•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 GBD Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 0412H0 10 40, 2H0 10 17, 280 10 30 faks: 04 2H0 10 12 www.gh(l.si, info (a gbdsi Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost I strokovnost i domtvnost AVTO MLAKAR PODBOR&EK, AKCIJA, VOZILA LETNIK 2001 PUHTO -200.000,00 SIT D0BL0 -300.000,00 SIT ALFA ROMEO 156 -500.000,00 SIT LJUBLJANSKA C. 30. KRANJ teL- 04/20 19 300 DVELETNA GARANCIJA [TRONSKA BANKA^^^L^f SAMOSTOJNE PODJETNIKE^' ELEI ZA OBČANE IN Gorenjska^ Banka Banka.. posluhom http:/,www.gbkr.si JMGLAS LetoJJV-IsSN 0352 - 6666 - št. 19 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 12. marca 2002 FotQ: Gorazd Kavčič Dobri postajajo še boljši Podjetja, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, morajo po zakonu o trgu vrednostnih papirjev in pravilih borze najkasneje v dveh mesecih po končanem poslovnem letu objaviti nerevidirane računovodske izkaze, to pa je seveda tudi priložnost, da delničarji in (poslovna) javnost zvedo, kako so podjetja poslovala v minulem letu. Letošnje objave sicer niso postregle z večjimi presenečenji, a vendarle so za vse, ki jih zanima poslovanje gorenjskih oz. slovenskih gospodarskih družb, zanimivo branje in tudi dokaz, da tisti, ki so bili že doslej dobri in veliki, postajajo vse boljši in večji. Vse štiri gorenjske družbe iz borzne kotacije so lani poslovale pozitivno, vendar ne vse tudi bolje kot predlani. Medtem ko so Merkur, Sava in Živila tudi realno povečali dobiček, to ne velja za Aerodrom Brnik, ki je zaradi splošne recesije in posledic terorističnih dejanj prvič po letu 1992 storil pri obsegu letalskega prometa korak nazaj, to pa seje odražalo tudi v čistem dobičku, ki gaje bilo za 213 milijonov tolarjev manj kot predlani. Sava je ustvarila 1,6 milijarde tolarjev dobička ali 24 odstotkov več kot predlani, a tudi ta podatek ne odraža prave slike, saj je bilo poslovanje ob upoštevanju več kot pet milijard tolarjev prihodkov od financiranja in izrednih prihodkov še uspešnejše. Merkurje tudi lani posloval že tradicionalno dobro in ustvaril 1,7 milijarde tolarjev čistega dobička oz. dvanajst odstotkov več kot leto prej. Živila so "pridelala" 447 milijonov tolarjev dobička, devet odstotkov več kot leto predlani, a se po tem le ne morejo primerjati z "najboljšim sosedom", z Mercatorjem namreč, ki je dobiček na delnico lani v primerjavi z letom prej povečal kar za dobro tretjino. Med podjetji, katerih delnice kotirajo na prostem trguje med gorenjskimi družbami največje neprijetno presenečenje vsekakor medvoški Color. Medtem ko je še predlani izkazoval dobiček, je lansko poslovno leto končal z 1,9 milijarde tolarjev izgube, ki izhaja predvsem iz slabo zavarovanih terjatev. • Cveto Zaplotnik Otroci zanetili požar Gasilci imajo že obilo dela, saj je v minulem tednu na Gorenjskem izbruhnilo več travnatih in gozdnih požarov. Eden večjih je bil minulo nedeljo na Jesenicah. Kranj - Prihaja sezona požarov v naravi in gorenjski gasilci so v ^'nulem tednu že imeli veliko dela. Večinoma je gorela trava in kinoma so požar zanetili ljudje, ki so kurili na prostem, pred* vseni pa otroci, ki so se igrali v naravi. Gasilci zato opozarjajo na e'iko previdnost, kajti ogenj se mimogrede lahko razširi na avnike in gozdove ter ogroža premoženje, v večini primerov tudi Dl,*nje hiše. [• ^ netjeljo. K), marca, je zagorelo v Kranjski Gori na območju nase-v i. V'L l>()žitr, do katerega je prišlo na travnatem območju nad hišo e/jah in ki seje zaradi vetra hitro razširil, sta okoli 11. ure opazila r°ka. ki sla se igrala ob strugi potoka. Na kraj je takoj prispelo pet-(w!!r kraniskogorskih gasilcev in pogasilo po/ar. V ognju je zgorelo v>(x .' hektar posušene trave, večje materialne škode pa ni bilo. Eden ^ J'h požarov, pri katerem je sodeloval tudi helikopter Slovenske voj- 1° '/bruhnil minulo nedeljo na Jesenicah. Ob 13. uri je 13-letnik s na travnatem pobočju nad vodnim zajetjem ob vznožju nui V;"''° ,KK' kopališčem M u rova z vžigalnikom prižgal papirček, ki . ga je veter odnesel na suho travo v bližini. Trava seje vnela, otro-Sl> Poskušali Ogenj pogasiti, a jim ni uspelo. Ogenj so opazili stano ' a P°klieali I>GRS Jesenice, ki so zaradi nedostopnega terena poki i- «8 pomoč helikopter. Gasilci so na mestu požara stražili vso noč. Na predvečer sv. Gregorja Spustili barcice, pregnali zimo Po starem ljudskem običaju so sinoči "spustili luč v vodo" v več gorenjskih krajih in tako oznanili prihod pomladi. Slovo od /ime je od nekdaj nav dajalo ljudi / zadovoljstvom. Do konca 16. stoletja, ko je veljal sta ri julijanski koledar, se je pomlad začela 12. marca. Že takrat je bil razširjen ljudski običaj, da so na DfedvOČCI sv. Gregorja "spustili" oziroma "vrgli luč v vodo". Lepa navada, ki ima svoje kore nine verjetno v prcdkiščanskem izročilu, se je kljub uvedbi grego-rijanskega koledarja in /aniiku prihoda pomladi ohranila tudi na Gorenjskem. Železni ji. čevljarji in drugi obrtniki so se veselili dalj- šega dne, ker jim ob jutrih in večerih ni bilo treba več delati ob lučeh. Zato so se večer pred Gre-gorjevim zbirali ob rekah, bajerjih in vodnih koritih, kjer so simbolično oznanili prihod pomladi z. metanjem gorečih predmetov v vodo. Nekdaj so prižigali kar sta re jerbase, koše, cokle in podobne predmete, v zadnjih desetletjih to tradicijo nadaljujejo predvsem otroci, ki izdelujejo hišice raznih oblik i/ različnih materialov, jih osvetlijo s svečami in jih dajo v vodo. EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. ECO OIL 0453177 00 Tako so ponekod ta običaj preimenovali v "spuščanje barčic". Sinoči je bilo ob bregovih voda živahno v več gorenjskih krajih. Turistično društvo Železniki je pripravilo ob spuščanju luči v vodo kulturni program, v katerem Popravek V petkovi številki Gorenjskega glasa je bilo v uvodniku pomotoma zapisano, "da je kranjska porodnišnica po zaprtju jeseniške edina na Gorenjskem." Pred ča som je bila res predlagana ukinitev jeseniške porodnišnice, vendar ni bila uresničena in kot vse kaže, tudi ne bo. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo so nastopili otroci, ženski pevski zbor OŠ Železniki, članice KUD F. Koblar, lajnar in narodnoza-bavni ansambel. Barčice so spustili tudi v Kropi in Kamni Gorici; v slednjem kraju so člani domačega kulturnega društva nastopili v igri "Žebljarjeve težave". V Tržiču so podelili priznanje "Gre-gorček 2002", izvedli sprevod z izdelki po mestu in se po spuščanju "gregorčkov" zbrali na nastopu tržiških folklornih skupin. Kulturno društvo F. Jelovška Domžale pa je obiskovalce povabilo na Bognarjev most v Pristavi pri Mengšu, kjer so "spuščali lučke" po Pšati. • Stojan Saje ir * * o o o « « « o I 9770352666018 Regijske bolnišnice po Sloveniji so zapostavljene Med stroko in ekonomijo in med centrom in periferijo ni vsebinskega dialoga. Prav tako ni narejena analiza delovanja bolnišnic, pravijo v Slovenski ljudski stranki. Ljubljana - Zdravstvo je znova v središču pozornosti. Ne le zaradi napovedane stavke zdravnikov in zobozdravnikov za 19. marec, o usodi katere so se v nedeljo začela pogajanja med vladnimi pogajalci in predstavniki zdravniškega sindikata Fides, ampak zaradi ostrih tonov v razpravi med ministrom za zdravje dr. Dušanom Rebrom in Francem Koširjem, direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje oziroma zdravstvene zavarovalnice. Član odbora za zdravstvo pri Slovenski ljudski stranki prim. dr. Janez Remškar, vršilec dolžnosti direktorja jeseniške bolnice, je na petkovi konferenci za novinarje ocenil, da sedanji dialog ni na ravni ugleda obeh ustanov, zato gaje treba umiriti. V Slovenski ljudski stranki sklepajo, da je v ozadju tudi ekonomski interes, saj obrača zdravstvena blagajna veliko denarja in bi ga marsikdo želel znova centralizirati. Dr. Janez Remškar je razložil stališče Slovenske ljudske stranke do financiranja bolnišnic, kjer prihaja do pogostih zapletov. "Ne uspemo se dogovoriti za preglednejši sistem financiranja bolnišnic, ki bi temeljil na analizi njihovega delovanja. Morali bi analizirati vse opravljeno delo po bolnišnicah in ga primerjati z ekonomskimi možnostmi. V nekaterih bolnišnicah res dobijo več denarja, čeprav opravljajo manj zahtevne posege. Očitno v stroki ni volje, da bi se ta analiza izdelala in da bi se na tej osnovi kategorizirale bolnišnice in da bi vedeli, za katere posege so posamezne bolnišnice posebej usposobljene," je dejal prim. dr. Janez Remškar. "Med stroko in ekonomijo ter med centrom in periferijo ni vsebinskega dialoga. Stroka bi morala upoštevati ekonomske možnosti zdravstvenega sistema ob zagotovitvi minimal- Radovljičani na ustavno sodišče? Radovljica - Zaradi negativnega sklepa državnega zbora glede preoblikovanja občine Radovljica v mestno občino so se prejšnji teden na pobudo radovljiškega župana Janka S. Stuška sestali predstavniki političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Kot je znano, so poslanci državnega /bora najprej izglasovali sklep, da se potrdi začetek postopka za preoblikovanje radovljiške občine v mestno občino, z uskladitvenim amandmajem pa je odločitev podprla tudi vlada. Ko pa so poslanci glasovali o razpisu referenduma, kjer bi občani izrazili svojo voljo do spremembe, sklep o tem ni bil izglasovan. Predstavniki političnih strank menijo, da so poslanci s tem občanom Radovljice odrekli pravico, da na referendumu povedo svoje mnenje. Zato želijo pravilnost postopka v državnem zboru preizkusiti pred ustavnim sodiščem. Pobudo bo župan posredoval občinskemu svetu na seji 27. marca, ki bo dokončno odločil o pritožbi, so sporočili iz kabineta župana. Včeraj pa je občinski svetnik Zvone Prezelj sporočil, da je minuli petek na ustavno sodišče že vložil ustavno pritožbo 'zaradi diskriminatornega in protiustavnega sklepa državnega zbora'. Kot je zapisal Prezelj, je državni zbor uporabljal dvojna merila, saj je ob enaki zakonodaji vprašanja dodeljevanja statusa mestne občine obravnaval drugače kot v preteklosti, ko je bil status mestne občine podeljen občinam, ki so kriterije izpolnjevale bistveno manj, kot jih sedanji predlogi. Ustavno sodišče bi po Prezljevem predlogu moralo sprejeti sklep, da razveljavlja sklep državnega zbora, po katerem občine Jesenice, Skorja Loka in Radovljica ne izpolnjujejo pogojev za spremembo pogojev za spremembo statusa občine v mestno občino. Ta sklep namreč po Prezljevem mnenju ni skladen z ustavo. • U. P. Zakon za javne uslužbence Ljubljana - Vlada je pred drugo obravnavo v državnem zboru obravnavala predlog zakona o sistemu plač v javnem sektorju, na katerega je bilo veliko pripomb, tudi glede definicije javnega sektorja in javnega uslužbenca. Novost je delovno razmerje za določen čas. V tem primeru naj bi bila plača lahko višja, napredovanje v takem delovnem razmerju pa ne bi bilo mogoče. Napredovanje naj bi bilo urejeno z zakonom, od funkcionarjev pa bi lahko napredovali v višji ra/red le sodniki, državni tožilci, državni pravobranilci in sodniki za prekrške, drugi javni funkcionarji pa ne. Sredstva za nagrajevanje delovne uspešnosti naj bi bila določena s kolektivno pogodbo. Plače v javnem sektorju naj bi bile javne, pri čemer se bodo upoštevali podatki o«de ■ lovnem mestu, nazivu ali funkciji, osnovni plači, dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost. • J.K. nih standardov varnosti, da bomo imeli vsi Slovenci enake možnosti in enako zdravstveno zaščito. Če se neki bolnici vzame denar, naj se hkrati zmanjšajo tudi njene obveznosti, ne pa da morajo še naprej delovati vsi oddelki. V zdravstvo se pogosto vpleta politika. V dogovarjanju se preveč hiti. V razvitih dPfcef*4e*' **** evropskih državah potekajo reforme zdravstvenega varstva in zavarovanja najmanj štiri leta." Regijske bolnišnice Univerzitetnemu kliničnemu centru ne odrekajo njegove posebne strokovne vloge in sposobnosti opravljanja vrhunskih storitev. Vendar financiranje Kliničnega centra ne sme škodovati gmotni osnovi regijskih bolnišnic, ki so tudi usposobljene opraviti vrhunske zdravstvene storitve. S tem se razlike med posameznimi regijami povečujejo. Predvsem pa mora zdravstvena politika spoštovati nacionalni program razvoja zdravstvenega varstva, ki je bil sprejet v državnem zboru. V nekaterih kritičnih primerih v zdravstvu niso bila vzeta enaka merila. Ocene so bile izrečene tudi na pamet, kar je bila žalitev za zdravnike, je povedal prim. dr. Janez Remškar. "Pogledi, ki jih predstavlja ministrstvo za zdravje glede stopnje hospitalizacije so preveč liberalni in ne upoštevajo razlik v socialno cko-nomsdkem položaju Slovencev. V stališčih ministrstva za zdravje je prisotno podcenjevanje opravljenega dela v regijskih bolnišnicah." • Jože Košnjek Sodstvo in njegova samostojnost Bled - Vprašanje neodvisnosti sodstva in njegov odnos do izvršilne oblasti, ki jo predstavlja ministrstvo za pravosodje, je zadnje čase v Sloveniji znova aktualno. Državni zbor obravnava predloge za spremembo zakona o sodniški službi, kjer naj bi dobilo ministrstvo v nekaterih primerih večjo vlogo, sodniki pa menijo, da gre v nekaterih primerih za poskuse poseganja v avtonomnost sodne veje oblasti. Odnos med ministrstvom za pravosodje kot izvršilno vejo oblasti in sodstvom je bil osrednja tema Pravosodnega foruma, ki je bil konec preteklega tedna na Bledu. Slovenski minister za pravosodje Ivan Bizjak je v uvodnem referatu dejal, da "neodvisnost sodstva kot samostojne veje oblasti v luči navedenega načela ne pomeni njene popolne ločenosti od izvršilne veje občlasti. Ni sporno, da ima tudi ministrstvo za pravosodje določene (xlgovor-uosti in naloge v zvezi z zagotovitvijo učinkovitega delovanja sodne veje oblasti. Uspešno delo ministrstva je eden od predpogojev /a uspešno delo sodstva." Stičnih točk za sodelovanje mi nistrstva in sodstva je več: finan- ciranje sodstva, kadrovska vprašanja in delovanje sodne o/iroma pravosodne uprave ter zagotavljanje pogojev za tekoče delovanje sodstva, za modernizacijo sodstva in za izboljšanje njegove učinkovitosti. "Z različnimi zakonodajnimi rešitvami vzpostavljamo tudi mehanizme za odgovorno delo sodnikov, zlasti z ustrezno ureditvijo disciplinskega postopka in službenega nadzora* Pokazala se je tudi potreba po večji mobilno sti sodnikov, s čimer želimo preprečiti nastajanje novih sodnih zaostankov/lasti na manjših sodiš čih. Poslanci, ki so v veliki men popd vtisom splošnih precej negativnih sodb ali celo stereotipov, ki se o delovanju Sodstva pojavlja jo v javnosti, so ob obravnavi naših predlogov zelo kritični. Medsebojna usklajenost med ministr-stvom in sodstvom je zato v izrazito korist sodstva," je dejal mini ster za pravosodje Ivan Bizjak. Mag. Mitja Deisinger, predsednik Vrhovnega sodišča Republi- ke Slovenije, ki je najvišje sodišče v državi, pa je na Bledu med drugim dejal, da je "neodvisnost sodstva in predvsem Vrhovnega sodišča v celoti zagotovljena. Tako se sedaj ni treba več spraše vati, ali sta delitev oblasti in neodvisnost