MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 1 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 1 4.5.2007 8:52:14 4.5.2007 8:52:14 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 2 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 2 4.5.2007 8:52:16 4.5.2007 8:52:16 BORIS VEZJAK SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV O POLITIČNIH IMPLIKACIJAH FILOZOFEMA »SPROŠČENOST« MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 3 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 3 4.5.2007 8:52:16 4.5.2007 8:52:16 BORIS VEZJAK SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV O POLITIČNIH IMPLIKACIJAH FILOZOFEMA »SPROŠČENOST« LEKTURA: MARIJA MOČNIK FOTOGRAFIJA NA OVITKU: DENIS LUKA SARKIĆ / MLADINA OBLIKOVANJE: IRENA WÖLLE TISK: STANE PEKLAJ NAKLADA: 500 IZVODOV, PRVA IZDAJA RECENZENTA: DR. MITJA VELIKONJA, UNIVERZA V LJUBLJANI DR. RASTKO MOČNIK, UNIVERZA V LJUBLJANI © MIROVNI INŠTITUT, 2007 IZID KNJIGE STA OMOGOČILA: OPEN SOCIETY INSTITUTE MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE ZBIRKA POLITIKE UREDNIK: ALDO MILOHNIĆ IZDAJATELJ: MIROVNI INŠTITUT INŠTITUT ZA SODOBNE DRUŽBENE IN POLITIČNE ŠTUDIJE METELKOVA 6 SI-1000 LJUBLJANA E: INFO@MIROVNI-INSTITUT.SI WWW.MIROVNI-INSTITUT.SI CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.75(497.4):1 321.01(497.4):1 1:351.85(497.4) VEZJAK, Boris Sproščena ideologija Slovencev : o političnih implikacijah filozofema sproščenost / Boris Vezjak. - Ljubljana : Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2007.- (Zbirka Politike) Vsebuje tudi prevod, tiskan v obratni smeri: The relaxed ideology of the Slovenes : on the political implications of the philosopheme relaxedness / [translation Olga Vuković] ISBN 978-961-6455-42-8 1. Vezjak, Boris: The relaxed ideology of the Slovenes : on the political implications of the philosopheme relaxedness 232697088 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 4 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 4 4.5.2007 8:52:16 4.5.2007 8:52:16 KAZALO 9 UVOD 13 SPROŠČENOST KOT IDEOLOGEM IN SLOGAN 14 SAMUEL HUNTINGTON SPROŠČENE SLOVENIJE 19 PREDVOLILNE ARTIKULACIJE »SPROŠČENOSTI« 22 ZBOROVANJE NA KONGRESNEM TRGU 26 POVOLILNA RELAKSACIJA 29 SPROŠČANJE KOT POLITIČNI PROGRAM 32 SPROSTIMO ŠOLSTVO! 33 EKONOMSKA RELAKSACIJA 39 OSVOBOJENA NOTRANJA POLITIKA 44 SPROŠČENA ZUNANJA POLITIKA 48 TUDI SPROŠČENA OPOZICIJSKA KRITIKA 52 RELIGIOZNA SPROSTITEV IN SPRAVNO RAVNANJE 57 SPROSTITEV SLOVENSKIH MEDIJEV 61 SPROSTITEV JAVNEGA RTV SERVISA 69 ODZIVI NA MEDIJSKE SPROSTITVENE TEHNIKE 75 SPROŠČENOST KOT FILOZOFEM 76 FILOZOFSKE KORENINE SLOVENSKE GELASSENHEIT 83 FILOZOFI IN SLOVENSKA OBLAST 85 SPROŠČENE METASTAZE DUHA 86 PROSTA STANJA DUHA 90 SPROŠČANJE NEGATIVNIH ENERGIJ 93 KRITIČNA IN IRONIČNA RECEPCIJA SPROŠČANJA 97 ZA KONEC 101 LITERATURA 103 IMENSKO IN STVARNO KAZALO MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 5 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 5 4.5.2007 8:52:17 4.5.2007 8:52:17 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 6 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 6 4.5.2007 8:52:17 4.5.2007 8:52:17 7 Zahvalo za nastanek te knjige dolgujem Aldu Milohniću iz Mirovnega inštituta, ki me je k pisanju povabil in prispeval pripombe. Pričakujeta jo tudi potrpežljiva žena Milena in sin Gašper, ker sta morala prenašati mojo občasno miselno odsotnost, muhavost in nejevoljo, odtujljivo bulje- nje v televizor, prebiranje časopisja in literature. Zgolj tistim, ki bi v na novo odkritih in meni tujih podtonih želeli verjetno škodoželjno ugota- vljati, da se je pisec ob pisanju po svoje sproščal, bi rad razkril kakšno malenkost o svojem zdravstvenem stanju: zaradi svojih prostatnih težav sem le s težavo iskal koncentracijo ob bolečem sedenju. Zato bi se rad svoji žlezi ob tej priložnosti zahvalil, ker mi je dovolila vsaj približno ča- stno končati besedilo. In, last but not least, poklon si zasluži tudi Janez Janša , brez katerega fascinantnega projekta sproščene Slovenije ne bi bilo in s tem posredno tudi ne nastanka pričujoče knjige. BORIS VEZJAK , V KRČEVINI PRI VURBERGU, SEPTEMBRA 2006 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 7 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 7 4.5.2007 8:52:17 4.5.2007 8:52:17 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 8 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 8 4.5.2007 8:52:17 4.5.2007 8:52:17 9 UVOD Spoznanje, da mora biti miza pospravljena ali na polju stari pridelek pobran, plevel populjen, preden se posadi novo seme, je v tem trenutku gotovo zelo jasno znamenje na slovenskem nebu. Janez Janša Prostost , sprostitev , sproščenost so postale stalne spremljevalke sloven- skega političnega vsakdana od leta 2004, ko je zavel nov veter. Veter spro- ščenosti. Da smo ga postali deležni v polni meri in da nam je napolnil pljuča, je trajalo nekaj časa, vsaj od davnega leta 1998, ko se je sociolog dr. Frane Adam metaforično spraševal: »Kje ste, sapice sproščenosti?« 1 Takrat, sicer le za znanstveno srenjo in ne generalno, avtor ugotavlja, da pri nas »ni klime duhovne sproščenosti, pač pa imamo bolj opravka z zadrtostjo, zavrtostjo in sprenevedanjem«. Miniti je moralo šest dolgih let, toda državnozborske volitve so vse postavile na svoje mesto, kot se je kasneje izrazil Janez Janša . Čakanje se je izplačalo in vmes je geslo o sproščenosti postalo parola dneva in nato že kar nove politične in druž- bene epohe. V letu zadnjih državnozborskih volitev (2004) je bilo tako rekoč v zraku. Nevidno in fluidno, kajti nakazovala se je nova pot nove Slovenije. Sapice sproščenosti so prišle, zato je lahko Janša pesniško in preroško vzkliknil: »To človek občuti. Veter sprememb je nekaj, kar se te dotakne, te polni in vodi.« Kaj natanko naj bi bila ta vseobsegajoča sproščenost v političnem kon- tekstu, s katero se je utemeljevalo vsakršno spremembo in zahtevalo nov profil politike in ne nazadnje nov profil življenja slehernika, nam, žal, nikoli niso povedali. Da nam niso, je že del njene fenomenologije. Pričujo- ča knjiga se ukvarja z ideološko podstatjo nakazanih sprememb, kolikor se te osredinjajo okoli tega koncepta, kajti bilo bi prvovrstno preseneče- nje, če pohod nove slovenske oblasti ne bi spremljal obvezen alternativ- ni ideološki okvir. Nova velika zgodba, zgodba o sproščanju, je postala 1 Intervju z dr. Franetom Adamom , »Kje ste, sapice sproščenosti ?«, Delo, 24. 12. 1998. V njem ugotavlja: »Zelo malo, skoraj nič ni dialoga, polemike, angažmaja strokovne ja- vnosti, timskega dela. Akademska kultura je komajda še opazna.« MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 9 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 9 4.5.2007 8:52:17 4.5.2007 8:52:17 10 BORIS VEZJAK vladajoča ideologija in ideologija vladajočih. 2 Ne le širša javnost in civilna družba , tudi politična levica je že v času predvolilnega pohoda, pospre- mljenega z »novim žargonom« desnice, pri nasprotnem taboru nemočno detektirala populizem v najrazličnejših variacijah nestrpnosti , ksenofo- bije , antiintelektualizma, antifeminizma, ki pa, pričakovano, želi v času volitev vedno znova nastopiti tudi z drugačnim, človeško prijaznim obra- zom, s stereotipi domačijskosti, tradicionalizmi, miti, s skrbjo za malega človeka. Ideologija se najlažje razbira skozi diskurzivne prakse in včasih nam je v pomoč že analiza samega govora. Tudi državnozborske volitve oktobra 2004, ki so se v Sloveniji uskladile in sovpadle z menjavo eta- blirane politične orientacije širših dimenzij, so naplavile zelo unikatno uporabljeni in predstavljeni slogan, na katerega mobilizacijski potencial je očitno vsaj del ideologov desnice stavil. Kasneje so bili rezultati zelo hitro vidni: vsak nov dan Janševe vlade je dobljen dan za demokracijo , leta 2005 ponosno ugotavlja dr. Andrej Capuder , kasnejši veleposlanik v Italiji. Sproščenost je, ne glede na neekspliciranost kot diagnosticirajoči kon- cept, postala imanentni del političnega diskurza nove oblasti ob volitvah in takšen diskurz kar traja. Vladajoča garnitura ga je predstavljala in ga še zmerom predstavlja kot del svojega političnega programa, tudi čisto vsebinskih orientacij. Z njim se je priročno delalo in ustvarjalo politiko. A politično je bilo zmerom fikcija, v katero politika izvrta luknjo dogod- ka in nanjo pripne množice, ki menda delajo zgodovino. 3 In tu nastopi težava napovedanega dogodka: nerodnost sproščenosti je v tem, da ni natančno določljiva, še posebej ne, če jo merimo z nakazano težo in po- menom, ki mu ga pridodajajo njegovi snovalci, tu in tam premešanim s čisto dnevno rabo. Ob pričakovanih drugih, recimo, nacionalnih mitih, diskurzu o slovenski nacionalni substanci , logičnih nesmislih tipa »nestr- pnost do osamosvojitve«, »ksenofobija do slovenstva«, je spr oščan je po- stalo osrednji, lahko bi rekli kar prvi označevalec ali marker za obljublje- ne spremembe v volilnem času. Slovenija potrebuje sprostitev , so nam dejali, in spremembe jo morajo omogočiti. 4 Kakšen status naj bi takšen projekt imel, je še vedno vprašanje brez odgovora in tudi v tej knjigi naskakovano vprašanje. Je to posebna za- 2 Če uporabim Močnikov razloček med obojim: vladajoča ideologija je »tista, ki material- no obstaja v institucionalnem omrežju«, ideologija vladajočih je »eter samorazumevan- ja« političnega razreda. Cf. Močnik 1995, 128. 3 Badiou 2004, 11. 4 Seveda po drugi strani uspešnost označevalca črpa ravno iz te pomenske nedoločljivosti in neujemljivosti, stapljanja »preveč« in »premalo« pomenov. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 10 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 10 4.5.2007 8:52:17 4.5.2007 8:52:17 11 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV želena forma mentis, ki bo čudežno spremenila Slovence, je mogoče kaj več kot bodrilo, volilni slogan? 5 V pričujočem besedilu želim pokazati, da njene artikulacije in pripisana teža bistveno presegajo takšno razume- vanje. Pomeni namreč tudi vsebinsko in konceptualno predrugačenost, kajti zgodba se z volitvami ni končala. Takšna programska vizija pa se je oprla na domnevno avtoeksplikativnost izraza. Navidezno utečeni kon- cept, ki ga poznajo kulturniki iz znamenite številke Spr ošč ena Slo v eni ja – obračun za prihodnost (Nova revija , 1999), v katerem so novorevijaški razumniki poskušali obračunati s finančnim, medijskim , ekonomskim in predvsem ideološkim monopolom LDS in komunistične »klike«, še kliče po definiciji. Ob tej programski zbirki člankov, ki je postala nekakšen manifest »pomladnikov«, sta ključna še apel »Ura evropske resnice za Slovenijo« in kasnejša pobuda »Nekaj je treba storiti«. Verbalizmi o spro- stitvi Slovenije so dosegli svoj vrhunec, ko je isti krog intelektualcev ob podpori treh strank (SDS , NSi in SLS ), na ljubljanskem Kongresnem trgu 25. septembra 2004 organiziral svoje družabno srečanje (za nasprotnike kar »miting resnice«) le teden pred volitvami s sloganom »Za sproščeno Slovenijo«. Pred tem so pobudniki javnost prepričevali o nujnosti politič- ne preobrazbe Slovenije, pasteh korupcije in vulgoliberalizma na treh zaporednih seansah: na zborovanju v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Kon- cept se je po prevzemu oblasti razširil še na vladne organe, ministrstva, v parlament, vzporedno pa ga v letih 2005 in 2006 obujajo tudi še vedno aktivni člani civilnodružbenega Zbora za republiko . V pričujočem besedilu bom zasledoval naslednja tri interpretativna branja pri razlagi tega političnega fenomena: 1. sproščanje je ideološki in tudi volilni slogan, s katerim si je politična desnica na državnozbor- skih volitvah 2004 prvič v samostojni državi uspešno utrla pot do obla- sti; 2. sproščanje je relativno nereflektiran koncept političnega poziva in ena od oblik kulturnega buditeljstva , s katero desni intelektualci di- agnosticirajo in ugotavljajo stanje v »slovenskem nacionalnem sistemu « in z njim opisujejo družbene, psihološke, ekonomske , politične in druge dogodke; 3. sproščanje je izvorno filozofski koncept, ki ga intelektualna desnica okoli Nove revije nekritično prevzema in namesto na podlagi iz- vornega Heideggrovega pojmovanja arbitrarno nadgrajuje za trenutne 5 Z marketinškega zornega kota so nam pred volitvami na enak način opisali tudi tovrstne vtise z reklamnih panojev: »Tako kot tiste face, ki so vse prej, le sproščene zagotovo ne, ki pravzaprav tudi stranka na kandidatni listi niso, pa nam, le kdo jim bo verjel, ponujajo – sproščeno Slovenijo.« Cf. Jure Apih , »Predvolilni marketing«, Delo, 27. 9. 2004. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 11 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 11 4.5.2007 8:52:17 4.5.2007 8:52:17 12 BORIS VEZJAK politične potrebe mobilizacije ljudi in razlage stanja v družbi, kulturi, medijih , ekonomiji in podobno. 6 Zagovarjal bom tezo, da je med tremi branji funkcije sproščanja (ideo- logija , buditeljstvo , filozofem ) nemogoče strogo potegniti mejo ločnico in da nakazane rabe pojma ne kažejo na njeno specifično artikuliranost, prej nasprotno. Nadalje bom implicite problematiziral, kakšno zaslombo za negativne učinke utegne ponujati sproščanje : za vedno zaželene poli- tične in druge spremembe v smer drugačnih, manj permisivnih in manj demokratičnih vrednot, za uvajanje političnega ekskluzivizma ali celo za sproščanje »energij« (sic!) v smislu porajanja konfliktnih, netolerantnih, diskriminatorskih in podobnih oblik družbenega nasilja, ločevanja in se- gregacije ? Smo z njim doživeli pravo demokracijo, kot trdijo pristaši te parole, ali pač njeno demontažo, ki bo terjala vnovično dokazovanje in refleksijo že samoumevnih standardov, učno uro ab ovo? Odgovori bodo nakazani le posredno, ker tovrstno vrednotenje ni bila moja želja, čeprav mestoma glede kritične absence nisem bil najbolj vztrajen. Pričujoča knjiga se utegne komu zdeti dolgočasna: beseda »sprošče- nost « je iz dokumentarnih razlogov v njej prevečkrat ponovljena, povr- hu pa tedaj, ko je citirana, zaradi lažje sledljivosti označena še s krepko pisavo. Mogoče bo tole pojasnilo v slabo tolažbo: pomislite, kako je mo- ral te nerazložene repeticije doživljati povprečen državljan Slovenije ali avtor te knjige, ki jih zgolj beleži. Prav tako ni motivirana z ultimativno teoretsko ambicijo, tudi zaradi prostorskih omejitev – in to ni le udoben disclaimer – želi pa biti dobra podlaga z njo komu drugemu, ki bo svoje delo nadaljeval onstran analize neke ideološke govorice. Tudi noče biti kronologija nekega časa, zato opisani dogodki največkrat niso položeni v detajlirani politični ali zgodovinski kontekst, še manj pa bo bralec na- letel na celosten prikaz nekega političnega obdobja. Pri roki nisem imel nobenih ustreznih virov, ki bi se ukvarjali s fenomenom, razen nekaj svo- jih sporadičnih zapisov v časopisju in zbornikih . Zdi se prav neverjetno, da tako osrednji koncept novejše zgodovine doslej ni bil deležen praktič- no nobene, kaj šele podrobnejše in še najmanj strokovne ali znanstvene razprave. 6 Na nekatera od omenjenih branj sem opozoril že v svojem časopisnem članku. Cf. Bo- ris Vezjak , »Zrelaksirana Slovenija«, Večer, 12. 2. 2005. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 12 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 12 4.5.2007 8:52:17 4.5.2007 8:52:17 13 SPROŠČENOST KOT IDEOLOGEM IN SLOGAN Težava z našo sedanjostjo je ta, da prihodnost ni več tisto, kar je bila nekoč. Paul Valery Ker niso pravi politiki, ampak privrženci strank, ker so načelniki največjih utvar, so tudi sami takšni ter kot največji posnemovalci in sleparji postajajo največji sofisti med sofisti. Platon V enem zamahu bi lahko rekli tisto, kar smo že nakazali: sproščanje je sicer nenavadno, toda pomembno in odločilno ideološko konceptualno izhodišče slovenskih nacionalistov in razumnikov za podporo politični desnici k zmagi na državnozborskih volitvah 2004, katerega aktualiza- cije še trajajo. 7 Ideološki diskurz ostane ideološki ravno toliko, kolikor nam tega ne izreče, zato sta povsem spontana raba in kulturniški poziv k njemu v vlogi politične posvojitve in v obliki kulturnega buditeljstva začela svoj pohod v obliki aktualne diagnoze duha časa iz ust desnih intelektualcev o stanju v »slovenskem nacionalnem sistemu «, kot temu pravi dr. Peter Jambrek . V tem smislu sproščenost kot ideologem oblju- blja in nakazuje družbene, psihološke, ekonomske , politične in druge spremembe, želi biti njihovo programsko izhodišče. Še pred tem lahko opišemo njegovo zgodovino in predzgodovino znotraj kroga pobudnikov iz Nove revije , v kateri sta se najprej skuhali recepcija pojma in njegovo preoblikovanje v politični poziv skozi aktualizacije v Novi reviji in Zboru za republiko . Poglejmo, kako postane ideološki slogan pred volitvami, kako se je homogeniziralo duhovni in politični prostor okoli njega v času pred državnozborskimi volitvami 3. oktobra 2004, pa tudi, kakšne nove ideološke smernice glede slovenstva, slovenske substance in napoveda- ne »zlate dobe« je na svoji uspešni poti obljubljal. 7 Kot bomo videli kasneje, je bilo verjetno mišljeno že kot podlaga političnega preobrata na državnozborskih volitvah 2000, namreč prevzema oblasti detroniziranega Demosa , ki pa ni uspel. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 13 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 13 4.5.2007 8:52:18 4.5.2007 8:52:18 14 BORIS VEZJAK Samuel Huntington sproščene Slovenije Ideologije imajo svoje idejne snovalce in promotorje, svoje napovedoval- ce nacionalnih usod, svoje Huntingtone. S temi besedami je kot »Samuela Huntingtona sproščene Slovenije« novinarka menda kar po resnici opi- sala dr. Petra Jambreka , idejnega tvorca Zbora za republiko in progra- ma sproščanja Slovenije. 8 Ujela ga je sredi neke druge misli, ne toliko oddaljene in prav nič manj sočasno bivajače, glede umestitve Slovenije v evropski in svetovni prostor. Z mejami civilizacij, ne le spopadi med njimi, se je ubadal tudi Jambrek. 9 Primerjava ni tako nenaključna. Hun- tington, menda je sredi sedemdesetih sedel v sosednji pisarni ob njem na Harvardu, mu je dal misliti, priznava, saj da je Slovenija v neposredni bli- žini sečišča zahodne, pravoslavne in islamske civilizacije, zato po njego- vem njena varnost ni samoumevna. Kot pravi, je naša republika branik »vzhodne meje zahodne civilizacije«, h kateri se prišteva. 10 A za razumevanje potrebe po diagnozi stanja duha in »umestitve slo- venskega nacionalnega sistema «, kot se glasi sintagma, je še bolj potre- ben prikaz anamneze takšnega stanja, ki pelje do ključnega pojma reši- tve iz nje. Jambrekov programski nagovor, podan pol leta pred volitvami 2004, izhaja iz spoznanja krize »slovenske substance «: »Najvažnejša in najbolj krizna značilnost letošnjega položaja slovenskega naroda in slovenske države postaja temeljno, odprto in problematično vprašanje nacionalne, nar- odne, torej slovenske substance Republike Slovenije.« 11 Kot eden vidnih intelektualcev iz kroga Nove revije in idejni vodja Zbora za republiko , civilnodružbene pobude za politični preobrat leta 2004, je 8 Primerjaj portret dr. Petra Jambreka v Večer u z naslovom »Samuel Huntington spr oščene Slo v eni je«, Večer, 14. 3. 2005, avtorice Vanesse Čokl . 9 Zato je menda, kot nam zaupa, ameriškega profesorja obilno citiral in nadgrajeval tudi v svojem inavguralnem nagovoru Zbora za republiko 23. junija 2004. 10 Ibid. 11 Peter Jambrek , »Nekaj predlogov za obnovo slovenskega nacionalnega programa «, Razprava na javni tribuni Zbora za republiko 23. junija 2004. Dostopno na spletnem naslovu: www.zborzarepubliko.com/prispevki/jambrek.pdf. Isti članek je objavljen tudi v zborniku Slovenci v lastni državi enakih možnosti, ki ga sestavljajo prispevki posameznih nastopajočih na Zboru za republiko. Cf. Peter Jambrek, »Sproščenost naroda za samoodločbo in za mednarodno odprtost«, v: Slovenci v lastni državi enakih možnosti 2004, 19-43. Glede besedila: ni jasno, ali je Jambrek tu mislil na »slovenskost« kot poseben predikat (atribut) substance, ki to substanco Republike Slovenije razli- kuje od drugih, neslovenskih, kar nedvomno napeljuje k vprašanju njene pristnosti, »pravšnje slovenskosti«, ali pa je mogoče s »slovenski« mišljen nebistveni predikat sub- stance. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 14 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 14 4.5.2007 8:52:18 4.5.2007 8:52:18 15 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Jambrek brez dvoma hkrati tudi najpomembnejši nosilec in inseminator diskurza o sproščanju. 12 Njegove artikulacije tega pojma so kot najpo- gostejše za analizo najbolj dragoceno indikativne, pri čemer se opirajo na prepoznano akutno stanje v slovenski družbi. Pot sproščanja je zanj neposredno proces ozdravitve, na kar kaže primerjava z »uroborosom«, kačo, ki lovi svoj rep. Slovenija se je znašla v prav takšni nezavidljivi situ- aciji, ki spominja nanjo, zato je potrebna terapija. V svojem omenjenem inavguralnem nagovoru zgodovinsko situacijo opiše takole: »V sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je imel slovenski socialni sistem – v prispodobi povedano – podobo uroborosa, torej starožitnega emblema, na katerem je upodobljena kača, ki grize svoj lastni rep. Uroboros je predstavljal moč, ki samo sebe večno obnavlja in uničuje. V krog zvito kačje telo, ki se zmerom vrača v lastni krožni objem, upodablja samo-uničevalni sistem. Letošnji čas ni uroboričen, označuje ga kakovost krize: Starogrški glagol krino je imel pomen ‘razločevanja’, ‘izbora’ in ‘sodbe’. Kriza je torej proces, ki se konča s smrtjo ali katarzo – v najboljšem primeru torej z določenim prečiščenjem, ki zaradi delujočega imunskega sistema usposobi organizem za višjo obliko in način funkcioniranja. Obstajajo znamenja, ki opravičujejo upanja, da se bo sedanja kriza razrešila z ozdravljenjem slovenskega nacionalnega sist ema .« 13 Slovenski nacionalni sistem oziroma slovenska substanca Republike Slovenije sta se znašla v krizi in kriza tu pomeni bolezen, a tudi možnost izbora. Izraz »substanca« ni naključen, takšno ontologizacijo je v poli- tični diskurz uvedel dr. Tine Hribar . Nova je simbolika samogrizeče se kače, zvite v krog, ki pa, presenetljivo, ne govori o »neskončnem vračanju enega in istega«, o nietzschejanski kvaliteti zaprtosti »večnega« krogo- toka in nepresegljivosti, temveč, prav nasprotno, o končnosti in smrti. Znamenja, ki se nakazujejo, kažejo na ozdravitev. Preseganje bolnega uroboričnega stanja razume Jambrek neposredno na podlagi sprosti- tve , in smeli bi sklepati, da tudi vlogo svojega programa in sebe razume 12 Velja omeniti, da je Zbor za republiko povsem poniknil v letu 2006; nekateri njegovi člani so odkrito dejali, da več ne obstaja in da ni več smiseln. Apolitičnost je bila na preizkušnji tudi v tem letu lokalnih volitev. Krog okoli iste Nove revije je namreč v maju 2006 ustanovil Zbor za Ljubljano, očitno zvesto kopijo uspešnega prejšnjega Zbora, ki naj bi na volitvah nestrankarsko podprl »pravega« župana v Ljubljani. Kandidat je postal desno usmerjeni in politično opredeljeni France Arhar , predsednik Zbora pa dr. Stane Granda , ki je vmes postal predsednik sveta RTV . Predsednik sveta RTV, ki naj bi zagotovil neodvisnost medija , je torej v neki drugi vlogi predlagal kandidata desnih strank. Post festum povsem neskriti dokaz več, da sta bila tako Zbor za republiko kot Zbor za Ljubljano motivirana s povezavami novorevijašev in krogov desnih, pomladnih strank, torej čisto politično. 13 Ibid. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 15 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 15 4.5.2007 8:52:18 4.5.2007 8:52:18 16 BORIS VEZJAK kot terapevtsko. Reminiscence so pri njem jasne in določne. Pri razlagi svoje diagnoze stanja se sklicuje na umrlega prijatelja Rudija Šeliga , ki da je »izumil« naslov zbornika Spr ošč ena Slo v eni ja, pri čemer citira nje- gov prispevek, ko ta spregovori o utopiji iz osemdesetih let: »Mislili smo in govorili, kako bo samostojna, suverena država skozi očiščenje in pomlajenje omogočila sprostitev zavrtosti človeka na Slovenskem in ga osvobodila ukleščenosti v ideološke spone… Med današnjo stvarnostjo… in utopijo je prostor možnega. Ne samo prostor, to so prostrana medprostorja, ki pripadajo politiki, ki hoče in če hoče biti kaj več, kot je, se pravi bojno polje za oblast…«. 14 Slovenski človek, zablodel v krizi zavrtosti in ukleščenosti, bo iz nje pri- šel le s procesi očiščenja in pomlajenja. Jambrek nato spomni na skupni predlog novega oblikovanja ljudskega soglasja in zahteva prelom z za- znano krizo inštitucij in organov slovenske države in države kot celote. 15 Potem ugotavlja, da je »še čas, čeprav zadnji čas, za oblikovanje takega soglasja in za sprostitev «. 16 Kot v času slovenske pomladi naj zato pride do sklepnega dejanja, ko »naj bi Slovenija sproščena in kot enakopravni subjekt sklenila pogodbo z Evropo«. 17 Poziv k sproščanju zavrtosti človeka, ki se bo v Zboru za republiko navezal na izročilo Nove revije in njene programske cilje, se tu bere kot imaginarno osvobajanje ideoloških spon in odpiranje Evropi. 18 Avtor ga 14 Ibid. 15 Ibid. 16 Ibid. 17 Jambrek spregovori tudi o tem, da je »nacionalni interes «, za katerega se zavzema on, označen za nelegitimnega, ksenofobnega , nacionalističnega : »Če aktualna oblast tega ravnotežja ne išče, če je zanjo nasprotno nacionalni interes Slovencev nelegitimen, če je njegovo upoštevanje ideološko a priori ocenjeno za ksenofobno, nacionalistično, šovinistično, netolerantno, neevropsko, ali celo rasistično in fašistično, potem je taka oblast v težavah, ker ne razume in ne upošteva temeljnega načela demokratičnosti slovenske republike.« (Ibid.) Je potemtakem koncept sproščenosti že omogočil ravnan- je, ki ga Jambrek prepoznava kot takšnega in ki pride v uporabo kot (naknadna) legiti- macija vseh dejanj, ki jih je desnica bila deležna pod opisi ksenofobije, nacionalizma, nestr pnosti ipd.? 18 Teza o zavrtosti se pri Jambreku ponovi v sredini leta 2005 v nočnem omizju na RTV Slovenija, posvečenem trenutnemu stanju levice in desnice v Sloveniji ob priložnosti 15. obletnice prvih demokratičnih volitev. V oddaji je beseda izrečena in artikulirana vsaj 10 krat, predvsem iz njegovih ust in ust dr. Franceta Bučarja . Na izrecno spraševanje o tem, kaj naj bi ta oblast počela, najprej znova spomni na pokojnega Šeligo , ki »je govo- ril o sproščanju Slovenije«, nato pa doda: »Jaz vidim nalogo, poslanstvo, zavezo, od- govornost pravkar izvoljene oblasti, da nadaljujejo to vizijo sproščanja Slovenije«. (Cf. »Slovenija med levico in desnico«, RTV Slovenija, 13. 4. 2005.) Stališča se pri Jambreku ponovijo. Slovenija je bila stoletja zavrta in na to stanje lahko navežemo tudi več kot desetletno vladavino LDS : »Lahko razmišljamo o tem, o zavrtosti Slovenije skozi stolet- MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 16 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 16 4.5.2007 8:52:18 4.5.2007 8:52:18 17 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV razume kot smiselno nadaljevanje teženj po »slovenskem nacionalnem programu « in interpretira zadnjo fazo kot tisto sklepno ob več kot deset- letnih prizadevanjih po slovenski državi . Etape v razvoju potem tudi na- šteje. Kot prvo fazo navede zbornik Nove revije z naslovom Samostojna Slovenija, ki izide marca 1990. Ta po njegovem prinaša pregled, zgostitev in poziv za nadaljevanje »narodno osvobodilnega procesa osemdesetih let« in pomeni smiselno nadaljevanje »Prispevkov za slovenski nacionalni program« iz leta 1987. Na začetek knjige sta postavljeni programska iz- java uredništva ter »Deklaracija o slovenski samoodločbi«, ki jo je podpi- salo pet slovenskih političnih strank , članic Združene opozicije Slovenije (DEMOS ). Naslednja faza je po njegovem vsebovana in predstavljena v zborniku z naslovom Slovenci in prihodnost, ki je izšel leta 1993. Vseboval je ure- dniški uvod z značilnim naslovom »Premislek o položaju Slovencev po osamosvojitvi«, večina prispevkov pa analizira položaj slovenskega naro- da v lastni državi , pa tudi položaj, ki ga je določalo prvo, najbolj mučno obdobje »tranzicije«. Najpomembnejši za razumevanje dogodkov v letu 2004 pa je zbornik Spr ošč ena Slo v e ni ja, ki izide leta 1999 in »predstavlja kritično analizo slovenske tranzicije od prvih svobodnih parlamentarnih volitev aprila 1990 do predvolilnega časa jeseni 2000«. 19 Zadnje navedeni zbornik končuje »obračun za prihodnost«, ki ga sestavljajo opredelitev odprtih vprašanj ter programske točke. V le-teh je bilo med drugim zapi- sano, ponavlja Jambrek , »da je današnja slovenska država na dobri poti, da postane podobno parazitska, kot so bile vse dosedanje, ki so nam v interesu tujcev vladale stoletja, da je aktualno vprašanje, ali ta država ni postala orodje v službi maloštevilnih krogov politično in finančno privile- giranih ljudi brez vesti in vizije, in da kontinuiteta in restavracija starega režima v novi preobleki ni združljiva z evropskim pojmovanjem pristne demokracije , z dejavno pravno državo in s spoštovanjem človekovih pra- vic«. 20 Takšno stanje zahteva od podpisnikov novo »oblikovanje ljudske- ga soglasja o dokončnem prelomu s sedanjo krizo institucij in organov ja, od Avstro-Ogrske preko komunizma vse do današnjega časa…. Jaz vidim slovenski sistem zavrt na najrazličnejših ključnih področjih in nalogo te oblasti, da sprosti te sistemske zavore, to inercijo, ta konservativizem, institucionalni, kadrovski, vsakršen, ki lahko potem sprošča tiste potenciale, ki v slovenskem človeku so in ki se zaradi nekih blokad, stoletnih ali desetletnih, še ne morejo izraziti.« (Ibid.) Nato kot primer navede primer lokalnih skupnosti – občin, ki da so napol zaživele in nosijo »veliko potenciala za sproščanje «. 19 Ibid. 20 Ibid. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 17 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 17 4.5.2007 8:52:18 4.5.2007 8:52:18 18 BORIS VEZJAK slovenske države in države kot celote in za novo osredotočenje politične volje na podlagi takega soglasja«. 21 V takšnem položaju smo se torej znašli v času volitev 2004, meni Jam- brek v juniju istega leta, le nekaj mesecev pred volitvami: »Posebna novost zadnjih let je postala okostenelost, demokratična neodzivnost in birokratska odtujenost vladnih strank. Omenjena nesposobnost vladajočega sloven- skega političnega razreda, da odrazi in predstavlja žive interese volilnega telesa, poraja in se kaže v samostojnem oblikovanju ljudske volje na razne načine izven etablirane režimske strukture, zlasti s pobudami in glasovanjem na referendumih ter z nastajanjem novih političnih organizacij ali zvez.« 22 Ne preseneča torej, da je iz zapisanih programskih izhodišč novore- vijaških razumnikov v naštetih zbornikih nastal opozicijski »zbor«, ki se mu je po tej plati pridružil ne le Janez Janša , tedanji vodja opozicije in prvak SDS skupaj s predstavniki drugih opozicijskih, desnih strank, temveč najbolj vidno tudi tedanji zunanji minister vlade LDS dr. Dimitrij Rupel , katerega politični prehod med svoje prijatelje iz kroga Nove re- vije in neskrito simpatiziranje s tedanjim prvakom opozicije je v juniju 2004 dokončno simbolično zaznamovalo zarezo med dvema političnima opcijama na prihajajočih jesenskih volitvah. Jambrekova reaktualizaci- ja starih novorevijaških sanj po nadaljevanju »nacionalnega programa « (karkoli že ta pomeni) je bila v soglasju z drugimi slovenskimi razumniki, da so začutili narodnobuditeljsko priložnost in se uglasili z Janševimi predvolilnimi parolami o korupciji , klientelizmu in nevarnosti, v kateri se je Slovenija pod vladavino LDS menda znašla. Zbor za republiko je zato na točki, ko republiki Sloveniji še nikoli ni kazalo bolje (po vstopu v NATO , vstopu v EU , dobri gospodarski rasti in v vseh pogledih pozitivni umeščenosti v evropski politični in ekonomski prostor), nenadoma uvi- del ogroženost nacionalne substance in temu ustrezno zaigral na karto zaskrbljenosti za prihodnost republike. 23 Temu ustrezno so bili sestavlje- 21 Jambrek v omenjenem zborniku ocenjuje, da je čas po osamosvojitvi čas »začasne sprostitve « (str. 11). Ta čas ni božanski čas popolne realizacije, kajti »plebiscit in ustava sta bila izglasovana okoli božičnih dni leta 1990 in 1991. Prispodobi uresničenih sanj in božjega daru se torej kar vsiljujeta. Toliko o simbolnem pomenu prispodobe.« (Ibid.) Jambrekova z božjo voljo podprta ocena še enkrat izhaja iz ocene zavrtosti duhovne in gospodarske podobe Slovenije, zato je »izziv današnjega časa vsestranska spros- titev ustvarjalnih pobud in energij« (str. 24). Cf. Peter Jambrek, »Čigava je slovenska dr ža v a ?«, v : Spr ošč ena Slo v eni ja 1999. 22 Ibid. 23 Janša je v svojem govoru na Zboru za republiko opozoril na neskladnost med »spon- tanim občutenjem posameznikov« in »vrednostnim središčem nacije «. Sintagmo MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 18 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 18 4.5.2007 8:52:18 4.5.2007 8:52:18 19 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV ni tudi njegovi govori. Prva javna tribuna je bila 23. junija istega leta v Ljubljani in je potekala v znamenju političnega prestopa Dimitrija Rupla. Šestindvajset pobudnikov s prvopodpisanim zunanjim ministrom Dimi- trijem Ruplom je vabilo nanjo s temo »Narod, nacija , država – slovenski nacionalni interes po vstopu v Evropsko unijo«. Zbor za republiko naj ne bi bil forum posameznikov, ki bi želeli ohranjati pridobitve iz preteklosti ali pripravljati prednosti za posamezno politično opcijo, ampak odprta politična struktura za odprto družbo. V tem letu bi se lahko Zbor razvil v zmagovito koalicijo državotvornih in demokratičnih strank, je še bilo zapisano v vabilu. 