Di mi trij Ku helj1 vlo ga in ter ven cij ske ra dio lo gi je pri zdrav lje nju pe ri fer ne ar te rij ske bo lez ni TheRoleofInterventionalRadiologyintheManagement ofPeripheralArterialDisease IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: pe ri fer na ar te rij ska bo le zen, en do va sku lar no zdrav lje nje Pe ri fer na ar te rij ska bo le zen je na vad no kro nična bo le zen, red ke je se kaže kot akut na kri - tična is he mi ja. In ter ven cij ska ra dio lo gi ja se, za raz li ko od in va ziv ne kar dio lo gi je, pre težno uk var ja s kro nično ob li ko ar te rij ske bo lez ni. Pri akut ni is he mi ji okončine, ki je na vad no po sle di ca em bo li je ali trom bo ze pred hod no spre me nje ne ar te ri je, poiz ku si mo za po ro re - ka na li zi ra ti ali sto pi ti strd ke. Če okončina ni ogrožena, se po go sto od ločimo za od ložen po seg, saj se želi mo izog ni ti di stal ni em bo li ji in po slabšanju sta nja. Kro nična is he mi ja se naj po go ste je kaže kot klav di ka ci ja, po slabšanje lah ko vodi v kro nično kri tično is he - mi jo, ki se kaže z bo lečino v mi ro va nju in/ali raz je do. Os no vo zno trajžil ne ga zdrav lje nja pred stav lja pre hod za po re ali zožitve ter šir je nje z ba lon ski mi ka te tri. Ker je za večino ta kih po se gov po treb na hos pi ta li za ci ja bol ni kov in so čakal ne dobe dol ge več me se cev, smo na Kli ničnem inšti tu tu za ra dio lo gi jo leta 2012 uved li dnev no bol nišnico. Med ja - nuar jem 2013 in no vem brom 2015 smo v ok vi ru dnevne bol nišnice obrav na va li 409 bol - ni kov; pri večini bol ni kov smo obrav na va li žilno pri za de tost, od teh je ime lo spre mem be na ar te ri jah 213 bol ni kov (52,1 %). Večina (151/213, 70,9 %) obrav na va nih bol ni kov s spre - mem ba mi na ar te ri jah je bila zdrav lje na zaradi kro nične kri tične is he mi je, preo sta li so ime li klav di ka ci je. Po seg je bil us pešen pri 90,2 % bol ni kov, le pri os mih smo upo ra bi li žilno opor ni co. Kljub zah tev no sti po se gov je bilo re snih za ple tov malo. Obrav na va bol - ni kov s pe ri fer no ar te rij sko bo leznijo mora biti mul ti dis ci pli nar na; po seb no po zor nost je po treb no na me ni ti bol ni kom s kro nično kri tično is he mi jo. Uved ba dnev ne bol nišnice na Kli ničnem inšti tu tu za ra dio lo gi jo je po večala do stop nost in ter ven cij ske ra dio lo gi je bol - ni kom iz ven Uni ver zi tet ne ga kli ničnega cen tra Ljubljana; tako zdrav lje nje se je iz ka za - lo za var no in us pešno. V bo doče pričaku je mo, da bo taka obrav na va za je la večji del bol ni kov s pe ri fer no ar te rij sko bo lez ni jo. aBSTRaCT KEY WORDS: pe rip he ral ar te rial di sea se, en do vas cu lar ma na ge ment Pe rip he ral ar te rial di sea se is of ten chro nic, acu te cri ti cal isc he mia is rare. In con trast to in va si ve car dio logy, in ter ven tio nal ra dio logy is mostly con cer ned with chro nic ar te rial 1 Doc. dr. Di mi trij Ku helj, dr. med., Kli nič ni in šti tut za ra dio lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nič ni cen ter Ljub lja na, Zaloška ce sta 7, 1000 Ljub lja na; di mi trij.ku helj @guest.ar nes.si 419Med Razgl. 