sodstva zagotovljena. Prišel je čas tako imenovane /rele dobe, ko moramo že razmisliti 0 racionalni razmejitvi pristojnog med Vrhovnim sodiščem in 1111 nistrstvom za pravosodje. Pri ,L'"' ni več strahu, da bi bilo soJslvc' podrejeno izvršni veji oblaS**J temveč gre predvsem za vpraSfifl) racionalnega vodenja sodstva. _ • Jože Košnje* Spraševanje po veri ni sporno Načelo ločitve vere in države ne pomeni, da država ob ustreznih varovalkah ne bi smela spraševati o veroizpovedi svojih državljanov, je odločilo Ustavno sodišče. Strankarske novice Iz Socialdemokratske stranki* Slovenije so sporočili, da je postala stranka polnopravna članica uglednega mednarodnega Inštituta Robert Schuman, ki temelji na demokratičnih vrednotah in ideji združene Fvrope. Inštitut je poimenovan po znanem francoskem krščansko demokratskem politi ku, ki si je po II. svetovni vojni kot predsednik vlade, zunanji minister in pravosodni minister Francije ter kasnejši predsednik Fvropskega parlamenta prizadeval za združenost Evrope v svobodi in miru. Robert Schuman je bil eden od očetov evropskega povezovanja in njegov načrt je postal tudi del našega življenja. Inštitut deluje pod okriljem Lvrop ske ljudske stranke. V Škof)! Loki je bil sestanek delegacij Nove Slovenije in Socialdemokratske stranke, ki na lokalni ravni predstavljata Koalicijo Slovenija. Delegaciji sta vodila predsednika obeh občinskih odborov Ciril Golar (Nova Slovenija) in Jani Prevodnik (SDS). Sestanek je zaradi službene zadržanosti za kratko obiskal tudi poslanec Nove Slovenije v državnem zboru dr. Jože Berniki. Največ so govorili o pripravah na lokalne volitve, pri izbiri možnega kandidata /a /upa na pa sta delegaciji menili, da je treba dobiti dobrega in predvsem uglednega kandidata, ki bo lahko konkuriral kandidatom i/ ostalih strank. Pogovarjali so se tudi o skupni akciji /a predstavitev kandidatke za predsednico države Barbare Brezigar. Med obravnavo aktualnih občinskih problemov pa so občinski svetniki povedali, tla /e poldrugo leto opozarjajo na ureditev ceste, pločnikov in preho dov za pešce od I .ipice do Podlub-nika II. Edini podhod pri osnovni šoli Podlubnik ne služi prvotnemu namenu, saj ga ljudje /večer in ponoči ne upajo uporabljati. V petek, 15. marca, ob 19. uri bo v spodnjih prostorih gostišča \\ guštin na Linhartovem trgu v Radovljici redni občni zbor občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Radovljica. Na /boni bo mogoče plačati članarino, ki je za letos 2000 tolarjev. Plačati jo je mogoče tudi na račun številka 50100-678 - 713714/2129. • JK. Ljubljana - V prvi polovici aprila, ko bo popis prebivalstva, bo državljanom postavljeno tudi vprašanje o veroi/povedi. Držav Ijan pa se bo lahko odločil, ali bo na vprašanje odgovoril ali ne ho Pet sodnikov Ustavnega sodišča je menilo, da iz načela ločitve di/ave in verskih skupnosti ne izhaja, da drŽave ne bi smeli zanimati podatki o verskem prepričanju svojih državljanov, vendar državljanov v Izpovedovanje svojega verskega prepričanja nihče ne sme siliti. Trije sodniki pa so menili druga če. Zbiranje teh podatkov v stati stične namene, pri katerem mora jo biti spoštovane vse /apovedi o varovan|u teli podatkov, ni kršitev načela o ločenosti države in ver škili skupnosti, Ustavno sodišče je pn odločanju upoštevalo tudi n člen ustave, po katerem se posameznik ni dolžan opredeliti o svo p yeroizr>ovedi. To določilo pa /a kon o popisu prebivalstva upošteva, saj na vprašanje o veroizpovedi državljanu ne bo treba odgovoriti. Zakon tudi izključuje mož nost, da bi kdo drug namesto po- pisovanega dajal podatke o veroiz povedi brc/ njegovega pisnega so glasja. Izjema so otroci do 14. leta, Z8 katere lahko dajejo podatke starši, posvojitelji ali skrbniki. Ustavno sodišče daje tokratnemu popisu še poseben pomen, saj se i/teka desetletnica slovenske dr žavnosti in demokratične ureditve. Ti okoliščini dajeta pridobljenim podatkom še poseben pomen. Sta tističui urad bo smel objaviti samo obdelane podatke šele dve leti po popisu. Ti podatki Se smejo po /a komi o varstvu osebnih podatkov hraniti le toliko časa, doklei niso obdelani pripravljeni /a objavo. Statistični urad bo moral po dveh letih te osebne podatke i/brisi«" /birke osebnih podatkov. Zakon DOpisU prebivalstva sla dala V p**j sojo ustavnemu sodišču M<|U >J Krivic in Ldvard Kranjc. razve Ijav Ustavno sodišče je • - •■ (, določbe 5. in 23. člena zakon* o popisu v tistem delu, ki gOv°" VZpOStavitVi registra objektom . novanj m gospodinjstev. Ti regi1 . niso v pristojnosti statistica *^ urada. Upravljavci teli K'!'|sl"^c.|,i latD* posebej določeni v stanovanj* zakonu in v zakonu o prijav1 lisca tako bodo morali te po* /brati na dni;' način. Z teh podatkov na popisu so # delo racionalizirati. Letos torej^j, gistra stanovanj in stanovanj (i| zgradb še ne bo Register W y omogočil davkarjem, da h' /acetku leta £003 taceli i*"" davek na ncpicmičninc. tA, . Jože KosM1 Milošević je prepričljivejši od tožilcev Minister za pravosodje Zvezne republike Jugoslavije Sava Marković je bil pretekli teden prvič na obisku v Sloveniji. Bil je med udeleženci Pravosodnega foruma na Bledu, razen tega se je pogovarjal z najvišjimi predstavniki slovenskega pravosodja. Zaradi tega je bil pri nas dan dlje kot drugi udeleženci foruma. Bled - Pred leti je bil na Bavarskem prvi pravniški forum. Konec preteklega tedna je bil v Vili Bled na Bledu njegovo nadaljevanje Pravosodni forum, ki se vključuje v delovanje Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Slovensko ministrstvo za pravosodje je na Bled povabilo devet držav. Na Bled so prišle pod vodstvom ministrov ali njihovih visokih predstavnikov delegacije Avstrije, Bavarske, Bolgarije. Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Zvezne republike Jugoslavije, Madžarske, Makedonije in Romunije. Tema foruma je bil odnos med ministrstvom kot delom izvršilne oblasti in sodstvom kot samostojno in neodvisno vejo oblasti. Ta odnos je pomemben za vse države, tako za tiste, ki imajo že utrjeno demokracijo, kot za one, ki so demokracijo šele pred kratkim obnovile. Gre za načelno in praktično vprašanje, ki je pomembno tudi pri vključevanju v Evropsko unijo. Zagotoviti je treba učinkovit sodni sistem, ki zagotavlja pravno varnost državljanom in gospodarskim subjektom in je sposoben učinkovito delovati s preprečevanjem najnevarnejših oblik kriminala in korupcije. Med udeleženci blejskega foruma je bil tudi minister za pravosodje Zvezne republike Jugoslavije Sava Markovič. Njegov gostitelj je bil slovenski minister za pravosodje Ivan Bizjak. Gost iz Beograda se je pogovarjal tudi z generalno državno tožilko Zdenko Cerar in s predsednikom odbora za notranjo politiko državnega *Wa Maksimilijanom Lavrin- cem. Skoraj istočasno z obiskom jugoslovanskega pravosodnega ministra v Sloveniji so v skupščini v Beogradu ukinili smrtno kazen. Nadomestili jo bodo z daljšim strogim zaporom. Kakšna bo njegova dolžina, se poslanci še niso odločili. Kot poročajo iz Beograda, čaka na izvršitev smrtni kazni le en zapornik, ki bo najnovejše odločitve najbolj vesel. Ministra za pravosodje Zvezne republike Jugoslavije smo prosili za pogovor za Gorenjski glas. Ugodil je naši prošnji in želel, da preko časopisa sporočimo bralcem njegove prisrčne pozdrave. Vsi sodniki niso bili hlapci "Dialog s slovenskimi sogovorniki je bil dolg in odprt, kar je dober znak sodelovanje med našima državama. Z vašim ministrom sva opravila prve pogovore že včeraj. Pogovor dveh ministrov kaže na spoznanje v obeh državah, da je treba začeti sodelovanje tudi na drugih področjih, ne le v gospodarstvu. Vsa področja, tudi gospodarsko, morajo biti meddržavno pravno urejena," je dejal minister za pravosodje Zvezne republike Jugoslavije. "Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija izražata pripravljenost za sklenitev ustreznega sporazuma o medsebojni pravni pomoči, o sodelovanju na področju kazenskega prava, o izročitvah in o izvrševanju kazenskih sankcij v drugi državi. Z vsemi sosednjimi državami ima Zvezna republika Jugoslavije že take sporazume, s Slovenijo pa jih še nima. Predlogi ustreznih sporazumov so pripravljeni. Dogovorili smo se za ustanovitev medministrskih skupin, ki bodo pripravile ustrezne predloge za sprejem v obeh državah in za podpis, kar bi lahko storili med obiskom vašega ministra Iva Bizjaka v Beogradu, kamor smo ga povabili. Na vprašanje, ali sta ministra govorila tudi o slovenskem državljanu, ki je pobegnil iz jugoslovanskega zapora v Sremski Mitrovici, je minister Markovič odgovoril, da so ga omenili, vendar ta primer ne predstavlja posebnega problema, kaže pa, da je treba z meddržavnimi dogovori predvideti tudi rešitev takih primerov. Sicer pa so zaporniki uhajali tudi iz najbolj varovanega zapora na svetu Alcatraz. Minister Markovič je posebej omenil pogovore z generalno državno tožilko Zdenko Cerar. Govorila sta o sodelovanju tožilstev in dostopnosti arhivov v Beogradu, zlasti v primerih dogodkov po koncu druge svetovne vojne. "Te stvari je treba brez kakršnekoli politične motiviranosti raziskati zaradi spoštovanja do trpečih in umrlih, da se najdejo grobovi in kraji, kjer so bili likvidirani." je dejal jugoslovanski minister. Tako kot v vseh državah, ki so doživele demokratične spremembe, morajo tudi v Zvezni republiki Jugoslaviji postaviti pra-'vosodni sistem na drugačno osnovo in v razmere, v katerih ne bo odvisen od politike in ideologije in v katerih sodnikov ne bodo ocenjevale razne kadrovske komisije. Minister Sava Markovič je posebej poudaril, da vsi sodniki niso bili hlapci režima in so sodili častno, pošteno in strokovno. S številom sodnikov Zvezna republika Jugoslavija nima problemov, saj uspešno deluje več pravnih fakultet. Problemi so v tehnični opremljenosti sodišč in v plačah, ki so pomemben dejavnik sodnikove neodvisnosti. V zasebnem delovanju, na primer v odvetništvu, so zaslužki veliko boljši. Zato ministrstvo za pravosodje zagovarja ustanovitev posebnega in neodvisnega sodnega proračuna, s katerim bo samostojno razpolagala sodna veja oblasti. Imenovanje sodnikov v parlamentu je dobra rešitev, vendar morajo sodniki in pravni strokovnjaki, ne pa politiki. ki imajo svoje načrte, svoje zahteve in svoje ljubljenčke. Milošević se odlično brani Za Zvezno republiko Jugoslavijo je pomembno aktualno vprašanje sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, v Haagu. Tam prav sedaj sedi na zatožni klopi nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević. Kakšno je uradno stališče Beograda do sodelovanja s sodiščem v Haagu in do sojenja Slobodanu Miloševiču. "O tem, da mora Zvezna republika Jugoslavija sodelovati z Vesela pomlad in tisoč let Stražišča Malo je krajev v Sloveniji, ki se ponašajo z rojstnim datumom pred tisoč leti. V Stražišču ga bodo praznovali na osrednji prireditvi novembra letos, praznovanje pa so začeli v soboto s prireditvijo Veselo v pomlad. odločila, da bo olepševalna komisija izvedla ocenjevanje hiš, zelenic, poslovnih stavb, vrtov in javnih objektov. Akcija bo potekala od marca do septembra, ob osrednji svečanosti za tisočletnico pa bodo prvim trem iz vsake kategorij podelili posebna priznanja. Dvorano Šmartinskega doma so v soboto zvečer domačini napolnili do zadnjega kotička. V imenu pokrovitelja se jim je v odsotnosti Stražišani so napolnili dvorano. Kranj - /e minuli konec leta je v StražiSču mineval v pnčakova gju prazničnega dogajanja. Vse •Oilturne in druge prireditve in s,'a/iski časopis Sitar, ki je lam KQJ priloga Gorenjskega glasa \i Nal v novi podobi, so napovedovali bližajoče se leto 2002 in rojstni dan Stražišča. tednik KS Jenz Jereb i VtlPisna listina kraja Straži Iče KHp"1''"10 datum 24. november Uđarii 'e >v ,nvtl Sasom po-11 Predsednik krajevne skup nosti Stražišče Jane/ Jereb, so se tudi zato \ kraje\ ni skupnosti od ločili, da bodo poslej 24. novembra praznovali svoj krajevni praznik. Da pa ne bodo pozabili dogodkov časa, ko so bili prebivalci Stražišča med drugo svetovno vojno izseljeni, bo 21. junij še na prej ostal spominski dan Stra/išča in StražiSanov. v znamenju tako imenovanega velikega leta pa je bil Že lanski december, ko so na slavnostni akademiji ob pra/niku Mestne občine Kranj kar štirje StražiSani dobili visoka občinska i>i iznanja. I Ivodna prireditev v pra/nova nje letošnjega tisočega rojstnega dne Stra/išča je bila v /ares prijet nem razpoloženju, saj je potekala dobesedno v znamenju Vesele po mladi, Mesec marec je bil pravzaprav ravno pravšnja priložnost /a uvodno praznovanje tisočletnice. Različne prireditve in dogajanja se bodo poslej vrstili celo leto. marec pa ph je začel kot mesec različnih prazničnih dogodkov. V praznovanje se bo vključila tudi župnija Kranj - Smartin.' ki praznuje enako visok jubilej. Praznovali pa bodo tudi V vrtcu, šoli, kulturniki, športniki, gasilci in drugi. Turistično društvo Kranj in krajevna skupnost sla se tudi Matevž Oman - Jakelčkov Matevž močjo Mestne občine bodo uredili Baragov park v spomin na velikega Slovenca, ki je deloval med Indijanci v Ameriki. V soboto so v prvem delu prireditve pod naslovom Veselo v pomlad v organizaciji krajevne sku Zapeli so Stražiški pevci in s pesmima Ko zjutraj ženem in Trije zvončki potrdili, da uspešno in lepo nadaljujejo tradicijo zborovskega petja v Stražišču. Pravi praznični dogodek pa je bil nastop sitarskega župana Janeza Česna - Mezlana in njegovega velikega prijatelja in spremljevalca Andreja Sifrerja. Nasmejala sta polno dvorano in obogatila praznično razpoloženje, ki so ga po njunem nastopu nadaljevali ansambli Tulipan, Storžič, Slamnik pa harmonikarji, pevca Tjaša in Antonijo, mladi plesalci folklorne skupine Ajdajz Besnice pod vodstvom Spele Zepič in drugi. Z uvodno prireditvijo v počastitev tisočletnice Stražišča so se takt) začela praznična dogajanja, ki bodo letos na trenutke bogatila celotno Mestno občino Kranj, ki je bila tokrat tudi glavni pokrovitelj prazničnega začetka praznovanja 1000. rojstnega dneva Stražišča. Skupaj z domačini pa smo praznični začetek in mesec marec Podžupan Štefan Kadoič oziroma zadržanosti župana Mo horja Bogataja pridružil tudi podžupan Štefan Kadoič. /a pomlad no in praznično razpoloženje smo skupaj / vodstvom krajevne skup nosti in predsednikom Jane/oni Jerebom ter domačini in gosti poskrbeli v Gorenjskem glasu. Pri reditev je namreč potekala po skrbno i/branem scenariju. Po uvodnem glasbenem začetku sta obiskovalec nagovorila predsednik KS Jane/ Jereb in podžupan Štefan Kadoič, ki sta napove dala letos različna praznična in pomembna dogajanja, olepšave in pridobitve v okviru tisočletnice. Slišali smo, da bodo v Stražišču uredili /elenice, dvorišča, hiše, kraj polepšali s cvetjem. S po- Janez Česen - Mezlan, sitarski župan in njegov prijatelj Andrej pnosti in Gorenjskega glasa nastopali domačini. Tako je Matevž Oman / opisom nekdanjih dogod-kov po domačijah, ko je obudil spomin na delo in življenje Straži šanov. nasmejal vse v dvorani. obeležili tudi v Gorenjskem. Bilo je zares pravo pomladno razpoloženje, ki gaje še posebej poudarila tudi sončna in topla sobota v Stražišču. • Andrej Žalar mednarodnim sodiščem v Haagu, ne more biti nobenega dvoma. Vprašanje pa je, kako in na kakšni osnovi. V Jugoslaviji je soglasje, da mora to urediti poseben zakon, kaj pa naj uredi zakon, ali naj bo na splošni ravni in naj prepusti podrobnosti republikam, ali naj bo bolj konkreten, pa je še neznanka. Po sedanji ustavi našega državljana ni dovoljeno izročiti drugi državi. Prav tako ni jasno, ali je sodelovanje s sodiščem v Haagu enako sodelovanju z drugo državo. Tudi na samo ustanovitev in vlogo mednarodnega sodišča so različni pogledi. Mi želimo te probleme čim prej rešiti in sprejeti zakon, ki bo utrdil položaj naše države v mednarodni skupnosti. Glede Slobodana Miloševiča pa moram odgovoriti, da se je v Haagu odločil braniti sam in da od države ne zahteva nikakršnega sodelovanja. Splošno pa je znano, da obtoženi Slobodan Milošević ne priznava sodišča, pred katerim se zagovarja. Ne samo mi, ampak tudi drugi opazovalci in poznavalci sojenja v Haagu pa ugotavljajo, da je Milošević veliko boljši in prepričljivejši od tožilstva. Priče, ki jih je izbralo tožilstvo, se labilne in neprepričljive. Milošević jih zlahka lovi v zanke, na vsako obtožbo pa takoj odgovarja s proti-obtožbo. • Jože Košnjek, slika Gorazd Kavčič Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: lnfo@g-glas.si /Mali oglasi: telefon. 