24 Druga javna tribuna, z naslovom »Narod v nacional- ni državi: za Slovenijo enakih možnosti«, je bila julija v Mariboru, o istem pa so razpravljali tudi sredi avgusta v Kopru. Predvolilne artikulacije »sproščenosti « Ob Jambrekovih »uradnih« stališčih so zato skorajda nepresenetljivo mnogotere javne rabe »sproščenosti «, večinoma nastale v nedrih Zbora, v mesecih pred volitvami postale nepregledne in verjetno prekašale obi- čajne nepolitične in nefilozofske kontekste: sprostitvene učinke telovad- be in navodila fitnes učiteljev, vaje iz joge ali tai chija. Absolutna protago- nista diskurzivnega uvajanja sproščanja v svetovni nazor in politiko sta »središče nacije« ponovi še nekajkrat, a ocena tega, kaj mu pomeni, bi bila tvegana. Cf. Janez Janša, »Na poti k Sloveniji enakih možnosti«, v: Slovenci v lastni državi enakih možnosti 2004, 138. 24 Poleg prvopodpisanega zunanjega ministra Dimitrija Rupla so pod vabilom bili pod- pisani še tedanja vrhovna državna tožilka in nacionalna predstavnica v Eurojustu Barbara Brezigar , tedanji podpredsednik strokovnega sveta SDS in nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek , tedaj urednik Nove revije Niko Grafenauer , predsednik SDS Janez Janša , predsednik NSi Andrej Bajuk , pisatelj in publicist Drago Jančar , profe- sor filozofije in redni član SAZU Tine Hribar , predsednik SAZU Boštjan Žekš , redni profesor na Fakulteti za družbene vede in predstojnik Centra za teoretsko sociologijo Frane Adam , publicist Viktor Blažič , predsednik Sklada Josipa Jurčiča, odvetnik Dra- go Demšar , nekdanja ustavna sodnika Tone Jerovšek in Lovro Šturm , državni sekretar na MNZ Gregor Virant , slovenski veleposlanik pri zvezi NATO Matjaž Šinkovec , član tajništva Slovenske škofovske konference in direktor mariborske škofijske gimnazije Ivan Štuhec , pesnik Dane Zajc , urednik pri Mladinski knjigi in podpisnik pobude »Ne- kaj je treba storiti« Aleksander Zorn , član upravnega odbora Slovenske matice Ivo Urbančič , ekonomist Ljubo Sirc , organizator volilne kampanje za predsedniško kan- didatko Barbaro Brezigar in podpisnik pobude »Nekaj je treba storiti« Vasko Simo- niti , podpredsednik Slovenskega panevropskega gibanja Andrej Rahten , filozof Dean Komel , docent na Katedri za teoretično sociologijo na FDV Matej Makarovič in Saša Slavec . Kasneje je seznam priložnostno rastel in pridružili so se mu še številni drugi, recimo Miro Petek , tedanji Večerov novinar in kasneje poslanec SDS, pa Vlado Žabot , predsednik Društva slovenskih pisateljev. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 19 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 19 4.5.2007 8:52:19 4.5.2007 8:52:19 20 BORIS VEZJAK ob Jambreku gotovo še dr. Dimitrij Rupel in dr. Spomenka Hribar . Prvi je kot zunanji minister po tistem, ko mu je tedanji premier Anton Rop za- radi nenehnega koketiranja z desnico, fakcionizma in prebega v ustano- vljeni Zbor za republiko končno jezno »obljubil« odstavitev, v intervjuju za Delo kritiziral vladavino svoje stranke, torej LDS : »Liberalne stranke niso le sredinske, ampak spodbujajo sproščeno gospodarsko življenje, iniciativnost posameznika, tržno gospodarstvo, predvsem pa odprto družbo.« 25 Na istem mestu uporabi Rupel izraz še nekajkrat, recimo: »Potem ko Drnovška ni bilo več na čelu stranke, sem večkrat poskušal vplivati na to, da bi mi vendarle ohranili sproščen odnos do drugih strank … Prizadeval sem si za bolj sproščeno razpoloženje med nami in ljudsko stranko in tudi med nami in Janšo … Ta rezultat je bil dejansko posledica izredno sproščene, konstruktivne in kooperativne klime v stranki takrat, ko smo bili v opoziciji … Imam upanje, da bo Zbor za republiko platforma, ki bo omogočila pretok informacij in sproščeno razpravo ... Ni namreč pros- tora za sproščeno komunikacijo. Tudi zaradi tega je prišlo do Zbora za republiko.« 26 Kot vidimo, beseda, koncept oziroma – kot bomo videli – ideologem Ruplu pomeni sproščeno gospodarstvo , način odprtosti družbe, poseben vidik komunikacije med strankami ali ljudmi, politično strankarsko »kli- mo«, odprtost neke razprave. Vsako od razumevanj je po svoje hetero- geno in ločeno od drugih, predvsem pa nastopajo kot že eksplicirana, kot nekaj, kar ne potrebuje pojasnila. Lingvist Mikhail Epstein govori o treh vrstah besed v navadnem jeziku: opisnih, vrednostnih in opisno-vre- dnostnih. Če rečem »zločinski dogovor« in naglasim »dogovor«, potem je ta opisen, ker je njegovo vrednost razbrati šele iz širšega opisa. Če naglasim »zločinski«, potem sem pripisal faktični pomen opisne besede. Včasih pa leksikalni pomen vsebuje obe sestavini, opisno in vrednostno, kot neločljivo povezani. S sproščenostjo je enako: prizadevati si je treba za zgodovinsko sproščenost (opis), za sproščeno komunikacijo in odnos do mrtvih (deskripcije), ne nazadnje pa tudi za »sproščeno sproščenost«, sproščenost per se. Ideologemi so po Epsteinu besede take leksikalne dvojnosti pomena, njihov pomen in smisel sta odvisna od konteksta in povezave z drugimi besedami. 27 25 Cf. intervju Dejana Pušenjaka z Dimitrijem Ruplom v Sobotni prilogi Dela, »Zdaj bom začel postavljati resna vprašanja«, Delo, 3. 7. 2004. 26 Ibid. Če je bil Zbor za republiko zares prostor sproščene komunikacije, potem je svojo ponovitev in svoj pendant doživel kasneje še v »Partnerstvu za razvoj«, tedaj nič več v nekakšni poroki civilnodružbene sfere s strankami, temveč že čisto politično-strankar- ski platformi. Ni se mogoče znebiti vtisa, da je omenjeno partnerstvo nastalo spričo uspešnosti prvega projekta. 27 Epst ein 1 99 1 , 88. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 20 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 20 4.5.2007 8:52:19 4.5.2007 8:52:19 21 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Dr. Spomenka Hribar v intervjuju le dva tedna kasneje, v juliju 2004, prevzame očitno popularno terminologijo Zbora za republiko oziroma jo nadaljuje. Če je Rupel označevalec uporabil sedemkrat, ga ona šest- krat: »Po mojem bi morali najzaslužnejši osvoboditelji in osamosvojitelji čim prej v pokoj. Bili bi najcenejši za državo (ker ne bi delali ‘napak’) in dobro bi bilo za splošno počutje, za sproščenost ljudi.« 28 Pomenske konotacije so pri njej podobne: »Gre za sproščen odnos do preteklosti, za odnos, ki vidi obe strani. In ju skuša najprej razumeti. Zgodovina ni le tisto, kar se je zgodilo; zgodovina je tudi naš odnos do preteklega.« In pojasnjuje: »Preteklost je kar naprej tu in kot travma nas bo mučila tako dolgo, dokler ne bomo z njo opravili z vsem spoštovanjem in ne bomo do nje vzpostavili sproščenega in jasne- ga moralnega odnosa … Da bi vedno, z vsako novo politično opcijo na oblasti, začenjali znova, s točke nič, namesto da bi dograjevali življenje in medsebojne odnose v smeri vse večje odprtosti, sproščenosti … Dokler odnos do preteklosti ni sproščen (brez sovražnosti), tudi ni sproščene prihodnosti … V bistvu je klerikalizem nesproščen , nesvoboden odnos.« 29 Hribarjeva torej rabo ideologema nekoliko razširi in ga s tem naredi še bolj ohlapnega: zanjo je ob naštetih tu še vidik moralnega odnosa, pristnega, to je spravnega odnosa do preteklosti, in ime za klerikalno »zadrtost«. K tem se pridružujeta še rabi, ki definirata sproščenost kot vidik odprtosti za Evropo in zavezanost prihodnosti, pa tudi strpnosti, zmernosti in državotvornosti . 30 Zato pa je Rupel , kot se zdi, tudi napove- dani odpoklic sebe kot zunanjega ministra že razumel kot gesto »nespro- stitve « v smislu self-fulfilling prophecy – kot povračilni ukrep za to, ker da si je menda želel »zgolj« dialog z Janšo , zdaj pa da bo zaradi tega nepra- vično odstavljen. Očitno politično koketiranje z desnico je pri premierju Tonetu Ropu povzročilo nerodno situacijo, v kateri se je član LDS in zu- nanji minister pretvarjal, da je za dialog z vsemi, ob tem pa jasno kimal kritiki vlade , katere del je bil. Za tednik Mladina se je tiste dni potožil: »Želel bi si, da bi se malo oddaljili od te preteklosti in da bi šli dejansko v bolj sproščeno prihodnost, ki je značilna za druge evropske države . Priključujem se tisti slovenski politiki, ki je državotvorna , ki je državniško modra, ki je zmerna, ki je strpna, 28 Cf. intervju Dejana Pušenjaka s Spomenko Hribar v Sobotni prilogi Dela, »Osvoboditelji in osamosvojitelji, v pokoj!«, Delo, 17. 7. 2004. 29 Ibid. 30 Zanimivo je, da je Hribarjeva v aprilu 2005 pri omizju nacionalne televizije v odgovor na konceptualna izhodišča Jambreka o sproščanju in sproščeni Sloveniji nekajkrat uporabila zgolj sintagmo »prostost duha« (»Slovenija med levico in desnico«, RTV Slo- venija, 13. 4. 2005). MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 21 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 21 4.5.2007 8:52:19 4.5.2007 8:52:19 22 BORIS VEZJAK ki želi ustvarjati prostor sproščenega pogovora – dialoga in ki želi predvsem, da bi bila tudi njena ekonomija primerno sproščena.« 31 Inflacija rabe besede po eni strani kaže na njeno uspešno mobilizira- nost, po drugi strani pa heterogenost uporabljenih pomenov prej razkri- va konceptualno površnost in nedorečenost kot kaj drugega. »Sprošče- nost « se očitno navezuje na naslednja heterogena področja in ravnanja: sproščenost v izražanju in v komunikaciji, v šolstvu in gospodarstvu , sproščenost v zunanji politiki (kot bomo videli tudi kasneje), sproščenost v obnašanju in sproščenost kot spravno ravnanje. 32 Vsenavzoči označe- v alec , nekakšen passe-partout, je skorajda ustvaril vtis, da nihče ne ve, kaj natančno pomeni ta disperzni in heterogeni koncept, vsi pa se obnašajo, kot da je njen smisel samoumeven. Če jo želimo doumeti, smo prisiljeni ogledati si njene številne in heterogene uporabe – edino, česar smo bili deležni. Navzlic pestrosti pomenov ali ravno zaradi njih je »sproščenost« postala volilna parola, zato je bila prevzeta tudi kot osrednje geslo mitin- ga v režiji Zbora za republiko . Po zbornikih in zboru je skorajda logično sledilo – zborovanje . Zadržimo se najprej pri omenjenem zborovanju »Za sproščeno Slovenijo«, ki je potekalo na ljubljanskem Kongresnem trgu 25. septembra 2004, le teden pred volitvami. Zborovanje na Kongresnem trgu Za začetek velja spomniti na časovno in zgodovinsko koincidenco, ključ- nost leta 2004, ko smo 1. maja stopili v Evropsko unijo in hkrati izvedli omenjene volitve. Kot opozarja Mitja Velikonja , so se tedaj, v času pred vstopom, »mantre novega evrocentričnega diskurza« prijele in normali- zirale na vsakem koraku družbene resničnosti. Žebranje o evropskosti česarkoli je postalo stalnica v dnevnem govoru. 33 Če je ob vstopu v EU tisto slabo, zaostalo, preživelo, out na strani Balkana , Vzhoda, socialistič- ne preteklosti postalo moteče, je EU obljubljala drugobit istega, uspešen beg iz balkanskega kotla in komunističnega totalitarizma. Z diskurzom 31 Jani Sever , »Intervju z Dimitrijem Ruplom «, Mladina, 5. 7. 2004. 32 Viktor Blažič je za Delo povedal, da v Zboru za republiko vidi priložnost oziroma pros- tor za dialog o občih družbenih zadevah, o položaju, v kakršnem smo, v tem krogu lahko teče kritična razprava, in če je priložnost, se lahko ponudijo tudi alternativne vizije o tem, kako in v kaj naj se ta dežela razvije, kam gremo in kaj naj Slovenija post- ane zdaj, ko smo v Evropi, in kakšno je naše mesto znotraj nje. Blažič pričakuje, da bo v zboru tekla razprava tudi o razpoloženju v državi , ki ni najbolj sproščeno , kar se vidi po nedavni volilni abstinenci. Sproščenost se torej odraža tudi v tem, da ljudje ne gredo na volitve. Cf. Mateja Babič , »Zbor – odprt prostor za dialog«, Delo, 23. 6. 2004. 33 Cf. Velikonja 2005, 7. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 22 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 22 4.5.2007 8:52:19 4.5.2007 8:52:19 23 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV o sproščenosti je podobno: namesto obljubljene skupnosti se je spre- memba poskušala osrediniti okoli obljubljene sproščenosti. Začela se je povezovati z neko novo epoho, ki da je nastopila ob vstopu v EU, in obse- sivna heksa, značilna za govorico prepričevanja zagovornikov vstopa, se je prenesla in razlila na pričakovanje še ene velike, družbeno epohalne spremembe. Že kakšen teden pred volitvami 3. oktobra 2004 je bilo živahno. Najprej so vodilni predstavniki Zbora za republiko nastopili v prostorih Kluba Nove revije in predstavili svoj zbornik , kolekcijo prispevkov razpravljav- cev na vseh treh tribunah zbora, ki so potekale junija, julija in avgusta v Ljubljani, Mariboru in Kopru. 34 Nekaj avtorjev – Janez Janša , Andrej Bajuk , Dimitrij Rupel , Janko Kos , Dean Komel , Lovro Šturm – je še en- krat povzelo vsebino svojih prispevkov. Vmes pa so se dotaknili tudi na- povedane sobotne prireditve z geslom »Za sproščeno Slovenijo«. 35 Uvedli so jo previdno: »Po besedah organizatorjev menda gre predvsem za nekakšno veliko ljudsko rajanje, kjer ne bo manjkalo zabave, mimogrede pa bo sedem govornikov, med njimi predsed- niki treh pomladnih strank, nagovorilo navzoče.« 36 Zunanja upravičenost dogodka je torej zadobila naslovne poteze: ljudje se bodo tam sproščeno veselili. Zanimiv je seveda prislov »mimogrede«, ki želi previdno nakazati, da tu ne bo šlo zgolj za »veliko ljudsko rajanje«. Rupel je sicer potem nekajkrat želel omehčati očiten vtis, da gre za vo- lilno obarvani strankarski dogodek: »Ta dogodek, ki ima gotovo pomem- ben politični naboj, se ne more izogniti dejstvu, da se dogaja teden dni pred volitvami,« je na glas ugotavljal nenavadno naključnost sovpadanja dogodka z volitvami, ki je sledila čisto naključni predvolilni predstavitvi zbor nika . 37 Podobno je storil Jambrek , ki je poudaril, da je čas, da se ljudem, ki so jih poslušali na dosedanjih mesečnih zborovanjih , »oddolžimo z bolj spro- ščeno prireditvijo«. 38 Akterji ideje so poskušali biti sproščeni in sproščati druge. Tudi njemu se dejstvo, da se ta prireditev prekriva s predvolilnim 34 Cf. Slovenci v lastni državi enakih možnosti 2004. 35 Cf. poročilo Mateje Babič »Janša : glasujte za združeno listo«, Delo, 21. 9. 2004. 36 Ibid. 37 Cf. Mateja Babič , »Volitve 2004«, Delo, 25. 9. 2004. 38 Cf. Suzana Lovec , Meta Roglič , »Levi in desni (ne)politični nagovor volilcem«, Dnevnik, 16. 9. 2004. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 23 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 23 4.5.2007 8:52:19 4.5.2007 8:52:19 24 BORIS VEZJAK časom, zdi »sijajno«, saj so volitve praznik demokracije in čas, ko ljudje vidijo, kdo so nosilci različnih pogledov na razvoj in javne zadeve. Zani- kal pa je, da bi šlo za predvolilni shod, temveč le za zborovanje, na kate- rem naj bi se manj govorilo (predvidevajo, da pet do deset govornikov), več pa zabavalo (tudi z glasbo); po Jambrekovih besedah ni namenjeno privržencem ali članom političnih strank , pač pa se bodo na njem zbrali posamezniki. 39 Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je v soboto, 25. septembra, zbralo okoli 4000 do 5000 ljudi. 40 Napovedi o apolitičnem shodu pač niso držale: predsedniki pomladnih strank, Janez Janša (SDS ), Andrej Bajuk (NSi ) in Janez Podobnik (SLS ), so državljane pozvali k udeležbi na volitvah in glasovanju za opozicijo . Postalo je jasno, da gre za predvolilni miting, sprenevedanj več ni bilo. »Stopimo skupaj, pozabimo na stare zamere,« je med drugim dejal Janša. 41 A je le nekaj dni poprej svetoval drugače: na vprašanje dnevnika Delo, ali torej glede na načrtovano kratkost in ja- snost nagovorov lahko pričakujemo, da bodo govorniki navzočim vseeno 39 Ibid. V isti sapi je prvak SLS Janez Podobnik demantiral Jambreka in potrdil, da gre za predvolilno zborovanje . Na vprašanje, ali bodo na shodu Zbora za republiko volilce pozivali, kako naj se odločijo na volitvah, Jambrek pove, da se bo osebno zavzemal, da pozivanja k volilnemu opredeljevanju ne bi bilo. To počnejo v predvolilnem času stranke in ni potrebe, da bi to počeli tudi na Zboru za republiko. Ali torej v govorih ne bo predvolilnih sporočil? »Kdor je spreten v iskanju, jih bo našel, pa če bodo ali ne,« odgovarja Jambrek. Cf. omenjeni zapis. 40 Suzana Lovec opisuje svoje vtise takole: »Zelene kapice privržencev SLS so se v množici kakšnih štiri do pet tisoč ljudi mešale z modrimi balončki NSi in rumenimi SDS . Ob stojnicah s hrano in pijačo so bile tudi stojnice strank, poleg sta bila parkirana volilna avtobusa SDS in NSi, za glasbo so skrbeli bolj in manj znani slovenski izvajalci. Nekdo je bivšemu predsedniku s transparentom sporočal: ‘Kučan , pojdi na volitve, če bi rad še naprej fural Slovenijo.’ Med člani in privrženci strank smo srečali nekaj takih, ki so že pogledali v kozarec, eden od poslancev SDS pa si nam je v zavetju množice upal zau- pati svoj bes nad ‘predvolilno potezo SLS, ki si je le z izzivanjem Hrvatov lahko dvignila podporo’. Ko je voditeljica prireditve Eva Irgl (sicer kandidatka SDS) napovedala gov- ornike, je najburnejši aplavz požel predsednik SDS Janez Janša , še posebno čast pa mu je izkazal v narodno nošo odeti poslanec Pavel Rupar, ki se je drl: ‘Bravo, car, bravo, car!’.« Cf. Suzana Lovec, »Dan velikih besed in predvolilnega nagovarjanja«, Dnevnik, 27. 9. 2004. 41 Pol leta kasneje je novinarka razkrila eno od teh eksplicitnih zamer. Na nacionalki je bil v okviru omizja na temo »Slovenija med levico in desnico« Jambrek izzvan, ker da je nekoč ob razpadu naveze SDS in SLS zaradi volilnega sistema resignirano postregel s komentarjem, češ »da so to zamere, ki se ne pozabijo nikoli«. Kako dolgo potemtakem traja ta zamera med obema strankama, ali pa se je mogoče že končala, je vanj zavrtala novinarka. Ko ga je v luči aktualne vladne koalicije želela vprašati, kakšno prihodnost ji napoveduje in ali še pomni svoje besede, saj te očitno nasprotujejo sedanji vladni idili, je Jambrek zamahnil z roko: »Tega, kar ste zdaj citirali, se ne spomnim, ampak zanesljivo sem res kaj takega rekel. Ampak me ne zanima več. Človek reče marsikaj v življenju.« (RTV Slovenija, 13. 4. 2005.) MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 24 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 24 4.5.2007 8:52:19 4.5.2007 8:52:19 25 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV dali dovolj jasen signal o tem, kako je treba ravnati na volišču, da bo od- dani glas z njihovega vidika preudarno oddan, je, kot je bila metaforična novinarka, izstrelil kot iz topa: »Volilcem bomo naročili, naj glasujejo za Združeno listo.« 42 Diskurz o sproščenosti so na zborovanju pričakovano prevzeli neka- teri govorci, ne nazadnje morebiti tudi zato, da bi legitimirali njegovo geslo. Prvak NSi Andrej Bajuk spregovori o tem, da bodo sprostili za- dušene energije in ustvarili sproščeno Slovenijo, svobodno in pošteno družbo, pravno in socialno pravično državo , v kateri bodo vsi enaki pred zakonom. Sedanji in bivši zunanji minister Rupel je svoja premišljevanja nizal po heglovsko, v znamenitih triadah. Imamo tri povezane stranke, tri težave s Hrvaško, ki širi tri neresnične domneve, pri zunanji politiki potrebujemo tri odlike: izvirnost, kulturnost in moralnost. 43 Ušel mu ni niti enostaven recept za zmago, saj bo po njegovem Slovenija zmagovita s tremi pogoji: če bo združena, samozavestna in sproščena. 44 Le kakšen dan kasneje, 28. septembra 2004, je Janša na prireditvi ob koncu volilne kampanje nagovoril tuje goste, kandidate, člane stranke in njene simpatizerje. Z obljubami LDS je tako kot z loterijo, se je glasila sovražna metafora. »To je res Slovenija express,« je sočno sklenil in med zahteve postavil »dobro in sproščeno šolo , ki bo mlade učila in vzgajala za življenje, ter modernizacijo šolstva, ki mora čimprej iz zatohle Gabro- ve sence na evropsko sonce«. 45 Slovenska desnica je bila pripravljena na vse, jusqu’au bout, in z njo volilci. 46 42 Mateja Babič , »Janša : glasujte za združeno listo«, Delo, 21. 9. 2004. Sogovorci in isto- mišljeniki so ga menda spričo takšne iskrenosti hiteli popravljati, dodaja novinarka. 43 Cf. Jože Poglajen , »Ognjemet kritik in danih obljub«, Delo, 27. 9. 2004. 44 Ibid. Omeniti velja, da je samozavest še eden od označevalcev iz zbirke novorevijaških mislecev. 45 Cf. arhiv spletne strani stranke SDS : www.sds.si. Metafora »iz Gabrove sence na evrop- sko sonce« je sicer starejša in večkrat uporabljena, recimo v uvodniku Janija Severja »Strumno na sredini«, Mladina, 22. 3. 2004. Glede Janševe volilne strategije velja omeni- ti še zanimivo podrobnost. Ker se po znanem Lacanovem geslu sporočilo vedno vrne na svoj začetni naslov, po znanem marketinškem pa je treba stranki vedno ponuditi njej lastno fantazmo, je Janši »agencija, ki so jo najeli v ta namen, v predvolilnih nasto- pih predpisala umirjenost in sproščenost «. (Marko Pečauer , »Predsedniki pred kame- rami«, Delo, 13. 9. 2004.) Seveda je lahko omemba naključna. In še o sproščenem mar- ketingu: v SLS so spomladi 2004 izdelali promocijski volilni film, v katerem mladenka vstane iz postelje in na mizi zgrožena najde njegovo pristopno izjavo za včlanitev v LDS in prasne v jok. Sledi slogan: »Politični levičarji prinašajo solze. Pridružite se SLS.« Kasneje so v SLS rekli, da »želijo v slovenski politični marketing prinesti nov veter, sproščenost, šaljivost, zabavo«. Cf. zapis Gregorja Golobiča , »Koga snubi SLS«, Delo, 13. 4. 2004. 46 Parole so padle v ekstremni kontekst ocen menda grozljivih dimenzij skorumpiranosti »levih politikov«. Janša , recimo, nekaj dni pred volitvami ugotavlja: »Klientelizem in ko- MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 25 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 25 4.5.2007 8:52:20 4.5.2007 8:52:20 26 BORIS VEZJAK Povolilna relaksacija Na volitvah 3. oktobra je, za nekatere presenetljivo, zmagala Slovenska demokratska stranka z 29,08 odstotka, Liberalna demokracija Slovenije je prejela 22,80, tedanja Združena lista socialnih demokratov pa 10,17. Glasovalo je skupaj 991.263 volilcev, kar znese 60,65 odstotkov vseh upra- vičencev. Z zmago Janše in konstituiranjem nove, desno usmerjene vlade je bil programski cilj snovalcev sproščanja dosežen. Če so v letih 1988 in 1989 nastale prve stranke opozicije in v Majniški deklaraciji 1989 zahte- vale suvereno državo naroda, je na prvih demokratičnih volitvah v apri- lu 1990 zmagal DEMOS in Lojze Peterle je dobil mandat za sestavo nove vlade. Ko je po plebiscitu, osamosvojitvi in kratki vojni aprila 1992 padla Demosova vlada, zaradi notranjih nesoglasij, in je novo široko koalicijo konstituiral dr. Janez Drnovšek na čelu z LDS, se desnica v Sloveniji ni več mogla prebiti v ospredje. Zato so v Novi reviji znova zarožljali z re- pertoarjem antikomunizma , kar je prineslo rezultat. Po vstopu v EU in NATO , po samostojni Sloveniji od velikih, državnotvornih gesel ni več ostalo veliko, zato se je mobilizacija za zmago na volitvah leta 2004 obli- kovala drugače, predvsem pa je namesto imanentno politične zadobila dosledno ideološko obeležje. Namesto pogleda naprej, ki združuje, smo dobili pogled nazaj, ki razdvaja, in zanimiv kategorialni aparat. Sama sprememba oblasti je eo ipso za protagoniste že bila sprostitev : takšno oceno je peremptorično podal Jambrek v intervjuju Sobotne pri- loge Dela na jasno zastavljeno vprašanje o tem, kako sproščena da je Slovenija zdaj, po volitvah 2004. Te so prinesle »trenutek sprostitve«, a ne za poražence – ti so dočakali »trenutek streznitve«, oziroma »vsekakor nekaj, kar je, psihološko gledano, obratno od sproščenosti «. 47 Sprošče- nost je potemtakem dihotomična: eni se sprostijo, za druge je sprostitev krč streznitve. Če jo dobijo eni, jo drugi izgubijo. Gesla o združevanju vseh in dialogu vseh z vsemi, o pozabi starih zamer in podobnem niso bila mišljena povsem resno: sprostijo se lahko le zmagovalci. 48 Toda volil- na zmaga je bila le del, pravzaprav nujni pogoj programskih smernic, ki rupcija : povsod so njihovi. Brez Gregorja iz LDS in Potrča iz ZL ni bilo in ni pomembne funkcije v upravi, gospodarstvu in bankah. Celo ljudje iz LDS se pritožujejo. Besedičenje o stroki, a izkaznica LDS ali ZL še nikoli tako pomembna. Neizkoriščeni so mnogi po- tenciali. Korupcija. Počasnejša gospodarska rast. Na javnih razpisih zmagajo njihovi in ne tisti, ki so boljši. Zato vsi plačujemo večje davke.« Iz govora Janše na konvenciji SDS 28. 9. 2004, dostopno na www.sds.si. 47 Rok Praprotnik , »Kot Slovenec bi volil ameriške republikance«, Delo, 06. 11. 2004. 48 Zbor za republiko je svoj raison d’être ves čas legitimiral z gesli preseganja delitev, po- larizacij, dialoga, strpnosti, skupnosti vseh z vsemi. Tako je, denimo, dr. Rupel tedanjega premierja in predsednika LDS Toneta Ropa ves čas vabil, da se mu pridruži v Zboru. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 26 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 26 4.5.2007 8:52:20 4.5.2007 8:52:20 27 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV so zdaj čakale novo oblast. O prihodnosti nove Slovenije ni bil preveč do- ločen: »Sprostiti Slovenijo je pač prispodoba in lahko jo napolnjuje cela vrsta prizadevanj vlade in najrazličnejših institucij. Pravzaprav je to pro- gram, ki se je šele začel, s tem ko so tiste stranke, ki so sodelovale znotraj Zbora za republiko , na volitvah uspele. Osebno to štejem bolj za začetek daljšega procesa sproščanja na različnejših področjih, od šolstva do go- spodarstva , političnega in kulturnega življenja. Podan je prvi pogoj.« 49 Nekaj podobnega je čez pol leta razlagal Rupel v intervjuju za Mag, ko pojasnjuje dimenzije sproščanja in našteva njegovo širino: »Sproščenost je geslo Zbora za republiko . Gotovo je sproščenost bistvenega pome- na. Tu je mišljena sproščenost v gospodarskem smislu – da ljudje ustvarjajo, kot jim narekuje pamet, in kot znajo. Pri nas je toliko administrativnih omejitev. Seveda ne za privilegirance! Poglejte, koliko milijarderjev imamo. Navadni državljani pa komaj preživijo kakšen postopek za gradbeno dovoljenje! Še bolj važna pa je sproščenost v duhov- nem smislu! Sproščenost nekateri povezujejo z razpuščenostjo, ne gre za to.« 50 Konceptualna kohezivna sila bo odslej naprej poskušala biti program- sko bodrilo zmagovite koalicije v podobi strank SDS , NSi , SLS in DeSUS . Oglejmo si, kakšne politične vsebine so ji bile pripisane in kateri meha- nizmi so bili uporabljeni, da bi prišlo do njene manifestativne otipljivosti. Če smo sproščenost označili za ideologem in s tem za orodje interpela- cije, se ob tem oprimo na Močnikovo posrečeno razlago Althusserjeve teze o ideologiji : ta vselej interpelira individue v subjekte, zveni slovita formulacija. Vprašanje je seveda, kaj se skriva za mehanizmom interpe- lacije – po Močniku v naravni govorici lahko pomeni le, da se ideologija naslavlja na posameznike in posameznice, pri čemer »jih ogovarja tako, da se ji odzovejo, in odzovejo se kot subjekti«. 51 Sproščenost, zanimivo, to počne dobesedno in niti ni zahteva prepoznanja. 52 Namenjena je, ob vseh heterogenih rabah, med drugim ravno subjektom, na katere se na- slavlja, državljanom v njihovi bivanjski in duhovni prostosti : sprostite se, dragi državljani! Kot vemo, je takšno vabilo sprejel predsednik tedanje ZLSD Borut Pahor , podobno kot je kasneje sprejel Janševo povabilo v »Partnerstvo za razvoj«. 49 Ibid. Ni jasno, kako so lahko spremembe v šolstvu , kulturi in gospodarstvu (za koga) enkrat zgolj prispodoba, spet drugič del stvarnega programa z jasnimi smernicami, saj je bila takšna njihova stvarnost nakazana poprej. 50 Janez Markeš , »Pogovor s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom «, Mag, 11. 5. 2005, dostopno tudi na: http://www.mzz.gov.si/index.php?id=123. 51 Cf. Močnik 1999, 7. 52 »Reconnaître«, pravi Althusser ; cf. Močnikovo razlago, ibid, 8. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 27 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 27 4.5.2007 8:52:20 4.5.2007 8:52:20 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 28 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 28 4.5.2007 8:52:20 4.5.2007 8:52:20 29 SPROŠČANJE KOT POLITIČNI PROGRAM S programom za prihodnost želimo iz let, ki so pred nami, oblikovati zlato dobo razvoja Slovencev. Janez Janša Poglejte samo njegovo zgodovino. Janez Janša se je dvakrat potegoval za predsednika ZSMS. Prvič, leta 1984, so ga izločili iz igre, leta 1988 pa so ga zaprli v vojaški zapor. Tri leta kasneje je osamosvojil Slovenijo. Osamosvojitev je bila zamisel Janše in Bavčarja. Takrat se nihče ni drznil soočati z Beogradom in jugoslovansko vojsko, kaj šele, da bi se spopadel z njima. Janša in Bavčar sta si upala. Sta velika reformista. Tudi leta 1994, ko so ga odstavili s položaja obramb- nega ministra, se ni zlomil. Ves čas je bil pod pritiski, ves čas so ga preiskovali. Očitno mu niso ničesar našli. Ima trdo kožo. In ima jajca. Jože P. Damijan Precejšnja blaznost je trditi, da nas v kulturno pogubo pelje prav sedanja vlada . Ali res kdo od »kulturnikov« misli, da nameravajo, denimo, član slovenskega PEN Janez Janša , pisatelj Dimitrij Rupel in zgodovinar Vasko Simoniti , ki so tej uporni formaciji pripadali, z reformami zatreti in uničiti slovensko knjigo, teater, film, mogoče celo jezik? Drago Jančar Ne razumem teh mladih ekonomistov, ki smo jih mi šolali, zdaj pa jih moti izvajanje koalicijske pogodbe o pokojninskem dodatku… Prepričan sem, da bi ti isti ekonomisti, ki jim je država obilno pomagala pri izobraževanju, morali predvsem poskrbeti za nove formule uspešnejšega razvoja slovenskega gospodarstva , ne pa se čohati tam, kjer jih nič ne srbi. Karl Erjavec Po vzpostavitvi nove, Janševe vlade in napovedane uresničitve progra- ma za prihodnost z naslovom »Slovenija na novi poti« se evforija okoli nove terminologije ni polegla. Postala je obvezen del vokabularja ne le zmagovalcev, temveč spontano včasih celo poražencev in celo predse- dnika države . Spraševali smo se, kako bo zaživela in v katere sfere druž- benega življena se bo naselila. Se državljanom zaradi nje obetajo novi gospodarski in edukativni (metodološki?) pristopi, nova smer v šolstvu , nova zgodovina, ekonomija in zunanja politika ? Bo sproščenost postala idiosinkratično slovenska forma mentis, ali še bolje – modus vivendi, ali pa je bila le način obračanja na nas, del politične »terapije« državljanov in s tem zgolj v mandatno obdobje podaljšana puhla povolilna retorika? Kot kaže, je za neposvečene nova konceptualna pridobitev postala si- MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 29 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 29 4.5.2007 8:52:20 4.5.2007 8:52:20 30 BORIS VEZJAK nonim splošne retorike strpnosti, odprtosti in dialoga, za katerim so se skrili snovalci prevzema oblasti v Zboru za republiko . Postala je modni politični slogan, toda želela je postati tudi vsebina. Kot nehoteni ali ho- teni vsebinski idejni program nove Janševe oblasti se je raztegnila čez ves diapazon predrugačenja pogledov na sfere javnega in družbenega življenja v državi: šolstvo in vzgojo, medije , ekonomijo, zunanjo politiko. Napovedovala je zlato dobo. 53 Približajmo si v kratkem nekaj poglavitnih potez sproščanja gospodarstva skozi val mladoreformistov in novega ekonomskega deala, reformnih poskusov skozi obdobje »mrkaićizma« in »Damijanove ere«. Temu bo sledil opis tega, čemur so rekli sproščanje zunanje politike in kapitalne sfere (sicer poimenovane drugače), spro- ščanja medijev skozi lastniške preobrazbe, uredniške nastavitve, urav- noteženje in pluralizacijo medijev. Skupni imenovalec nekaterih tovrstnih pozivov je bila zagotovo ne- kakšna duhovna liberalizacija ; po zmagi je Peter Jambrek v sprostitvi ugledal »krepitev ustvarjalnih potencialov«, ultimativno buditeljsko kon- sekvenco in zahtevo nove oblasti, in poglobil svojo razlago: »Zato je to sproščanje , odstiranje raznih zastorov in eliminiranje blokad tista ključna zadeva, šansa nove oblasti. To je res paradoksno, da oblast samo sebe ukinja ali pa uporablja svoje vzvode oblasti za to, da odstranjuje blokade ustvarjalnosti… če se bo to zgodilo v pet ali desetih letih, bo to lahko zdrava konkurenčna družba.« 54 53 Da želi s programom za prihodnost iz let, ki so pred nami, oblikovati zlato dobo razvoja Slovencev, Janša ni rekel le na javni tribuni sveta SDS v juliju 2004, tik pred volitvami (primerjaj www.rtvslo.si in STA, »SDS za zlato dobo Slovencev«, 15. 7. 2004), temveč tudi že štiri leta poprej, tudi pred državnozborskimi volitvami. V kongresnem govoru, takrat v Portorožu, je 8. maja 1999 izjavil naslednje: »Če bomo znali poiskati prave od- govore na izzive 21. stoletja, potem lahko Slovenci računamo na obdobje, ko bodo lahko narodovi potenciali izkoriščeni v popolnosti... Slovenci takega časa, takšne zlate dobe, še nismo živeli. Socialdemokrati verjamemo, da je pred nami... Zato, da takšno zlato dobo dosežemo, potrebujemo najprej nekaj, čemur so naši predniki rekli Zedinjena Slovenija.« Cf. govor na strani www.sds.si. 54 »Blokada« je pomemben izraz novorevijaškega izrazoslovja. Jambrekov kolega in urednik Nove revije Niko Grafenauer ponovi misel o blokiranosti na Zboru za re- publiko . Po njegovem smo »Slovenci kot narod, ki naj se vzpostavlja na način volje do moči in s tem kot subjekt, kateremu je v imenu skupne nacionalne ideje podrejena eksistenca konkretnih ljudi, kar je značilnost nacionalizmov devetnajstega stoletja, bili v vsej svoji zgodovini na poseben način ‘blokirano gibanje’, kot to označuje Dušan Pirjevec . Ta zavrtost slovenskega naroda kot gibanja za vzpostavitev nacije na ravni subjekta pa se po Pirjevčevih besedah izraža pravzaprav v dvojni samoomejitvi….« Cf. Niko Grafenauer, »Človeška in nacionalna identiteta Slovencev«, v: Slovenci v lastni državi enakih možnosti 2004, 11. Diskurz o zavrtosti in blokadah slovenskega naroda se torej vrača nazaj in korenini pri Pirjevcu, kar rezultira, po Grafenauerju, v slovenski »subjektivistični nezadoščenosti« in »habitualni nerazvitosti«. (Ibid.) MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 30 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 30 4.5.2007 8:52:20 4.5.2007 8:52:20 31 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Podoben apel se mu je zgodil v intervjuju za Mladino in, pahnjen v vlo- go prvega ideologa, napovedal generalno sprostitev družbe: »Nismo se še lotili vrste drugih pomembnih in aktualnih vprašanj, na primer gospo- darskih in z njimi povezanih socialnih razvojnih sprememb, tudi konkretnih reform in ustreznih ukrepov. Ta vprašanja so gotovo dolgoročno in strateško zanimiva za Slovenijo, zanimiva pa so tudi z vidika osnovne filozofije Zbora za republiko , ki temelji na liberalizaciji družbenega, gospodarskega, kulturnega in medijskega življenja, na osvo- boditvi posameznika in na s pr os titvi družbe. Sam ne vem, kako bi bila ali kako bo nara- vnana razprava o razvojnih spremembah Slovenije, o reformah, niti kakšna vsebinska soglasja bodo oblikovana na podlagi javnih razprav v ožjih in širših krogih.