V Ljubljani, 29. februarija 1908. Leto IV. Št. 9. Izhaja vsako soboto ia vek« PO pošti za celo leto 4 K, pol leta 2 K. Posamezne MevlHte pe 10 vin. Na nnročbe Mi denarja se ne oziramo. Uredafžtv« in upravni&vo je v Ljubljani. Breg it. 12. GLRSILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. lasoratl se računajo za celo stran 3f K, za */« strani 23 K, za »It strani 18 K, za ‘I i strani 9 K, za H« strani 5 K, ‘im strani 3 K. Pii večkratni objavi primeren po- ■ l ri | 1 PUSt. Po volitvah. Ponosni moramo biti, ko zremo že tako lepo število samostojno mislečih kmetskih mož, kateri so pokazali na dan volitve svoj značaj in svoj kmetski ponos navzlic takemu pritisku od strani strankinih agitatorjev, katera je skrpucana iz vseh naših kulturnih in duševnih smrtnih sovražnikov. Pomislimo, kako malo časa je od takrat, ko se je še le rodila prva misel v zavednih kmetskih glavah za samosvojo kmetsko organizacijo, da od istega časa še nista potekli dve leti in danes je že pokazalo šte¬ vilo, tretjina notranjskih kmetskih volilcev s svojim čilim in nevstrašenim nastopom po načrtu svojega jasnega programa, S ponosom moramo imenovati dve dični občini, kateri se nahajata v idrijskem sodnem okraju: naj¬ večja občina Žiri in Godovič. Tu že vihra samostojna kmetska zastava nad razvalinami sesute trdnjave kle¬ rikalnega zmaja. Častitati moramo vrlim občanom in za vzgled si jih vzemimo, njih ime hodi prvo zapisano v knjigi zgodovine, kajti prva je v hudem boju prema¬ gala sovražnika kmeta in prosvete, druga nosi pa odliko: samo še dva pristaša sovražnikov se potikata v raz¬ padlih škriljah klerikalizma. Število pristašev naše agrarne stranke je v res¬ nici veliko večje, kakor izkazujejo volitve, vpoštevati moramo delovanje klerikalnih strankarskih županov. Koliko volilcev, kateri se zavedajo svoje samostojnosti, so izpustili iz volilnega imenika, in nadomestili s takimi, katerim ne pristoja volilna pravica po današnjem vo¬ lilnem redu! Vpogledi v imenik in reklamacije so bile onemogočene, ker jim je stala na strani višja politična oblast. Diko takih slučajev sta povzročila črnovrški župan Rudolf in nemški liberalec Eckel, okrajni glavar v Logatcu. Prvi je celo vrsto volilcev iz imenika spustil in nadomestil z drugimi takimi volilci, katerim nikakor no pristoja volilna pravica po sedanjem volilnem redu. Zahranil je vpogled v imenik zaupniku stranke gosp. nadučitelju Ivanu Silvestru. Pritožbo je okrajni glavar hitro rešil z odlokom, da se strinja z mnenjem županovim, da ima učitelj svoje polje v šoli. Zaznamkov iz imenika ni dovoljeno delati drugim strankam. Kaj pravite k temu gosp. okrajni glavar, ali vam niso pri deželni vladi v Ljubljani tega odloka prekrižali ? Koliko vere naj imamo v vaše razsodbe? Značilno je zadnji čas delovanje klerikalcev, braniteljev sv. vere. Ako si bil količkaj samosvojega prepričanja, takoj si bil proglašen kot brezverec, libe¬ ralec, kužna ovca, katere naj se vsi pošteni ljudje ogibajo. A sedaj so se ti sveti voditelji zvezali z najbolj brezvernimi in liberalnimi ljudmi, kateri pre¬ bivajo v deželi, z nemškutarji, največjimi sovražniki vsake slovanske naprednosti, misleči, da na tak način zamore na slovenski zemlji ves napredni živelj. Pri- slovica je bila: kdor hoče hudiča preganjati, mora biti čist, sedaj so dobili nov sistem, z nemškimi liberalci bodo slovenske preganjali in panali, hudiča hočejo s hudičem pregnati. Privoščimo jim to veselje, svetujemo jim, naj pokličejo na pomoč še francoske framazone, samoza¬ vesti in naprednosti ne umorijo nikdar več v glavah slovenskih kmetov. Reči moramo, da je ni struje, katera bi zavdala klerikalizmu na deželi tako smrtonosno rano, kakor samostojna kmečka organizacija, to je agrarna stranka, v katero mora slednji pristopiti, kajti v ti stranki je njegova rešitev. Da niso puhle te besede, imamo dokaz na Češkem, tam, kjer je še pred kratkim časom cvetel klerikalizem uničen popolnoma. Uničila ga je samostojna zavest čeških kmetov, tako da ima sedaj tam kmet največjo besedo, kmet tam sedi sam na svojemu sedežu v javnih zbornicah. Kaj pa pri nas! Tega misliti nismo mogli. Boje se namreč, da bi mi kmetje prijeli sami za svoje vajeti, katere stari zviti lisjak, klerikalizem tako trdno drži v svojih krempljih, ker sluti, da je po njem, kadar jih iz rok izpusti, a izpustiti jih bode moral prej ali slej. Le krepko na Stran 70. NOTRANJEC Letnik IV. delo, naša moč naj se množi! To je naravna sila in naša sveta dolžnost, da svojo posest sami posedemo in obdelujemo, da bode izvedljiv naš jasni program. Nihče naj ne sede prej k počitku, da ne pridemo do svojega cilja. Samostojno misleči kmet. Politične vesti. Deželnozborske volitve v kranjskih mestih in