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17 ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem) Živeti brez vode Mama, ali imaš dovolj vode? Dvainsedemdesetletna Stanislava Možina v Podkužah pri Belci živi sama in je odvisna od - suhega - vodnjaka in vode, ki jo z Jesenic pripeljejo otroci. Kranjskogorska Komunala pravi, da ji bodo letos napeljali cevovod iz novega naselja Belca. Podkuže - Podkuže so majhen zaselek blizu vasi Belca v Zgor-njesavski dolini in sodijo v krajevno skupnost Dovje - Mojstrana. Nekoliko odmaknjena od Pod-kuž stoji hiša Stanislave Možine, ki je danes v pokoju. Delala je 35 let in v pokoj odšla pri železnici, kjer je bila dolga leta čuvajka. Živi v hišici ob nekdanji železniški progi, hišici, ki je skrbno negovana. Stanislava živi sama, redno pa jo obiskujejo otroci. Hišico je pošteno odkupila, zavedajoč se, da ima res lepo lokacijo - zdaj ob njej poteka zelo obiskana kolesarska steza - nima pa vode. Na dvorišču je "šterna", v kateri pa je voda zaradi gnojenja in drugih škodljivih vplivov onesnažena. V Podkužah nimajo javnega vodovoda, vodovod v novem naselju Belca pa je prevzela v upravljanje Komunala. Dolgo dolgo se je trudila in prosila, da bi ji pomagali in napeljali vodovod. Začela je že leta 1985 in pisala prošnje in pisma na Krajevno skupnost Dovje -Mojstrana ter prošnjam stalno pripisovala, da bo pri morebitnih izkopih in napeljavi finančno tudi sama sodelovala, saj ima pokojnino. "Prosim vas," je pisala, "če v vaše programe vključite tudi izgradnjo vodovoda do moje hiše in sem pripravljena tudi sama sofinancirati..." Nič. Krajevna skupnost je le odpisala, da je njeno Stanislava vodnjaku... Možina pri suhem prošnjo odstopila pristojni komunalni komisiji. Stanislava je svoj boj za vodo nadaljevala tudi v novi občini Kranjska Gora. Zaman. Zanjo se je na zadnji seji občinskega sveta zavzel svetnik z Dovjega Jože Pezdirnik in prosil, naj bi že vendarle uredili njen problem, saj živi sama inje že starejša. Kako živi brez. vode? "Navadila sem se." pravi. "Pomagajo mi otroci, ki mi z Jesenic vedno vozijo vodo. Vedno me vprašajo: "Mama, ali imaš dovolj Velike pisanice malih ustvarjalcev Radovljica - V vrtcu na Brezjah so bili minulo zimo zelo ustvarjalni in delovni. Kar dva meseca so otroci, stari od štiri do šest let, pod vodstvom vzgojiteljic pripravljali posebno razstavo, ki je zdaj na ogled v avli stavbe Občine Radovljica in razstavnem prostoru Linhartove dvorane v Radovljici. Dali soji naslov Pisanice, na njej pa je na ogled vse, povezano z bližajočo se veliko nočjo - najrazličnejše pisanice, košarice, pogrinjki ob prazniku, kokošja družina, ptički in zajčki... Kot je povedala vodja projekta Breda Hrastnik, jc otroke pri ustvarjanju vodila knjiga Dorina jajca, da bi dobili navdih, pa so obiskali tudi kmetijo. Tako so se začeli rojevati izdelki: risbe v različnih tehnikah, praskanke in lepljenke, velike in majhne pisanice, ki so jih otroci poslikali in pobarvali teroblepili z različni ljic Erne Avšič, Vesne Ivanež, Lidije Vovk in Brede Hrastnik obudili tudi nekatere stare tehnike, ki jih le še redko kje uporab Ijajo- Pri postavitvi razstave jim jc pomagala Vesna Gabrščik ligo, na otvoritvi pa so otroci pripravili tudi kulturni program s pesmica mi, zaplesala pa je tudi folklorna mi materiali, različni uporabni izdelki i/ odpadnih materialov in gline... Otroci so pod vodstvom vzgojiteljic in pomočnic vzgojite skupina Mlinčki. Kot je po\edala Breda Hrastnik, pa se zdaj že pripravljajo, kako bodo okrasili vrtec za veliko noi • U. P. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet Podružnica Kranj Obvešča vse pravne osebe, ki opravljajo plačilni promet v ekspozituri Škofja Loka (organizacijska enota 51510), da ekspozitura Škofja Loka, Mestni trg 38, ki pokriva področje občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, v skladu z reformo plačilnih sistemov in na podlagi sklepa Sveta Agencije, 30. 4. 2002 zaključi s poslovanjem in s 1. 5. 2002 preneha obstajati Račune, ki jih pravne osebe ne bodo prenesle na banke, bo Agencija 15. 2002 prenesla v osrednjo enoto podružnice Kranj Podrobnejša pojasnila v zvezi z zapiranjem ekspoziture daje ekspozitura Škofja Loka tel.: (04) 5121-571 in podružnica Kranj, tel : (04) 2810-900 vode?" In vzamejo oblačila, da mi jih operejo. Vodnjak, ki ga imam, je le včasih zadostoval. Prišle so zime, ko v njem ni bilo vode in tudi letos je ni. Mislim pa tudi, da voda iz domačega vodnjaka ni najboljše kvalitete. Še vedno upam, da bom pa le dočakala vodo iz vodovodne cevi." Stanislava jo bo dočakala, kajti na kranjskogorski Komunali smo izvedeli, da ji bodo še letos napeljali cevovod iz novega naselja Belca. • Darinka Sedej Najlepše kranjske izložbe "Kot za oči velja, da so duša človeka, lahko rečemo, da je "izložba duša trgovine," so zapisali v Turističnem društvu Kranj. Kranj - Preteklo sredo je Turistično društvo Kranj podelilo priznanja Mestni občini Kranj in lastnikom najlepših izložb v prazničnem decembru. V društvu težijo k temu, da bi spodbudili lastnike in najemnike poslovnih prostorov k inovativnosti in raznolikosti njihovih izložb, saj le te pripomorejo k lepšemu in vabljivemu izgledu samega mesta. V ta namen Turistično društvo že tradicionalno organizira prireditev "Naj izložba v prazničnem decembru". Letos je podelitev potekala preteklo sredo v prostorih Mestne občine Kranj. Podelitve so se udeležili lastniki, oblikovalci trgovin in tudi župan Kranja Mohor Bogataj, ki je prevzel posebno priznanje za lepo okrašen Kranj in okolico v prazničnih dneh. Turistično društvo je to priznanje podelilo letos prvič in prav gotovo prestavlja spodbudo za v prihodnje. • A.B- Gosteče brez ceste zaradi prepira? V Občini Škofja Loka so se odločili za rekonstrukcijo ceste skozi Gosteče, ki pa ji ugovarja del krajanov. Ne zaradi nujno potrebne obnove, prepričani so, da kmet Kalan koristi javni svet, sami pa bodo imeli cesto tik ob svojem dvorišču. Škofja Loka - Minuli četrtek je župan škofjeloške občine Igor Draksler sklical zbor krajanov v Gostečah. Namen vabila je bila razlaga poteka širitve ceste, s katero se nekateri krajani niso strinjali. V vprašanjih županu, prek valov Radia Sora, je družina Frlic z Gosteč zahtevala odgovor - zakaj se cesta širi le na njihovo zemljišče. Leta 1995 je Občina Škofja Loka načrtovala obnovo lokalne ceste Gosteče - Draga. Takrat so zbirali soglasja prizadetih lastnikov zemljišč, pozitivna soglasja so pridobili od vasi Draga do Gosteč številka 1 in 2, zato so na tem delu pred šestimi leti tudi obnovili cesto. Lani je občina pridobila soglasja tudi mejašev in lastnikov zemljišč skozi Gosteče do Pun-gerta. Na osnovi znane katastrske meje naj bi bila širitev ceste omejena na že obstoječi del, na najbolj ozkem in kritičnem delu (ob hiši Gosteče 2 na eni in gospodarskim poslopjem na drugi strani) pa so lastniki dali soglasje tako, da je vsaka stranka dala enako širino zemljišča. Zbora krajanov se je udeležilo približno 30 krajanov, župan Igor Draksler z občinsko upravo ter geodeti. Slednji so prvi prikazali kje poteka zakoličenje ceste vse od križišča v Gostečah do spornega odseka. Geodet je prizadetim strankam z metrom v rokah pokazal in dokazal, da je bil vsakemu mejašu odmerjen enako širok pas. Vseeno pa so se začele prebujati strasti in stare zamere. Kot se zdi je prepir dveh mejašev (gospodarsko poslopje Kalana naj bi bilo zgrajeno v enem delu brez potrebnih dovoljenj), potegnil v spor celotno vas. Kritičnega odseka ceste brez morebitne črne gradnje resda ne bi bilo. toda stanje je sedaj takšno kot pač je. Za še hujšo zamero je Kalan poskrbel /. gradnjo opornega zidu, kar še dodatno onemogoča širitev ceste na njegov del, medtem ko bo na drugi strani Frlicevim cesta tekla tik ob dovozu k hiši. Sklep župana Drakslerja je na koncu bil: "Interes občine je, da bo tu kmalu tekla široka in urejena cesta. V ta namen bomo morali vsi malo potrpeti - del ceste bo tekel po javnih poteh, del po zasebnem zemljišču, ki ga homo odkupili. Hkrati bomo uredili vse /emljiško-pravne zadeve. Vedeti morate, da boste cesto ob more- bitnih tožbah dobili šele čez 10 let." Sedaj so na potezi krajani sami. Utemeljene pritožbe pričakuje občinska uprava v naslednjih dneh, sicer se bodo dela kmalu nadaljevala, kot so bila začrtana. Zhor krajanov je trajal slabi dv^ uri, po naši oceni so bili krajani na koncu mak) bolj pomirjeni & na začetku. • Boštjan Bogati Tončki Celar odličje prijaznosti Ljubljana - Že nekaj mesecev podeljuje predsednik vlade dr. Jane/ Drnovšek priznanje za naj bolj prijaznega uslužbenca na upravnih enotah. Vsak mesec je za glasovanje izbranih pet upravnih enot. Februarja so lahko državljani na upravnih enotah Cerknica, Škofja Loka, Logatec, Pesnica in Murska Sobota izpolnili anketne liste in zapisali, kateri uslužbenec deluje po njihovem mnenju najbolj prijazno. Odziv je bil dober. Na upravni enoti v Školji Loki je dobila največ glasov Tončka Celar z oddelka za upravne in notranje zadeve, kjer jc referent /a prijavno in odjavilo službo. Priznanje ji je v pe- tek osebno izročil predsednik vlade dr. Jane/ Drnovšek (na M»! ki). Na občini se je zaposlila K leta 1976. Tončka, ki je občani poznajo kot vedno nasmejano 'n prijazno, deluje tudi na drugih P0' dročjih, /lasti v športu in kulturi-"Pri/nanje ni samo moje. arflpjj gaje zaslužil cel oddelek. NeWJ ga mora pač prevzeti," jc de j a1 včeraj Tončka ( elai Kaj se dogaja z Mallvjevo hišo? podjetjirna l.iz uiženiring in Stikmg, ki sta že pla čali večji del kupnine Pavel Rupar je dejal, tla se bolj kot manjših podjetij, ki bi želeli vložili v Mally jevo hišo, boji večjih investitorjev, Svetnike je spomnil na "stekleno palačo", ki jo je v središču I pihlja ne, na Čopovi ulici, postavilo podjetje Mueller. Kaj takega v Ji/iču ne želijo, nočejo pa imeti niti mrtve ga mestnega jedra, ki bi izgledal kol Velik muzej. Ii žičani, kipih temu daje Mallvjeva hiša označena kot državni spomenik prvega reda, pri obnovi ne raču najo na državno pomoč Občina pa se zahtevnega projekta obnove stare hiše, ki je po mnenju enega od svetnikov "gnila od temelja do strehe", ne lipa in ne zmore lotiti sama < )bnova Mali v jeve bile bi za Ji /ič pomenila izgradnjo se ene športne dvorane/' je ocenil Pavel Kup.u Po dolgi razpravi so svetniki razveljavili sklep. Sprejet preti tremi leti. da SC Mallvjeva hiša proda "poceni tisoč mark v tolarski protivrednosti" in sprejeli sklep, da kupcema i i/ Inženiring in Stiking prodajo Mallvjevo hišo /a 25 mili|oui)\ tolarjem Sprejeli so tudi dovolitev sklenitve pisma o namen, da se med kupcema MallVJCVC bile in tržiško občino sklene prodajna pogodba za poročno (borano /aii|o bo tr/iška občina odštela 25.2 mili jona tolarjev. • Špela ZaMrar Tržič - Pri sprejemanju večine sklepov, sprejetih na 2(1. seji Občinskega sveta Občine Tržič, so bili svetniki soglasni. Zataknilo se je pri razpravi o tem, kaj storiti z Mallvjevo hišo, ki'- kot meni župan Pavel Rupar - ne samo da kazi mesto, ampak je tudi nevarna. Občina, je dodal tr/iški župan, na številne pritožbe tržičanov, ki jih moti sedanja podoba razpadajoče Mallvjeve hiše. ne more najti ustre/nega odgovora. Kot jc dejal Pavel Rupar, |c tc/ava v tem. da Zavod za kulturno in naravno dediščino Kranj Že tretje leto zapored ne najde skupnega jezika z investitorji. Zavod, je dejal župan, pač zahteva, da ta stavba ostane stara 450 let, pri čemer niso upoštevanje želje inves titorjev, ki bi želeli notranjost niše obnoviti in jo pri lagodili uporabnosti, ki jo narekuje sodobni čas Mallvjeva hiša naj bi če bodo pridobljena vsa ustrezna soglasja na zunaj sicer ohranila nekdanjo podobo Pavel Rupar je razkril tudi načrte investitor jev: klet Mallvjeve hiše naj bi bila namenjena pivnici, v pritličju nameravajo odpreti mestno kavarno in manjše butike, v prvem nadstropju želi obema ure dili poročno dvorano, v /gornjem nadstropju bodo urejena stanovanja, del podstrešja pa bo urejen tako. da si ga bo lahko ogledala ludi javnost. Prodajne po godbe za Mallvjevo hišo je Občina Tržič sklenila s • J.K, slika Gorazd Kav Bled in Beljak bosta tesneje sodelovala Bled - Bled je prejšnji tedenjj*^ iskala delegacija avstrijske obe« Beljak /el|a po sodelovanj« Obema občinama je bila sicci P** solna Že dalj časa. toki H pa župan Občine Bled Boris Ma«J podžupan Jože Aulonič, ŽUp* občme Viiiach Helmut Manz*» rciter in ostali predstavniki Oj* občin ter turističnega !MKlnH>|'JH-Btva dogovorili tudi za ko«k'1 ^ projekte. Blejski in beljaški /"i1' naj bi tako v kratkem podp*? pismo o namen 0 tesnejšem sl •stol11'1 iovanju med regijama in mesi ' na področju turizma, kuh športa m gospodarstva. ,k>l|av.,|<> koi prijateljsko mesto sodeloj^ tudi v programu praznovanj8±j sočletnice Bleda leta 2004• septembra letos pa bo Hkt: j^V sebnim vlakom obiskalo M< ^ nov turističnih, športnih. KU mh in drugih društev JU -'J' jj Tamkajšnji župan namreč ""'^e ' "ili" pn/aile\ ne C e društva 1 r v "/lll^1" leto povabi na nekakšen izlet", za katerega pokrije ^"v^ Občina Beljak, jc "'".'m^' Romana Shh.u Pačmk I p. občine. Doslej neznano, a posebno v galerijah v Škofji Loki Od Miheliča in Pilona do Spacala Škofja Loka - V četrtek ljubitelje likovne umetnosti v galeriji Kašča v Škofji Loki čaka odprtje razstave Mihelič - Pilon Montparnasse, na kateri bodo razstavljene risbe, ki sta jih oba naša velika umetnika ustvarila predvsem v času njunega druženja v letih 1950-1951 v Parizu. V galeriji Loškega gradu na razstavi z naslovom Neznani Lojze Spacal pa že od