« 55 Jambrek jasno napoveduje osvoboditev , liberalizacijo in sprostitev družbenega življenja v celotnem družbenem registru, poveže jo z nujno- stjo reformnih sprememb, kajti sproščanje v takšnem obsegu je svojevr- stna reforma. Mehčanje stališč ne zadeva le nosilce oblasti, temveč tudi naš pogled, ki je pogled civilne družbe , nanjo. Kasneje bomo videli, da bo ena temeljnih zadreg iskanje političnega in celo nacionalnega konsenza za take spremembe. Izkazalo se bo, da je poglavitni greh polarizacija političnega prostora, ki je nesproščen in umetno razdeljen na levo in de- sno, kot je menil njegov kolega iz Nove revije dr. Dean Komel . 56 Največja težava nove oblasti je bila očitno v tem, da je sebe dojemala kot neke vr- ste »demokratično revolucijo«. Sproščanje Slovenije je bilo dojeto kot traj- na in globoka sprememba tudi na simbolni ravni, kot implikacija nove vzpostavitve družbenega. Janša bo kasneje govoril o tem, da je »zdaj vse na svojem mestu«, Rupel o poprejšnji tiraniji manjšine nad večino – zdaj se je večina končno osvobodila, kar je normalno stanje demokracij. 57 V nadaljevanju ne bomo nakazali strukturnih sprememb posameznih sfer družbenih praks; omejili se bomo le na tiste kontekste, ki se jasno in de- klarativno navezujejo na sproščenost . V kakšni meri so transformacije 55 Jure Trampuš , »Intervju s Petrom Jambrekom «, Mladina, 28. 11. 2005. 56 »Bomo torej kot civilna družba prepoznavali samo en njen del, drugega pa ne? Problem civilne družbe je v naši državi povezan z neko netransparentnostjo in nesproščenostjo političnega prostora, tudi zaradi umetne in manipulativne delitve levo-desno, ki onemogoča normalno delovanje družbe v celoti.« Cf. Gašper Blažič , »Pogovor z Deanom K omelom «, Demokracija, 29. 9. 2005. 57 Prisvajanje mesta govora kot mesta enotnega ljudstva – kar je tu verjetno le drug izraz za večino – je po Lefortu jasno opisano kot gesta totalitarizma oblasti: »V totalitarizmu oblast ni označena kot prazen kraj, marveč se hoče materializirati v organu, ki o sebi trdi, da zastopa enotno ljudstvo. Pod krinko enotnosti ljudstva je v totalitarizmu za- nikana družbena delitev, ki jo je pokazala logika demokracije .« Citirano po Laclau in Mouffe 1987, 151. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 31 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 31 4.5.2007 8:52:20 4.5.2007 8:52:20 32 BORIS VEZJAK v njih zares konsekvence programskega sledenja sloganu in kako jih v skladu z njimi interpretirati, je drugo, dovolj težavno vprašanje. Sprostimo šolstvo ! Zanimivo, da so prve asociacije sproščanja zadele področje šolstva in nje- govo prenovo. Svoje ugotovitve je Janša ponovil, tedaj že kot mandatar, na predstavitvenem govoru mesec in pol kasneje, ko je napovedal tudi spremembe v šolskem sistemu: »Šola mora biti odlična, a tudi sproščena , kjer učenci ne bodo le posode za shranjevanje informacij in podatkov, ampak dejavni udeleženci, ki jim šola omogoča razumevanje, uporabo in osmišljanje pridobljenega znanja.« 58 Če odmislimo wishful thinking in verjetno retorično idealizacijo, je na- stopni govor premierja Janše že dokončno potrdil in nakazal dvoje: da »sproščenost « ni le volilni, temveč da postaja in želi biti programski kon- cept nove politične elite, hkrati pa še, da mu bodo, karkoli že pomeni, podvrženi posamezni sistemi družbenega in političnega udejstvovanja in praks ter da brez nje političnih namer oblasti ne bo mogoče razumeti. S tem je ponovil svoj predvolilni postulat in miselni tour de force, ko je zahteval »dobro in sproščeno šolo , ki bo mlade učila in vzgajala za življe- nje«, hkrati pa modernizacijo šolstva »onstran zatohle Gabrove sence, na katero bo padlo evropsko sonce«. 59 Prav šolstvo bo tisto področje, ki bo največkrat omenjeno v tej luči – zavzemati se moramo za »sproščeno šolo«, se glasijo številni apeli, medtem ko se za sintagmo »vzgoja za življe- nje« največkrat skrivajo instant priročniške puhlice duhovnosti. V prvih mesecih po volitvah se je to odrazilo predvsem v na novo odkriti in stati- stično povsem nepotrjeni ugotovitvi o preobremenjenosti naših učencev, ki jo je omogočila hegemonija sprostitvene ideje, po kateri je relaksacija tista, ki jo učenci najbolj pogrešajo. 60 58 Grega Repovž , »Iz predstavitvenega govora Janeza Janše «, Delo, 10. 11. 2004. 59 Primerjaj arhiv spletne strani stranke na naslovu www.sds.si. 60 V državnem zboru načeti razpravi in kasneje polemiki o preobremenjenosti sloven- skih učencev se je tedanji vodja poslanske skupine SDS kar trikrat branil s tezo o sproščanju: »Ko sem govoril o preobremenjenosti učencev, sem želel poudariti, da je potrebna sprememba v naših šolah , da bodo postale bolj prijazne in bolj sproščene . Še zmeraj sem prepričan, da danes niso takšne. S to izjavo nisem kritiziral dela učiteljev, ampak sem izrazil pričakovanje, da bo novi predsednik vlade zagotovil, da bo šola prijazna in sproščena do učencev. Pa ne samo do učencev! Tudi do učiteljev, ki so danes preobremenjeni z birokratskimi postopki… Sam se bom, kolikor bo v moji moči, zavzel za prijazno in sproščeno šolo za učence in učitelje.« Cf. Mirko Zamernik , »Poslančeve prelahkotne izjave«, Delo, 30. 11. 2004. Naj dodamo, da apologetična inflacija ubesedo- vanja »sproščenosti « tu ni le obrambni mehanizem, temveč mogoče že povod za samo MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 32 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 32 4.5.2007 8:52:21 4.5.2007 8:52:21 33 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Drugo »šolsko « vprašanje je ideološko par excellence. Šolski minister dr. Milan Zver je ob poseganju staršev v izbor knjig za učence in dijake (ideja pobude Društva za šolo po meri človeka) komentiral kot ideološki problem, ki zahteva sproščeni odnos, kasneje pa bo svoje pojasnilo po- skušal dodati tudi k zgodovinskim učbenikom. Kar zadeva knjige, ki jih učenci prebirajo, je njegovo mnenje bilo naslednje: »To je lahko problem. Starši so danes kar močno vključeni v oblikovanje šolske politike, posredno ali neposredno. Večkrat sem dejal, da je s šolskim sistemom kakor z nogo- metom. Vsi se spoznajo nanj. Skratka, vsako spremembo šolstva dojemajo prek otrok in kot spremembo, ki se dotika tudi njih samih. Spomnim se primera Vitomila Zupana . Verjetno bo moralo preteči še kar nekaj časa, da bomo določene stvari jemali bolj sproščeno , mimo ideoloških cepitev in podlag. Nekateri ljudje so ‘alergični’ na posa- mezna dela, tudi literarna, denimo, ko avtorji opisujejo partizanstvo.« 61 Glede novele zakona o osnovni šoli , ki omenja krnitev in odpravo zuna- njega preverjanja znanja, je njegov poslanski kolega Jože Tanko iz SDS prav tako postavljal diagnoze s pomočjo sproščenosti : »Da se s tem, ko se eksterno preverjanje črta iz vpisnega postopka, da se v to šolo vrača tudi del sproščenosti, ki smo jo s tem pritiskom na eksterce uvedli.« 62 Nič niso pomagali ugovori sogovornika v televizijskem nastopu, poslanca LDS Rudija Mogeta , da je to »prehud poseg politike v šolsko polje«. Kar je presenetljivo, je dejansko manko argumentacije v vseh navedenih prime- rih: pod krinko sproščanja lahko v navidezni skrbi za preobremenjenost nekoga zahtevate karkoli. Ekonomska relaksacija Prelom z vladavino LDS je za Slovenijo na velika vrata prinesel novo ekonomsko paradigmo, imenovano neoliberalizem , ki je vpričo javnih diskusij dodobra pretresla miselne horizonte državljanov . Nedoločena in nedoločljiva sprostitev je kot totalen koncept zadela sfere zgodovinske- ga, političnega in ekonomskega. V tem smislu je neoliberalna (oziroma neokonservativna) nova desnica problematizirala načela ekonomije, kot jo je vodila LDS. 63 Skupini mladih ekonomistov je z njihovim pisanjem v tezo: kaj pa če je ugotovitev o preobremenjenosti učencev povzročila natanko vera v »(ne)sproščenost«, te pa po definiciji nikoli ni dovolj? 61 Dejan Pušenjak , »Treba je ‘trkniti’ na kulturo , zavest, vrednote ljudi«, Delo, 9. 4. 2005. 62 Intervju na RTV Slovenija, Odmevi, 10. 3. 2005. 63 Gospodarsko sproščanje je ob medijskem in »osebnostnem« tudi ena od ponavljajočih se stalnic članov Zbora. Niko Grafenauer je recimo opazil: »Stanje je treba sprostiti , MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 33 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 33 4.5.2007 8:52:21 4.5.2007 8:52:21 34 BORIS VEZJAK Financah in številnimi drugimi medijskimi nastopi – igni et ferro – uspelo razburkati strokovno in širšo javnost, tudi za ceno še nevidenih nizkih udarcev in osebnih diskreditacij, in po svoje prispevati k odpiranju eko- nomskih vizij. Razloge za reformni preskok so črpali iz dveh virov pre- pričanj: prvi je nujnost reformnih potez, katerih zamuda menda lahko prinese nepopravljivo škodo. Drugi je bil boj za odličnost kot stanje duha, ko prežema večino prebivalstva ambicioznost ustvarjalnosti, odpor do starega in utečenega, volja do novosti, do izrednosti, edinstvenosti in en- kratnosti. Tako dr. Marko Kos . 64 Prvi val sproščene politike sta gotovo v vlado vnesla dr. Mićo Mrkaić in dr. Jože P. Damijan , oba liberalna eko- nomista, ki ju je predsednik vlade vzel v zakup, da bi izpeljala zamišlje- ni model reform oziroma še pred tem vodila gospodarstvo , a sta oba ekspresno in samoiniciativno odstopila s položaja, prvi z mesta vodje strateškega sveta, drugi kasneje že z mesta ministra za razvoj. Reforme se odlično podajo ali se vsaj morajo skladati s sproščenostjo : »Ljudje bodo sproščeni , če bodo imeli veliko znanja. Bolj izobražena družba je bolj odporna, bolj tolerantna, bolj dojemljiva za spremembe. Spremembe vodijo k iskanju najboljših rešitev. Zato ima vlada veliko prednost, če sproža razmišljanje o reformah na vseh področjih družbene dejavnosti, od gospodarstva do sodstva, od davkov do izobraževanja. Predlogi reform so prevetrili slovensko družbo, takšnih razmišljanj na ravni resnih sprememb v zadnjih letih ni bilo. Stagnacija in nazadovanje sta terjala reforme. Bolj korenite ali bolj postopne reforme niso bistvena ovira: glavno je sprožanje sprememb, iskanje boljših rešitev. To je pot k odličnosti. Stagnacija in omrtvelost ne vodita nikamor.« 65 Tako zapiše Marko Kos (po tistem, ko je obilno artikuliral sproščenost kot slogan), po vseh debaklih ekonomskih kadrovskih rešitev in v nekem trenutku celo omenjan kot možni minister za razvoj. 66 Iz njega odzvanja- jo besede dr. Mića Mrkaića , tako simptomatične za iskanje reformator- sk ega spr ostitv enega tr enutka: »Na vsakem področju se upira spremembam neka elita kontinuitete, ki straži zdajšnje razmere, ki so njeni privilegiji. Čuti se ogrožena, čuti, da bo izgubila moč in oblast. To so karteli vseh vrst, ki se bojujejo z vsemi silami proti spremembam. Vendar bodo vsi ti karteli oblast in moč izgubili. Izgubili bodo privilegije, ker to terja napredek k boljšim rešitvam. Notarski lobi, zdravniški lobi, znanstveni lobi, upokojenski lobi, šolski lobi, tudi s prihodom tujega kapitala.« Cf. poročilo STA, 20. 4. 2005. 64 Marko Kos , »Moč lobijev«, Finance, 11. 1. 2006. 65 Ibid. 66 Ibid. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 34 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 34 4.5.2007 8:52:21 4.5.2007 8:52:21 35 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV univerzitetni lobi, urbanistični lobi, sindikalistični lobi. To so agenti kontinuitete starih struktur, stare prakse, ki na vse kriplje ščitijo svoje privilegije.« 67 Paranoidna logika liberalizacije je torej jasna kot beli dan: sproščenost pomeni ekonomsko pot proč od sil kontinuitete, ki prežijo za vsakim ko- rakom in so vtkane v družbeni in ekonomski sistem. Sproščanje oziro- ma sprostitev je sicer že imanentno ekonomska kategorija: »Če z novo davčno reformo razbremeniš podjetja pri plačah, bodo zaposleni del dohodka, ki bo sproščen, sami lahko usmerili v večjo socialno varnost,« pojasnjuje Damijan , še kot podpredsednik strateškega sveta. 68 Mrkaić , tudi sam pridruženi mislec Zbora za republiko , je bil sicer kasneje dele- žen nekaj kritike. Na tiskovni konferenci v aprilu 2005 je Jambrek izrazil željo po tem, da je treba najti most od »pogleda slovenskega korpora- cijskega nacionalizma « do tistega »zagovornikov svobodne gospodarske pobude«. Razmere v gospodarstvu je pesnik Niko Grafenauer pokomen- tiral v smislu iskanja sproščenosti, prav tako boja za male podjetnike, predvsem pa je treba ugotoviti, kaj v gospodarstvu vzdržuje podedovano kontinuitetno stanje, »ki ga je treba sprostiti tudi s prihodom tujega ka- pitala«. 69 V tem smislu so nekateri udeleženci, dr. Jan Makarovič reci- mo, napadli Janševo vlado , ker si je privoščila »kukavičje jajce« v podobi Mića Mrkaića. Ta je najprej na javni tribuni Zbora za republiko izražal izrazita »vulgoliberalistična stališča« in kasneje je postal predsednik vla- dnega strateškega sveta za gospodarstvo. 70 O iskanju novih ekonomskih idealov je vzporedno potekalo tudi delo »čiščenja« v gospodarstvu . Politične nastavitve in intervencije v njem so bile slabo skrite in še manj zanikane. Novinar Rok Praprotnik opisuje »kadrovski cunami« kot najbolj učinkovit prav v gospodarstvu: »Padli ali sami odšli so ‘stari fantje’, mnogi od njih združeni v Forumu 21 – Tone Turnšek (upokojitev), Janez Lotrič (odšel sam), Bruno Korelič (odšel sam), Miloš Kovačič (upo- kojitev), Črt Mesarič (odšel sam), Franc Hočevar (Klinični center, odšel sam). Največji pretres pa je povzročila netransparentna prodaja državnega deleža v Mercatorju. Opozicija je šla v zrak, Janša je bil deležen kritik celo iz vrst lastnih (mlado)ekonomistov. Nemir zaradi prodaje se še ni polegel, ko sta nova lastnika Mercatorja Istrabenz in 67 Ibid. 68 Primerjaj intervju Janija Severja z njim, »Nikoli ne bi, denimo, sodeloval z vlado , če bi na primer omejevala nekatere osnovne človekove pravice, denimo pravice homoseksu- alcev. Tu se naše sodelovanje neha, ker verjamem v osnovne človekove pravice«, Mladi- na, 14. 3. 2005. 69 Cf. Vanja Pirc , »Nesproščeni mediji in gospodarstvo «, Mladina, 25. 4. 2005 70 Ibid. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 35 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 35 4.5.2007 8:52:21 4.5.2007 8:52:21 36 BORIS VEZJAK Pivovarna Laško že odstavila Zorana Jankovića . Za odhajajočim milijarderjem so jokale prodajalke, na čelo največjega trgovca pa je prišel dokaj neznani 34-letni Žiga Debeljak . S kolobocijo Mercator si je še največjo škodo naredila vlada , saj ji je začela priljubljenost strmo padati. V paket sproščenosti verjetno po neki sprevrženi logiki ver- jetno spada tudi vladni način reševanja vprašanja revije Mladina.« 71 Neoliberalizem s svojo ideologijo se je izkazal kot odlična podlaga za sproščanje . Da so vladne reforme potrebne, so bili prepričani tudi člani Nacionalnega sveta za kulturo ; ob tem so želeli izkoristiti priložnost, da se na novo celovito uredi področje kulture, zato so sprejeli sklep o obli- kovanju Resolucije o reformi javnega sektorja v kulturi in enotni davčni stopnji. Predsednik sveta, gledališki režiser Janez Pipan , je izrazil pre- pričanje, da je treba vnesti v odnos do kulture več sproščenosti in pri- stnega liberalnega duha. 72 Zgodilo pa se je še nekaj drugega. Nosilci liberalističnih pogledov, idej o enotni davčni stopnji in drugih ukrepov, so dokazovali svojo pripadnost tudi s svojim življenjskim in delovnim stilom. S prvim dnem leta 2006 je svoje delovanje začelo tudi najnovejše ministrstvo za razvoj pod vod- stvom Jožeta P. Damijana . Na tiskovki 11. januarja je novi minister posku- šal pokazati, da bo v ministrstvu vladal relaksiran duh. V ta namen so v svojih prostorih namestili tudi tako imenovani ročni nogomet, za delo v dolge večerne ure pa avtomat z energijsko pijačo. Novinar Dnevnika zapiše: »Kot je poskušal pokazati novi minister na včerajšnji predstavi- tvi, bo v ministrstvu vladal duh sproščenosti .« 73 Na tiskovni konferenci so priložnostno pokazali, kako izražati nogometne strasti. S svojo ekipo je bil Damijan zelo zadovoljen: »To so sodelavci, s katerimi greš lahko zvečer na pivo, sodelavci, s katerimi lahko igraš nogomet, greš skupaj smučat ali jadrat.« 74 Damijanova era ni trajala dolgo in se je končala po treh mesecih z enigmatičnim odstopom »iz osebnih razlogov«, kakršnih je bilo v letu 2005 in 2006 nekaj ducatov, neuradno pa zaradi nestrinjanja 71 Ibid. Sproščanju medijev je v nadaljevanju posvečeno posebno poglavje. 72 »Kultura je zagotovo eno najbolj reguliranih področij slovenske družbe. Naše delo in vsakdanje življenje urejajo brezštevilni predpisi. Po eni strani je to dobro, saj je na kul- turnem področju zanemarljivo malo finančnih škandalov in nediscipline, po drugi pa nas ravno ti, včasih do nesmiselnih podrobnosti prignani predpisi in pravilniki davijo in dušijo. Lahko jih doživljamo tudi kot izraz temeljnega nezaupanja države , nekoliko pokroviteljskega dvoma v to, da bi lahko poslovali in delovali korektno in uspešno. Zato nam nekoliko več sproščenosti in pristnega liberalnega duha ne bi škodilo.« Cf. Janez Pipan , »Ekonomska uspešnost je ena od mogočih usod umetnosti, ni pa nujna«, Delo, 5. 1. 2006. 73 Samo Trtnik , »Damijan si bo pomagal tudi z nogometom«, Dnevnik, 12. 1. 2006. 74 Ibid. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 36 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 36 4.5.2007 8:52:21 4.5.2007 8:52:21 37 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV z ministrom za financem dr. Andrejem Bajukom glede umika politike iz gospodarstva . Zato po svoje ni bil tako zelo presenetljiv komentar nje- govega tesnega sodelavca in morebitnega kandidata za njegovo mesto dr. Janeza Šušteršiča , direktorja UMARja in tesnega reformnega sode- lavca: »Se mi pa zdi razmišljanje, da bom jaz pač voljno vskočil in uredil zadeve, potem ko je Damijan odigral svojo partijo ročnega nogometa in odšel naprej jadrat, vendarle nekoliko preveč enostavno.« 75 Čeprav je premier Janša napovedal novega ministra do konca parlamentarnih po- čitnic 2006, tega ni storil. Zgolj v ponazoritev novega, še nevidenega in očitno bonvivanskega slo- ga življenja in dela: »sproščeni « prihod in odstop je pospremil tudi odhod Damijana takoj zatem iz Ljubljane v Koper, ko je skupaj z istomišljeniki, tako imenovano četo mladih ekonomistov, ki so jo sestavljali dr. Jože P. Damijan, dr. Igor Masten , dr. Aljoša Feldin , dr. Sašo Polanec in dr. Aleš Ahčan , zamenjal službo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani za službo na Fakulteti za management v Kopru z obrazložitvijo matičnemu dekanu, češ da je njegova vizija »začeti delovni dan s kavo na Tartinijevem trgu«. Mobilna enota čete makroekonomistov, na voljo novi oblasti, si je po treh mesecih premislila in se množično preselila nazaj na fakulteto v Ljublja- ni, ob tem dejanju pa tudi vztrajno zavračala pojasnila novinarjem, za katere je sicer rada dosegljiva. 76 Slovenski družboslovci so na posvetu v juniju 2006 ugotavljali, da je novodobna reformacija na Slovenskem že dala prve rezultate in da te- meljno vprašanje torej ni, biti za ali proti reformam , temveč kakšne, to je, kako radikalne spremembe so smiselne, še pomembnejše pa je vpra- šanje, kako jih izpeljati: »Okvirni načrt na to vprašanje ponuja neoliberalne recepte. Sproščeno Slovenijo bomo dosegli tako, da bomo najprej sprostili kapital, to pa bo z določenim faznim zaostankom sproščujoče delovalo na celotno družbo. In prav ta povsem neizviren, dejansko šablonski recept, je pričakovano naletel na negativen odziv in to celo pri tistih, ki so lansirali spodbudno geslo o sproščeni Sloveniji. Ali ta načrt spodbuja ustvarjalni kaos, ki bi mobiliziral vse razvojne vire, ali pa je sad dela dvestotih strokovnjakov zgolj ‘strokovna podlaga’ za reformno ‘improligo’ nekakšen nacionalni show za naivne, ki si 75 Cf. prispevek »Odzivi po odstopu ministra«, spletna stran RTV SLO, 21. 3. 2006. 76 Cf. zapis Ksenije Koren , »J. P. Damijan si je spet premislil«, Večer, 11. 8. 2006. Resnici na ljubo je treba reči, da sta poglavitna nosilca približevanja neoliberalnih idej dr. Mrkaić in dr. Damijan po začetnem (osebnem) navdušenju nad Janšo in neprijetni izkušnji obr- nila vladi hrbet in jo povečini začela kritizirati, da z reformami »ne misli resno« – kot se glasi eden najpogostejših očitkov. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 37 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 37 4.5.2007 8:52:21 4.5.2007 8:52:21 38 BORIS VEZJAK ga je privoščila aktualna oblast, v ozadju pa poteka drugi val privatizacije, t.j. nastajanje protekcionističnega, domačijskega nacionalnega kapitalizma.« 77 Kasneje bo Damijan kritiziral vladino omahovanje, omenjal, da bo ne- koč v Sloveniji vendarle posijalo svobodno sonce, če ne čez dve, mogoče čez šest let, ko nas bo udarila kakšna hujša finančna ali gospodarska kriza. »Brez krize očitno ne bo šlo. Takrat se bo seveda ob gospodarskem bankrotu te komunistične ideologije zgodila tudi intelektualna katarza. Podobno kot nekoč v baltiških in srednjeevropskih nekdanjih komuni- stičnih državah . Škoda pa je, da bomo zapravili sedanjo gospodarsko prednost in zamudili vlak za tehnološki zasuk.« 78 Ob sprejetju davčnih sprememb v okviru napovedanih socialnih in gospodarskih reformnih ukrepov konec avgusta 2006, ki so bili daleč od (neo)liberalnih pobud in dolgo »obljubljane« enotne davčne stopnje, je Damijan olajšano zavzdih- nil ob napovedanem falimentu: »No, kar zadeva mene, sem zelo vesel, da sem pravočasno sestopil s te ladje norcev in mi ni treba odgovarjati za to polomijo.« 79 V intervjuju s Pavletom Gantarjem , poslancem LDS , novinar Mladine Jani Sever sledi primerjavi med nakazano fleksibilizacijo in sproščeno Slovenijo. Gantar ga korigira: »Sproščena Slovenija je ideološki pojem Nove revije . Sproščenost je udomačena fleksibilizacija. To je termin, na katerega je treba gledati tako kot pri pregovoru: če ti vlada ponudi po- sojilo, se zgrabi za denarnico. Pod firmo ‘sproščena Slovenija’ prodajajo slovensko pokrajino v glasbi in besedi, kot se to dogaja ob petkih zve- čer na nacionalni TV. S tujko ‘fleksibilizacija’ želim povedati, da danes tako imenovani neekonomski dejavniki, kot so strpnost, ustvarjalnost, različnost, tudi prisotnost tujcev, prispevajo k ekonomskemu in social- nemu razvoju.« 80 Je fleksibilizacija možen legitimen ekonomski pojem, blizu ideologemu Janševe vlade, ki se mu (tudi) v ekonomsko abecedo ni uspelo artikulirati? 77 Tako zvenijo napovedane teme tretje okrogle mize Slovenskega sociološkega društva, posvečene reformam , v galeriji Škuc, 25. 5. 2006. Gostje so bili: Igor Pribac (FF), Ljubica Marjanovič-Umek (FF), Pavel Zgaga (PF), Srečo Dragoš (FSD) in Andrej Klemenc . 78 Jože P. Damijan , »Retoriki navkljub: državno podjetje ne bo mednarodna uspešnica«, Manager, 4. 7. 2006, dostopno na: http://www.manager-on.net/show.php?id=157293. 79 Jože P. Damijan , »Bajuku ni mar za podjetja«, Finance, 1. 9. 2006. 80 Jani Sever , »Intervju s Pavletom Gantarjem «, Mladina, 19. 8. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 38 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 38 4.5.2007 8:52:22 4.5.2007 8:52:22 39 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Osvobojena notranja politika Na notranjepolitičnem področju so se po svoje zrahljale številne sfere de- lovanja: v javni upravi, zakonodaji, politični kulturi . Menjave v gospodar- stvu in medijih so bile glavna preokupacija politične supremacije nove oblasti. Poslanec LDS Matej Lahovnik v intervjuju na vprašanje Cirila Brajerja izpostavi še en pojmovni antipod: zategnjenost. Oblastna garni- tura zateguje vajeti, kadrovske menjave so vseobsegajoče, ukinjanje nad- zornih komisij, nekrivdna odpuščanja iz »osebnih razlogov«, negotovost, strah pred reformami so le nekateri razlogi zanjo. 81 Pomembna krščanska komentatorja sta v tem času svarila pred dvo- jim: treba je razelektriti javno mnenje, zmanjšati je treba ideološko nape- tost, odpraviti kulturni boj, odpraviti predstavo o svoji intelektualni več- vrednosti. Sprostiti je treba tudi javno življenje. 82 Nevarnosti, da to ne bo uspelo, so dobile dežurne opozorjevalce. Recimo, zakon o verski svobodi, dan v parlamentarno proceduro, je bil označen kot nova priložnost za ideološko polarizacijo v slovenskem prostoru, ki pa je nevarna, kot misli 81 Brajer postavi Lahovniku vprašanje, ki že ima ironično ost: »V sproščeni Sloveniji? Še poslanec se boji le šefa, delavci so vse bolj ustrahovani, bolniki se bojijo reform , ki očitno le jemljejo pravice, menda se vse bolj bojijo novinarji, celo menedžerji, ko letijo kar po vrsti ...«. Lahovnik odgovarja: »Zame je to največje razočaranje. Namesto sproščene dobivamo zategnjeno Slovenijo. Vajeti se zategujejo iz vladne palače, uzde pa nadevajo vse širšemu krogu. Vrstijo se zamenjave v policiji, šolstvu , javnih zavodih, gospodarstvu , ukinjajo komisije, ki bi še lahko nadzorovale početje oblasti, nekrivdno odpuščajo, kot bi državo dobili v last in ne v upravljanje. Negotovost in strah se širita, tudi z neusklajenimi reformami ...«. Cf. »Povejte mi, za vraga, kaj me čaka!«, Nedeljski dnevnik, 15. 1. 2006. 82 Brane Senegačnik , »Je burka končana?«, Družina, 7. 5. 2006. Takole pravi: »Rezultati zadnjih volitev so v slovensko življenje prinesli precejšnje spremembe; zdi se mi, da zdaj, dve leti in pol po njih, to že lahko rečemo. Najpomembnejši premik v smeri bolj sproščenega življenja pomeni postopna ‘razelektritev’ javnega mnenja, zmanjšanje ideološke napetosti, ki je prežemala občutljivost javnosti in je omogočala njeno politično in medijsko usmerjanje. Ne vem natančno, kdaj se je zgodil premik, ki je omogočil te spremembe – volitve so bile samo zunanji izraz globljih procesov – a gotovo ni bil nenaden in se ni zgodil zaradi kakega posameznega spektakularnega dogodka. Prejkone gre za posledice idejne praznote, kulturnega uboštva in oblastnega prag- matizma nekoč nepremagljive in danes tako nebogljene LDS . LDS je v tem kontekstu pravzaprav metafora celotne slovenske ‘levice’, bolje rečeno kontinuitete, ki je obvlado- vala družbo v obdobju tranzicije (‘praktična’ demokratizacija se je pravzaprav lahko začela šele, ko se je končala tranzicija kot izumljanje novih oblik za ohranjanje starih družbenih razmerij): bila je poskus povezati postmoderno ‘brezidejnost’ z realno in simbolno dediščino komunizma, demokratični formalizem s staropartijskim ekskluzi- vizmom . Pristna burka.« MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 39 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 39 4.5.2007 8:52:22 4.5.2007 8:52:22 40 BORIS VEZJAK teolog dr. Ivan Štuhec , ker lahko prinese vesoljni potop za »sproščeno libertarno Slovenijo«. Tega pa seveda ne smemo dopustiti. 83 Novorevijaški slogan je postal tudi občasni razlog za praznovanje. Ob praznovanju pete obletnice Nove Slovenije so mu ostali zvesti, zato so napovedali: »Želimo praznovati sproščeno , saj se v družbi Nove Slovenije počutimo kot doma.« 84 V silvestrskem intervjuju konec leta 2005 v Sobo- tni prilogi Dela Janez Janša odgovarja na vprašanje, ali je po enem letu Slovenija »kaj bolj sproščena«. Odgovor je bil pričakovano pritrdilen. 85 Podobno v »Letu sproščenega življenja« iz Dela v Dnevnik prebegli no- vinar Rok Praprotnik na silvestrovo rezimira sproščanje v letu 2005. 86 Omenja dva nova praznika: 15. september, ko smo se spomnili vrnitve Primorske k matični domovini, in 23. november, ko je Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. Prenovo je po njegovem doživel tudi dan samostojnosti, 26. december, ki ga sicer praznujemo že od osamo- svojitve naprej, le da to leto prvič ni zgolj dan samostojnosti, temveč tudi dan enotnosti. Vsebina vseh omenjenih praznikov, predvsem novih dveh, je nabita z domoljubjem. Takšno je bilo tudi razpoloženje ob proslavi, ki je pred nekaj dnevi potekala v Kočevski Reki v spomin na obletnico 83 »Ljudje, ne se zezat! Mar res mislite, da smo vsi malo čez les, da ne bi spregledali pro- zorne igre [pri sprejemanju zakona o verski svobodi], ki se jo gredo vsi tisti, ki bi še naslednjih nekaj desetletij radi iz vere in njenih institucionalnih predstavništev delali kulturni boj za potrebe dnevne politike? Glavni akterji te politike tudi po parlamen- tarnih kuloarjih napovedujejo, da bodo storili vse, da preprečijo rešitve, ki bi bile kakor koli koristne za katoliško Cerkev . Seveda, predvsem gre za katoliško Cerkev, saj se je po paranoičnem gledanju nekaterih prav ona zlizala s sedanjo oblastjo in tako spet predstavlja nevarnost vesoljnega potopa za sproščeno libertarno Slovenijo.« Ivan J. Štuhec , »Zmajev rep«, Dnevnik, 9. 6. 2006. 84 Več o praznovanju v zapisu Siniše Gačiča , »Sproščena petletnica«, Mladina, 25. 7. 2005. 85 »Naj se vrneva k sproščeni Sloveniji v letu, ki je minilo,« pravita novinarja, Janša pa odgovarja: »Splošno stanje je po enem letu mandata, gledano realno, solidno. Slovenija je danes v srednji skupini evropskih držav . Najprej so tri, štiri države, ki so reformo že izvedle in se pogovarjajo o rezultatih; potem imamo države, ki pravijo, da reforme niso potrebne. Njih streznitev še čaka. V naši, reformni, največji skupini so tudi države, ki imajo precej slaba reformna izhodišča, velik proračunski primanjkljaj kot Grčija ali Portugalska in nizko gospodarsko rast kot npr. Italija. Slovenija lahko danes še ukrepa z bistveno boljše ravni, imamo nižjo inflacijo, višjo gospodarsko rast, tudi realno rast standarda. Skratka, ni treba zategovati pasu ali manjšati javnih izdatkov zato, da bomo znižali proračunski primanjkljaj… To omogoča bistveno bolj sproščen pristop k refor- mam, saj ni utemeljenih razlogov za nervozo, za govorjenje o tem, kako bomo morali zategovati pasove. S tega stališča je medijska , sindikalna in tudi politična ofenziva na predlog reform precej zunaj konteksta normalnega evropskega dogajanja.« Cf. Vojko Flegar in Mišo Renko , »Nekatere ptice so odletele in jih ne bo več nazaj. To je leto 2005, ne 1992!«, Delo, 31. 12. 2005. 86 Rok Praprotnik , »Leto sproščenega življenja«, Delo, 31. 12. 2005. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 40 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 40 4.5.2007 8:52:22 4.5.2007 8:52:22 41 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV ustanovitve 1. specialne brigade Moris. »Domoljubno čustvo je v Sloveniji sproščeno,« končuje. Praprotnik v pregledu omenja »bolj patriotsko« obravnavo izbrisanih, katerih domoljubje je vprašljivo že samo po sebi, sicer ne bi bili izbrisani. Po enem letu zatišja je pripravil notranji minister Dragutin Mate politič- ne temelje za to, da bi predlagali ustavni zakon, s katerim bi »odpravili problem« odločbe ustavnega sodišča ter omogočili individualno obrav- navanje izbrisanih. »Toda sproščanje je potekalo tudi na drugih nivojih,« nadaljuje novinar. Omenja pozornost ministra Mateja glede registra- cijskih nalepk za motorna vozila, ki jih je po kratkem postopku ukinil, priprl je finančno pipico podjetju Mirage, ki se je nekaj let paslo na tem nepotrebnem strošku državljanov . K temu je dodati znižanje notarskih tarif, ki ga je izpeljal pravosodni minister dr. Lovro Šturm . Negativne točke gredo javni upravi: »Težko pa bi o sproščenosti govorili po tistem, ko je minister za javno upravo Grega Virant skoval in v prakso prenesel pojem ‘politična kompatibilnost’, ki spominja na zna- menito zahtevo po ‘moralno-politični neoporečnosti’, za katero smo mislili, da je ostala na smetišču zgodovine. Zaradi ‘politične nekompatibilnosti’ so v letošnjem letu padali visoki javni uslužbenci zato, ker jim oblast ni zaupala. V ta namen so spremenili celo zakonodajo.« 87 »Iz leta sproščenosti prehajamo v leto ognjenega konja,« sklene Pra- protnik in pri tem meri na predstavitveni »hearing« tedaj novega mini- stra za razvoj Jožeta P. Damijana , ki se je med drugim predstavil kot tipičen kozorog, medtem ko je po kitajskem horoskopu ognjeni konj. Iz pregovorne vztrajnosti, ki jo je zaznal pri sebi, ni bilo nič, Damijan je čez tri mesece odstopil. Naslednja priložnost za premislek o novi poti Slovenije je bila v juniju 2006, ob 15. obletnici osamosvojitve. 88 Ta je med drugim prinesla trite- 87 Ibid. Avtor nadalje omenja razrešitev direktorja policije Darka Anželja , ki je moral oditi, čeprav ga je minister Mate pohvalil kot dobrega delavca. S podobno pozitivno oceno o svojem delu je bil odstavljen dolgoletni direktor urada za preprečevanje pranja denar- ja Klaudijo Stroligo , razrešena je bila direktorica davčne uprave Zvezdana Geržina , direktor državnega arhiva Dragan Matić … nekaj podobnega da se obeta direktorju protikorupcijske komisije Dragu Kosu pa Igorju Šoltesu , predsedniku računskega sodišča. Napovedi so se uresničile. Isto se je zgodilo z Marjanom Erhatičem , dolgolet- nim kriminalistom. 88 Evropska poslanka iz vrst SDS dr. Romana Jordan Cizelj je 16. 6. 2006 nastopila kot slavnostna govornica na proslavi ob 15. obletnici državnosti v okviru vsakoletne pred- poletne prireditve, ki jo organizira Študentski klub Mengeš: »Slovenija ostaja pisana množica drugačnosti in različnosti, povezana preko močnega jedra – tradicije. Pred- vsem na vas mladih je izziv, da to tradicijo ohranite, ter jo obogatite s priložnostmi, ki MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 41 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 41 4.5.2007 8:52:22 4.5.2007 8:52:22 42 BORIS VEZJAK denski izčrpen TV program, posvečen spominom in komemoraciji do- godkov v juniju 1991. Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je bila že dejanje sproščenosti , kot je opazil predsednik državnega zbora France Cukjati v svoji poslanici ob tej obletnici: »Samo eno je bilo še potrebno: svoboda političnega združevanja ter svobodne in demokratične volitve. In dobili smo politično sproščenost, da je narod iz vsega srca in s plebiscitarno odločnostjo zapel: Slovenija – moja dežela!« 89 Na proslavi je Janša v svojem govoru, kjer »sproščenost « ni umanjkala, izrekel kasneje zelo komentirani stavek: »Ne želimo biti nič manj kot ena najboljših držav na svetu, biti eden svetilnikov 21. stoletja.