43. iMDUL I UMM, i SRflfc 11 UfMdl 1HL LHL leto* »Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto . • • « . . K 24*— pol let«.......> 12— četrt leta ..«...., 6*— na mesec....... • 2*— v upravniStvu prejemam celo leto.....K 22 — pol leta ........ 11 — četrt leta........550 na mesec........ 1*90 lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vfn. Pri večjih insercjjah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. 10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo c Knaflova ulica it S, (1. nadstropje levo), Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. it 34. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo teto.......K 25— i ček) leto.......K 28*- cetrt^teta! * ! I ! • ! ! 6*50 j Ameriko in vse druge dežele: na mesec........230 ! celo leto.......K 30 — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravmlitvo: Knailova ulica it 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 05« Institucija ministrov-rojakov. Padec dr. Schreinerja je v nemških političnih krogih vzbudil veliko nevoljo. Te 6tranke bi pač najraje začele velik boj proti vladi, Ko bi jih zdrava pamet ne svarila, da bi to samo pospešilo ustanovitev nove večine brez nemških nacijonalnih strank. Prvi odgovor nemških strank na o»]»lovljenje dr. Schreinerja je, da zadevajo, naj se sploh odpravi institu- ta ministrov rojakov m Ur- pride to zahtevanje že v kratkem prav resno v pretres. Kolika pcmemba v nazorih. Za >a grofa Taaffeja so nemške stranki? napenjale vse sile, da so izvojeva-le institucijo ministrov - rojakov, a /daj delajo te iste stranke na to, da bi v- ta institucija zopet odpravila. Vzroka tej premembi ni težko * ganiti. Ko bi imeli samo Nemci mi astra - rojaka, ki seveda to postojanko branili z vsemi silami in bi si je ne dali vzeti za nobeno ceno. Toda veljava nemškega minista - rojaka je ostala omejena, čim je prišel pole*r njega v kabinet še češki ~ninister-ro jak. Od tedaj ni bil, vsaj eiede češke ni Moravske, vpliv nemškega minili ra - rojaka nič već tako velik, kakor poprej, ker je bilo potrebno, de /fc-e je med češkim in med nemškim ministrom - rojakom takorekoč za vsako stvar sklenil kompromis. Sedaj naj pa pride še jugoslovanski minister - rojak v ministr ^tvo! Večina jugoslovanskih poslan -v zahteva namreč kot svojega za-— opnika v i ministrstvu ministra-ro-jaka in se nikakor neče zadovoljiti s portfeljem kakega brezpomembnega n--oTtuega ministra, kakor bi to ri-r?i dosegli slovenski klerikalci, ki so i m v mislih farno njihovi strankarski interesi, ne pa narodne in politične in gospodarske koristi Jugoslovanov. Doslej je na slovanskem jugu 'aktično vladal nemški minist^r-ro-iak in Slovenci in Hrvatje smo to bridko občutili pri vsaki priliki »n t rlo pri vsakem najmanjšem imeno- • anju; celo na Kranjskem sta odločala nemški vplksrat in dr. S^-hrei- Der v vseh zadevah, ker ni bilo v ministrstvu uikogar, ki bi bil paralizira! Sebreinerieva prizadevanja. Nernške stranke so se bale jugoslovanskega ministra - rojaka. Če b\ kak Jugoslovan postal n. pr delavski minister, bi Nemci ne ugovarjal; dosti, ali jugoslovanskega ministra-ro-jaka se po pravici boje in rajše hočejo sami ubiti institucijo ministrov-rojakov, kakor da bi pustili jugoslovanskega minit tra - rojaka v kabinet. To pričajo vse izjave nemških po->laneev in vodilnih listov m lahko se zgodi, da Ner»ci dosežejo svoj w-men, saj imajo n. p. celo v slovenski h klerikalcih zveste zaveznike. Nemci se navsezadnje lahko odpovedo ministru - rojaku m umevno se nam zdi, da se rajše odpovedo svojemu ministru - rojaku, kakor da bi dovolili, da mora svojo oblast delili z jugoslovanskim zastopnikom. Nemci namreč vedo, da bodo resortni ministri sami zanje še vedno dobro skrbeli, tudi če ne bodo imeli na strani informatorja v- ostmi ministra - rojaka in da Slovenci n. pr. ne bodo imeli potom kakega delavskega ministrstva nikdar takega vpliva, kakor bi ga imeli po ministru - rojaku. Kako izteče ta najnovejša akei ja nemških t-u.nk. je danes nemogoče prorokovati, ker so tudi močne stranke vnete za i o, da se ohrani institucija ministov - rojakov, med temi zlasti Cehi in Poljaki. Moc-oče pa je, prav lahko, da ostane ^amo poljski minister, ki <$e fiktivno imenuje minister za Gališko, a ga Malorusi nočejo pripoznatj, institucija ministrov-rojakov pa da izgine in da bodo vladali v upravi resortni roiristri in nemška birokracija čisto samovoljno. Dr. Kramar o slovanftem patriotizmu v Avstriji. Ko je zadnjič dr. Kramar v Petrogradu pc resnici in praviti spregovoril o zatiranju avstrijskih Slovanov ter o nasilstvih avstrijskih Nemcev in vlade, no bili oiicijelni in neoficijelni nemški avstrijski krogi kar iz sebe. Kajti vlada in Nemci se najbolj od vsega boje resnice. In začeli so proti dr. Kramaru pravo križarsko vojsko, in da bi učinek bil ten; mogočnejši. jr» sam baron Bicnosvetovanjem, začne nemški tisk z naravnost gnusnim denunci-antstvom proti vsem udel. žnikoui in pred vsem proti meni. Dokler se s takim sikofantstvom pečajo le nemški listi, ne čutim posebne potrebe odgovarjati. To pot pa me je počastil tudi izvrševalni odbor nemških svobodomiselnih strank s svojim ogorčenjem zaradi mojega potovanja v Petrograd. Tega seveda ne morem pustiti brez od govora. Pred vsem ne vem, kaj je gospodom iz mojega govora v uapotjr. Da sem predaval o naših političnih stvareh možem, ki &e speeielno >. politiko pečajo, ki so o naših zadevah vsak dan informirani — četudi ne pravilno nad tem se menda ne bo spodtikal niti visoko-patriotični zbor liberalnih nemških poslancev. In da sem ravno v Petrogradu dejal, da bi mi ne dovolil moj nacionalizem storiti kakšno narodno krivdo Nemcem, do katerih mi Cehi vendar ne moremo imeti kake posebne nežne hvaležnosti — tega mi menda niti gospodje nemški poslanci ne morejo šteti v zlo. In da sem imenoval hakatiste in šovinistične panger-raane kanibale nacionalizma, mi ni prav nič žal, tem manj, ker je to bilo namerjeno indirektno tudi proti ruskim hakatistom. Več pa o Nemcih o i sem govoril. Slavni izvrševalni odbor nemških strank bi si bil lahko svoje ogorčenje prihranil za boljšo priložnost. Pos* bno ker iioče biti tudi »patriotičen<:. To se prav slabo 7>oda slavni korpo me i ji, v k** eri imajo jrlavno besedo »vzorni pavriotje<: gg. Pacher, v on Stranskv in Wolf. Patriotska krinka na teh obrazih -- čemu taka zoprna, naravnost gnusna komedija! Sploh je ta nemška hinavščina že neznosna. Celemu svetu govoričiti neresnice c svojem trpljenju na Češkem, o češki nestrp- nosti, ki je razbila deželni zbor — in zdaj celo stati v pozi varuhov avstrijskega patriotizma! Gospodje, ki so si 1. 1897. proti drobtim jezikovnih pravic za češki narod naščuvali celo Nemčijo, neizogibne profesorje, ki sploh ne delajo nič drug3ga kot podpisujejo proteste proti stvarem, ki jim niso nič mari, ki so na Nemškem ščuvali na neštevilnih shodih proti Avstriji, katera hoče spraviti uboge češke Nemce ob njih nemčki jezik, gospodje, ki jim je zunanja politika povod, da oni. manjšina, lahko tu pritiskajo slovansko večino, ki ne morejo storiti nobenega koraka, ne da bi kazali na Berolin, gospodje, od katerih nekateri na Nemškem deklam i-rajo o trenotku, kateri zopet združi v neločljivo celoto ločeno brate — ti gospodje bi pa-č bolje storili, ko bi pometali pred svojim pragom in ne operirali — s patriotičnim ogorčenjem. Celo v tstetičnem oziru vpliva tako tartufstvo naravnost zoprno. Da se je le g. baron Bienerth zavzel zame in branil moj patriotizem, kakor plemenito naznanja celemu svetu — češka korespondenca ^Zen-trnm«! Nisem nehvaležen, in zato se vljudno zahvaljujem za to obrambo. Ampak par besed bi pa temu le rad dodal. Gospod baron Bienerth ima prav, sem patriot — toda najbrže malo drugačen kakor si on predstavlja. Za nas Čehe poznam namreč le en patriotizem — češki. Ta mora zadostovati nele nam, temveč tudi — Dunaju. Že zato, ker v Avstriji v državnopravnom pogledu ni tako, kakor si predstavljajo na Dunaju. Da bi se pa naš patriotizem kril z interesi monarhije, to pa ni več naša skrb, temveč skrb onih, kateri na Dnnaju vladajo. Da smo mi Cehi vkljub neprijateljstvu in krivici s strani Dunaja lojalno vršili svoje dolžnosti do monarhije, o tem si pač ne dovoljuje dvomiti niti »hvaležni« Dr.naj, in izrek Palackega o Avstriji kaže, da pac nismo mi krivi, če moramo delati razliko med «*eškim in dunajskim patriotizmom. In zato z enakimi čuvstvi sprejemamo tako očitke kakor pohvale glede našega patriotizma — - kajti ne moremo se znebiti čuta, da smo mi k Dunaju vedno vršili svojo dolžnost— nasproti nam pa so jo oni vršili le včasih in tako — da so nam če mogoče vzeli spet to, kar nam je v dobrem trenotku dal kak treznejši državnik. In da ravno g. baron Bienerth s svojimi gospodi