trgih so se vršile včeraj. V Ljubljani sta nastopila proti kandidatoma narodno-naprednih Slovencev dr. Tav¬ čarju in dr. Trilerju kot neodvisna kandidata dr. Gre¬ gorič ter starosta „Sokolske zveze“ dr. Ravnihar. Ves ta volilni boj nam je neovrgljiv dejanski dokaz, da so stali na eni strani kot zaščitniki narodne in napredne misli protivladni, protinemški in protiklerikalni možje, na drugi pa slepomišnika kot kandidata klerikalcev, vlade, nemčurjev, nemcev ter dvajseterice — novodobašev. Slično kot v Ljubljani se je zbrala pod vrhovnim poveljstvom klerikalcev tudi po drugih krajih vsa najpestrejše politiško barvana sodrga proti narodno- naprednim kandidatom. Iz hudega boja so izšli povsod kot zmagalci narodnjaki, le v Idriji, kjer je bil doslej klerikalen poslanec, je potrebna ožja volitev med uči¬ teljem Ganglom in dekanom Arkom. Tudi tu je zmaga naprednjakom zagotovljena, razven če prodajo socijalni demokratje svoje napredne in socijalne duše farovškim magnatom. Listek. Peš na Vezuv. Potopisna črtica. — Spisal Fr. Valenčič. (Dalje.) „No pa pojva v grob, samo dobiti pravega. Temno je kot v rogu.“ Pomagalo ni nič. Mrmraje sem pospravil odejo. Nad mano so vršeli črni oblaki. Začelo se je bliskati. Kaplje so šumele po prepereli travi. Tam v visokem stolpu je jel skovikati skovir. To skovikanje je nekaj groznega v takem položaju. V daljavi v alban¬ skih gorah je treskalo. Kadar se je zabliskalo, odprla se mi je via Appia v vsej svoji grozoti. Grobovi so se mi zdeli kot pošasti. ,.Na cesto! Tam bova kaj našla. Le naprej. 1 ' Zopet se je zabliskalo. Spodtaknil sem se v nekaj okroglega. Stopil sem na glavo razpadajočega kipa. Tu roka, tam noga, tam vrat. . . Zalezel sem v kup kamenja. „Luč vžgi!“ Jaz ne vidim ni koraka pred sabo." A tudi luč ni pomagala veliko. Lazila sva od groba do groba kakor dve nočne sence. Pred seboj sem zazrl velik temen predmet. Izid volitev. Ljubljana: dr. Tavčar 1468 in dr. Triller 1395 glasov, nasprotnika po 900 glasov. Kranj-Škofja Loka: Pirc 173 glasov, nasprotnika po 80 glasov. Radovljica-Tržič-Kamnik: Vilfan 202 glasa, nasprotnik Detela 163 glasov. Pošto j na- Vrhnika-Lož: Lenarčič 194 glasov, nasprotnik 173 glasov. Dolenjska mesta: Plantan 340 glasov, na¬ sprotnik 10 glasov. Kočevje-Ribnica: dr. Eger 148 glasov, Višnikar 90 glasov. Idrija: Gangl 122 glasov, nasprotnika Arko 120 in Kristan 72 glasov. Vcerajšne volitve in agrarci. Odkrito povedano napredni agrarci se včerajšnih volitev iskreno veselimo. Narodna misel, ki je ječala pod jarmom nemškega vele¬ posestva skozi dobro desetletje, je zaživela zadnji teden v naših mestih in trgih zopet s tako mladeniško močjo, kot takrat, ko smo pred 20 leti prvič naskočili nemške in nemškutarske mogotce. Napredna misel pa se je z včerajšnjim dnem skazala, da se je ne da kar tebi nič meni nič zadušiti. Za nas agrarce je ta pojav najlepša spodbuda za bodočnost. Z jasnim čelom lahko zremo v one bližajoče se čase, ko bodo vstale čete našega pre¬ bujenega kmetskega ljudstva in vrgle ob tla klerikalne varuhe. Hotenske novice. Izid deželnozborskih volitev. Volilcev je bilo 72. Oddanih glasov je bilo 45. Zmagali so klerikalci. Da so dosegli zmago, je največ vzrok to, ker se mnogo naših volilcev vsled bolezni ni moglo volitve udeležiti „Tu posveti!“ Našla sva uhod. Hajd noter v grob ! Na suhem sva. Odleglo mi je, ker me je mučila grozna skrb, da se mi bo to noč slabo godilo. Ko sva dospela v grob, splašila sva par nočnih tic. Sfrfotale so tik moje glave iz groba. Gotovo so si poiskale tudi one zavetje pred hudo nevihto. Celo noč me je obletavalo par netopirjev. Proti koncu je bil poglobljen prostor. Tam sem si napravil ležišče in zaspal, ne brigajoč se za nobeno stvar na svetu. Ko sva se zjutraj zbudila, smejala sva se drug drugemu. V grobu spati, to ni mala stvar. Bog daj vse dobro tistemu patriciju, ki je tu pokopan. Meni je njegov grob dobrodošel. Kjer sem jaz spal, stal je prej sarkofag. Gotovo je sedaj v kakem rimskem muzeju. Ko sva lezla iz groba, bilo je zunaj že vse svetlo. Zrak ohlajen, solnce je že sijalo na rimsko Campagno. Napravila sva si načrt za ta dan. Ta dan sva sklenila prehoditi pot preko mest Albano, Genzano, Velletri do sela Cisterna. Vedel sem, da se je začela s tem dnem dolgo¬ trajna, naporna pot; vedel sem, da bo solnce žgalo še bolj kot v srednji Italiji. A vse to me ni motilo nič, NOTRANJEC Letnik IV. in pa kriva sta tudi kandidata sama, ker se volilcem nista predstavila. Mnogo volilcev, zlasti po samotah, ni niti vedelo, koga naj se voli. To pa je bilo kleri¬ kalcem zelo po godu. Tisti, ki niso hoteli voliti kleri¬ kalno, so ostali doma, tiste pa, ki so šli volit, so kleri¬ kalci polovili v svoje klerikalne