« 90 Preostala vse- bina je več kot iluminativna, ker je nekakšen poziv na še en napor glede reform . Težava spričo lobiranja zanje pred državljani je postala dvojna: najprej so reforme predstavljali kot nujne za preživetje, omenjena dikcija – biti eden najboljših – pa očitno zahteva maksimum. Razlika ni le otiplji- va, razlika je maksimalna. Reformistične anticipacije so si začele hoditi po nogah. In kdor ni razumel sporočila, je prejel še dodatno. Ker kot da to ni dovolj in dojeto kot preveč osamljena gesta, je državljane doletel še na las podoben »partnerjev« apel: Borut Pahor je skupaj s predsedstvom stranke SD sprejel nov program stranke z naslovom »Slovenija v vrhu sveta«. V njej da želijo biti »gonilna sila razvojnega toka«. 91 V enem tednu so bili državljani dvakrat porinjeni med najboljše. Je svetilniško-alpini- jih nudi odprta in sproščena Slovenija. Čestitke ob 15. obletnici državnosti!« Cf. www. rjordancizelj.si. 89 Cf. http://www.15let.gov.si/poslanice/cukjati/. Že leta 2001 Lojze Peterle v prispevku na simpoziju »Slovenska osamosvojitev 1991« v Brežicah oceni prve osamosvojitvene mese- ce takole: »Tiste junijske in julijske vojne dni smo zopet začutili enotnost slovenskih ljudi. Zmagi nad JLA in njenemu odhodu je sledila sproščenost in svoboda za vse.« Cf. arhiv spletne strani www.peterle.si. 90 Cf. »Janša : Želimo biti svetilnik 21. stoletja«, www.delo.si, 24. 6. 2006. Sproščenost se to pot približuje sreči: »Za družbo sproščenih, srečnih ljudi potrebujemo medsebojno zaupanje.« (Ibid.) Sicer pa: od kod taka samoumevna gotovost premierja v svečanem govoru? So Slovenci res hrepeneli po tem, da smo najboljši in drugim za zgled? Je državljane kdo kaj vprašal ali je to razumljivo po sebi? Ne zahteva preveč napreza- nja, da si neprekosljiv, veliko ali preveč odrekanja in visokih, mogoče nedosegljivih pričakovanj? Nekaj dni pozneje je povezavo med srečo in sproščenostjo kritiziral Mi- lan Kučan v intervju na nacionalni RTV : »Tudi zdaj v teh proslavljanjih je evidentna razlika med govorom in med tem, kar se v resnici dogaja. Recimo, da bo Slovenija srečna in sproščena dežela, kjer je potrebno ustvarjati, za kar je potrebno ustvarjati medsebojno zaupanje. Se ga ustvarja? Ali da bo Slovenija svetilnik 21. stoletja in da je tu prostora, torej pri uresničevanju tega projekta, za vse. A ga je res? Tudi za tiste, ki so bili odstranjeni iz podjetij, iz javne uprave, iz kulturnih ustanov in tako naprej. Torej zaupanje se ustvarja z dejanji in veliko manj z besedami.« Cf. Lado Ambrožič , »Intervju z Milanom Kučanom«, RTVSLO, 2. 7. 2006. 91 Slovenija na vrhu sveta, STA, 1. 7. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 42 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 42 4.5.2007 8:52:22 4.5.2007 8:52:22 43 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV stični triumfalizem v dikciji obeh predsednikov strank bil v vlogi tega, da zakrije slabosti ali celo odsotnost reformnih programov, ali še huje: nje- govo nemožnost? Je morebiti že previdno naznanil, da ga ni mogoče iz- vesti? 92 Ker če nekdo od državljanov zahteva nemogoče, potem verjetno ne misli resno. Nismo največji, lahko pa smo najboljši, je dalje ugotavljal Janša. »Dajmo Sloveniji naše ideje, našo energijo, naša upanja, vse naše talente…. lahko smo najboljši.« 93 Nemoč zakrivajoča ideologizacija se je že pripetila, ker ne govorimo več mi, temveč namesto nas država. Ona je vskočila in postala prejemnik našega brezprizivnega darovanja. Država je nekdo drug. Darovati bi morali nečemu, kar nas presega, morebiti »slovenski nacionalni substanci «, kot bi rekel Jambrek . Zgodba se ne konča, v premierjevem govoru je bila vloga državljanov instrumentalizirana dobesedno: »Na poti k temu cilju bomo posegli po najboljšem, kar je v našem narodnem značaju. Tudi, če se je v preteklosti ponekod skrilo še tako globoko. Ustvarjalnost. Delavnost. Podjetnost. Predanost . Pravičnost. Odprtost. Strpnost. Poštenje. Solidarnost. Stare slovenske vrednote. Nova slovenska samozavest .« 94 Zapomniti si velja napoved »posegli bomo«. Bodo posegli oni ali bomo, kako bizarno, sami posegli po sebi? Po Janši imamo, nadalje, »nebesa pod Triglavom«. 95 Tovrstno retoriko je sicer mogoče racionalizirati: pred 15 leti smo žrtvovali sebe za Slovenijo, dajmo se še danes. Taka primerja- va spregleda, da je takrat šlo za državljane , zdaj pa nekdo poziva, da se darujemo, ne da bi vedeli zakaj in za kaj. Iskanje soglasja in splošnega 92 Cf. moj članek: Boris Vezjak , »Najboljši in na vrhu«, Večer, 8. 7. 2006. 93 Cf. npr. poročilo v Dnevniku RTVSLO, 24. 6. 2006. Triumf volje najboljših bo dosežen tudi z rabo pridevnikov »boljši« in »najboljši«, v Janševem govoru ponovljenih nič manj kot 13-krat. 94 Sintagmo »slovenska samozavest « sicer rad uporablja Tine Hribar , cf. npr. tako naslov- ljeno poglavje njegove knjige Euroslovenstvo 2004, 205. V zborniku Spr ošč ena Slo v eni ja najdemo tudi Ruplov prispevek, ki v nasprotju z Janšo našteje naslednje poteze »sloven- skega narodnega značaja« in se ob tem sklicuje na obširno literaturo: introvertiranost, hudobija, surovost, domišljavost in hlapčevstvo. Cf. Sproščena Slovenija 1999, 303. 95 Cenena nacionalistična patetika spominja na misel Georgea Bernarda Shawa: prepričanje je to, da je naša država boljša od drugih, a le zategadelj, ker smo se v njej rodili. Blut und Boden ideje zvenijo tudi nevarno, kot poziv k vdanosti. Hannah Arendt svari pred tem, kako tenka je meja med lojalnostjo državi in strukturam oblasti, kako izmenljiva je in kako nevarno je reduciranje državljanov v objekte. Totalitarni režimi prejšnjega stoletja so jasno svarilo, kam vodi instrumentalizacija posameznika, v svoji nenasitnosti verjamejo v lastno nadmoč in prevlado človeštvu. Toda kaj, ko so se nje- govi nosilci rodili za kakšno stoletje prepozno: družbeni in politični sistemi danes več ne prenesejo takih anahronih vzorcev, kvečjemu njegove variacije. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 43 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 43 4.5.2007 8:52:22 4.5.2007 8:52:22 44 BORIS VEZJAK narodnega konsenza si je zadalo svoj cilj tudi z oblikovanjem javnega mnenja. Prioriteta reformističnih snovalcev je dosegla svoj vrhunec v nekajtedenski okupaciji programa javnega RTV servisa, ko je televizija »slavnostno« prenašala program v čast in po željah aktualne oblasti in to utemeljila z »okroglo« 15. obletnico. Na svoj način so se uresničile diagnoze Tončija Kuzmanića , ki leta 2000 ugotavlja nekatere skupne lastnosti »tuđmanizma« in »janšizma«, kakor ju imenuje: »Kako razumeta državo , kaj je zanju država? Razumeta jo kot otroka vojne, kot rezultat vanjo investiranega nasilja… Nasilje je vsaj babica, ki pomaga pri rojstvu države, pa tudi dojeta je kot aparat prisi- le.« 96 Zato ne preseneča, da je bila 15. obletnica povezana z novo zahtevo po novih zmagah, namreč v reformah . Reforme so mogoče res nujnost, toda zakaj bi se z njimi moralo zmagovati? 97 Nepojasnjena sta tu dva pa- radoksa: če se je Slovencem tako slabo godilo pod prejšnimi oblastniki, kako je mogoče, da so gospodarstvo postavili med najbolj prosperitetna v letu in pol? Ter še: če smo skorajda med najboljšimi, zakaj se sploh re- formirati na napovedano drastične načine, z uvajanjem enotne davčne stopnje in drugimi radikalnimi ukrepi? A nič ne pomaga: »partnerstvo in enotnost« je postalo dnevno politično geslo, ki zamenjuje »bratstvo in enotnost«. Sproščena zunanja politika Da je Slovenija posebne vrste substanca, je verjel tudi Rupel in sredi leta 2005 infalibilno ponovil Jambrekovo tezo o slovenski nacionalni substan- ci : »Če Slovenija ne bi imela neke svoje lastne posebne in izvirne substance, potem ne bi bila zanimiva in ne bi bila sogovornik za kogarkoli... Če ne bi imeli nekaj posebnega povedati, če ne bi vedeli nečesa zanimivega in važnega, če ne bi nekaj dobro znali, 96 Cf. Kuzmanić , v: Nova desnica: zbornik predavanj 3. letnika delavsko-punkerske univer- ze 2003, 117. Avtor v analizi dveh »desnih fenomenov« v sodobni Hrvaški in sodobni Slo- veniji atraktivno ugotavlja nekaj, kar smo izkušali po volitvah 2004: »Ko Janša reče, da to, kar je v Sloveniji, ni prava demokracija , to dobesedno pomeni: ‘Jaz še ne vladam’.« (Ibid, 125.) 97 S tega vidika ni nobeno naključje, da je Janšev programski govor na osrednji državni slovesnosti ob dnevu državnosti na Trgu republike v Ljubljani bil ponatisnjen kot prvi v brošuri »Slovenija jutri – država blaginje«, ki so jo državljani prejeli na svoje domove v juliju 2006. Brošuro je izdal Urad vlade za informiranje in je mišljena kot nagovor »part- nerjev za razvoj« pri lažjem sprejemanju reform , ki jih državljanom ponuja vlada. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 44 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 44 4.5.2007 8:52:23 4.5.2007 8:52:23 45 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV potem seveda bi nas ignorirali, pustili bi nas nekje ob strani. Vsekakor imam občutek, da se je Slovenija uveljavila v samem središču evropskih procesov.« 98 Substancialnost se je spravila v razmerje z Evropo, kar se je pokazalo na številne načine. Evropski poslanec Alojz Peterle je takoj po volitvah ekstrapoliral sprostitvene tehnike na evropske razmere: »Želel bi si, da bi se vsak naš politik na evropski ravni počutil sproščenega in gotovega, da bi iz slovenskih izhodišč deloval v okviru evropskega ‘mi’.« 99 V Novi Sloveniji so napisali »Resolucijo o zunanji politiki Republike Slovenije« in zahtevali sproščen odnos od sosednje Italije. 100 S tem je sproščenost pljusknila čez meje Slovenije in postala vatel, s katerim se meri razmere onkraj njih. Eksplicitno je postala del slovenske zunanje politike, vsaj po mnenju ministra tega resorja. Da je ta besednjak nekoliko čudaški, so opazili tudi novinarji. Rupel je moral januarja 2005 na vprašanja novi- narjev Dragice Korade in Borisa Jaušovca v intervjuju za časopis Večer pojasnjevati, kaj neki naj bi pomenila »sproščena zunanja politika« kot eno izmed (znova) vsebinskih izhodišč ministrstva za zunanje zadeve, skritih v njegovih programskih izhodiščih. Otipljivejše razlage nismo bili deležni. Na jasno poizvedovanje je namesto vsebinske razlage minister pridevnik v pojasnilu variiral v štirih kontekstih: »Javnosti je dobro zna- no, da se s prejšnjim predsednikom vlade Ropom nisva ujemala, ob njem res nisem mogel uresničevati sproščene politike.« 101 V nadaljevanju na- 98 Janez Markeš , »Pogovor s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom «, Mag, 11. 5. 2005, dostopno tudi na: http://www.mzz.gov.si/index.php?id=123. 99 Delo, 19. 1. 2005. 100 »Slovenija mora sprostiti partnerske odnose s sosednjo Italijo, utrditi vezi z Avstrijo ter se odločneje posvetiti vprašanjem zahodnega Balkana , kjer lahko Slovenija evropskim sogovornikom ponudi kakovostno analizo stanja ter predloge za stabilizacijo v regiji, obenem pa državam jugovzhodne Evrope, ki si želijo pospešiti svoje približevanje ev- roatlantskim organizacijam, ponuditi ustrezno pomoč in izkušnje.« Dostopno na www. nsi.si. 101 Intervju z Dimitrijem Ruplom v sobotni prilogi Večera, »Vsi skupaj smo samo drobiž«, 29. 1. 2005. Vprašanje se je glasilo: »Med smeri razvoja slovenske zunanje politike ste uvrstili tudi točko, ki govori o ‘sproščeni zunanji politiki’. Kaj to je? Zakaj take politike niste vodili že prej, saj ste na čelu slovenske zunanje politike praktično že celotno osa- mosvojitveno obdobje?« Rupel se je rahlo distanciral in namesto odgovora rekel tole: »Ne smete pretiravati. Iz zunanje politike sem odšel leta 1993 in sem se vanjo vrnil leta 2000. Mandat, ki se je pravkar začel, je drugačen od prejšnjega, ker so se spremenile okoliščine, jaz se nisem. Javnosti je dobro znano, da se s prejšnjim predsednikom vlade Ropom nisva ujemala, ob njem res nisem mogel uresničevati sproščene politike. No, zdaj smo postali člani EU , člani Nata in imamo pomembne naloge v mednarodnem političnem življenju. Ni se nam treba več boriti s stisnjenimi zobmi, da bi kam prišli. Danes je Slovenija tam, kjer je želela biti. Zaradi tega zdaj lahko imamo bolj sproščeno zunanjo politiko. Danes se lahko sproščeno pogovarjam s katerimkoli zunanjim minis- trom. Slovenija ni skregana z nikomer in ima dobre odnose z vsemi državami . Zaradi MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 45 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 45 4.5.2007 8:52:23 4.5.2007 8:52:23 46 BORIS VEZJAK šteje uspehe Slovenije na mednarodnem prizorišču, ki so Slovenijo osvo- bodili (»zaradi tega zdaj lahko imamo bolj sproščeno zunanjo politiko«), omeni, da se danes lahko »sproščeno pogovarja s katerimkoli zunanjim ministrom«, in končno, da smo v Sloveniji »gospodarji svoje usode, zato smo lahko sproščeni«. 102 Ruplu je uspelo prenesti koncept sproščenosti tudi iz Slovenije, kot se programu spodobi. Najprej čisto privatno: Slovenija kot predsedni- ca OVSE je bila kakopak razlog za njegovo osebno sproščenost. 103 Kot predsedujoči je ob posredovanju v politični krizi in spremembi oblasti v Kirgiziji tej namenil posebno razlago, še posebej ko gre za »ulično revolu- cijo«. 104 Po Ruplu je namreč diagnoza tamkajšnjih dogodkov takšna: »Go- tovo gre za izraze političnega nezadovoljstva in za, bi rekel, neko spro- ščeno politično ozadje.« 105 Izjava je pomembna, ker nakazuje, kako dia- metralno nasprotne in arbitrarne pomene lahko zadobi koncept – zdaj ne opisuje več miru, lagodja in olajšanja, temveč prav nasprotno nemir, proteste, menjavo oblasti! Lahko sicer beremo tudi drugače: sproščenost tega smo lahko sproščeni. Tega Slovenci niso doživljali še nikoli v svoji zgodovini. Poglej- te nazaj, kdaj so Slovenci sploh imeli kakšno vlogo in nalogo v mednarodni politiki. Mi smo se pojavili na Ljubljanskem kongresu leta 1821 kot tisti, ki smo skrbeli za hrano in za to, da je bilo v sobah zakurjeno. Potem smo bili v Avstro-Ogrski in potem smo po lastni volji prišli v Jugoslavijo, kjer smo igrali neko vlogo. Vendar ne odločilno. Danes pa smo gospodarji svoje usode. Za to smo lahko sproščeni.« 102 Trditev bi terjala kar nekaj pojasnil. Recimo: od kod zunanjemu ministru takšen občutek nesproščenosti , karkoli že ta pomeni? Od kod ta ravno v letu 2004 in takšen preobrat k sproščenosti ravno po volitvah 2004? Pustimo ob strani dejstvo, da je zunan- ji minister bil »nesproščen« vse od leta 2000 do 2004, ko je tudi bil zunanji minister, in pred letom 1993, ko je to mesto že zasedal. So kakšni posebni razlogi, da je sproščenost vzniknila prav v tem času? 103 Slovenija je za svoje iztekajoče se enoletno vodenje Organizacije za varnost in sode- lovanje v Evropi (OVSE) na Evroatlantskem partnerskem svetu (EAPC) dobila »pohvalo in priznanje«, je v Bruslju povedal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel , potem ko je v vlogi predsedujočega predstavnikom 46 partneric, natančneje članic zveze NATO in partnerskih držav , poročal o aktivnostih in dosežkih na čelu omenjene organizacije. »Slišali smo pohvale med drugim s strani Nemčije, ZDA, Portugalske, Avstrije, Molda- vije...,« je naštel minister in dejal, da z današnjega sestanka prihaja »razbremenjen in sproščen«, saj se je pokazalo, da se trdo delo obrestuje. Cf. STA, »Slovenija pohvaljena za vodenje Organizacije za varnost in sodelovanje«, 16. 11. 2005. 104 »Ljudska revolucija v Kirgiziji sicer ni minila brez žrtev, nasilja in plenjenja, a država ima zdaj novo vlado , katere prva naloga je izboljšati varnost in stabilnost. Pozornost moramo zato zdaj skupaj preusmeriti s prejšnjega tedna na prihajajoče mesece, tja do predsedniških volitev, razpisanih za 26. junij 2005,« je dejal dr. Rupel . Citirano po spletni strani: http://www.gov.si/mzz/novinarsko_sred/szj/05033102.html. 105 Izjava za »Dnevnik« RTV Slovenije, citirano po tedniku Mladina, Izjave tedna, 4. 4. 2005. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 46 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 46 4.5.2007 8:52:23 4.5.2007 8:52:23 47 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV ima za svojo negativno manifestacijo tudi neželene učinke in to razume- mo v profanem smislu, denimo, kot »sproščanje negativnih energij«. Ker je pomlad 2005 Evropi prinesla razočaranje in napoved novih pre- mikov, tokrat v negativno smer, je Rupel postal zaskrbljen. Francozi in Nizozemci so zavrnili evropsko ustavno pogodbo. Ob vtisih z razprave na Evropskem svetu 16. in 17. junija 2005 v Bruslju se je zdelo, da bo po pariški in haški nezaupnici težko nadaljevati z ratifikacijami v drugi po- lovici držav EU , kar opiše kot »konec evropskega sproščanja«. 106 Rešitev, ki jo ponuja Rupel, je tista, ki jo je izbrala Slovenija. Alternativa, ki jo zunanji minister ponudi Evropski uniji, je: sproščenost ali zadržanost? 107 Kasneje, v avgustu 2006, Rupel ni bil nič manj pesimističen, a to pot glede odprtosti Slovenije v svet: »Vtis imam, da je danes v Sloveniji več dejavnikov, ki spodbujajo zagledanost vase in ograjenost, in manj dejavnikov, ki bi spodbujali odprtost v svet in sproščenost .« 108 Enkrat je manjka nam, spet drugič Evropejcem. Ta je stvar njihove svo- bode in del te svobode je, presenetljivo, tudi »sproščen odnos do svetinj«; Ruplu je v eni sapi sproščenost sinonim za duhovno odprtost in toleran- co, spet v naslednji pa sinonim za pretirano kritiko in ironijo, ko gre za karikirane upodobitve Alaha. 109 Spet naslednjič je zanj to sopomenka za olajšanje, kot, recimo, ob smrti Slobodana Miloševića. Takole je komen- 106 Dimitrij Rupel , »Prihajajo slabi časi?«, Mag, 22. 6. 2005. 107 Rupel pravi: »Evropska unija je v teh dneh formulirala temeljno izbiro: sproščenost ali zadržanost? V izjavah evropskih politikov zaznavamo znake zadržanosti, strahu, nego- tovosti. Evropa peša in zaostaja za drugimi velikimi gospodarskimi in vojaškimi siste- mi. Težave ima z notranjo organizacijo, učinkovitostjo, konkurenčnostjo in z vodenjem, pravzaprav z voditelji. Državljani izražajo nezaupanje državnim strukturam.« Ibid. 108 Dimitrij Rupel , »O vplivu Slovenije«, Delo, 12. 8. 2006. 109 V razpravi o karikaturah v danskem časopisu je Rupel dejal: »Svet za splošne zadeve v Bruslju je razpravljali o tem problemu… takrat nas je danski zunanji minister prosil za solidarnost: na eni ravni obstaja solidarnost, na isti tudi pripravljenost za dialog. Vsi smo se zavzeli za to, da je treba v zvezi z dostojanstvom muslimanov in svobodo Evropejcev vzpostaviti neko bolj sproščeno razmerje in jaz mislim, da kot evropski poli- tiki nismo mogli kaj drugega reči. Jaz upam, da se ne motim preveč, ko pravim, da je sproščen odnos do svetinj, takšnih ali drugačnih, nek nov pojav, tudi pri nas. Včasih niso mogle biti predmet ironizacije, kritike. Mi se moramo vživeti v okolje, ki je priza- deto. Zakorakali smo v minsko polje. Posledica tega konflikta bo ta, da bodo časnikarji in uredniki previdnejši, da bo manj kritike, manj ironije, manj sproščenosti , na drugi strani pa se ne bo zmanjšala jeza teh radikalnih muslimanov. V tem vidim resno nevar- nost. Moramo biti skrajno obzirni, da moramo začeti prav se pogovarjati na splošno, na široko in daleč o teh vprašanjih prizadetosti, svetinj.« Cf. njegov nastop na RTV SLO, Omizje, Spopad civilizacij, 22. 2. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 47 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 47 4.5.2007 8:52:23 4.5.2007 8:52:23 48 BORIS VEZJAK tiral razmere na Balkanu z besedami, da je ta dogodek simboličnega pomena in da se je zdaj neko obdobje končalo: »Zdaj so možnosti, da se morda bolj sproščeno posvetimo vsi skupaj, da se Srbija bolj sproščeno posveti prihodnosti,« kar naj bi verjetno pomenilo odpiranje evropske perspektive za Srbijo. 110 Rupel je sicer v svojih javnih napotkih, stalnih zapisih na mnenjski strani Dela, redno uporabljal sproščenost za orise in idejne smernice slo- venske zunanje politike . Ta mora vztrajati pri močnem mednarodnem položaju, ki bo okrnil osvajalske apetite drugih, hkrati mora skrbeti tudi za dialog in »sproščanje duhovnega prostora«. 111 Tudi sproščena opozicijska kritika 18. aprila 2006 so predstavniki parlamentarnih strank, z izjemo LDS , ter predstavnika manjšin podpisali »Partnerstvo za razvoj«. V dokumentu so zapisali, da je glavni cilj razvoja povečati človekovo blaginjo in dvigniti kakovost življenja, ob tem pa je treba oblikovati dinamično in inovativno gospodarstvo , ki bo temeljilo na znanju, podjetnosti in večji mobilnosti ljudi in ki bo znalo odgovarjati izzivom na globalizacijo. Vključitev Pahor- jeve Socialne demokracije in »samoizključitev« Kacinove Liberalne de- mokracije sta poglobili razkorak med obema opozicijskima strankama. Navzlic temu so Pahor in njegovi socialni demokrati ocenili, da ob refor- mnem partnerstvu, torej bolj ali manj tesnem sodelovanju, ostajajo tudi kritična vest vlade . To je največ kredibilnosti stalo ravno to, da po zmagi na volitvah niso znali uresničiti obljube o sproščenosti . 112 V stranki se po njegovih besedah pripravljajo, da vstopijo v koalicijo leta 2008. Njihov cilj 110 Cf. Ruplov nastop na RTV Slovenija, Dnevnik, 11. 3. 2006. 111 Naj si na tem mestu dovolim čisto subjektivno opazko ob bok nastanku tega zapisa. Ko sem v Delu na dan izida znova zagledal kolumno zunanjega ministra, sem bil, po nekajkratni izkušnji, znova prepričan, da bo v njej beseda sproščenost zanesljivo upo- rabljena. Nisem bil razočaran glede predvidljivosti takega diskurza. Celoten citat je tule: »Za slovensko politiko vidim dve nalogi: po eni strani mora Slovenija (s svojimi ob- rambnimi, gospodarskimi in političnimi povezavami) vzdrževati in varovati svoj trdni mednarodni položaj, ki vnaprej onemogoča vsakršne osvajalske apetite; po drugi stra- ni pa si mora (s svojimi izobraževalnimi in kulturnimi sistemi) prizadevati za širjenje in sproščanje duhovnega prostora, tj. prostora dialoga, sporazumevanja, strokovne raz- prave itn. Za oboje je treba izpolnjevati zahtevne pogoje, med katere sodijo skladno in redno funkcioniranje gospodarskega in državnega sistema; izkušenost in zgodovinski spomin, trdno prepričanje in široka izobraženost, spoštljivost, razumevanje interesov sogovornikov, vendar nepopustljivost glede temeljnih načel; zmernost pri pričakovanju, predvsem pa čim več diplomacije.« Cf. Dimitrij Rupel , »Razlike ali nasprotja med kul- turami«, Delo, 26. 8. 2006. 112 »Pahor Janši predlaga zamrznitev koncesij«, STA, 5. 5. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 48 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 48 4.5.2007 8:52:23 4.5.2007 8:52:23 49 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV je še naprej premagati koalicijo Janše na prihodnjih volitvah, na poti do cilja pa ne želijo »razbiti vseh črepinj« oziroma uporabiti politiko, ki jo je pred zadnjimi volitvami uporabil premier – torej vnaprej diskvalificirati nasprotnike. Pahorjev poglavitni očitek se zvrti skozi koncept sproščeno- sti – vzete zares – in vidi neuspeh prav v neizpolnjevanju obljube. Kar je mišljeno kot ironija, je tukaj vzeto kot deficit: »Tisto, kar sedanjo vlado stane največ kredibilnosti, je dejstvo, da po letu in pol njene oblasti beležimo ravno obratno stanje od tistega, ki ga je obljubila. Vlada Janeza Janše je obljubila sproščenost v tej državi , v situaciji, ki smo ji priča, pa sproščenega duha ni in ni ambicioznosti ljudi. To je slabo. Tega ni mogoče odpraviti s tisto politiko, ki je Janšo pripeljala na oblast. Mislim, da to poskušajo naši kolegi v liberalni demokraciji . Jaz pa tega ne bom počel in tukaj se globoko razhajamo.« 113 Pahorjevo približevanje koaliciji je proizvedlo razkol v opoziciji , ki se je v letu 2006 še povečal. Novinarji so začeli občutno favorizirati njegovo držo kot konstruktivno, kar je sovpadlo s starim kontekstom demoniza- cije LDS kot skorumpirane in zdaj še kot potapljajoče se ladje. Še več: s tem, ko je začel prvak socialnih demokratov zamenjevati kritičnost z diskvalifikacijo, je jasno nakazal svoje preference. Tudi ko so v SD napi- sali program »Slovenija na vrh sveta«, so s tem ponovili Janševo gesto, izrečeno le teden poprej. Zgodbo o svetilniku 21. stoletja je razumeti kot kulpolitično mišljenje, kot so temu rekli in zapisali. Novi politični optimi- zem in naklonjenost sta ogrela tudi novinarje. Kot pravi Dejan Steinbu- ch v Žurnalu, v eni paradigmatskih pohval konstruktivne drže socialne demokracije , »Pahorjevi tovariši ostajajo politično zmerni, racionalni in korektni tudi v najhujši vročini«. 114 Pahorjeva bolj kot ne navidezna distanca se je nadaljevala na naslednji tiskovni konferenci 19. 5. 2006, ko pove, da je Janša premalo sproščen, da ni uresničil obljub in da želijo socialni demokrati biti alternativa vla- di . Kar je treba storiti, je vzeti zahtevo po sproščenosti zares. »Namesto sproščenosti gre za zakrčenost, namesto vladati pa skuša obvladati,« je dejal. 115 Kot je dodal podpredsednik SD Igor Lukšič , v osnutku progra- ma z naslovom »2030 – Za ljudem prijazno Slovenijo v Evropski uniji in sodobnih svetovnih tokovih« razmišljajo o viziji, poudarjajo pa tudi pove- 113 »Izjava dneva«, Delo, 6. 5. 2006. 114 Dejan Steinbuch , »Fatamorgana LDS «, Žurnal, 1. 7. 2006. Na strani provladno orienti- ranih novinarjev smo bili v letu 2005 in 2006 sicer deležni nenehnih »komparativnih« pohval Pahorja za njegovo »racionalno« držo sodelovanja z Janšo . 115 Cf. »Borut Pahor : Na volitvah je ponuditi alternativo Janševi vladi «, STA, 19. 5. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 49 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 49 4.5.2007 8:52:23 4.5.2007 8:52:23 50 BORIS VEZJAK zave na evropski in svetovni ravni, ki so po njihovem mnenju ključne. 116 Neoliberalizem je namreč zdaj povsod prevladujoča opcija tudi v politiki, na levem delu političnega spektra pa je prišlo do zatona. V tem smislu v SD spišejo nov program z naslovom »Slovenija na vrh sveta«, še pred tem pa razložijo, da mora biti politika kul, da je politi- ka način življenja, in v ta namen odprejo stran www.kulpolitika .si. 117 Ko na svojem kongresu 8. julija 2006 predstavijo svoj novi program, Lukšič v svojem nagovoru nakaže ideološko zanikanje strankarskih korenin (»Prosili bomo te tovariše, naj stopijo ob stran in dajo prostor tistim, ki verjamejo, imajo energijo in voljo. Ko zmagamo, bo dovolj prostora tudi za njih.«) in na vrhu, a ne sveta, vidi predvsem stranko, ko izjavi, da »mo- ramo naskočiti vrh slovenske politike«. 118 Pahor istočasno obljubi »pra- vo« sproščenost : »Slovenija lahko razvije zmagovalno mentaliteto, zmagovalno kulturo le pod pogojem, da se ljudje počutimo sproščene , da se ne počutimo ujetnike svojih političnih oprede- litev. Slovenija lahko zmaguje v znanosti, v kulturi, v športu, v politiki in povsod drugje, če se bomo medsebojno spodbujali in si pomagali, če bo zmaga enega, navdih za uspeh drugega. Socialni demokrati se čutimo zavezane tej politični kulturi, tej zmago- valni kulturi. Sedanja oblast je obljubila tako, sproščeno Slovenijo, vendar je obljubo pojedla. Namesto tega se ne samo v politiki, temveč vsepovsod spet preštevajo naši in njihovi.« 119 116 Program 2030 ima eno najbolj banalnih razlag, namreč numerološko razlago. Na stra- ni www.kulpolitika .si si socialni demokrati na naslednjih volitvah 2008 želijo 20 do 30 odstotkov glasov. Zloženi skupaj dajo ti odstotki končno letnico programa: 2030. Lukšič je sicer sam ugotovil takšno čudežno ujemanje. 117 Širiti želijo »zmagovalno mentaliteto«, socialno demokracijo uveljaviti kot »vodilno politično silo v Sloveniji« in se spopasti »z neokonservativizmom in neoliberalizmom «. Primerjaj www.kulpolitika .si. 118 Cf. »S Socialnimi demokrati v vrh sveta razvitosti«, www.delo.si in STA, 8. 7. 2006. Impre- sivna je tudi Lukšičeva želja po iskanju korenin socialne demokracije med slavnimi ime- ni v slovenski zgodovini: »Med naše korenine smo postavili imena: pomembna imena za orientacijo v preteklosti in v prihodnosti. Samo glavna imena. To ni telefonski imenik niti znanstvena ekspertiza. Tu so imena, predvsem pa njihova kombinacija, skozi kate- ra kažemo naše vrednote: Trubarjev pogum za zlamljanje enoumja, Prešernovo vizijo združenih narodov, nove dobe, v kateri si »prosti volmo vero in postave«, Cankarjevo trdno socialdemokratsko držo in vero v novo družbo, Kosovelovo mladostno prodor- nost, Zofke Kveder utemeljevanje ženske vloge v družbi in v javnem življenju, pogumni refleks generala Maistra . In uporniška ter državotvorna gibanja. To je ilustracija naše drže. Ta imena jasno zarisujejo prostor, v katerem se gibljejo naše prioritete. S temi imeni kažemo, kam se uvrščamo mi po lastni izbiri: v jedro najboljše zapuščine sinov in hčera slovenskega naroda. Mi sporočamo – imamo zgodovino na katero smo ponosni. In gremo naprej.« Iz govora Lukšiča, dostopno na www.socialnidemokrati.si. 119 Iz govora Boruta Pahorja na kongresu SD dne 8. julija 2006, dostopno na spletni strani www.socialnidemokrati.si. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 50 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 50 4.5.2007 8:52:24 4.5.2007 8:52:24 51 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Kot posebno formo relaksiranosti bi lahko označili patetičen apel k človeku in njegovemu značaju. Če Janša omenja slovenske značajske la- stnosti, socialni demokrati govorijo o vrednotah, atraktivni politiki, priž- iganju isker v očeh in energiji, ki bo razvila človekov značaj: »Prižiganje iskre v očeh, bujenje vere v človeka, v sožitje med ljudmi, v svobodo ljudi in v krepkega posameznika so glavne naloge socialne demokracije . Po- litika mora biti atraktivna, da privlači ljudi, da zgostijo svojo energijo okrog lastne možnosti, da naredijo korak naprej v razvoju svojega zna- čaja.« 120 Nepričakovana aplikacija etologije sicer préjkone priča o čudni, Blut und Boden mobilizaciji množic, cepljeni na lastno politično ambicijo. Pa- horjevo stopicanje med vizijami in zmagami postane otipljivejše v še eni prognozi: »Imam vizijo Slovenije, ki je hkrati tekmovalna in solidarna družba. Brez teh sanj ne bi rinil naprej. Raje bi se po vsem skupaj umaknil. Vendar si v prihodnjih petih ali desetih letih Slovenijo predstavljam kot podobne majhne države : živahne, tolerantne in odprte do različnosti. Če ne bomo znali stopiti čez izkušnje polpretekle zgodovine, ne bomo imeli nobene prihodnosti. Janša mora danes uvideti, da javna atmosfera ni tako sproščena , kot jo je obljubljal. Del javnosti čuti zakrčenost.« 121 Novi sproducirani antonim, pri avtorju že prenekateri, nakazuje kriti- ko, ki se dotika vprašanja strpnosti v družbi: javnost bi bila sproščena , ko bi bila tolerantna, je verjetna morala poduka. Podobno kot socialna de- mokracija si za sproščenost , ki bi to bila zares, nepričakovano prizadeva tudi liberalna demokracija , prva opozicijska stranka. V manifestu, ki ga spiše dr. Dušan Keber , v LDS skicirajo svojo pripadnost prihodnosti: »Liberalni demokrati in demokratke sprejemamo odgovornost za izzive prihodnosti. Naša naloga je iskanje odgovorov, ki bodo povečevali svobodo in pravice posameznika, enakost državljanov , sproščenost in pravičnost družbe, dinamično in tekmovalno gos- podarstvo in ohranjenost okolja.« 122 120 Iz programa Socialnih demokratov , sprejetega na kongresu 8. julija 2006; cf. www.so- cialnidemokrati.si. 121 Cf. intervju s Pahorjem : Uroš Škerl , »Bolj mi je do tega, da pade enotna davčna stopnja kot kakšen minister te vlade «, Delo, 19. 8. 2006. 122 Iz manifesta LDS , ki je bil sprejet na Programski konferenci, dne 22. aprila 2006; dos- topno na www.lds.si. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 51 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 51 4.5.2007 8:52:24 4.5.2007 8:52:24 52 BORIS VEZJAK Kot vidimo, postane koncept sprejeta in prevzeta opozicijska vrednota – et ab hoste doceri – ne da bi jo kdo sploh kritično reflektiral ali razložil, kaj dejansko prinaša in kaj je z njo mišljeno. 123 Religiozna sprostitev in spravno ravnanje Nova ideološka hegemonija se ni zadovoljila le z navedenimi področji, za- jela je tudi področja, posvečena človeku in vprašanju duha in religije. Na sestanku pri predsedniku republike Janezu Drnovšku v decembru 2005 so svoja mnenja soočali ugledni predstavniki politike, posameznih ver- skih skupnosti in civilne družbe , med njimi akademiki, teologi, sociologi in zgodovinarji. Vabljeni k pogovoru so poudarili potrebo po pogloblje- nem dialogu med obema »partnerjema«, spoštovanje do verskih skupno- sti, dotaknili so se tudi pripravljenega gradiva za zakon o verski svobo- di. Akademik dr. France Bernik je v osamosvojeni državi opazil bistveni premik v odnosih z verskimi institucijami. Državo in vernike je zbližala vrsta ukrepov v zadnjih nekaj letih, kot so vrnitev teološke fakultete v sestavo univerze, denacionalizacija in vračanje po vojni zaseženega pre- moženja škofijam in redovom. Razživela se je verska kultura , verniki v zadnjem času kažejo večjo sproščenost . 124 Dikcija sproščenosti se je dotaknila tudi sfere spravnega ravnanja in spoštovanja mrtvih. Že konec leta 2004 jo je prevzel tedanji predsednik državnega zbora Feri Horvat iz tedanje ZLSD, ki je ob odprtju spomeni- ka komunističnim žrtvam na Teharjah spodbujal: »Poskusimo, potrudi- mo se, da bi zaživeli drugače, bolj sproščeno in strpno.« 125 V tem duhu je teolog dr. Drago K. Ocvirk takoj po volitvah v kolumni z naslovom »Dolga pot do sproščene Slovenije« to komentiral kot pot proč od totalitarizma v 123 Na las podobna Pahorjevi dikciji je bila tudi tista Jelka Kacina , predsednika LDS , v trenutku zavrnitve pobude »Partnerstvo za razvoj«. V njej zapiše: »Zgodovina nas ne nazadnje uči, da so države , ki so uspele pospešiti svoj ekonomski razvoj, najprej dosegle sprostitev vseh svojih ustvarjalnih potencialov. To je mogoče doseči le v pogojih odprte, vključujoče in solidarne družbe. Medtem ko ste pred volitvami z zanosom govorili o sproščeni Sloveniji, danes ugotavljamo, da o tej sproščenosti ni sledu.« Primerjaj www. lds.si. Uspeh političnega programa je torej znova merjen skozi uspeh »prave« spros- titve. 124 Cf. »Odnos država -cerkev je treba negovati«, STA, 14. 12. 