Schoinerji, Ho-chenburgerji, s temi živimi pričami nasilnega upora proti državi za to, ker nam je hotel biti nekoliko pravičen, pač ni pripomogel, da bi češki naroči pozabil na razliko med svojim, češkim patriotizmom — m dunajskim, v tem se menda niti sam n«? moti. Ne, nam ni do pohvale in ižl ravnotežja nas ne spravi ukor. Naučili smo so, da iz dobre volje, iz državniškega umevanj a življenjski h interesov monarhije ne dobimo ničesar, In zato ne hrepenimo biti na Dunaju »gut Kind«. Hočemo biti silni, nepremagljivi, da nam bodo morali dati, na kar imamo dobro pravico in da ne bodo ravnali z nami kakor z neizogibnim zlom ali pa z neprijetnimi prosjak i, ki se jim včasih vrže ostanek z bogate mize — drugih. In to hočemo nele zase, temveč tudi za, ostale Slovane. Za vse. Hočemo, da smo nele mi, temveč tudi ostali Slovani tako silni, da bo Avstrija prenehala biti na zunaj nemška država, da bo pravična k vsem narodom, tudi slovanskim, da bo njih resnična oporo in pribežališče. Zato delamo slovansko politiko, zato se peljemo na shode, konference, da bomo silni vsled notranje enotnosti. In to bomo delali, pa naj je komu všeč ali ne. Kazati vedno na svoje brate za mej j in zato zahtevati privilegirano stališče in vlado nad manjšino — to pravice nimajo samo Nemci. Tudi m? nismo sami na svetu in hočemo, da tega nikdar ne pozabijo. Sicer pa. če se na Dunaju tresejo strahu za prihodnost pri vsakem zasedanju slovanskega izvrševalnega odbora, jim povem preprost recept, da te znebe za vedno tega strahu. Naj vrše popolno, celo pravičnost k Slovanom in ne bo se jim treba bati za prihodnost. Slovani neče jo odstranjevati mejnikov na meji in zidati nove države, kakor mnogi od teh, kateri si dovoljujejo denuncirati. In pred v sem mi Čehi bomo zadovoljni, če ne bo celega prepada med našim češkim patriotizmom in med onim, ki o njem govore na Dunaju. Do tega je pa Sb zelo daleč. In zato je z ozirom na do ber glas države najbolje, če se na Dunaju kolikor mogoče malo govori o patriotizmu.« LISTEK. Povest o mladih ljudeh. (Spisal C. Gol ar.) (Dalje.> in. Veselo in mlado življenje je šumelo v krčmi, kjer je rajala in plesala vas že od prvih popoldanskih ur. Med prvimi plesalci sta. bila Minca :n Lipe, katerima se je kmalu pridružila Mana, ki je rekla doma, da ;rre v cerkev k nauku, a je priletela na ples. Njej se ni zdelo sprva nič prijetno; bilo je premalo plesalcev. Nekaj fant ino v je sedelo za mizo in pilo, a za ples se niti zmenili niso, Drugi so stali pri vratih in se žejni ozirali k pivcem, ali pa se nerodno in -ramežljivo smejali drug drugemu. Minca se je imela dobro. Plesala je z Lipe to in, kolikor se ji je dalo. tu vsa goreča in razvneta sedala za mizo ter pila rdeče vino iz velikega kozarca. Lipe je imel viržinko med zobmi, in slamico za ušesom. Brisal si je znoj, ki mu je tekel po razgretem obrazu ter z levico objemal dekleta. Kasneje se je krčma napolnila s plesalci, in kmalu ni bilo več mogoče plesati, tak dren j je bil. Petrič je vlekel svoj meh in zalival grlo s pivom, a kadar je utegnil, je pravil svoje kosmat« šale in dovtipe. Naj- ini j je bila vseč mladim ljudem tista o fajmostm in njegovi kuharici, ki ie na drevesu eešplje trgala. Mana s<> je zeljno ozirala po Tonetu, a ni ga bilo od nikoder. Po vsakem plesu je stekla na prag in se ozirala po poti na obe strani. Šla je okoli hiše in tam ga je zagledala: Bilo jih je pet fantov. Metali so v zrak denar in kričali: O'Har, odlar, cifra! Stopila je k ujema v hlastni naglici: »Tone! Glej ga, že vse popoldne te iščem! Po)di vendar v hišo, greš z mano plesat.« Rekel ji .ie, naj počaka, a i>otera je šel z njo. Tako so plesali do noči. Tone je mnogo pil, in se vrtil z vsemi deklet.*, kar jih je bilo v krčmi. Časih se je zagledal v sestro, in vselej se mu je zdela med vsemi najlepša. Tako lepo in lahno ni plesala nobena, in tako ponosno in gosposko se ui znala nest i uiti Matevzetova Katrica, ki je služila v mestu za hišno in ki je prišla s klobukom domov čez praznik. A Lipeta. ki je največ plesal z njo, ni mogel videti. Z zobmi je zaškripal, ko je švignilo razgreto in predrzno njegovo lice mimo njega. In nehote je stiskal pesti ter mislil, kako bi dobro delo, ako bi jih mogel Lipe tu potisniti med zobe. »Prokleto«, je klel v srcu, »da ga le dobim na samem. Prokleto!« Veeel smeh ga je zmotil Zagle- dal je veseli obraz Manin, ki ga je tolkla po kolenih i u govorila: »I zakaj pa kolneš! Pojdiva rajše plesat!« Tudi Mana je že bila ;d plesa in vina vsa omoteua. Zgrabila ga je in potegnila izza mize. Tone je zaplesal z njo brez misli in volje, mislil je še vedno ua sestro in gledal je, da se je v ple±>u zadel ob njo. Šinila je preko njega z bliskajočimi očmi in se nato zasmejala z jasnim smehom Lipetu. Tone je mislil, da je zažgolela lastavica, tako siadek mu je bil njeu glas. V izbi je bil mrak, \se je bilo zagrnjeno v temo in prah, ki se je vzdigal s tal. Nič se ni videlo, samo rezgetanje Pet riče vih harmonik je bilo slišati in žvižganje Faijačovega klarineta. »Ribarica mala«, je nekdo prelival po taktu. V tistem hipu je Tone spustil svojo plesalko ter se obrnil k Lipetu. Vzel mu je sestro iz rok in zaplesal z njo. Minca ga ni spoznala. Bila je tudi vsa omamljena. Ples in vino sta jo o vila in zmotila. Stisnil jo je k sebi iu pozabil je vse okolu Plesal je ne meneč se za druge in v tem je nagnil svoje ustne sa tilnik sestri. Naenkrat je začutil udarec po glavi. »Ti vrag! Ali si res ti! Zakaj me pa grizeš! Na!« Bila je Minca, ki je vdrugič s pestjo udarila brata po ustih. Odtrgala se je od njega in skočila skozi vrata. V sobi še vedno ni 1 bilo luči, in Tone je omahntl za mizo iu si grizel ustnice. »Ti, zakaj si me pa pustil f To si res lep fant!« je rekla Mana, ki je sedela za mizo. Ni je poslušal in vedno mislil drugam. »Kje hodi Lipe?« se je nenadoma domislil. »Kje hodi Lipe* Ali ga nit« Prašal je na glas, kar se mu odzove iz kota glas: »Kaj! Tone, ali me ti fcličes?« Ni mu odgovoril, samo vstal je in šel proti strani, odkoder je prišel glas. V mraku je videl Lipetovo postavo, skrčil je pest in ga sunil. V odgovor ga je zadela pest v prsi. Nik-do ni Črhnil besede, in o bi sta ostala mirna. Prižgali so luč, in takrat je že sedel Tone za mizo pri Mani, a Lipe je pri vratih govoril z njegovo sestro, ki se je nato temno ozrla proti njemu. Mana je poklicala na mizo liter vina in natosiia kozarca. »Pij* zakaj si pa tak?« Trčil je z njo in pil. Proti polnoči je bil pijan, da je komaj stal na nogah. Vzel je v roke prazen bokal ter udaril z njim po svetilki. Mahoma je bila tema, in nastalo je vreščanje in zmešano drve-nje po izbi. »Kje je Lipe, da ga ubijem!« je vpil. »Da ga ubijem, bodite!« Zvrnil se je na klop in zaspal. IV. Popoldansko solnce je gorelo a plamteČim ognjem in palilo dobravo ter žgalo travo in rože. Iz razsuSenc zemlje ni bilo moče, in vse je bilo uvelo po polju. Pisano cvetje je klonilo v žeji in suša je rjavela grmovju listje. Bila je zopet nedelja. Tone je se* del doma za kočo v senci solnčnic iu slaka ter brez misli strmel na tvornički dimnik, ki je dihal belo sopari*, co. K njemu je prišla stara mati. 'W. »Ovbe, sem dejala, da si tukaj! Sinoči sem mislila, da bo sneg zapadel, pa se je vse preobrnilo. Ne bo ga še ne! Danes mi pa ni prav niči mraz, in solnce hodi čisto po jasnem.« »Saj je bil komaj sveti Jakob je zakričal Tone. »Ali ste neumni! * je pristavil. »O, seveda«, je potrdila stark;? in sedla v travo. »Ne bo še snega ne. Micka je dejala, da se ji je sanjalo sinoči o samih bolhah in stenicah. Bolhe, vem, da pomenijo denar, y.h stenice pa ne vem gotovo. Meni se je pa sanjalo o Matevietovem petelinu, ki je sel na božjo pot. Po samih kolenih je Sel po svetih stopnjicah. Vidiš, kako so živalce pobožne. Ti pa nič ne moliš! Moliva rožni venec! < Prinesla je molek is hiše in začela prebirati jagode ter moliti s starim, žalostnim glasom. A niti moKti ni v*6 snala, Takoj se je smo* tila ter obstala sredi očenaia. Dr. Sokretser. Nemški svobodomiselni listi so eelo ogorčeni vsied tega, ker nikdo ni prej povedal svobodomiselnim nemškim poslancem, da bo dr. Schrt iner moral demisijonirati, druge stranke pa so bile o tem že več dni informirane. Polega tega prihajajo od vseh strani* posebno s Češkega nemški protesti vsi od Schroiuerjevega pcdoa. Iz čeških parlamentarnih krogov se Čuje, de so voditelji »Slov-Enote« vedeli že cel teden, kaj se namerava. Tudi poljski voditelji so bili o tem poučeni, in govori t*» celo, da je odstranitev dr. Sebreinerja ravno »Poljski klub« prav posebno 7ahte-val, opiraje sc na Bienerthove obljube decembra meseca. Tudi kršč. soci-alci so o nameravani demisiji dr. Schreinerja vedeli že prei in so jo odobrili. Samo nemški svobodomiselni poslanci niso ničesar vedeli. Prav tako