2016; 55 (4): 419–25 • Pregledni članek di sea se. Acu te limb isc he mia is of ten cau sed by em bo lism or thrombo sis of pre vi ously ste no sed ar tery and re mo val or dis so lu tion of the throm bus is at temp ted. If the limb is not com pro mi sed, de la yed re ca na li za tion is of ten per for med to avoid di stal ar te rial em - bo li za tion with ag gra va tion of symptoms. The lea ding symptom of chro nic limb isc he - mia is clau di ca tion; ag gra va tion can re sult in chro nic cri ti cal limb isc he mia with rest pain and/or ul ce ra tion. The pri mary goal is re vas cu la ri za tion with gui de wi res and di la - ta tion with bal loon cat he ters. Such pro ce du res mostly re qui re hos pi ta li za tion, which leads to pro lon ged wai ting lists on re fer ring wards and re du ced ac ces si bi lity to in ter ven tio - nal ra dio logy. In or der to re du ce hos pi ta li za tions and to fa ci li ta te the ac cess to in ter ven - tio nal ra dio logy, a day hos pi tal was set up by the Cli ni cal Ra dio logy In sti tu te at the Uni ver sity Me di cal Cen tre Ljub lja na in 2012. Bet ween Ja nuary 2013 and No vem ber 2015, 409 pa tients were hos pi ta li zed at the in sti tu te; the ma jo rity of the pa tients were ad mit - ted due to vas cu lar pat ho logy, mostly due to ar te rial pat ho logy (213 pa tients, 52.1%). The ma jo rity of the pa tients trea ted (151/213, 70.9%) had chro nic cri ti cal limb isc he mia, the re mai ning had clau di ca tion. The pri mary suc cess was 90.2%; only in eight pa tients stent was used for bail-out. Des pi te the se ri ous pat ho logy, se ve re com pli ca tions were rare. En - do vas cu lar ma na ge ment of pa tients with pe rip he ral ar te rial di sea se is mul ti dis ci pli nary, spe cial at ten tion should be fo cu sed on pa tients with chro nic cri ti cal limb isc he mia. In - tro duc tion of day hos pital at the Cli ni cal Ra dio logy In sti tu te fa ci li ta ted the ac cess to inter - ven tio nal ra dio logy for the pa tients out si de of Ljub lja na; such ma na ge ment pro ved to be safe and ef fec ti ve. In the fu tu re, the ma jo rity of pa tients with pe rip he ral ar te rial di - sea se should be trea ted this way. 420 Di mi trij Ku helj vlo ga in ter ven cij ske ra dio lo gi je pri zdrav lje nju pe ri fer ne ar te rij ske bo lez ni var nost em bo li je v di stal ne ar te ri je, ki lah - ko vi tal no ogro zi okončino. Pri zno trajžil - nem zdrav lje nju akut ne kri tične is he mi je lah ko upo ra bi mo raz lične pri po močke za me ha nično trom bek to mi jo, lo kal no trombo - li tično zdravlje nje (na vadno z uved bo katetra v str dek in vbriz ga va njem ak ti va tor ja tkiv - ne ga plazminogena (angl. tissue plasminogen activator, tPA)) in/ali kom bi na ci jo me tod. Kro nična pe ri fer na ar te rij ska bo le zen Kro nična PAB je opre de lje na z zmanjšan jem gleženj ske ga in dek sa pod 0,90 in se kli nično naj po go