kakor ga je predlagal resorni minister, potem je postopanje zelo enostavno. Refe-rat z ugodnim mnenjem sveta se pošlje predsedniku vlade v svrho uzakonitve. Če pa so nazori v svetu deljeni, pride vsako mišljenje z navedenimi razlogi v zapisnik in bo poterti obenem z referatom poslano predsedniku vlade, da izbere eno od predloženih mnenj.
Na pričetek dela vrh. zak, sveta čakajo že številni zakonski načrti in uredbe iz skoraj vseh resorov. Tako bosta iz pravosodnega ministrstva kot prva načrta predložena še ta mesec zakonska načrta o vrhovni državni upravi in o zlorabah v uradni dolžnosti (o korupciji). Oba zakonska načrta bosta v kratkem gotova.
Po uzakonitvi kazenskega zakona se v pravosodnem ministrstvu še intenzivnejše dela na pripravljanju maujših, a ravno tako važnih zakonov.
Zakon o vrhovni državni
upravi na vrsti
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne se je v pravosodnem ministrstvu sestala komisija, ki ima nalog, da takoj začne z delom na zakonu o vrhovni državni upravi. Ta zakon mora biti čimpreje gotov in vrhovni svet bi imel v najkrajšem času po njem pričeti poslovati. Ker stopa novi proračun v veljavo s 1. aprilom, in ker je preosnova vrhovne državne uprave in znižanje števila ministrstev v nujni zvezi s proračunom, se bo ta zakon brez dvoma v najkrajšem času izdelal in proglasil
Iz prosvetnega ministrstva
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Prosvetno ministrstvo je imenovalo novo komisijo za slovensko stenografijo v Ljubljani. Predsednik jo Franc Novak, ravnatelj v p. Člani so: Josip Marn, prof. na II. g., Jernej Pavlin, prof. v št. Vidu. Namestnika: Ivan Dolenec, prof. na III. g. in Ivan Gruden, prof. na trg. šoli.
Upokojeni so tile učitelji (co): Franc Sre-brnič na Viču, Antonija Bohanec-Mikota, Ana Tomšič-Krašovec v St- Vidu nad Ljubljano, Marija Meško v Mostah pri Ljubljani, Ferdc Rozenštajn v St. Jurju ob Taboru, Josip Ber-nik na mešč. šoli v Celju, Ana Trstenjak-Lajb pri Sv. Miklavžu pri Ptuju, Marija Zidar-Klajn-felder v Lembergu, Ivanka Svoboda v Dor-novi pri Ptuju, Josip Hajne v Sv Križu pri Ljutomeru, Sabina Serajnik v Konjicah, Marija Levstik-Hegit v Zagorju, Marija Arh v Novem mestu, Marija Onič-Capuder v šenko-vem Turnu pri Kamniku, Marija Slatnar-Vl-čič v Ljubljani, Metod Vudler v Rečici ob Savinji, Marija Bernik-Javoršek v Domžalah, Ga* briela Vuk-Sadar na Vrhniki.
PromeSčeni so: Neža Vunderer-Roškar na Cven pri Ljutomeru, Runa Jovčič k Sv. Miklavžu pri Mariboru, Ida Lah-Gros v čreS-njevce pri Mariboru, Josipih« šušteršlu k Sv. Kunigundi, Alojz Vrablč na Jesenice, Marija CiRelj-Prašnikar v Mekinje, Katarina Rihar nn meeč. šolo nn Rakeku.
Minorescu v Varšavi
Z velilco slovesnostjo bo dne 29. t. ra. •prejet v Varšavi romunski zunanji minister g. Mironescu. Poljska diplomacija je namreč zapazila, da nenavadno prisrčno poljsko-ma-djursko prijateljstvo, ki se je pokazalo ob priliki bivanja madjarskega zunanjega mini-slra r. Walka v Varšavi, ni bilo v Bukarešti posebno dobro sprejeto. In da ta vtis zabrišejo in obenem poudarijo, da je ostalo romun-sko-poljsko prijateljstvo enako čvrsto, je povabila poljska vlada v Varšavo g. Mironesca.
