Žt. 74. V Gorici, dne 28. junija 1900. Jbshaja trikrat na teden ˇ Aestlh tedanjih, in sicer: vsak torek, 6>trtok in soboto, jutranje Iz-danje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. tiri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po p o iS ti pre-jemana ali v-Gorici na.dom DoŠiljana: tseleto .\ . '. /.'". i8Vjo'iTaH,"glfc*W'..... pol leta........6 „ 60 , , , 330 četrt leta.......3 . 40 „ , , 1-70 Posamične številke atanejo 10 vin, Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabrlček vsat dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa od 9; do 12. ure. Na nar#č!l*«brez duuftslane naročnin«' «e ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soce» vsnk petek in stane vse leto 3 K 20,h ali gld. 1-60. «8oČa» in »Primorec'* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvarz v Šolski ulici in Jellersitz \ Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu delia Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! 0 (Da\je). Na prošnjo cestnih odborov v Kanalu, v Gorici in Korminu, ter občinskih zastopstev v Korminu, Kanalu, Ajbi, Anhovo, Kožbana, T^cinj in Kojsko se je deželni odbor z dopisom od 30. decembra 1896. št 5969 obrnil naravnost na c. kr. ministerstvo, da se zgradba ceste ob idrijski pokrajini pospeši. — V dopisu t: kr>namestništva od 7. februarja 1897. št. 2837/lX. našel je deželni odbor povoljen odgovor, da se je visoka vlada načeloma izrekla za 60%«° državno podporo za zgradbo cest od Vrhovlje-Kobališče-Sv, Jakob-Kostanjevica-Srednje ter Golodrdo - Britof. Radi prezgodnega sklepa takratnega zasedanja deželnega zbora deželni odbor ni mogel predložiti vladnega predloga za deželni prispevek 40%, obrnil s« je pa z dopisom od 19. maja 1897. št. 862 na visoko vlado, da bi se državni prispevek povišal ter izvajal to-le: .Deželni odbor hvaležno jemlje na znanje ponudbo 60 & doneska za zgradbo navedenih cestnih zvez od strani visocega ministerstva in poroča, da deželni zbor v prihodnjem svojem zasedanji prevzame manjkajoči odstotek, kakor se je obrnil z okrožnico ria udeležene občine radi primernih doneskov. Deželni odbor pa se mora ponovno opirati ha razloge in okoliščine, navedene v dopisih 2. decembra 1896. št. 5472 in 30. decembra 1896. št. 5969. Iz teh je očitno, da dežela in občine komaj zmagajo za nje preogromen štirideseteri odstotek. Zadete pokrajine so stoletja sem popolnoma prepuščene sebi in zanemarjene. ' Ni moč, da se v nekoliko letih založi to, kar je v stoletju zaostalo. Dast priznava deželni odbor, da je od visoke vlade ponuja ni odstotek tudi za državo znaten, vendar bode komaj moč založiti manjkajočih 40%. Kronovina Goriška je radi cestnih gradeb močno obremenjena in mora v go- ladai pridem z vojne! V zbirki »Iz maž&rskega raja«. Ceškl spisal Jan Janča. Posloveni! Podravski. I)a!j«> Takšni so najokrutnejši in najhujši. Ej, pri nas se ne bodo dolgo šopirili! Naši vojaki so jim že pokazali svojo hrabrost kakor tem Italijanom ; tudi oni so si mislili, da bodo z našimi kmalu gotovi, za to pa so jih dobili pri Ku-stoci; bili so popolnoma premagani, in naši so zaplenili mnogo topov ter zajeli sovražnikov nad dva tisoč; ranili so princa Amadeja in mnogo generalov. Pa Prusaki s0 že tudi okusili hrabrost naših vojakov pri Jožefovem na Češkem. Prosili so naše za premirje, toda ga jim niso dali, in prav so imeli; naj jim le kmalu pokažejo pot iz Češke... Pri ZaleŠakih so pričakovali dan na dan od Jožefa kako novico; ali še živi in kako* se mu godi v vojni — čakali so teden, štirnajst dnij, a pisma le ni bilo. Polaščevala se jih je mučna negotovost; mislili so marsikaj: da je zbolel, da so ga že ubili v vojni, ali pohabili tak<5, da ne more pisati. Hu domušni sosedje so jim to privoščili, češ, naj bi bil vsaj stari pameten, čo je bil mladi nespameten; čemu so ga pa pustili v vojno; drugi pa so Jožefa pomilovali. Bilo bi ga res škoda — takd mladega in vrlega junaka. Marica je sahnela od strahti; tolaJtili so jo, kakor ratih krajih dežele skrbeti še za celo mrežo novih prepotrebnih cestnih zvez. Veleslavno c. kr. narnestništvo naj torej blagovoljno posreduje pri osrednji vladi, da poviša prispevek vsaj na 80*. Veleslavno c. kr. narnestništvo naj jemlje le ozir, da bode dežela v kratkem prisiljena donašati za zgradbo ceste na Banjški planoti čez Lom do Sv. Lucije, čez Čepovan do Slapa ob Idriji, čez Št. Viškogorsko planoto, od svete Lucije do Kobarida in od Kobarida do meje. Dežela mora skoro obrniti vse moči za uravnavo Soče, zajezitev hudournikov, in pogozdovanje planin. Takih bremen mala, ubožna kronovina ne more prevzeti, ako država ne pomore razmerno, in mogoče in opravičeno je edino le razmerje 80*. Konečno se veleslavno narnestništvo naproša, naj dela na to, da se načrti nameravanih črt po mogočnosti skoro izgotove", da se bode mogoče pri tako važni predlogi, ki bode vezala toliko moči krono-vine, sklicevati in opirati nanje*. Istočasno razposlal je deželni odbor okrožnico na prizadete občine in cestne odbore, da bi se izrekli za prispevanje. Odgovor teh je bil negativen, izjemši občino Anhovo in Ajbo. Z dopisom od 19. septembra 1898. št. 12022/V. priobčilo je c. kr. narnestništvo, da je vlada pri velita v po višek državnega prispevka na 80* ter ob enem sporočilo, da je načrt cestne proge od Vrhovlja do pod cerkev Sv. Jakoba s preudarkom 55.000, kakor oni za izpod cerkve Sv. Jakoba do Kostanjevice s preudarkom 34.500 gld. gotov. Sporočilo je, da preudarek potrebščine za ves načrt Vrhovlje-Srednje in Go-lobrdo-Britof bi približno znašal 220.000 gld. Deželni odbor obrnil se je z okrožnico od 5. oktobra 1898. št. 4502 vnovič na udeležene cestne odbore in občine, poudarjal je v isti: „Deloza cesto od Kostanjevice do Kojske ceste in od Golegabrda do Miščikov je preudarjeno na 220.000 gld. To ogromno svoto pokrilo bi se iz državnih sredstev z 80* ali v znesku 176.000 gld. in le 44.000 gld. pokriti bi imela dežela, okraji in občine. Uredništvo ' nahajaj GospoBk&^fid žt 7 v Gorici v I. nadstr. Z. urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do .12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki uliai St. 9. Dopisi naj ae poSUjajo le uredništvu. Naročnina, leHamaone in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprarnlitvu. Neplačanih pisem 'ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. —____ Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ' 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. -— Večje črke po prostoru. Naročnino In oglase Je plačati loco Goriea. „GoriSka TIskarna.