ste je kaže s klav di ka ci jo (3). Klav - di ka ci ja je is he mična bo lečina pri hoji, ki se po ja vi na vad no na go le ni ali v sto pa lu. Raz - da lja, pri ka te ri se po ja vi, je so raz mer na pri - za de to sti ar te rij. Klav di ka cij ska raz da lja se s časom po go sto skrajšuje in lah ko pri vede do kro nične kri tične is he mi je (KKI). Ta se kaže kot bo lečina v mi ro va nju in/ali raz jeda, UvOD Po go stost pe ri fer ne ar te rij ske bo lez ni (PAB) v sve tu na rašča; je naj po go stejši srčno-žilni vzrok za obo le va nje in smrt nost, po go stej - ša je pri sta rejših (1, 2). Po jav lja se lah ko akut no ali kro nično, zdrav lje nje se močno razliku je. akut na pe ri fer na ar te rij ska bo le zen Akut na is he mi ja okončine se po ja vi ne - nadno, na vad no je po sle di ca em bo li je ali trom bo ze pred hod no spre me nje ne ar te ri je. Zdrav lje nje akut ne kri tične is he mi je je lah - ko ki rurško ali z me to da mi in ter ven cij ske ra diologi je. Od ločitev o vr sti zdrav lje nja je ved no mul ti dis ci pli nar na in je od vi sna pred - vsem od ana tom ske lo ka ci je spre mem be ter od splošnega sta nja bol ni ka. V pri me ru, da okončina ni vi tal no ogrožena, se naj po go - ste je od ločimo za od ložen po seg. Izve de mo ga čez ne kaj me se cev in tako zmanjšamo ne - na vad no na go le ni ali sto pa lu, ki tra ja več kot dva ted na (4). Močna, stal na bo lečina zah te va anal ge tično zdrav lje nje, ne red ko je tre ba upo ra bi ti močne anal ge ti ke, včasih celo opia te. Sta nje je re sno, saj prib ližno pe - ti na bol ni kov s KKI umre v šes tih me se cih, pri prib ližno 40 % bol ni kov pa je po treb na am pu ta ci ja (4). DIaGNOSTIČNa OBRavNava BOLNIKOv Pri oce ni kli ničnega sta nja bol ni kov upo rab - lja mo Fontai no vo in Rut her for do vo kla sifi - ka ci jo, med tem ko kla si fi ka ci ja TASC (Trans-Atlantic Inter-Society Concensus Document on Management of Peripheral Arterial Disease) opi su je značil no sti spre - memb na ar te ri jah (4, 5). Po ma ga jo nam pri od ločitvi o vr sti zdrav lje nja, ki je lah ko me - di ka men toz no, ki rurško ali z me to da mi in - ter ven cij ske ra dio lo gi je oz. zno trajžilno. O zdrav lje nju se od ločamo na vad no na kon - zi li jih, kjer bol ni ke obrav na va mo in ter ven - cij ski ra dio lo gi, žilni ki rur gi ter spe cia list kar dio lo gi je in žilne me di ci ne. Od ločitev je in di vi dual na in raz lična gle de na bol ni - kovo sta nje; za zdrav lje nje se ne od ločimo izključno na os no vi sli kov ne diag no sti ke, tem več po ce lost ni obrav na vi bol ni ka. In va ziv no sli kov no diag no sti ko, npr. di - gi tal no sub trak cijsko an gio gra fi jo (DSA), je v pre te klem de set let ju na do me sti la manj inva ziv na; večino ma jo opra vi mo z UZ, računalniško tomografijo z angiografijo (angl. computed tomography angiography, CTA) ali z magnetno resonanco z angio gra - fijo (angl. magnetic resonance angiography, MRA). In va ziv no DSA da nes upo ra bi mo le kot uvod v zdrav lje nje. Us trez no manj in va - ziv