kakor pred Božičem pr. spremembi poslovnika. Rusini pri Bienerthn. Včeraj dopoldne sta bila pri baronu Bienerthu rusinska poslanca Romancznk in Lewicki. Baron Bienerth je poslancema razodel prcdve-likonočni in povelikonočni program dela v parlamentu in je prosi1, naj bi ga Rusini podpirali. Poslanca sta odgovorila, rla bi bilo *rcba rediti vprašanje reforme poslovnika šele takrat, ko bi bila rešena narodnostna vprašanja. Prevzeti ne moreta nobenih obveznosti. Poslanca sta zahtevala, naj se vlada tudi ozira na zahteve Rusinov. Pogajanja. Včeraj so bili pri baronu Bic-uerthu načelniki nemških svobodomiselnih strank, da konferirajo z njim o situaciji. Jutri pridejo k njemu zastopniki - Slov. Enote«. Od Nemcev so se udeležili konference Chiari, Gross m Pacher. Baron Bienerth je najprej govoril o pomenu Schreinerjeve demisije. Izjavil je, da ni z nobeno stranko o tem prej poveril in da se ni izvršila demisija pod vplivom kake stranke. Ministrski predsednik je izjavil tudi, r!a v vladnem kurzu ne bo nobene spremembe. Tudi je dejal, da bo v kra-kem imenovani nov nemški minister - rojak. — Nemci se bodo o vsem tem posvetovali v prihodnji seji iz v rše vatnega odbora in v plenarni seji nemških svobodomiselnih strank. Ogrsko. Dn^ 19. marca bo v Budimpešti shod. ki ga sklicujejo številni politiki, člani gosposke zbornice ter grota Andrassv in Ti?za. Na shodu se bo izrazila želja, naj volilna reforma kolikor mogoče varuje interese mad-jarskecra naroda. Poziv na shod je podpisal grof Csakv. Grško. Poročila iz Grškega so zelo pesimistična. V poučenih krogih se boje revolucije. Turčija ima v Maeedoniji in Albaniji pripravljene čete. Položaj bi se morda nekoliko izboljšal, ko bi kralj definitivno odstopil. Carjev dar. Sofijska - Večerna posta« javlja, da je vzrok potovanju kralja Ferdinanda v Petrograd to, ker se hoče kralj zahvaliti carja za prekrasno darilo, ki *ra je r*ar nakloni! Bolgarski. Car je baje daroval kral7e<*tvu mornarico, obstoječo iz tr^h oklopnih kri žari c najnovejšega sistema, štirih drugih ladij in dveh podmorskih čolnov. To bo prihodnja crnomorski mornarica. V septembru jo hodo prevzeli bulgarski mornarski častniki in vojaki, ki sc se izobrazili na Ruskem. Anglija. Anerleška vlada bo kmalu odstopila, morda že pred Veliko nočjo meo! adresno debate. Dnevne vesti. -f Klerikalci in Nemci. Na vsak način in za vsako ceno bi klerikalci radi utajili svoje nežno razmerje z nemško 6tranko, a kadar dejstva to zvezo izdajo, takrat tulijo in psojejo klerikalci, kakor bi se nebo podiralo. V zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice se je zgodil slučaj, ki je zopet pokazal razmerje med klerikalci in med Nemci. Slovenski klerikalci niso glasovali pri volivi v dohodninsko komisijo za Slovenca gospoda Kneza, ki je vendar jako zmeren in skozinskoz lojalen politik, marveč za nemškega protestanta dr. A m h rosen i t za. Klerikalci so lahko na prstih prešteli, da pročodrlmovec, dr. Am-brosehitz ne bo zmagal, a glasovali so vendar zanj. To priča, da so hoteli demonstrirati, da jim je nemški radikalec in protestant Ambro-schitz bližji kakor slovenski zmerni naprednjak katoličan Knez! A zdaj. ko smo javni škandal pribili, se dere »Slovenec« kar more. Bi pač rad utajil in prikril ta dogodek, ki jo Iškandal z narodnega in Anini s klerikalnega konfesijonelnega stali-lišča. »Slovenec« se ravna pri tem po najnovsjissn u rojeni rmstu: »ne braniti se, nego napadati«, bej-stvu nič m ugovarja, pač pa je iz rumpelkamrs privlekel dogovor, ki je bil pred davnimi leti sklenjen med naprednjaki in med Nemci. Ta dogovor, sklanjan tedaj, ko —bena stranka ni imela v deželnem zboru večine in sta se morali torej vsaj dve stranki »družiti, ta dogovor, ki je bil sklenjen, da as je preprečila klerikalnonemška večina, še celih deset let ni več v veljavi. 2e eelih deset let je, kar je bil vršen med staro šaro, a klerikalci ga privlečejo vselej na dan, kadar si drugače ne znajo pomagati. Ko so klerikalci pri volilni reformi prodali koroške in štajerske Slovence, so se branili s tem dogovorom; ko so pripoznali, da je 12.000 Kočevarjev več vrednih kot 40.000 Slovencev in so Kočevar-jem dali poseben mandat, so se tudi branili s tem dogovorom; ko so dali Nemcem posebno nemško gimnazijo v Ljubljani, so se tudi branili s tem dogovorom; ko so pri volitvah Nemci šli v boj za Kregarja in pozneje za Oregoriča, so tudi klerikalci privlekli ta dogovor iz rumpelkamre; ko so klerikalci pri voliltvah v trgovski zbornici glasovali za Nemce in proti Slovencem, so zopet s tem dogovorom mahali okrog sebe. Vselej, kadar se pokaže zve/a med klerikalci in med Nemei, se izgovarjajo klerikalci na tisti dogovor, ki je bil že pred 10 Wi izgubil veljav, nost, in ki se g*» narodno - napredni I ptranki ni treh*, nič sramovati, ker vzlio temu d-gr^voru ni nikdar in nikjer zapostavila narodnih interesov, dočim svedočijo zgoraj navedena dejstva, kako klerikalci svoji zvezi z Nemci žrtvujejo narodna koristi Slovencev. -f Kdo je ministra Schreinerja vrgel? Cela evropska javnost pač misli, da je Scbreiner padel, ker noben Čeh ni botel vstopiti v Biener-thovo ministrstvo in ker je Bienerth spoznal, da je odstranitev dr. Schreinerja fakorekoč prvi predpogoj za nadalnja pogajanja s slovanskimi strankami. Cim je Scbreiner padel, smo si takoj mislili, da bo »Slovenec« tanspeb reklamiral za svojo stranko. In zgodilo se je res tako! Cmo na belem je dokazal v sinočni številki. Čast dr. Kreku! Torej njemu se je zahvaliti za ta uspeh. Ali ima spretno in srečno roko, ta naš dr. Krek. Zdaj, ko ima Franrija zopet konflikt z Marokom. priporočamo francoski vladi, naj pokliče na pomoč dr. Kreka. Ta bo že ngnal tistega rujavo-kožca, ki sliši na ime Mulej Hafid in spravlja v nevarnost evropski mir. Če drug ne. Krek ga bo ugnal, kakor je Schreinerja. -f- Terseglava je izdala slaba vest. Mi smo takoj v začetku rekli, da je pisrtc gnusnega napada na družbo sv. Cirila :n Metoda ekslemenatar Terseglav. Našo domnevo je potrdil sedaj Terseglav sam. Doeim se vsi pošteni klerikalci celo izogibijejo vsakega govora glede tega napada, posebno izven Kranjske, ni dala Terse-glavu slaba vest mirti, da je skušal zadnjo nedeljo na Flrušici opravičevati svoje izdajalsko početj* Lotu se je zopet »cirilmetodarije,« ter trdil. Cirilmetodarija vzgaja versko otroke, odra£eene pa po svojih orjraniza eijah poliberaluje, dela *or» i kakor tisti, ki je lastne otroke po>:ral.« — Med omejenimi poslušalci je baje zavladala po teh besedah burna veselost. Da so bili poslušalci res zatelebani, dokazuje, to, da ni nihče vprašal Terseprlava za dokaze. Ravnokar je pisal »Rdeči Prapor-', da je družba sv. Cirila in Metoda pobožna bratovščina in da so člani dolžni opravljati gotove molitve. Terseglav pa sedaj trdi, da vzgaja družba liberalce. Kmalu bo po naukih Ijeva Taxila trdil, da se mora vsak član zapisati velikemu vragu Bitru. Terseglav kakor »Rdeči Prapor" vedama lažeta in ob-reknjeta. Družba od svojih članov ne zahteva drugega, kakor da jo prostovoljno po svojih močeh podpirajo pri njenem težavnem, toda plemenitem narodnem delu. Družbi booeta dobro došla sobojevnika tako Terseglav kakor Kristan, t ko sta narodna. Od narodnih nasprotnikov in brezdomo-vincev seveda družba ne potrebuje pomoči, ker si hočemo sami graditi in hraniti svoj dom. Ako bi take vrsto ljudje družbo priporočali in podpirali, bilo bi to *a njen čisti :n plemeni ti narodni značaj slabo znarrenje. -f Skof Anton Bona ven t ura in hotel »Union«. V zadnjem »Škofijskem Listu« razpravlja škof Anton Bonaventura o raznih klerikalnih organizacijah in o članih te organizacije ter pravi: »Izpočetka so se društveniki shajali po krčmah. Kmalu se je pokazalo, da so krčme za nje smrt. Pokazala se je nujna potreba lastnih prostorov. Pogum nejši gospodje so jih začeli zidati, drugi niso upali- In sedaj t Cezinčez po deželi se dvigajo lepi društveni dom i! Vsi sloji vernikov se za te dome vedno bolj aaaimajo; usfclisvaksost p* premaga vse zapreke, Na čela Jim staji krasna dvorana »Uniesva« v I4ni Nase gibanje M Mm m> mrlo, te ki ta dvorano ne bila.« Da, da, klerikalno »gibanje« bi zamrlo, ako bi na bilo »liniona«. Kje bi se sicer »zabavali« pohoini klerikalci in razni sabaveželjni ljudje, ako bi ne bilo »Uniona«, ki jim nudi vse, prav vse t In kar Je glavno, tu v »Unionu« je dana prava — katoliška podlaga in te prostore blagoslavlja njegova pre vzvišenost Anton Bonaventura sam v svojem »Škofijskem Listu«. Tu torej ni greha, tu je vse čisto . . . Kaj Čuda potem, ako hiti vse, kar je željno zabave in vzitka, v »Union«, čim razprostre svoje peruti nad zemljo temna noč. Tu se praznijo čaše življenja do dna, tu se sreba življenje s polnimi pozirki, a kar je največ vredno — s sladko zavestjo, da proglasa tako vživanje za Čisto in dobro sam vrhovni dušni pastir in je blagoslavlja! O tempora, o moreš! Morda prihaja včasih tu nem, kjer je polje tako čisto in nedolžno življenje, sam presvetli ter siplje svoj blagoslov na te katoliške prostore in njihove svete obiskovalce, kdo veO da, to je vžitek, to je prava prelest, kadar done po teh blagoslovljenih prostorih razkošni akordi razposajenega ciganskega valčka, kadar pokajo za mask i šampanjskih steklenic in se gneče jo okrog ciganske godbe pari razpaljenih lic in žareč i h pogledov ... O škot\ »prid' se les učit« in uvidel boš da bi res »vase gibanje« zamrlo, ako bi »Uniona« ne bilo.