zanjke. To je naravnost škandalozno, protipostavno, kar so ti ljudje počenjali na dan volitve. Kar pred hišo, v kateri so se volitve vršile, so nekateri nesramneži pregledovali glasovnice in jih popisovali klerikalno. Med temi pa je bil naj- nesramnejši neki neznačajnež, (ime za danes še zamol¬ čimo), ki je bil še pri zadnjih drž. volitvah strasten nasprotnik klerikalcev in ti so ga napadali doma in v „Domoljubu“ tako nesramno, da se je studilo vsakemu pametnemu človeku. Kaj je tega neznačajneža kar čez noč izpreobrnilo, ne vemo; mogoče da je res, kar so o njem pisali v »Domoljubu** in da bi se to poravnalo in pozabilo, se je pridružil h klerikalcem. Sramota takim ljudem, ki prodajo svoje mišljenje za glažek šnopsa! — Javno vprašanje. Po kaki pravici je smel voliti v deželni zbor mlekar Zagoda? Od kake stvari plača ta človek osem kron cesarskega davka? Ali mogoče od jedne njivice? Saj druzega nima. Čudno, prečudno! — Čujte, čujte! »Martinčič bi bil res dober za deželnega poslanca, a voliti ga ne morem, ker ga „Domoljub“ ni nič priporočal. 1 * Tako je izrekel neki klerikalec iz okoliške vasi, ki se celo smatra za jako izobraženega človeka. Iz tega se razvidi, da klerikalci nič ne marajo, ali je njihov kandidat ker sem se tolažil, da pridem čez nekaj dni v Neapelj, torej v mesto, ki je po svoji krasni legi tako proslulo, da pravijo: Oglej si Neapelj in potem umri! S to mislijo sem na.stopil dolgo pot proti jugu. Ponosen sem bil, da stopam po znameniti apijski cesti, katero sem šele četrti dan zapustil pri mestu Capua, koder zavije na vzhodno obal do mesta Brindisi. Ta del apijske ceste je samo za ogledovanje, raziskovanje. Sicer je brez vsakega prometa. Bila sva sama na nji, kajti tako daleč ne zaide noben tujec. Cesta je jako zanemarjena, s travo porasla. Tu- patam sva zazrla velike gladke in večoglate kamne cest¬ nega tlaka, ki še danes tako trdo stojijo drug poleg druzega, da jih je le s težavo moči dvigniti. Na mnogih krajih seče to cesto poljska pot, koder vozi italijanski kmet svoje pridelke domov. Na levo in desno se zaznajo stari razpadajoči zidovi; v kratkih presledkih se pojavljajo redno naprej razpadajoče zidine starih grobov. V teh krajih se pokaže redkokedaj človek. Midva sva bila sama. Nič naju ni motilo. Tam daleč pred nama je podilo par lovskih psov preplašenega zajca, a za njimi je prokoračil cesto mlad lovec, oprezno stopajoč čez ostanke stebrov, čez kupe kamenja, čez grobove na onkraj ceste. Stran 71. sposoben za poslanca ali ne, glavno jim je to, da ga le »Domoljub** priporoča. Drugič pa naj »Domoljub** priporoča za kandidata kakega bika in »izobraženi** klerikalci bodo soglasno volili bika za deželnega po¬ slanca ! Živio bik! — Vera je rešena! Pred vo¬ litvami grmi iz vseh prižnic, da je vera v nevarnosti. Tudi po shodih vlačijo to stvar na dan razni peto- lizniki, da s tem slepe nevedno ljudstvo, kajti v resnici ni vera prav nič v nevarnosti. Pri zadnjih volitvah so po kmetskih okrajih prodrli sami klerikalci in sedaj ja ne bode več »vera v nevarnosti**. V nevarnosti pa si sedaj ti, ubogi kmet, kajti sedaj te bodo začeli s podvojeno močjo izsesavati tisti klerikalni komarji, komarji, ki si jih izvolil za poslance. Škrica, duhovna in kimovčka si si izvolil za svoje zastopnike v drž. in dež. zbor, ki prav nič ne razumejo o kmetijstvu in sedaj se bodo ti ljudje hitro pobrigali in si po¬ skrbeli za s voj stan, tebe pa bodo pustili na cedilu in se ti rogali, ker si toliko neumen, da ne voliš poslanca iz svoje srede, da podpiraš druge stanove, ko je tvoj kmetski stan podpore najbolj potreben! V zadnjih letih si imel du¬ hovne za poslance in kaj so tebi koristili? Nič! O, za svoj stan pa so si dobro poskrbeli. Priborili so si devet milijonov tristotisoč kron podpore, škofu so priborili, da se mu je odpisalo 150.000 K, izgovori stoinpetdeset tisoč kron odpisa na davku itd.‘In kdo bode to ogromno svoto izplačal? Kdo drugi, kot ti, ubogi kmet na davkih, ki so že itak Tičji zbori so letali z glasnim petjem od groba do groba; par zelencev je zašumelo in se poskrilo v trnje. Sicer je vse mirovalo. Vsa via Appia je bila objeta s čudovitim mirom, pozdravljena od zlatega jutra, obsijana od žgočih solnčnih pramenov. Če sem pomislil, kako življenje je bilo tu pred dvatisoč leti, bilo mi je čudno pri srcu. Saj via Appia je bila najživahnejša cesta v rimski okolici. Pred mojim duševnim očesom se je odprlo že zdavnej od¬ hitelo življenje. Da, tu so brzeli črni vranci in v kočijah so bo¬ hotno sedeli rimski patriciji. Na levo in desno s pinijami in cipresami okrašeni grobovi. Nebroj ljudi se je sprehajalo po nji. Vse je vrvelo z Rima na to pot. Vsepovsod so stali kipi in sohe in zrli nemo na prelivajoče