no me to do iz be re mo na os no vi raz ličnih de jav ni kov, med dru gim gle de na ob sežnost kal ci na cij v ar te rij ski ste ni, de lo va nje led - vic in pred vi den pri za det seg ment ar te ri je. KRONIČNa KRITIČNa ISHEMIJa In ter ven cij ski ra dio lo gi se vse po go ste je srečuje mo z zah tev nim zdrav lje njem bol ni - kov s KKI. Pri za de ti so po go sto sta rejši, slad - kor ni bol ni ki, ki ima jo po go sto pri druže - ne dru ge bo lez ni in pred stav lja jo izra zi to občut lji vo sku pi no pre bi vals tva (6, 7). Take bol ni ke uvrščamo v stop njo III in IV Fon - tai no ve kla si fi ka ci je oz. v 4.–6. stop njo po Rut her for do vi kla si fi ka ci ji (4). Bo le zen je po - go sto pri sot na na več ni vo jih. Ne ma lo krat so pri za de te go len ske ar te rije in ar te ri je na sto pa lu, ki so teh nično zah tev ne za in va ziv - no ra dio loško zdrav lje nje. Us pešen in ter ven - cij ski ra dio loški po seg se pra vi lo ma po kaže že na an gio graf ski mizi, ko bol nik začuti boljšo gib lji vost sto pa la in občutek to plote v pr stih. Diag no stična obrav na va bol nikov mora biti čim manj in va ziv na, saj pred stav - lja vsa ka hos pi ta li za ci ja do dat no obre me - ni tev, po seb no pri sta rejših, po li mor bid nih bol ni kih. Pri bol ni kih, ki ima jo tipne femo - ralne in poplitealne pulze, do dat na sli kov - na diag no sti ka ni po trebna, saj so naj ver - jet ne je pri za de te go len ske ar te ri je. Tako po kli ničnem pre gle du opra vi mo DSA pri za de - te okončine ter hkra ti zno trajžilni po seg, če je ta iz ve dljiv. vLOGa INTERvENCIJSKE RaDIOLOGIJE PRI BOLNIKIH S PERIFERNO aRTERIJSKO BOLEZNIJO Na men in terven cij ske ga ra dio loškega po - se ga pri bol ni kih s klav di ka ci jo je po daljšati klav di ka cij sko raz da ljo ter iz boljšati kako - vost živ lje nja, pri KKI pa zmanjšati bo lečino in/ali za ce li ti raz je do. V zad njih de set let jih je teh nični na pre dek iz boljšal us pešnost znotrajžil ne ga zdrav lje nja, pred vsem na po - dročju drob nih ar te rij. Žilne opor ni ce so poka za le do bro pre hod nost v pre de lu me - deničnih ar te rij; hi dro fil ne in drob ne žice, ne ka te re z ob težit vi jo, so raz vi li za lažje pre - ha ja nje kal ci ni ra nih za por. Ba lon ski katetri so po sta li niz ko pro fil ni, kar je iz boljšalo pre - ha ja nje sko zi ozke zožitve in za po re, pred - vsem v pre de lu go le ni in sto pa la. Raziska - ve so po ka za le, da je dol go ročna prehodnost ne ka te rih ar te rij po šir je nju z balonskim 421Med Razgl. 2016; 55 (4): kate trom, ki je pre vlečen s citosta ti kom (angl. drug coa ted bal loon, DCB), boljša kot pri šir je nju z navad nim ba lon skim ka te trom, kar v pri hod nje lah ko spre me ni al go ri tem zdrav lje nja (8). Spre me nil se je tudi pri stop do zah tev - nih sprememb, rekanalizacija je možna tudi s trans pe dal nim, trans po pli teal nim ali sub - in ti mal nim pri sto pom, teh nične rešitve pa omogočajo od stra nje va nje kal ci ni ra nih pla - kov. Pri stop do bol ni kov s klav di ka ci