« -f Goriški slovenski deželni poslanec dr. Stepančič na občnem zbo-ru »Lege« v Gorici dne 20. februarja 1910. Podružnica »Lege« v Gorici jc imela v nedeljo v mestni palači svoj redni letni občni zbor. Na take zbore pride ponavadi jako mnogo laškega občinstva. Zberejo se naši najstrupe-nejsi sovražniki, s seboj pripeljejo dame, tako da je zbor veličastnejši. Predseduje župan. Tako je bilo t odi v nedeljo. Mnogobrojno občinstvo je bilo zbrano, med tem občinstvom pa se je nahajal tudi — goriški de-želnosodni svetnik in klerikalni deželni poslance, dr. Štepančič. Začudeni so gledali Lahi, kaj to pomeni, da je prišel na njih zborovanje slovenski poslanec. V dvorani so bili župan Bombig, dr. Venier in dr. Pi-navčig, zavezniki Stepančiča iz deželnega zbora., ali nikdo ga ni pogledal, fetepančič je gledal in gledal okoli sebe, Lahi so med seboj šepetali, kar naenkrat pa se oglasi nekdo in pravi: »Gospoda! Med nami se nahaja neki slovenski klerikalni deželni poslanec!« Komaj je to izprego-voril, za vpil i so zborovalci kot en mož: »Ven, usiljlvec! Ven s ,šeavP!«c Stepančiču seveda ni preostajalo drugega kot oditi hitro iz dvorane. Vest o tem se je hitro raznesla po Gorici ter je \~zbndila v slovenskih krogih veliko smeha; še klerikalci so se muzali. Lahi se smejejo in hri-jejo norce s Štepančičem, laški liberalni list »Corriere«, ki drugače tako neizmerno hvali slovenske klerikalne poslance, ošteva Stepančiča, kar se da, Stcpaučič jc pač videl, kam pelje Gregorčičeva zveza s Pajer-jem, videl je, kako tesno so bili zve-zani slovenski klerikalci v deželnem zboru z laškimi liberalci, pa je mislil, da ta zveza velja povsod tudi izven deželnega zbora. Ali laški liberalci so mu povedali, da take ljudi morejo rabiti edinole v deželnem zboru za svoje priveske, za »Stimro-vieh«. — Kaj takega pa še ne! Marsikaj smo že doživeli, ali da hi videli slovenskega klerikalnega poslanca na zborovanju tako agresivnega društva kakor je »Lega«, tega pa Še ne! Goriški klerikalci imajo prvenstvo v protislovenskem, proti narod neni delu. + Javen ljudski shod, ki ga priredi v nedeljo popoldne ob treh »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj«, ne bo pri Ra-stoharju na Karlovski cesti, kakor smo včeraj naznanili, ampak pri Rihču na Dolenjski cesti. -f Slovanski in nemški učitelji za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Te dni so se vršile na Dunaju konference med zastopniki nemškega in slovanskega nčiteljstva glede korakov, ki bi jih bilo treba napraviti, da se z boljša gmotni položaj avstrijskega nčiteljstva. Na teb posvetovanjih so se zedinili za zahtevo, naj se učiteljske plače urede tako, da bodo odgovarjale plačam drtav-nih uradnikov v zadnjih štirih či-novnih razredih. Glede prispevkov države k sanaciji deželnih financ so bila mnenja nčiteljstva različna. Nemški učitelji so se zavzemali za resolucijo, naj država prevzame 90 odstotkov vseh deželnih šolskih bremen, dočim so ee Slovani izrekli sa to, naj država prevzame samo 50% učiteljskih plač. Končno se je doseglo tudi v tem vprašanju soglasje. Zastopniki slovanskega nčiteljstva so namreč izjavili, da se ho tudi slovanska učiteljska zvesa pridružila zahtevi nemškega nčiteljstva. Pripo- t nUnJamo, da šteje »Deutschosterrei-ehiacher Lehrerbund« 20.000, »Zveza slovanskih učiteljev« pa 25.000 članov. Zastopniki teb učiteljskih organizacij ee bodo obrnili s svojimi zahtevami na vlado in na posamne parlamentarna stranke. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Jutri, v četrtek, se ponavlja drugič za nepar-abonente Le-harjeva opereta »Piakrovezec«. — Prihodnja dramska noviteta hodo Walther - Steinovi »Gospodje sinovi«, opereta Albinijev »Baron Trenk«, operna pa Gold mar kova »Sabska kraljica«. Iz lanskega operetnega repertoirja se ponavlja Sup-pejeva »Donna Juanita«. — Slovensko gledališče. Sinoči je bila prvikrat na slovenskem odru uprizorjena burka v treh dejanjih »Crni madež«, ki sta jo spisala G. Kadelburg in R. Presber, poslovenil pa A. K. Predmet igri so stanovski predsodki. Sin starega plemiča barona Diihnena, ki je ponosen na svoje štirinajst generacij staro pokole-nje, se zaroči s hčerjo majorja pl. Kuckrotta. Stari baron Diihnen sicer dovoli zaroko, toda ne s posebnim veseljem. Ko pa izve, da se brat njegove bodoče sinahe poroči s hčerjo navadnega plebejca, komercialnega svetnika Brinkmaverja, tedaj začne upiti, zakaj ga niso o tem preje obvestili, kajti s človekom, ki knpčuje s kravami, mlekom in sirom, on ne mara imeti nobenega stika. To bi bilo razžaljenje vseh njegovih slavnih štirinajstih prednikov. Ko pa še izve, da je Brink-maverjeva hči poročena s čevljar-iem. tedaj odločno prepove svojemu sinu, da bi se kdaj mislil na poroko z nevesto, ki ima tako čudno sorodstvo. Poroka bi bila zanj črn madež, ki bi ga spravil v grob. Baron Diihnen pa ima tudi hčer, ki je pred leti brez očetovega dovoljenja odšla v Ameriko. In ta hči pripelje svojemu očetn kot zeta zamorskega advokata. To je bil šele pravi »črni madež«, to! Starega barona je ta udarec popolnoma potrl. Da bo njegova hči imela pisane otroke, mnlate, to je preveč za njegov stari plemenitaški ponos. j — Starega barona Diihnena je predstavljal gosp. Bohuslav z naravno grandeco. Njegovo kretanje in njegova izgovorjava je bila pristno plemenitaška. Občinstvu je izborno ugajal, zato je pa bilo vse oduševljeno, ko sta mu bila poklonjena dva lovorova venca in nekaj drugih daril. — Gosp. Nučič, kot zamorski advokat, popolnoma moderen človek, je izvrstno pogodil v svojem govoru angleško govorečega zamorca. Njegov nastop je bil siguren in popolnoma primeren izobraženemu in samostojnemu zamorcu. — Gosp. Danilo, kot major in oče dveh otrok, radi katerih se je pravzaprav slo, je imel precej težavno stališče, vendar je rešil svojo vlogo v popolno zado-voljnost občinstva, — Gosp. Verov-Šek je kot »selfmademan« nastopal brezobzirno. Ni imel nikakega spoštovanja do naslovov in do slavnih prednikov. Občinstvo je bilo z njim zadovoljno. — Ga, Juvanova, gdč. Vintrova in Thalerjeva sta imele manjše vlogckatere sta povoljno rešile. — Tudi gosp. Grom, kot sin barona Diihnena in zet majorja pl. Kuckrotta, je popolnoma zadoščal. — Slovenskim učiteljskim društvom — Obrambni sklad! Slovenski učitelji, narodne učiteljice! Menda ni med nami, naprednimi vzgojitelji mladine, niti enega, niti ene, ki bi jeze ne vztrepetal nad najnovejšim zločinom klerikalnih Efijaltov slovenskih, ki so se tako ostudno zagnali v edino našo obrambno družbo. In če smo vsi ogorčeni nad tem, smo sigurno tudi vsi ene misli, in ta je: družbi treba izdatne nelzČrpljive pomoči! Lopo se oglašajo rodoljubi ši- I rom Slovenije, dosti darujejo in žrtvujejo »Cirilmetodariji« v odgovor in vsakovrstni stanovi so zastopani med darovalci, da, lahko smelo trdimo — vsi —, kajti tudi zvesti rodoljubi, pravi slovenski duhovniki so pod »Neimenovani« že darovali, in naj li mi učitelji izostanemo, ki lahko damo z združenimi močmi veliko!?! Več rok, več dvigne! In koliko nas je! V 34 učiteljskih društvih smo organizirani in mnogo nas je jeklenih in značajnih, ki ne prodajamo svojih misM za lepe poglede tega ali onega klerikalnega gromovnika, in mi vsi, mi značajni, ki se smemo tudi z vso pravico in z vsem ponosom imenovati — narodne — hočemo dati Ciril-Metodovi družbi tudi 6voj delež, hočemo stopiti tudi v vrsto neustrašenih narodnih brambovcev, i mi hočemo polagati in donašati 200 kron vredne kamene za obrambni sid! Stirintrideset učiteljskih društev je in vsako društvo naj sklene na prihodnjem svojem mesečnem zborovanju podpisati 200 K k obrambnemu skladu Ciril-Metodove družbe ter ga zbrati v teku štirih let, ki so nam Še na razpolago. Dragi, malo bomo žrtvovali posamezniki, mogoče samo 20 aH 40 h mesečno, n veliko bomo dali skupno! Štiriintrideset društev je in m — trideset- štiri — številke naj naraste prihodnji mesec število v obramnem skladu Ciril-Metodovi družbi! Slovenska učiteljska društva: »Besedo imate, govorite!