« A. OabrSSek tiska in zalaga razen «Soče» in * Primorca* Se »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 8 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. pefitrvnraca, «Gor. Tiskarna* A. GabrSžck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in »al. so mogli — toda kaj pomaga tuja tolažba, ko pa on nič ne piše. Bila je vedno žalostna in od tega časa, ko je Jožef odšel, nekako bolelma. Ljudje so se kar čudili, kakd ga more imeti toliko rada... Naposled je došlo pismo na Zale-šake in v njem listič na Marico. Jožef je pisal, kaj so vse skusili na pohodu v Češko. Čudil se je, kako" je mogla vlada dovoliti, da so jim dajali hrano židje. V Prerovi* jo veljal droben por-cijon, — bilo ga je dovolj komaj za kakega tiča — tri in dvajset krajcarjev, pa še jesti niso mogli teh pomij. Grah, kaša, sok, zelje — vse je bilo skupaj zmešano in brez vsakega okusa. Marsikateri je glasno godrnjal: »To je hrana za vojaka, kateri po dolgih naporih išče krepke jedi ?...« .Jožef še ni bil v ognju; drugi tovariši so že skusili, kakd znajo Prusaki streljati. Toda. naši so jih naučili uijudnoKti! Prusaki se jih boje" ; posebno pa jih je strah pred našimi huzarji. Njihovi konjiki so neokretni pritlikovci, o naših huzarjih pa pravijo, da niso ljudje iz mesž, marveč pravi zlodji. Ti zlodji so jih naučili uljudnosti! Dobili so jih od naših že nekolikokrat za to, ker so hoteli izvedeti, kakd pečejo na Češkem pecivo. »Naši vojaki imajo poguma več nego je treba, in Benedek je vrl general, isto takd tudi Galaš. Mislim, da Prusaki ne najdejo niti poti, ko enkrat zaresno planemo na nje«, je končal Jožef pismo do svojih dragih, ljubljenih starišev. Marici pa je pisal: »Nad vso ljubljena Marica! Naročam Te stokrat pozdraviti, in veselilo bi me, ko bi Te te vrstice našle Teh doneskov bi ne nilo dostati v enem letu ia lahko se dostanejo tudi v robotah. Ker pri žalostnih deželnih razmerah ni upati, da se doseže donesek iz deželnega zaloga in bi bilo neodpustljivo, da okraji in občine ne sprejmejo ogromnega od državne uprave ponujanega doneska, obrača se deželni odbor vnovič na prizadete občine in okraje. V prvi vrsti so okoriščene občini Anhovo in Ajba, v drugi Dolenje, Kožbana in Kojsko, v tretji okraja Kanal in Kormin. Ajba plačuje h ravnega davka 2622 gld., Anhovo 3740, Kožbana 3239 gld., Dolenje 4019 gld. — Kojsko 9910*67} okraj Kanalski 25.213 gld. in Korminski 53,526 gld. Ako se porazdeli znesek gld. 44.000, ki bi pripadal občinam in okrajem na 4' leta, pride letnega doneska 11.000 gld., ki bi st po razmerji deležnosti delil takole; Občni Ajba in Anhovo doneseta po 40* v robotah ali na leto: 2544 gld.: občini Dolenje in Kožbana po 35* ali na leto 1814 gld. občina Kojsko po 20% ali 1982 gld. na lelo; okraj Kanalski 10* ali 2521 gld. na lelo; okraj Korminski 4* aii 2141 gld, — Dasi so predlagane žrtve čutne in za neposredno prizadeti občini velike, pomisliti je po drugi strani, da se odpre ves sedaj tako zanemarjen svet med Idrijco, Sočo in Brdi prometu. Ako imajo neposredno korist le občini Ajba m Anhovo, koristi nameravana cestna zveza tudi občinam Kožbana, Dolenje in Kojsko in sta prizadeta cela okraja Kanalski in velik del Korminskega. Trgovina s sadjem se po dovršeni cestni zvezi gotovo znatno dvigne, in Brda, ki so še sedaj v neprestani zvezi s Kanalskim okrajem, gotovo ne smejo odtegniti svojih moči pri napravi tako velike cestne zveze. Občina Kojsko udeležena je posredno tudi po tem, da se po dovršeni cestni zvezi takorekoč mora izvršiti neposredna zveza čez Kojsko občino do železnice. — Kormin, ki je že danes torišče za zahodna Brda, gotovo v najkrajšem času občuti ugodnosti in koristi neposredne zveze z ozadjem, čegar največje pri najboljšem zdravju. Kar se mojega zdravja tiče, sem zdrav navzlic vsem naporom. To pismice Ti pišem v taboru. Tovariš mi je posodil boben in jaz pišem na njem. Samd to je dejal, naj ga mu preveč ne potlačim, ter naročil, naj Te pozdravim tudi v njegovem imenu, saj je to naš deželan iz Lopenika. Tudi on ima ljubico, pa ji ne sme pisati, ker tega ne dovolijo njeni stariši. On sani je revež, ona pa ima štiri orale polja. S Prusi se še nismo spoprijeli, ko pa pridemo skupaj, naredimo sok iz njih. Poguma ima vsak od nas za deset, a jaz ga moram imeti za ves polk; naš praporšček je zbolel na mrzlici in sedaj nosim jaz za-nj prapor, ki je takd star, da niti stari vojaki starejšega ne pomnijo, in ysi smo ponosni nanj. Godi se nam še dovolj dobro; smo sami dobri tovariši in veliko je naših deželanov, pa se veselimo in prepevamo, da se kar gore zelenč. Ljudje nas imajo radi; dajo nam, kar" nam berejo na očeli, samd to vedno hote, naj jim pripovedujemo, od kod smo in če imamo dovolj poguma na te pruske spake, ki hotd našemu cesarju odvzeti dežele. To se \6, da ga imamo! Imej se dobro, bodi zdrava in vesela ter ne pozabi, kar si mi obljubila, kakor tudi jaz tega nikdar ne pozabim. Pozdravljam Te še enkrat, tudi Tvojega očeta in Tvojo mater ter ostanem Tvoj do smrti uvesti Jožef Zalešak.