jo je dru gačen kot pri stop do bol ni kov s KKI; pri pr vih želi mo do seči čim dol go traj nejšo pre hod nost ar te rij, pri bol ni kih s KKI pa ce - lje nje ran in zmanjšanje bo lečine. Pri bolni - kih s KKI smo z zdrav lje njem bolj agre siv ni, saj je po sle di ca neus pe ha po go sto am pu ta - ci ja dela spod nje okončine. Žal pri de pre - cejšen del bol ni kov na po seg poz no, šele v sta nju KKI. Posebno pri teh bol ni kih je ob us pešni re va sku la ri za ci ji po memb na te le - sna ak tiv nost, pred vsem hoja, ki pri po - more k iz boljšanju kakovosti živ lje nja in us pešno sti zno trajžil ne ga zdrav lje nja. ZNOTRaJŽILNO šIRJENJE aRTERIJ Pred po se gom pre ve ri mo, ali so vred nosti protrombinskega časa (PČ) in mednarodno umerjenega razmerja protrombinskega časa (angl. international normalised ratio, INR) normalne, saj lah ko ob ne nor mal nih vred - no stih bol nik med ali po po se gu iz kr va vi. Po seg po te ka v lo kal ni ane ste zi ji, vstop no me sto v ar te rij ski si stem je naj po go ste je skup na fe mo ral na ar te ri ja (angl. com mon fe - mo ral ar tery, CFA). Pred punk ci jo po ti pa mo pul ze; če so si me trični in do bri, ne pričaku - je mo spre memb na me de ničnih ar te ri jah in se od ločimo za an te grad ni pri stop. Če so pri - sot ne spre mem be na me de ničnih ar te ri jah, se od ločimo za re tro grad ni pri stop (tega lah - ko upo ra bi mo tudi za kon tra la te ral ni pri - stop; žilno uva ja lo uve de mo v de sno CFA, po seg pa oprav lja mo na levi stra ni). Gle de na spre mem be na ar te ri jah, po seb no pri KKI, se včasih od ločimo za pri stop od zgo raj (tran sak si lar no, trans bra hial no, tran sradial - no) ali s stopala sko zi go len ske ar te ri je ali sko zi po pli teal no ar te ri jo. Po punk ci ji ar te - ri je uve de mo v ar te ri jo vo dil no žico ter nato žilno uva ja lo. Po uva ja lu lah ko do va ja mo zdra vi la. Pri an te ro grad nem pri sto pu vedno a pli ci ra mo 5.000 mednarodnih enot (nem. internationale Einheit, IE) he pa ri na, omogo - če na je tudi hemostaza med sa mim po se - gom. Naj po go ste je nam žilno uva ja lo služi za vnos kon trast ne ga sreds tva, s ka te rim na - re di mo diag no stično an gio gra fi jo. Veči no - ma upo rab lja mo uva ja la pre me ra 4–6 Fr, pri KKI večino ma čim manjša, da se izog - ne mo za ple tom. Skozi uva ja lo uva ja mo raz lične vo dil ne žice, ka te tre in ba lon ske ka - te tre ter poiz ku si mo prei ti zožitve in za pore na ar te ri jah. Nato po žici uve de mo ba lon - ski ka te ter, s ka te rim raz širi mo zožitev ter opra vi mo kon trol no an gio gra fi jo. Po po se - gu iz vršimo ročno hemostazo – s pr sti pri - ti sne mo na vbod no me sto na ar te ri ji in omo gočimo, da se vbod no me sto za pre. Po po se gu bol ni ki ne sme jo vsta ja ti 24 ur, le pri žil nih uva ja lih pre me ra 4 Fr je do volj 12 ur. Pri ne mir nih bol ni kih se včasih od - ločimo za uporabo zapiralnih sistemov, ki zmanjšajo možnost za ple tov ter omo gočijo vsta ja nje čez ne kaj ur. NašE IZKUšNJE PRI BOLNIKIH S KRONIČNO