« Tovariš R—. — Za obrambeni sklad družbe sv, Cirila in Metoda so se prijavili dalje sledeči gg.: 565. Josip Medved, trgovec v Gorici (plačal 50 K): 566. Županstvo Kanal; 567. Županstvo Miren (plačalo 200 K); 568 A\gust Praprotnik, Lokev (plačal 200 K); 569. Skupina rodoljubov v Krškem; 570. Pogrebno dr. pri Sv. Mar. Magdaleni Spodnji v Trstu (plačalo 50 kron); 571. Anton Muha, Lokev (plačal 200 K); 572. Edurad Pogačnik, Cerknica (plačal Slov. Nar. 200 K); 573. Posojilnica v Ribnici (plačala 50 K); 574. Podružnica ženska v Idriji (plačala ves prvi kamen in zn drugega 167 K); 575. Josip Zigan, veleposestnik, Žalec (plačal 200 K). — »Slovenceva« Cirilmetodarija odmeva iz vseh pokrajin družbi sv. Cirila in Metoda v — korisi. Gdč. Darinka Jezeršck je poslala ° K kot odklonjeni prmpevek k »srehrni palici«. Gostje pri g. Antonu Mežanu na Igu so darovali >>Slovencn« v odgovor 7 kron in kličejo družbi: »Le tako na<-prej!« — Na pomoč hite hidi hrvatski Cirilmetodarji v Iki: g. dr. K. Ja-nežič je poslal 10 K. — Vsem prav iskrena zahvala! — Za družbo sv. C*rila in Metoda je nabral g. F. Berlič <\ne 20. februarja v »Narodnem domu« v Mariboru 33 K kot odgovor na »Sloven-čevo« »cirilmetodarijo«. — Nepre-mislena gonja sc začenja vama maščevati nad svojimi vprizoritelji, in sicer na koris? naše družbo, kakor je koristilo o 6vojem času tnHi pobijanje šip le narodnemu razvoju mariborskih Slovencev. Le tako naprej! — Dalje je nabral g. Berlič nri pustnem plesu v »Narodnem domu« 14 K v prid družbe sv. Cirila iu Metoda. Hvala prisrčna! — Čudna resignacija. V »Škofij skem Listu« čitamo: »Resigniral je č. g. Štefan Tcrškan vsled bolezni na župnijo Mirno peč iu bil nameščen zopet za kaplana v Prečiui.<: — Ako Terškan vsled bolezni t-i mogel opravljati posla župnika, kako bo potem mogel opravljati težavne jši posel kaplana? Stvar se nam zdi sumljiva. Morda se jo nam posreči razvozi jati ! — Občni zbor sokolske župe, Dn& 27. t. 1. dopoldne ob polu 10. se vrši I. redni občni zbor sokolske žup-3 Ljubljana I. v meščanski pivovarna »pri Hafnerju« na Sv. Petra cesti s tem-le dnevnim redom: 1 Pozdrav staroste; 2. čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora; 3. poi*očilo tajnika; 4. poročilo načelnika; 5. poročilo blagajnika; 6. poročilo pregle* dovalcev računov; 7. volitev odbora; 8. volitev zveznih delegatov; 9. slučajnosti. — »Sokolska župa Ljubljana Lf. Wicherkiewicza se ni vpošteval. Radi tega sešli so se delegati slovanskih narodov kcj po kongresu na Dunaju in so sklenili, ustanoviti osrednji vseslovanski zdravniški zbor, ki bo prirejal lastne kongrese. Tak kongres vršiti se ima letos v Sofiji. Obenem so Slovani na-pavili potrebne korake v ilagu, kjer ima sedež stalna komisija za prirejanje zdravniških kongresov Na shodu meseca marca izbrali bodo Slovenci svoje zastopstvo v osrednji slovanski zdavniški zbor. O shodu prijavimo še natančnejše podatke. V odbor »Društva slovanskih adravnikov in lekarnarjev« v Pragi je bil izvoljen tudi tukajšnji lekarnar g. Ubald pL Trnkocsv. Društvo ustanovi tovarno, v kateri se bo prirejalo mleko za otroke, razna higijeni ena živila za otroke in bolnike itd. Podjetje je osnovano na delnicah. Med delničarji so zastopani vsi slovanski narodi. Izmed Cehov navajamo poslance dr. Kramara, Klofač.t, Zazvorko, dr. Podlipnega in Choca, izmed Poljakov kneza Lu bom irskega, izmed Slovencev pa poslance Iv. Hribarja in dr. Ploja. — Koncert »Glasbene Matice«« V nedeljo, dne 6. marci; priredi ^Glasbena Matica« svoj prvi letošnji koncert. — Seja »Združenega narodnega odbora« je danes ob 5. popoldne v pisarni g. dr. Danilo Majarona, Miklošičeva ulica nt. 26., na kar člane tega odbora posebno opozarjamo. — Gremij kranjskih lekarnar, jev je imel včeraj sejo. Novi predsednik gosp. Ph. Mr. Sušnik je vodil sejo v slovenskem jeziku. Po nasvetu Mr. Hočevarja je bil imenovan starosta kranjskih lekarnarjev, ce->arski svetnik Š a v n i k, o priliki svoje TOletnice za neven Ij i ve velike stanovske zasluge soglasno za častnega člana. — Umrl je včeraj na Karlovski cesti g. Ivan Kastclic, m:*niški nnd-paznik. X. v m. p.! — V varstvo železnih cevi. Železne cevi rade- zarjave in da jim rja močno škoduje, je pač tudi znana stvar. V naprednih dežel ali skrl>e z± varstvo železnih cevi pred rjo na ta način, da prevleeejo cevi s tanko betonsko plastjo. Xa Angleškem so vsi novejši železni mostovi prevlečeni z betonom in se drže izvrstno ter sodijo strokovnjaki, da se železja ne bo še sto let nič prijela rja. Sicer tak«> oetonsko prevleko lahko vsak sam oskrbi, kdor pa ni izvežban v betonskih delih, naj se obrne na Kranjsko betonsko tvornico Tribuč & Ko. v Ljubljani, kjer se mu bo brezplačno oovedalo, kako naj to delo izvrši. Vrhniški »Sokol« si ,ie osnoval preteklo leto svojo javno knjižnico, ki zelo dobro > speva, kakor kažv letni zaključek. Knjižnica >teje okrog 450 samih dobrih knjig, ki so bile deloma podarjene, deloma kupljene. Članov je imela 75. ki so t. kom devet mesecev prebrali 1831 knjig, kar je gotovo zelo časten vspefa za tako mlado podjetje. »Sokola« y-. pri tera ]»ohvalno podpirala vrhniška > Čitalnica . ki mu je dala na razpolago prostore in obenem dovolila, da *mo-.io njegovi člani brezplačno se posluževati tudi njenih časopisov. Vrhniška »KmeLska posojilnicam pa je na letošnjem obenem zboru darovala knjižnici 100 kron za nabavo novih knjig in s tem pokazala, kako zelo zna ceniti delovanje »Sokola« na polju prosvete. Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v Idriji se je naklonil iz zapuščine enega njegovih članov in dobrotnikov blagodušni dar v znesku 100 K. To dobro Jelo kaž*-. kako plemenitega srca j*> bil darovalec, ki ni samo tekom celega svojega življenja z vso vnemo podpiral vsako človekoljubno in o'očekoristno stremljenje, temveč se tudi v zadnjih ran odločenih zemeljskih dnevih spominjal zapuščenih sirot. Tak mož je tedaj bil gospod Viljem Po h 1, ravnatelj meščanske šole, ki je 27. januarja 1910 nenadoma preminul v Idriji. Nekako pred 5 leti ^e stopil v i>okoj ter se preselil iz Rchlica na t V --kem v Idrijo. Kakor si .?«» bil poprej ua svojem službenem mestu pridobil velikih zaslug na polju dobrodelnosti, tako da ie bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, in bil imenovan »astuim občanom, — tako j;« postal v kratkem tudi v Idriji splošno priljubljen in ugleden. Vsak, ki je spoznal njega čisti značaj, njegovo pri prostost in priljudnost, vsaki ga je čislal in vifNoko >poštoval. ilil je mož, * igar odlični avstrijski nazori in druge lepe la-tnosti značaja in duha ne izginejo nikdar iz spon;»na njegovih mnogoštt vilnih prijateljev. \ rudi v častni knjigi društva za otroško in mlad in-ko skrb v Idriji ostane hvaležni spomin imena Viljem Pobi neizbrisen in nepozahljen. V Trbovljah se je vrni] v nedeljo 20. t. m. v gostilni g. Počivavšc-ka občni zbor »Pevskega in tambn-raškega društva Zvon«, ki praznuje letos 15Ietnieo svojega obstanka. V preteklem letu je bilo društveno delovanje kaj živahno, a v bodoče se bo še marsikaj obrnilo na bolje. V novi odbor so bili poleg dosedanjega zaslužnega pr«*dsednika g. ^rana Fe-štajna voljeni za delo vneti možje, ki bodo gotovo skrbeli za prospeh duštva in slovenske pesmi v Tibov-ljah. Na tem občnem zboru sta bila tudi z velikim navdušenjem izvoljc na prva častna člana: g- Anton Počt-vavšek in g. Oskar Moli, ki sta si tekom let pridobila za društvo velikih zaslug. Po zaključku obč. zbora se Je prečital tudi znani »Slovencev« članek »Cirilmetodarija«, knteri je VSS navzoče navdal z zaničevanjem do ne- in vseh njegovih pristašev. Obenem pa nas je se bolj navdušil sa našo ljubljeno šolsko drusbo, aa katero se jo ob tej priliki nabralo 16 K. Zaročil se je uradnik gosp. Zvonimir Plohi v Celju z gdč. Anion 11 e š i č e v o, sestro gosp. prof. dr. llcšiča Učiteljsko društvo sa celjski okraj ima redno svoje zborovanje v nedeljo, dne 6. marca t. I. v Celju in sicer v tamošnji okoliški šoli. Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic ima letos svoj glavni zbor na Jožef ovo t. j. dne 19. marca t. 1. Meščanski učitelj A Utrle h ua stopil je ob drugem semestru zopet svojo službo in sicer v — Celju. Ni bil torej prestavljen, kakor je tako srčno želela »Deutsche \Vaeht«. Zgradbo nove šole v Žalen prevzel je znani podjetnik Hans Je-schoudig z A rje vasi. Kaplan streljal na redarja. Mimo kaplani je v Mozirju sta šla ponoči 20. t. m. neki mladenič z ino-zirskim redarjem. Kar naenkrat je zakričal v kaplaniji kaplan, ki je z lovsko puško dvakrat ustrelil proti mimoidočima. Ena krogla je predrla redarju obleko. Pravijo, da kaplan ni pri popolnoma zdravi pameti, odkar se je udeležil izobraževalnega tečaja krščansko - socialne zveze. Sad nemške šole. Z velikim pompom so bili otvorili nemško šolo pri Sv. Lenartu na Štajerskem. Vsi sinoči, ki so jih zbobuuli skupaj, so bili poviti \ frankfurtarske trakove. Tulili so svoj »heil«, da jo odmevali dale*' naokrog. Prvi in najvažnejši predmet v šoli je pa bil, da so nemški učitelji sejali v otroška srca sovraštvo do vsega, kar .je >lovensk« . Otrokom so strogo prepovedali pozdravljati Slovenec v slovenskem jeziku. Le s »heil« se mora [»ozdravljati. Ni čudo, da so otroci a sled take vzgoje začeli napadati svoje tovariše iz slovenske šole. Tepeži med učenci so bili na dnevnem redu Učenci nemške šole se bili tako predrzni, da so hodili napadat učence pred slovensko šolo. Tako se je razvijalo sovraštvo med učenci pod »lokrovitelj-stvoni nemških učiteljev toliko časa, da je doseglo v ponedeljek svoj višek. Omenjenega dne je napadel učenec iz nemške šole Anton Tlela svojega bivšega so u čenča Frančiška Ne-krepu. ki je zadnji čas izstopil iz nemške ter se zopet vpisal na slovensko šolo. Zadal mu je z nožem smrt-nonevamo poškodbo. Nemški listi o tem slučaju molče kot groK Menda se jim zdi naravno.da nemške, zlasti šul te rajnske, šole vzgajajo pobijalce Slovencev. Slovenski starši naj bi vendar pomislili, kaj h > ;/ njihovih otrok, ako bodo obiskovali nemške šole. Nemskutarski šolar Anton Bela naj jim bo za zgled! Za zdravnike, oziroma lekarnarje. V nekem trgu na Koroške.n s slovensko okolico, kjer daleč naokoli ni lekarne, bi imel lekarnar lojio eksistenco. Še bolje pa bi bilo, ako bi se naselil mlad zdravnik s popolno biš-no lekarno. Sedaj je v trgu za obsežno okolico edini distriktni zdravnik, ki pa je že zelo star. Pojasnila daje Ante Beg, potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Glas iz Goriške. Med v ne bo vpijočimi grehi je tudi zatiranje ubožcev, vdov in sirot. Neko vdova, seveda učiteljeva, .je ze drugič prosila 7.» milostno podporo, ker ji pokojnina postavno ne gr. . Obrnila se j« |odpore. K-t ji je poslanec in 1h>ž-ji namestnik svetoval, naj gre še k drugim jioslancem, je reva hodila od Ana in Kajfe do Poncija Pilata. Končno je prišlo zasedanje dež. zbora, a vdova ni dobila niče-s a r! »Kmečki glas«, glasilo kmečke stranke na Goriškem, je prenehal izhajati. Avtomobil no vožnjo iz Opatije skozi Ilirsko Bistrieo v Postojno začne s 1. aprilom avtomobil na zveza v Opatiji. Zveza bode dnevna. Slovensko akademično društvo »Slovenija« na Dunaju. Pri nadomestnih volitvah dne 19. t. m. se je konstituiral odbor akadeiničnega društva »Slovenije« sledeče: predsednik: med. Mirko Cernič; podpredsednik: inr. Ivan Sajovic; tajnik: med. Franc Zupan; blagajnik: inr. Jurij Štempihar; gospodar: inr. Jos. Cepuder; knjižničar: iur. Stanko Virant; arhivar: inr. Franc Lokar; namestnika: med. Ssanko Ruprecht in med. Drago Vidmar; pregledniki: med. Ivan Rajšp, stud. vet. Fr. Za-vraik in iur. Jos. Grunt. A kadetnic no društvo »Slovenija« priredi dne 25. t. m. javno predavanje v restavraciji Leithner, I. Au-erspergg. 6 (prej Mattaloni). Predava dr. Ivan Prijatelj: »Slovenci v šestdesetih letih s posebnim oairom na vlogo dijaštva v našem javnem življenju.« — Gostje, posebno is dijaških krogov, dobrodošli l v Ameriki. Kakor znano, se je prigodila v zadetku tega meseca v Ameriki, v Primero blizu Trinidada v državi Colorado v nekem rudokopu velika nesreča, pri kateri je našlo smrt kakih 40 Slovencev in Hrvatov. Kolikor je doslej znano, so bili ubiti sledeči Slovenci: G. Zaje is Kamnika; Ivan Kosimik, Ivan Lipar, Ivan Slanovec in Josip Pibernik iz Lanove pri Kamniku; Martin Dobov-šek iz Sidraš; Fran Kern in Fran Orne rs iz Komende; Mihael Sla novec, Anton Bergant in Fran Žagar iz Stranj pri Kamniku; Alojzij La-uišek iz Bistrice pri Kamniku; Anton Kern z Brega pri Kamniku; Lovro Jerič s Klanca pri Kamniku; Josip Pibernik in Fran Krt s Prim-skovega pri Kranju; Anton Bergant s Štefan je gore pri Kranju; Ivan Ambrožič iz Ribnice; Fran Novak, Marko Keš, Joeip Slavec, Albin Logar in Anton Sare iz Knežaka; Josip Požar iz Rupe; Anton Juričič iz Lipe; Anton Ckada, Andrej Stumpf, Mihael Saftič, Ivan Saftič, Ivan in Jak. Iskra iz Dolenje pri Voloskem. — Kakor razvidno iz gori navedenih imen, je bil zlasti kamniški okraj grozno prizadet. — Pogreb slovenskih žrtev je bil nad vse pretresljiv. Vseh 17 slovenskih žrtev so položili v tri skupne grobove. Po cerkvenih opravilih se je poslovil od nesrečnih žrtev v imenu njihovih rojakov avstrijski konzul iz Deuverja, naš rojak Goričar. V imenu konzulata je indožil na slovenske groliove krasen venec. Njemu so sledili še drugi govorniki. Krasen venec so položili na slovenske grobove tudi sobratje »Slovenske delavske podporne zveze«, ki je izgubila dvanajst svojih članov. Elektro - Radiograf »Ideal« poleg pošte ima od srede, dne 23. februarja do petka, dne 25. februarja sledeči spored: Frankobrod ob M. (Po naravi.) Kaprice sreče. (Komično.) Jim Blaekwood. (Dogodba pri konjskih dirkah.) Lov na bivole. (Po naravi.) Nagajivi Dragotin. (Komično.) Pričakuje se v kratkem slika katastrofe v Parizu, II. serija, ki je jako popolna. Zaklalo se je v mestni klavnici od 23. do 30. jan. t. 1. 96 volov, 8 krav, 2 bika, 273 prašičev, 170 telet, 37 koštrnnov in 27 kozličev. Vpeljali so se 3 zaklani prašiči, 25 zaklanih telet in «M)9 kg mesa. Izrednost. Včeraj je neka ženska prinesla iz Zatičine na trg človeško ribico, ki jo je bila vjela v tamošnjih vodah, in sicer že drugo. V zatiških vodah, pravi ženska, da se dolie le ob času, ko naraste vodovje. Človeška ribica se je na Kranjskem najprej dobivala v )x>stojnski jami. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Slovencev, 50 Maccdoneev in 00 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 73 Slovencev. V Heh je slo 100 Makedoncev, v Btiks 190 Hrvatcv, v Ino-most jih je šlo 90, v Beljak 40, v Bad-Gastein |>a 30. Izgubljeno in najdeno. Hlapec Lovro Kušar je izgubil zaboj čaja z znamko M. K. vrednega 40 K. Čuvaj kranjske hranilnice je izgubil moško zlato verižico. — Cestar Jernej Oo-vald je izgubil črn suknjič s pelerino. — Natakarica Barbara Vogšinič je našla usnjato denarnico z manjšo svoto denarja. — Dijak Mihael Tiš-lar .?»* našel srednjo vsotv* denarja. Bazne stvari *: Praktično slovanstvo. V Hum poleti na Moavskem ho ciklus predavanj o Slovanih. O Srbohrvatih bo govoril Hannibal Cappoui, o Maloru-sih ter o Poljakih Boczkowski, o Slovakih dr. Blaho, o Lužičauih Weuk o Rusih dr. Veleminsky, o Bulgarih prof. ttak, o Slovencih pa dr. Pata. Koncem teh predavanj bo govoril prof. Masarvk »O Slovanih in o no-voslovauskem gibanju«. Ta ciklu6 v H u m po len je prav veselo znamenje za živo zanimanje Čehov za slovan-stvo. Če Čehi v provincijalnem malem mestecu lahko priredb taka predavanja, ali hi ne bili mi tembolj dolžni, kaj takega napraviti v Ljubljani, centrali Slovencev? -■: Usodna brada. Neki Dunajčan je imel v neki večji gostilni v Welsu ljubico, s katero se je namerava) pretekli predpust poročiti. Da bi se zaljubljeni Dunajčan prepričal, kako živi njegova ljubica v gostilni, ki ni na najboljšem glasu, je sklenil, da jo obišče tako, da ga ne bo spoznala. Napa vi I si je res bahato brado, ter slnjen z vodo in se bajt razširja ob njem naj-bujnejše rastlinstvo. Najbrž bo pa zopet prišel kak zvezdogled, ki bo »dokazal«, da na Martu ni piokopov. Telefonsko in Brzojavna »rotila. »Unio latina« pri baronu Bienerthu. Dunaj, 23. februarja. Ministrski preujsednik baron Bienerth je danes sprejel predsedstvo parlamentarne zveze »Unio latina«. Laški poslanci so pri tej priliki urgirali rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja ter protestirali proti uvedbi davka na vino, kar bi bilo za južne pokrajine silen udarec. Bienerth je obljubil, da bo delal na to, da čim najpre-je izposluje rešitev zakonske predloge o italijanski pravni fakulteti v parlamentu. Seja klubskih načelnikov. Dunaj, 23. februarja. Danes imajo sejo načelniki posamnih klubov. Te seje se udeleže tudi nekateri ministri. Luegerjeva bolezen. Dunaj, 23. februarja. Danes je ilr. Luegerju dokaj bolje. Opoldne je že jedel perutnino. Nekaj o baronu Chlumeckem. Dubrovnik, 23. februarja. Vaš dopisnik je imel priliko govoriti z železniškim podjetnikom A. Mene-ghellom, o katerem se je pisalo, da je svoječasno podkupil iz Friedjun-govega procesa znanega barona Leopolda Chlnmeckega. Na vprašanje, če so dotične vesti resnične, je Mc-neghello izjavil, da lahko pod prisego izpove, da je Chlumeckemu dal 30.000 K, da je izposloval, da se je njemu oddala zgradba železnice Gruž - Zelenika. Iz Srbije. Bel grad, 23. februarja. Bivši načelnik srbskega tiskovnega urada L Ivanić, ki je bil dosedaj tajnik srbskega poslaništva v Carigradu, jc premeščen v Bel grad in imenovan za tajnika v ministrstvu zunanjih poslov. Bel grad, 23. februarja. Vojno rodišče je obtožilo stotnika Nikola Pejovića, ker je iz skladišča prodajal vojaške puške za drag denar Albancem. Obravnava bo v kratkem. Srbsko - bolgarska poštna