* Kakor oživljajoči balzam so delovale priproste Jožefove besede na tugo njegovih starišev in na srcS Marice. Zdrav je in misli, da zapodi sovražnika in skoro edino bogastvo je sadje, najvažniši tržni predmet za Kormin'. Odgovor udeležencev bil je kot prejšnji, negativen h razloga, da so prizadeti skla-dovniki itak preobremenjeni. Ker deželni odbor ni mogel računiti na deželni prispevek v nedoglednem času radi znanih političnih razmer, in se je bilo bati, da bi obečana državna podpora odpadla, obrnil se je vsled prošnje županstva v Kanalu z dopisom od 14. februarja t. 1. et. 6486 iz 1. 1899. na c. kr. narnestništvo, ki slove: »Občina Kanalska obrnila se je z vlogo de pr. 24, decembra 1899. št, 6486 na deželni odbor, da izposluje iz podporStin države za ,. ia dela primerno svoto za zgradbo cestne .veze iz Kanala na Vrh, oziroma Banjško planoto in iz Kanala na Lig-Kosta-njevico do italijanske meje. C, kr* nameat-ništvu so predobro znane žalostne cestne razmere v Kanalskem okraju na levem In desnem bregu Soče, Prebivalci gorskega hrbta med Idrijco in Sočo, kakor oni na Banjsko-Kalski planoti vezani so večinoma na pašo, ker morajo pridelke prenašati oprtav, (Konec pride), DOPISI. V Gorici, 26. junija. (Tutti frutti). — Slovenci v Gorici brez svojih hiš v najbolj prometnih ulicah smo in ostanemo reveži, brez upanja na boljšo prihodnost, kajti slovenska trgovina in obrt se ne bi mogla nikdar dovoljno razviti. — To vedo narodni nasprotniki prav dobro; zato obupno zajav-kajo vsakokrat, ko preide kaka hiša v slovenske roke. In tako so presunljivo zacvilili tudi zdaj, ko je kupil naš trgovec g. Dru-fovka hišo v Gosposki ulici, v kateri so kar tri italijanske štacune..... .Goriška ljudska posojilnica* je dobro umela tak položaj Slovencev v goriškem mestu. Zato je kupila v Gosposki ulici kar dve lepi hiši za 72.000 gld., v katerih je že zdaj odlično število narodnih tvrdk in rodbin.....Ali s tema dvema hišama je naredila posojilnica — saj je v vojni, torej ve to bolje nego oni, zato utegne biti to resnica. Skrbi so se pomirile — toda le za kratek čas. Dne 4. julija — bilo je to v sredo opoludne — se je raznesla po vasi novica, da so bili prejšnega dnč naši pri Kraljevem Gradcu-premagani; da so Prusaki dobili zmago ter drve" že na Olomuc. Kakor blisk se je širila ta novica od hiše do hiše ter narejala povsod največji strah. Naši so se hrabro borili, branili se kakor levi, toda bili šo izdani; sam Benedek, ki se je še v Olomucu bahal, da ne spusti Prusakov niti na češko, nas je bajč prodal; bil pa je tudi že poklican od vojske, on in drugi vojskovodje, ki so se dali od Prusov podkupiti. Na izdajski način so bili Prusom odkriti tajni načrti in naša vojska poljana kakor v mesnico... Kakor huda ura, ki vse ugonoblja, vse odnaša in uničuje, kar doseže, so se razprašila po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradcu pruska krdela, puščajoč za seboj spomin, vreden imena Vanda-lov, ter planila na Moravsko, da bi tu nadaljevala svoje »kulturno« poslanstvo. Pogajali so se za premirj*e, toda Prusaki za to niso marali — bili so zmagovalci, ki so ošabno hoteli gospodariti v deželi. Nalagali so davke, nezaslišano' visoke, napadali vasi in mesta ter vse, kar jim je prišlo pod roke; kar pa niso niogli vzeti s seboj, so pokvarili. Poslednji groš in poslednji grižljej so jim morali prebivalci oddati, a pri tem šo jih še na vse načine trpinčili; d&, še cerkvenemu premoženju niso prizanesli. ; Takd so pripovedovali ljudje, ki so bežali pred sovražnikom, kateri se tudi izborno kupčijo, ker cena hišam rapidno I raste in bo rasla še bolj, ko dobimo enkrat železnici po SoSki. in Vipavski dolini. — Ona hiša, kjer je posojitnični urad, se ceni že danes med brati na 55.000 gld., dasi je stala le ,40.000 gld. Italjani sami jo cenijo še več. — O dohodkih sem se poučil in izvedel, da ta hiša nese po najvišji običajni goriški meri toliko, da se obrestuje glavnica 60.000 gld. — Poleg imenitne svrhe, kateri služi1* poso-jilnični hiši, je naredila torej posojLn*ca še imenitno kupčijo, kajti njeno čisto imetje je ž njima poskočilo najmanj za 20.000 gld. — Vkljub taki živi istini so se naSle »Gori-čanske" poštene duše, ki se ob svojem času delale zgago tudi radi tega preznamenitega napredka, do katerega je pripomogla goriškim Slovencem naša vrla »Goriška ljudska posojilnica«, — Toda: pustimo pse, naj lajajo; to kaže le, da: jahamo naprej po poti napredka,.....l . K o b a r i d c i dobe torej novega notarja. Notar je v Kobaridu potreben, a med .slovenskimi kompetenti se je posrečilo našemu znanemu »prijatelju", da pojde med vrle hribovske »Bure\..„ Bodi jim .toplo priporočen*, kajti sam se ' ;.: ne bo znal priporočiti. Izhaja pač iz takega gnezda, ki nič ne vabi, marveč le šopirno odbija.....: vsi vkup nimajo menda enega samega resničnega prijatelja, niti v »Goričanskih* vrstah, med katere so se vsilili iz dobro znanih vzrokov. »Goričanski" misijonar po Pavličenem uzorcu pa bo tam gori le »glas vpijočega v puščavi". Sicer pa: Kobaridci, pozorna tega novopeče-nega misijonarja! O priliki kaj večl Iz Gorenje Vrtojbe sem prejel tako-le poročilce: V nedeljo 17. t. m. smo doživeli čast, 3a je prišel k nam prosluli profesor Čebula r. Nikdar prej ga ni bilo. Hotel je dokazati, da gre rad na kak izlet, le tje ne, kamor gre — , Sokol ", Vikar Kos v Opatjemsera tudi meni, da je ptič, pa ni niti ptiča kosič — repič*-slepič. Zato je poslal v »Norico" odgovorček na dopis o tisti znameniti kupčiji z jajci. Toda tiste žalostne kupčije same se ni dotaknil, ker je, žal, resnična, zato pa zmerja, psuje, zasmehuje, kakor kak neotesan Rovtar. Govorilo se je po Gorici, da dr. Gregorčič je ponudil »Šol. Dom" vladi za moško učiteljišče, ako bi ga premestila iz Kopra v Gorico. Res? S kako pravico? Ta mož 3i sicer vse dovoljuje, ali tako daleč morda vendarle ni šel?I! Kmalu bo tu druga polovica 1. 