Za obisk g. Mironesca pa so bili mero-dajni seveda tudi drugi vzroki. Predvsem naj b. se zunanja ministra obeh držav dogovorila glede vzhodnega vprašanja. To je postalo zlasti potrebno po predlogu sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova. Proti vsemu pričakovanju se je ta nakrat pojavil z oljko miru, ki je bila sicer ameriške provenience, Kellogov pakt za vzhod, ki pa je pomenila popolno novost za politiko vzhoda. Po šestih tednih temeljitega proučavanja pa sta obe zavezniški vladi prišli do prepričanja, da je mogoče Lilvinovov akt podpisati in Poljska ter Romunija sta dosegli uspeh, da si smeta z veo pravico čestitati. Ta uspeh bo seveda še povečal prisrčnost sprejema, ki ga bo doživel g. Mircnescu v Varšavi.
Zelo prijateljsko ozračje bo torej sprejelo g. Mironesca v Varšavi in zato je verjetno, da bo njegovo bivanje na Poljskem tudi na drugih poljih zbližalo obe zaveznici. Predvsem na gospodarskem polju. Poljska se namreč zelo zanima za tranzitni promet proti orijen.u in na Balkan in poljska industrija bi rada dobavljala Romuniji premog, tekstilne izdelke in municjo. Končno bo Pilsud-eki boje skušal pridobiti Romunijo za novo pregrupacijo sil v srednji Evropi, ki bi obstojala iz zveze med Poljsko. Madjarsko, Romu-n!jo. Bolgarsko in Italijo. Romunski liberalni listi pa poudarjajo, da bo Rcmi.iija brezpogojno vztrajala ob strani male antante.
CičerSnova usoda
Ko je lanske jeseni narodni komisar za zunanje zadeve Čičerin nastopil boleze-iski dopust v tujini, se ni mislilo, da bo trajal in-terregnum Litvinova tako dolgo. Malo verjetna pa je misel, da sovjeti niso hoteli čiče-rina z odpustom užaliti in da mu je bil dan bolezenski dopust v pričakovanju, da Čičerin sam poda demisijo. Čičerin je namreč sovjetski vladi neobhodno potreben. Kljub vsem zagotovilom, da nima nobenega vpliva na politiko. daje že samo govorica o njegovem po-vratku tujini povod, da govori o možnosti Spremembe sovjetske zunanje politike. Moskva skuša na ta način ohraniti v Evropi in Ameriki interes za sebe in obenem nado, da bo vendar mogoče s sovjetsko Rusijo priti v redne kupčijske zveze. Na ta način izkoriščajo sovjeti Čičerinovo osebo in s tem je tudi pojasnjeno, zakaj Litvinov vsaj na videz ne pričenja z novo in agresivno politiko.
Tedna varčevanja v Rusiji
Moskva, 16. februarja.
Včeraj se je v sovjetski Rusiji pričel teden varčevanja. Pri tej priliki je podal predsednik osrednjega izvršilnega odbora Kalinin na vse zvezne republike okrožnico, v kateri opominja, da mora biti do konca septembra zbranih najmanj 200 milijonov vlog. Brez ozira na določbo, da so hranilne vloge le prostovoljne, nalaga Kalinin vsem finančnim organom kot dolžnost, da zberejo ta denar. Ker pa nimajo kmetje nobenega zaupanja do sovjetskih hranilnic, bodo morali pač delavci in uradniki sami spraviti skupaj to vsoto. Značilno je tudi, da utemeljuje Kalinin ta korak s finančno blokado, ki da so jo proglasili kapitalisti čez Rusijo.
Drobne vesti
Italijansko-madjarska nogometna tekma.
Dne 10. marca bo v Budimpešti nogometna tekma med izbranimi italijanskimi in madjar-skimi moštvi kot odgovor na lansko ;gro v Rimu. Sam minislrski predsednik Bethlen se bo udeležil sprejema in bo prisoten pri igri.