se življenje. Cesar Nero je ponosno stopal po nji, obdan od krasnih žensk, ki so trosile cvetje in zelenje, kamor je stopila njegova noga. Hrabre rimske legije so korakale po ti poti v krvave bitke. Da, to je bilo prelivajoče se življenje. Zgoraj vse živo, spodaj smrt. In vsega tega ni več. Vse je minulo, vse je razpalo, samo grobovi so še ostali. Samo grobovi in še ti razpadajo, še ti umirajo ... Vsa via Appia si en sam nepregleden grob od- beglega življenja in nate je legel pokoj, veličastvo smrti. Pogreznila so se v večno nezdramno spanje . . . Stran 72. NOTRANJEC Letnik IV. neznosni, da te tlačijo k tlem! Koliko nesreč doleti tebe, ubogi kmet; vzemimo, da ti toča uniči ves pri¬ delek. In ali so ti odpisali davek? Ali so predlagali tvoji poslanci kako podporo? Kaj še! Mogoče, da so kateremu odpisali par vinarjev na davku, ali kaj je to proti ogromni škodi? Za ubozega kmeta ne pomaga nič druzega, kot plačati mora, če pa ne more, poženejo mu kravo iz hleva. Tudi v prihodnjih šestih letih bode gotovo tako. Poslanci, ki sijih si izvolil, niso kmeč¬ kega stanu, zato bodo pa skrbeli za svoj stan, kmetu pa bodo nakladali vedno novih davkov na hrbet. Pristopili pa bodo še klerikalni rabeljni pred te z nabrušeno sulico, da ti odteče še tisto malo krvi, kar ti je niso katoliške pijavke izsesale! Bloški kravji mešetar Drobnič pa bode k vsemu temu kimal, ker druzega ne zna, kajti to je eden največjih butcev, kar jih je v klerikalni stranki. Ubogi kmet, kedaj se bodeš spametoval? Stori to čimpreje, kajti če ne, te bodo tvoji izkoriščevalci popolnoma uničili. Učimo se od naših bratov Čehov, ki vodijo svoj kmetski stan sami in ne potrebujejo jerobstva, kakor mi. Organizi¬ rajmo se, kajti drugače bodemo uničeni. Samo¬ pomoč bodi naše geslo, kajti le v samo¬ pomoči bodemo prišli do boljšega blago¬ stanja! — Občinske volitve so razpisane. Volilni imenik bode razpoložen od 3. marca dalje skozi štiritedne v občinski pisarni. Volilni imenik je vsakemu na upogled. Domače vesti. Za razpisano nadučiteljsko mesto v Rovtah se ni oglasil nihče. Tamošnja šola se že razširja leta in leta na papirju, a razširjena bo pa baje šele sodnji dan zvečer. Naše dobro ljudstvo ima za vse drugo de¬ narja dovolj, le za izobrazbo ga pa ni in ni. Za „Sokolski dom“ v Postojni so darovali: Tobakarna g. Josipine Kraigher-jeve iz pušice 6 K, gdč. Lojzika Salmič-eva izročila 2 K, ki sta jih darovala g. Ludovik Mahorčič iz Sežane 1 K in g. Ignacij Vidic iz Petelinj 1 K, slavno košansko pevsko društvo »Ko¬ šana" doposlalo čisti dohodek veselice prirejene v ta namen 50 K. — Cenjenim darovalcem in vrlemu pev¬ skemu društvu „Košana“ v Košani naša najtoplejša zahvala! Živeli! Na zdar! Odbor telovadnega društva „Sokol“ v Po¬ stojni izreka tem potom slavnemu pevskemu društvu „Košana“ in njega vrlemu predsedniku gosp. Jankotu Grad-u za doposlani čisti dohodek veselice v znesku 50 K v prid skladu za »Sokolski dom“ najiskrenejšo zahvalo. Za telovadno društvo „Sokol“ v Postojni: Fran Panternost, t. č. starosta, Fran Kuttin, t. č. bla¬ gajnik za sokolski dom. 40 letnico poroke sta obhajala gosp. Alojzij Domicelj iz Zagorja v krogu ožjih sorodnikov dne 17. t. m. Predvečer jima je zapel pevski zbor »Bral¬ nega društva" podoknico. Ob enem so obhajali v hiši poroko sina g. Mirota Domicelja z gospč. Julči Schwarz iz Ptuja. Najsrčneje čestitamo! V logaškem okraju bo imelo učiteljstvo dne 1. julija 1.1. v Dolenjem Logatcu običajno zborovanje, h kateremu vabi okrajni šolski svet po daljšem pre¬ sledku zopet s slovensko-nemškimi(!) vabili. Sramota! Prebivalci planinske doline že skoro leto dni bolehajo in mrjo brez zdravniške pomoči, ker ga ni človeka, da bi na merodajnem mestu malo podrezal, da bi se že vendar enkrat izvršilo imenovanje edinega prosilca. Ljudstvo si pomaga, kakor ve in zna, konje- derka pa piše recepte! Top na Vrabčah, ki meri na gosp. Knajpa je nabit. Bati se je, da se vsak hip sproži. Tam iz idrij¬ skega rudokopa prišel je gosp. Knajp na Vrabče brez izkušnje, v kojem stanu se še vedno nahaja, ter tu vpeljal kitajsko šolo. Misleč, da tu menijo ljudje, da je vse srebro, kar se sveti, je pričel manje razsodnim kmetom vsiljevati farovško politiko ter jih odvračati od »Kmetske stranke", kar so somišljeniki na znanje vzeli, posebno pa se je potrudil o priliki deželnozborskih volitev. Ljudje se o stvari vsak dan razgovarjajo, ne¬ kateri ga svare, da naj se pazi topa, drugi pa se ozi¬ rajo, kako daleč bode sfrčal g. Knajp. Iz Košane. Umrl je dne 21. t. m. bivši blagajnik ter vrli pevec in tamburaš košanskega pevskega društva g. Josip Kaluža ml. Bil v najlepših mladeniških letih ter blag, miren in izobražen mladenič, ki ga je vse lju¬ bilo. Pevsko