1900. po rojstvu Gospodovem, ali o računih in občnem zboru »ŠolskegaDoma* za lansko leto ni še nič slišati. Naglica nikoli ni pridna I Sorudnje, 25. jun. 1900. — Pretečeni petek med nevihto okoli 3. ure zjutraj je treščilo v tuk. šolo, ter popolnoma zdrobilo eno steklo na oknu proti cesti. Mnogo drobnih koščekov razbitega stekla je bilo nabodenih v na pol odprte »grilije" okenc; na stotine drobnih koščekov pa je ležalo daleč na okoli na cesti pred šolo. Na katerem kraju je prišla strela v šolo, ni opaziti; najbrž je smuknila po oknu v sobo 2. razreda in po odprtih vratih skozi nasprotno okno, po tem ko je na drobne koščeke zdrobila steklo, zopet na prosto. Čudno, da se nič ni zmenila za strelovod, ki je na strehi. je ošabno ponašal že takrat s svojo izobraženostjo nad slovanskimi plemeni, hoteč ohraniti pred nasiljem vsaj življenje, ko imetja niso mogli. To pripovedovanje so potrjevali gospodarji, ki so se vračali v vas od priprege, na kateri so prišli ob vozove in živino ter si rešili zgolj življenje. Toda še bolje nego ti, so potrdili to Prusi sami, ko so pri-hruli izmenadoma v okolico ter kmalu začeli gospodariti po svoji vojaški šegi. Ljudje so bežali in skrivali se v bližnjem gozdu; mnogi so na vso sapo zbežali v gore, goneči pred seboj živino in odnašajoči, kar se je dalo v naglici pobrati. Kogar je dosegel sovražnik na poti, ga je pognal nasilno nazaj v vas. Gospodinje, ki so ostale, so bileprimo-rane nositi skupaj, kar so imele : maslo, jajca, pecivo, kruh, mleko, slanino, zabelo — in Pnisaki so pojedali vse po vrsti, da so se gospodinje Čudile, kak<5 dober želodec imajo... K Zalešakom je prišel častnik ter žaukazal gospodinji, naj mu pripravi knežji obed. Gospodar se je vprl tej neopravičeni zahtevi, češ, da-njegova žena ne bo delala gostije za tuje ljudi, da ne reče za sovražnike, kar je še hujše... , (Dalje pride). Dopis z dne 22. t. m. je treba popol- I riti tako-le: »Sredi stebra pod dvoglavnatim vrlom je grb pokn. grofije goriško-gra-diščanske*. Razpored slavnosti dne 8. julija bo tak-le: 1. Slovesna služba božja, pri kateri bo svirala godba: 2.-Odkritje spomenika ob 10. uri dopoludne: 3. Ob 41/, uri popoludne tombola z dobitki: tombola 200 kron, činkvina 100 kron; 4. Plesna zabava ; 5. Zvečer umetni ognji. Kartele po 40 vin. — Godba bo svirala pred in po tomboli. Od Rihemberka, dne 25. jun. — Ma-lokedaj so kazali poljski pridelki ter sploh sadno drevje in trte tako lepo obetale kakor letos. Tudi je bilo še dovolj češenj in tudi drugega sadja bo nekaj, sena je celo čez navado dosti, a trta je tam pa tam udarjena. Vedno deževje in soparica uplivajo na zarod in grozdje slabo, pa tudi je od bolezni napadeno. Prikazuje se peronospora, a tudi druga tej slična bolezen je na delu. »Blak ort" tudi že provzroča škodo, katere se ni mogoče ni z modro galico (škropljenjem), I ni z drugimi navadnimi sredstvi odkrižati. — Mnogi, ki so škropili o pravem času, že začetkom maja, imajo vendar sedaj trte hudo napadene. — Naš župnik je to okolnost tudi v nedeljo porabil, rekoč: »Le pleši te, le ustanavljajte društva, prirejajte veselice... a Bog vas bo kaznoval. Ne bo pomagalo ne žveplo, ne vitrijol in nič drugega, ampak še točo vam Bog pošlje". To so gospod rekli s posebno zadovoljnostjo, . in ko so še par nečistnic, vlačugaric, ter nekaj plesalcev in ponočnjakov iz svojih velepobožnih ust iztisnili, so molili za rasvetljenje k sv. Duhu..... Deževje kakor marsikje je zlasli tod napravilo nove škode. Vedno bolj se čuti tudi potreba reguliranja naših včd. Že so se prirejali shodi, da se popravi tek Branici in zlasti Vipavi. Toda že dolgo časa se spet o vsem lepo molči. Ako je dala vlada za poškodbe lepe podpore, dala bi jih menda še raje za reguliranje. Le iskati je treba in trkati, ali tega nekateri ne znajo I Iz Devina, dne 27. jun. — Prireditelj javnega plesa dne 24. t. m. se zahvaljujemo vsem vrlim rojakom za obilo udeležbo, ker nismo se nadejali take. Za naš otroški vrtec smo nabrali 50 kron, in drugo smo obrnili-v dobra dela v naši občini. Res ni veliko, ali pregovor pravi: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Domače in razne novice. Gg. naročnikom. — Na koncu prvega poluletja smo. Prestali smo hudo dobo Šestih mesecev, premagali vse spletke nasprotnikov, ki so menili, da so se kmaiu že iznebili »Soče" in »Primorca*. Toda čvrsto stopamo v drugo poluletje, neprestrašeni v borbi za narod na podlagi krasnih načel narodno-naprečne stranke. Naročniki nas poznajo ! In taki ostanemo, pa naj nasprotniki ropotajo proti »Soči" in »Primorcu* kolikor se jim zljubi. Ob tej priliki prosimo, naj vsakdo pomisli, kako je z naročnino. Komur ppteka s koncem tega meseca, naj jo takoj ponovi, kajti redni naročniki so listu najboljši podporniki. Kdor je pa kaj dolžan (žal, da jih je * veliko preveč!), naj tudi takoj izpolni svojo dolžnost. Nam niso dovolj le simpatije, marveč redno plačujočih naročnikov je I | treba, ker nemarni nam delajo le težave. Prosimo! Okrajni Šolski nadzorniki za Istro. — Minister za nauk in bogočastje je imenoval začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za slovanske šole okrajev Pazin, Poreč in Pulj učitelja na vadnici v Kastvu, Ivana Bunca, za okraj Volosko nadučitelja Frana Uršiča na Voloskem, za okraj Lošinj učitelja na vadnici v Kopru, Pavla Skopi niča, in za okraj Koper učitelja na vadnici v Kopru, Henrika D o m i tika. j V Sežano! — V nedeljo utegne biti v j naši Sežani prav živahno. cTržaški Sokol" na- j pravi izlet v Sežano, in temu izletu se pridružijo »Postojinski Sokol" korporativno, »Goriški Sokol" po deputacijiin z jedno j vrsto telovadcev, ^Slovansko pevsko društvo", pevsko društvo »Zvon* na Opčinah, »Haj-drih" na Proseku z zastavo, pevsko društvo »Kolo* po deputaciji. Brez dvojbe pritegnejo seboj ta društva mnogo občinstva. Kurat Budili — pevmskl paša. — Kaj ta človek uganja v Pevmi, presega že vse meje. Vede se prav tako, kakor kaki turški f paša ter hoče biti absolutni gospodar Pevme, v starašinstvu pa hoče vse druge strahovati. I Dne 10. t. m. zvečer okoli 9. ure je prišel v krčmo mladega krčmarja Komavlija v Pevmi neki Človek s harmoniko ter poskušal zaigrati. Gospodar Komavli ni bil navzoč I v krčmi, marveč je bil za hišo ter ni