KRITIČNO ISHEMIJO Za mu ja nje pri od kri va nju in zdrav lje nju bol - ni kov s PAB ima lah ko re sne po sle di ce. Za ki rurško ali znotrajžilno zdrav ljenje bol ni - kov s PAB je po treb na hos pi ta li za ci ja. Ker je šte vi lo bol nišničnih ka pa ci tet ome je no, smo se v letu 2012 na Kli ničnem inšti tu tu za ra dio lo gi jo (KIR) Uni ver zi tet ne ga kli - ničnega cen tra Ljubljana (UKC LJ) od ločili za uved bo dnev ne bol nišnice, ka mor so lahko na po te ni bol ni ki iz ven UKC LJ. Tako smo med ja nuar jem 2013 in no - vem brom 2015 v ok vi ru dnev ne bol ni šni - ce obrav na va li 409 bol ni kov. Pov preč na sta rost bol ni kov je bila 70,2 leti (raz pon 32–95 let), pre tež no so bili obrav na va ni 422 Di mi trij Ku helj vlo ga in ter ven cij ske ra dio lo gi je pri zdrav lje nju pe ri fer ne ar te rij ske bo lez ni 423Med Razgl. 2016; 55 (4): A B C D Sli ka 1. Za po ra skup ne fe mo ral ne ar te ri je (A). Pre hod na po pli teal na ar te ri ja in in te ro seal na ar te ri ja (B). Reka - na li za ci ja skup ne fe mo ral ne ar te ri je z vo dil no ži co ter di la ta ci ja z ba lon ski mi ka te tri (C, D). A B C Sli ka 2. Kon trol na an gio gra fi ja po re ka na li za ci ji in di la ta ci ji. Skup na fe mo ral na ar te ri ja je pre hod na brez di stal nih em bo lij. moš ki (253 bolnikov, 61,8 %). Žil no pri za - detost smo obrav na va li pri 262 bol ni kih (64%). Zdrav lje nih z me to da mi in ter vencijske ra dio lo gi je za ra di spre memb na ar te rijskem si ste mu je bilo 213 (52,1%); preo sta li so bili ve či no ma obrav na va ni za ra di spre memb na dia liz nih ar te rio ven skih ko mu ni ka ci jah (48 bolnikov, 11,7 %). Iz med 213 bol ni kov s spre mem ba mi na ar te ri jah jih je bilo 151 (70,9%) zdrav lje nih za ra di KKI, preo sta li so ime li klav di ka ci je. Le diag no stič na an gio - gra fi ja je bila oprav lje na pri os mih bol ni - kih, pri sed mih za ra di ob sež nih spre memb, ki niso bile pri mer ne za zno traj žil no zdrav - lje nje, pri enem bol ni ku pa za ra di neustrez - nih vred no sti str je va nja krvi. Iz med preo - sta lih 143 bol ni kov (94,7 %) je bilo šir je nje ar te ri je us pe šno pri 129 bol ni kih (90,2-od - stoten teh nič ni us peh). Pri ve či ni bol ni kov je bila oprav lje na le eno stav na di la ta ci ja z ba - lon skim katetrom, pri os mih bol ni kih (6,2%) smo za do ber an gio graf ski re zul tat do dat - no po sta vi li sa mo raz tez no žil no opornico (slika 1, slika 2). Od za ple tov smo pri 12 bol ni kih (9,3 %) za be le ži li na sta nek manj še ga he ma to ma na vbod nem me stu, pri če mer do dat no zdrav - lje nje ni bilo po treb no. Pri enem bol ni ku je priš lo do is he mi je okon či ne po upo ra bi za - pi ra la za vbod no me sto, ki je bila raz re šena z ope ra ci jo, pri dveh bol ni kih pa je na stal več ji he ma tom, ki je bil prav tako razrešen ope ra tiv no. Skup no smo tako za be le ži li tri za ple te (2,3 %), ki so po tre bo va li do dat no zdrav ljenje. Do smrt nih za ple tov ali po slab - ša nja stanja za ra di zno traj