društvo je posebno čislal. Še par ur pred smrtjo je izpraševal okoli postelje stoječe društvenike, kako gre petje in tamburanje. In ko so mu povedali, da dobro, se ja. ves radosten nasmejal. — Ni rad umrl — saj je težko umreti mladeniču, polnemu življenja, upov in nad. Pogreb je bil veličasten. Nebroj ljudstva in pevsko društvo ga je korporativno in z zastavo spremljalo do groba. Krasni venci so pričali o priljub¬ ljenosti pokojnega. Pevsko društvo mu je zapelo žalo- stinke pred hišo, v cerkvi in na grobu. Zadnji pozdrav mu je govoril predsednik pevskega društva g. nadučitelj Janko Grad. Velečislani rodbini zlasti od žalosti potr¬ temu očetu naše iskreno sožalje, Tebi pa dragi Joško — mir in pokoj! Društveni član. Iz Orehka. Preminula je blaga duša, dijak 7. gimn. razreda g. Pavel Kristan v Orehku. Bil je jako priden in je še bolehen želel svoje učno delo izvršiti. Pogreb je bil res krasen. Šola, bralno in pevsko društvo dali so nepozabnemu ranjkemu zadnje spremstvo, vse z zastavami. Moški zbor našega vrlega pevskega društva je zapel pred hišo žalosti v cerkvi in na grobu ginljive žalostinke. A Ti dragi Pavle, ki smo ti bili vsi prija¬ telji, Ti nam počivaj v miru! Veselica Košanskega pevskega društva je jako dobro uspela. Pevske točke, mešani in moški zbori, so zelo ugajale in tudi društveni tamburaši so vrlo udarjali; posebno pri plesu so bili neumorni. Gdč. Malka Dolganova je lepo deklamovala »Krilanovo Ljubico." Vrlo je ugajal Gradov mešani čveterospev »Pred durmi" NOTRANJEC Stran 73. Letnik IV. s spremljevanjem tamburaškega zbora, ki so ga peli: ga. Gradova, gdč. Srebotova, ter gg. Grad in Čič. Igri Snubači 11 in „Novinci“ ste izzvali mnogo smeha. Čast vrlim igralcem in igralkam, ki so vkljub slabemu odru in omejenemu prostoru imenitno igrali. Pri tej veselici so tudi prvič nastopile društvene tamburašice, ki so prav ljubko udarjale par komadov. Udeležba bi bila lahko večja, zlasti od strani domačinov. Vzradostili pa smo se milih gostov iz Postojne, Št. Petra, Senožeč in Ležeč. Trgovci po naših deželah priznavajo, da se je poraba testenin, odkar obstoji „Prva kranjska tovarna testenin 11 Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici znatno povzdignila. Znano je, da je le izborna kvaliteta njenih izdelkov te uspehe povzročila. Kakor nam tvrdka po¬ roča, mogoče ji bode vsled novih naprav odslej večjo množino testenin izdelovati, vsled česar si štejemo v dolžnost, njene izborne izdelke kar najtopleje priporočati, ker je tvrdka odločno narodna ter podpira pri vsaki priliki narodna in kulturna stremljenja. Tako je „Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev 11 v teku enega leta podarila 100 K. Paziti je pri nakupu na varstveno znamko „Pekatete“, ki jo nosijo vsi tvrdkini zavoji in zaboji. Iz St. Petra. Umrl je tu večletni župan g. Fr. Margon. Akoravno je bil nasprotnega mišljenja, spošto¬ vali smo ga kot vestnega in marljivega župana. N. v. m. p. Iz Zagorja. Živinski semnji so dovoljeni v Zagorju. Prvi se vrši dne 10. marca. Prostor je krasen, v zavetju proti vetrovom, deloma že z drevjem zasajen in primerno viseč. Semnji bodo velikega pomena za Pivko in kupci bodo radi sem prihajali, ker je znano, da tako velikih in lepih volov in krav ni najti povsod, kakor na zgornji Pivki. Iz Zagorja, Veselica fantov je naravnost krasno uspela! Seveda se hočemo tu pečati v glavnem s pred¬ stavo, pri kateri so sodelovali izključno domači fantje. Ko bi jih videli na odru, kako so se spretno kretali in kako gladko je šlo vse, mislili bi, da imate stare izučene igralce. Nekatere vloge so kar mojstrsko izvršili; tako je igral izborno vlogo Škrjanca g. Albreht. Gospč. Ančka je bila vedno na mestu ter pokazala svojo igralsko zmožnost, tako da so se izrazili, da ni mogoče, da je to domače dekle, marveč, da je naročena za predstavo. Vse se je izvrševalo v redu. Tu se vidi, kaj zamore naše navadno ljudstvo storiti. Vsi posli so bili razdeljeni samo med fante, popolnoma kmečke in vsi so izvrševali svoje težke naloge prav izborno. Ples je bil seveda zelo živahen. Kar moramo posebno po¬ hvaliti je to, da so dosti k veselici pripomogla naša vrla dekleta, ki so nastopila v narodni noši, ter pridno pomagala neumornim fantom. Nič drugega ne rečemo: Veselje je gledati tako mladino, vredno posnemanja vedno in povsod! V Zagorji ob Pivki, bode 10. marca t. 1. ob¬ novljen živinski kramarski semenj. Iz Podnanosa. Prostovoljno gasilno društvo na Razdrtem je imelo dne 9. svečana t. 1. plesni venček v prid gasilskemu domu. Vdeležba je bila precej velika. Med odmorom vrlih tamburašev iz Lozic smo slišali peti razdrške gasilce krasne narodne pesmi, kakor U boj, Slovenec i Hrvat itd. Tu se je videlo, kako lepo še vedno