konvencija. Sofija, 23. februarja. Iz Belgra-da sta dospela semkaj načelnik poštnega oddelka v ministrstvu javnih del in predstojnik poštno - brzojavnega odseka v svrho pogajanj za sklenjenje posebne brzojavne in telefonske konvencije med Srbijo in Bolgarsko. Bolgarska se oborožuje. Sofija, 23. februarja. Bolgarska se oborožuje, kakor da bi stala na predvečer vojne. Vojna uprava je poklicala pod zastavo več rezervnih letnikov. Iz Sofije vozijo neprestano posebni vojaški vlaki na turško mejo. V Dubnici in Kjustendilu na turški meji je zbranih 40.000 mož. Vse bližnje holme je zavzela gorska ar-tilerija. Poslano. Z dekretom c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani ddo. 22. marca 1895, št. 367 sem bil začasno pen-zijoniran in se mi je pripoznala odpravnina, češ, da nimam deset (10) za penzijo vštevnih službenih let, čeravno sem imel takrat že 15 takih let. Pri štetju let so bili merodajni: »Die Grnndsitse des Verwaltungs-gerichtshofes«, izrečeni v razsodbi c kr. upravnega sodišča ddo. 14. novembra 1894, dokaz temu je origi-nalkoncept odloka c. kr. deželnega šolskega sveta ddo. 22. oktobra 1906, št. 4038, v katerem je ta stavek zapisan, a potem je prečrtan in tudi v meni tozadevnem odloku se ne nahaja ta pašna, ker je referent e. kr. deželnega šolskega sveta uvide), da so pozneje ti »Grundsatzi« pri stalni moji vpokojitvi padli v vodo, — pri obravnavi pri nem sodišču mi je zastopnik o. kr-naučnega ministrstva mej posvetovanjem sodnega dvora z ozirom na* moja stavljenu izvajanja namignil, da utegne moja pritožba uspešna biti, ter da bi dobil potem za mesecev plačo, ker sem vsled referata mladega in neveščega šolskega referenta — substituta pri c. kr. deželnem šolskem svetu, vmivši se v drugič od službovanja iz Bosne, 6 mesecev brez službe in plače in 1V2 leto provizorno nameščen — ker se je namreč c. kr. deželni šolski svet po natančni tozadevni informaciji prepričal, da se je služba prekinila »ohne inein Zutun« in zato so se mi všteta pri drugi stalni vpokojitvi ddo. 6. junija 1900, št. 1276, ozirajoč se na postavne določbe vsa leta in posledica tega bi morala biti, da bi bil plačeval odpravnino nazaj v mesečnih obrokih a 5 gld. samo do 2. februarja 1901, a ne skoz 12 let do zadnjega krajcarja do incl. 2. oktobra 1909. Ako je bila potem moja tozadevna vloga na c. kr. deželni šolski svet ddo. 26. julija 1906 bodisi ex praesi-dio ali v seji z gori omenjenim odlokom ddo. 22. oktobra 1906, št. 4038, odbita, zadene krivda v privi vrsti referenta c. kr. deželnega šolskega sveto, viteza Kalteneggerja, ker akti drugače kažejo kakor je referat, v kterem so se hoteli zopet uveljaviti omenjeni »Grundsatzi«, ktere pa je c. kr. deželni šolski svet, kakor že rečeno, preje že sam zavrgel, računajoč sni pri drugi vpokojitvi vsa službena leta. Kakor se jc sedaj ta afera razvila, postala je moja prošnja na deželni ?bor, vložena pred petimi leti, brezpomembna in zato prosim, da mi tisto deželni odbor vrne, kajti v moji stvari deželni zbor ni kompetenten, kar mi je tudi poročevalec v moji zadevi, grof Margheri, rekel in tudi referent šolski prof. Jare mi je po svojem slugi 14. februarja 1910 povedal, da z menoj nima nič za govoriti, tako sem tudi jaz prej ali slej mislil, da nima deželni zbor o moji stvari absolutno nič govoriti in od ločevati. Ako je referent prof. Jare hoto-uia mojo zadevo zavlačeval in spise predložil deželnemu zboru, je to storil na svojo roko ali pa vsled notice v »Slovencu« ddo. 14. avg. 1909, v kteri deželni odbornik dr. Lampe piše, da moja stvar spada pred forum deželnega zbora in v kteri notici se mi konečno grozi, da treba z mano »obračunati«. Ako se hočejo akti sedaj brez poročila, kakor mi je rekel referent dr. Zbašnik, vs!ed sklepa deželnega glavarja in prof. Jarca od dne 16. februarja 1910 vrniti c. kr. deželnemu šolskemu svetu, kten je z dopisom od dne 23. decembra 1909 zahteval tozadevne akte nazaj, poslane »zur Ausserung« in potern se zopet nazaj zahtevali, da sc pri prihodnjem zasedanju zopet predlože dežel uemu zboru, je tako početje ue-kvalifikovano in zadene vsa krivda referenta deželnega odbora in c. kr. deželnega šolskega sveta in izvajal bom konsekvence. Na vloge, vložene koncem oktobra 1909 in 11. in 14. februarja 1910, čegar vsebino zadnje sem tudi ua-znanil deželnemu glavarju, čakam sed«aj na rešitev od strani c. kr. deželnega šolskega sveta in sem ob enem pooblastil svojega advokata, da v tem obziru stori potrebne korake. Da je deželni odbor mojo afero na znanje vzel in se o tem osvedočil. kakor mi je referent dr. Zbašnik povedal dne 14. februarja 1910 in rekel, da je stališče deželnega odbora ! v tej zadevi to-le: »Napako je napravil deželni šob ski svet, naj jo tudi on popravi, deželni odbor nima zraven nič,« zadostuje za takojšnjo rešitev mojega slučaja. Samo še pristavim, da je torej dokazano, da ima moj denar dežela po krivici, kajti za 31 mesecev začasne vpokojitve nisem ne krajcarja dobil in referenta c. kr. deželnega šolskega sveta in deželnega od-liora sta v prvi vrsti kriva, da se mi zaostala penzija do danes še ni izplačalo, en referent me je k drugemu pošiljal, od nemila me podili do nedraga, in sedaj hoče se zopet vpri-zoriti igra in se me zopet pošilja na deželni zbor! Takega obračuna, hvala Bogu, ne potrebujem in hvaležno odklanjam vsako milost in nemilost, od visokega dež. zbora, kakor slavnega deželnega odbora kranjskega; moja zahteva je v postavi utemeljena in zato pričakujem rešitve moje zadeve od strani visokega c. kr. deželnega šolskega sveta.« To vlogo sem danes 19. februarja 1910 izročil deželnemu odboru, ktero objavim, da širša javnost dobi upo-gled v žalostne šolske razmere na Kranjskem. O j tužna domovina! — O izidu bom kmalu poročal. Maksimilijan Eduard Ivanetiseh, rudarski podjetnik._ Iadajatelj In odgovorni urednik: Felievjovte fiakjom s saamao »£Jza**itd«* Te i bolečine tolOaftm, srJravflaim, feroafejtao, Filter v Stttbtei, Elite trt ***** Hrvaškem Darila. 2* družbo av. Ciril« in Motala »o poklali našemu upravnlstru: Neimenovana drutba 3 K 02 v sete, ker v Unionu nimajo druibenih uiisaltc. O. Filip Kavcfc. Razdrto pri l*«*tojnt 13 K 30 t. Razdrtčani ▼ odgovor ^ »ovencu« na njeajovo Cirilmefod&rUo. — G. Dako Makar 18 K. nabral namesto čestitke častnemu m^flnu mesta Ljubljane g. dr. Iva a a Tavčarju v reseii dniib! v gtHitilnl pri Kam-biču v Metliki. — Gospod Josip Velkavru. 20 kron kot darilo poetom in diči.i iiruxbi v odgovor na nesramni napad ^Slovenca.. — G. Jos. Smole, Dol. Logatec 24 K, nabral ob priliki ustanovitve sokoi-ske žnpe za Notranjsko kot otlgovor ua n*-potrebni napad - Slovencevilu urednikov ua to sa Slovenstvo prekoristo družbo. — G. Vinko Zahrastnik, Skotjn, Loka 20 »v 50 v, darovali povodom smrti Jjiefa Smoleta njegovi prijatelji mesto venca. — Sokola na Ble-.Iu 20 K, z osirom na nesramni »Slovencev« napad ua druibo. — G. J. Medica. £i_ Peter 21 K. darovalo omizje sobotnih lesotrzcev i; Kranjske zbranih v hotelu • Balkan.- v Trstu na po->:iv ^Slovenca,- v prismojenem članku -C*-rilmetodarijaosi ime dveh cvetih slovanskih apostolov in dveh ustanoviteljev krščanskega Slo-tanstva. — Gdč. Tilka Vencajz. nabraU - K 40 v. — G. dr. Ivan Premrov, okrožni zdravnik v Litiji 100 K, nabral pri nekaterih litijski^ rodoljubih in rodoTJubkah, ter tući &am č.odal tot odgovor -Slovencu* za "urezstidni napa i na velezasl.iSno družbo, kateri napad naj podžge naš aarodni ponoc, da podvojimo svojo prispevki?. — G. I. Bel-< tjan 3 K, z gr-^loin: Nenasilni Na'' pri FujlIuu sitnost stresali, zato so Ciril MModu krone* plaćali* — S. Jos. \elka-vrh, Trbovlje 16 K. nabrano na občnega zboru pevskega društva • Zvon* za Cir;! i_sc:ocarijo in si*er so dali Devsko društvo Zvon, o K, rCg- Počivavšek 3 K. Ftsta-n 1 K. Plavšak 2 K, Kuhar 1 K, Komat 1 K. ''olkavrh 1 K. drugi navzoči 2 K. — G. oče P.ibenčan Knol -1 K 20 v, nabral v gostilni pri g. Lavriču pod Presko za CL-ilmetodari o. Skupaj 314 K 32 v. Hvala lepa! 2ivc!i! Preti pnriuttsa, is lipsisajs las TasnoST tjitnri RaspoeHja to s Zaloga veeh proaksnsalk medio. a*ll, naajolnaj vin, tet, saJrlnoioH* »artasao«, ItfriKgftelUli obvoa, sv**t* mooralnfti vod Ud. Del leKorno mian L i Lmbijai! Risi m rnta 41 L poleg novoagi ajeaega F jsbiL Srrtm m ttw šml, f laka mm M al*, Za prebivalce mest, uradnike itd. Proti težkočan prebsvljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega deia fe sprav neobhodno ootrebno domače zdravilo pristni ^MoU-ov SeUIits prašek," ker vpliva na prenavljanje trajno in uravnovalno ter ima oljjševalen in topilen učinek Škatijica velja 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLI*, c in kr. dvorni zaiagateij na DUNAJ!*, Tacblanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati SSoU-ov preparat, zaznamovan i varnostno znamko in /•odpisom. 