žil ne ga zdrav lje - nja ni priš lo. ZaKLJUČEK Zdrav lje nje bol ni kov s pe ri fer no žil no pri - za de tost jo je za ple te no. In ter ven cij ski ra dio - log je le del sku pi ne, ki te bol ni ke zdra vi in obrav na va. Mul ti dis ci pli nar na obrav na va bol ni kov omo go ča iz bra ti ti ste bol ni ke, ka - te rim bodo in ter ven cij ski ra dio loš ki po se - gi iz bolj ša li kakovost živ lje nja, hkra ti pa se tako izog ne mo ne po treb nim po se gom, ki lah ko bol ni ke do dat no ogro ža jo. Obrav na - va bol ni kov s PAB mora te me lji ti na do brem kli nič nem pre gle du ter ce lost ni oce ni sta - nja bol ni ka in čim manj in va ziv ni sli kov ni diag no sti ki. Po seb no po zor nost je po treb - no na me ni ti bol ni kom s KKI, ki mo ra jo ime - ti čim bolj šo do stop nost do po treb ne ga in ter ven cij ske ga ra dio loš ke ga zdrav lje nja. Z uved bo dnev ne bol ni šni ce na KIR smo po ve ča li do stop nost in ter ven cij ske ra - dio lo gi je bol ni kom iz ven UKC LJ, v treh le - tih smo na tak na čin obrav na va li več kot 400 bol ni kov. Naj več bol ni kov je bilo obrav - na va nih za ra di spre memb na ar te ri jah, ve - či na bol ni kov je ime la KKI in so zdrav lje - nje po tre bo va li v čim kraj šem času. Bol ni ki so bili spre je ti na os no vi kli nič ne ga pre gle - da in ne in va ziv ne žil ne diag no sti ke, oprav - lje ne pred spre je mom na KIR. Iz sled ki na KIR so bili pri ve li ki ve či ni bol ni kov sklad - ni z iz sled ki pred hod nih prei skav, kar je omo go či lo in ter ven cij ski ra diološ ki po seg pri sko raj 95 % bol ni kov. Teh nič na us pe - šnost po se gov je bila kljub ob sež nim spre - mem bah do bra, po seg je bil us pe šen pri več kot 90% zdrav lje nih bol ni kov, kar je po dob - no kot v dru gih, več jih ra zi ska vah (6, 9, 10). Za iz bolj ša nje pre kr va vi tve okon či ne smo pri ve či ni bol ni kov upo ra bi li po seb ne ži ce ter na vad ne ba lon ske ka te tre, žil ne opor ni - ce smo upo ra bi li le pri ne kaj več kot 6% bol - ni kov, ko z ba lon sko di la ta ci jo ni smo do se - gli za do vo lji vih re zul ta tov. Gle de na do bre re zul ta te in ter ven cij ske ga zdrav lje nja pri na ših bol ni kih opo zar ja mo na pre vid nost pri upo ra bi za ple te nih (in na vad no dra gih) do - dat nih pri po moč kov za zno traj žil no zdrav - lje nje (žil ne opor ni ce, pri po moč ki za od stra - nje va nje kal ci ja ipd). Po seg po go sto za ple te jo in po dalj ša jo, kar lah ko, po seb no pri ob čut lji vih bol ni kih s KKI, pri ve de do do dat nih za ple tov. O nji ho vi upo ra bi se mo ra mo od lo či ti in di vi dual no, nji ho va upo - ra ba je smi sel na le pri majh nem delu bol - ni kov, ko je okon či na ogro že na, z obi čaj nimi pri po moč ki pa ne do se že mo za do vo lji ve ga re zul ta ta zno traj žil ne ga zdrav lje nja. Kar 424 Di mi trij Ku helj vlo ga in ter ven cij ske ra dio lo gi je pri zdrav lje nju pe ri fer ne ar te rij ske bo lez ni za de va DCB in do bre za čet ne re zul ta te, bo nji ho va upo ra ba pri bol ni kih s PAB v bo do - če ver jet no po go stej ša (8). Smrt nih za ple - tov v na ši ra zi ska vi ni smo za be le ži li, pri manj kot 10 % bol ni kov smo opa zo va li manj še he ma to me, ki niso po tre bo va li zdrav lje nja, le pri treh bol ni kih (2,3%) je bilo po treb no zdrav lje nje za ple tov. Gle de na ve či no bol ni kov s KKI, ki so teh nič no zah - 425Med Razgl. 