nič I vedel, kaj se godi v krčmi. Vstopil pa je v I tistem hipu v krčmo kurat Budin — ki menda I opravlja tudi službo policaja — ter je uda- I ril s palico nekega pivca. Oni s harmoniko I je zbežal v klet ;:red Budinom, Budin pa zx I njim. Na to se je vrnil gospodar, ki je začuden videl prihajati kurata iz kleti. Vprašal ga je, kako pravico da ima, hoditi v klet. I Takoj ni odgovoril nič, pač pa malce pozneje, J da se ne boji tridesetih ter da se bomo vi- I deli na drugih krajih. Na podlagi tega je bil I poklican Komavli k županu na odgovor, v j starašinstveni seji v torek pa je bila na J dnevnem redu tudi razprava: kako odvzeti krčmarsko koncesijo Komavliju. Pri razpravi je izvrševal krščansko delo usmiljenja sam kurat Budin, ki se je trudil na vse pretege, da bi se izposlovalo odvzetje koncesije Komavliju. j Navzočih je bilo 18 starašin, in od teh je glasovalo 13 po mislih Budina! In sedaj menda stori Budinu na ljubo županstvo korake, da se odvzame koncesija Komavliju. Škandal bi bil tak korak, ali Budin je — pevmski paša. Kdo ve, kaj se zgodi? Kake 3 tedne bo od tega, ko se je pogovarjal mlad fant okoli 20 let s par dekleti na cesti. To je videl kurat, ki je pristopil nemudoma k njemu, ga pahnil, udaril s palico, ter zapodit strani, češ, kako si upa govoriti z ženskami na cesti. Fant je hotel iti tožit, ali menda v mislih, da proti mogoč- j nemu paši nič ne opravi, je to opustil. j Tu imate izmed mnogih 2 slučaja, kako surovo dela z ljudstvom ta »božji namestnik". Komavlija hoče uničiti na vsak načn, kakor se je baje že večkrat izrazil, ker noče tako plesali, kakor on gode. Radi tega hodi okoli kakor rjoveč lev ter išče, kje in kako bi ga požrl. Ljudrj, ki znajo misliti po svoji glavi ter ne tiče v srednjeveški pokorščini, Budin ne trpi v Pevmi. Te treba uničiti, in Komavli je prvi na vrsti. Ako doseže kurat svoj namen, pa poreče pred Gospodom : Storil sem veliko »misijonsko delo!" Tak je ta mož — in kar tepe ljudi s palico. Ali rnu nič ne očita vest, kako je on potreben palice? Ali se ne spominja, kolikokrat je bil v takih situvacijah, radi katerih je zaslužil prav pošteno palic po zadnjih delih svojega posvečenega telesa? Nič, nič, tem ljudem vest ne očita ničesa — saj jim je vse dovoljeno.... Da se moramo odločno upreti takemu i postopanju nasproti ljudstvu, je umevno, in to storimo tudi z vso silo. Da bi naše ljudstvo I pretepali »božji namestniki" na cestah, kakor | kaki srednjeveški valpet, da bi spravljali ! ljudi, ki niso nič zagrešili, ob kruh na tak j način, kakor hoče to Budin, tega ne bomo trpeli, marveč se potegnemo za ljudstvo, da se prav korenito otrese takih svojih osreče- j vateljev, pa bodisi tako ali tako! j Proti ljudem a la Budin se bomo bojevali vedno in povsodi, in tisti lažnjivi krik, j da delamo proti duhovnikom in cerkvi, nas ne bo nič strašil. Ljudstvo' mora spoznati, odkod izvira toliko gorja, katero ga tlači in ! mori.... j Strela jo je nMIa. — V neko hišo j blizu Št, Andreža ne daleč od skladišč južne železnice je treščilo v torek med nevihto. Strela je zadela 36 letno žensko v hiši ter jo ubila na mah. Ta ženska se imenuje Katarina De-vetak ter je žena delavca na kolodvoru. Strela jo je ubila bas, ko je pekla kruh. Nesreča na postaji v Rubijah. — Franc Černic, strojar v Mirnu, je razkladal v i ponedeljek na kolodvoru v Rubijah blago, kar mu je padel en cel zavoj na prsi s ¦ tako močjo, da mu je prelomil levo ključnico. Sin in brat sta 50-Ietnega ponesrečenca pripeljala v Gorico v bolnišnico. Bolnišnica za bolnike na pelagri. — Zdravniška zbornica je sklenila v seji 26. t. m.: podati dež. zboru memorandum, v katerem se zahteva ustanovitev bolnee za bolnike na pelagri. Ker se širi ta grozna bolezen čedalje bolj* naj bi se sezidala taka bolnišnica v sredini Furlanije, da se bolezen, če mogoče, že prvotno vduši. Tak predbg je stavil že dr. Fratnik v Svojem poročilu o bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici za I. 1898. Voznik se je ponesrečil. — Voznik Josip Slokar je peljal včeraj po noči voz tramov za novo cerkev v Št. Andrežu. Ko je i prišel na vrh klanca na Rojicah, je zatvoril z&vor; toda ta se je zlomil in voz je ! začel vsled svoje teže drviti naprej ter je tiral konja pred seboj. Da bi ju rešil, je skočil voznik z voza, toda tako nesrečno, da je pričel pod kolo. Dal ni niti glasu od sebe; prihitel pa mu je na pomoč drugi voznik, ki pa je, uvidevši, da mu sam ne more pomagati, šel takoj telefonirat na redarstvo za pomoč. Došli stražarji so odvedli ponesrečenega voznika v bolnišnico, kjer so zdravniki I konštatovali, da si je zlomil golenico in levo kolenico; zlomil si je tudi nekatere druge kosti. Ranjen je bil tudi za levim ušesom; rana je dolga 10 cm; druge rane se nahajajo nad levim očesom in na rokah. — Njegovo stanje je obupno, in rešitev najbrže ne bo mogoča. Izpred sodnlje. — Te dni sta stala pred tukajšnjo okrajno sodnijo, zastopana vsak po svojem odvetniku, dva Vrtojbenca, jeden je tožil drugega radi razžaljenja časti, češ, da je pisal slabo o njem. Pred sodnijo pa sta se lepo poravnala, kar je najbolj prav. Želeti bi bilo v marsikaterem pogledu ob jednakih prilikah sličnih poravnav. 39 let stari Konstantin Spessot iz Farre v Furlaniji je pil v Gradišču ob Soči dne 1Q. aprila toliko časa, da -je ML pijan prav_____ pošteno. Ko so hoteli v gostilni »pri pošti", kjer je končno pil Spessot, zapreti, se je upiral, in je moral priti na pomoč stražnik. j Tu pa se je vrgel Spessot na tla ter je kričal in zmerjal tet cebal stražnika. Vsled tega je stal pred -sodnijo v Gorici, ka- | tera mu je prisodila mesec ječe z jednim postom. I Po zobeh udariti koga, je kaznivo de- | janje. To je občutil tudi g. Luigi Fogar iz Podgore, posetnik in starašina, ki je udaril 29. aprila dvakrat po ustih Ant. Kristjančiča, ko so nabirali za »Lego nazionale", pri kateri priliki je Kristjančič govoril proti „Legi-toliko, da ga je Fogar udaril po ustih. Fogar je bil obsojen na 80 K globe ter na 102 K odškodnine udarjenemu Kristjančiču. G. Fo-garja poznamo drugače kot koncilijantnega moža, zato se čudimo, kako se je moge! tako razvneli nasproti Kristjančiču!!