2005. O sproščenosti začnejo govoriti tudi cerkveni ideologi. Tine Hribar leta 2000 v intervjuju za Delo čisto drugače oceni njihov vpliv: »Gre za skupino teologov, od že navedenega Janeza Juhanta prek Draga Ocvirka do Ivana Štuheca . Manj kot deset jih je, toda iz tedna v teden, iz me- seca v mesec in leta v leto zastrupljajo duhovno ozračje, ali, če sem malce manj oster, onemogočajo sproščeno dihanje na Slovenskem.« Citirano po Hribar 2004, 544. 125 Cf. tudi vestičko STA, 10. 10. 2004. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 52 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 52 4.5.2007 8:52:24 4.5.2007 8:52:24 53 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV luči sočasnosti »zmage pomladi na volitvah« in odprtja spomenika komu- nističnim žrtvam na Teharjah. 126 Sproščenost postane prikladno voščilo za veliko noč. 127 Ali tudi sicer. Na dan samostojnosti je Janša želel: »Dano nam je, da se danes lahko sproščeno spominjamo usodnih, pogumnih, a dobrih odločitev. Želim vam ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti.« 128 Kasneje se ob novem letu v poslanici priročnemu besednjaku ni mogel izogniti niti predsednik države dr. Janez Drnovšek . Tudi leto 2005 naj bo sprošče- no, je zaželel: »Pozabimo stare zamere in začnimo leto sproščeno, z zdra- vim optimizmom in zadovoljstvom, da smo tukaj, z lepo naravo, v miru ter z dobrimi in prijaznimi ljudmi,« je svetoval sicer vselej vrednostno nevtralni predsednik države. 129 Omemba starih zamer je očitno politič- na asociacija, zato pripis »označevalca « tu ne more biti naključen. Novorevijaško geslo razbiramo tudi v kazalcih merjenj vrednot pri Slovencih. Dr. Niko Toš in dr. Veljko Rus sta napisala knjigo »Vrednote Slovencev in Evropejcev« in ugotavljala, zakaj se Slovenci počutijo manj srečne od drugih in kaj storiti, da bi razvoj Slovenije obrnili tako, da ne bi v prihodnje postali še nesrečnejši. Napovedana gospodarska reforma , sta menila, s tega vidika ne vzbuja optimizma. Ob predstavitvi svojih raz- iskav o vrednotah beležita, da so javnomnenjske raziskave, opravljene v 80. letih, pokazale, da sta se po vrednotah bližnji Hrvaška in Slovenija na 126 Pravi takole: »Predsednik državnega zbora Feri Horvat je na Teharjah spodbujal: ‘Poskusimo, potrudimo se, da bi zaživeli drugače, bolj sproščeno in strpno. To zmore- mo, saj smo za naše skupno življenje odgovorni sami. Podaljšajmo v prihodnost občutek povezanosti in odpravimo travme preteklosti. Tako Teharje kot volilni izidi pričajo, da smo sproščenosti odprli vrata, čas je, da postane oseben in družben življenjski slog.’« Drago K. Ocvirk , »Dolga pot do sproščene Slovenije«, Družina, 17. 10. 2004. Na podo- ben način debelo leto kasneje sproščenost kot moralni imperativ slika ekonomist dr. Marko Kos : »Tudi etičnost mora delovati kot regulator medsebojnih odnosov. Kot je rek- la Spomenka Hribar , je temelj demokracije strpnost, privajenost ljudi, da sprejemajo drugačnost, mnenja, ki so drugačna od mojega, ki se z mojim ne skladajo, me izzivajo. Sprava za njo ni kompromis na neki splošni ravni, ampak sožitje različnih mnenj. Če se zedinimo za eno resnico, to ni več demokracija. To je nekaj prisiljenega, kar duši ljudi in jih napravi lažne, neiskrene. V takšnem ozračju ni sproščenosti. Ni ustvarjalnosti. Mediji , ki napadajo drugačno sektaško miselnost, zastrupljajo ozračje. To ni pot do odličnosti. Tudi to je pogoj, tudi to ustvarja sproščeno ozračje. Nova revija je imela zato spodbuden naslov svojega zvezka leta 2004: Sproščena Slovenija. To je pogoj za pot k odličnosti.« Cf. Marko Kos, »Moč lobijev«, Finance, 11. 1. 2006. 127 »Več sproščenosti in ustvarjalnega duha, ki daje dihati pravičnosti in ljubezni, si lahko zaželimo za letošnjo veliko noč, ki nam je prinesla nekaj pomladnega zagona, kakor se nam to v novejši zgodovini vedno znova dogaja, a se tega žal premalo zavedamo in tudi veselimo.« Ivan Štuhec , Dnevnik, 14. 4. 06 128 »Poslanica predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše «, STA, 27. 12. 2005. 129 Cf. vestičko STA, 30. 12.2004. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 53 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 53 4.5.2007 8:52:24 4.5.2007 8:52:24 54 BORIS VEZJAK družbenopolitični obrat odzvali bistveno različno. V Sloveniji so vredno- tne usmeritve ostale enake, na Hrvaškem pa je prišlo do velikega zasu- ka v stališčih. Slovenci smo, tako kot prej, pri vprašanjih, ki so zadevala religijo ali odnos do Cerkve , »kazali neko sproščenost , na Hrvaškem pa je prevladala zadržanost, prej nekakšna omejena civilna religioznost. Po spremembi sistema se je slika obrnila: Hrvati so postali zelo religiozni, tudi v cerkvenem smislu, Slovenci smo ostali zmerno religiozni.« 130 Ob prazniku Osvobodilne fronte , dnevu upora proti okupatorju, 60. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade , enaki obletnici konca druge svetovne vojne in drugih priložnostih, pa so se v aprilu in maju 2005 raz- mahnile tudi ostre polemike glede zgodovinskih dejstev, predvsem okoli statusa in motivov udeležencev NOB. Ob 60. obletnici konca vojne in 9. maju 1945 kot najlepšem dnevu v dvajsetem stoletju je danes med ljudmi vse premalo sprave , je ugotavljala Spomenka Hribar . In zgodovina je spet nekaj, kar zahteva naš sproščeni odnos: »Če bi bilo več sočutenja in sočutja v nas do drugih ljudi, do nekdaj in zdaj trpečih, tudi do njihovih zmot, bi nam bilo mnogo lažje. In bolj sproščeno bi se veselili obletnice zmage nad fašizmom in ohranitvijo našega imena: Slovenci.« 131 Aktualna bitka za zgodovinsko interpretacijo je postala politična tema par excellence, zato ni presenetilo, da je Alojz Peterle kot evropski posla- nec in visoki funkcionar stranke Nova Slovenija uvidel sproščenost ne le v odnosu do zgodovinskih dejstev in njihovem spreminjanju, temveč tudi v politični odprtosti družbe za zgodovinsko raziskovanje in drži zgodo- vinarjev: »Jasno je, da nisem za to, da država prevzema vlogo zgodovinopisca, ampak da omogoči demokratične razmere, da lahko zgodovinarji sproščeno , brez težav sledijo resnici«. 132 Za Spomenko Hribar je sproščenost ne le atribut spravnega stališča, temveč tudi človekove svobode in iskrenosti, pogleda. V polemiki z Vlasto Jalušič , v kateri jo opisuje kot eno izmed udeleženk TV oddaje v družbi 130 Ranka Ivelja , »Reforma , ki se požvižga na stališča ljudi, je že propadla«, Dnevnik, 29. 10. 2005. 131 Cf. intervju Dragice Korade , »S sovraštvom si samo trgamo korenine«, Večer, 9. 5. 2005. 132 Cf. intervju Branka Maksimoviča , »Peterle za prevrednotenje zgodovine«, Večer, 7. 5. 2005. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 54 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 54 4.5.2007 8:52:24 4.5.2007 8:52:24 55 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV ljudi, h kateri prispeva kot k »skupinski sliki z gospo«, Hribarjeva odgo- varja: »Kdor sedi z njimi, ni z nami. Jalušičeva je tako videla moj nastop. Pač odvisno od sproščenosti pogleda, bi rekla: nekateri pa so videli, da sem polemizirala s prvim, drugim in tretjim sogovornikom.« 133 133 Polemika je objavljena v Pismih bralcev, Mladina, 22. 5. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 55 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 55 4.5.2007 8:52:24 4.5.2007 8:52:24 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 56 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 56 4.5.2007 8:52:24 4.5.2007 8:52:24 57 SPROSTITEV SLOVENSKIH MEDIJEV Vseh sovražnikovih časopisov se moramo bati bolj kot tisočev bajonetov. Napoleon Bonaparte Podoba športa, kakor ga na obeh medijih predstavljajo, je šport predvsem kot gladiatorstvo, kjer so v ospredju številke, ki kažejo čase, razdalje, višine, daljine in tako naprej, pa seveda število golov, košev, zadetkov in zgrešenih priložnosti. Nace Polajnar Mediji bodo na prvih straneh objavljali najlepše in najbolj spodbudne dogodke doma in na tujem. Geslo ‘slaba novica je najboljša novica’ bodo zamenjali z geslom ‘dobra novica je najbolj spod- budna novica’. Trač časopisov, revij in oddaj ne bo. O življenjskih stvareh se bo pisalo in govorilo z občutkom za sveto in s pozitivno odprtostjo do vsega lepega. Mladini bo naklada tako padla, da bo bankrotirala, njeni delavci bodo živeli od minulega dela. Ivan Štuhec Prvi artikulator medijskega sproščanja po vzpostavitvi nove oblasti je bil znova Jambrek : po njegovem so mediji pri nas neprebavljivi, saj ne ločujejo informacije od komentarja. To dejstvo moramo »z odporom pre- bavljati«. 134 Iz tega razloga jih je treba prenoviti, zato ni presenečenje, kaj nam je storiti: »Ogromno sproščanja nas čaka na tem področju.« 135 Napovedana medijska sprostitev je torej implicirana v nekakšni medijski kontroli ali vsaj poduku in bo novinarje naučila ločevati dvoje žanrov: informacijo in komentar. A ne le tega. Demonizirana fakulteta, valilni- ca novinarjev, Fakulteta za družbene vede oziroma prejšnja FSPN, tr- dnjava rdečkarskega komunizma, kot so dejali, jim tega znanja menda ni ponudila. Kasneje bo Jambrek dodal, da je do preobrata na zadnjih državnozborskih volitvah prišlo zaradi tega, ker so »ljudje nehali verjeti medijem«. 136 Mediji so torej bili uspešno presežena zapora, ki je kot ta- kšna šele omogočila vzpostavitev nove oblasti. 137 134 Gre za že citirano Omizje na RTV Slovenija, »Slovenija med levico in desnico«, RTV Slovenija, 13. 4. 2005. 135 Ibid. 136 Ibid. 137 Mediji so sploh zanimivo področje sproščanja. Zanimivo je dejstvo, da se je akademik dr. Tine Hribar pred leti potožil nad istim Jambrekom in njegovo »nesproščenostjo «, MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 57 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 57 4.5.2007 8:52:25 4.5.2007 8:52:25 58 BORIS VEZJAK Misel je zanimivo intrigantna in daljnosežna: šele nezaupanje v medije je porodilo obrat na zadnjih državnozborskih volitvah. Jambrekov »silo- gizem« je takšen: 1. ljudje so doslej (neomajno) verjeli medijem, 2. vera v medije je vzdrževala in ohranjala dosedanjo oblast, toda 3. ljudje so ne- hali verjeti medijem. Zatorej je 4. konec zaupanja/vere v medije povzročil spremembo oblasti. Pomembnost novinarskega dela in vpliva tega na politične dogodke ne bi mogla biti v tesnejši povezavi. Novinarji so kot mediatorji razumljeni kot ključ do političnega uspeha. Zelo podobno je slovenske medije obtožil grobosti in hudobije še Rupel in tudi sam pogrešal ločnico med informacijo in komentarjem: »Sam imam občutek, da zadnja leta v našem komuniciranju prevladuje grobost. Največ medijske proizvodnje je namenjene sprotnemu, takojšnjemu učinku. V naših medi- jih vidim veliko grobosti in hudobije. Tega je veliko tudi drugod, npr. v ZDA, v Veliki Britaniji... vendar je tam poleg nizkotnosti tudi veliko dobrega, odličnega, duhovitega, veliko skrbnega oblikovanja. Pri nas tega skoraj ni več. Pogrešam denimo več pred- logov za prihodnost, konstruktivno kritiko in profesionalnost. Nujno je ločevanje infor- macij in komentarjev.« 138 Dejavni so bili tudi člani Zbora za republiko . Dne 18. aprila 2005 so se zbrali v vinorodni Prlekiji pri moralnem teologu dr. Ivanu Štuhecu , kjer so se sestali na skrivaj in uživali v družbi predsednika vlade in ministrov, pa čeprav so ti menda po volitvah formalno izstopili iz predsedstva te civilnodružbene tvorbe. 139 V Klubu Nove revije so nekaj dni kasneje, 22. aprila, prvi sklenili spregovoriti o svojih izsledkih in predstavili svoje po- glede na dve tisti hip žgoči temi: slovenske medije in interese v gospodar- stvu . Akademik Niko Grafenauer je bil prepričan, da z mediji pri nas ni vse v redu. Opazil je, da je »kontinuiteta v mišljenju, v delovanju preveč navzoča in da ni tiste sproščenosti duha«. 140 Kasneje jo vendarle detekti- ra, in sicer v obliki »anomaličnih in drugih zadev, vse do rumenega tiska. čeprav sta potem skupaj zmagovala na republikanskem Zboru. Celo več, navajal ga je kot razlog za svoj odstop iz uredništva Nove revije : »Nisem prenesel, da polemizirajo o mojem tekstu, še preden je bil objavljen, šlo je za uvodnik, poleg tega pa je Jambrek preprečil objavo Spomenkinega teksta Sproščena Slovenija, v katerem je povezovala Kardelja in Mahniča .« (Iztok Klemenčič , »Več kot le revija«, Mladina, 27. 1. 2003). 138 Janez Markeš , »Pogovor s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom «, Mag, 11. 5. 2005, dostopno tudi na: http://www.mzz.gov.si/index.php?id=123. Na tem mestu novinar Markeš naredi pravo asociacijo, saj doda vprašanje: »Več sproščenosti , torej?« (Ibid.) 139 Cf. Vanja Pirc , »Nesproščeni mediji in gospodarstvo «, Mladina, 25. 4. 2005. 140 Ibid. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 58 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 58 4.5.2007 8:52:25 4.5.2007 8:52:25 59 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Tam je te sproščenosti zelo veliko, o čemer govorijo tudi številne tožbe, ki smo jim priča.« 141 Kot vidimo, avtor ločuje med pristno in nepristno obliko medijske sprostitve . Jambrek je k temu dodal, da bi morali najpo- membnejši slovenski mediji predstavljati »vse vsaj glavne miselne tokove, ideje, stile življenja in vrednostne usmeritve v Sloveniji in v svetu«. 142 Obsesija z mediji se je nadaljevala v prvem letu vladavine in zadobila razsežnosti vojne. Najprej je bil terjan premislek glede njih, potem se je ta prelevil v odkrito svarilo, po katerem ni dobro češnje zobati z oblastjo, če ji nisi naklonjen. Rupel je ogorčeno vzklikal: »Ste kdaj videli katero državo , ki bi imela take medije kot Slovenija? Ne poznam nobene. [...] Objavljal sem v vseh svetovnih časopisih, v vaši hiši pa so mi – svojemu zunanjemu ministru – zavračali besedila. Medijska politika je potrebna zelo resnega, sproščenega premisleka. Ne poznam države, kjer bi se me- diji tako enotno postavili zoper demokratično izvoljeno vlado .« 143 Takšna je bila še ena v vrsti njegovih besed, ne čisto osamljenih, sredi leta 2005, namenjena časopisni hiši Delo. Poziva k sproščenemu razmi- sleku o medijih ne smemo vzeti expressis verbis, kajti Rupel se je tu zmo- til: kar je želel povedati, verjetno ni poziv k sproščenemu razglabljanju o zanj kritičnih slovenskih medijih, temveč apel k njihovemu sproščanju. Tudi mediji so namreč, utrujeni starih vzorcev verjetno, potrebni sprosti- tve . Če sproščenost premisleka že vodi do nje, pa je drugo vprašanje, še brez odgovora. 144 Zakaj sploh sproščanje medijev, tega menda orjaškega organa nadzora nad razumom množic? Politična oblast je od državnozborskih volitev naprej privzgojila čisto posebno stališče o tem, kakšni so ti pri nas in kakšni bi morali biti. Biti bi morali uravnoteženi in »sproščeno nepristranski«. V zadnji »Milharčiče- vi« Sobotni prilogi Dela pred dokončnim slovesom (tisti, ki jo je odgovorni urednik cenzuriral, torej odstranil) je objavljen intervju s predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem . Na vprašanje, ali je uravnote- žen pogled na domačo politiko, kar da je naloga medijev , pri nas dovolj prisoten, Cukjati odgovarja: 141 Ibid. 142 Ibid. 143 Intervju z Ruplom je za Sobotno prilogo naredila Saša Vidmajer , »Sem liberalec. Sem vedno to, kar sem«, Delo, 9. 7. 2005. 144 O sproščanju medijev cf. Boris Vezjak , »Sproščanje slovenskih medijev«, Delo, 7. 1. 2006. Omenjene teme sem se lotil na Novinarskih dnevih 2005 v Ankaranu v predavanju z naslovom »O sprostitvenih tehnikah slovenskega novinarstva: nova filozofija za nove medijske čase«. Predavanje je dostopno na www.novinar.com. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 59 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 59 4.5.2007 8:52:25 4.5.2007 8:52:25 60 BORIS VEZJAK »Po moji oceni ne. Lahko da se motim, vendar so velike razlike opazne že v tem, kako so nekateri mediji v prejšnjem mandatu spremljali takratno vladno stran in kako zdaj spremljajo sedanjo vladno stran ali kako so spremljali takratno opozicijo in kako sedan- jo. Ni težko opaziti, kako pristransko so nekateri novinarji v prejšnjem mandatu sprem- ljali opozicijske tiskovne konference in s kako mero pozornosti isti novinarji spremljajo sedanje opozicijske tiskovne konference. Mislim, da slovenskemu medijskemu prostoru manjka še kar nekaj zrelosti in nekaj bolj sproščene nepristranskosti. Prepričan pa sem, da bo tudi Slovenija, tako kot vse demokratične države , enkrat vendarle našla zdravo ravnotežje, kjer boste lahko v enem časopisu brali takšno mnenje, v drugem drugačno ali celo v istem časopisu dve različni mnenji in podobno.« 145 Še ostrejši je bil Janša . Po njegovem so mediji novi vladi izrazito nena- klonjeni, ne le nesproščeno pristranski. Zato je spregovoril o »čustveni in monetarni kolaboraciji« nekaterih piscev in celo o »satanizaciji nove slo- venske vlade«. 146 Poprejšnjemu vtisu o pristranskih novinarjih se je torej pridružilo še nezadovoljstvo glede poročanja o delu nove vlade. Ljudstvo je sicer uvidelo, da medijem ne sme verjeti, kot misli Jambrek , toda novi- narji so ostali na svojih mestih. Nadaljevanje je bilo konsekventno, take- mu umišljenemu scenariju in tezi o satanizaciji, četudi je bila le dodaten plehek izgovor, je sledila vojna napoved. Ta je bila diagnosticirana skoraj dobesedno, saj Rupel pravi naslednje: »V Sloveniji imamo medijsko vojno proti politiki, ki uresničuje program slovenskega sproščanja in evropskega povezovanja. Slovenski državljani so nadvse prepričljivo rekli ‘ne’ usmeritvi Ropove in Kučanove politike, vendar se ta v zaostreni obliki nadaljuje v slovenskih medijih.« 147 Vržena rokavica je pomenila napoved vojne, ne glede na staro resnico, po kateri so politikove pritožbe glede medijev vedno podobne pritožbam kapitana ladje glede nemirnega morja. Ruplov kasneje famozni in širo- ko citirani stavek (»Ponekod bi lastniki medijev temeljito razmislili, ali se jim splača vojna s politično opcijo, ki je doživela uspeh na volitvah in 145 Dejan Pušenjak , »Celo na domačega psa nisem nikoli kričal«, Delo, 29. 4. 2006. 146 Tako v intervjuju za Demokracijo. Citirano po Vanja Pirc , »Kdo bo zahteval referen- dum?«, Mladina, 27. 6. 2005. 147 Dimitrij Rupel , »Prihajajo slabi časi?«, Mag, 22. 6. 2005. V kontekstu evropske ustavne krize Rupel svari tudi pred vlogo medijev , ki morajo vstati v obrambo Evrope: »Danes sicer ni pravi trenutek za obračunavanje, ampak za odgovor na vprašanje, kako se bo Slovenija kot celota znašla v vrtincu slabih časov, ki prihajajo. Prej ali slej se bodo morali tudi slovenski mediji vključiti v obrambo evropske politike, sicer se utegne kaj neprijetnega zgoditi nam vsem.« (Ibid.) Grožnja in nenavadna zahteva, ki naj jo izpoln- jujejo mediji po zamisli zunanjega ministra. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 60 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 60 4.5.2007 8:52:25 4.5.2007 8:52:25 61 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV mnoge potrditve na mednarodni ravni.«) iz istega članka je postal pred- met številnih komentatorskih preigravanj. Militaristični žargon tu ni bil naključen, a za novinarje je prišel prepozno. Pot sproščanja medijev s prevzemi in nastavitvami lastnega kadra je bila začrtana, zato so tvorci nove medijske krajine napotke vzeli zares. 148 Sprostitev javnega RTV servisa Enega svojih prvih vrhuncev je sprostitvena zgodba gotovo doživela v novi medijski zakonodaji. Spomnimo le na dogodke okoli sprejemanja novega zakon o RTV . V sodobnih filozofskih debatah o demokraciji sme- mo v širšem pomenu govoriti o treh prevladujoče učinkujočih koncep- tih njenega realiziranja in ustvarjanja, uprimerjenih v treh njenih obli- kah: liberalni , participativni in deliberativni demokraciji. Ko govorimo o liberalni demokraciji , še posebej v zastavku Johna Rawlsa , jo lahko prepoznavamo skozi poudarjeno zavzemanje za celo vrsto temeljnih človekovih svoboščin in pravic, s pomočjo katerih zapolnjujemo zahtevo enakosti, pravičnosti ali, recimo, učinkovitosti v ekonomski sferi druž- benih dogajanj. Participativna demokracija poudarja vlogo državljana , kolikor je ta aktivno vpet v procese družbenega (so)odločanja, še posebej odločitve v sferi ožjih političnih izbir. Deliberativna demokracija vidi eno osrednjih žarišč demokratičnega pulziranja v poudarjanju vloge avto- nomnih osebnosti in njihovi interakciji znotraj odprte in javne razprave – javnega premisleka (public deliberation) o rečeh, ki zadevajo vse. Če pogledamo vse tri poudarke – svobodo in enakost, politično participacijo in javno razpravo – ki ločujejo naštete »modele« demokracij, bi se smeli strinjati, da so vsi trije elementi verjetno enako pomembno konstitutiv- ni in morebiti celo prepleteni vidiki vsake zrele demokracije. Svoboda v državi brez udeležbe ali udejstvovanja državljanov je nesmiselna in sa- mozadostna, politična udeležba brez svobode in enakosti med njimi je 148 Ideja medijskega obračunavanja z Janšo zveni patetično in je morebiti le slab izgo- vor za tisto, kar je sledilo. Rupel situacijo sočno opiše: »Doma pa se je sprožila nova faza revolucionarnega obračunavanja zoper Janševo vlado in za koristi opuščenega ‘socialističnega’ programa. Pri tem imajo posebne naloge in vloge mediji, ki so kapital- sko in personalno povezani z nekdanjim režimom. Tako množične, grobe in enostran- ske napade na novo vlado, kot jih proizvajajo omenjeni mediji, bi težko našli kje drugje v Evropski uniji . V Sloveniji so mediji ustvarili posebno (virtualno, fiktivno) realnost, ki nima zveze z dejstvi in realnimi problemi. Posebna značilnost slovenskega medijskega prostora je v tem, da je glavnina uredništev (s častnimi izjemami, ki jih naštejemo s prsti ene roke) praktično onemogočila preverjanje oz. soočenje dejstev in medijske fan- tastike. Položaj spominja na stare čase: vsem nam je dodeljena ena sama resnica, ki jo proizvajajo v enem samem nadzornem centru, ki seveda ni vlada.« (Ibid.) MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 61 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 61 4.5.2007 8:52:25 4.5.2007 8:52:25 62 BORIS VEZJAK odvečna in prazna, politično udejstvovanje in svoboda pa državljanom ne koristita, če niso dani najboljši pogoji, v katerih lahko transparentno, v pretoku vseh informacij, ki so nam na voljo, javno ocenjujejo in razpra- vljajo o političnih odločitvah, ki zadevajo njihovo skupno bivanje in bla- ginjo. Misleci, kot so Jon Elster , Jürgen Habermas ali Nobelov nagraje- nec Amartya Sen, so pomembni promotorji ideje javnega premisleka in njenega vpliva na demokratične procese. Ni odveč ponoviti, da so njene bistvene sestavine spoštovanje pluralizma vrednotnih in političnih orien- tacij, tolerantna naravnanost za različne poglede in življenjske sloge, saj javni premislek s svojim konceptualnim okvirom zahteva odprto javno razpravo o neki zadevi, ki je splošnega značaja in pomena za prav vse državljane. Njegova naloga je torej, da spodbuja in motivira politično in državljansko vpletenost in soodločanje ljudi v javnostnih procesih preo- brazb v družbi. 149 V referendumu o novem zakonu o RTV smo imeli še eno lepo prilo- žnost, da načela javnega premisleka prakticiramo in jih vzamemo za- res. 150 V resnici so se spreobrnila v nenavadno sproščanje v govoru. Da je predlagatelj zakona Branko Grims gladko pometel z domačo strokov- no javnostjo in »tako imenovano« civilno družbo , je bilo po prejšnjih po- gumnih in nič kaj sramežljivih obračunih z njima tudi pričakovati. Toda da so bili iste obravnave deležni tudi tuji medijski poznavalci, je preseglo vsa pričakovanja o doseženih demokratičnih standardih, med katere spada tudi kultura spoštovanja drugačnega mnenja in strokovnosti pou- čenih. 151 Načini zmanjševanja pomena strokovne javnosti so bili osuplji- 149 O dedemokratičnih postopkih zgodb okoli uveljavljanja nove medijske zakonodaje cf. moj članek: Boris Vezjak , »Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija« (Vezjak 2005a). 150 Na deklarativni ravni je vedno vse lepo in prav. Toda paranoidna gesta (hipo)teze, po kateri javno RTV obvladuje Kocijančič in komunistična klika (Branko Grims ) in Forum 21 (Danilo Slivnik ) se je izrodila v že večkrat videno uspelo manipulacijo. Ki pa mogoče ni samo manipulacija: že nekaj interpretov je opozorilo, da se nova desna oblast ravna po načelu zrcalne podobe kritiziranega: bojuje se za domnevno demokracijo , a ves čas dokazuje, da ni demokratična, obsoja totalitarizem, a ob tem ravna totalitarno, obsoja pomanjkanje pluralizma mnenj in medijev , a ga sama najbolj omejuje. V slovenskem teoretskem prostoru večkrat citirani Hegel , po katerem je »zlo v pogledu, ki vidi zlo«, zanjo velja v največji meri: bojuje se natanko proti temu, kar sama producira. Bojuje se torej z lastno fantazmo in strahovi, ki so sredi nje same. Kritika, ki pravi, da se sama ravna kot domnevna komunistična oblast, je zato prekratka: ne gre za ponovitev vzorca, temveč za imanentno gesto nove ideologije . 151 Posebej presenetljivo je dejstvo, da sta Branko Grims in kulturni minister Vasko Si- moniti zanikala celo vrsto trditev tujih strokovnjakov ali jih razumela drugače: jasno izrečene kritike so bile razumljene bipolarno, celo kot poskus pohvale (Simoniti o mnenju Jakubowicza , Grims o mnenju Rumphorsta ). Grimsu je celo uspelo razviti vse MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 62 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 62 4.5.2007 8:52:25 4.5.2007 8:52:25 63 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV vi. Glede na število diskreditacij njihovih mnenj ali oseb bi lahko govorili celo o diskreditacijskih strategijah. Pa jih v grobem naštejmo, čeprav bi si zaslužili obširno analizo: prvo bi imenoval za »osebno diskreditacijo«: Karol Jakubowicz , predsednik direktorata za medije iz Sveta Evrope je bil označen za »tretjerazrednega uradnika« (Niko Grafenauer ), za »evro- krata« (Miro Petek ). Strokovna javnost je ničvredna: »Tisti, ki so se ogla- sili do zdaj, so znali povedati samo psovke in nič drugega« (minister dr. Vasko Simoniti ). Dr. Werner Rumphorst , predsednik pravnega oddelka iz Evropskega združenja javnih radiotelevizij, je »debelo lagal« (Branko Grims), pa tudi »del stroke zlorablja svoje akademske nazive in univerzo, ki ji pripadajo, za to, da pod krinko stroke prodajajo navadna politična sporočila in predsodke. Takih ‘strokovnjakov’ najbrž res ne more vlada vključiti v postopek izdelave novega zakona.« 152 Domači strokovnjaki so se, kot je bilo rečeno post festum, izkazali za zmotljive »guruje javnega mnenja«. 153 Nadalje je Aidan White , sekretar Mednarodne zveze novi- narjev, postal »modrijan«, ki žaljivo svetuje, da bi »tak zakon na Finskem deloval«. 154 Zgodba sproščanja RTV je prerasla v popoln argumentacij- ski in demokratični debakl. 155 Argumenti zagovornikov novega zakona možne strategije branj pri istem besedilu: strokovno mnenje skupine iz Sveta Evrope je bilo zanj »ničvredno«, kar se je nanašalo na 30 strani dolgo kritiko iz ekspertize. Toda ni ga bilo sram pohvaliti se z uvodnim kurtoaznim stavkom v mnenje, ki v splošnem pravi, da je zakon dober. 152 Tako Grims o dr. Slavku Splichalu v spletni klepetalnici, 12. 8. 2005. Vir dostopen na http://www.rtvslo.si. 153 »Grims predstavil ‘zamolčana dejstva’«, STA, 8. 10. 2005. 154 Drago Jančar , »O čem govorimo?«, ZA RTV Slovenija, september 2005, brezplačni iz- vod. Gre za brošuro, ki jo je natisnila koalicija pred referendumom o potrjevanju nove- ga zakona o RTV. 155 Med posebne zgode zgodbe o RTV sodi tista o »plonkanju«, ko je mandatno-volilna komisije državnega zbora opravila procedure izbire kandidatov za člane programske- ga sveta RTV kar na podlagi plonk listka, s katerim so si pomagali člani vladajoče ko- alicije pri glasovanju. To je vrglo sum na poprejšnji politični dogovor. Programski svet sicer po novem šteje 29 članov, mandatno-volilna komisija jih je predlagala 21, in sicer pet na predlog političnih strank ter 16 na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS, univerz in fakultet, društev in drugih organizacij civilne družbe . Poleg tega so člani te komisije predlagali še pet kandidatov na predlog političnih strank, ki sedijo v sicer 11-članskem nadzornem svetu. Nerodnost izbire je v državnem zboru 11. januarja 2006 razkril poslanec SD Dušan Kumer , ki mu je v roke prišel »plonk listič«, kot je temu rekel, z natančnimi navodili za to, katere kandidate morajo člani vladajoče koalicije obkrožiti. »Plonkanje« ob izbiri kandidatov za programski svet bi še lahko razumeli kot vnaprejšnji koalicijski dogovor, če ne bi zaradi akutnosti očitkov o politizaciji in pozornosti javnosti slišali številna zagotovila članov mandatno-volilne komisije, da bo glasovanje potekalo »po vesti« vsakega člana, avtonomno in brez pritiskov. Cf. zapis na www.24ur.com dne 11. 1. 2006 z naslovom »Novi vetrovi na RTV«, in Spletno Delo, 11. 1. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 63 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 63 4.5.2007 8:52:26 4.5.2007 8:52:26 64 BORIS VEZJAK so bili tako neverjetni in umišljeni, da navzlic vsem populističnim napo- rom skorajda niso zadoščali za uspeh na referendumu 25. 9. 2005. 156 Ni bilo presenečenje, da se je nova vlada glede na vse napovedi lotila predvsem regulacije medijev . Novemu kulturnemu ministru so tako oči- tali, da je predvsem minister za medije. In ni bilo presenečenje, ko se je lotila predvsem medijske zakonodaje. Novi zakon o javni RTV hiši je pov- zročil politični vihar in na koncu pripeljal do referenduma in vročih, na trenutke argumentativno prav neverjetno abotnih javnih razprav. Tako se je lahko pripetilo, da se je dr. Tone Jerovšek , eden izmed pripravljav- cev zakona, lahko ob njem skliceval na odgovornost: kaj bi bilo narobe s tem, če javna televizija postane vladna televizija; vlada je vendar zanjo odgovorna, se je čudil. Zgodilo se je, da je debel mesec po referendum- ski tesni potrditvi zakona dr. Gregor Virant v medijih prepoznal še novo odgovornost: »Obstajajo druge institucije, ki morajo preprečevati in se boriti proti korupciji … predvsem mediji.« 157 Mediji so v na ta način sproščeni obliki zadobili dve zanimivi vlogi: po eni strani sta postala javna televizija in radio kot prvi in najpomembnejši medij v državi odvisna od politike in vsakokratne oblasti. Hkrati pa je taisti zadobil novo vlogo, v kontekstu ukinjanja antikorupcijske komisije, namreč sistemsko vlogo nadziranja korupcije. Toda če vlada nadzira jav- ni medij z razlogom, da je zanj odgovorna, potem vlada nadzira medij, ki bi po njenem mnenju moral nadzirati korupcijo. Torej vlada na najboljši način nadzira samo sebe. Kaj hitro se pokaže, da je sproščenost neki sprevračujoči označevalec , ki se obrača, zakrivajoč spremembo, v natanko tisto smer, od katerega domnevno beži ali se spreminja. Se lahko pod krinko sproščanja medi- jev , osvobajanja, lastniške in uredniške neodvisnosti, profesionalnosti, korektnosti, uravnoteženosti zgodi, da bežimo v naročje tistega, od če- sar se deklarativno beži? Od odprtosti nazaj v domnevno zaprtost, iz osvobojenosti v neosvobojenost, iz neodvisnosti v odvisnost, nezavrtosti v zavrtost? Po prenovi RTV servisa se je sproščenost naselila v programske želje. Vinko Vasle , novi direktor Radia Slovenija, je svojo programsko vizijo uglasil s politično: 156 O moji analizi 22 argumentacijskih zmot, kolikor jih naštejem, cf. Vezjak 2006a. Pri- merjaj še moj članek »Neznosna lahkost referendumskega varanja« v istem zborniku (Vezjak 2006b). 157 Tako zveni apologetika, zakaj vlada mora ukiniti protikorupcijsko komisijo. Izjava je podana v oddaji Trenja, POP TV, 11. 11. 2005. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 64 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 64 4.5.2007 8:52:26 4.5.2007 8:52:26 65 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV »Pomembno je tudi narediti ločnico med prvim in drugim programom: če je Ars kultur- no -umetniški in prvi program podrobnejši in zahtevnejši informativni program z resnejšo osnovo, menim, da mora Val 202 graditi na večji sproščenosti .« 158 Vida Petrovčič , novinarka RTV Slovenija in kolumnistka Družine, pred- stavljena kot »prodorna in neizprosna novinarka«, si je podobno zaželela »malo bolj sproščeno podajanje informacij«. 159 Svetnik, član programske- ga sveta RTV dr. Ivan Štuhec , je ugotavljal zelo zoženo prezenco humor- ja na radiu in televiziji, zato je predlagal njuno razširitev, saj se ta preveč osredotoča na politiko in seks. V ta namen je »sugeriral televiziji in radiu, da začneta načrtno iskati humoriste, ki bodo ustvarjali humor v vseh di- apazonih človekovega življenja«. Razlog je sicer trivialen: »Skozi humor se ustvarja sproščenost in distanca do sicer blazno resnih problemov našega življenja.« 160 Sproščenost , ideologizirana in ne katerasibodi, se kanalizira in zah- teva pravo zabavno formo, kajti ni vsak humor pravilno sproščujoč, kot tudi ni vsak humorist pravi ali vsaj dovolj »univerzalen«. Poanta je jasna: količino političnega in seksualnega humorja je treba zmanjšati. Ko je vla- dajoča koalicija namenila izredno mnogo pozornosti »demokratizaciji « in »pluralizaciji « medijev na Slovenskem, je preusmerila tudi pozornost o tem, komu da so odgovorni. Postati morajo odgovorni lastnikom, ne več javnosti in ne več svoji vesti. Če so lastniki tisti, ki jih je nastavila vlada , potem je vse v najlepšem redu. Potem so mediji »naši«. 161 158 Takoj zatem v naslednjem stavku nadaljuje in postavi jasno zvezo med vsebinsko naravnanostjo programa in politiko: »Ne želim, da bi bila zaradi nekaterih dogodkov v slovenskem novinarskem prostoru moja ožja ekipa razumljena kot del političnih obračunov. Iskal bom profesionalce, ne ideološko kontaminiranih ljudi.« Vikend, prilo- ga Dela, »Nova direktorja RTV brez obljub«, 21. 4. 2006. 159 RTV Slovenija, oddaja »Prvi in drugi«, 29. 6. 2006. 160 Cf. moj zapis v: Boris Vezjak , »Košnik proti Hribarju «, Večer, 19. 8. 2006. 