2016; 55 (4): tev ni za zno traj žil no zdrav lje nje in hkra ti pred stav lja jo po seb no ob čut lji vo sku pi no bol ni kov, je šte vi lo za ple tov spre jem lji vo. Ra dio loš ka dnev na bol ni šni ca pred stav lja za če tek mi ni mal no in va ziv ne ga zdrav lje nja PAB, ki bo v pri hod no sti ob us trez no us po - sob lje nih ra dio lo gih ter ob na dalj njem teh - nič nem raz vo ju omo go či lo am bu lant no zdrav lje nje ve či ne bol ni kov s PAB. LITERaTURa 1. Mur ray CJL, Vos T, Lo za no R, et al. Di sa bi lity-ad ju sted life years (DALY s) for 291 di sea ses and in ju ries in 21 re gions, 1990–2010: a syste ma tic analy sis for the Glo bal Bur den of Di sea se Study 2010. Lan cet. 2012; 380: 2197–223. 2. Cri qui MH, Fro nek A, Bar rett-Con nor E, et al. The pre va len ce of pe rip he ral ar te rial di sea se in a de fi ned po pu - la tion. Cir cu la tion. 1985; 71: 510–5. 3. Mc Der mott MM, Green land P, Liu K, et al. The an kle brac hial in dex is as so cia ted with leg func tion and physical ac ti vity: the wal king and leg cir cu la tion study. Ann In tern Med. 2002; 136: 873–83. 4. Nor gren L, Hiatt WR, Dor mandy JA, et al. In ter-so ciety con sensus for the ma na ge ment of pe rip he ral ar te rial di sea se (TASC II). J Vasc Surg. 2007; 45 Suppl S: S5–67. 5. Dor mandy JA, Rut her ford RB. Ma na ge ment of pe rip he ral ar te rial di sea se (PAD). J Vasc Surg. 2000; 31: 1–296. 6. Singh GD, Arm strong EJ, Yeo KK, et al. En do vas cu lar re ca na li za tion of in fra po pli teal occ lu sions in pa tients with cri ti cal limb isc he mia. J Vasc Surg. 2014; 59 (5): 1300–7. 7. Iida O, Na ka mu ra M, Ya mauchy Y, et al. 3-year out co mes of the OLIVE re gi stry, a pros pec ti ve mul ti cen ter study of pa tients with cri ti cal limb isc he mia: a pros pec ti ve, mul ti-cen ter, three-year fol low-up study on endo - vas cu lar treat ment for in fra-in gui nal ves sel in pa tients with cri ti cal limb isc he mia. JACC Car dio vasc In terv. 2015; 8 (11): 1493–502. 8. Laird JR, Schnei der A, Tepe G, et al. Du ra bi lity of treat ment ef fect using a drug-coa ted bal loon for fe mo ropo - pli teal le sions: 24-month re sults of IN.PACT SFA. J Am Coll Car diol. 2015; 66 (21): 2329–38. 9. Ra za vi MK, Mu stap ha JA, Mil ler LE, et al. Con tem po rary syste ma tic re view and meta-analy sis of early outcomes with per cu ta ne ous treat ment for in fra po pli teal at he rosc le ro tic di sea se. J Vasc In terv Ra diol. 2014; 25 (10): 1489–96. 10. Bal zer JO, Thal ham mer A, Khan V, et al. An gio plasty of the pel vic and fe mo ral ar te ries in PAOD: re sults and review of the li te ra tu re. Eur J Ra diol. 2010; 75 (1): 48–56. Pris pe lo 3. 1. 2016