------------ - No, v označenem dejstvu gledamo hlepenje Lahov po polaščenju Podgore ter odpor proti te i, kajti Podgora je tisti kraj, kateri polaščiti z vso silo hote Lahi, sedaj ko so pregnali skoro docela slovenščino iz Ločnika. Kar po ustih in zobeh bodo tepli Slovence, ki se »drznejo* ugovarjati »Legi", in seme obrodi sad, Podgora postane laška. Nevarnost za to je velika, za to pa bo treba marsikake spremembe v starašinstvu, pred vsem pa bo treba odpraviti od tam klerikalno gospodstvo nuncev Budin-Golob, Poilfarka v farovžu. — Iz svetega pisma je znano, kako je hotela Putifarjeva žena zapeljati nedolžnega mladeniča, ali ta jej je bil pobegnil.... Na to svetopisemsko pripoved smo se spomnili, ko smo izvedeli lo-Ie dogodbo: Nekje na Krasu ima gospod vikar v farovžu žensko bitje s »kaiionično" starostjo 19 let. G. vikar je bil šel nekam po opravkih z doma, in mlado žensko bitje, pravijo, da je laško — je ostalo samo doma. Težko je človeku samemu biti, pravi tudi sveto pismo, in najbrže se je spomnila ta mlada gospodična tega reka, ker skočila je urnih nožic z nasmehom na lepem obrazku inzžarečim zapeljivim ognjem v temnih očeh \i farovža »proti Janezu", kjer je naprosila mladega sina, naj jej pride delat družbo, da jej prej čas poteče. Fante jo vsliši in gre. Ko prekorači farovški prag, zaloputne ona za njim vrata ter jih zaklene. Ujet je bil. Vroče je bilo zunaj in po kraških pečinah je pripekalo, da je delujočemu kmetiču kapljal znoj curkoma po licih, lepo hladno pa je bilo v farovžu, in brhki vikarjevi postrežnici se je kar topilo srce samega veselja, da ima poleg sebe vrlega mladeniča, ki jej dela kratek čas. Jesti in piti mu je dala, kar je hotel, in do polnoči sta bila skupaj...... Stariši pa so skrbeli, kje da je fant; kar se je po noči vrnil sam domov. Mati ga je okregala, drugo jutro pa je odšel iz hiše, kdo je vedel, kam; ali skesal se je in vrnil ter vsem pravil, kako je bilo ter zakaj je ušel. Ko se je vrnil vikar, je vse to izvedel, prijela ga je sveta jeza, zapodil jo je od hiše. Res je revica pobirala šila in kopita, da bi odšla, ali zadnji hip se mu je otajalo poznato njegovo široko srce, in brhko dekle je ostalo še dalje v farovžu. Ta novodobna Putifarka ima pač več sreče nego ona v svetem pismu. j (Zanimive dogodbice o njenem in nje- govem bivanju v goriški Švici opišemo o priliki). Tombola v Nabrežinl. — Pevsko društvo »Nabrežina" priredi v nedeljo dne 1, julija javno tombolo, kakor že naznanjeno. Činkvina znaša 100 K, tombola pa 200 K. I Začetek je določen za 5. uro, Za izletnike iz Gorice, ki bi se hoteli udeležiti tombole, bi bil čas odhoda s popoldanskim vlakom ob 2'55, da dospo do časa v Nabrežiho. V slučaju slabega vremena se odloži tombola na dan 8. julija. ToSft. — V torek popoludne okoli 4. • ure se je začelo temniti, na kar seje med grmenjem vsul močan dež, in med njim toča, ki je napravila na več krajih znatno Škodo. Iz Krmina poročajo, da je padala tam toča debela kako golobja jajca« ki je pokončala obilo sadu, zlasti pa prizadela škodo trtam, katere Že tako trpe na peronospori in drugih boleznih. VJBrdih je*jittmla -tirta »po *5t.J Ferjanu, Cerovem, delu Smartnega, dočirn so jo pregnali v Koza ni z novimi kanoni. I Prizadet je le še manjši del. Hudo je potolkla tudi Vrhovlje in Kojsko, nekateri deli so kar sesekani. V Gradišču ob Soči pa so imeli namesto toče, le^.poblev.en dež; baje so uplivali kanoni. Okoli Čiginja je tako tolkla in toliko je bilo j toče, da je bilo daleč naokrog vse belo, ka- | kor bi bil zapadel sneg. Tudi z Vipavskega in od drugodi poročajo, da toča je padala debela ter da je provzročila ubogemu kmetu več škode, A še več je storil veter. Letos sploh je čudno vreme, vsaki dan z malimi izjemami dež, kar gotovo ne upliva dobro na letino, dasi je bila ta po- ' kazala prvotno prav izvrstno na vsako stran. Klesarska So! a r NabreŽlnl. ~ V nedeljo dne 1. julija t. I. bo v Nabrežini razstava šolskih izdelkov klesarskih vajencev. Razstava bo odprta od 3. do 12. ure predpoldne ter od 2. do 5. popoldne. Prijatelji šole se vabijo, da si jo ogledajo. PeTsko-bralno društvo »Zrlnjski* t Dekanih vabi na veliko veselico, katero priredi v Dekanih v nedeljo dne 1. julija 1900. ob 41/« popoludne v prostorih »Konsumnega društva* s prijaznim sodelovanjem pevskih društev »Slava* od Sv. Marije Magdalene spodnje »Hirja* iz Pobegov, .Svoboda" od Sv. Antona, »Straža" izPlavij in »pevskega zbora* iz Marezig. Na dnevnem redu je godba, petje, govor, šaloigra, srečkanje, prosta zabava in ptes. Razgled po svetu. Prestolonaslednik Fran Ferdinand se poroči v nedeljo na Češkem z grofico Ghotekovo. — Češki listi pozivljejo roini-sterskega predsednika, naj bi izposlovai, da bi prestolonaslednik odslej stalno bival v Pragi, kar bi značilo, da speha [ni hib in ga, kakor se vidi, v kratkem tudi ne bo. Seveda so sedaj krivi temu »nesrečni politični boji*, ki onemogo-čujejo redno delovanje poslanske zbornice, katera zamore postavnim potom edina dati vladi na razpolago potrebnih denarnih sredstev. Kakor smo zadnjič omenili, vlada določi s pomočjo § 14. gotovo svoto za popravo tržaške luke; torej se vsaj nekaj stori v, to, da se trgovina vsaj nekoliko povzdigne. Omenjal je Mauthner tudi reško luko, in pokazal, kako velikansko je napredovala Reka v kratkem času; iz ubogega prejšnega mesteca je postala sedaj pod ogersko vlado moderna, v vsakem oziru razcvetujoča se Reka. Pa saj tudi lahko 1 Ogrska vlada uvi-deva važnost svojega največjega pristanišča, vidi, da more Reka sčasoma izpodriniti celo Trst, zato pa tudi ne štedi z denarjem, saj v6 dobro, da jej prinese velike odstotke I " '" O češkem gospodarskem podjetništvu piše dr. Jos. Gruber prav