Revizija poljske ustave. V poljskem sejmu se je začela danes popoldne debata o predlogu pristašev Pilsudskega za spremembo ustave. Parlamentarni voditelj stranke Pilsudskega, polkovnik Slavek je predlog utemeljeval s tem, da notranja ureditev države ža-
Za pravice manjsm
Odločen nastop kanadskega delegata pri Društvu narodov
Ženeva, 23. febr. (Tel »Slov.«) Dane« «o brli objavljeni predlogi kanadskega delegata Sveta Društva narodov Danduranda za novo ureditev postopanja v manjš nikih vprašanjih
na marčnem zasedanju Sveta DN. Po teh predlogih bi s«: 1. imele vse manjšinske prošnje poslati najprej lastni vladi s prošnjo, da \o vrne generalnemu tajništvu DN v 30 dneh, če bi vlada ne smatrala za umestno, da bi direktno odgovorila ptosilcem; 2. naj ne bi nič več poseben odbor treh članov Sveta prevzel prvo proučevanje pritožbe, temveč naj bi vseh 14 članov Sveta DN sestavilo poseben odbor, ki bi neodvisno od Sveta DN imel seje Dsndu-rand je navajal, da so po postopku, ki U- bil sprejet leta 1926., prošnje enostavno obležale in da tajništvo niti nI obveščalo prosilcev o rešitvi prošenj. Tak postopek ni zadovoljil manjšin hi napravil vtis, da se manjšin ne posluša in da so postale žrtev nedelavnosti ah brezbrižnosti Sveta Društva narodov. Dandu-
rand je izjavil, da je Društvo narodov prevzelo nalogo, nveliaviti manjšinske pravice, in Bri-and je še meseca decembra 1928 izrecno izjavil, da so interesi in pravice manjšin svet« in da jih ne bodo nikdar zanemarjali. Dandurand je posebno ostro kritiziral tudi to, da so iz manjšinskega odbora Sveta DN izključene ravno sosedne države onih držav, proti kaie-rim se je vložila pritožba.
Ravno sosedne države, ki so sedaj izključene od manjšinskih vprašanj, bo one, katerih prejšnji državljani trpijo povečini manjšinske krivice in ki torej (udi najbolj vedo, kaj se godi onkraj meje. Ravno zato mora Društvo narodov odstraniti vsako možno vmešavanje ene države « notranje razmere sosedne države. Dandurand naglaša dalje dolžnosti manjšin, ki jim morajo biti ravno tako svete, kakor njihove pravice. Dandurand upa, da bo s svojim predlogom dosegel zbližanje med manjšinami in vlado.
Evropa izumira
Rim, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Urad, ki se po nalogu šela vlade bavi s problemi nara-ščania oziroma padanja prebivalstva v Italiji in v Evropi sploh, je zbral podatke za letošnje leto, ki dokazujejo, di velik del evropskih narodov, in sicer oni, ki imajo najstarejšo kulturo, nevzdržema izumirajo. Izvzemši zelo majhno število departementov na severu, prebivalstvo Francije tako v mestih kakor na deželi rapidno pada. Pri tem se vpošteva popolnoma dejstvo, da odhaja kmetsko prebivalstvo v velika mesta. Kljub temu kaže skupna številka vsega francoskega prebivalstva padanje, ki od leta do leta v večjem procentu izumira. V nekaterih krajih Alp je prebivalstvo v teku sto let padlo za 43%. Prebivalstvo departe-menta Lot n. pr., ki !e 1. 1826. štel 280.000 duš, jih ima danes samo 176.000 in je torej zgubil nad 100.000 duš v enem stoletju. Cele vasi v tem departementu stojijo prazne, hiše se ru-šiio, ne zato, ker bi se prebivalstvu slabo godilo, ampak zato, ker ni več nikogar, ki naj bi mu hiša dala streho. V 14 občinah tega de-partementa je prebiv?lstvo samo v zadnjih 15 letih padlo za 43% V okraju Katus je oočina S. Denis padla od 903 prebivalcev v 1. 1890 na 314 in občina Cahors od 16 000 na 12.000 v 15 letih. Okraji Quercy, Agenat in Armagnac so pa skoraj popolnoma izumrli. Ta pojav Jte tem težjega pomena, ker je tudi umrljivost v Franciji na precej visoki stopnji. Dočim v Nemčiji od 10 000 prebivalcev umre 1?1, v Angliji 126 in v Avstriji 141, jih pride v Franciji 168.
V sedanjem trenutku nadkrilfufejo smrtni slučaji rojstva v 69 departementih. Izšla }e de-tnografična karta Francije, ki kaže med splošno temo le par majčkenih belih lis, ki značajo narastek prebivalstva; vsa ostala ogromna večina počasi izumira.