cvete narodnost in slovanska živelj v Razdrtem. Živeli zavedni Razdrčani! K veselici so dospeli tudi gasilci iz Senožeč in Hruševja, došlo je tudi mnogo občinstva iz okolice. Na plesu je bilo vse veselo, mlado in staro, umevno je, da se je sukalo vse do belega dne. Deželnozborske volitve smo tudi v Hrenovicah v božjem strahu končali. Žalibog, da imamo tudi pri nas mnogo ljudi, koji zaničujejo svoj kmečki stan, držijo se raje sleparske stranke. Pokazalo se je stem, da je dobil vrli kmet Guček 60 in milostljivi Žitnik 105 glasov. Čudno se nam vidi g. župnik, da so Vaši nasprotni Italijani tudi oddali svoje glasove. Kato to! Slišali smo iz zanesljivega vira, da ste Vi reklamirali za občinske in za deželnozborske volitve, proti del Linz-u (Razdrto), Michielu (tudi tam), del Linz-u (Hruševje) in Chianttu (Landol). Zakaj, nam je jasno. Zakaj niste vzdignili svoj božji prst proti drugim Italijanom v naši občini? Druge ste pustili v miru, ker so Vaši podrepniki. Tega pa g. župnik, nikakor ne pustimo, da blatite Vi naše vrle in spoštovanja vredne ljudi v naši občini. Radi bi videli g. župnik, da bi stopili v vašo S. L. S., a zagotovimo vas, dane bo tega. Omenjeni so vrli napredni kmetje in ne po Vašem, italijanski podaniki. Ne mislite, da so Vaši hlapci kakor nekateri. Mar Vam ni znano, da sta prva dva služila pri avstrijski armadi. Vprašajte g. Michieli-ja za jubilejsko svetinjo in bodete prepričani, da niso Italijani in tudi ne Vaši priliznjenci, kakor je mizar Pivk, koji je na dan volitve lazil vže ob 5. uri zjutraj po vaseh in glasovnice popisoval. Pazi naj Pivk, kaj govori pri čaši vina, ker je na dan volitve klatil več žaljivega za razdrške gasilce. Mogoče mislite, da imate vi po¬ veljstvo pri požarih? Bolje je, da prihodnjič ne pridete na pogorišče! Kedaj bode sedaj občinska volitev, bode vedel g. župnik, ker je reklamiral proti omenjenim neodvisnim kmetom. Več prihodnjič g. župnik. — Ita- ljanski podanik — ne. Plesni venček prirede v korist „Družbi sv. Cirila in Metoda 11 v soboto, dne 29. svečana 1908, v prostorih g. F. Gržina narodnjaki v Št. Petru na Krasu. Pri plesu svira godba na lok. Med glavnim odmorom: Srečkanje. Začetok ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, za družine 2 K. Iz Žiberš nad Logatcem. Po naši hriboviti vasi je letal pred zadnjimi dežel, volitvami logaški kaplan v potu svojega obraza od hiše do hiše, od volilca do volilca ter popisaval glasovnice. Mnogo volilcev je na ta način vjel. To je vendar od sile! Pa pravijo, da je volitev tajna. Ironija! Naj bi vendar slavna c. kr. oblast takim ptičem malo pristrigla peroti! — Dne 20. februarja ob polu ene ure popoldne nastal Stran 74. NOTRANJEC Letnik IV. je v kozolcu g. Fr. Gantarja, p. d. Bebrovega mlinarja ogenj, ki je popolnoma vpepelil kozolec, vse seno in tudi vse gospodarsko orodje. Nesreča je toliko občut- nejša, ker je sedaj v tem času pogorelo vse seno, da nima Gantar s čim krmiti svoje živine. Gantar je tudi kolar in kovač in pogorelo mu je nekaj novih okovanih voz. Škoda znaša nad 2000 K. Zavarovalnina pa je majhna; za seno je bil zavarovan pri občinski zavaro¬ valnici v Rovtah. Sumi se, da je ogenj zanetil hudoben človek, kajti otroci ga niso, ker sta bila Gantarjeva najstarejša dečka v šoli, najmlajši pa je bil ves čas v hiši pri materi; druzih otrok pa v bližini ni. Ljudi je prišlo k požaru zelo malo in sreča je bila, da se Gantarju ni vnela še hiša, ker je oddaljena od pogo¬ rišča le nekaj metrov. Kozolec je stal tik potoka, vendar pa niso mogli ljudje nič gasiti, ker niso imeli s čim. Ali bi se ne dalo v Žiberšah ustanoviti gasilno društvo? Res so hiše precej oddaljene druga od druge, a vendar bi se to društvo lahko ustanovilo in bilo bi tudi velikega pomena v slučaju ognja. Prosveta. »Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" poslal je gosp. dr. Radoslav Pip uš v Mariboru darilo 100 kron. Slava vrlemu rodoljubu! Za »Družbo sv. Cirila in Metoda" naj se nabirajo skrbno rabljene jubilejne poštne znamke. Te utegnejo v doglednem času dobiti precejšnjo vrednost. Tudi stari denar, zlat, srebern ali bakren je družbi dobro došel. Družba sv. Cirila in Metoda javlja, da se je prodalo računskih, oziroma gostilničarskih listkov od 1. oktobra do konca decembra 1907 58.670, meseca januarja pa 20.577 komadov. V letu 1907 je dobila družba zanje 845 K 76 h. Veliko je še v resnici prav dobrih gostilen, kjer jih'še nimajo; zatorej se prosi g. gostilničarje, da jih naroče in zavedne Slovence, da jih po vseh gostilnah zahtevajo. Odjemalci imajo 10% popusta. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dobila za razpečani narodni kolek v letu 1907 4957 K 23 h. Do sedaj je nesel narodni kolek to leto največ. Skrbeti moramo, da 1908 prekoračimo svoto 5000, ka¬ tera se je tudi v proračunu vstavila. Na delo, da ne bomo nazadovali. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dala napraviti 10.000 komadov sprejemnic v nadi, da prevzame vsak podružnični ud po eno. Toda preteklo leto se jih je prodalo le za 93 K 64 h, a družba je dala za nje, seveda za vse skupaj 600 K. Prosi se torej slavne podružnice in slovenske rodoljube, da jih skušajo spraviti v denar. Vsaka podružnica naj bi jih rabila kot vstopnice za nove člane. Vsprejemnica stane 20 h. Narodno gospodarstvo. Tridnevni kmetijski tečaj na Grmu priredi vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem- mestu od 8. do 10. marca t. 1. Pouk se bo vršil vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne in bo združen s praktičnimi razkazovanji. Pouk bo brez¬ plačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec. Spored bo naslednji: V nedeljo, 8. marca: Dopol¬ dne od 9. do 12. ure. O pridelovanju krme. Katere trave je sejati med deteljo po njivah in za napravo novih travnikov. Kje in kako je kupovati deteljno in travno seme. Popoldne od 2. do 4. O kmetijskem zadružništvu. Nakupovalne zadruge. V pondeljek 9. marca: Dopoldne od 9. do 12. Živinoreja. Reja krav in njena važnost za povzdigo mlekarstva. Krm¬ ljenje molznih krav. Goveji hlevi. Popoldne od 2. do 4. ure. Živinorejske zadruge s posebnim ozirom na prešičjerejske in perotninarske zadruge. V torek 10. marca: Dopoldne od 9. do 12. Mlekarstvo. Pro¬ daja mleka v mlekarne. Ravnanje z mlekom. Skupno izdelovanje in prodaja premega masla. Popoldne od 2. do 4. Zadružne mlekarne. — Vabimo vse napredka željne gospodarje, da se udeleže tečaja in da to na¬ znanijo, kakor hitro mogoče vodstvu šole. Gospodarji, ki se ne morejo udeležiti tečaja vse tri dni, se ga lahko udeleže ob posameznih dneh, a noj to naznanijo vodstvu. — Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, dne 22. februarja 1908. Po svetu. Dedščina v bombi. Anarhist Lujs Hovdajekje zapustil svojemu bratu celo bombo. Ko je atilerijski oddelek z veliko previdnostjo bombo odprl, našli so mesto razstreljiva v nji 10.000 frankov. Dedič je ubog dninar s kopo otrok. Reja krokodilov. V Hot Skringsu v Arkanzasu se bavi H. Kambel že več let z rejo krokodilov. V ve¬ likih, ograjenih prostorih se skrbno neguje na tisoče aligatorjev. Tu dobiš živali vsake starosti, od majhnih, ki so se še le izvalile in so podobne neokretnim kuš¬ čarjem do največjih. Najlepši je »stari Jožef", ki je čez pet metrov dolg. Usnje iz krokodilske kože je jako dragoceno. Noga za 50.000 kron. Najvišja sodna instanca v New-jorku je prisodila, da ima plačati železniško društvo lOletnemu dečku Arturju Klemensu 50.000 K odškodnine, ker mu je vlak odtrgal nogo. Zagovornik društva je pripomnil, da noga tako mladega človeka pač ne more imeti take vrednosti. Predsednik sodnega dvora pa je rekel: »Ravno zato, ker je nesreča zadela tako mladega človeka, biti mora odškodnina zelo velika. Koliko pota bi bila prehodila še ta noga, kolikokrat bi mu bila še služila pri njegovih opravkih". Poroka slepcev. V Zimbahu ob Inu so prazno¬ vali zanimivo poroko. Ženin in nevesta sta slepa, ženin si služi kruh z obrtjo, plete in prodaja košarice. Letnik IV. NOTRANJEO Stran 75, Za kratek čas. Izgovor. Sodnik: ,,Mleko, ki ste ga prodajali, vsebuje 50»/* vode! 11 Branjevka: „0h, gospod, kaj mi poveste. Najbrž je to mleko od vodenične krave.“ ^ Dober namen. Mati: „Zakaj pa Franček tako vpije? Kaj pa delate ž njim? 11 Jožek: „Prav nič, mama. Poskusili smo mu le tvoje zobe vstaviti, ker še nima nobenih. 11 Majhna zmota, Ivanček: „Kaj pa si želite, ma¬ mica za god? 11 Mati, ki ima šest otrok: „Želim si šest pridnih otrok. 11 Ivanček: „Oh, mati. To bo lepo. Potem nas bo ravno ducat. 11 Za gospode. Na kolodvoru je izginil mali Edvard, ko je kupovala teta vozne listke. Velikansko razbur¬ jenje in iskanje. Končno se prikaže Edvardek na pe¬ ronu. „Kje si bil ti smrkavec? -1 „Nisem smrkavec 11 , odgovori užaljeni otrok: „No, kaj si pa druzega? 11 za¬ vpije jezna teta. Edvardek se ponosno postavi in po¬ kaže na vrata, iz katerih je bil izstopil. In teta bere na njih: „Za gospode. 11 Loterijske številke. Dunaj, 22. februarja Brno, 27. februarja . 