3 29 Izvid gda. prof H. Schmita, primanja gornjea-istr. deželne porodnišnice v Lincu. Gospodu J. Serravailu v Trstu. Usojam se Vam javljati, da Ser-favallovo kina-vino z železom bolnice rade uživajo in da je dobro krepilno ^edstvo po izgubi krvi in pri slabot nosri (po kroničnih ali mrzličnih obolelostih). V Lincu, 7. februarja 1903. Prof. dr. S c h m i t. No, to je pa lep dobiček! Prehladile ste se v lahki plesni obleki, nobena ne more izpregovoriti besedice, kašijate pa, da se bogu usmili. Brž, Liza, prinesite tri škatlje sodenskih mineralnih pastilj iz lekarnice ali drogerije — pa pristnih Favevih. Te Vam že pomorejo. Kadar pa pojdete zopet na ples, denite si v žep par pastilj za pot demov, da se zopet ne prehladite. — Cena K I "25 škatlja. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: VV\ Th. Guntzert, c. in kr. dvorni dobavitelj, Dunaj IV 1, Grosse Neuaasse 17. Zlata svetinja *BeroIin, Pariz, Rim itd. Napija tona. ■ dE 4- IlMlji: O. EKTOL Stritarjeve aht 7. jr Eesaili dr. ing. Hirsch, Olosavc. Ke- friicno-tehnična preiskava ie izpričala, da je „Seydliit" prav izvrstno uporabna ustna koda, ker so njeni podatki popolnoma ne-svodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Priporočamo nosim rodbinam koUasko cikorijo. Žitne cene v Budimpeiti« Dne 23. februarja 1910. Termin. Imenica za april 1910 . . Pšenica za oktober 1910 . . Rž za april 1910..... Koruza sa maj 1910 • . • Oves za april 1910 .... Efoktlv. 5 vin. ceneie. za 30 kg 1395 za 50 kg 11 44 sa 50 kg 9-41 sa 50 kg 6 64 xa 50 kg 7-47 Mer Najboljši želodčni liker? Sladki in grenki. i Lindska kakovost liter K 1*40. Kabinetna kakovost . „ 4 SO. Našlo ■ :a caročila: ^FLOEIAJf**, 1 zbijala. J Postavno varovano Meieorolosično poročilo. .4. 34^ asrjee Sfteiji zrnhif tlak 7m1 3 L* baro- t ^ J •Jffr- aiotra ^ 3 vama v es Nebo > 22. 2. pop. 743 5 „ 9. rv. 743 6 0 9 sr. j zahod j jasno 5 0 si. jzahod „ 23. 7. zj. 741 6 14 sr sever del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 6-6", norm. 0 5 . Padavina v 24 urah 0*0 mm. Tužnim sTcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc n3Š preljubijeni oče, oziro-na br^t in stari oče, gospod Ivan Kastelic danes, dne 22. februarja t- L ob - 42. popoldne po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 71. letu svoje starosti, mimo zaspal v Gospodu.* Zemski ostanki preljubljeneaa rajnika bodo v četrtek, dne 24. februarja t. I. ob polu 3. popldne iz hiše žalosti, Karlovska cesta St 15, preceljani na pokopališče pri Sv. KriZJ in tam položeni k večnemu počitku. 638 Sv. maša zaduSnica se bode služila dne 25. februarja t. \. ob 8. Zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 22. februarja 1910. Irana Mssjsfts roj. Ti proga. — Prsa, l\ Peter, otroci stra. — Asu sneha. — in vnuki. se- roj Stenograf vešč slovenske in nemške stenografije in strojepisja, lito almttab 541 Ponudbe pod JMlM0Nl K.* na upravni&tro »Slov. Naroda«. Upi sumim obstoječe iz 4 sob Ia pritiklis, m 9Mk\ Naslov povs »prsvn^tvo »Slovea- Zs včefalisfa iarsdsa israse eisisatii, Id ml jjm k slavno občinstvo naklonilo, te taao sasvaljejiu rVedvsem cenj. damam ossanri dar v krasni obliki is venec — ps tod! as krasni venec; sploh vsem, M SO sss tako nepričakovano počastili. Se enkrat vsem srčna hvala! LJubljana, dne 23. februarja 1910. It. lifcsialw 640 član slovenskega gledališča. sila JUMBO ttvtriiikf pitne s prtMrM Z5 ca Cona 4 Najnovejši slovenskih pesmi »Bošnjaki gredo«, koračnica. »Iz lastnih moči«, koračnica. -Pesmi s planin«, koračnica. »Kastaldo«, koračnica. »Pevci narave«, valček, 1. del. »Pevci narave«, valček, II. de!. »Gonda, ljuba, mala Gonda« iz »Ločene žene*t. »Svobodna ljubav« tz »Ločene žene«. > Pesem Vilje<= iz »Vesele vdovice«. »Pesem jezdeca« iz »Vesele vdovice«. »Kadeti«, koračnica. »Berzaljeri«, koračnica. »Janezek s klarinetom«, škotski ples. »Jezični Peter«, škotski ples. »Barski lendler«. »BamberSka Špelica«, valčelt V planinski koči, mazurka. Opoj planin ter planinke, valček. GolobČek se smeje. Zgačkanje, polka. Solnograški svatbeni ples. Planinski ples Alpininia. SolnograSki lendler. Lendier s Kozjega vrha. Lendler od jezera Špicing. Lendler od Karvendla. Potpuri iz - Cigana barona«, I. del. Potpuri iz »Cigana barona*, 11. del. Velikonočno slavlje, mazurka. Domisljavka, mazurka. Zlato rosi, valček. Poslednje kaplje, valček. Dolarjev valček iz ^Dolarske princese«. V krožkih pleSemo iz »Dolarske princese«. Potpuri iz »Ptičarja«, I. del. Potruri iz »Pticarja«, II. del. Nadvojvoda Albrecht, koračnica. Deveti polk gre. Štajerski lendler. Kmetski lendler, I. del. Kmetski lendler. II. del. Enkrat gori, enkrat doli. Ptički iz dunajskega lesa. Odmev v gozdu. Pesem iz »Dolarske princese«. Muzika Proibita. Zvonček o snu. Zvoki Švarcvaldske ure. Odmev, mazurka. Slavček. Cvetje v suscu. Golobčki. V mesečini, dvospev. Kupite rož, solo. ti Odmev iz gozda, valček. Rože, valček. Oj dekle, kaj si tak žalostno? (Narodna). Dekle s Kranjskega. (Komično narodna). Moja rožica. (A. Nedved). Pri zibeii. (K. MaSek). Moj dom. (E. Vašek). Pod oknom. (J. Flelsman). Po celi vasi lučke ni. (Narodna). Na* maček. (Narodna). Slanca. (M. Bajuk). Ciganska sirota. (Narodna). Kdo bo listje grabu. (Narodna). Kdo dav odSel. (Narodna). Colničku. (H. Volartč). Jadransko morje. (Hajdrih). Pogled v nedolžno oko. (P. H. Sattneri. Razstanek. (H. Volarič). Kako b' Te ljubila. (Narodna). En hribček bom kupil. (Narodna). Slabo sveča je brlela. (Hajdrih). Oj ta soldaski boben. (Narodna). Ko pridemo na sred vasi. (Narodna). Prav lepo mi poje črni kos. (Narodna), Na shodu delavske organizacije, Ilirija oživljena! Stfnkbombe pred sodni jo. I. del. Stinkbombe pred sodnijo. 11. ost. Zakaj jeohr čevljar Grega deloiiran. Baba Spela. i!ttSt šum, asu v bližim državnega kolodvora, ^off^^mclf" 611 kompanjon. Potrebni kapital Je tudi lahko uradnik ali t drugi službi, ker je nepotrebno, da dela pri podjetju. Ponudbe pod »sHferm utotmi kapital" na upravnižtvo »Slovenskega Naroda«. 639 UftO M 585 Sv večer pri Korobaču v Kamniku. Fr. P. lajee k mm « mmm. OraaMfoei ed tS se JSS HMUMk UMI m mm* potnik ki more dokazati, da je za prOSlajO ▼ista in slivoValO na Kranjskem, štajerskem in Koroškem dobro uveden. Ponudbe je poslati na amtralai Št 3848. 642 Razpis. Podpisani mestni magistrat razpisuje sto**** luknja in dragega blaga MaateOi atrat- Ponudbe, katerim je priložili vzorce blaga in cenovnik, sprejema mestni magistrat do vštetega 9. marca 1910. Mestni magistrat ljubljanski dne 18. februarja 1910. Županov namestnik: V*ačiaa 1. r. LfaMJaaa, JCeshil trg nasproti rotovta. Priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših znala, ksktr saCtddh v, jivtU zlataiac li srebndae, razaik pripramrik Šaril iz Um srčka. mm m. um vtm Pekarija v prijaznem trgu na Kranjskem, Naslov pove upravmstvo »Slovenskega Naroda«. 646 se oNi f eajei na Mlanskl coflBl. Več se isve pri L Zakotnikn, DnLM]aka oosta ŠU 40» 40s Odgojiteljica ki (vTtnarlca) je absolvirala trgovski tečaj, B€ 'Ojamo k otrokom na deželi. Go-spice, zmožne laŠčine, imajo prednost. Ponudbe pod „Odgolitelfica" na uprav. »Slov. Naroda«. Innrifrraifnb frlzer *****in gospode * rUUnlOjKn, Sv. Potra coata 32. Izvršuje vsa lasna dala in priporoča svojo bogato zalogo kit. Si 1 kratka preveza......K 11-— m 2 n ......9-— 1 3 poldolga preveza .... I T— „ 5 dolga preveza......„ 3 60 Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretna po povzetju. Sive in svetlorumene 20% dražje. Kdo bi želel sprejeti kot svoje 2 deklici v starosti in 7/1., leta. Ponudbe pod n2 dokliolM na uprav-ništvo »Sloven. Naroda«. 64? Kontorist velč slovenščine in nemščine, če mogoče tudi stenografije, SO gprOJIBf takoj ali poznejo. Ponudbe, v katerih je navesti dosedanje službovanje, dan mogočega vstopa in plačilni zahtevek, naj se pošljejo na Paromllny Celje. eoć Žaga!! lamam na prodat vao lagino opravo na transmisijo, na vodno kolo, vse v dobrem stanju, se ni več rabilo kot eno leto, ker se je opustilo radi pomanjkanja vode. Proda se po nizki cent Pismeno: Anton Berili, Sa* kitna pri Borovnici. 577 ▼olik Tlt pripraven za večjo stavbo v ugodni legi m Blelwel*ev1 ceatt LV »• proda. Ponudbe na poitnl predal it 3, Ljnollana. «u Gg. kroja&klm mojstrom! Šivalna svila in sukanec 1910. Največja in najmanjša krojaška tvrdka si lahko preskrbi najboljšo IBO aTfOo aH Okanot?. Strokovnjaško sestavljene zbirke dobavlja franko po povzetju p" K 30 J. češka praška razpoŠUjalnica BnTOl FookOi ŠL MT. Presenetljiv sorrJmentl Izvoz v vse države 644 Tehnično pisarnoi Izvršuje načrte, pre- *ca. v. ! lema stavbna vodstva Ing. Ig. StembOV j In nadzorstva ter od-avtoriziraal starani inženir | daja strok, mnenja. v LJubljani j i uUoa S. 643 6131 18