Nn Angleškem so se dobile za poslednjih pet let sledeče številke na 1000 prebivalcev: L. 1924. rojenih 18.8, umrlih 12.2, presežek 6.6; 1. 1925. rojenih 18.3, umrlih 12.c, presežek 6.1; 1. 1926. rojenih 17.8, umrlih 11.6, presežek 6.2; l 1927. rojenih 16.6, umrlih 12 3, presežek 4.3; 1 1928. rojenih 16.7, umrlih 11.7, presežek 5. Iz teh postavk se jasno vidi naraščajoča tendenca zmanjšanja rojstev z rahlimi valovanji.
V	Avstriji, o kateri so na razpolago samo datf za prvi semester 1928, primerjani z onimi prvih šest mesecev let 1926. m 1927. se imajo sledeče variacije na 1000 prebivalcev: L 1926. rojenih 9.9, umrlih 8.4. presežek 15; 1. 1927. rojenih 9.3, umrlih 8.4, presežek 0.9; 1. 1928. rojenih 9, umrlih 8, presežek 1.
V	Italiii 90 zaznamovali dne 21. t. m. sledeče številke rojstev in smrti: Trst rojenih 9, umrlih 17; Genova rojenih 26, umrlih 59, Benetke roienib 13, umrlih 21; Turki rojenih 32, umrlih 48; Rim rojenih 101, umrlih 94; Nipolj, ki jc najbolj plodovito mesto v Italiji, rojenih 85, mrtvih 75; Firence rojenih 31, umrlih 41; Milan rojenih 43, umrlih 48. Edino mesto Ca-tania v Siciliji kaže ugodno sliko: rojenih 36, umrlih 13.
Prihodnji konzistorij
Rim, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor se zatrjuje vašemu dopisniku, bo papež sklical prihodnji tajni konzistorij na 18. marca, javni konzistorij pa na 21. marca. Oba se bosta torej vršila še pred izmenjavo ratifikacijskih listin o rimskih pogodbah in bo imel papež priliko, že poprej obvestiti kardinale o kon-kordatu. Na tem konzistoriju bo papež najbrže imenoval štiri nove kardinale, 2 italijanska in 2 inozemska, tako da bo številčno razmerje med Italijani in inozemcl v kolegiju ostalo zaenkrat nespremenjeno. Mussrlini je na željo papeža razveljavil kami konfinacije, ki so bile izrečene nad duhovniki iz nepolitičnih razlogov.
Trocki prosi za
francoski vizum
Pariz, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Prošnja za dovoljenje bivanja v Franciji, ki jo je poslal Trocki s posredovanjem francoskega komunista Souvarina, nima mnogo upanja na, uspeh. Lahko se smatra za gotovo, da Poinparejeva vlada Trockemu ne bo dovolila, da bi se naselil v Franciji.
Za iranc. vlado levice
še ni prišel čas
Pariz, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je včeraj sprejela k upravni reformi
libog še ne odgovarja poljskim vojaškim silam. j v pravosodju celo vrsto dodatnih predlogov, ki
Poudarjal je zlasti, da je treba okrepiti kom-petenco in autorileto drž. poglavarja in omejiti dosedanjo svobodo. Desničarska opozicija ostro odklanja vladne predloge.
Izenačenje meničnega prava. Mednarodni Institut za zenačenje privatnega prava v Rimu je izdelal sistem, s kalerim naj bi se zbližali pravni nazori in metode na polju meničnega prava, ki so dosedaj ločili anglosaške države in evropski konineni
Nemiri r Indiji. (Tel. »Slov.«) Tudi v Bangaloru v južni Indiji se bojijo »ličnih nemirov, kakor so bili v Bombayu, ker se širijo vesti, da Pantani kradejo otroke Hindov za žrtvovanje. Vse mesto je silno razburjeno. Vlada je odredila najstrožje varnostne odredbe.
Bolezen angleškega kralja. Zadnja dva soinčna dneva sla zelo dobro vplivala na zdravje angleškega kralja, in se ta »prehaja že po sobi. Misel na potovanje po Sredozemskem morju se je opustila is ho krali Sel na svoj grad Sandringham.
Obupna lakota
na Kitajskem
London, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja poročilo mednarodnega odbora za ublažitev lakote na Kitajskem, je prebivalstvo province Sansi popolnoma obupano. Več sto rodbin je izvršilo samoumor. Za eno samo kosilo se lahko kupi obširno posestvo. Zaklana je že vsa živina. Nobenega žita ni več. In ker se ni sejala ozim:na, tudi ni pričakovati spomladi žetve. Prebivalci meljejo posušeno travo in kuhajo iz nje sok.