161 Cf. komentar Marjana Horvata v luči izjav dr. Jožeta Jerovška , sicer predsednika nad- zornega sveta RTV Slovenija: »Če namreč hoče biti Slovenija v prihodnje ‘sproščena ’, kar tako rad poudarja dr. Dimitrij Rupel , potrebuje tudi sproščene medije . A ta sproščenost medijev prinaša za sabo novo maksimo za novinarje – odgovorni morajo postati lastnikom, ne pa javnosti in svoji vesti. Prelom z dosedanjim pojmovanjem od- govornosti v medijih nam ‘strokovno’ utemeljuje eden izmed gurujev novega skladja med novinarskim delom in odgovornostjo, ko oznanja, da so ‘v resnici stališča o tem, da so vodilni novinarji in njihovi glavni uredniki odgovorni samo javnosti in svoji vesti, na- vadne puhlice’, ker se zavedajo, ‘da jih je imenoval lastnik, določen kapital, kakor koli je ta kapital v Sloveniji skrit in ga vodi neka politična elita’«. Marjan Horvat, »Javnost in vest sta zaveza, ne puhlica«, Dnevnik, 27. 8. 2005. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 65 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 65 4.5.2007 8:52:26 4.5.2007 8:52:26 66 BORIS VEZJAK Nič boljše usode niso bili deležni tiskani mediji . Prihod Danila Slivni- ka na mesto tehničnega direktorja v časopisno hišo Delo je bil jeseni 2005 prav od tega novinarja razložen s sprostitveno tendenco: v Delu da ni »dovolj sproščenosti in druge komunikacije«, je menil Slivnik v Finan- cah. 162 Nakup Maga kot desne revije je torej osrednji slovenski časopisni hiši, ki je menda preveč leva, prinesel sproščenost. Kot jo je že, po isti logiki, prinesel njegov prihod na Delo. 163 Slivnikove omembe ne moremo razumeti, če ne poznamo ozadja novega žargona: zamislimo si, da nove parole o sproščanju medijev razlagamo nekomu, ki ne pozna slovenskih razmer. Recimo, da jih prevajamo v neki drug jezik, v neko drugo kultur- no in jezikovno okolje – na ta način bomo njeno fenomenalnost najbolje definirali in pojasnili. Kajti ideologema se tu drži neka nemogoča poteza: po eni strani je vsenavzoč, a hkrati vsebinsko in konceptualno tako odso- ten. Kot bi rekel Jambrek , opisuje predvsem prehod iz stanja zavrtosti in slovenski mediji niso nobena izjema: čaka jih sprostitev, uravnoteženost in pluralizacija , njihove uporabnike pa konceptualno predrugačenje slo- venskega medijskega prostora in novinarskega dela. Prvi rezultat njihovega sproščanja sumarično navaja predsednik dru- štva Grega Repovž v luči načete medijske svobode. In sicer: o zakonu o RTV Slovenija so se negativno izrekle vse relevantne mednarodne or- ganizacije, Svet Evrope in ameriško zunanje ministrstvo, a je bil kljub temu sprejet. Vprašljiva je bila tudi predvidena sprememba zakona o medijih, ki spreminja pravico do popravka v pravico do ekskluzivnega 162 Kaj bo Delo pridobilo z Magom?, sprašuje novinarka, Slivnik pa odgovarja: »Zaradi določenih uredniških tendenc, predvsem nedavnih, je bilo Delo vsaj v delu javnosti vi- deti kot preveč levo usmerjen časopis in si s tem zaprlo pot do mnogih bralcev, kar za časopis, ki naj bi bil nacionalni, zanesljivo ni dobro. Že s tem, da prevzame založniško revijo, ki je mnenjsko malo drugačna, v bistvu sproži neko sproščenost , neko drugo komunikacijo in to je za Delo skrajno pozitivno.« Monika Weiss , »Delo je najslabše v zadnjih desetih letih!«, Finance, 10. 10. 2005. 163 Politično motivirane spremembe v lastniški strukturi Dela so po tistem, ko je KD Hold- ing z Matjažem Gantarjem novembra 2005 s pridobitvijo skoraj 20 odstotkov delnic vstopil vanjo, potegnile za sabo krizo vodenja in delno urednikovanja, poglobile pa tudi novinarski strah in pričakovanja. Spremembe so omogočile prihod Danila Slivnika za tehničnega direktorja in nato ekspresno 20. 1. 2006 pripeljale predsednika uprave Dela Tomaža Peroviča do odstopa in njegove zamenjave s Slivnikom. Na to funkcijo so ga postavili že novi Delovi nadzorniki, saj je isti dan skupaj s Perovičem odstopil še predsednik nadzornega sveta Robert Šega . Nadzorniki so Slivniku naložili, da v roku dveh tednov pripravi predlog za novega odgovornega urednika. Ker v tem času ni predstavil kandidata, so mu za odločitev dali še nekaj časa. Največkrat omenjeni kandidati v javnosti so bili dotedanji odgovorni Darijan Košir , dr. Janez Markeš kot odgovorni urednik Maga in novinar POP TV Matjaž Erznožnik . 6. februarja 2006 je Slivnik predstavil svojega presenetljivega kandidata – Petra Jančiča . Cf. www.delo.si, »Kandidat je Peter Jančič«, 6. 2. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 66 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 66 4.5.2007 8:52:26 4.5.2007 8:52:26 67 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV dostopa do medijskega prostora. Gibanje novinarjev v parlamentu je od aprila 2006 omejeno, predvsem pa so bili predčasno prekinjeni mandati celotnega sveta RTV Slovenija, predsednika in članov uprave Dela Toma- ža Peroviča in Nataše Velkavrh Šuklje ter Matije Vojska pa tudi članov nadzornega sveta Dela Toneta Turnška , Tomaža Kuntariča , Tomaža Ko- širja in Roberta Šege . Prav tako so predčasno skrajšali mandat direktor- ju Večera Marku Tišmi , odgovornemu uredniku Dela Darijanu Koširju, programskemu direktorju Radia Slovenija Mihi Lampretu , programski direktorici Televizije Slovenija Mojci Menart , odgovorni urednici Večera Darji Verbič in uredniku Sobotne priloge Dela Ervinu Hladniku Milhar- čiču . 164 Kasneje je bila referenca na sproščene in nesproščene medije ter ure- dništva še velikokrat uporabljena, najbolj prezentno v duelu dveh odgo- vornih urednikov dveh časopisov, dnevnika Dnevnik in tednika Mag. V ta namen sta Miran Lesjak in dr. Janez Markeš v oddaji o (ne)svobodi medijev uprizorila pravi spopad, pri katerem je očitek o tem, da je ne- sproščen, zadobil skoraj komične učinke. 165 O medijski pokrajini se je izrekel celo kardinal dr. Franc Rode ob svo- jem obisku doma po dveletni odsotnosti. Rode, 25. marca 2006 imenovan za kardinala, je obiskal rodno župnijo Jarše pri Domžalah, kjer so mu pripravili sprejem pred domačo hišo na rojstni Rodici. Ob svojem obisku doma je v nedeljski maši iz stolnice Svetega Nikolaja v Ljubljani sprego- voril o pomembnih spremembah v Sloveniji, demokratizaciji življenja in 164 Cf. poročilo STA, 4. 5. 2006. 165 Tu je prepis pogovora: Lesjak : »Torej, jaz sem prepričan, in vsi kolegi in novinarji in uredniki, ki tukaj sedimo za tem omizjem, bodo verjetno temu lahko pritrdili, da so po mojem mnenju v tem trenutku v Sloveniji verjetno, govorimo o pomembnejših medijih , zgolj tri uredništva, kjer so novinarji in uredniki relativno sproščeni . Ostali mislim, da niso. To so: moje uredništvo, hvala bogu, oz. uredništvo Dnevnika oz. vseh Dnevnikovih edicij, Finance, domnevam tudi POP TV, nemara tudi Mladina. V vseh ostalih medijih mislim, da obstaja neka napetost med novinarji in uredniki, kaj bo, kaj se bo zgodilo, kdo bo prišel za urednika, koga bodo zamenjali, koga bodo iz ene redakcije poslali v drugo redakcijo, in tako dalje.« Dr. Janez Markeš (Mag): »Ali zgledam nesproščen ? Ne razumem tega, mislim, jaz ne vem kaj je kolega Lesjak neko razpredelnico naredil, in tako naprej, ampak jaz lahko govorim v svojem imenu oz. v imenu mojega uredništva. Pojdite, pa jih vprašajte ali so nesproščeni. Zdaj, tisto, kar sem danes opazil oz. opažam tri, štiri dni, je to, da recimo Dnevnik in pa podrejena edicija Direkt, tempira napade na Danila Slivnika oz. imam vtis, kot da podtika neko vojno Delu, zato da bi ne vem kaj pri- kril. Vstop nemškega WAZ-a v sistem. To me je zdajle nekako prešinilo, ko sem se v isti vlogi znašel kar naenkrat, kolega Lesjak je naštel. Brez zamere, mislim, jaz se nisem prišel fajtat sem, ampak, da me tukaj nekdo obvesti, da moja redakcija ni sproščena, to me pa rahlo moti.« POP TV, Trenja, 11. 5. 2006. Kasneje je v oddaji referenca ironično še nekajkrat uporabljena. Opazimo lahko, da Lesjak obrne poanto: sproščeni so »svo- bodni«, še nepodrejeni mediji, nesproščeni so tisti, ki jih je prevzela oblast. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 67 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 67 4.5.2007 8:52:26 4.5.2007 8:52:26 68 BORIS VEZJAK omenil »sprostitev medijskega prostora«. 166 Celo eden od štirih pripro- ševalcev ne pozabi omeniti prošnje, da naj kulturni in medijski delavci v Sloveniji sledijo nauku Jezusa ! Slovenski mediji in njih sprostitev so torej postali v svoji novi preobleki zanimivi za slovensko RKC in tudi za vatikanskega prefekta. 167 Vendarle politični in lastniški prevzemi RTV hiše, Dela, Večera in Primor- skih novic – če naštejemo najbolj očitne in nezanikane – pa še kakšnega od medijev , niso zadovoljili zunanjega ministra Rupla , zato je nad njimi v avgustu 2006 znova izrazil nezadovoljstvo. Slovenci da smo vase zagledani in ograjeni, primanjkuje nam »dejavnikov, ki bi spodbujali odprtost v svet in sproščenost . Odločilni so seveda mediji. Težava slovenskih medijev je ta, da so pretežno namenjeni domači rabi, torej za notranje, tujcem komaj razumljive potrebe.« 168 Če se je leto nazaj pritoževal nad tem, da nima dostopa do objave v Delu, je zdaj postal reden gost v njem. Celo novinar- ka Dela Saša Vidmajer je v aprilu 2006 ugotavljala, da je »zunanjepoli- tična kritika potihnila«. 169 Drugačni glasovi se selijo med pisma bralcev, pravi, kajti medijski mainstream obvladuje minister. »Poslej se meri spro- ščenost po številu njegovih pojavljanj na časopisnih straneh.« 170 Take iro- nične besede, uperjene v Rupla, na prvi strani Sobotne priloge – tiste zadnje, ki je postala kultna zaradi cenzure odgovornega urednika Petra Jančiča – so se izkazale za zgrešene. Rupel se je namreč s svojo totalno kritiko znova znašel na istem mestu v Delu, kjer še zmerom ugotavlja, 166 Maša je potekala v neposrednem prenosu 4. 6. 2006 in zbudila kar nekaj negodovanja glede spremembe programa nacionalne televizije , saj je ob času (16.00) sicer bil pred- viden neposreden prenos prijateljske nogometne tekme med Slovenijo in Slonokoščeno obalo iz Pariza. Poročilo na www.rtvslo.si se je glasilo: »Kardinal Rode je izrazil veselje nad pozitivnimi premiki na področju gospodarstva , demokracije , sprostitve medijske- ga prostora in vsega, kar prispeva k dvigu kakovosti življenja. Obenem ga z žalostjo in ‘sveto jezo’ navdaja vse, kar omenjenemu nasprotuje.« 167 Mladinin uvodničar komentira Rodetov govor v ljubljanski stolnici: »In omenil je spros- titev medijskega prostora. Kardinal že ve. Ne gre dvomiti, da so mu bile všeč zamen- jave urednikov. Eden od dokazov sprostitve pa je tudi, da je v nedeljo sam zapolnil kar nekaj programa TVS.« Jani Sever , »Počitnice stratega rekatolizacije«, Mladina, 10. 6. 2006. O RKC v Sloveniji doda naslednje: »Lahko je samo zadovoljna. Počasi postaja državna cerkev . Oziroma vsaj privilegirana verska ustanova, ki ji država namenja precejšnja sredstva, ki ima svoje gospodarstvo in medije ter hkrati izjemen vpliv na javno RTV , ki se uspešno bori za izgradnjo svojega šolskega polja… Vse to je posledica tako imenovanega sproščanja, politike, ki je bila napovedovana pred volitvami in se je začela izvajati, ko je sedanja vlada prevzela oblast. Da to brez pomoči rimskokatoliške cerkve ne bi bilo mogoče, se zavedata tako vlada kot cerkev.« (Ibid.) 168 Dimitrij Rupel , »O vplivu Slovenije«, Delo, 12. 8. 2006. 169 Saša Vidmajer , »21. stoletje?«, Delo, 29. 4. 2006. 170 Ibid. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 68 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 68 4.5.2007 8:52:26 4.5.2007 8:52:26 69 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV da so očitno še zmerom nesproščeni mediji znova krivi slabe samopodo- be Slovencev; politični prevzemi medijev torej teh niso transformirali po njemu dovolj všečni meri. 171 Po njegovem je »slovenska medijska scena res slabo razvita in neprimerna za evropske razprave«, ta pa je sploh kriva za izkrivljeno in neprofesionalno podobo medijske konstrukcije re- alnosti in našega stika s svetom. 172 Odzivi na medijske sprostitvene tehnike Dr. Milan Balažic je v kolumni v Financah aprila 2006 ugotavljal, da za novo oblast uredniška politika pač mora biti skladna z volilnimi izidi, po matrici totalitarne demokracije , ki ne prenese nič nenadzorovanega ali nasprotnega. Po Jambrekovem načelu, da prav mediji vzdržujejo in ohranjajo oblast, je treba odstraniti vse ideološko »pristranske« novinar- je, urednike in celo lastnike: »Spet je cenjen netolerantni politični eksklu- zivizem , ki z avtokratskimi prijemi izvaja medijski prevrat, da bi dose- gel svoje oblastniško-strankarske cilje. Državni aparat, finančni sektor, mediji, gospodarstvo , civilna družba , vse se je znašlo pod udarom pre- vzemanja vzvodov moči: razbiti je treba mreže avtonomnih prostorov, ki vladi otežujejo nadzor, utišati kritiko, novinarjem vzeti verodostojnost in diskreditirati politične alternative.« 173 Ervin Hladnik Milharčič, odsta- vljeni urednik Dela, je kasneje situacijo komentiral: »Ta vlada je mesijansko razpoložena, je sveto prepričana, da ima v zakupu resni- co in da je naloga medijev , da jo pobožno razširjajo.« 174 Vlada in nekateri intelektualci so na vse kriplje poskušali dokazati, da prevzemi medijev niso prinesli očitane provladnosti ali da so bili upra- vičeni. Eden od takšnih odzivov je bil, da mediji kritizirajo vlado in da potemtakem res niso provladni. Z njim je vladni predstavnik za stike z javnostmi Valentin Hajdinjak poskušal ovreči mnenje Evropske zveze novinarjev (EFJ), sprejeto ob koncu redne letne skupščine Zveze na Ble- du, s katerim so izrazili »globoko zaskrbljenost zaradi vdorov politike 171 »Med največjimi slovenskimi težavami je slovenska lastna podoba, ki jo ustvarjajo mediji . Vse glasnejša je domneva, da je s Slovenijo vse narobe. Mediji prispevajo k eroziji nacionalne samozavesti , ki je v mednarodnih odnosih izredno pomembna.« Cf. Dimitrij Rupel , »O vplivu Slovenije«, Delo, 12. 8. 2006. 172 Ibid. 173 Milan Balažic, »Le vkup, uboga gmajna!«, Finance, 15. 5. 2006. 174 Jure Trampuš , »Intervju z Ervinom Hladnikom Milharčičem «, Mladina, 17. 6. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 69 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 69 4.5.2007 8:52:27 4.5.2007 8:52:27 70 BORIS VEZJAK v slovenske medije in zaradi slabšanja socialnih standardov v novinar- stvu«. 175 Trditev EFJ, da se je drastično povečal pritisk na medije in novi- narje ter tudi možnost vpliva na uredniške odločitve, Hajdinjak v imenu vlade ovrže z analizo Inštituta za razvojne in strateške analize – vodita ga dr. Frane Adam in dr. Matej Makarovič – po naročilu premierjevega kabineta. Ta je analiziral »podobo vlade« za obdobje od 1. do 7. aprila 2006, ugotovil pa večinsko nasprotovanje vladi v večini kategorij analizi- ranih akterjev. Sklep Hajdinjaka in Makaroviča: mediji niso prevladujo- če provladni, prav tako ni niti najmanjših indicev, da bi v zadnjem času postali takšni, prej nasprotno. 176 Ugotovitev ne drži, pa tudi metodološko je verjetno sporna, če so si raziskovalci zadali za cilj (ali pa ga je zlorabila vlada ) pokazati, da ni veljavna trditev o političnem prevzemu medijev . Kajti potem je empirič- no preverjal nekaj drugega: poročila o vladi, pa še to na podlagi vzorca enega tedna. Raziskava je res pokazala, da drži dejstvo, da mediji men- da pretežno kritizirajo vlado. Kdor pretežno kritizira vlado, ta pač ne more biti pod njenim vplivom. Je s tem sklepom kaj narobe? Veliko. EFJ in ostalim akterjem s tem namreč podtaknemo neko tujo trditev, ki jo zdaj uspešno sesuvamo. Novinarski ceh Evrope ugotavlja le, da so mediji podvrženi vplivanju politike in da želi oblast medije kontrolirati. Toda Hajdinjak , ali celo raziskovalci v inštitutu, so to prevedli v trditev EFJ, da so mediji provladni. Razlika med pričakovanim in aktualnim stanjem je očitna. Kajti v resnici morebiti še niso in lahko ugibamo, ali smo šele v fazi, ko vlada s svojimi nastavitvami v lastniški strukturi in posledično v uredništvih hiti, da bi taki zares postali. 177 Zanimivi so tudi drugi razlogi zagovora glede prevzemov medijev . Pri- tiski na medije in menjave v njihovih hišah so bili podani z modno ute- meljitvijo sanacije slabih poslovnih rezultatov. Iz zgodbe v RTV hiši, Delu 175 Cf. »Izjava Evropske zveze novinarjev o stanju v Sloveniji«, dosegljivo na strani www. novinar.com. 176 »Izrazito prevladuje negativna predstavitev vlade in predsednika vlade, indeks pod- pore vladi pa je znašal 0,08, kar je najnižji izmerjeni indeks podpore vladi doslej. Opaz- no nižji je kot v vseh preučevanih obdobjih v decembru in januarju, ko je povprečno znašal 0,22; negativnih mnenj o vladi je tako kar 11,5-krat toliko kot pozitivnih.« (www. delo.si, »Vlada zavrača očitke Evropske zveze novinarjev«, 13. 4. 2006) 177 Še huje je, ko ugotovimo, da je takšno ravnanje kar verjetno: če mediji ne bi kritično poročali o vladajoči politiki, potem kontrola in poskus vplivanja ne bi bila potrebna. Česar nihče ni izmeril. Da bi lažje razumeli ponujeni demanti, se vprašajmo, ali si la- hko zamislimo situacijo, v kateri mediji nikoli ne bodo poročali provladno. Bo to doka- zovalo, da jih oblast ni želela prikrojiti po svoji meri? Ne bo dokazovalo. Dokazovalo bo kvečjemu nekaj o vsebini poročil, nikoli pa tega, da jih vlada ni poskušala zavzeti. Ugotovitve Adama in Makaroviča zato prav nič ne demantirajo stališča EFJ. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 70 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 70 4.5.2007 8:52:27 4.5.2007 8:52:27 71 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV in Večer u je javnost izvedela, da je poglavitni greh menda njihova slaba naklada. Ta legitimira kadrovske in lastniške spremembe. Idejo je hote ali nehote lansiral premier, ko je najprej ožigosal Mladino kot »nizkona- kladno revijo«, kar je greh že po sebi. Tej izvirni misli je poslanec SDS Branko Grims – medijski ekspert, kot so dejali – dodal še eno: »Dejstvo je namreč, da je Delo v zadnjih letih kazalo pomanjkanje pluralnosti, zato ne preseneča, da jim je silovito padala prodaja. Šlo je za hude napake v poslovni in uredniški politiki in verjetno so Slivnika izbrali zato, ker so menili, da je sposoben to hišo spet potegniti iz nazadovanja. Menim, da so izbrali dobro.« 178 Grimsovo sklepanje je jasno: če ti pada naklada, je za padec vsaj en razlog, če ne celo poglavitni, to, da nisi pluralen. Plural- nost pa je zahteva nove oblasti, zaščitni znak legitimiranja in na videz nedolžnega podjarmljanja medijev. Vprašati bi se smeli: zakaj bi nizka naklada nakazovala mnenjsko enostranost medija? In zakaj bi politična »uravnoteženost «, kot ji predvsem po Jančičevi reinvenciji pravijo, k nje- nemu višanju pripomogla? 179 Prav nobenega argumenta ni, še najmanj pa empiričnih dokazov, za takšen sklep. 180 Napade in obvladovanje medijskih hiš je zajela še ena logika upravi- čevanja: »Mediji v Sloveniji so svobodni, niso pa predstavljali celotnega spektra političnih mnenj.« 181 Tako se glasi stavek iz poročila State De- partmenta o stanju človekovih pravic v Sloveniji za leto 2005, ki se ga je poslanec Grims razveselil do te mere, da je ob različnih priložnostih ponavljal domnevne »izsledke« ameriškega zunanjega ministrstva. Po njegovem navedba dokazuje njegovo staro prepričanje, da mediji pri nas niso pluralni – od tod vsa zakonodajna in druga ihta pri političnih spre- 178 Borut Mekina , »Nedolžnost vladajoče koalicije«, Večer, 15. 4. 2006. 179 Peter Jančič je namreč v svojem programu ob nastopu kandidature za odgovornega urednika Dela predvsem vztrajal pri »uravnoteženju «. 180 Zamislimo si hipotetični primer: časopisu Dnevnik gre recimo zelo dobro. Je potem- takem varen pred političnim prevzemom? Dve ugotovitvi izhajata iz takega Grimsove- ga premisleka. Če je res, da je potrebno »pluralizirati « časopise s slabo naklado, mar ni potem prvi na vrsti za sredstva iz sklada za pluralizacijo medijev , o katerem v nadaljevanju spregovori, ravno časopis Delo? Iz trditve bi jasno izhajalo, da je tako imenovana vertikalna pluralizacija lahko kriterij, po katerem saniramo slabi poslov- ni izkupiček kateregakoli medija! Absurdnost trditve jasno nakazuje nekaj drugega: težnjo oblastnega establišmenta, da financira medije, ki so pogodu njemu, pod krinko in pretvezo pluralizacije. Grims se tu ujame v zanko: čez nekaj časa verjetno za kakšen njemu všečen časopis ne bo mogel trditi, da ni mnenjsko pluralen, ker mu pada nak- lada. Še posebej, ker npr. Demokracija in Mag nikoli nista niti želela biti mnenjsko plu- ralna! Povedano drugače: ne morete hkrati dajati finančne podpore medijem, ki imajo premajhno naklado (po vašem mnenju?), in hkrati ideološko blatiti medije, češ da jim ta pada. 181 Borut Mekina , »Nedolžnost vladajoče politike«, Večer, 15. 4. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 71 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 71 4.5.2007 8:52:27 4.5.2007 8:52:27 72 BORIS VEZJAK membah v medijskih hišah: te bodo prinesle tako želeno uravnoteženost . Grims je tu zlorabil mnenje in s pomočjo fragmentiranega navajanja spreobrnil osnovno intenco poročevalca. 182 Celoten odlomek priča o tem, da si je Grims privoščil pravi medijski bralni pluralizem : iz citata jasno izhaja čisto nasprotje tega, o čemer nas je želel prepričati: ameriško zunanje ministrstvo v letu 2005 ugotavlja posredni vpliv oblasti na medije, ugotavlja samocenzuro in ugotavlja po- večan vpliv na RTV hišo. Smisel je nesporno drugačen: pri nas v medijih ni širokega spektra političnih mnenj, ker so do tega pripeljali kvečjemu vladni poskusi vplivanja na medije. Ne glede na to, ali opis drži, je v te- melju sporočilo stavka takšno. Grims si je celo omislil in nalepil svoj iz konteksta izrezani stavek na steno za sabo v svojem nastopu na novinar- ski konferenci. Nenavadno apoteozo prevzema medijev je podal tudi Tine Hribar . Po njegovem so bili prej mediji bolj pod kontrolo kot zdaj. Namesto logike »prej vaši, zdaj naši« pa se je Janševa oblast skrila za parolo »uravnoteže- nja«, namesto da bi priznala isto početje, kot ga očita prejšnjim oblastni- kom, oziroma vzela zares svoje besede. Hribar, nenavadno, misli, da s prevzemom medijev ni bilo nič narobe, da pa je nekaj narobe s prejšnjim, LDS režimom, ki tega ni storil. Misel je nenavadna, saj najprej zanika dejstvo, da so »tudi oni« ravnali enako, nato pa samo dejstvo še kulpabili- zira kot nemoč in nesposobnost: »Vodstvo in mladi fantje v njej, ‘otroci socializma’, sploh niso vedeli, da imajo na primer v rokah Delo in da so profiterski dediči strahu, o katerem sva govorila prej, in da pravza- prav vladajo na njegovi podlagi. Ni jim bilo treba početi nobenih hudobij, saj so bile vse svinjarije že narejene. Njihov greh je, da se od teh svinjarij niso jasno distancirali. Zdaj, ko, recimo, Dela nimajo več v rokah, se bodo šele ovedli, kaj so z njim izgubili. Enako 182 Škoda, da slovenski novinarji poročila niso prevedli in s tem najhitreje demantirali poslančev panegirik. Njegov priljubljeni stavek, položen v celoten kontekst, jasno pove nekaj drugega: »Zakon zahteva svobodo govora in tiska in vlada je v splošnem spoštovala te pravice v praksi, toda zasledili smo tudi poročila o posrednem vplivu oblasti na medije . Mediji so bil aktivni in svobodni, toda niso izražali širokega spektra političnih mnenj. Glavni tiskani mediji se vzdržujejo s pomočjo zasebnih investitor- jev in oglaševanja, vendarle pa ima država v lasti občuten delež v mnogih podjetjih, delničarjih največjih medijskih hiš. Trije od šestih nacionalnih televizijskih programov so bili del mreže RTV Slovenija, ki jo subvencionira oblast. 31. avgusta je okrajno sodišče v Murski Soboti oprostilo pet oseb, obtoženih udeležbe v poskusu umora razis- kovalnega novinarja Mira Petka v letu 2001. Zasledili smo poročila, da delno lastništvo države v medijskih hišah vodi do samocenzure v nekaterih medijih. Oktobra je državni zbor potrdil zakon o RTV, ki prinaša povečano oblastno in parlamenterno zastopanje v programskem svetu, ki neposredno nadzira javno RTV hišo.« Poročilo dostopno na www.state.gov. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 72 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 72 4.5.2007 8:52:27 4.5.2007 8:52:27 73 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV velja za televizijo , ki je bila prav tako v njihovih rokah. Veste, kaj bi lahko s takšnim oro- djem napravila ideolog Žižek in kadrovik Golobič; če bi vedela, kaj hočeta. Predala sta se prostemu teku.« 183 Morala glede posedovanja medijev je najmanj nenavadna: kriv si, ker nisi »uporabil« medijev (kar je verjetno evfemizem za zlorabo). Implici- rana in zamolčana misel je jasna: z uporabo takšnega orodja ni nič na- robe! 183 Mirko Lorenci , »Intervju s Tinetom Hribarjem «, Večer, 23. 6. 2006. Cf. članek Alenke T. Topolovec »Hribar, Žižek in Freud o slovenskih medijih « na naslovu: http://www.zofijini. net/mediji_hribar.html. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 73 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 73 4.5.2007 8:52:27 4.5.2007 8:52:27 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 74 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 74 4.5.2007 8:52:27 4.5.2007 8:52:27 75 SPROŠČENOST KOT FILOZOFEM V grobem prevodu pomeni Gelassenheit pri amiših podvrženost višji avtoriteti: Bogu, Cerkvi , starejšim, staršem, skupnosti ali tradiciji. V praksi Gelassenheit zahteva pokornost, ponižnost, poslušnost, varčnost in preprostost. Diane Zimmerman Umble Če imaš močno vlado , lahko ljudstvo ignoriraš in ne plačaš nobene cene, kajti vlade imamo prav zato, da ignorirajo ljudstvo in delajo za bogataše. Noam Chomsky Kako torej? Je umestna trditev, da se zlo v polisih ne bo končalo prej, dokler ne bodo v njih vlada- li filozofi, glede katerih se strinjamo, da so za polise neuporabni? Platon Pred državnozborskimi volitvami 2004 je novinar Marko Pečauer v Delu pribeležil članek v obliki hudomušnega »Slovarja slovenskega politične- ga jezika«, da bi bralce vpeljal v specifično predvolilno govorico. Za ge- slo, ki nas tu zanima, zapiše: »s pr oščeno · brez strahu in brez sovražnosti; = brez bojazni, kako bo reagirala oblast: »Želimo se sproščeno posvetiti vprašanjem današnjega in prihodnjega časa. / Razpoloženje v državi ni najbolj sproščeno.« – (pojem skoraj izključno v rabi desni- ce)« 184 Če pogledamo v Slovenski etimološki slovar dr. Marka Snoja, potem ugotovimo, da sproščenost etimološko prihaja iz pridevnika prost in da vanj spadajo izrazi prostiti, proščenje, oprostiti, oproščati, oproščen, oprostitev, sprostiti , sproščati, sproščen, sproščenost, sprostitev. V sta- rocerkvenoslovanščini je prostЪ izraz za »preprost, enostaven, kmečki«. Praslovanski *prostЪ verjetno izhaja iz indoevropskega korena *pro- stHo-, kar je sestavljeno iz *pro- s pomenom »naprej, spredaj« in izpe- ljanke iz korena *staH- s pomenom »stati«. Potemtakem prost prvotno pomeni »spredaj stoječ«. Kot navaja Snoj, je »spredaj stoječ« pripeljal do 184 Marko Pečauer , »Slovar slovenskega političnega jezika«, Delo, 4. 9. 2004. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 75 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 75 4.5.2007 8:52:27 4.5.2007 8:52:27 76 BORIS VEZJAK »prostosti « v smislu enostavnosti prek vmesnega pomena »na samem sto- ječ«. 185 Etimologijo omenjamo, ker jo ima največkrat v mislih tudi dejanski av- tor besede Martin Heidegger ; slovenske rabe sproščenosti , ki smo jih omenjali doslej, vztrajno zamolčujejo svoje za politične razmere neobi- čajno poreklo nastanka. Sproščanje je namreč izvorno filozofski koncept v opciji intelektualne desnice okoli Nove revije , ki se je znašel v drugačni, partikularni funkciji v slovenski družbi anticipirane »zlate dobe«. Čisto filozofski konteksti pa se največkrat s težavo mešajo s prakso vsakda- njega življenja. Na tem mestu se ne bomo mogli poglobiti v razlike med izvornim Heideggrovim pojmovanjem in njegovo nadgradnjo za očitno politične potrebe mobilizacije ljudi in razlage stanja v družbi, kulturi , medijih , ekonomiji . Oglejmo si na kratko, kako je (a) pojem sproščenosti kot Gelassenheit artikuliran pri Heideggru, (b) kakšne so razlike med izvornim filozofskim pojmovanjem in domačimi pojmovanji, ki so tlako- vani s kulturnim in duhovnim statusom Heideggra med Slovenci (v Novi reviji in slovenski fenomenološki šoli ), kakšne so (c) filozofske aplikacije sproščenosti v slovenski prostor in kakšna je nova vloga filozofov v njem, ter (d) druge rabe Gelassenheit, recimo, v »sproščeni « amiški kulturi. Filozofske korenine slovenske Gelassenheit Badiou pravi, da teorija o dobri državi , o legitimnem režimu, o dobrem in zlu v redu skupnosti, o demokraciji in diktaturi zadeva politiko le prek ovinka političnega, se pravi, v neogibnem porajanju »fiktivnega filozofe- ma «. 186 Eden od razlogov, zakaj sproščenost kot filozofem ni bolje artiku- lirana, temveč ostaja forsirana v obliki prevzemanja idejnega koncepta, za katerega pa nihče natančno ne ve ali ne pove, kaj naj bi pomenil, je morebiti prav v njeni poprejšnji, »že« artikuliranosti. »Sproščenost« namreč prevzemajo slovenski heideggerjanci in jo začnejo uporabljati v svojih filozofskih prevodih in člankih, pa tudi širše, v družbenem kon- tekstu vsakdana. Kajti ko so se novorevijaški razumniki odločili podpreti desno politično opcijo skozi Zbor za republiko , so ji v resnici ponudili skorajda filozofski program, ne da bi ji razložili, kakšne korenine ima. Imamo torej dve možni razlagi. Lahko rečemo, da je sproščenost del na ta koncept oprte ideologije in slednja po sebi zahteva tak mehanizem: spontano početi nekaj, česar ne razumeš, ali vsaj govoriti o sproščenosti, 185 Cf. geslo »prost« v: Snoj 2003. 186 Badiou 2004, 15. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 76 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 76 4.5.2007 8:52:28 4.5.2007 8:52:28 77 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV pa ne razumeti, kaj je in od kod izvira njena raba. Po drugi idejni tvorci pravzaprav vedo, kaj pomeni sproščenost, vendar ne omenjajo pravega avtorja; ta je zadobila svoje posnemovalne imitatorje v politiki, s tem pa se je odmaknila od izvornih korenin. Sproščenost je, in v tem je posebna tragika (rabe) filozofije, namreč utečeni slovenski prevod za Heideggrov pojem Gelassenheit , artikuliran v avtorju lastnem, težko razumljivem fi- lozofskem diskurzu in obtežene s številnimi konteksti. Od tod izvorno ime zbornika »Sproščena Slovenija«, ime zborovanja pred volitvami in sploh vse, kar smo doslej o njej povedali. Krog razumnikov iz Nove revije se je proti koncu 80. let profiliral kot pomembna politična interpretativna subjektitiveta z nespornimi zaslu- gami v procesih razpada Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije in obliko- vanja političnih temeljev sedanje države . V tem smislu so avtorji, kot so dr. Tine Hribar , dr. Ivan Urbančič , dr. France Bučar in dr. Peter Jambrek , močno vplivali na razumevanje političnih razmer in gibanj v Sloveniji, sodelovali so pri pisanju Majniške deklaracije, slovenski osamosvojitvi in vzpostavitvi parlamentarne demokracije , pomagali pri pisanju prve ustave in oblikovanju prve, Demosove vlade . 187 Razpad Demosa je pripe- ljal do političnega prevzema Liberalne demokracije , s katero si politična desnica in novorevijaški krog idejno in ideološko nista bila blizu. Podpo- ra desnici na državnozborskih volitvah 2004 je zatorej bila samoumevno v zraku, LDS je bila obtožena kriptokomunizma in pri Hribarju še »vul- goliberalizma «, s čimer je bil dan povod za miselni in idejni duel dveh filozofov: Hribarja kot ideologa desnice iz kroga Nove revije ter Slavoja Žižka kot nesojenega ideologa levice oziroma stranke LDS. 188 Razlika med vplivom in učinkovanjem slovenskih heideggerjancev na prejšnjo slovensko oblast in tisto iz leta 2004 je v tem, da je ob temeljnih političnih premislekih, predvsem o vlogi države , nacije in samostojnosti, 187 »Glavnina snovanja in izvedbe osamosvojitve RS je bila stvar Demosove vlade oz. nastajajoče desnice, zato se je v poosamosvojitvenem času uveljavila teza, da je sa- mostojna Slovenija predvsem izdelek ali rezultat prizadevanj novorevijaškega kroga,« ugotavljata Gorazd Kovačič in Tonči Kuzmanić v članku »Pojmovanje države in nacije pri novorevijaših v 80. letih«, Časopis za kritiko znanosti, št. 215-216, Ljubljana 2004. 188 O liberalnosti LDS , v katero je bil zasajen dvom z »vulvoliberalizmom«, kot je to prebral (tudi) Žižek , cf. zapis Bernarda Nežmaha , »Filozofija dveh stolov«, Mladina, 28. 6. 2004. Cf. še Žižkovo reakcijo na Hribarjev napad: Slavoj Žižek, »Izpoved vulvoliberalca«, Delo, 3. 7. 2004. Hribar pojasnjuje premeno ene besede v drugo takole: »Simptomatično je, da so nekateri besedo ‘vulgoliberalizem’ takoj zaslišali kot ‘vulvoliberalizem’ in se od tako zaslišane besede nikakor ne morejo ločiti. Nenavadno, toda v skladu s spolno zavrtostjo sicer ‘liberalnih’, feminističnih Slovenk je, da je ta prisluh najprej obvladal prav novinarko: novinarko, ki je o Zboru za republiko poročala v Dnevniku.« Cf. Hribar 2004, 641. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 77 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 77 4.5.2007 8:52:28 4.5.2007 8:52:28 78 BORIS VEZJAK v drugo ta postala bolj ekskluzivno pomešana s trdo filozofsko mislijo. Če je Urbančičeva politična vizija slovenstva bila vselej podprta s kon- cepcijami moči, predvsem nietzschejanske volje do moči, kot tudi Hei- deggrovim eksistencializmom, je Hribar s preostalimi filozofi iz svojega kroga svoj navdih bolj črpal iz eksistencialne hermenevtike in ontologije. V nekem smislu bi torej lahko rekli, da je Janšev pohod na oblast leta 2004 filozofsko inspirirano in podprto delo novorevijašev . Manifest tega pohoda je retroaktivno postal tudi omenjeni zbornik Sproščena Slovenija, v katerem pa so rabe sproščenosti redke in sploh ne upravičujejo njegovega imena. 189 Kot pripominja Hribar , je bilo nje- govo besedilo z naslovom »Re-vizija«, napisano za zbornik, zavrnjeno in kasneje neobjavljeno, vendar je kot fotokopirano začelo krožiti, tako da je Janša z njim in s tremi scenariji iz sklepnega dela razprave čez nekaj dni polemiziral na slovenski televiziji . 190 Zbornik ima naslov »Obračun za prihodnost« in pravemu naslovu (tj. Sproščena Slovenija) ustreza le »odlična razprava Deana Komela «, je kritičen Hribar. 191 Jambrek se v svojem uvodnem eseju vendarle trudi (vsaj) omeniti sproščenost : spregovori o tem, da pri nas »svoboda tiska in veroizpovedi sama zase ne ukinja starih idejnih monopolov niti ne sprošča duhovne otrplosti, ki je posledica dolgoletnega strahu pred totalno oblastjo«. 