konca februarja lahko občudujemo dela še enega velikih slovenskih slikarjev. Obe razstavi v okviru galerij Loškega muzeja, ki sta sad sodelovanja z drugimi galerijami in muzeji po Sloveniji, sta že glede na veličino avtorjev, katerih dela so oziroma še bodo na ogled, nedvomno vrhunca letošnje razstavne sezone v Škofji Loki in bržkone tudi na Gorenjskem. Galerija Kašča bo tako od četrtka naprej gostila razstavo Mihelič - Pilon Montparnasse, ki jo je lani prvič postavil Pokrajinski muzej Ptuj v sodelovanju s Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Gre za risbe obeh velikih slovenskih slikarjev, ki so nastale v času študijskega obiska Franceta Miheliča (1907-1998) v letih J950 - 51 v Parizu, kjer je pogosto obiskoval tam živečega Vena Pitona (1896-1970). Mihelič se je na deset mesečno študijsko izpopolnjevanje v svetovno umetnostno prestolnico podal na podlagi štipendije, kakršne je takrat francoska vlada podeljevala jugoslovanskim umetnikom, Piton pa je v Parizu živel že več kot Petnajst let in se v tistem času ukvarjal predvsem z umetniško fotografijo, manj ali skoraj nič pa s slikanjem. Razstava nam tako odkriva doslej neznane risbe iz zapuščine obeh slikarjev, ki so nastajale predvsem v prijateljskem vzdušju njunega pariškega druženja, pri Pilonu doma, po pariških kavarnah... Risala sta na različne predmete, ki so jima "prišli pod roke", od beležk, prospektov, do risbic na škrniclje, listke za račun, na pr-tičke, majhne papirčke... Risbe nam odkrivajo takratno kavarniško življenje Pariza z njegovimi znanimi in neznanimi umetniki, boemi, primadonami, med slednjimi srečamo tudi najbolj znano med njimi po imenu Kiki... To je bil čas, ko je Pilon po dolgem času spet začel risati, Miheliča pa je pariško svetovljanstvo navdajalo z novo ustvarjalno širino, iz katere je črpal, ko so kasneje nastajala njegova največja dela z njemu značilno fantastiko. Glavno razstavo v Kašči dopolnjuje dokumentarna razstava v Okroglem stolpu« Loškega gradu, na kateri bodo med drugim na ogled tudi Miheličeva pisma Pilonu, kasnejši ženi Miri, razstaviljenih je nekaj grafik, tri Pilonova olja, prvič pa tudi tri skicirke, ki sta jih uporabljala oba umetnika. Prenekate- Prvič razstavljena risba Vena Pilona: Le Dome Montparnasse. re dokumente je za razstavo odstopila Miheličeva hči Alenka Pu-har. Razstava, ki bo na ogled do 9. maja, je v tem času vsekakor lepo dopolnilo k zbirki likovnih del, ki jih je Mihelič leta 1994 podaril Škofji Loki, pri tem pa velja zapisati, da je v tem času v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled retrospektivna razstava Vena Pilona. Že od konca feburarja je v Galeriji Loškega gradu na ogled razstava z naslovom Neznani Lojze Spacal, kjer so razstavljena dela iz obdobja, ki gaje Lojze Spacal (1907 - 2000), preživel v Piranu. O tem nam priča tudi motivika razstavljenih del, ki sega od podob bark, hiš, do solinskih polj in značilne piranske arhitekture. Razstava, ki tokrat gostuje v Škofji Loki je bila prvič razstavljena lani v Mestni galeriji v Piranu. Likovno podobo galerij Loškega Muzeja zaključuje razstava del sliakrja Milana Kastelica v Galeriji Ivana Groharja. Kot je povedala kustosinja Loškega muzeja Saša Bučan, lahko bogat in zanimiv razpored razstav pričakujemo tudi v nadaljevanju letošnjega leta. V Galeriji Ivana Groharja bodo tako v prihodnje še razstavljali slikarka Manja Vadla, sledil bo Aleksij Kobal, nato fotografa Janez Pelko in Antonio Živkovič, v juniju in juliju pa slikarja Gani Llalloshi in Vladimir Makua Razstavno jesen bo odprl slikar Žarko Vrezec, ki istočasno razstavljal tudi v veliki galeriji na gradu, sledila bo predstavitev Galerije Marin iz Umaka Nove knjige O svobodi, ljubezenskih težavah in tihotapcih zbijana - V zbirkah Sinji galeb in Knjigožer, ki izhaja pri *atožhi Mladinska knjiga, so te dni predstavili nove knjige mtodinskega leposlovja. To so mladinski roman Divji konj, hrvaŠkega pisatelja Božidarja Prosenjaka, Neli Kodrič Filipič se Predstavlja s knjigo Tita@boginja.smole.in.težav.si, Ivan Sivec pa 1 sanimjvjn, branjem, ki nosi naslov Kriva Prisega. "Tradicionalna, bržkone najsta-J^sa knjižna zbirka leposlovja za Trdino pri nas, je bogatejša za hVe novi deli. Knjiga Divji konj. srv^kega avtorja Božidarja Pro-enJaka je /godba o konju (v nje-s Vl prispodobi spoznavamo pov Človeške lastnosti), ki je svo- đen m živi v divjini na prost« Jlh Pašnikih. Pred njim pa se za c'K'|o pojavljati njemu doslej ne-/IUl'ia vprašanja o zakonu divjine, **konu močnejšega, o služenju gospodarju, o suženjstvu... Je podložnost gospodarju smisel ž,vljcnja'.> Mogoče, če le ima go HKKlai rad m le njegova ljube/en hkrati osvobaja. V preprosti zgodbi o divjem konju in njegovi čredi spoznavamo številne življenjske modrosti, hkrati pa zgodbo lahko razumemo kot metaforo odrašča nja in duhovnega zorenja. Božidar Prosenjak je sicer znan avtor proznih, pesniških in dramskih besedil, njegova dela so uvrščena v zbornike, antologije in šolske učbenike, nekatera njegOVS dela pa so prevedena v več kot 20 jezikov. Roman Divji konj, v izvirniku je i/šel leta 1989, je tudi doselj nje-gOVO najbolj znano tlelo. Druga novost Sinjega galeba je druga ^tURNA KREDENCA_ Ll*ke za vedno Kranj V Lutkovnem gledališču Kranj so v pomlad krenili kakopak s spomladanskim ciklusom lutkovnih predstav. Najmlajši se bodo v mali dvoranici LOK V Gradu Kisel- stem lahko ob preverjeno dobrih lutkovnih WMaVah Zao»Vali vsak četrtek ob 17. uri. Prva predstava Rdeča Btav«o na&poredu že te četrtek, 11 marca, sledile pa bodo pred \[ 3. - Dva /merjavca, 2X. 3. - Janko in Metka, 4. 1. Nočna v**"*; U. 4.. Vrtiljak 0//'^'ka.RdečoKa knjiga izvrstne avtorice mladinskih del Neli Kodrič Filipič, ki nosi zelo aktualen naslov Tita @ boginja.smole. in. telav.si. Avtorica, sicer zmagovalka natečaja za najboljši prvenec (Lov na zvezde), ki gaje leta ob svoji petdesetletnici 1996 pripravila založba Mladinska knjiga, je v središče zgodbe postavila osmošolko Tito, ki med poletnimi počitnica- mi v računalniški klepetalnici spozna zanimivega fanta, a že po nekaj dneh izgubi stik z njim. September ji v novi šoli prinese kopico težav, za katere je delno kriv tudi novi sošolec, ki je zelo skrivnosten in svojih skrivnosti ne deli z nikomer. Mogoče se bo zaupal Titi, ki tudi nima sreče v življenju in živi pri teti dvomljivega slovesa. Njun odnos je zapleten in viharen. V zbirki Knjigožer pa jc novost knjiga z naslovom Kriva prisega, enega najbolj plodovitih slovenskih piscev Ivana Sivca. Gre za napeto zgodbo o trgovini z lesom pred petdesetimi leti pa tudi danes. Če so nekoč savinjski spla-varji svoj les s splavi vozili prodajat po Savi vse do Slavonije, danes trgovci z. lesom poslujejo drugače, s tovornjakom pod smreko. Mnogo smrek ponoči posekajo tatovi in jih odpeljejo neznano kami Mladi Jan Miklavc se odpravi po sledovih očetovih smrek in odkrije marsikaj, tudi v kakšnih okoliščinah je pred leti na Hrvaškem umrl njegov ded... • I.K. Predsti H- 4. - Vrtiljak, eiklus pa se bo /aklpičil IX aprila s predsta Otroške folklore v Naklem apieo torej. • I.K. S°sed tvojega brega era'ln|),ana S* do petka, 15. marca, velja ra/pis .ISKI) o/iroma Lit "ai,Hi,'K'u -I/'1 ■'1 Br^ pwnikov m pisateljev drugih narodov in tVnic *k ^ sl'''"n ali začasno bivaj«' v Sloveniji / naslovom Sosed v svo'! Sodelujejo lahko avtorji, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa Prozo V/ niak'"IK'm jeziku (ne slovenščini). Na razpis lahko pošljejo b(Ki() [0 strani), poe/ijo (do 15 pesmi) ali dramatiko. Poslani naj la\|Ul ."|("'. av°di in sicei na naslov: Javni sklad RS /a kulturne de ki 3 Štefanova 5, L000 Ljubljana, s pripisom 24. srečanje. Prispev P°datlr^0 ,)/lu,č<-'iii s šifro, v psoebm kuverti pa naj avtor posl|e še Huni y ",K> m i»i»sl*>\, letnico rojstva, poklic in tel. številko ali H /;(,,| a Poslana besedila bo pregledala žirija, ki bo najboljša Izbrala vaj S(i''Ul v reviji paralele \\ torji svoja besedila odstopijo brezplačno h,,t(,|,|i"ci pa bodo povabljeni na srečanje od 19. do 21. aprila v "vgradu. • i.k Naklo V petek, 1.5. marca, ob 18. uri, ho v OŠ Naklo območno Srečanje Otroških folklornih skupin. Že tradicionalno pa ga pri pravlja JSKD Območna i/postava Kranj. Na odru se bo /vrstilo 12 otroških folklornih skupin s po dročja nekdanje kranjske občine. Program bodo s prekmurskimi plesi zaceli starejši i/ skupim- i s Pastirček Kranj I mentorica Jožica Delu lak), nadaljevali pa IS Ajda Besnica* \r rumena bo pšenica (Špela Žepič), IS Pastirček Kranj mlajša skupina: Kaj Da jc tO? (Jožica Debelak), KS OŠ Naklo: Mo| klobuk i Spela Zepič in Stanka Kolenko), KS OS Prcdosljc mlajša skupina: Gorenjski plesi (Anica Vrtač Pičman), FS OŠ Cerklje: Znal bi rad (Mojca Rozman), KS Cirles Preddvor: Go-renjski plesi (Marinka Lombar), FS Ajda Besnica - starejša skupina Splet pleso\ za najmlajše (Špela Žepič), FS MKD sv. Ciril in Metod Kranj: Plesi Povardarja (D/evad Abaz), FS Pastirček -srednja skupina: /ibenšrit se lohk rtaidi (Jožica Debelak). FS Sa ru kom u ruci SKPD Sveti Sava Kranj: Vojvodinski ples bunjevka 11 )/evad Abaz), folklorno srečanje mladih pa bodo zaključili plesalci in plesalke starejše skupine FS OŠ Predosljc s predstavitvijo Belokranjskih plesov (Erna Faj-far). Selektor bo vsestranski folklorist in poznavalec Bojan Kni-fie. • I.K Kustosinja Saša Bučan je letos pripravila bogat razstavni program. in deli Davora Rapaiča, leto pa bosta zaključila v novembru domači slikar Jurij Kalan in za njim v decembru Jasna Samarin. Spa-calu bo v Galeriji Loškega gradu sledil izbor del slikarke Tanje Špenko (prenos iz obalnih galerij), potem fotografije Edija Šel-hausa, avgusta dela Mira Zupančiča, po Vrezcu pa bo v sodelova- nju s Koroškim muzejem Ravne, razstavljal še Stojan Brezočnik. Še en prostor, namreč okrogli stolp je na voljo razstavam, v njem pa se bodo s svojimi deli izmenjali likovniki Peter Jovanovič, Jože Bunič, Ljubo Kožic, kozolce pa bo na svojstven način predstavil Franc Pogačar. • Igor Kavčič TSD se počasi izteka Kranj - Dvorana Prešernovega gledališča je bila v dneh od petka do ponedeljka vsak dan razprodana, ogledali pa smo si štiri odlične predstave, ki se potegujejo za letošnjo Veliko nagrado. Do zaključka TSD v soboto bosta na sporedu še dve tekmovalni, dve spremljevalni in zadnji dan še gostujoča predstava iz ZRJ. Judi predstavitev knjige in okrogla miza... Teden slovenske drame se bo danes nadaljeval s predstavo iz spremljevalnega programa, v igri Kralji in lopovi se bodo predstavili mladi iz gledališke skupine Odpisani, ki deluje v okviru Centra sonček iz Maribora. Jutrišnji večer bodo nasmejali igralci iz SLG Celje, ki bodo uprizorili komedijo Ločitev, četrtkov program pa se bo ob 18. uri začel s predstavitvijo knjige Prešernovo gledališče v Kranju 1945-1957, zgodovinarja dr. Aleša Gabriča in se nadaljeval s predstavo Lepa Vida, Hrepenenje, Hamlet iz cukrarne, po predlogi Ivana Cankarja in izvedbi MGL iz Ljubljane. Na petkovi okrogli mizi ob 15. uri na temo "Prodor dramatike na tuje odre" bodo prisotni tudi številni priznani gledlaiški ustvarjalci iz tujine, zvečer pa bo v spremljevalnem programu anstopila Gledališka skupina Bube, KUD France Prešeren, uprizorili pa bodo igro Ca-bubaret - miss Slovenije ima kratke noge, avtorice teksta in režiserke Kim Komljanec. TSD se bo zaključil v soboto, ko bodo podelili Veliko nagrado za, po mnenju strokovne žirije, najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa tedna, večerna poslastica pa prihaja s Pozorištem Zoran Radmilovič iz Zaječarja, ki bo uprizorilo delo slovenskega avtorja Evalda Flisarja z naslovom A Leonardo? (v izvirniku Kaj pa Leonardo?). • I.K. (glasbena *>ola Jesenice Svet Glasbene šole Jesenice Kejžarjeva 22, 4270 Jesenice Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI (Ur. list RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. list RS, št. 64/01), je za ravnatelja javne šole lahko imenovan, kdor: - ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnea delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, - ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter - ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma pet let naziv mentor in - ima opravljen ravnateljski izpit Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo od 1. septembra 2002, oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministrstva k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET GLASBENE SOLE JESENICE, Kejžarjeva 22, 4270 z oznako "Prijava za razpis za ravnatelja". Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli najkasneje v 15 dneh od objave razpisa. Za kandidata, kib o izpolnjeval zahtevane pogoje, je na predlog ustanovitelja na voljo službeno stanovanje. Cerkev v 20. stoletju Založba Družina je izdala zbornik, v katerem 29 avtorjev obravnava z različnih vidikov navzočnost in mesto katoliške Cerkve v slovenskem narodu ter poskuša ovrednotiti njeno dejavnost. ji odprle nove možnosti za razvoj bogoslovne znanosti. Kakor jo je komunistični režim silil v zaprtost in molk, so v njej vendar glasno odmevale ideje drugega vatikanskega koncila, tako v teološki misli kot v resnih prizadevanjih za posodabljanje same sebe in svoje dejavnosti, čeprav je v soočanju s prenekaterimi aktualnimi vprašanji ves čas bilo in je še čutiti utesnjenost v misli in preplašenost v besedi." Dragocen zbornik, ki je razdeljen na sklope o cerkveno pravni ureditvi, o njeni pastoralni dejavnosti doma in v tujini med Slovenci po svetu, o duhovni in ozna-njevalni dejavnosti, o razvoju teološke znanosti, o odnosu do političnih ureditev in sistemov, o odnosu do gospodarstva in o njeni socialni, izobraževalni, umetniški in kulturni dejavnosti, je na voljo v založbi Družina na Krekovem trgu v Ljubljani. • Jože Košnjek Na Brezjah bo slovesno Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode bo tudi prihodnjih pet let vodil Slovensko škofovsko konferenco. Maribor - V začetku marca je bila v Mariboru 14. redna seja Slovenske škofovske konference, na kateri so izdelali program izročitve sklepnega dokumenta koncila, ki bo 18. maja ob 11. uri na Brezjah. Dokumente koncila je Sveti sedež priznal in potrdil, slovesno somaše-vanje na Brezjah pa bo vodil papežev posebni odposlanec kardinal Jožef Tomko, ki bo dokument izročil pastirjem Cerkve na Slovenskem in nekaterim predstavnikom cerkvenega življenja. Slovenski škofje so predlagali tri možne teme za prihodnjo 11. redno škofovsko sinodo v Rimu: sredstva obveščanja in etika, mladina in predajanje vere in sekte. Škofje so obravnavali tudi organizacijo srečanja predsednikov škofovskih konferenc jugovzhodne Evrope, ki bo danes in jutri v Celju. Na sestanku so namenili posebno pozornost katehezi na Slovenskem in dušnemu pastirstvu med Slovenci po svetu. Sprejeli so številna vabila za mednarodno sodelovanje. Dr. Franc Rode je bil znova, za prihodnjih pet let, izvoljen za predsednika Slovenske škofovske konference. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je podpredsednik, mag-Andrej Saje pa tajnik. • J«& Svetniki in godovi Kranj - "Kakšna je podoba Cerkve na Slovenskem v pravkar minulem stoletju? Vsekakor zelo razgibana, čemur so pripomogle tudi zunanje razmere kot tudi dejavniki notranjega življenja Cerkve," je povedal ob izidu zbornika njegov urednik prof. dr. Metod Benedik, zgodovinar, sicer pa gvardijan kapucinskega samostana v Škofji Loki. "V 20. stoletje je slovenski narod vstopil kot del večnacionalne avstro-ogrske skupnosti s poudarjeno razdelitvijo na dežele, ki je vedno znova porivala v ozadje zavest o pripadnosti enemu narodu z lastnim jezikom in lastno kulturo. Povezava z južnimi slovanskimi narodi v prvi Jugoslaviji je v slovenski kulturno srednjeevropsko usmerjeni prostor vnašala, malokrat tudi brezobzirno, do tedaj tuje balkanske prvine. Slovenski narod so močno oplazili trije totalitarizmi. Del narodovega telesa je več desetletij pretepal fašizem, ki se mu je za krajši čas pa tem bolj ostro pridružil nacizem, najgloblje pa je narod prizadela komunistična revolucija z vzpostavitvijo pol stoletnega komunističnega nasilja. Slovenski človek je težko dihal, slovenski narod, nasilno odtrgan od svobode misli in besede, se je začel pogrezati v duhovno otopelost, nihili/.em in tudi gmotno nazadovanje, slovenski kristjan je postal drugorazredni državljan, ki kot kristjan v javnosti nima kaj početi. Zadnje desetletje minulega stoletja, ko se je komunizem izgorel, je prineslo dolgo želeno svobodo in samostojno državo Slovenijo. Upravičeno navdušenje ob tem resnično zgodovinskem premiku IC jc kaj hitro moralo umakniti novo stvarnosti, v kateri se porojena demokracija le počasi, skozi otroške bolezni privaja na svoje prve korake. Danes se slovenski narod precej obotavljivo, pravzaprav zelo plašno sooča s samim seboj. Šele ko bo brez PREJELI SMO strahu sprejel lastno podobo, ki ji je ostre poteze zarisalo predvsem zadnjih petdeset let, ko bo izrekel nedvoumno besedo o komunističnem totalitarizmu, si bo odprl pot do sproščenejšega dihanja," je zapisal dr. Benedik. Cerkev je po mnenju vodilnega cerkvenega zgodovinarja dr. Benedika delovala znotraj teh okvirov in doživljala notranje premike. "Ni se mogla izogniti vsemu političnemu prerivanju, ki se je sprostilo v obdobju dozorevanja slovenskega naroda in se nanj tudi ni vedno najbolj posrečeno odzivala. V tesnem sodelovanju s pobudami vesoljne Cerkve je razvila živahno katehetsko, liturgično, misijonsko in ekumensko gibanje, ki je dobilo svoj izraz v številnih združenjih in v bogatem verskem tisku, dejavna je bila prav tako na vzgojno izobraževalnem področju. Z ustanovitvijo Teološke fakultete so se Matilda, žena trdnega značaja Danes, 12. marca, je god Doroteje, mučenke. Na nekaterih koledarjih pa je na današnji dan vpisan tudi Inocenc. Današnja svetnica Doroteja ali Rotija, kakor ji radi rečemo v Sloveniji, je najpogosteje upodobljena kot mlado dekle s palmovim listom kot simbolom mučeništva v eni roki, in mečem, s katerim je bila umorjena, v drugi roki. Ob njej stopa majhen deček s košarico s cvetjem. Legenda govori, daje, potem ko ji je sodnik izrekel smrtno obsodbo, v/kliknila Kristusu, da prihaja k njemu kot nevesta. Sodnik pa se je ponorčeval iz. nje z besedami: "Dobro se imej, Kristusova nevesta, pa mi pošlji iz rajskega vrta svojega ženina jabolk in rož." Želja je* bila čudežno izpolnjena. Ime Doroteja je na Slovenskem redko, čeprav je bilo znano že v srednjem veku. Znane oblike imena so Dora, Dorica, Doris, Rotija pa tudi Tea in Teja. Jutri, 13. marca, goduje Kristina, devica in mučenka. in Zaha-rija, papež. Kristina naj bi umrla mučeniške smrti v Perziji. Pri nas je ime Kristina zelo pogosto. Svetnic s tem imenom je več, najbolj znana pa je Kristina iz Bolsene pri Rimu, ki goduje 24. julija. Zaharija je bil zadnji grški papež, ki je umrl leta 752. Kot Grk je zavaroval bizantinsko posest v Italiji. Na Zaharijo kot papeža je vezana tudi naša zgodovina. V času njegovega vladanja se je karantanski knez Borut odločil za Krščanstvo in dobil od Bavar- Verska znamenja na planinskih poteh Bled - Pretekli teden so v Hotelu Astoria Bled, v galeriji Fotokluba Triglavski narodni park, odprli raz stavo fotografij o verski kulturni dediščini oziroma verskih znamenjih ob Slovenski planinski poti. Avtor razstave je Ciril Velkovrh iz Ljubljane, ki je zadnja leta pri Planinski zvezi Slovenije uredil šest planinskih vodnikov ter v časopisih predstavljal publikacije s planinsko vsebino. Zadnje čase pripravlja letne sezname slovenske planinske bibliografije, pred desetimi leti pa je začel intenzivno fotografirali, /jasti naravno in kulturno dediščino ob Slovenski planinski poti. Doslej jc imel že 40 predavanj z diapozitivi, doma in na tujem pa je postavil že nad 125 razstav planinske fotografije. Ciril Velkovrh je matematik. Diplomiral je pri prof. dr. Josipu Plemlju in prof. dr. Ivanu Vidavu, nato pa je nad 25 let vod rt matematično knjižnico na Univerzi v Ljubljani. Na Bledu je uredil spominsko sobo znamenitemu matematiku in prvemu rektorju Univerze v Ljubljani dr. Josipu Plemlju. Je član Fo- tokluba Anton Ažbe iz Škotje Loke, Društva likovnih samorastnikov in od leta 1951 dalje, koje bil prvič na Triglavu, član Planinskega društva Ljubljana Matica. Janez Pretnar, načelnik odbora za gorsko popotništvo pri Planinski /vezi Slovenije, je na otvoritvi dejal, daje človek že od nastanka naprej gradil sveta mesta in svete kraje v dolini in visoko v gorah. Inki so zgradili enega od svojih svetih mest 6723 metrov visoko, na meji med Argentino in Čilom. Tudi Slovenci smo gradili znamenja ob planinskih poteh, doma in na tujem. Poseben čar slovenske krajine so cerkve na vzpeti nah ter kapelice in kozolci na poljih. V Sloveniji je cerkva skoraj 3000. Na poti do vsake je običajno po več kapelic in križev. Samo ob Slovenski planinski poti in v tistih krajih, skozi katere poteka, je nad 100 kapelic in nad 50 cerkva ter najmanj toliko križev in razpel. Vseh verskih znamenj je nad 350. Vrednost teh znamenj je tudi v tem, da vseh niso izdelali ali postavljali umetniki, ampak preprosti ljudje, pona vadi domačini. Del tega bogastva je predstavljenega na razstavi v blejskem Hotelu Astoria. • Jože Košnjek Cvetoča -siva ekonomija Ker sem trenutno brezposeln in primem za vsako delo, kar je, sem na prigovarjanje znanca prevzel delo pri D. G. - različna dela pri obnovi dvorane, za katero je lani neki arabski šejk obljubil, da bo finančno pomagal, seveda se iz tega ni izcimilo nič, pa je občina Bled našla nekje denar in ga dala v roke izvajalcu D. G., ki je meni in ostalim obljubil po 600 SIT na uro in z delom smo začeli tudi nekaj delavcev iz BIH, ki so prišli z vizo za mesec ali dva k njemu na delo, in delali do preteka vize. Ko so zahtevali plačilo, se je na vse načine izmotuvul in jim zbijal ure, vzel tudi po M) - 40 krepko prigu-ranih ur. To se je zgodilo tudi meni, imel sem 291 ur, pa od tega nič, nekaj mi je obljubil, da bo dal, pa se je vse skupaj izcimilo v nič, tako da sem mu naredil krepak dobiček. Dragi Slovenci - hrezposelneti delamo radi, ne pustimo se zapeljati na tak način - pošteno delo, pošteno plačilo - seveda nisem edini, sprašujem se pa. koliko poštenih zasebnikov je še za preštet, v tej pravni Sloveniji. Dobro preve- rite, h komu boste šli roke muzat po 10 ur na dan'- za zelo skromno plačilo ali nič. K temu juz - nikoli več - vam odsvetujem. Miro Gartnar Tudi umreti je pri nas luksus V Gorenjskem glasu z dne 5. marcu sem na zadnji strani prebral člunek z naslovom "Žuro bi pokopali nu tujem grobu ". Ni moj namen, polemizirati o tem, neljubem dogodku, ki vsekukor zahteva juvno opravičilo, svojcem pokojnika. Gre za tisto, kurje zupisuno ob koncu člunku. Rečeno je, du pri JEKO-1N Jesenice ne bodo ob smrti storili prav ničesar, dokler svojci pokojnika ne bodo vnaprej plačali ukontui ije v višini 50.000 tolarjev. Sprašujem se, kaj bi pri omenjenem podjetju storili v primeru, da svojci tega strošku v prvem hipu ne bi bili sposobni plu čuti. Bi pokojnika, enostavno pu stili v mrtvašnici bolnišnice, ali pač tam, kjer je umrl'.' Vem, da je v naši, samostojni drlavi vse trtno naravnano, pa vendar! Lahko se vprašan, so tO res še ljudje'' Ljud je, ki bi moruli vsuj ob tukšnih pri lotnostih pokušati vsuj trohico so- čutju in pietele. So tO res še samo hrt srčni birokrati? Kako boleča j c izgubo druge osebe, smo mnogi spoznali na lastni koži Vemo, da je z.urudi socialne stiske in dragi nje pri nas veliko ljudi v finančnih težuvuh. Mnogi livijo iz rok v usta, iz meseni v mesec. Od kod jim torej prihranki, su takojšnje plačilo akontacije pogrebnih storitev'1 ludi ministrstvo su zdravje, te nekaj času "grozi", da ne bo več prispevalo denarju, :. poganom ponazarjal skrivni Svete Trojice. V nedeljo gcdUr tudi Jedrt. Je znanilka spoi'1';1 danskega dela. Na njen pra/*11 godujejo Jerice, Jeree, Jere' Gertrude in Trude. V ponedeljek bo god Cirila J* ruzalemskega, cerkvenega uč«j£ Ha. 'J** Darovali za Kapucinsko knjižnico Škofja Loka - Iz knjižnice Kapucinskega samostana v Škotji so sporočili imena novih darovalcev /a pomoč knjižnici. DarovaB Vida Thaler, Marjan Barieič in Stanko Perme i/. Škofje F°K.' Marjeta Dolenc iz Kranja, Marija in Marjana Oblak i/ l.učin, j je darovalci pa ne želijo biti imenovani. Kapucini se iskreno zahval) jejo za darove, ki so /a urejanje knjižnice /elo dobrodošli. KdorlUl111^ rava še darovati /a knjižnico, naj dar nakaže na račun Kapucinski s' mostan Škofja Loka 51800 - 620 ! \6 05 Za kapucinsko knjižnico. 1401114 -914 s prip'^i • J>' datno zaposlovala, širila in usta navijala nove urade, /u nameček je z. levo roko nabavila najdražje možno letalo z/i vladne namene. Sedaj naj uresniči grožnjo in orno gOČi objektivno anali so. Naše malo gospodarstvo ne pre nese lako bogate državne uprave. Ob osamosvojitvi se je načrtovalo do trideset diplomatskih misij, kur je bilo kril i sirano, danes imamo pu te skoraj petdeset misij po vsem SVetU, lako kol fe V vseh dr■\iviuh slu hah temeljni problem učinka vitost. tudi M// načrtuje v misi juh po svetu h1 diplomatsko dtjOV nost, pa gospodarstvo nuj svoje pozicije utrjuje drugače. Pa Se vrnimo h glosi. Urad sa pranje denarja je bil ustanovljen pred več kot šestimi leti. V tem čusu ni upravičil svojega obstoju. Niti en primer m aključen na so dišču, kat bi se tele ftelo kot dose* len rezultat. Kuk.šnu je garam iju. du bo urad su korupcijo bol/ uspe fen ' \ senci teh urudov se bodo profesionalci nu policiji in totil- stvu čutili zapostavljene ali pa bodo veseli, du niso sumi odgovorni su slabe varnostne razmere in šepajočo pravno drluvo. V z.u- ključni fazi privatizacije vlada po pušča politiki is ozaaja in spreje mu interese posameznih monopo lov. Tuko se dogajajo papirnata in ne kapitalska lastninjenju I''''1''1''', lilC je npr isdal obveznu'1' prva državna banka jih /'' V'"'U,I,I la. Gotovina je služila pred^ Sd notranji odkup podjetju- ('" » rej z.u siromašenje podjetij nl čun novih lastnikov. „ J, Pri lastninjenju še/esam s" ; govorni" te naredili nekaj te* .fl cenenimi prodajami na Ravr* v Ljubi juni. Ker ni bilo 'l"sl)'!',fi vunju, se lahko začnepostopa? vel,k,h družbah. Za prodaje»AJJ inju Jesenice so naPov€^a,usia0 no nizko ceno trideset mil'.!' i(, DEM. Vemo. du takšen skoraj dosele lana amortiv*^ družbe. Kaj bodo rekli "/'"'/, ali lokalna skupnost, m />""" ^ no. Neusmiljeni liberali:''"1- , den po generalni liniji l'"v"^„i sistema je najslabša m''lHi- bmut iju. To je slabše, kol u ..... SprOtja med vlohalnim kdl" <^ mom m evropskim socialno "■ gospodarstvom . u,i,> ' Morda so pa rasni lepot'W-ni, kot so uradna pri '<"l''v'"'-ilvii1' prija nega uslužbenca dtv a uprave, okras a te k'- "is',jis ft> nam približujejo. Skrajni da se ačne tekma •' ■<' medijev, kar /e eno <>d ''""^Jl onemogočanje monop<>'ki - ali je Puštal'.' kjer smo bili nekoč s mamo na vrtu, ko smo šli savoljo pohištva h Groharju. Ja sem sedel pri koČijatu. Pod kostanji pred dvorcem že polno ljudi, čestilcev. usnje vezan, z zlatom rezan, s posebnim tiskanim posvetilom in lastnoročnimi podpisi...; Narod (slavnostna številka) v svilo vezan, na posebnem papirju (danes mi je dal Pustoslemšek tudi en tak izvod - brez svile seveda), slike iz visoške okolice... Mož je bil očividnb ginjen in jako napak bi bilo, da nismo prišli literalje. " Hkrati tenkočutni pesnik lakoj zasluti, da je tu nekaj narobe, '"/'oda ustrašil sem se njegovega lica in rok - tenko, tenko, niti podoba samega sebe ni več. Tudi se mi je zdelo ves čas pozneje med nagovori, kakor da se mu duh minli se vse drugod, da ni več ves na tem svetu. " Sprejemu primerno je bilo nadaljevanje. "Potem smo se morali podpisati v spominsko knjigo, nalašč z.a tisto priliko pripravlje Ive Šubic, ilustracija za Visoško kroniko, 1978 čestitakov in mogočnjakov. lavčar za mizo med nji- no, nato so nas dobile v roke gospa Pranja in Pipa mi v preprosti domači obleki. Najbolj se ga je držal /Tavčarjeva hči .losipina. rojena 1891, poročena (iovekar. Pred njim na mizi darovi: z.vez.ek njegovih Arko v Zagrebu, op. M.N./ ter nas sprovedle V buf-sbranih spisov, ki ga je izdala tiskovna zadruga, v fet, kjer je bilo v lepi obokani sobi čudo božje vseh mogočih dobrin, s katerimi smo si stregli do mile volje... Po pečenem odojčiču se mi še danes sline cede - delikatno, da se samo topi. Vino v buteljakh. No in tako je šlo sem in tja, ven, pa noter. Prijatelj, ki je na Visokem napol domač, nam je razkazal vse prostore - to bi gledala mama! Potem fotografiranje, pa nagovori, ko smo mislili, da je že vse končano, in je Tavčar vstal s stola, kjer je sedel med Trillerjevim govorom, da bi se oddahnil, je moral zopet sesti..." Pomenljivo je bilo slovo. "No, in naposled smo se poslovili. Slogo, slogo nam je priporočal, in medsebojno strpljivost... Za me je imel ves čas nekako posebno skrb, kadar me je kje zagledal: 'Prijatelj Župančič, ali si kaj jedel? Si kaj pil? Prinesita mu vina,' je ukazoval nekim imaginarnim služabnikom. " Ko odhaja, vidi pesnik isto, kot pri prihodu -smrtno napoved. "Ta mož, da se je prej spomnil Visokega, bi bil morda dandanes drugače čil in bi nam še marsikaj napisal, vsaj ostala dva dela Visoške kronike in dramo, ki mi jo je obetal. Nisem ga hotel spomniti, ker bi ga s tem gotovo spomnil one neizogibnosti, ki ga čaka, ki mu je tako blizu. Lice, oči -ne, ne bomo več brali mnogo od njega. To mi je grenilo spomin, ko smo se peljali prepevaje in vriskaje proti Ijiki nazaj... " Župančičeva "diagnoza" je bila pravilna. Pri Tavčarju so že februarja 1920 odkrili raka na črevesju, od katerega je po treh letih umrl. Jože Pasar, komandir Postaje prometne policije Kranj Promet se povečuje, cestna infrastruktura pa ostaja stara Kranjska "leteča policija" je zdrav kolektiv zrelih osebnosti, ki temelji predvsem na medsebojnem zaupanju. Pasar je komandir dobre tri leta in pol, dela med policisti prometniki že 19 let, hierarhično pa je okusil vse stopnice - od policista prometnika do komandirja. Jože