45 15 14 36 85 69 27 55 35 32 Zahvala. Povodom smrti našega nepozabljivega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta, brata, strica itd., gospoda Frana Kuttina star. trgovca in posestnika, ravnatelja ,,Notranjske poso¬ jilnice 11 , blagajnika kraj. šol. sveta in godbenega društva, bivšega župana i. t. d. došlo nam je od vseh strani toliko tolažilnih sožalj, da nam ni mogoče vsem se zahvaliti. Zahvaljujemo se tedaj tem potom preč. duhovščini, p. n. gospodom uradnikom na čelu jim vodju okr. glavarstva g. Fr. Schittniku in dež. sod. svetniku gosp. Žužeku, okrož. zdravniku g. dr. Erženu, slav. narodnim društvom za darovane krasne vence in častno spremstvo pri po¬ grebu, in sicer: Čitalnici, Sokolu, požarni brambi, pevskemu društvu in p. n. gg. članom salon, orkeslra za krasne, pretresljive nagrobnice pred hišo in ob grobu, godbenemu društvu, slav. »Notranjski poso¬ jilnici«, slav. županstvu in županu g. Pikelnu, nadalje se zahvaljujemo p. n. učiteljstvu ter šolski mladini, ki se je udeležila sprevoda, kraj. šol. svetu, gospodom tovarišem v Postojni in okolici, ki so prihiteli polno¬ številno izkazat zadnjo čast blagemu pokojniku, vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za daro¬ vane krasne vence, tvrdki Anton Krisper in Rudolf Oroszy v Ljubljani za krasne vence in udeležbo pri pogrebu, tržanom in vsemu drugemu cenj. občinstvu od tu in iz okolice, ki je res v tako častnem številu spremilo dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem, ki so nas tolažili ob tako britkih urah na ta ali oni način stotera hvala! Poplačaj Bog! POSTOJNA, dne 23. febr. 1908. Globoko žalujoča rodbina Kuttinova. Zahvala. V svojem in v imenu cele rodbine, izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so nam izkazali sočutje in sožalje ob priliki smrti in pogreba našega ljubljenega in nepozabnega sina, ozir. brata in vnuka Pavla Kristana dijaka VII. gimn. v Ljubljani Posebna zahvala se izreka tudi pevskemu društvu, katero je zapelo žalostinke na grobu. V OREHKU, dne 26. febr. 1908. Jakob Kristan oče. Na prodaj je hiša ši. 35 v Predjami hlev, več parcel zemljišča, gozd in gmajna, po jako ugodni ceni. Natančneja pojasnila daje LOVRENC FURLAN, gostilničar in posestnik v Predjami. Prsni sirup proti prehlajenju, kašlju, hripavosti in prsnim bole¬ činam 1 steki, z rab. nav. 1 K 40 vin. — Prsni čaj 1 zavoj 50 vin. — Sok proti oslovskemu kašlju za otroke 1 steki. 70 vin. — Hlazilo proti trganju in revmatizmu 1 steki. 1 K. — mazilo proti ozebkom 1 lonček 70 vin. — Čisto ribje olje 1 steki. 1 K. Razpošilja vsak dan po pošti lekarna pri Mariji pomočnici v Uipavi. Hiša se proda blizu kolodvora v Št. P,etru. Hiša je velika, dvonadstropna, ima hleve za živino, okoli hiše sta dva vrta za zelenjad, za hišo lep obrasel gozdič, pred hišo vodnjak in kegljišče. Poleg je še velik sadni vrt, kateri meri 6 oralov. Več pove lastnik Ivan Korošeč, Stran 76. ^(VrftAftJEO Letnik IV. • • Dober tek •• dobite, če uživate KAISER ' im metine karamele. Zdravniško priporočene! Neobhodno so potrebne, če Vas boli želodec, če manjka teka in je prebava slaba. Karamele Vas takoj poživijo Paket 20 in 40 vin. pri J. Hus-u, lekapnanju v Vipavi. Ponudbeni razpis stavbenih del enorazredne ljudske šole na Kalu. Dela se oddajo najnižjim ponudnikom. Zidarska dela: zid, pregraje, oboki — je ceniti skupno po m 2 . Na¬ bijanje stropov, omet, čistenje notranjih prostorov, se prosi vsako posebej ceniti po m 2 Potrebni materij al preskrbi odbor. Mizarska dela : vrata, okna, podove in šolske klopi, se prosi vsako zase ceniti. Dober les preskrbi mizarski mojster sam. Vsa tu neimenovana dela preskrbi ali naroča stavbeni odbor. Načrt je vsakemu na razpolago na Kalu. Potrjeni podjetnik je obvezan položiti 10% varščine. Vsak ponudnik se prosi, da predloži cene, po katerih misli delo prevzeti, najkasneje do 21. marca 1.1. pismeno. KAL, dne 26. februarja 1908. Stavbeni odbor na Kalu p. Št. Peter na Krasu. Gospodarsko poslopje pod prav ugodnimi pogoji. Janez Derenčin, II. Bistrica št. 24. Pozor!! Pozor*!! Trgovina s trav¬ nimi semeni Franc Kastelic v Kandiji pri Rudolfovem. Uljudno naznanjam, da sem otvoril popolno urejeno trgovino s travnimi in ietiljiini semeni, ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, na¬ čelnika podružnice c. kr. kmetijske družbe v Rudolfovem. Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako da jamčim za oboje. Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odli čmm spoštovanjem Franc Kastelic. Kašelj! Kdor ljubi svoje zdravje, ga odpravi. COiE notarsko poverjenih spri- Seval dokazuje, kako zdra¬ vilne so Hniser-i™' prsne karamele smrekami Zdravniško preizkušeno in priporočeno zoper kašelj, hripa¬ vost, katar, zaslišenje, krčeviti in oslovski kašelj. Zavoj 20 in 40 vin. Škatljica 80 vin. Zalogo ima I. Kus, lekarnar v Vipavi. P* Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure dopoludne. —. @ © © Cs Obrestuje hranilne vloge po 4 3 4 «/ 0 od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila proti vknjižbi po 5'/,% m amortizaciji najmanj '/, %> na osobni kredit po 6%. @ @ @ A_ Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.