192 Ali pa: »Namesto duhovne prostosti , avtonomije in ustvarjalnosti uvajajo pristojni državni organi v univerzo, šolstvo in kulturo načeli birokrat- ske discipline in hierarhije.« 193 Vsemogočna in povsod navzoča država je med »glavnimi ovirami razvoja in sproščanja ustvarjalnih podjetniških pobud«, potrebna pa je tudi »notranja sproščenost« in »vsestranska spro- stitev ustvarjalnih pobud in energij«. 194 Filozofska anamneza stanja v Sloveniji po Komelu je, da pri nas vla- da zaskrbljenost namesto bivanjske sproščenosti : »Slovenci smo se po osamosvojitvi in pravzaprav že med njo zatopili v stanje nekakšne vse- splošne zaskrbljenosti, ki je postala prevladujoči bivanjski odraz in izraz 189 Kot smo namignili, je zbornik iz leta 1999 morebiti že bil predpriprava za državnozborske volitve 2000. 190 Ibid., 143. Zaradi takšnega ravnanja je Hribar protestno izstopil iz izdajateljskega sveta revije Ampak in uredništva Nove revije , kot pojasnjuje sam. Ibid., 223. 191 »Večina prispevkov pa ustreza Obračunu, podnaslovu, ki je v očitnem nasprotju z naslo- vom«, je kritičen Hribar . Iz tega razloga so stališča v zborniku povsem disparatna, dodaja. (Ibid.) 192 Spr ošč ena Slo v eni ja, 16. 193 Ibid., 20. 194 Ibid., 21 in 24. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 78 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 78 4.5.2007 8:52:28 4.5.2007 8:52:28 79 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV ter zavira vsako bivanjsko sproščenost.« 195 Ta je na Slovenskem »postala splošni komunikacijski vzorec, ki nam ga, surovega ali zavitega, dan za dnem servirajo iz medijskih laboratorijev«. 196 Bivanjska razpoloženost, ki se razširja vse do novinarjev, odseva v glasu napovedovalcev: »Zaskrbljenost lahko začutimo že v glasu napovedovalcev, komentatorjev in novinarjev, tudi če se izrecno ne trudijo povedati česa zaskrbljujočega, kar pa je, resnici na ljubo, redko. In kogar povabijo pred kamere, ta si mora obvezno nadeti masko zaskrbljenosti, saj drugače sploh ni verodostojen. Tako smo priča temu, da celo kak gospodarski kriminalec na televiziji brez najmanjšega zadržka izpoveduje svojo zaskrbljenost nad stanjem v gospodarstvu. In verjetno bi ankete pokazale, da mu Slovenci tudi verjamejo. Navsezadnje so povsod sami lopovi. Kako zlahka se nas je oprijela miselnost, da je vse ena sama velika lopovščina! In ta metafizika lopovščine – vsepovsod nas Slovence edino še pomirja in zabava. Saj tudi zabave ne sme biti preveč – ker sproža med Slovenci obilo zaskrbljenosti, da ne bi škodila splošni kulturi .« 197 Heideggerjanska ocena je, da je z zaskrbljenostjo blokirana »skrb pre- bivanja«, s čimer je zaprečena možnost identitete. Ker ni »bitne prostosti «, ne moremo postati to, kar smo. »Ta možnost se uresničuje samo tam, kjer se prebivanje izpolnjuje v sproščeni skrbi za celoto in kot celota biti.« 198 Razen Komelove karakterizacije v zborniku , ki navaja sproščenost kot beg od lažne zaskrbljenosti, eksistencialno neuvidevne do česarkoli, kar da onemogoča resno političnost, so vse druge navedbe bolj nefilozofske in sporadične. 199 Artikulacija Gelassenheit je torej za slovenske potrebe prikrojena in prestopa okvir filozofičnosti. Heidegger o Gelassenheit intenzivno spre- govori v svojih kasnejših delih, najprej v spisu z istim naslovom iz leta 1959, katerega del so Pogovori s poljske poti – gre za dokaj pozno obdo- bje njegovega mišljenjskega razvoja – dostopnem tudi v slovenščini. 200 Gelassenheit kot predanost je nekakšen eksistencialni in etični imperativ 195 Ibid., 325. 196 Ibid. 197 Ibid., 326. 198 Ibid., 328. 199 V mislih imam članek Deana Komela z naslovom »Samorazumevanje Slovencev v per- spektivi evropskega sporazumevanja« (ibid., 323-340). Komel sproščenost razume in variira izrazito v »razpoloženjskem« pomenu. Pravi, denimo, tole: »Poosamosvojitveno razpoloženje Slovencev namreč ni sproščujoče, temveč izrazito obremenjujoče, in ta obremenjenost je vsak dan hujša« (str. 324); »Slovenci smo se po osamosvojitvi zatopili v stanje nekakšne vsesplošne zaskrbljenosti, ki je postala prevladujoči bivanjski odraz in izraz ter zavira vsako bivanjsko sproščenost.« (Ibid., 325.) 200 Heidegger 2004. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 79 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 79 4.5.2007 8:52:28 4.5.2007 8:52:28 80 BORIS VEZJAK »pustiti biti «. Kaj v filozofskem kontekstu sploh pomeni? Beseda pri nem- škem filozofu je vse prej kot enoznačna in, kot pravi urednica, je pri njem religiozno konotirana in prevzeta iz mistike: »Z besedo sproščenost ne smemo razumeti današnje rabe, saj se Heideggrovo razumevanje ravna izključno po Mojstru Eckhartu in njegovem razumevanju dveh formal- nih bistvenih značilnosti sproščenosti: opuščanja hotenja in s tem sebe-pri-puščanja- v-nekaj ter dopuščanja. Pri Mojstru Eckhartu je to božja volja, v katero se je treba pripustiti, medtem ko Heidegger govori o ‘planji ’, Gegnet, ki se odpre človeku in ta njej – odpira se prostor prikazovanja božjega, jasnina b i t i.« 201 Sproščenost kot epohalna prostost je ekvivalent svobode in seže dlje od nje. 202 Za svoje miselne poti je namreč v Pogovorih s poljske poti izumil tri izmišljene dialoge, v katerih gre za »prihajajoče« bistvo mišljenja, ki »prihaja iz sproščenosti«. 203 Za nameček so težave s tem pojmom tudi na področju filozofije in celo znotraj Heideggrovega nauka. Gelassenheit pri Mojstru Eckhartu opisuje človekovo izročenost Bogu. Aktivni moment za- pustitve nakazuje, da človek, ko zapusti samega sebe, šele pride oziroma se preda Bogu. S tem zapustitev iz »zapuščenosti« postane predanost , dodatno pa je predanost tudi razumeti kot »sproščenost«, ker človek z zapustitvijo samega sebe hkrati postane prost vseh ustvarjenih bitij, na katera ostaja vezan, dokler se ne osvobodi svojega ustvarjenega jaza. 204 Predanost, nekakšno stanje brez volje, in sproščenost vodita človeka, ki 201 Kot pripominja urednica nemške izdaje tega dela Ingrid Schuessler , o njej ni mogoče reči nič pozitivnega, lahko rečemo le to, kar ni (ibid., 257). »Kaj naj nam beseda Gelas- senheit , ‘sproščenost ’, ne bi pomenila, mi je jasno v prenekaterem oziru. A obenem vse manj vem, o čem pravzaprav govorimo. Poskušamo določiti bistvo mišljenja. Kaj ima sproščenost z mišljenjem?« (Ibid., 114) V nadaljevanju zvemo, da je sproščenost zavezana »planji «. Plan ali planja je tisto odprto, »odprto se nam kaže kot plan (Geg- end). Prek njenega čara se vse, kar ji pripada, vrača k temu, v čemer počiva.« (Ibid., 117.) »Plan bi bila to, kar nam prihaja naproti.« »Plan, kakor da se nič ne dogaja, zbira vsako k vsakemu, sploh vse drugo k drugemu – v pomujanje pri počivanju v samem sebi. Gegnen, planje, je zbirajoče od-rešenje k prostranemu počivanju v mudnji. Torej je plan sama obenem dalja in mudnja. Plan pomuja (verweilt) v daljo počivanja. Raz- prostira v mudnjo vase- prosto po-vnanjenega. Od zdaj naprej lahko, glede na poudar- jeno rabo te besede, namesto utečenega imena Gegend, ‘plan’, rečemo tudi Gegnet, ‘planja’. Gegnet, planja, je pomujajoča se dalja, ki se – vse zbirajoč – odpira, tako da je v njej to odprto vzdrževano in zadržano; vsemu dopušča vziti v njegovem počivanju.« (Ibid., 118-119.) Ni jasno, katerega od teh zapletenih pomenov imajo v mislih slovenski novorevijaši in še manj desni politiki. 202 Cf. spremno besedo Deana Komela k isti izdaji, str. 265. 203 Ibid., 259. Bralec pri tem »izkusi miselni pogovor kot pot ‘v bližino’: Anchibasie, mišljenje iz sproščenosti «, pravi urednica na platnicah nemške izdaje (ibid., 260). 204 Primerjaj geslo gelâzen, gelâzenheit kot »predanost « v Slovarju, ki ga je sestavil Vid Snoj , v: Eckhart 1995, 510. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 80 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 80 4.5.2007 8:52:28 4.5.2007 8:52:28 81 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV je ubog v duhu, v prostost od vsega ustvarjenega, da je lahko poln Boga. Heideggrovo iskanje mističnih izvorov in bližine pri Mojstru Eckhartu doseže v Gelassenheit eno svojih glavnih epizod. 205 Po Hribarju se h Gelassenheit v slovenskem prevedku težko približamo; dobesedni prevod bi po njegovem bil »opuščenost«, ne v smislu opuščene navade ali opuščenega rudnika, temveč refleksivno v pomenu sintagme »opuščen sem«, kar pomeni: ne prepustiti se žalosti ali veselju. 206 Heide- gger si prizadeva za »sproščenostjo do stvari« in ima v mislih predvsem držo do tehničnega sveta – tega je treba »pustiti pri miru«. 207 Hribar razlaga: »Lahko ostanemo ali pa vsak hip lahko postanemo preprosti in mirni. Smo preprosto mirni. Se imamo na nek čudovit način lepo in dobro. To dosežemo z distanco do tehničnega sveta in njegovih predme- tov.« 208 Zavračanje tehnike pri Heideggru kot drža do tehničnega sveta se presenetljivo sklada z odporom do njega v življenju amišev , ki jim je Gelassenhet prav tako religiozno in družbeno vodilo. 209 Sproščenost , nadalje, pomeni in se razteza na marsikaj. Po Hribarju je Heideggrov »pustiti biti «, ki se skriva za sproščenostjo in z njo manifesti- ra, povezan z ljubeznijo, ki bi stala med Kristusovo agape in razbrdanim seksom, zato pogreša »sproščeni erotizem«: »Kako se eros brez agape sprevrže v razbrzdani seks… tako se agape brez erosa sprevrže v vsiljivo karitativnost… agape kot nadomestilo za sproščeno erotično, spolno ži- vljenje ne pomeni ljubezni, temveč obliko samoodtujenosti, samemu sebe zastrtega sovraštva do samega sebe, pogosto pa tudi do drugih.« 210 Še bolj nenavadno je, če »pustiti biti «, ki se zahteva v sproščenosti Ge- lassenheit , vzamemo »osebno«. Kot pravi Steven B. Smith , Gelassenheit pomeni puščanje stvari, da gredo svojo pot, svoj tek. 211 Za nekatere dru- 205 Cf. zapis Milice Kač, »Eckhartov vpliv ali suum cuique«, ibid., 476-477. 206 Hribar 1994, 49. »Opustiti se« pomeni torej biti miren v »odnosu do veselja kot žalosti, do stvari, ki naj bi bile vzrok tega ali onega čustva«. Kako daleč je takšna heideggerjanska razlaga, blizu stoiški nevznemirjenosti (apatheia), od njenih kasnejših političnih aktu- alizacij, ko se naravnost zahteva veselje in dezavuira žalost in skrb! 207 Ibid. Hribar tu povzema in citira Heideggra iz spisa »Gelassenheit «. 208 Ibid. Vidik osmislitve smisla tehnike in njenega bistva je le eden od vidikov, po katerih moramo biti »odprti za skrivnost« in odkrivati njen pravi smisel: »Sproščenost do stvari in odprtost za skrivnost spadata skupaj… Obljubljata nam nova tla, na katerih bomo lahko stali in obstali.« Ibid., 50. 209 O tem cf. npr. Thomson 2000. 210 Hribar 2004, 121. 211 Cf. Smith 1997. V takšni drži Smith vidi Heideggrovo »neizrečeno zavračanje svoje nacistične preteklosti«. Nacizem je postal rutiniziran, skupaj s komunizmom in »ameri- kanizmom« je postal oblika sodobne pozabe biti. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 81 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 81 4.5.2007 8:52:28 4.5.2007 8:52:28 82 BORIS VEZJAK ge razlage se zdi, da sproščenost banalizirajo. Michael Heim , ameriški prevajalec in komentator Heideggra , jo razlaga v pomenu sprostitvenih tehnik: »Že čisto običajna praksa postajajo stvari, kot so joga, tai chi, ai- kido, akupunktura, medicinske teorije o chi-gong. Vse te prakse so ne- kakšen korelat h Gelassenheit. Postale so alternative velikim stresom za- hodnih tehnologij v umu, možganih in vizualnem zaznavanju. Sicer niso njegov nadomestek, temveč dodatek in protiutež.« 212 Obširno o pojmu Gelassenheit v navezavi na očitno priročne azijske fi- lozofije piše Graham Parkes . 213 Heideggrova pot (Weg) je blizu daoizmu (Dao), Gelassenheit naj bi bila ekvivalentna daoistični praznini (wu wei). Kot pravi avtor, ima Eckhartov in Heideggrov koncept svoje predhodni- ke v stoiškem konceptu nevznemirjenosti (apatheia), stanja onkraj stra- sti in emocij. 214 Ima pa beseda tudi čisto religijske konotacije. Kot pravi John Caputo , avtor vrste člankov in knjig o Heideggrovi naklonjenosti mističnim izročilom: »Težko je uvideti, kako bi sproščenost , za katero si prizadeva Heidegger, imela kakšen smisel, ko jo izdvojimo iz religijskega konteksta, iz konteksta odnosa do ljubečega Boga.« 215 Gelassenheit kot »spokojnost« je temeljni izraz za versko držo v pie- tizmu in, denimo, ključnega pomena za razumevanje življenja amišev , predvsem njihovega ponižnega odnosa do (božje) avtoritete. 216 Tako je »sproščenost « pri amiših ključni identitetni koncept njihove religiozne in družbene organizacije in precej bližje temu, kar je izvorno z njim mi- slil Heidegger . Skorajda se zdi, da smo strukturno v projektu Sproščene Slovenije pri nas na istem in bi zato primerjalna analiza med življenjem amišev in Slovencev v luči sledenja Gelassenheit zahtevala obsežnejšo raziskavo. 212 Tako zatrjuje v intervjuju na spletni strani »Heidegger on-line«, dostopnem na naslovu: http://www.mediamatic.net/article-200.5930.html. 213 Parkes 1990, 9. 214 Ibid., 85. 215 Citirano po Philipse 1998, 298. 216 Donald Kraybill našteva naslednje lastnosti amišev , ki da so vse izraz iste Gelassenheit . Ko gre za osebnost, so to zadržanost, skromnost, umirjenost, tihost, ko gre za vrednote, so to podredljivost, pokornost, ponižnost, preprostost, ko gre za simbole, so to obleka, konj, prtljaga, svetilka, ko gre za strukturo, so to majhnost, neformalnost, lokalnost, decentraliziranost, ko gre za ritual, so to krst, spoved, posvečenje, umivanje nog. Cf. Kraybill 1989, 26. Osnovna informacija o življenju amišev je dostopna na spletni strani: http://religiousmovements.lib.virginia.edu/nrms/amish.html. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 82 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 82 4.5.2007 8:52:29 4.5.2007 8:52:29 83 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Filozofi in slovenska oblast Dotaknimo se še političnega statusa filozofov v samostojni Sloveniji. Po Tinetu Hribarju obstajajo »filozofske osnove slovenske osamosvojitve«, ki jih razdeli med tiste, ki se nanašajo na odnos Slovencev do samih sebe, do Jugoslavije in do Evrope. V zgoščeni obliki jih najdemo v preambuli osnutka Ustave Republike Slovenije. 217 Filozofi so torej prispevali h kon- stituiranju temeljnih državnih dokumentov, začenši z ustavo, in izgradnji njihovih principov. Ob tem Hribar sicer kritizira preambulo, ker v njej manjkajo sintagme »svetost življenja«, »človekovo dostojanstvo« in »drža- vl jansk e sv oboščine«. V intervjuju februarja 2006 na vprašanje novinarja, ali so filozofi tisti, ki vzpostavljajo intelektualni temelj oblasti oziroma suverenosti, Hribar odvrne, da so res. Filozofi postavljajo »predvsem etični tloris« in etično podlago demokracije . Demokracija se izrodi, če ne temelji na vrednotah, postane tiranija in diktatura, kar je vedel že Platon , ko ugotavlja, da ta ne zraste iz aristokratske monarhije, temveč iz razpuščene demokracije, »kakršno je prakticirala naša liberalna demokracija «. 218 Protipomenka sproščenosti je torej politična razpuščenost. Demokracija je sproščeni red, tiranija je nered. Leta 2001 Hribar ni bil tako velikodušen do vloge filozofov v slovenski družbi, saj pravi, da »velja biti mislec le pri zagonu, ne pa tudi pri pogonu«. 219 Spomnimo, da filozofi in »filozofiranje« v povprečni družbeni percep- ciji niso preveč priljubljena dejavnost, prej predmet posmeha. Po tistem, ko je Janša pavšalno žalil vse filozofe tik pred volitvami na mariborskem Zboru za republiko z besedami: »Mislim, da bo tukaj tisto, kar bo odlo- čalo o volitvah, ne pa razni forumi ali frustrirani filozofi,« se je oglasila tiskovna predstavnica SDS in najprej to dejstvo zanikala, nato pa ga pri- znala. 220 Filozof dr. Slavoj Žižek je bil sploh prva tarča ostrih Janševih 217 Cf. Hribar 2004, 194. 218 »Vladajoča LDS je sproščenost zamenjala z razpuščenostjo, brezskrbnost z brezbrižnostjo, medčloveško strpnost s popustljivostjo države . Posledica so pojavi, do- godki, kakršni so se zgodili pred gostiščem Lipa. Medsebojna strpnost je upravičena in nujna v civilni družbi , na ravni pravne države, ki temelji na zakonitosti, pa nima kaj iskati. In v ustavi je govor o pravni in socialni, ne pa o strpni in usmiljeni državi.« Uroš Škerl , »Zaradi sle po lasti in oblasti«, Delo, 11. 2. 2006. 219 Hribar 2004, 578. V intervjuju za Mladino iz leta 2001 ugotavlja, da so »kulturniki , vključno s filozofi, pravniki in drugimi, izdelali le ustrezne programe. Platonova zas- nova države je totalitarna, zato si nisem nikdar predstavljal, kaj šele želel, da bi v naši republiki na kakršen koli način vladali filozofi. Narobe.« 220 Iz prispevka v Dnevniku RTV Slovenija, 14. 7. 2004. Cf. še Boris Vezjak , »Moč argumenta pri slovenski desnici«, Večer, 21. 8. 2004; odgovor predstavnice za javnost pri SDS Mar- jetke Raušl , 25. 8. 2004; moj odgovor 26. 8. 2004; njen odgovor 28. 8. 2004 in moj odgovor MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 83 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 83 4.5.2007 8:52:29 4.5.2007 8:52:29 84 BORIS VEZJAK napadov, predvsem z oceno, da gre za ideologa LDS , ki je po sebi indika- tivna za ideološkost političnega spopada: »Sicer pa se ne smemo čuditi, da Slovenija v zadnjem času ni napredovala bolje in hitreje. Na programskem kongresu glavne vladne stranke je udeležence preko satelitske zveze iz Argentine hrabril in bodril tudi njihov dolgoletni ideolog dr. Slavoj Žižek . Njegova najbolj udarna izjava letos se glasi: Tri minute dobrega filma mi pomeni več kot usoda cele Slovenije.« 221 Nenavadno in obskurno je po svoje, da se je v zgodbo prezira do filozo- fov potem vrinil nemški filozof in postal zastavonoša projekta sproščene Slovenije, vendarle pa je treba takoj znova spomniti, da se politične ad hoc rabe sproščenosti kot Gelassenheit karseda odmikajo od izvirne filo- zofske rabe. Zato je situacija trenutno presenetljiva in ironična: po zgle- du Platonove države , ki bi jo vodili filozofi, smo v Sloveniji dobili (tudi) filozofski koncept, po katerem je naša država skorajda vodena, ne da bi nam to jasno povedali in ne da bi nam pojasnili, kaj se za njim skri- va in zakaj je Gelassenheit tista, ki jo kot družbeno vodilo potrebujemo. Posledice takšnega nerazumevanja in odsotnosti pojasnila so evidentne in zadevajo vsakodnevni politični žargon in dejanja. 222 Srečno ujemanje težke filozofske misli in njene ubranosti z novim družbenim trenutkom in vsakodnevno politično ali osebno rabo je bilo tako rekoč usodno, a je ostalo, kot vse kaže, skrito očem njenih uporabnikov. 1. 9. 2004, vse v Večer u. V polemiki je Raušlova priznala, da je imel Janša s »frustriranim filozofom« v mislih dr. Slavoja Žižka (in s »forumom« Forum 21). 221 Iz govora Janše na konvenciji SDS 28. 9. 2004; cf. www.sds.si. Omenjena Žižkova izjava, kot nalašč za volilno propagando, je bila predsedniku SDS zelo všeč in jo je ponovil ob več priložnostih. »Naj gledajo filme, mogoče bi lahko v katerem tudi nastopili. Npr. v tistem z naslovom: ‘Bilo nam je prelepo, dokler so drugi plačevali naše račune!’« (Ibid.) Omeniti velja tudi, da je Žižek po tistem, ko je LDS izgubila volitve, javno pojasnil, da se bo izselil iz Slovenije. 222 Niko Grafenauer je v januarju 2006 jasno priznal, da Zbor za republiko nima več nobene funkcije, sproščeni Sloveniji pa je pripisal tudi kritično funkcijo: »Svoj čas smo izdali zbornik z zgovornim naslovom Sproščena Slovenija. Sproščena Slovenija je odprta, pa vendar kritična do vsega, kar se je dotika v evropskem in svetovnem merilu, skratka v civilizacijskem smislu. Zato je nedopustno zatekanje v kakršenkoli atavizem, pač pa gre za držo po sebi in za soočenje z vsemi izzivi časa. Z izzivi se moramo spoprijeti kot posamezniki, kot država in seveda kot živa družbena skupnost, ki mora biti politično diferencirana, hkrati pa ima tudi enotno podstat, ki nas drži sku- paj. Avtokritična refleksija pa edina sploh omogoča, da družba pluralno pulzira kot živ organizem. Brez tega začne vegetirati.« Primerjaj Mitja Čander in Aleš Čar , »Živimo v skaljenosti, v kateri vsak lovi s svojim črvom svojo ribo«, Dnevnik, 28. 1. 2006. Kasneje je Zbor svojo podaljšano funkcijo vendarle prepoznal v Zboru za Ljubljano. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 84 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 84 4.5.2007 8:52:29 4.5.2007 8:52:29 85 SPROŠČENE METASTAZE DUHA Slednja natančno odslikuje energijski model Slovenije, kakršnega sem s približno 50 udeleženci srečanja Gibanja za pravičnost in razvoj postavil ob gradu Štatenberg v nedeljo 16. julija, torej tri dni, preden se je pojavil omenjeni krog v žitu. Marko Pogačnik Podoben je bil petelinu, ki misli, da sonce vzhaja zato, da bi ga slišalo kikirikati. George Eliot Gre za skupino teologov, od že navedenega Janeza Juhanta prek Draga Ocvirka do Ivana Štuheca . Manj kot deset jih je, toda iz tedna v teden, iz meseca v mesec in leta v leto zastru- pljajo duhovno ozračje, ali, če sem malce manj oster, onemogočajo sproščeno dihanje na Slovenskem. Tine Hribar Če česa, potem se sproščenost mora dotakniti duha. V juliju 2006 so se v Prlekiji na žitnem polju pojavili žitni krogi. V razlagi podpredsednika Gi- banja za pravičnost in razvoj niso prav nič enigmatičnega nastanka: bili so rezultat meditacije nekaterih članov društva. Posredni indici sprošča- nja v slovenskem prostoru kot pozitivuma so namreč postali tudi spro- ščanje in vrnitev k pravi naravi, odprtost, ozaveščanje in duhovna preo- brazba, indici sproščanja kot negativum pa: nestrpnost , diskriminacija in sproščanje »negativnih energij«. V tem smislu bi smeli govoriti o reli- gijskih elementih sproščenosti v civilnodružbeni sferi, recimo, o Drnov- škovem Gibanju za pravičnost in razvoj in »metastazah pravičnosti«, pa spet o geslih, kot so »Slovenija poživlja«: reklamnih in turističnih sloganih v funkciji sproščanja sebe in drugih. V negativnem o, denimo, povečani netoleranci, diskriminaciji, segregaciji , ksenofobiji in sovražnem govoru kot novih elementih politične sprostitve »slovenske duhovne substance«. Omenimo še »sproščanje« argumentacije in sprostitev logičnega: nižanje standardov zdravega razuma in uporabe argumentov ali celo o sprosti- tvi demokracije v smeri dedemokratizacije in deintelektualizacije druž- benega prostora za kritike in nasprotno: pravi demokraciji in demokra- tizaciji za privržence nove politične poti. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 85 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 85 4.5.2007 8:52:29 4.5.2007 8:52:29 86 BORIS VEZJAK Prosta stanja duha Mesto, topos duhovne prostosti je seveda duša, zato začnimo z njo. V ru- briki nasvetov za bivanje v časopisu Večer je avtorica ponujala nasvete, kako se v svojem domovališču, v svojem domu, počutiti bolje. Kajti spro- ščanje zadeva tudi dušo. Sproščanje duše ima precej sorodne učinke z napovedanim reformnim programom nove oblasti, tudi če bi kdo želel v rabi pojmov ugledati neprimerno ekvivokacijo: »Pri bolečinah v hrbtenici navadno zavzamemo posebno držo in boleč postane vsak gib. Okorna zunanja drža je povezana s trdo notranjo držo. To stanje lahko razreši kiropraktik, ki z naglim sunkom ali potiskom sprosti vretenca iz zagozdenega položaja. Tudi zavrte duše se sproščajo podobno. Z močnim in trenutnim sunkom ali potiskom jih spravimo iz stanja, v katerem so obtičale, in jim damo možnost ponovne orientacije v času in prostoru. Strah pred takšnimi posegi je navadno močan, sprostitev napetosti pa omogoča nove možnosti in svobodo.« 223 Sprostitev duše v svojih tisočerih obrazih duhovne ali telesne vaje ni izmišljena: duh in duša sta je deležne v pravem smislu. Ko Tine Hribar komentira novinarjevo vprašanje o silnicah, ki imajo izhodišče nekje v preteklosti, od koder prihajajo signali, ki našo politično, pa tudi nacio- nalno bit nihajo levo in desno, ne dovolijo pa ji koraka naprej, rešitev vidi prav tu: v prostosti duha in sproščenosti duše. 224 Od njene sprostitve je le korak do duhovne. Spomenka Hribar potoži o duhovnem nazadovanju glede na tisto materialno: »Ja, stanje duha v Sloveniji je zelo različno. So področja, kjer je neverjetno živahno, včasih pa je videti, kot da bi se nam duh nekako zacuknil. Predvsem gre za družbeno zavest in politično sproščenost , kjer pogrešam malo več samozavesti in ponosa.« 225 Sproščenost in prostost duha sta lahko znamenje religiozne osvobo- jenosti. 226 Krščanska sproščenost je podobna notranjemu miru, kot jo 223 Antonija Krajnc , Kvadrati, priloga Večera, 30. 2. 2006. 224 »Kot sem že dejal, je pogoj za korak naprej, v prostor prostosti duha in sproščenosti duše, da pokopljemo svoje nepokopane mrtvece. Glavno krivdo komunistov vidim v tem, da so svoj greh preložili ne samo na nas, na generacijo sinov, ampak tudi vnukov. Dokler to ne bo rešeno, bo obremenjena tudi vaša generacija. Šele potem boste lahko zaživeli na novo, brez podedovanih bremen.« Uroš Škerl , »Zaradi sle po lasti in oblasti«, Delo, 11. 2. 2006. 225 Intervju s Spomenko Hribar , »Moja beseda je veljala«, Ona, priloga Dela, 12. 7. 2005. 226 V tem smislu je lahko tudi namig k posodobitvi vere: »Mislim, da bi Cerkev lahko igra- la pomembno vlogo v kulturi , vendar bi jo bilo treba modernizirati, dodati malo več MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 86 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 86 4.5.2007 8:52:29 4.5.2007 8:52:29 87 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV opisuje Alojz Rebula . 227 Posebno vrsto sprostitve političnega prizorišča v Sloveniji je prinesla duhovna preobrazba predsednika države dr. Ja- neza Drnovška , nato pa še njegova ustanovitev parapolitičnega Gibanja za pravičnost in razvoj . Njen predsednik in izmenično tudi predsednik države je mantro o sproščenosti ponavljal skorajda brez presledka in jo cepil s pozitivnim mišljenjem: »Mislimo zato raje pozitivno. Naj nas ne skrbi, kaj bo. Mir in sproščenost lahko sama po sebi razrešita marsikatero situacijo. Strah, zaskrbljenost, napetost pa jo poslabšajo. To je lahko reči, bo kdo pripomnil, a teže uresničiti. Kako veste? Ste že poizkusili? Morda bo pa šlo. Samo ne odnehajte takoj. Bodite pozorni, zavedajte se, ne delujte mehanično, po navadi. Zaustavite trenutek.« 228 Ena izmed manifestacij prostosti duha je tista, ki postane vidna v raz- pravi. Ta postane večja, če je, paradoksalno po svoje, odvezana pritiska javnosti. Ko je kasnejši predsednik Sveta za visoko šolstvo (in dekan ene izmed fakultet) dr. Peter Jambrek habilitacijske postopke zaprl za jav- nost, hkrati pa na univerzitetnih senatih pred novinarji niso zaprli vrat pri obravnavi teh postopkov na stopnji pred obravnavo v svetu, je bilo njegovo pojasnilo, da to pripomore k sproščeni razpravi. 229 Raba je mo- goče trivialna in naključna, glede na avtorjeve ideološke in obilno citira- ne preference malce manj. sproščenosti in igrivosti, predvsem pa sposobnosti kritičnega odnosa tudi do same sebe. Krščanski nauk gotovo vsebuje veliko mero modrosti, vendar mislim, da se ne ponuja na ustrezen način. Prav sproščenost in igrivost je navadno večji dokaz notranje moči kot pa vera v sistem«. (Nepodpisani avtor, »Več sproščenosti in igrivosti«, Družina, 6. 3. 2005.) 227 »Ko je sv. Alojzij igral s tovariši, so ga vprašali, kaj bi naredil, če bi se mu najavila smrt. ‘Igral bi naprej,’ je odgovoril. To je krščanska sproščenost .« Alojz Rebula , »Hudiču je najtopleje v katoliškem gnezdu«, Družina, 29. 5. 2005. 228 Iz ene od misli Drnovška na njegovi spletni strani www.gibanje.org. Ubesedovanj je veliko, pojavljati so se začela že med prvimi mislimi te strani: »Začenjajte se veseliti malenkosti. Pozabite malo na velike stvari, probleme in načrte. Zdaj in tukaj ste lah- ko veseli, ob malenkostih, ki nič ne stanejo. In če ste veseli, vas nič ne skrbi, nič ne obremenjuje. Počutite se lahki in sproščeni . Napravili ste preobrat.« Cf. članek Urške Mlinarič o prvih vtisih s strani Gibanja, »Prve Drnovškove misli«, Večer, 4. 3. 2006. 229 »Na zaprti seji lahko člani kolegijskega bolj sproščeno razpravljajo, ni jim treba paziti na vsako besedo, kako jo bodo povedali, da je novinar ne bi morebiti narobe razumel, narobe tolmačil in jo tudi narobe prikazal v javnosti.« Primerjaj intervju z Jambrekom izpod peresa Ksenije Koren , »Ponavljanje je velika razvada za fakulteto in za študenta«, Večer, 4. 6. 2005. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 87 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 87 4.5.2007 8:52:29 4.5.2007 8:52:29 88 BORIS VEZJAK K pozitivnim učinkom relaksiranega duha velja dodati tudi nov nacio- nalni turistični slogan, izumljen v letu 2005: »Slovenija poživlja«. 230 Krep- ka, čila in energična Slovenija 231 si z novim turističnim promocijskim ge- slom obeta pripeljati množice turistov na podlagi sproščene kulture , kot piše na vrhu spletne strani »Slovenija poživlja«: »Slovenski družbeni in kulturni prostor je stičišče germanske, romanske in širše južnoslovanske kulture. Ta lastnost Slovenije gostu hkrati omogoča sproščenost in domačnost, kulturni vplivi, ki se na zanimiv način stikajo in prepletajo, pa turistu po drugi strani zagotavljajo tudi večplastno doživetje naše države .« 232 Sproščenost se je prikradla tudi v opis prestolnice, v utrip Ljubljane. 233 Da se slovenski duh skriva nič manj kot v vinu in da je Slovenija poživlje- na tudi drugače, pove zgodovinar dr. Janko Prunk v svojem uvodniku v aprilsko številko revije Ampak z naslovom »Slovenska pomlad 2006«, kjer jasno korelira veselo pričakovanje blagoslovljene pomladi z radostjo in dobroto, ki morata prevzeti slovenski narod, za kar bo poskrbelo tudi domače vino. Odprtost in radost domačijskosti je afirmirana nasproti turobnosti nerazpoloženja in ustvarjanja slabe podobe o vladi , nepotreb- nega kritikastrstva, še zlasti v medijih : »Dobro in dokaj veselo je v naši slovenski deželi v letošnji pomladi. Večina to blagoslov- ljeno dobroto in veselje občuti, le nekateri narojeni ali privzgojeni pesimisti in kritikastri pri slovenskih medijih ne. Ustvarjajo temno sliko našega trenutka, govore o slabi vladi , o 230 V angleščini »Slovenia invigorates«. Žal ni jasno, v katerem jeziku je nastal najprej. 231 Latinski vigorosus pomeni namreč vse to. 232 http://www.slovenijapozivlja.slovenija.info; glej rubriko Stičišče kultur . Na isti strani beremo o relaksirajočih učinkih obvladljivosti prostora: »Obvladljivost vsebuje občutek varnosti in bližine. Povezana je z naravnimi danostmi (raznolikost naravnega okol- ja na majhnem prostoru). Dejstvo obvladljivosti spodbuja tudi občutek sproščenosti , umirjenega uživanja, ki odlično sovpada s polnostjo doživetja slovenskega naravnega okolja.« (Ibid.) 233 Primerjaj dve atribuciji: »Ljubljana ima vse, kar premorejo sodobne prestolnice, ob tem pa je uspela ohraniti prijazno in sproščeno vzdušje manjšega kraja. Je živahno mesto, ki preseneča. Njen značaj zaznamujeta dve zelo različni potezi, ki se med seboj dopoln- jujeta na posrečen in izviren način: čeprav najbolj slovi po svoji zgodovinski dediščini in tradiciji, je namreč razmeroma mlado mesto (povprečna starost prebivalcev je nekaj več kot 30 let) s sodobnim življenjskim utripom. Medtem ko pozimi pride na plan njen zasanjan srednjeevropski značaj, Ljubljano poleti odlikuje mediteranska sproščenost . Zaradi vseh med seboj pogosto zelo različnih razsežnosti, ki jih združuje na način, ki je lasten le njej, je Ljubljana zelo izvirno mesto, prepredeno s slikovitimi in prijetnimi kotički, kjer lahko doživite številna drobna presenečenja.« Cf. http://www.ljubljana.si/ si/turizem/utrip_ljubljane/default.html. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 88 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 88 4.5.2007 8:52:30 4.5.2007 8:52:30 89 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV nerazpoloženju ljudi in vse tako naprej, čeprav v prvi vrsti njim ničesar ne manjka. Lahko pišejo popolnoma svobodno, senzacionalistično, vzpodbujajo slabo voljo, kritizirajo vse in vsakogar in so zato celo zelo dobro plačani. Nekateri ljudje takšno pisanje in razpoloženje delijo z njimi in ga odobravajo. Preprosti dobri Slovenci, kot bi jih imenoval Trubar , pa ne marajo zanje, živijo svoje normalno delovno ustvarjalno življenje in so več ali manj zadovoljni, morda celo veseli. Zadovoljni in veseli najprej zaradi stvari, ki jo imamo Slovenci radi, za katero je moč precej objektivno ugotoviti, ali je dobra ali ne – za slovensko vino. Lansko, ki v teh dneh dozoreva, je dobro, narava ga je blagoslovila nam v užitek in veselje.« 234 Mentaliteta duha ne ustreza deskripcijam medijev : družbene razmere kličejo k razpoloženosti; širjenje neveselega razpoloženja je – seveda, ži- vimo v demokraciji ! – svobodno, se pa k sreči preprostih dobrih Sloven- cev ne prime. Novinar Demokracije v septembru 2006 na podoben način opiše festi- val SDS , potekajoč v bližini izolske plaže – Janez Janša se je z vodstvom stranke tja pripeljal z ladjo, kjer ga je na plaži bučno pozdravila množica – na katerem se je po oceni organizatorjev zbralo več kot 17.000 ljudi, z jasno tendenco asociacije vrednotenja sproščenosti kot zabave na eni in političnega gesla na drugi strani: »Prejšnjo soboto je izolski Simonov zaliv sprejel večtisočglavo množico iz vse Slovenije, ki se je v sproščenem ozračju zbrala na Festivalu SDS . Nekoliko presenetljiva izbira Obale, ki se je drži nezavidljiv sloves ‘rdeče trdnjave’, se je nazadnje izkazala za zadetek v polno. Sončno vreme in še povsem poletna temperatura sta bila le pika na i organizacijskemu stroju, ki je poskrbel za brezhibno izvedbo dogodka. Ob tem je razkošen zabavni program pripravil obiskovalcem sproščeno , prijateljsko ozračje skozi ves dan… Zabava je trajala še dolgo, s festivalom pa SDS ni le nakazala želje po bolj sproščenem pristopu k politiki, ampak je dokazala pripravljenost in odločnost, da izboljša tudi lokalne politične razmere.« 235 Še enkrat se je pokazalo in potrdilo, da dimenzija profanega rajanja, »pozitivnih vibracij« in energij, tudi če ni bila izvorno mišljena kot takšna, ostaja razumljena kot bistvena dimenzija nove politične usmeritve. 234 Janko Prunk , »Slovenska pomlad 2006«, Ampak 7/4, april 2006. 235 Cf. Mitja Volčanšek , »Sproščeni in samozavestni «, Demokracija, 14. 9. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 89 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 89 4.5.2007 8:52:30 4.5.2007 8:52:30 90 BORIS VEZJAK Sproščanje negativnih energij Ob benignih in splošno sprejemljivih učinkih bi lahko omenili tudi tiste, katerih naboj lahko interpretiramo tudi drugače. Sproščene energije morebiti niso naključno sovpadle z intenzivnejšimi izrazi homofobije, ksenofobije , segregacije , pravne diskriminacije . Naplavile so med drugim slovito puškomitraljezno logiko reševanja problemov, čisti in nesankcio- nirani poziv k ubijanju. 236 Je Slovenija s sprostitvijo legitimirala politike novega kova? Novinar in glavni urednik Mladine Jani Sever neposredno poveže oboje ob primeru podpredsednika državnega zbora: »Saj Peče vendar je ta prevladujoča mentaliteta. Ali ni večina za malo manj in ne za malo več privilegijev za Rome? Ali ni večina za to, da so istospolno usmerjeni malo bolj in ne malo manj neenaki, kaj šele, da bi bili enakopravni? Saj so vendarle drugačni. Ali ni večina za to, da izbrisani ne dobijo ničesar? Niti zadoščenja. Razen tistih redkih izjem, kjer je res morda lahko prišlo do neljube napake. In ne nazadnje ali ni večina za to, da je najvišja vrednota slovenstvo? Ne individualizem. Ne svoboda in ne enakost. In ne solidarnost. V novih časih, ki jim je podlago dalo obdobje referendumov v času vsto- panja v Nato in EU , se je javno mnenje emancipiralo. Slovenija je sproščena . Ljudje si ne bojijo povedati, kar mislijo. Hkrati pravil izogibanja sovražnemu govoru ni. Javna občutljivost za ta pravila je bila relativizirana. Nestrpni so postali tisti, ki opozarjajo na nestrpnost . In obsodba tistih, ki sovražni govor uporabljajo, je seveda videti vedno bolj nemogoča.« 237 Dr. Ivan Štuhec je že pred volitvami ugotavljal govorno in izrazno za- vrtost in jo postavil v kontekst po njegovem krivičnega in napačnega pripisa ksenofobije sproščanju javne besede: »Odkar so glavni predmet našega orkestriranega medijskega prostora izbrisani, gradnja džamije, zakon o istospolnih skupnostih in nasploh nestrpnost , smo Slovenke in Slovenci postali zreli za psihiatrični kavč, saj imamo diagnozo, da smo ksenofobi.« 238 Sproščenost govora je tu pozitivna lastnost, ki je ne more zatajiti niti zanikana ksenofobija: če si proti izbrisanim, džamiji, istospol- nim, si preprosto sproščen. 236 V mislih imam seveda napis na vratih poslanske skupine SNS, ki skupino izbrisanih poziva k plesu s puškomitraljezom, v katerega je bil vpleten podpredsednik državnega zbora Sašo Peče . Zgodba nikoli ni dobila epiloga in državni zbor se nikoli ni distanciral od tega sovražnega dejanja z napeljevanjem k uporabi orožja. 237 Iz uvodnika Janija Severja , »Ni opravičila«, Mladina, 5. 4. 2005. 238 »In da svojega mnenja v strahospoštovanju vzgojeni Slovenček od avstroogrske prek karadžordževske in titoistične monarhije nikoli ni sproščeno izražal, vemo.« Citirano po Ivan Štuhec , »Ksenofobični Slovenčki«, članek dosegljiv na www.druzina.net. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 90 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 90 4.5.2007 8:52:30 4.5.2007 8:52:30 91 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Ko je v Mariboru 30. junija 2006 skupina desetih neznancev sredi bele- ga dneva napadla geje in lezbijke, dan kasneje pa do krvi še v Ljubljani, so homoseksualna in lezbična združenja zahtevala jasno obsodbo poli- tike. Ob nekaterih ciničnih izpadih je premier Janša ugotovil, da takšna dejanja ne sodijo v koncept sproščene družbe: »Nedavni napadi na istospolno usmerjene državljanke in državljane so enako nesprejemljivi kot napadi na kogarkoli drugega v Sloveniji. Vse oblike nasilja in nes- trpnosti do drugačnih, ne glede na to, ali gre za različnost v rasi, spolu, narodni, verski in etnični pripadnosti ali življenjskem slogu posameznikov, ne sodijo v koncept odprte in sproščene družbe, ki jo gradimo. Kot državljani in kot ljudje moramo prevzeti vso odgovornost za naš odnos do sodržavljana in sočloveka.« 239 Je ali utegne sproščenost postati zgolj hrbtna etiketa za nacionalno motivirano nasilje, način legitimacije utišanja in pokoritve v imenu Na- cije , za katerim se vselej skrivajo čisto partikularni interesi, s čimer bi bilo zgornje hermenevtično »branje« novinarja Mladine upravičeno? In kako sploh preseči antagonizme med intencami in dejanji: oblast si želi sprostiti medije , in potem odvzame avtonomijo javni televiziji , želi spro- stiti šolo , in uvede segregacijo za romske učence, želi sprostiti gospodar- stvo , a se goreče bojuje za »nacionalne interese «, želi sprostiti odnos do zgodovine, a nam ponuja svoje, »pravo« branje zgodovinskih dejstev? Je sproščenost tu zgolj izraz za ad hoc legitimizacijo političnih motivov ali zgolj zadrega, ki naj zakrije pomanjkljivost političnih vizij? 239 Cf. Iztok Šori , »Odločna obsodba nasilja«, Večer, 5. 7. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 91 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 91 4.5.2007 8:52:30 4.5.2007 8:52:30 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 92 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 92 4.5.2007 8:52:30 4.5.2007 8:52:30 93 KRITIČNA IN IRONIČNA RECEPCIJA SPROŠČANJA Ko je učenec pripravljen, se bo pojavil učitelj. Budistični pregovor Zgodovino pišejo zmagovalci. Niccolò Machiavelli Čas za sprostitev pride tedaj, ko zanjo nimaš časa. Sidney J. Harris Reflektirani in spontani zapisi o koncepciji slovenskega sproščanja, banalizacije in ironične artikulacije v medijih in javnosti so bili številni in nekaj smo jih že navedli. Tisti novinarski so večkrat pomešani v in- formativni žanr. Postrefleksija sproščanja oblastnikov in latentni zaton uporabe in sklicevanja na koncept skozi odpoved sta se kasneje začela dogajati tudi spričo tovrstne kritike, predvsem politične, po drugi strani pa tudi zaradi največkrat ironične medijske obravnave. Med številnimi navedimo le nekatere. Spomenka Hribar se v juniju 2006 oglasi kot razo- čaranka in ravnanje Janeza Janše poveže z ravnanjem predsednika dr- žave : »Pred dnevi odprem zjutraj časopis in koga zagledam na naslovni- ci? Predsednika države s krožnikom zelenjave na glavi. Ali pa je bilo cve- tlično gnezdo. In tedaj mi je prišlo na misel, da je čas za premislek…« 240 Ko nadaljuje z refleksijo o tem, kako se predsednik države odziva na spremembe, ki so šle v smer »Janševe logike Komunistične partije«, Hri- barjeva razkrije svoja pričakovanja: »Moja ocena in občutki so seveda subjektivni – ti pa so pravzaprav – porazni. V splošnem, menim, libertarne, tiste Slovenije, ki se je notranje, predvsem duhovno osvobajala ali celo že osvobodila in že zadihala ‘sproščeno Slovenijo’ – tiste Slovenije ni več… To, kar danes vidim in čutim, je ponovna utesnjenost, ne le ideološka, temveč vsakršna, socialna, duhovna. Res, prelepa Slovenija je zdaj, po petnajstih letih samo- 240 Spomenka Hribar , »Novi režim in naš predsednik«, Dnevnik, 3. 6. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 93 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 93 4.5.2007 8:52:30 4.5.2007 8:52:30 94 BORIS VEZJAK stojnosti še lepša, bolj urejena, ceste se lepo vijejo po njej, hiše so premalane, mnoge duše pa so utesnjene, zaskrbljene in celo prestrašene.« 241 Razlogi, ki jih potem navede, so polaščanje vladne pozicije na vseh rav- neh, od podjetij, sociale do kulture , sodstva, medijev . Ultimativno kritiko Janševe oblasti potem Hribarjeva preigra v kritiko predsednika Drnov- ška , mu očita samopromocijo, sedenje na dveh stolih ter mešanje dveh funkcij: kot predsednika Gibanja za pravičnost in razvoj , pa seveda kot predsednika države . Očitek, ki bo postal dnevni očitek. Na isti dan kot Hribarjeva se namesto kritične osti v ironičnem stilu iz Dela »pregnani« Marko Zorko razpiše v Mladini pod naslovom »Sprošče- na metafizika«. Njegova povezava Drnovškovega Gibanja, takoj po tur- jaškem ustanovnem zboru tega društva, in »sproščenosti « je bila dolgo v zraku: »Drugače pa se take duhovne invazije lepo vklapljajo v podobo ‘sproščene Slovenije’, ki je nekakšna maskota militantnega razumništva, ki kdaj pa kdaj rado stopi v vrsto Zbor, potem so voljno.« 242 Zorko potem citira oddajo »Pogovori« na nacionalni televiziji , v kateri profesorja filo- zofije umetnosti dr. Aleš Erjavec in dr. Božidar Kante svoja razmišljanja o doživljanju umetnosti pri Slovencih strneta v spoznanje, da se Slovenci morajo znati v umetnosti tudi nasmehniti, ne pa da rinejo v metafiziko. Morali bi biti bolj sproščeni, zato so razpravljalci »zelo resno ugotovili, da je metafizično držo Slovenije treba nekoliko sprostiti . Zdaj pa še spro- ščena metafizika! Dobro, samo da ne podivja.« 243 Kritična je sicer tudi desnici naklonjena novinarka RTV Vida Petrovčič v tedniku Družina, ki se razpiše o »sproščeno razpaslem« organizira- nem kriminalu, predvsem odtujevanju avtomobilov ali njihovih delov na dvoriščih po Ljubljani. »Kar se nas z našega dvorišča tiče, smo si enotni, da to ni tista sproščena Slovenija, ki so jo obljubljali pred volitvami,« kon- čuje svoj prispevek z naslovom »Sproščena Slovenija«. 244 Novinar Večera Matija Stepišnik pod naslovom »Noži in sproščena Slo- venija« opisuje fizične napade na geje v juniju in juliju 2006. »Nestrpnost , ki prek manjših družbenih skupin in celo nekaterih političnih glasov v parlamentu še klije po deželi, ruši tudi koalicijsko vizijo sproščene Slove- nije.« 245 Konec junija 2006 izide številka satirično-humorističnega časopi- 241 Ibid. 242 Marko Zorko , »Sproščena metafizika«, Mladina, 23. 3. 2006. 243 Ibid. 244 Vida Petrovčič , »Sproščena Slovenija«, Družina, 4. 6. 2006. 245 Matija Stepišnik , »Noži in sproščena Slovenija«, Večer, 4. 7. 2006. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 94 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 94 4.5.2007 8:52:30 4.5.2007 8:52:30 95 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV sa Pipec, ki ga že 43 let izdaja celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije. Izšel je v 22 tisoč izvodih, brezplačno pa so ga dobili bralci Dela, Sloven- skih novic, Večera in lokalnega časopisa Naš Čas iz Velenja ter uporab- niki poštnih predalov v Celju. List oglašujejo kot »najbolj sproščeni list na Celjskem, kot so ga v duhu novega časa poimenovali avtorji, ker tudi letos zbada in nabada mnoge, ki si zaslužijo njegovo satirično ost«. 246 Na ravni iskanja Pahorjeve »prave« sproščenosti se je postavil tudi dr. Jožef Kunič , sicer član LDS in kandidat te stranke za župana Ljubljane. V svojem zadnjem stavku oziroma odlomku knjige »Za sproščenost vseh« iz leta 2006 se pojma edinkrat dotakne (če odštejemo posvetilo vnučko- ma) in pravi: »Če hočemo, da bomo mi in naši zanamci, med njimi tudi moja vnučka, živeli v zares sproščeni Sloveniji, se ne bomo smeli pustiti pretentati sladkim goljufivim ponudbam, kakršna je bila ‘Za sproščeno Slovenijo’, ponudbam, ki nam že na tem svetu obljubljajo Indijo Koro- mandijo, ampak bo treba za sproščenost delati, se zanjo bojevati, in če je treba, tudi žrtvovati. Pa ne za sproščenost le enega dela Slovencev, tem- več za sproščenost vseh.« 247 Odveč je pripomniti, da privolitev v diskurz o tem, kdo je prav in zares sproščen, pomeni deplasirano privolitev v vsiljeni ideološki okvir praznega sledenja imaginarnemu, nedefinirane- mu označevalcu . 246 »Letošnji Pipec je tudi koristno branje, saj državljanom med drugim ponuja kopico praktičnih nasvetov, kako preživeti v sproščeni Sloveniji,« so se pohvalili avtorji. »Pipec ne potvarja zgodovine, ampak smeši današnji čas,« so zapisali člani uredniškega od- bora, ki ga vodi Franček Kramer . Glej zapis »Celjski pipec spet zbada in nabada«, STA, 28. 6. 2006. 247 Kunič 2006, 158. Cf. tudi uvodnik Marka Kosina v knjigi in na ovitku. Sproščenost vseh »mora postati poglavitni cilj slovenske družbe«. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 95 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 95 4.5.2007 8:52:31 4.5.2007 8:52:31 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 96 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 96 4.5.2007 8:52:31 4.5.2007 8:52:31 97 ZA KONEC Jezik je najbolj poštena priča ideoloških protislovij. Mikhail Epstein Nekega dne bo moral uvideti tudi Janša sam: vsaka stvar, ki jo naredi z namenom, hitro pridobiti veliko in še večjo politično korist in moč, le še bolj razgali njegovo metodo političnega boja: sprenevedanje, uporaba polresnic, maščevalnost. In pokaže tudi njegovo veliko kratkovidnost, ki razen sebe – niti svojih prijateljev, kaj šele kompleksnosti naše polpretekle zgodovine v njeni iden- titeti – ne vidi ničesar. Zato Janša bolj ko grabi, bolj ima prazne roke. Ne po naključju: agresivnost s polresnicami in čistimi izmišljotinami ne more imeti trajnejšega uspeha. Spomenka Hribar Ta knjiga ne poskuša raziskati, ali si Slovenci res želimo sproščenosti . Implicirana predpostavka daje pritrdilen odgovor: ne nazadnje ideologi- je učinkujejo le, če uspešno interpelirajo subjekte, da jim sledijo. V svoji analitiki oblasti Michel Foucault pravi, da zveze med oblastjo in svobo- dnim zavračanjem pokoravanja ne moremo pretrgati. Državljani pač vedo, kaj počnejo: odločilni problem oblasti ni problem prostovoljnega suženjstva. Le kako bi si mogli želeti suženjstva? 248 Zdi se, da je Jean- Léon Beauvois v svoji Razpravi o liberalni sužnosti, analizi podrejanja, tak pogled plastično in zelo nazorno deplasiral. Ljudje se pač svobodno podrejajo in dobre definicije ideologij to možnost anticipirajo. Vendarle se zdi, da je Foucault v svoji analizi subjekta in oblastnih raz- merij povedal nekaj, kar zadeva tudi gesto sproščenosti . Njegov predlog razumeti oblast kot »la conduite de la conduite«, torej kot nekakšno vod- stvo vodstva, izvira iz dvojnega razumevanje glagola conduire, ki pomeni voditi druge (v političnem ali drugačnem smislu) in hkrati način obnaša- nja in vedenja v nekem polju možnosti. 249 Dvojni pomen glagola, condui- re kot voditi ali voziti in se conduire kot obnašati se ali vesti, lepo ustreza naravi sproščenosti: ta je po eni plati oblastni imperativ, po drugi strani je zahteva, ki se nalaga, svetuje ali pričakuje pri državljanih glede njiho- vega obnašanja. Dihotomija ostaja: kakorkoli že oblastniki težijo in oblju- 248 Cf. Foucault 1991, 115. 249 Ibid., 114. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 97 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 97 4.5.2007 8:52:31 4.5.2007 8:52:31 98 BORIS VEZJAK bljajo sproščenost, je šele na subjektih, da se zares sprostijo . Če naj ima Heideggrova eksistencialna analiza kakšen smisel, potem je sproščenost predvsem individualna, je zmerom, če ostanemo pri francoskem misle- cu, neka skrb zase, cura sui, tehnika obvladovanja. Tri relativno arbitrarne funkcije koncepta sproščenosti , ki smo jih navedli – ideologem , slogan, filozofem – so videti med sabo povezane. Ideologem, za katerim stoji ideologija , predvsem novorevijašev , slogan, za katerim stoji politično buditeljstvo , predvsem desnih strank, in filozo- fem, za katerim stoji partikularna filozofija, predvsem Heideggrova , se prelivajo drug v drugega. Med njimi je nemogoče strogo potegniti mejo ločnico, ker učinkujejo hkrati. Nakazane rabe pojma gotovo ne kažejo na njeno specifično artikuliranost, prej nasprotno. Vprašanje se glasi, ali je sproščenost v Sloveniji kot ideologem, slogan in filozofem postala in je »intrinzično« mišljena kot zaslomba za negativne učinke »sprošča- nja« kot negativnih sprememb? Kakšna je njena dejanska intenca? Je zgolj krinka za politične in druge modifikacije v smer drugačnih, manj permisivnih in manj demokratičnih vrednot, za uvajanje političnega ek- skluzivizma ali celo za sproščanje »energij« v smislu porajanja nedemo- kratičnih in avtokratičnih prijemov pod krinko pluralizacije in politične nevtralnosti? In, ne nazadnje, je sproščenost v sferi medijev izraz za me- dijski prevrat, medijsko netoleranco, politični nadzor nad mediji, razlog- izgovor za doseganje partikularnih strankarskih ali oblastniških ciljev? Pričujoče besedilo pretežno zasleduje sproščenost kot koncept. Je zgodba o njej v resnici (ideološka) mitizacija , ki je v sebi strukturno – qua mitizacija – iracionalna, kolikor pred nas postavlja neko nikoli dosegljivo realnost? Je ekvivalentna tisti, časovno postavljeni le nekoliko pred njo, ki jo razgrinja Mitja Velikonja v svoji knjigi Evroza, 250 kjer šiba in kritizi- ra mitični diskurz našega približevanja EU ? Ima prav Tomaž Mastnak , ko približevanje Evropski uniji detektira in označi za največje enoumje »v teh krajih«? 251 Je približevanje sproščenosti človeka, slovenstva, drža- ve , ekonomije in družbe analogno približevanju EU, je iskanje neujemlji- vega presežka v nas samih? Pojmovna nedoločenost označevalca onstran polnega opisa, pomen- sko praznega in transcendentno neujemljivega, nujno terja, da se zgoraj naštete konceptualne rabe »sproščanja« pri citiranih govorcih v določe- nih primerih komajda izvijejo iz primeža običajnega ubesedovanja. Dru- gače niti biti ne more. V številnih označevalnih rabah se koncepta vselej 250 Cf. Velikonja 2005. 251 Citirano po Mastnak 1998. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 98 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 98 4.5.2007 8:52:31 4.5.2007 8:52:31 99 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV drži univerzalizem in zato funkcionira zelo preprosto: z njim razložimo vse, a hkrati ostaja sistemski, projektni koncept. Je način ponujenega izhoda iz krize na vsakem področju posebej. Je diagnoza in univerzalno zdravilo obenem. Poskusimo odgovoriti na začetno vprašanje: se za tem markantnim konceptom razkriva zgolj poseben tip ideologije ? Odgovor je lahko pritrdilen. Ta običajno operira z demaskiranjem in falsifikacijo strukturne realitete družbe, ki je kot taka antagonistična. Je nekakšen boj vseh zoper vse. V nekem smislu je sproščanje postalo ime za dema- skiranje strukture družbe, za nenaravno stanje, poziv k človeku samemu in njegovi pristni, že-relaksirani naravi. Je neki poziv nazaj k človeku, k njegovi dealienaciji in humanizaciji. Odtujeni smo od sebe, od bistva, zato potrebujemo nove oblastniške usmerjevalce, da najdemo zopet pot k sebi. In v tem grmu se skriva ideološka moč tega koncepta: realnost je popačena, fetišizirana, mistificirana, mitologizirana, zato jo je treba spraviti nazaj v njene prave tečaje, po vladarjevih željah in tistih njego- vih prišepetovalcev, kakopak. Spomenka Hribar se je leta 1996 zaskrbljeno spraševala: »Ali bo in kdaj bo Janša zmogel sam v sebi duhovno prostost ?« 252 Na neki paradoksalni način je njeno vprašanje deset let kasneje doživelo »odgovor Realnega«, kajti videti je, kot da se je ta manifestirala v njegovem in po sili demokra- tične izbire tudi našem programu sproščene Slovenije. 252 Spomenka Hribar 1996, 291. Gre za zaključni, zadnji stavek njenega skorajda »psiho- grama« Janše , kjer je »duhovna prostost « zapisana odebeljeno. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 99 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 99 4.5.2007 8:52:31 4.5.2007 8:52:31 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 100 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 100 4.5.2007 8:52:31 4.5.2007 8:52:31 101 LITERATURA Navedena je vsa citirana literatura z izjemo dnevnih časopisnih člankov, ki jih bralec in bralka najdeta le v opombah. Badiou , Alain. 2004. Ali je mogoče misliti politiko? Manifest za filozofijo. Ljubljana: Založba ZRC. Eckhart , Mojster. 1995. Pridige in traktati. Celje: Mohorjeva družba. Epstein , Mikhail. 1991. »Relativistic Patterns in Totalitarian Thinking: an Inquiry into the Language of Soviet Ideology«. Washington: Kennan Institute for Ad- vanced Russian Studies, The Woodrow Wilson International Center for Scho- lars (http://www.wilsoncenter.org). Foucault , Michel. 1991. Vednost, oblast, subjekt. Ljubljana: Krt. Heidegger , Martin. 2004. Pogovori s poljske poti. Ljubljana: Društvo Apokalipsa. Hribar , Spomenka. 1996. Svet kot zarota. Ljubljana: Enotnost. Hribar , Tine. 1994. Pustiti biti . Maribor: Založba Obzorja. ——. 2004. Euroslovenstvo. Ljubljana: Slovenska Matica. Kovačič, Gorazd in Kuzmanić , Tonči. 2004. »Pojmovanje države in nacije pri novo- revijaših v 80. letih«. Časopis za kritiko znanosti, št. 215-216, Ljubljana. Kraybill, Donald. 1989. The Riddle of Amish Culture. Baltimore: Johns Hopkins University Press. Kunič , Jožef. 2006. Za sproščenost vseh. Ljubljana: Liberalna akademija. Laclau , Ernesto in Mouffe , Chantal. 1987. Hegemonija in socialistična strategija. Ljubljana: Partizanska knjiga. Mastnak , Tomaž. 1998. Evropa med evolucijo in evtanazijo. Ljubljana: Studia hu- manitatis. Močnik , Rastko. 1995. Extravagantia II – Koliko fašizma. Ljubljana: Studia huma- nitatis. ——. 1999. 3 teorije: ideologija , nacija , institucija. Ljubljana: Založba /*cf. MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 101 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 101 4.5.2007 8:52:31 4.5.2007 8:52:31 102 BORIS VEZJAK Nova desnica: zbornik predavanj 3. letnika delavsko-punkerske univerze. 2003. Uredila Ciril Oberstar in Tonči Kuzmanić . Ljubljana: Mirovni inštitut. Parkes , Graham. 1990. Heidegger and Asian Thought. Honolulu: University of Ha- waii Press. Philipse , Herman. 1998. Heidegger ’s Philosophy of Being: A Critical Interpretation. Princeton: Princeton University Press. Slovenci v lastni državi enakih možnosti. 2004. Uredila Peter Jambrek in Dimitrij Rupel . Ljubljana: Nova revija . Smith , Steven B. 1997. »Destruction or Recovery: Leo Strauss’s Critique of Heide- gger «. The Review of Metaphysics, letnik 51. Snoj, Marko. 2003. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. Sproščena Slovenija: obračun za prihodnost. 1999. Uredili Niko Grafenauer , Fran- ce Bučar, Peter Jambrek , Drago Jančar , Jože Pučnik, Rudi Šeligo . Ljubljana: Nova revija . Thomson , Iain: 2000. »From the Question Concerning Technology to the Quest for a Democratic Technology: Heidegger , Marcuse , Feenberg«. Inquiry št. 43, pole- tje 2000. Velikonja , Mitja. 2005. Evroza: kritika novega evrocentrizma. Ljubljana: Mirovni inštitut. Vezjak , Boris. 2005a. »Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije R T V Slo v eni ja«, Medijska preža št. 23-24, november 2005. ——. 2005b. »O sproščenosti kot političnem programu nove Slovenije«. V: Če ne boš priden, te bomo dali Slovencem – Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti 04. Ljubljana: Mirovni inštitut. ——. 2006a. »22 argumentacijskih zmot in prevar zagovornikov novega zakona o R T V «. V : Medi jski mrk. Ljubljana: Liberalna akademija. ——. 2006b. »Neznosna lahkost referendumskega varanja«. V: Medi jski mrk. Lju- bljana: Liberalna akademija . MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 102 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 102 4.5.2007 8:52:31 4.5.2007 8:52:31 103 A Adam, Frane 9, 19, 70 Ahčan, Aleš 37 Althusser, Louis 28 Ambrožič, Lado 42 amiši 75, 76, 81, 82 antikomunizem 26 Anželj, Darko 41 Apih, Jure 11 Arendt, Hannah 43 argument, argumentacija 33, 63, 64, 71, 83, 85, 102 Arhar, France 15 B Babič, Mateja 22, 23, 25 Badiou, Alain 10, 76, 101 Bajuk, Andrej 19, 23, 24, 25, 37, 38 Balkan, balkansko 23, 45, 47 Beauvois, Jean-Léon 97 Bernik, France 52 Blažič, Gašper 31 Blažič, Viktor 19, 22 Bonaparte, Napoleon 57 Brezigar, Barbara 19 Bučar, France 16 buditeljstvo 11, 12, 13, 30, 98 C Cankar, Ivan 50 Capuder, Andrej 10 Caputo, John 82 cerkev 40, 52, 54, 68, 75, 87 Chomsky, Noam 75 civilna družba, civilnodružbeno 10, 11, 31, 52, 62, 63, 69, 83, 85 Cukjati, France 42, 59 Č Čander, Mitja 84 Čar, Aleš 84 Čokl, Vanessa 14 D Damijan, Jože P. 29, 34–38, 41 Debeljak, Žiga 36 demokracija, (ne)demokratično 10, 12, 16–19, 24, 26, 31, 39, 42, 44, 48–51, 53, 54, 59–62, 65, 67–69, 76, 77, 83, 85, 89, 98, 99, 102 Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) 28 DEMOS 13, 17, 26, 77 Demšar, Drago 19 diskriminacija 12, 85, 90 Dragoš, Srečo 38 Drnovšek, Janez 20, 26, 52, 53, 85, 87, 94 država, državno 11, 14, 16–19, 21–23, 25, 26, 29–32, 35, 36, 38–49, 51–54, 59–61, 63, 64, 68, 69, 72, 75–78, 83, 84, 87, 88, 90, 93, 94, 98, 101, 102 državljani, državljanke 12, 24, 27–29, 33, 41–44, 51, 60, 61, 83, 91, 95, 97 državnozborske volitve 9–11, 13, 30, 57–59, 75, 77, 78 državotvornost 19, 21, 22, 50 IMENSKO IN STVARNO KAZALO MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 103 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 103 4.5.2007 8:52:32 4.5.2007 8:52:32 104 BORIS VEZJAK E Eckhart, Mojster 80–82, 101 ekonomija 11, 13, 18, 22, 29, 33–38, 52, 61, 76, 98 Eliot, George 85 Elster, Jon 62 Epstein, Mikhail 20, 21, 97, 101 Erhatič, Marjan 41 Erjavec, Aleš 94 Erjavec, Karl 29 Erznožnik, Matjaž 66 Evropska unija (EU) 18, 22, 26, 45, 47, 49, 61, 90, 98 F Fakulteta za družbene vede (FDV) 19, 57 Feldin, Aljoša 37 filozofem 12, 75, 76, 98 Flegar, Vojko 40 fleksibilizacija 38 Foucault, Michel 97, 101 Freud, Sigmund 73 G Gaber, Slavko 26, 32 Gačič, Siniša 40 Gantar, Matjaž 66 Gantar, Pavle 38 Gelassenheit 75–77, 79–82, 84 Geržina, Zvezdana 41 Gibanje za pravičnost in razvoj 85, 87, 94 Golobič, Gregor 26 gospodarstvo 18, 20, 22, 26, 27, 29, 31, 34, 35, 37–40, 44, 47, 48, 51, 53, 58, 68, 69, 79, 91 Grafenauer, Niko 19, 30, 33, 35, 58, 63, 84, 102 Granda, Stane 15 Grims, Branko 62, 63, 71, 72 H Habermas, Jürgen 62 Hajdinjak, Valentin 69, 70 Harris, Sidney J. 93 Hegel, G. W. H. 62 Heidegger, Martin 11, 76–82, 98, 101, 102 Heim, Michael 82 Hladnik Milharčič, Ervin 67, 69 Hočevar, Franc 35 Horvat, Feri 52, 53 Horvat, Marjan 65 Hribar, Spomenka 20, 21, 53, 54, 58, 86, 93, 94, 97, 99 Hribar, Tine 15, 19, 43, 52, 57, 65, 72, 73, 77, 78, 81, 83, 85, 86, 101 humor, humorist 65, 94 Huntington, Samuel 14 I ideologem 13, 20, 21, 28, 66, 98 ideologija, ideologizacija 10, 12, 28, 36, 38, 43, 62, 65, 76, 97–99, 101 Irgl, Eva 24 Ivelja, Ranka 54 J Jakubowicz, Karol 62, 63 Jalušič, Vlasta 55 Jambrek, Peter 13–19, 21, 24, 27, 30, 31, 35, 43, 44, 57–60, 66, 69, 77, 78, 87, 102 Jančar, Drago 19, 29, 63, 102 Jančič, Peter 66, 68, 71 Janković, Zoran 36 Janša, Janez 7, 9, 10, 18–21, 23–27, 29– 32, 35, 37, 38, 40, 42–44, 48, 49, 51, 53, 60, 61, 78, 83, 84, 89, 91, 93, 94, 97, 99 Jaušovec, Boris 45 Jerovšek, Jože 65 Jerovšek, Tone 19, 64 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 104 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 104 4.5.2007 8:52:32 4.5.2007 8:52:32 105 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV Jordan Cizelj, Romana 41 Juhant, Janez 52, 85 K Kacin, Jelko 48, 52 Kač, Milica 81 Kante, Božidar 94 Kardelj, Edvard 58 Keber, Dušan 51 Klemenc, Andrej 38 Klemenčič, Iztok 58 Kocijančič, Janez 62 Komel, Dean 19, 23, 31, 78–80 Korade, Dragica 45, 54 Korelič, Bruno 35 Koren, Ksenija 37, 87 korupcija, protikorupcija 11, 18, 26, 41, 64 Kos, Drago 41 Kos, Janko 23 Kos, Marko 34, 53 Kosin, Marko 95 Košir, Darijan 66 Košir, Tomaž 67 Kosovel, Srečko 50 Kovačič, Gorazd 77 Kovačič, Miloš 35 Krajnc, Antonija 86 Kramer, Franček 95 Kristus, Jezus 68, 81 ksenofobija, ksenofobno 10, 16, 85, 90 Kučan, Milan 24, 42, 60 kulpolitika 49, 50 kultura, kulturno, kulturniki 9, 11, 13, 25, 27, 29, 31, 33, 36, 39, 40, 42, 48, 50, 52, 62, 64–66, 68, 76, 78, 79, 83, 87, 88, 94 Kumer, Dušan 63 Kunič, Jožef 95, 101 Kuntarič, Tomaž 67 Kuzmanič, Tonči 44, 77, 101, 102 Kveder, Zofka 50 L Lacan, Jacques 26 Laclau, Ernesto 31, 101 Lahovnik, Matej 39 Lampret, Miha 67 Lefort, Claude 31 Lesjak, Miran 67 liberalizem, neo-, vulgo-, vulvoliberali- zem 11, 30, 31, 33, 35–38, 49–51, 61, 77, 83, 97 Liberalna demokracija (LDS) 11, 17, 18, 20, 21, 25–27, 33, 38, 39, 48, 49, 51, 52, 61, 72, 77, 83, 84, 95 Lorenci, Mirko 73 Lotrič, Janez 35 Lovec, Suzana 24 Lukšič, Igor 49, 50 M Machiavelli, Niccolò 93 Mahnič 58 Maister, Rudolf 40, 50 Makarovič, Jan 35 Makarovič, Matej 19, 70 Maksimovič, Branko 54 Marcuse, Herbert 102 Marjanovič-Umek, Ljubica 38 Markeš, Janez 27, 44, 58, 66, 67 Masten, Igor 37 Mastnak, Tomaž 98, 101 Mate, Dragutin 22, 23, 25, 40, 41 Matić, Dragan 41 mediji 11, 12, 15, 30, 31, 33–36, 39, 40, 53, 57–62, 64–73, 76, 79, 88–91, 93, 94, 98, 102 Mekina, Borut 71 Menart, Mojca 67 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 105 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 105 4.5.2007 8:52:33 4.5.2007 8:52:33 106 BORIS VEZJAK Milohnić, Aldo 7 mitizacija 98 Mlinarič, Urška 87 Moge, Rudi 33 Močnik, Rastko 10, 28, 101 Mouffe, Chantal 31, 101 Mrkaić, Mićo 34, 35, 37 N nacija 19, 30, 77, 91, 101 nacionalizem 16, 30, 35, 43 nacionalna (slovenska) substanca 10, 13–15, 18, 43, 44 nacionalni interes 16, 19, 91 nacionalni program 14, 17, 18 nacionalni sistem 11, 13–15 NATO 18, 19, 26, 46 nesprostitev, nesproščenost 21, 31, 35, 46, 57, 58, 60, 67, 69 nestrpnost 10, 16, 85, 90, 91, 94, 102 nevznemirjenost 81, 82 Nežmah, Bernard 77 Nova revija, novorevijaši 11, 13–16, 18, 19, 23, 25, 26, 30, 31, 38, 40, 53, 58, 76– 78, 80, 98, 101, 102 Nova Slovenija (NSi) 11, 19, 24, 25, 28, 40, 45, 54 O Oberstar, Ciril 102 Ocvirk, Drago K. 52, 53, 85 opozicija, opozicijsko 17, 18, 20, 24, 26, 35, 48, 49, 51, 52, 60 Osvobodilna fronta 54 osvoboditev 31 označevalec 10, 21, 22, 25, 53, 64, 95, 98 P Pahor, Borut 27, 42, 48–52, 95 Parkes, Graham 82, 102 Pečauer, Marko 26, 75 Peče, Sašo 90 Perovič, Tomaž 66, 67 Petek, Miro 19, 63, 72 Peterle, Lojze 26, 42, 45, 54 Petrovčič, Vida 65, 94 Philipse, Herman 82, 102 pietizem 82 Pipan, Janez 36 Pirc, Vanja 35, 58, 60 Pirjevec, Dušan 30 plan, planja 80, 88 Platon 13, 75, 83, 84 pluralizem 30, 62, 65, 66, 71, 72, 98 Podobnik, Janez 24 Pogačnik, Marko 85 Poglajen, Jože 25 Polajnar, Nace 57 Polanec, Sašo 37 politične stranke 17, 24, 63 politični ekskluzivizem 12, 39, 69, 98 Potrč, Miran 26 Praprotnik, Rok 27, 35, 40, 41 predanost 43, 79, 80 Prešeren, France 50 Pribac, Igor 38 prostost 9, 21, 28, 76, 78–80, 86, 87, 99 Prunk, Janko 88, 89 Pušenjak, Dejan 20, 21, 33, 60 pustiti biti 80, 81, 101 R radiotelevizija, televizija, RTV 15, 16, 21, 25, 33, 37, 42, 43, 46–48, 57, 61–66, 68, 71–73, 78, 79, 83, 91, 94, 102 Rahten, Andrej 19 Raušl, Marjetka 83 Rawels, John 61 Rebula, Alojz 87 reforme 29–31, 34–40, 42–44, 48, 53, 54 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 106 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 106 4.5.2007 8:52:33 4.5.2007 8:52:33 107 SPROŠČENA IDEOLOGIJA SLOVENCEV relaksacija 26, 32, 33, 36, 51, 88, 99 Renko, Mišo 40 Repovž, Grega 32, 66 Rode, Franc 67, 68 Roglič, Meta 24 Rop, Anton 20, 21, 27, 60 Rumphorst, Werner 62, 63 Rupar, Pavel 24 Rupel, Dimitrij 18–23, 25, 27, 29, 31, 43– 48, 58–61, 65, 68, 69, 102 Rus, Veljko 53 S samozavest 25, 43, 69, 86, 89 Schuessler, Ingrid 80 segregacija 12, 85, 90, 91 Sen, Amartya 62 Senegačnik, Brane 39 Sever, Jani 22, 26, 35, 38, 68, 90 Simoniti, Vasko 19, 29, 62, 63 Sirc, Ljubo 19 Slavec, Saša 19 Slivnik, Danilo 62, 66, 67, 71 Slovenska demokratska stranka (SDS) 11, 18, 19, 24, 26, 28, 30, 32, 33, 41, 71, 83, 84, 89 Slovenska ljudska stranka (SLS) 11, 20, 24, 26, 28 Smith, Steven B. 81, 102 Snoj, Vid 80 Socialni demokrati (SD) 26, 30, 42, 48– 51, 63 Splichal, Slavko 63 sprava 21, 22, 52–54 sproščanje 10–13, 17, 29–31, 33, 35, 36, 40, 41, 46, 48, 59, 62, 76, 85, 86, 90, 98, 99 sproščena (ekonomija, notranja in zu- nanja politika, opozicijska kritika, šolstvo…) 7, 11, 14, 16–18, 20–25, 27, 32–34, 37–48, 50–52, 53, 54, 58–60, 64, 65, 67, 75–79, 81–85, 87–91, 93–95, 99, 102 sproščenost (duha, duše, Slovenije, zgodovine…) 9, 10, 12–14, 16, 19–23, 25–29, 31–36, 38, 41, 42, 45–54, 58, 59, 64–66, 68, 75, 76, 78–91, 94, 95, 97, 98, 101, 102 sprostitev (medijskega prostora, religi- je, družbe) 9–11, 15, 16, 18, 19, 25, 27, 28, 30–35, 37, 39, 45, 52, 57, 59, 61, 66, 68, 75, 78, 82, 85, 86, 87, 90, 91, 93, 94, 98 Steinbuch, Dejan 49 Stepišnik, Matija 94 Stroligo, Klaudijo 41 Š Šega, Robert 66, 67 Šeligo, Rudi 16, 102 Šinkovec, Matjaž 19 Škerl, Uroš 51, 83, 86 šola, šolstvo 22, 25, 27, 29, 32–34, 39, 68, 76, 78, 87, 91 Šoltes, Igor 41 Šori, Iztok 91 Štuhec, Ivan 19, 39, 40, 52, 53, 57, 58, 65, 85, 90 Šturm, Lovro 19, 23, 41 Šušteršič, Janez 37 T Tanko, Jože 33 Thomson, Iain 81, 102 Tišma, Marko 67 Topolovec, Alenka T. 73 Toš, Niko 53 Trampuš, Jure 31, 69 Trtnik, Samo 36 Trubar, Primož 50, 89 Turnšek, Tone 35, 67 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 107 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 107 4.5.2007 8:52:34 4.5.2007 8:52:34 108 BORIS VEZJAK U uravnoteženost 30, 59, 64, 66, 71, 72 Urbančič, Ivo 19, 77, 78 Ustava Republike Slovenije 18, 77, 83 V Valery, Paul 13 Vasle, Vinko 64 Velikonja, Mitja 22, 23, 98, 102 Velkavrh Šuklje, Nataša 67 Verbič, Darja 67 Vezjak, Boris 7, 12, 43, 59, 62, 64, 65, 83, 102 Vidmajer, Saša 59, 68 Virant, Gregor 19, 41, 64 vlada 10, 11, 18, 22, 24, 26, 27, 29, 32, 34– 39, 44–46, 48, 49, 51, 53, 54, 58–61, 63– 65, 68–70, 72, 75, 77, 78, 84, 88, 89, 94 Vojsek, Matija 67 Volčanšek, Mitja 89 W Weiss, Monika 66 White, Aidan 63 Z Zajc, Dane 19 Zamernik, Mirko 32 zbornik Sproščena Slovenija 12, 14, 16–18, 22, 23, 43, 44, 64, 77–79, 84, 102 zborovanje Sproščena Slovenija 11, 22, 24, 25, 77 Zbor za republiko 11, 13–16, 18–24, 27, 30, 31, 35, 58, 76, 77, 83, 84 Zgaga, Pavel 38 Zimmerman Umble, Diane 75 Zorko, Marko 94 Zorn, Aleksander 19 zunanja politika 22, 25, 29, 44, 45, 48 Zupan, Vitomil 33 Zver, Milan 33 Ž Žabot, Vlado 19 Žekš, Boštjan 19 Žižek, Slavoj 73, 77, 83, 84 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 108 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 108 4.5.2007 8:52:34 4.5.2007 8:52:34 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 109 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 109 4.5.2007 8:52:34 4.5.2007 8:52:34 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 110 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 110 4.5.2007 8:52:34 4.5.2007 8:52:34 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 111 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 111 4.5.2007 8:52:35 4.5.2007 8:52:35 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 112 MI_SLO_politike_vezjak_01.indd 112 4.5.2007 8:52:35 4.5.2007 8:52:35