Pasar Specializirana enota za urejanje in nadzor cestnega prometa. Področje dela prometne policije je specifično. Temelji na varnosti in urejanju cestnega prometa. Gre za delo, ki temelji na motoriziranih premikih, zato se pri njihovem delu uporabljajo tudi motorizirana kolesa, od koder tudi ime iz preteklosti za "letečo" policijo. Sam termin se lahko razloži z več zornih kotov, zagotovo pa je najpomembnejša gibljivost. "Potrebni so namreč hitri premiki in s pomočjo motornih koles lahko prometniki pridejo iz enega na drug konec Gorenjske zelo hitro -kljub zastojem na cesti. Zgodi se, da tudi kak policist prometnik doživi nesrečo, vendar je to napram ogromnemu številu kilometrov zanemarljiv podatek. Lahko tr- dim, da so policisti prometniki varni in disciplinirani vozniki, z veliko mero znanja šole varne vožnje," razlaga komandir Pasar. Zastoji na cestah Vsako leto postaja promet gostejši in občasno prihaja do večjih zastojev. Ob konici turistične sezone se konec tedna, vikende beležijo stoječe kolone na relaciji ozkega grla dvosmernega prometa Lesce -Bistrica pri Naklem in obratno. Še tako načrtovanje, pridnost policije močnega pritoka prometa iz treh mednarodnih mejnih prehodov in turističnih krajev, ne morejo pospešiti skozi grlo. Naloga policistov prometnikov je tu varovanje zaključkov kolon, da ne bi prihajalo do naletov, in skrb za pravočasno obveščanje javnosti (s pomočjo medijev), kje so ceste prenasičene s prometom ter pozivanje uporabnikov cest, da bi zaradi boljšega pretoka uporabljali ceste ob mednarodnem cestnem križu. Kranjski policisti in "nekranjske" ceste Postaja prometne policije Kranj je pristojna za območje cest celotne Gorenjske, kar je Pasar posebaj poudaril, ker se pač velikokrat najdejo ljudje, ki se sprašujejo, kaj vendar delajo kranjski policisti na cesti, ki nima nobene direktne povezave s Kranjem. Neposredno pa kranjski policisti ukrepajo le na mednarodnem cestnem križu. Gre za naslednje cestne relacije: od cestninske postaje Torovo na avtocesti do mednarodnega mejnega prehoda Karavanke in od mejnega prehoda Ljubelj do Jeprce. kjer se njihov nadzor sreča z nadzorom Policijske uprave Ljubljana. Na ostalih cestah obravnavajo vse hude prometne nesreče, predvsem s smrtnim izidom. Prometna varnost v preteklem letu Varnostna situacija na mednarodnem cestnem križu je dokaj ugodna: manj prometnih nesreč in boljša varnost pri zmanjšanju števila smrtnih žrtev prometnih nesreč. Velik poudarek je tudi na sami socializaciji voznikov v cestnem prometu, kajti samo na ta način se lahko prometna varnost izboljša. Ne glede na število različnih vzrokov prometnih nesreč še vedno najbolj prevladuje neprilagojena hitrost, ki je posledično povezana z ostalimi vzroki. Lani je prometna policija v Kranju zabeležila osem odstotkov voznikov udeleženih v prometnih nesrečah, ki so bili pod vplivom alkohola. "Povprečna stopnja alkohola v krvi voznikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah je 1,6 promila, kar je precej zaskrbljujoč podatek," ugotavlja Pasar. Tu njihovo delo temelji na umirjanju hitrosti in izločanju alkoholiziranih voznikov. Pri neposrednem nadzoru se vse bolj srečujejo z objestnimi in agresivnimi vozniki, ki ogrožajo sebe Na gorenjske deponije odpadki še šest let Zbirni center v vsaki občini Zbirni center za odpadke bo morala leta 2003 imeti vsaka občina ali na 8000 prebivalcev bo moral biti en center. Za izgradnjo centra se lahko uporabijo sredstva takse, ki jo bo letos na Gorenjskem za 4,3 milijone nekdanjih nemških mark. Kranj - Lani so inšpektorji pregledali vsa gorenjska odlagališča in na odlagališčih Mala Mežakla, Kovor, Tenetiše, Draga in Dob niso odkrili hujših kršitev, izdali pa so odločbe o nujni namestitvi tehtnic na odlagališčih Kovor, Tenetiše. Draga in Dob. Kdino odlagališče, ki je v času pregledov imelo tehtnico za odpadke je bila Mala Mežakla na Jesenicah. Tako so od lanskega decembra bile tehtnice že nameščene na vseh odlagališčih na Gorenjskem. Vsa odlagališča so imela upravno dokumentacijo - gradbeno in lokacijsko dovoljenje, ureditvene načrte. Vsi upravljalci odlagališč bodo morali pripraviti program prilagoditve in ponovno zaprositi za dovoljenje za odlaganje. Na vseh gorenjskih deponijah je do leta 2008 z.a milijon kubičnih metrov prostora za odlaganje odpadkov. Tega so prijavile vse deponije razne Doba. Če upoštevamo, da 700 kilogramov odpadkov zasede kubični meter deponijske-ga prostora, bo najavljeni deponij -ski prostor ob tem načinu odlaganja zadostoval za obdobje sedmih let. Ob upoštevanju zahtev po uvedbi ločenega zbiranja odpadkov pa bi se življenjska doba de- KRIMINAL ponijskega prostora podaljšala še /a leto ali dve. Letna količina odpadkov /naša okoli 104 tisoč ton -na Gorenjskem je 240 tisoč prebivalcev. Povprečna količina odpad Ukradli smučarsko opremo Kranj - Dva stanovalca sta 6. marca na parkirišče pred stanovanjskim blokom na ulici Lojzeta Hrovata nanosila smučarsko opremo in jo - položeno ob parkirnanem avtu Plat Scudo - /a deset minut pustila brez nadzora. Ko sta se vrnila, pa med stvarmi ni bilo več vreče s šestimi primeži znamk Ski Man in Holmenkol. Oprema je bila vredna približno 50 tisoč tolarjev. • D.S. Vnovčil ukradena čeka Jesenice - Neznani storilec je od I. decembra lani na še neugolovljen način vstopil v stanovanjsko hišo v Podmežakli, i/koristil slabost starejše stanovalke in si prilastil Že dva podpisana čeka. Prvi ček /a 50 tisoč tolarjev je vnovčil 14. decembra v menjalnici v Domžalah, Tam je kasneje januarja - vnovčil drugi ček, na katerem je bil napisan znesek 100 tisoč tolarjev. Proti storilcu bo podana kazenska ovadba. • D.S. Odnesel za 4 milijone tolarjev oblačil Kranj - Kranjski kriminalisti so odkrili, kdo naj bi lani aprila vlomil v trgovino IN - NI, last podjetja TW, d.o.o., v Britofu pri Kranju in iz nje odnesel za več kot 3 milijone tolarjev oblačil in obutve. Utemeljeno je osumljen 25-Ietni G.P. i/ Kamnika, proti kateremu bodo podali ka/eusko ovadbo. • D.S. kov na prebivalca se glede na območje deponije zelo razlikuje: takt) je povprečna količina odloženih odpadkov na prebivalca na leto na Mali Mežakli 430 kilogramov, v Kovorju 380 kilogramov, v Toneti lah 400 kilogramov, v Škofji Loki 308 kilogramov in v Dobu 610 kilogramov. Večinoma skrbijo za ravnanje / odpadki javne službe, koncesijo imajo le obema /ele/niki in Škof ja Loka, režijska obrala pa sta /a občini /in m Gorenja VSJ Poljano . Večina občin ima odloke o ravnanju / odpadki. Višina takse, ki bo /brana /aia di odlaganja odpadkov, bo na osnovi prijav■Ijeiuh podatkov o količinah odloženih odpadkov in števila prebivalcev, ki uporahl|a|o posamezne deponije, /a letos /na sala /a vse gorenjske deponije okoli 450 milijonov tolarjev oziroma okoli 4,3 milijone nemških mark. Takso bodo lahko koristili le /a projekte, ki bodo regijskega /na čaja in bodo posredno ali neposredno zmanjSevali obremenjevanje okolpi zaradi odlaganja odpadkov - sortirnice, zbirni centri in tako dalje. Gene z.a ravnanje / odpadki so na Gorenjskem zelo različne, vzrokov je več, saj so storitve od občine do občine ra/ lune. ra/en tega pa tudi dokaj različno sanirajo sedaii|.i odlaga lišča. Na Gorenjske so občine združene v konzorcij CL1RO in morajo do koma leta 200! \ velo ti uvesti programe ločenega /bira nja odpadkov. Zbirni centei bo morala imeti vsaka občina, na vsakih SODO prebivalcev bo moral biti en center. • Darinka ScdeJ Kradel iz igralnih avtomatov Kranj - / v lomom v gostinski lokal (!ajino Perla na Glav nem trgu v Kranju si je ne/nam storilec /. marca med 1. in II. uro prolipiavno prilastil za več kot 500 tisoč tolarjev gotovine, zaradi česai bodo poli cisti proti njemu podali kazensko ovadbo. V lokalu je najprej onemo gočil nadzorni sistem, nato pa i/ treh igralnih avtomatov pobral ) J6 ti soč tolarjev. Na/adnje je v/el še 168 tisoč tolarjev iz predalov pod pul toni. • D.S. in ostale udeležence v prometu. Žal so ravno ti tisti, ki najbolj izrabljajo pomanjkljivosti našega pravnega in samo preobremenjenost sodnega sistema, česar posledica je, da se izognejo kaznim. V lanskem letu v smislu nevarnosti, bolj kot v preteklih letih, na Gorenjskem izstopa avtocesta: "Bila naj bi bolj varna kot ceste za dvosmerni promet, a so v letošnjih prvih dveh mesecih na gorenjskih avtocestah beležili že tri prometne nesreče s smrtnim izidom. Pri dveh je bila vzrok nepravilna smer vožnje, pri tretji pa je potrebno omeniti posebnost primera, saj voznik osebnega avtomobila ni uporabljal pravilnega smernega vozišča avtoceste in je vozil po nasprotnem smernem vozišču. Vozil je iz smeri Torovo proti Kranju. Nesreča seje zgodila pri Šenčurju in se zaključila s smrtnim izidom, kjer je ta-isti voznik tudi izgubil življenje. Ne glede na opisane vzroke nesreč, je vseeno sekundarni vzrok nesreč predvsem prevelika hitrost. Za umirjanje te hitrosti se na vseh cestah, ne le avtocestah, uporablja različna vrhunska tehnika za nadzor prometa. Na podlagi opravljenih meritev pa se potem analizirajo hitrosti na določenih odsekih cest in kjer je nevarnost največja, prometniki tudi represivno ukrepajo." Bolje preprečiti Poleg že omenjenih dejavnosti in poslanstev "leteče policije", poseben poudarek namenja tudi preventivni dejavnosti, ki obsega tako preventivne akcije kot sodelovanje na raznih medijsko odmevnih prireditvah. Preventiva temelji tudi na transparentnosti go- KRIMINAL renjskih prometnikov, ki se poskušajo na podlagi varnostnih analiz zadrževati na pravem mestu ob pravem času in s svojo prisotnostjo brez ukrepanja velikokrat preprečijo negativna ravnanja v prometu. V preventivo spadajo tudi razne informacije za javnost, kjer prevladuje informacija o prevoznosti cest. Kot zanimivost Pasar omenja tudi pano, ki so ga postavili pred policijsko upravo: "Pano se opremlja z preventivno vsebino, s točno usmerjeno tematiko, ki se nanaša na različne ciljne skupine." Dobro je vedeti "Potrebno je omeniti tudi varnost pešcev. Pešci predstavljajo najšibkejši člen v verigi udeležencev v cestnem prometu. Vozniki jim morajo posvetiti največ pozornosti. Ne glede na to, da tudi pešci s svojim nepravilnim ravnanjem povzročajo hude prometne nesreče, se moramo vsi zavedati, da še tako rahel trk povzroči hude telesne poškodbe ali celo smrt, ki ne glede na krivdo, na vozniku lahko pusti hude psihične posledice. Ker pa se približuje čas uporabe enoslednih vozil ( olo, kolo z motorjem, motorno kolo, moped), je potrebno ljudi opozoriti na izpravnost vozil in njihovo obnovo znanja vožnje ter prometnih predpisov. S tem bodo pripomogli k izboljšanju prometne varnosti in zmanjšali potencialno možnost za udeležbo v prometni nesreči," poziva Pasar taki pešce kot voznike, "naj bodo zeK> pozorni drug na drugega. " • Alenka Brun* foto: Gorazd KavČiČ Poškodoval 34 pnevmatik Tržič - Policisti Policijske postaje Tržič so odkrili storilca, ki je oh koncu februarja prebodel gume kar na štirinajstih vozilih, ki so bda parkirana na Čevljarski ulici v Tržiču. Po ugotovitvah policistov naj 1" tako poškodoval kar 34 pnevmatik različnih znamk in s tem lastniki"11 avtomobilov povzročil za skupaj približno 400 tisoč tolarjev material ne škode. Menda ga je tisto noč nosila luna. • D.S. Oškodoval občino Naklo Podbrezje - Starejši mladoletnik, ki je doma na območju Kranja, Je 1. marca zvečer s kamnom razbil dve prometni ogledali in sicer prv0' ki jc bilo postavljeno nasproti parkirišča pred osnovno šolo Podbiv/.lc' drugo pa oh eni i/med stanovanjskih hiš v Podbrc/.jah. Občino Nakl(1 je s tem oškodoval za 180 tisoč tolarjev, proti njemu pa je podana kazenska ovadba. • D.S. Poškodoval žaromet Zapuže - Neznani storilce |c 6. marca ponoči pred stanovanjski**1 blokom v ZapUŽah na sprednjem delu parkiranega tovornega VOZU« Mercedes -Benz poškodoval levi žaromet Lastniku tovornjaka i^" Py" zreči! za 44 tisoč tolarjev materialne škode Policisti bodo kaznivo o* janje preiskali in storilca ovadili na okrožno državno tožilstvo. • ' Prodajalca je preslepil Kranjska Gora - 44-lctni Z.R., ki stanuje v občim Kranjska Go* je osumljen, da je ob koncu letošnicga februarja v kranjskogorski tTgG vini EgOS "kupil" Samsungov glasbeni stolp in TV sprejemnik /nafl) ke Philips in Gorenje. Prodajalcu naj bi pokazal potrdilo zavarovalni" ce o Izplačilu odsTcodnine in mu obljubil, da bo aparate plačal, ko 'J bo zavarovalnica nakazala denar. Toda tega vse do danes ni P'a^11 jj! Policisti so Ugotovili, da mu je zavarovalnica odškodnino i/plačal.' /c decembra lani, tako da naj M Z omenjenim potrdilom prodajalca It |m slepil, da je lahko prcv/cl 199.855 tolarjev vredno blago • D.S. Pripisal je ničle Kranjska Gora - PrOtJ II letnemu AH i/ okohee Kiau|ske pO bodo podali Ovadbo zaradi utemeljenega suma ka/nivvga dcp> 1 ponarejanja listin. n Zato, ker ni plačal denarnih kazni v skupnem znesku 145 tiso< 'j ,j jeV, ki sta mU |ili lani i/rekla sodnika /a pickrške. bi M letni inl:u^)(, moral sredi februarja na prestajanje kazni v zapor. Da bi se temu 1/1^ nil. naj bi II. februarja na pošti izpolnil in plačal In polOZn položnici za 3 tisoč in 4.500 tolarjev ter položnico /a 7 tisoč tojajj ^ Tem zneskom naj bi nato v vnaprej pripra> Ijena mesta pripisal ni • jih tako spremenil v zneske za 10, 45 in 10 tisoč tolarjev. Nazadnje jjj bi tako popravljene položnice odnesel k sodniku za prekrške« * dokazal, da je kazen poravnana. • D.s. Zagorelo je v mengeškem Leku Na srečo je požar zajel priročno skladišče v tretjem nadstropju objekta vzdrževalnih služb. Pogasilo ga je več kot sto gasilcev iz različnih društev in s pomočjo lestve ljubljanske in kamniške enote. Mengeš - V Gasilsko godbenem domu v Mengšu so v četrtek zvečer člani Turističnega društva ravno sklenili redni letni občni zbor, ko seje na strehi doma oglasila sirena. Malo pred tem je predsednik Mengeške godbe Franci Zun čestital turističnim delavcem in podprl pobudo za poletne prome-nadne koncerte Mengeške godbe, potem pa je že odhitel v Lek Mengeš, kjer je zaposlen. Vest, da gori v Leku v Mengšu, se je namreč hitro razširila. Zagorelo je malo po osmi uri zvečer, požar pa je zajel podstrešje ene od zgradb Lekovega obrata na Kolodvorski cesti v Mengšu. Na srečo je požar vzplamenel v priročnem skladišču, kjer so podnevi odstranjevali stare klimatske naprave in inštalacije. Po podatkih, ki so jih zbrali kriminalisti so pri odstranjevanju uporabljali tudi varilne aparate. Kaže, da so se zaradi tega pregreli leseni stropi, ki so se kasneje vžgali. Sicer pa naj bi preiskava pokazala, ali je bila kriva nepazljivost ali malomarnost in neupoštevanje varnostnih in požarnih predpisov pri vzdrževalnih delih. Sreča v nesreči je vsekakor bila, da ni zagorelo v katerem od proizvodnih obratov s tako imenovanimi farmacevtskimi učinkovina- Serija vlomov na Jesenicah Jesenice - V noči od četrtka na petek, 7. marca, so neznani storilci na Jesenicah vlomili v osebne avtomobile, ki so bili parkiranimi pred stanovanjskimi bloki na cestah Cirila Tavčarja, cesta revolucije in