Aktivna angleška trgovinska bilanca
London, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Po navedbah trgovinskega ministra Cunliffe-Listerja je angleška plačilna bilanca za 1. 1928 izredno ugodna. Trgovinska bilanca je sicer v čistem blagovnem promelu pasivna za 359.5 milijonov funtov, Soda ker nevidni eksport in inozemske investicije znašajo 608 milijonov funtov ,Izhaja iz tega zelo znaten aktiv.
Dvig temperature
pomenijo skoro popolni sprejem onega predloga levice, ki je bil v torek odklonjen z znamenito večino šestih glasov. Levičarski listi ugotavljajo z zmagoslavjem, da pravosodni minister Barthou tokrat ni stavil vprašanja zaupnice. Listi nadaljujejo svoj boj proti vladi in izjavljajo, da za obnovitev kartelne vlade, kakor je bila 1. 1924., še ni prišel čas.
Svečanosti ob 500 letnici
Device Orleanske
Parli, 22. febr. (Tel. »Slov.«) V Bar le Ducu se pričnejo julri velike svečanosti 500 letnice onega dne, ko je devica Orleanska zapustila Veaucouleur in odšla v Orleans, da reši mesio Angležev. Svečanosti se bo udele-
I1U	AllnUlnik ^oatnnnil/AO In Honnlnr»ii
AI1U pVJlV^ V1IVIX>UIIM	-	» aai uv|<««»»'j
iz Pariza ln dežele tudi 10 mladih deklic, po-lomkinj bratov ln sester device Orleanske. Svečanosti »e bodo začele z banketom in z odkritjem spominske plošče v Veaucoulerju.
Berlin, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Prvič po več tednih se je temperatura zopet približala ničli. Včeraj opoldne je bilo v Berlinu — 3, v Gdan-skem še — 6 in K6nigsbergu — 8. Na obali Severnega morja je znašala včeraj temperatura —14, danes pa se je dvignila nad ničlo. V Aachenu znaša temperatura —2. V južni Nemčiji pa je še zelo mrzlo. V Miinchenu je znašala temperatura —24, ker se je ozemlje visokega pritiska obrnilo proti jugu in jugovzhodu proti Avstriji.
Iz Primorskega
Goriški faš:»tov»ki direktorij je imel dne
20. t. m. sejo. Imenovali, oziroma potrdili so se razni voditelji in zaupniki fašja po deželi.
Sneg in burja sta hudo razsajala po vsem Krasu, v severni Istri ter v reški pokrajini. Herpelje in Materije so naravnost odrezane od
Beseda o časnikarjih
V plenumu češkoslovaškega senata je go. voril senator Pichl k noveli o soc. zavarovanju ia pri tej priliki zlasti toplo govoril o nujni potrebi zavarovanja časnikarjev. O časnikarjih in njih delu je dejal med drugim tole:
»Brez časopisja bi ne bili tam, kjer »mo danes ln brez časopisja se ne bi mogla državna misel nikdar tako dobro usidrati, kakor seje. To delo plača novinar predvsem s svojim zdravjem, s svojimi živci, prezgodnjo onemoglostjo za poklic, ki uničuj« svoje pripadnike tako, kakor ne en drug poklic. Povprečna življenska doba Časnikarja je za 10 do 20 od. stotkov krajša, ko pripadnikov drugih razredov, čisto navadno vsled tega, ker ta poklic ne po-zna oddiha, temveč le naglico in priganjanje, da vsak dar. da iz sebe do skrajnosti naoeto delovno množino. Naravno je, da treba za pripadnike tega stanu skrbeti malo drugače, ko za pripadnike drugih stanov. Ne zato, ker bi časnikarji zahtevali za sebe kakšne privilegije, temveč zato, ker je treba uvaževati sredo, v kateri se gibljejo in delo, ki ga vrše. Časnikarji so bili tudi od pamtiveka edina skupina, z s katero se je najmanj skrbelo.