zanimivo v »Narodno gospodarskem Obzoru". Mislimo, da ne bo odveč, ako navedemo par odstavkov, kajti mnogo, mnogo imamo onega skupnega Slovenci s Cehi, kar ravno dr. Gruber na Cehih graja. Dr. Gruber pravi: , ... No, naše podjetništvo, bolje: podvzetnost naša pa je imela tudi specifiško češko nedovrše-nosti in slabe strani. Ker imamo sicer dosti delavcev in vodilnih uradniških močij za trgovino in industrijo, ali kapitala malo, to je: malo večjih kapitalistov, smo morali ustanavljati v glavnem zadružna podjetja in društva, ki so, kar se tiče gospodarske pros-peritete dosti težja nego so podjetja posa* meznikov. In ker se v zadružnih podjetjih zelo več gospodari s ptujim denarjem nego z lastnim, ker se je vrasti v mnoge naiince pregovor, da je ptujega malo škoda, so postala zadružna podjetja naravnost gnjezda biez-vestnosti, korupcije in prevar. Pri podeljevanju upravnih in ravnateljskih mest se je gledalo prečesto bolj na patriotski, domoljubni »značaj* nego na strokovne zmožnosti. Teska in odgovorna mesta uradniška se je smatralo za pripravna in primerna preskrbovaliiča penzijoniranih .rodoljubov", najče&če pa fto •rodoljubnih kričačev". Kakor v zastopstvih naših zajmov, naših interesov (v poljedelskem, kulturnem svetu, v trgovskih in obrtnih zbornicah; tako tudi v pridobninskih podjetjih nismo znali na ikodo stvarnih, gmotnih in narodnih interesov emancipovatt se od zavisnosti političnih in lokalnih strank in smeri ? podjetja jedne stranke so bile predmet konkurence in grdega boja podjetij druge stranke. V notranjosti so bila potem podobna taka podjetja Augijskim hlevom kot zrno zrnu. Nikdo se ni bal žrtvovati koristi celote, samo I če je mogel »a se dobiti večji delež, nego bi pripadel delež izgube pri celoti 1 Zadružnemu podjetju se je drago prodajalo; zadružniki sami so se za najmanjše delo zelo drago plačevali. Temeljni kapital se je navadno po-I trosil z zgradbo poslopij, z ureditvijo in na-I kupom strojev, za voditev podjetja že ni nič j preostalo, in trebalo se je zadolžiti. Sinovi, I sinovci, razni sorodniki zadružnikov, ki že I niso bili za prav nič na tem božjem svetu, I so postajali uradniki in v obče uslužbenci; S izvrsten tenor ali bas, piesalska umetnost, izvrstno sokolstvo, družabna obratnost in S podobno je navadno nadomeščalo knjigovodsko, blagajniško ali pa še celo voditeljsko I prakso. Stališče uradništva in njih vspeh je I bil običajno bolj odvisen od sorodniških zvez, I od dobre ženitve in politiške agitacije nego j od dobrega vodstva in uradovanja v zavodu, j Ce je zavod slabo prosperiral, imel n. pr. I izgubo, kaj za to — se je pa bilanca nare-I dila z ozirom na to, saj je tako polovica I prisotnih ni razumela, kedar se je na občnem I zboru podavala. . . . Izvrševati sistematično j in cesto nadzorovanje se je smatralo za I razžalilno izjavo nezaupanja, in bilo je »narodno izdajstvo*, in kazni vredno odkrivanje naših slabostij večnemu neprijatelju, če bi se kdo drznil javno karati narodno - gospodarsko »šlendrijanstvo*; rodoljubna reklama je izmišljala in poveličevala prednosti, zakrivala pa napake, dokler ni — prišla grozna ka-1 tastrofa. In take katastrofe so nastajale prav j pogosto. Malo je narodov, kjer bi pri tako malem podjetništvu bilo toliko gospodarskih katastrof kakor pri nas! Človeka pretrese groza pri tem velikem številu' konkurzov, prisiljenih poravnanj, goljufij in propadov le z dodajalniim žrtvami prikritih in omejenih, kateremu smo bili v poslednjih 30 letih priče. To vse je zadelo cukrarne, posojilnice, kon-I sumna društva in druga zadružna podjetja. j Ko so pa ta strahovana podjetja prišla v roke posameznikov, navadno: v roko »naših narodnih in rodovih neprijateljev", seveda po prav bajeeno nizki ceni, so dobro prospevala, mnogo, izdelovala in po ceni prodajala, iz-I plačevala krasne rente in rasla od dne do dne." Tako ta izvrstni uarodni-gospodar češki in urednik »Narodno-gospodarskega J Obzora*. Mnogo je v teh besedah za nas poduka. Naj.jih nikdo slabo ne razume ter jih vedorna in hotoina ne obrne proti kateremukoli svojemu neprijatelju J Naša želja je, da privedemo ljudi k razmišljanju, ki je v obče prav potrebno, zlasti pa še prav posebno na polju gospodarskem. Pomisliti vedno moramo, da je zaupanje na gospodarskem polju, posebno še na zadružnem polju gospodarstva, pravzaprav temelj vspehu. In če se izgubi to, kaka škoda I Neredi in nepravilnosti pa, privedč, da se j izgubi zaupanje in da se diskreditira vsako I narodno-gospodarsko prizadevanje 1 -t -¦ I&vož Srežerij je Wl'letos, dasi zapoznel, vendar jako velik. Do 25. t. m. seje izvolite iz Gorice 18.435 q, za katere se,je preiele 362.332 K. Iz tega prometa vidimo, da*je produkcija Crešenj na Primorskem precej velika, m da* je eden izmed prvih predmetov, ki se v veliki množini izvaža in ki za to daje deželi precejšnje dohodke. Kolek ovna pristojbina za oglase. — Cesar je ssrtkcijontral zakon o odpravi kole-kovne pristojbine za opl^e, koledarje in plakate, kakor ga je sprejel svoj čas ogerski državni zbor. Radi lega se od t. julija t. L naprej na Ogerskem ne bode plačevala ni-kaka kolekovna pristojbina za časnikarske ojtiasp, in ludt koledarji in naznanila se bodo v bodoče lahki« izdajala brez koleka._______ eAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAe 4^ Fran WHhelmov podvajajoči čaj ^ od « Frana'Wllhelma 3 lekarnarje v Neunkirchen 4 (Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj st&ne 2 kroni av. velj. C Anton Gbidič, čevljar v Semeniški uliei štev. 4 §PJT- v Gorici, ~W| priporoča se za raznov^tna naroČila po meri za gospe »n gospode. Naročila s« izvrinle hitro. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA ORGBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalUce airnbetfkega In drobne«* blaga ter Kanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in Čevljarje. Svetinjice. — Rožni venef. — M«3n« knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjavo, trave in Melje. Najbolje oskrbljena zaioga za kramarje, II krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. t 35 8 V^arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brin j e-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senfi, Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semenski uliei št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« trn- VELIKA ZALOGA -*• ŠIVALNIH STROJEV IN DVOKOLES SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ;ulica Munioipio št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16. V zalogi imamo nad -100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače. feUjarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerti). Nahajajo se tudi v zalt jri dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in (Brez konkurence !> inozemskih. iHr- Cene so od g-ld. 90 naprej. "%d Z nami jo vsaka konkurenca nemogoča 1 Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Preko meje naše domovine se širi glas o izbornih testeninah »Prve kranfske tovarne testenin Žnideriič & Vatenclč v Ilir. Bistrici'«. Zanesljivo prave so le v zaklopnicah po Vs kg- z najino firmo; Trgo ? cem cenike zastonj in poštnine prosto. )00®00000©0000000000 Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic & Zajec (prej 6. Darbo) preči nacMkolljo Siv. 5. Podružnica konec Kaštcln šiv 2. Zalogi v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnici hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega itaferskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-sčevine, orodja za razne obrti in pohlšnega, stedilna ognjišča, peci, cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naroebe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorieo In okolico izdelkov a kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koraškega Aeaion in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. I —-.. - - ¦ §pp- Izšel je ravnokar *1IW|§ II. zvezek Jvetovne knjižnice" MARCO VISCONTI zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi. Naročila sprejema: »Goriška Tiskarna" A. Gabršcek v Carici. Razpošilja mor* edino proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. <"WP% Na zahtevo pošilja „Popis leposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko. 100 k lahko zaslužijo osebe vseh rtanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni uik?*ka nevarnost Ponudbe pod LudVrig Osterreioher. VIII Deutsche gasse d Budapest. DRUŽBE SV.CIRIIAIN METODA V LJUBLJANI; Tvarina je najboljša cikorija. IV.JEBACIHII VLJUBIJANI. Cenjena gospodinja! Ne dejte si vsiljevali drugih izdelkov cikali;, ampak zahtevajte povsad najboljši prMevek k pravej bebavi kavi, to je cikorija ali: „%ava družbe sv. Cirila in metoda v Ljubljani'! Dobiva se povsod! "^Mel davna zaloga pri: IVANO JEBAfilNO v LjakljaoL Tiskarna ustanovljena leta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižnica" n51ovanska Knjižnica". „r\ajižnica za mladino". ,,]?rimorec". „SOČA". »Kažipot". Goriška Tiskarna A. GABRŠCEK, zaloga vsakovrstnih izgotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade v Gosposki ulici štev. g. v Gorici, sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila It veselicam In plesom, račune, zavitke in listov-} ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skatljicami. Gskmne po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvrSuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeče tiskovin« ima tiskarna izgofovljene v zalogi: Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovalisča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., ' Testim. mortis Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit, et Bapt., Testim. status liberi, krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih^ račun (z raznimi prilogami) itd. Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in ifal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd itd. Vsako naročile, bodisi tiskovno ali is zaloge se izgofovi v teku Z9> ur, 8 zalogi „foFiške fiskarae" i. GabiSSek* m izšle knjige »Materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. »Zgodov. šrfiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr. »Venee slovanskih povesti", i. knjiga: Črtice iz ruskega,poljskega, slovaškega m hrvaškega življenja, t Cena 55 kr. II. knjiga: Prevodi iz raznih slovanskih v*r:ikov. — Cena 55 kr*. Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. C r\a lični izdaji 30 kr. Ani. Funtka izbrane pesmi. Cena litii izdaji r,o kr. Pagtiaruzzi-Jfrilamve poezije (dve knjigi) in spisi o prozi. Cena vsem snopiesm s poštnino t gld. 60 kr. Anton Klodiiev st7Haterin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. „€pizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marašič. Cena s poštnino 12 kr. »Slovanska knjižnica". Izhajanje je začasno vstavljeno* Dokonča leta . iS{)0 je- izšlo 93 snopičev, kateri so deloma še vsi zalogi. „J%njizniea za mladino", izšlo je M snopičev. — Cena vsakemu snopiču je 23 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — »Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 18!»7. I. zvezek „0 te ženske!" stane gld. 1*10. — II. zvesek: „Hamlet", žaloigra v 5 dejanjih, cena 70 kr. »Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevania. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. t'30. »Šele noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Ben-Hur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. I "65, mehkovezan gld. i «w. »Kako je ravnati z mlekom i" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, l iztis 15 kr., 10 iztisov gld. 1. Na zahtev pošiljamo eentk naših Izdaj zastonj! Trdo vezan gld. 1«90. Meliko vezan gld. 1-60. pomoti PFCCKO-CjIOBHHCKltt GjOBAFL (Ročni Rusko - Slovenski Slovar) in Kratka slovnica ruskega jezika (KpaTKfui rpaiutaviKa F^cciearo H3MK&) V kratkem izide „SlovenBko-ruBki fllovir" in MruBko-slovenska alovnica"