ces-ta maršala Tita. Na okrožno državno tožilstvo jih bodo ovadili zaradi kaznivih dejanj Velike tatvine: iz avta Yugo Koral 55 so odnesli Sonvjev avtoradio z zvočnikoma in sedmimi zgoščenkami, skupaj v vrednosti 70 tisoč tolarjev; i/ Renaulta 5 so vzeli avtoradio znamke Kenvvood z zvočnikoma, sončna očala in ABC tablico za plačilo cestnine - vse skupaj v dednosti 67 tisoč tolarjev. Z vlomom v Opel kadet pa so si prilastili Sr|emljivo ploščo avtoradia. ker jima avtoradia ni uspelo izvleči in s°nčna očala, s čimer so lastnika oškodovali za 30 tisoč tolarjev. Storilci so vlomili tudi v osebni avto Zastava 128 in si iz njega pri-'astiij 28.500 tolarjev vreden Kenvvoodov avtoradio. radio iste znamke ^ so vzeli tudi iz avtomobila Unis Golf I, s čimer so lastnika Vlovali za 25 tisoč tolarjev. Iz osebnega avtomobila Renault 5 pa 0 znesli Sonvjev avtoradio in menjalec zgoščenk, več zgoščenk in S()"čna očala z dioptrijo in tako lastnika oškodovali za skupaj 70 tisoč tolarjev. • D.S. nesreče Huda poškodba Kranj - 52-letni voznik J.P, doma iz. Škofje Loke, je v soboto, 9. ^fttca, dopoldne vozil osebni avto po mestni Bleivvcisovi cesti v Kra-8Wi Na prednjem sedežu je sedel njegov sin in ko je z vozilom pripeljal v križišče s Kidričevo cesto, je po prehodu z.a pešce prečkala vo-peška. Voznik je svoje vozilo ustavil, za njim pa je peljal 43-let-n' M.N., ki pa zaradi prekratke razdalje svojega vozila ni mogel usta-v,ti in je trčil v zadnji del vozila. Pri trčenju je bil sopotnik v prvem Voz>lu huje poškodovan. • D.S. ^ekratka razdalja k zi| — " ~7~'ctm A.K., doma iz Ljubljane, je v soboto, 9. marca, vo-^ svoj osebni avto iz smeri Brnika proti Kranju. Koje z vozilom pri-KtM križišča, je začel zavirati, vanj pa je zaradi prekratke razdalje nik-' a "''m vo voznik 27-lctni K.T. i/ Kranja. Pri trčenju je VOZ t 17 4uWjanc dobil hujše telesne poškodbe in so ga odpeljali v UKG ^ubijana. • d.s. 2,37 grama alkohola v krvi ~f^Seiliee - Minulo soboto so bili policisti obveščeni o vozniku oseb st, Vo/'';i BMW, ki vozi od Gozd Martuljka proti Jesenicam po levi ^ ni. Policisti PP Jesenice so voznika ustavili i/ven naselja Hrušica, P°sl°pku so ugotovili, da 43-letni J.S. / Jesenic vozi pod vplivom Ha kn Pler/'aisu ' alkotestom so ugotovili, da ima 2,37 grama njo ' °^ram alkohola v organi/mu. Prepovedali so o mu nadaljnjo vozli ir Vc,K'ai Je 7 vožnjo nadaljeval. Na Jesenicah so ga ponovno ustavi- " ^a Pridržali do streznitve. • D.S. povzročitelj peljal dalje Sko,jaLoka ske ce levi ?' Vl'/n.k V četrtek, 7. marca, je ob 11.25 uri v križišču Poljan sle z. lokalno cesto Skotja Loka - Sora, kjer se klanec izteka v IKPiV!'ledni ovinek, prišlo do prometne nesreče, v kateri je nc/na tovornega vozila trčil oziroma Oplazil osebni avto VVV Polo '^Vanau,. i,.(s /I1Ua i1' ' osebnim avtom v tem križišču zavijala desno, ko p je ,l1 po klancu navzdol pripeljalo tovorno priklopno, rdeče - belo bil V ' UltXn tA'l;"l° 111 ' /;itlnMm levim delom trčilo v njen avtomo-u\ „ s..da nesreče ni zaznal mi. Dokler niso bili povsem gotovi, da takšne nevarnosti ni, so bili tudi varnostni ukrepi med požarno akcijo in gašenjem poostreni. Tako je bilo na začetku tudi za novinarje gibanje omejeno. Požar v poslovni zgradbi, v kateri so vzdrževalne službe (v pritličju so mehanične delavnice, v višjih nadstropjih pa pisarne, shrambe in skladišča tehničnega materiala), so prvi začeli gasiti Lekovi gasilci. Vendar pa so kmalu ugotovili, da sami ne bodo kos ognju. Zato so poklicali na pomoč gasilce iz okoliških društev in Center požarne varnosti Domžale. Domžalski gasilci pa nimajo vozila z lestvijo, zato so jo posodili kamniški prostovoljni gasilci. Poklicali pa so na pomoč tudi j .. , -~ ..v.-..^^^... /../,,.., ampak jc odpeljal neznano kam. tudi Pf08' VOZnika, naj poklice na številko 113, javijo pa n.i| se Divw očividci, ki bi lahko prispevali k razjasnitvi okoliščin fr°metne nesreče. • D.s. ^adel in se huje poškodoval kraV-ft " ^ PcU"k. 8, marca, se |c ob 11.30 uri na regionalni cesti Ko-|;,j,() uP;i,'če v naselju Pot oče /godila prometna nesreča /araili nepri-jene hitrosti voznika kolesa / motorjem, 59 letnega A.P. i/ okoli- Vu n|'' Iz srne 'M,lis;i / tnotorjem znamke Tbrnosje vozil po regionalni cesti ^»Vlevi*6 ^okia Pmt' Tbpaličem. Ko je pripejjal v naselje Poto tla y>. y nepregledni ovinek, [e zapeljal na levo smerno vozišče in nato V()/nik a"' ' |l zgubil oblast nad vo/ilom in padel. Pri padcu je Da. v * U"IK'1 lui(lt' "desne poškodbe in se zdravi v UKC Ljublja času vožnje Voznik ni uporabljal varnostne čelade. • D.s. ljubljanske poklicne gasilce, ki so prišli z zglobno platformo. Z njo so se namreč požara potem lotili od zgoraj skozi streho. Napredovanje gasilcev do požara skozi stropne prostore je bilo namreč zaradi dima zelo oteženo in tudi nevarno. Tako se je pri gašenju poškodoval tudi eden od gasilcev, ki so ga odpeljali v Klinični center, kjer je ostal na opazovanju. Po štirih urah so požar, ki je povzročil okrog dva milijona škode, pogasili. Poleg poklicnih gasilcev iz. Ljubljane in Domžal so požar gasili še prostovoljci iz PGD Mengeš, Loka pri Mengšu, Domžale, Vir. Radomlje, Kamnik in drugi. • Andrej Žalar V lokal naročal malice Številne kazenske ovadbe proti "podjetniku", ki je kot pravna oseba naročal adaptacije, malice v gostinski lokal, oglaševal koncerte -vendar nobenega računa ni plačal. Škofja Loka - Proti 32-letnemu S.L. z območja Škofje Loke bo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj poslovne goljufije na okrožno državno tožilstvo Kranj podanih - poleg dosedanjih - še pet kazenskih ovadb. Z direktorjem podjetja Mikom, d.o.o., naj bi se julija 1999 dogovoril o nakupu pijače. Pijačo, ki so mu jo dostavili v gostinski lokal, naj bi naročil v imenu pravne osebe s sedežem v Škofji Loki, vendar pa računa v znesku 23.988 tolarjev ni poravnal. 1. avgusta 1999 naj bi poklical v Škofjeloško podjetje S.Arhar, s.p., ki se ukvarja s pripravo in razvozom jedi in z lastnikom sklenil posel, v okviru katerega naj bi mu ta dva meseca v lokal dostavljal malice in druge tople obroke. Tudi zanje ni plačal in je lastnika oškodoval za 202.190 tolarjev. Podjetje Fibra, d.o.o., naj bi septembra leta 1999 v osumljenčev lokal vgradilo več vrat in nekaj polic. S.L. se dogovora o plačilu spet ni držal in ni nič plačal. Račun je znašal 383.180 tolarjev. Prav tako čaka na plačilo računa Radio Ognjišče, s katerim naj bi se oktobra istega leta dogovoril z.a oglaševanje koncerta slovenske glasbene skupine. Reklamo so na radiu objavili, koncert je bil v njegovem gostinskem lokalu, stroškov dvodnevnega oglaševanja v višini 59.500 tolarjev pa ni plačal. Oglaševanje koncerta naj bi 32-Ictnik naročil tudi pri Radiu Kranj. Za paket objavljenih sporočil bi moral kot pravna oseba plačati 65.430 tolarjev, a tega ni storil. • D.S. Ob cesti proti avtobusni postaji na Koroški Beli je proti potoku Javornik pet metrov visok betonski zid, preko kitorocjn |o p; idol • \ ot< > D S Koroška Bela - V petek, 8. mar Ca, so sosedje ob potoku Javornik Kršitve avtorskih pravic na računalniških programih Slovenski inšpektorji iz leta v leto opravijo več pregledov legalnosti programske opreme v podjetjih. Ponudba črnih kopij računalniških programov se kaznuje, prav tako nelegalna uporaba. Kranj - V Sloveniji opravljajo preglede legalnosti programske opreme tržni inšpektorji, ki so za to posebej usposobljeni. Skupno so lani opravili 110 inšpekcijskih pregledov, zadnjo akcijo pa so imeli novembra lani, ko so pregledali 46 podjetij. Izdali so 35 odredb za odpravo nepravilnosti. 20 opozoril, 17 podjetij je bilo predanih v nadaljnji postopek sodnikom za prekrške. Podatki iz prejšnjih let kažejo, da je število pregledov, ki jih opravijo tržni inšpektorji v porastu, saj so pred štirimi leti opravili 22 pregledov, leto kasneje 70 in leta 2000 106 pregledov. Sodniki za prekrške že kaznujejo nelegalno uporabo računalniških programov. Sodniki za prekrške so v Ajdovščini in v Ljubljani obsodili štiri podjetja, v katerih so skupno uporabljali 66 računalniških programov nelegalno, kar so ugotovili tržni inšpektorji pri inšpekcijskih pregledih. Sodnik za prekrške v Slovenski Bistrici je obsodil eno podjetje in dve samostojni podjetnici na plačilo denarne kazni. Samostojna podjetnica je uporabljala štiri programe nelegalno, neko podjetje pa je imelo nelegalnih kar 17 ko- Mrtev obležal v potoku opazili, da v potoku nepremično nekdo leži in obvestili operativni komunikacijski center. Na kraj so takoj prihiteli policisti, kriminalisti, dežurna državna tožilka in dežurni preiskovalni sodnik, ki je opravil ogled. Ugotovili so, da je pokojni M.Š., star 48 let, doma iz območja Kranjske Gore, okrog 13.15 ure šel mimo potoka Javornik v smeri proti avtobusni postaji. Nasproti stanovanjske hiše ceste v Rovte 5 je po vsej verjetnosti zaradi opitosti padel. Po padcu je zdrsnil po strmem pobočju potoka in nato preko pet metrov visokega betonskega zidu, kjer je z glavo udaril v kamniti podporni zid ob potoku in nato padel v vodo, neposredno ob manjši jez, kjer je obležal mrtev. Preiskovalni sodnik je /a pokojnega odredil sodno obdukcijo. Gasilci PGRS Jesenice so policistom pomagali iz potoka potegniti moško truplo. pij programov. Na šest mesecev zapora je bil zaradi ponujanja in prodajanja med drugim nelegalnih kopij računalniških programov obsojen 22-letni A.B., ki je oglaševal ponudbo črnih kopij računalniških programov v številnih časopisih in z nelegalno dejavnostjo zaslužil več kot 2 milijona tolarjev. Po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah se pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki krši avtorsko pravico na računalniških programih kaznuje z minimalno 400 tisoč tolarjev, odgovorna oseba pa najmanj 80 tisoč tolarji. V teh primerih so bila podjetja obsojena skupno na skoraj 3 milijone tolarjev, odgovorne osebe pa na 450 tisoč tolarjev denarne kazni. Tržni inšpektorji pa so že ob ugotovitvi nepravilnosti prepovedali nadaljnjo uporabo nelegalnih programov, kar pomeni, da so podjetja zaradi nadaljevanja delovnega procesa morala kupiti manjkajoče licence. Poleg tega imajo oškodovana podjetja možnost, da podjetja, ki so kršila njihove pravice, tožijo v civilnem postopku in dosežejo do trikratno plačilo za vsak helegalno uporabljen program. • D.S. Slovenija - pripni se Kranj - Vse do naslednjega ponedeljka bo v Sloveniji potekala republiška preventivna akcija pod naslovom Slovenija - pripni se. Akcijo skupaj s policisti pripravlja republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na Gorenjskem seje lani zgodilo 2777 prometnih nesreč, v katerih je 23 oseb umrlo, 60 pa je bilo poškodovanih. Kar 350 voznikov ni bilo pripetih z varnostnim pasom in 266 potnikov. Odstotek uporabe varnostnih pasov je le 78-odstoten, na zadnjem sedežu pa je bilo privezanih le 21 odstotkov potnikov. Policisti bodo spremljali uporabo varnostnih pasov predvsem okoli šol, opozarjali, delili zl6ženke, v prometu pa bodo tudi kaznovali. Varnostni pas rešuje življenje, starši pa bi se morali zavedati, da morajo biti otroci na zadnjih sedežih privezani, sedeti pa morajo na podložnih sedežih. • D.S. KRIMINAL Vlom v avto Radovljica - Z vlomom v osebni avto Zastava Yugo Koral 60, ki je bil parkiran na Cankarjevi ulici v Radovljici, si je neznani storilec okoli 22. ure v četrtek, 7. marca, prilastil Sonvjev ČD plaver, črno usnjeno torbo z denarnico, vozniškim dovoljenjem ter nekaj gotovine. Proti neznancu, kije lastniku vozila povzročil materialno škodo v višini 50 tisoč tolarjev, bodo policisti podali kazensko ovadbo. • D.S. Tatvina industrijskih odpadkov Kranj - Policisti Policijske postaje Kranj so odkrili storilca, ki naj bi si v noči na 25. januar iz. zabojnikov na Dinosovem dvorišču v Kranju prilastil šest 50-kilogramskih vreč, napolnjenih s cinkotinom. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja tatvine 70 tisoč tolarjev vrednega kovinskega industrijskega odpadka bodo kazensko ovadili 30-lctnega B.Č. iz Šenčurja. • D.S. Ponarejeni bankovec Jesenice - V prostorih Pošte Slovenija na Cesti maršala Tita na Jesenicah je neznanec v četrtek. 7. marca, vnovčil bankovec za 10 tisoč tolarjev, ki so ga policisti zaradi suma, da je ponarejen, zasegli in poslali v Banko Slovenijo na analizo. Proti neznanemu storilcu bodo podali kazensko ovadbo. • D.S. Prodal tuj avto Jesenice - Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije bodo policisti na okrožno državno tožilstvo ovadili 35-letne-ga M.S. z Jesenic. Osumljen je, daje lanskega septembra v Podjetju Avto - Lesce, d.o.o., prodal osebni avto BMW 318, ki sploh ni Ijil njegov, ampak v lasti podjetja Creditanstalt - SKB leasing, d.o.o.. Z zavajanjem kupca in prikrivanjem dejanskim okoliščin naj bi si pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 3 milijone in 500 tisoč tolarjev. • D.S. Minulo soboto so se mladi atleti in atletinje v Železnikih pomerili na državnem prvenstvu v krosu Svetovna rekorderka spodbuja tudi mlade atlete Več kot sto dvajset mladih atletov in atletinj je v Primčevem logu v Železnikih minulo soboto skušalo dokazati, da imamo v Sloveniji nadarjen rod športnikov tekačev, ki so jim zadnji uspehi rekorderke Jolande Čeplak le še dodatna spodbuda za naporne treninge Železniki - Atletsko društvo Železniki je bilo minulo soboto že tretjič organizator državnega prvenstva v krosu za mlajše kategorije in hkrati atletskega mitinga za ostale tekače. Organizatorji so imeli tokrat, za razliko od prejšnjih dveh let, veliko srečo z vremenom, saj je tekmovalke in tekmovalce iz vse Slovenije v Selški dolini pričakalo čudovito sončno vreme in odlična proga v Primčevem logu. V imenu navijačev in krajanov občine Železniki je tekmovalce pozdravil župan Mihael Prevc, v imenu Atletske zveze Slovenije pa Boris Mikuž. Med najmlajšimi najboljša Špela in Marko Prve so se na pot podale najmlajše tekmovalke v kategoriji pionirk letnika 1987 in mlajše. Po dveh kilometrih sta zmagali klubski sotekmovalki svetovne rekorderke Jolande Čeplak. Špela Jan-drok je bila v cilju za dve sekundi hitrejša od Kaje Rudnik (obe Velenje), na tretje mesto pa se je uvrstila Nina Krašovec (Maribor 98). Četrta je bila Mateja Janžič (SLB), peta Mateja Kosovel in šesta Manca Velkavrh (Domžale). Med kar petinštiridesetimi pionirkami sta tekmovali tudi dve članic^ domačega atletskega kluba iz Železnikov. Tatjana Rant je osvojila 17. mesto, Manja Mohorič pa je bila 28. Ekipno so zmagale atletinje iz Velenja. Na dva kilometra dolgi progi so se nato pomerili tudi pionirji. Zmagal je Marko Virtič iz Sevnice (Sev), pred Mitjem Troštom (Vip) in domačinom Alešem Pfajfarjem, ki se je uvrstil na odlično tretje mesto. "Pred dvema letoma sem šel prvič na šolski kros. Ker mi je šlo dobro, sem se odločil, da se vpišem v domač atletski klub. Že lani sem se na tekmah uvrščal med deset najboljših, letos pa sem pač starejši, po vodstvom našega klubskega trenerja Boštjana Sinka sem dobro treniral in to tretje mesto je do