So časnikarji zelo maloštevilen stan. Raz-kropljeni so nadalje po vseh strankah, zato je tudi za nje tako malo brig-e. Teh 700 do 800 ljudi (v Jugoslaviji še manj, op. ur.) ne velja mnogo v času, ko odločuje številčnost. Toda demokracija ni samo zakon števila, je tudi zakon kvalitete in zato mora skrbeti za one, ki niso močni po številu, katerih pomen pa zaradi tetfa ni manjši ..
Velik kos naših narodnih bojev, naše samostojnosti je zvezan z imeni starih časnikar-jev in zato ni prav, da so biti fiskalni interesi močnejši ko pa oziri na delo, ki ga jc Izvedla naša SurnMislika...
Brez dobre žurnalistike ni mogoča demokracija, brez soglasja in sodelovanja politike in žurnalistike ni mogoč parlamentarizem, ustavno življenje, kontrola, ni mogoče nič od tega, kar je pogoj državnega življenja. Zavarovanje novinarjev ima večji pomen za javnost, ko za novinarje same, ker je javnost interesi-rana na tem, da je časnikarstvo na visoki stop-nii in da se more čisto posvetiti svojemu poslu ...«
Ne spominjamo se, da bi tudi v blv5' sktm« ščini kdaj le od daleč slišali podobne beted«
Poštne pošiljke se zopet
sprejemata
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Poštno ministrstvo je izdalo poštam naredbo, da od 23. februarja zopet sprejemajo poštne pošiljke in Pakete.	.	»Ig
Ponudba upravn. odbora Slovenske banke
Zagreb, 22. febr. (Tel- »Slov.«) Kakor smo zvedeli, je snoči upravni odbor Slavenske banke predložil upniškemu odboru predlog, da se vse terjatve prve skupine izplačajo v polni višini, terjatve druge skupine pa z 20 odst. Upniški odbor je ta predlog nocoj obravnaval. V trenutku, ko to poročamo, še ni znano, kaj je sklenil.
Milojevičeva nastopna avdienca
Dunaj, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Novoime-novani jugoslovanski poslanik Milan Milo-j e v i č je danes opoldne predložil zveznemu predsedniku Miklasu svoja poverilna pisma
Zagrebške vesti
Zagreb, 22. febr. (Tel. »Slov«) Pristaši bivše Radičeve stranke so se odpovedali svojim mestom v novo imenovanem zagrebškem občinskem svetu.
Zagreb, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Zagrebške šole so od 1. febr. radi pomanjkanja kuriva zaprte. Ker je prosvetno ministrstvo odobrilo 100 Din za kurivo, se bodo vse zagrebške šole najbrž v ponedeljek otvorile.
Temperatura v Zagrebu je snoči nenadoma padla. Ob 11 zvečer je bilo —11, davi —19, na Savi celo —27. Opoldne se je tempe ratura dvignila na —4 oziroma na solncu na -j- 1. Popoldne ob 3 je padla na — 7, ob 8 zve čer pa na — 11.
sveta. Iz mnogih vasi že en mesec ljudje nfeo prišli vun. Temperatura je bila —22. Zdaj »e promet počasi vpostavlja.
Dunajska vremenska napoved. Po hudem jutranjem mrazu, pniaehno n« vzhodu Avstrije, bo morda že jutri nastopilo od zahoda sploSno toplo vreme, ki bo v nekaterih krajih že nad ničlo. Nnshila bo nevarnost plazov. Začelo se bo oblačiti.
Koliko je bilo plačanih
davkov leta 1928
Po podatkih generalnega ravnateljstva davkov je bilo plačano lansko leto davkov in dodatkov 1774 milijonov, in to:
milijonov Din v Srbiji	506
v Vojvodini	455
v Hrvatski in Slavoniji	342
v Sloveniji	205
v Bosni in Hercegovini	202
v Dalmaciji	58
Po proračunu bi moralo biti plačanih dav« kov 1678 in je bil torej donos davkov okolr
96 milijonov večji.
Te številke dokazujejo, da je bila čisto pravilna naša trditev pred meseci, da bo Slovenija v letu 1928. plačala le okoli 200 milijonov davka, tore.j znatno manj ko preje, j Zlasti se vidi pri neposrednih davkih, kako je plačala Slovenija manj. Po proračunu bi morala plačati Slovenija 93 2 milijonov, dejansko pa je plačala le 62 milijonov, to ie okoli ( 15 milijonov manj ko v letn 1927.