sedaj moj najboljši rezultat na državnem klubskem prvenstvu," je po tekmi povedal petnajstletni osmošolee Proga v Primčevem logu v Železnikih je bila tokrat suha in za tekmo dobro pripravljena, največ tekmovalk pa se je pomerilo v najmlajši kategoriji pionirk. Aleš Pfajfer iz Selc, ki ga letos čaka še vrsta tekmovanj, saj se je atletska sezona na prostem komaj začela: "Kmalu bo šolsko prvenstvo v krosu, sledila bodo šolska in klubska prvenstva na stezi, pa še kakšen kros. Upam, da se mi bo čim večkrat uspelo uvrstiti med najboljših pet. Od rezultatov pa bo odvisno ali bom še naprej vztrajal pri atletiki." Med pionirji seje na četrto mesto uvrstil David Horvat ^Pom), peti je bil Kal Po-savec (ŽAK), šesti pa Mario Ribič (Sev). Od domačih atletov iz ekipe AK Železniki sta bila Jakob Pintar 15. in Jan Negušar 16. Škofjeločan Blaž Božnar je bil 7., Matej Jereb iz Žirov pa 13. Ekipno so zmagali Sevničani. Cene ugnal konkurente Kilometer več kot pionirke in pionirji so morali preteči mlajši mladinci in mlajše mladinke. Najprej so startala dekleta, po treh kilometrih pa je na cilj .prva pritekla Taja Naraks (KLC), druga je bila Janja Bučar (Šen), tretja pa Ajda Flašker (PMB). Na četrto mesto se je uvrstila Anja Rak (Vel), na peto pa najboljša domača tekačica, Teja Ber-toncelj (Železniki). Peta je bila Ana Veršnik (ŽAK). Dobro sta se odrezali tudi članici atletskega kluba iz Žirov Nela Mlinar, ki je osvojila 7. mesto in Irena Eniko, kije v cilj pritekla kot deveta. Erika Mlinar (Žiri) je bila 14. Ekipo so zmagala dekleta iz celjskega Kladivarja. "Obiskujem drugi letnik škofjeloške športne gimnazije, atletinja pa sem že od šestega leta osnovne šole. Začelo seje dobrimi rezultati na šolskih tekmovanjih, nato pa sem vztrajala in se vpisala v Atletski klub Železniki. Moji disciplini sta tek na 600 in 800 metrov, za nastop na današnji 3000 metrov dolgi progi pa sem se odločila bolj zaradi treninga in seveda bolj slaba. Sam sicer največ tečem na 5, 10 in 21 kilometrov, zame pa je tale tekma tukaj v Železnikih letos sploh prva. Upam, da mi bo dobro šlo tudi na naslednjih tekmah, ki jih bo letos še veliko," je povedal 25-letni Hota-veljčan Tone Kosmač, ki trenira skupaj z domačinom iz Selške do-ine Romanom Kejžarjem, ki pa si Aleš Pfajfar je pritekel bronasto koljano za domači klub. Zaostal je le za Markom Vitričem iz Sevnice in Mitjem Troštom iz Vipave. dejstva, da je za dobre rezultate na krajših progah treba dobro teči tudi na daljših progah," je po tekmi povedala domačinka Teja Bertoncelj, ki je bila lani na državnem prvenstvu mladink na 600 metrov tretja, dobre rezultate pa ima tudi iz 1500 merskih prog. "Zavedam se, da me za uspehe in vrhunske rezultate čaka'še veliko dela in treningov. Upam, da jih bom lahko uskladila s šolo in študijem," razmišlja 17-letna Teja. Močna konkurenca je bila tudi v teku mlajših mladincev na 4-kilo-metrski progi. Na končuje največ moči zmogel Cene Šubic iz Žirov, sicer član ekipe ŽAK-a i/ Ljubljane. "Seveda sem potiho pričakoval boj za prvo mesto, vendar pa se je bilo za zmago treba boriti do zadnjega trenutka," je v cilju povedal 17-letni Cene Šubic, ki je najprej treniral košarko, nato pa seje odločil za atletiko. Iz domačega žirovskega kluba se je kot srednješolec pred dvema letoma vpisal v ŽAK in začel še z resnejšim treniranjem: "Najraje tečem daljše discipline, največkrat je to 3000 metrov. V tej difl ciplini imam tudi rezultat 8:49, ki Jeseničani vendarle gospodarji na Gorenjskem V gorenjskem hokejskem derbiju v Podmežakli so povedli Blejci, na koncu pa je zmaga ostala v Podmežakli - Nova zmaga tudi za Triglav Jesenice, Kranj - V 2. delu hokejskega prvenstva je bil v petek gorenjski derbi na Jesenicah. Gostje z Bleda so po zaslugi Marka Smolcja povedli, nato pa je za Acroni Jesenice izenačil Tomaž. Razigar in postavil rezultat prve tretjine 1:1. V nadaljevanju je bil nato natančen Jure Vnuk, izenačil pa je Zdenek Šperger. Na 3:2 je povišal Dejan Vari, upanje na zmago pa je Blejcem odvzel Kanadčan Mauricc, ki je dobre tri minute pred koncem povišal na 4:2 in postavil končni rezultat. Na drugi tekmi za razvrstitev od L do 4. mesta je ekipa Olimpijc 0:6 (0:2, 0:2, 0:2) premagala Slavijo M Optimo. Na lestvici vodijo ALPSKO SMUČANJE V pokalu narodov Sloveniji deveto mesto Kranj - V llachauu se je minuli konec tetina / /adnjinn tekmami končal letošnji svetovni pokal alpskih smučarjev in smučark. Veliki kristalni globus za skupno zmago je v moški konkurenci osvojil Avstrijec Stephan Eberharter. pri dekletih pa jc bila skupno najboljša Avstrijka Michacla Dorfmeister. Naši smučarji in smučarke tudi ob zaključku sezone niso bili med najboljšimi. Največ točk v svetovnem pokalu med moškimi je tako ob koncu osvojil Mitja Kune, ki je zasedel 25. mesto (m 4. mesto v slalomu), med našimi dekleti pa jc skupno najboljša lina Maze, ki je osvojila 36. mesto (in 8. v veleslalomu). V pokalu narodov je bila letos najboljša ekipa Avstrije, Slovenija pa je osvojila skromno 9. mesto. • V.S. Do zadnjih minut zanimiv derbi so dobili favoriti, ekipa Acroni Jesenic Acroni Jesenice z 9 točkami, sledi Olimpija s točko manp Bled ima 3 točke, Slavija M Optuna pa 2. Danes bo ekipa Acroni Jesenic gostovala v Zalogu, ekipa Bleda pa se bo pomerila / ()liinpi|o. V tekmah za razvrstitev od 5. do S mesta je ekipa Triglava v Kranju 3:2 (0:1, 2:0, 1:1) premagala Marc Interieri, HIT Casino Kranjska Gora pa je bil v Maribo ru 0:6 (0:2, 0:2, 0:2) boljši od Maribora. Na lestvici z. 8 točkami vodi Triglav pred IIIT ( asino|cm Kranjska Gora in Mariborom Danes bo Triglav gostoval pri IHT ('asmoju na Jesenicah, Mati bor pa bo gostil Marc Intcriere. Konec tedna so nekaj tekem odigrale tudi hokejistke v ženski ligi Krima. Ekipa Blejskih levinj je 0:1 premagal Triglav, Jesenice mlade so bile 9:0 boljše od Olim-pije. Terme Maribor pa so 2:0 premagale Celje. Na lestvici še vedno vodijo Terme Maribor pred Jesenicami mlade, Olimpijo. Ce Ijem, Blejskimi levinjami in Triglavom. • Vilma Stanovnik, foto: Aljoša Korenčan SMUČARSKI SKOKI Kranjec in Peterka blizu najboljših Kranj - V llarrachovu je bilo minuli konec tedna svetovno pr venstvo v poletih. Žal organi/a torjl niso imeli veliko sieče z vre menom, saj so del tekmovanja i/peljali le v petek popoldne, oba poleta za točkovanje svetovnega prvenstva pa \ soboto. Na koncu je naslov svetovnega prvaka v po letih obranil Nemec Sven lian navvald. naša najboljša pa sta bila Triglavana Robert Kranjec m Pu mož Peterka, ki sla osvojila II. in I .V mesto /e jutri se bodo tekme svetovnega pokala nadaljevale \ Palunu. • V.S. mi tudi do sedaj največ pomeni." Za Cenetom se je na 2. mesto uvrstil Urban Kokotec, na tretje pa Andrej Cimperšek (oba KLC). Odlično se je izkazal tudi 16-letni domačin Miha Thaler (Železniki), ki je osvojil 4. mesto. Peti je bil Gregor Košir (NM) in šesti Andraž Glavan (ŽAK). Tadej Jensterle iz domačega kluba je na koncu v cilj pritekel kot deseti. Ekipno so zmagali atleti ŽAK-a. Kros z malo nastopajočimi Po zaključku državnega prvenstva je bil v Primčevem logu še miting v krosu za starejše mladinske in članske kategorije. Med starejšimi mladinci je bil na 6000 metrov najboljši Matjaž Berus (TKP), ki je zmagal pred Mitjem Kosovelom (Kob) in Petrom La-moveem (Žiri), med člani pa je bil na 8000 metrov najboljši ione Kosmač s Hotavelj (Novice Ex-treme), ki je zmagal pred Boštjanom Kozanom (TKP) in Marti nom Pezdireem (NM). "Proga tukaj v Železnikih je bila danes zelo dobra, konkurenca pa ATLETIKA Tone Kosmač s Hotavelj, zmage valeč mitinga med člani. je tokrat tekmo v Železnikih ogle' dal le kot trener. "Glede tekmovanja za državno prvenstvo smo zelo zadovoljn1-saj je nastopilo kar 128 atletov i" atletinj iz 22 klubov. Večji p»°' blem je bil z nastopom v kategg" riji mitinga, saj je nastopilo 1SU| juni C-i Ie N ^ k 1 dobro nastopila tudi Maja Bendieič, ki je med fkarni na posamični tekmi osvojila 7. mesto, Visim I abjan je Renata Fodviz pa 32. Na tekmi štafet je ekipa deklet Slovenj P°stavi Maja Benedičič, Renata Pddviz in Vesna Fabjan zasedala mesto. M< ■ ^skcm poKaiU Zasedel 5. mesto, gj . 10 Sporočil trener Aleš Gros, so bile razmere na poledeneli pro-dobro0 Uv1nC' naši mladi tekači in tekačice pa so se. kljub nekaj smole. bila 2: je v 10 led starejšimi mladinci je bil Blaž Jelene 18, skupno pa je »D pokalu zasedel 5. znašli. • V.S. j^ovensko zmagoslavje na Belopeških jezerih alcatr« " ( lll,:il,k;i Nataša I .u en m Blejec Matej Soklič sta /magov jedrih^^onalnega smučarskega teka Marcia Corta na BelopeSkih pr • 1 ,K| 'talijanski strani PonC Koroška |c na S km do)gi /inr/ii|eni koleg 8*CUPtoSkim startom /a slabo minuto ugnala ieprezentačne Sdkifg0-6 '" <"l'!'""M 17 Ihana, tat Ines In Tino Hižar Iz Medvod, in i* J® enkrat daljši razdalji zlahka opravil z ložetom Mehletom tu|j|1l!,llnu,n POnikvai jem, Slovenski tekači so zmagali tudi V vseh os "ud , .^prijah, razen med starejšimi mladinci. Oorjan Rok Bremec ^aric- člani. Miiiam Soklič med mladimi Članicami, Tamara 0i||ik n mlajSimi mladinkami, med itarejširni mladinkami Kranj Slove '"',;n'1 tezerSek In mlajšimi mladinci Grega Brvai i/ Medvod, uske tekače konec tedna čaka državno prvenstvo na Pokljuki. • M. M. tudi v nadaljevanju uveljavili svojo premoč, tako da so z rezultatom 3:0 (21, 19, 16) dosegli najbolj prepričljivo zmago prvega kroga. Tudi odbojkarji Salonita so prvo tekmo proti Pomurju Galex zaključili po treh nizih, presenečenje pa je bila le zmaga s 3:2 Maribor Stavbar IGMa, ki ima tako v sredo v Mariboru priložnost za napredovanje. Že v sredo so na sporedu povratne tekme -Calcit Kamnik gostuje v Šoštanju (17:30), Merkur LIP Bled pa v Slovenski Bistrici (18:00). Po 20. krogu v moški konkurenci 2. DOL pa so vse pomembnejše uvrstitve določene - v prvo ligo se selita SIP Šempeter in Aslec Triglav, izpadejo Braslovče, Brezovico in ŠDP Črnuče pa čakajo kvalifikacije za obstanek. Medtem ko so bili odbojkarji Astec Triglava tokrat prosti, pa so Skof-jeločani po pričakovanju doma premagali zadnjeuvrščene Braslovče s 3:0 (16, 21, 17). Bolj zanimivo pa je bilo v ženski konkurenci. V Kamniku sta se namreč pomerila drugouviščena domača ekipa 3S Kamnik in vodilni Benedikt. Srečanje so bolje začele gostje in oh nervo/ni in slabi igri domačink hitro povedle z 2:0, toda ko se je sredi tretjega niza poSkodovala gostujoča kapetanka se je hito izkazalo, da gostujoči trener ni Imel ekvivaletne menjave, kar so hitro /aslutile ludi tlo VATERPOLO mače igralke in vodstvo v nizu zadržale do konca, izboljšale svojo igro in zasluženo slavile: 3S Kamnik : Benedikt 3:2 (-18, -17, 25, 21, 10). Slabše so se odrezale Blejke na gostovanju pri Cometu. Poraz s 3:0 (19, 15, 13) jih je zopet pripeljal v krog ekip, ki se še vedno borijo za obstranek v ligi (pa čeprav so blejke trenutno na 7. mestu). Jeseničanke so še vedno brez. zmage, saj so bile tudi tokrat daleč od zmage na gostovanju v Mežici - 3:0(18, 18, 17). V 3. DOL so odbojkarji Astra Telekoma na gostovanju pri dru-gouvrščeni Krki le še potrdili (zmaga s 3:0) vodilno pozicijo in napredovanje v 2. DOL. Figura Kamnik je s porazom z. 0:3 doma proti LogartCU na domačem parketu prepustila tretjo pozicijo prav tokratnemu nasprotniku. Do prva zmage pa so le prišli odbojkarji Iskra Mehanizmi Kropa. S 3:2 so premagali MOK Kočevje, kljub temu pa so še vedno krepko na zadnjem mestu. V ženski konkurenci 3. DOL so odbojkarice Pizzeria Morena iz Žirovnice izgubile s 3:0 v Piranu, tudi Bohinj na domačem igrišču ni imel veliko več uspeha - poraz z. 1:3 proti HIT Novi Gorici U, tesno s 3:2 pa so bile le uspešne igralke ŽOK Partizan Šk. Loka in se tako s številom zmag izenačile s tokratnim nasprotnicam iz. Črnomlja in zase dajo 6. mesto. • Branko Maček Presenečenj ni bilo Kranj - H. krog v državnem prvenstvu za vaterpoliste ni postregel s presenečenji. Zmagovali so favoriti, torej moštva, ki so bila že pred igranjem tega kroga papirnati zmagovalec. Dobili pa smo pokalnega zmagovalca v Ženski konkurenci. Pokal so osvojile vaterpolistke Kranja W, ki so v prvem srečanju v Kranju zmagale z 9:6, tokrat v Kopru pa so se razšle z nasprotnicami z neodločenim rezultatom 5:5 (2:1, 1:2, 2:2,0:0). Rezultati 8. kroga DP za člane: BRANIK : KAMNIK 20:2 (4:1, 1:0, 8:0, 6:1), KOKRA ; OI.IMPIJA 6:10 (0:3, 2:3, 2:2, 2:2), KOPER : TRIGLAV ŽIVILA 8:19 (0:6, 4:4, 2:5, 2:4). Na lestvici s polnim izkupičkom vodi ekipa 'Triglav Živil pred Olimpijo, Branikom, Koprom, Kokro in Kamnikom. Najboljši na lestvici strelcev je Primož Trnppan (Triglav Živila). • J. M. Aleš Rot zmagal med mlajšimi kadeti Kranj - Konec februarja je bil v osnovni šoli Preserje letošnji drugi republiški turnir v namiznem tenisu za mlajše kadete. Ob dobri organizaciji seje zbralo 67 igralcev iz cele Slovenije. Med njimi je bilo tudi nekaj Gorenjcev, ki so prišli iz Kranja, Škofje Loke, Križ, Ljubnega in Mengeša. Edini Kranjčan, ki je na tem turnirju nastopil, je bil Aleš Rot. Vodeči na slovenski lestvici je kot prvi nosilec v svoji predtek-movalni skupini premagal vse svoje nasprotnike. Tudi v nadaljnem delu tekmovanja, ko se igra na izpadanje, prvi favorit ni dovolil presenečenja in je dokaj prepričljivo osvojil tudi ta turnir, s tem pa je še povečal skupno vodstvo. Izmed ostalih gorenjskih igralcev je bil Škofjeločan Primož Jazbič edini, ki se je tudi uvrstil med 16 najboljših, ostali pa še nekoliko bolj zaostajajo za svojimi vrstniki. • A.P. Na vrhu še vse odprto Škofja Loka - V prvi gorenjski namiznoteniški ligi so ekipe odigrale 18. krog. Tekmovanje postaja vse bolj zanimivo predvsem za osvojitev naslova prvaka, kjer se od prvega do petega mesta potegujejo za naslov ekipe Edigs iz Mengeša, Sava iz Kranja, IC Freising iz Škofje Loke in Picerija Bazenček iz Križ, medtem ko je po dosedanjih rezultatih peto mesto oddano ekipi Šenčur 1. Za razvrstitev od šestega do enajseta mesta pa najbolje kaže ekipama Kondor z Godešiča in Gumar iz^ Stražišča. Rezultati 18. kroga: Razvrstitev od 1. - 5. mesta: Sava : Šenčur 1 7:3 in Edigs Mengeš : IC Freising 6:4. Prosta v tem krogu je bila ekipa Picerija Bazenček iz Križ. Razvrstitev od 6. - 11. mesta, 18. krog: Merkur 1 : Merkur 2 5:5, Šenčur 2 : Gumar 5:5. Tekma Duplje : Kondorje bila preložena na prošnjo domačinov. • J.S. HOKEJ V DVORANI__ Loški "pajki" najboljši Škofja Loka - Ekipa Loka Spiders bo v končnico Mednarodne floor-ball lige, ki jo igrajo skupaj z avstrijskimi moštvi, vstopila kot vodilno moštvo. Prvo mesto po rednem delu si je prejšnji konec tedna na Dunaju priigrala z dvema odmevnima zmagama. Najprej so "loški pajki" premagali domačo ekipo kar z 9:0, kasneje pa so se pomerili še z največjim konkurentom za naslov - z ekipo iz Beljaka. Ločani so začeli dobro in prevladovali na igrišču. Sad dobre igre pa je bil pogled na semafor v 24. minuti, ko so vodili že z 2:0. Začetek zadnje tretjine je obetal pravi boj za prvo mesto, saj so "letalci" iz Beljaka že v prvi minuti zadnje tretjine dosegli svoj prvi gol in zmanjšali izid na 1:2. Vse dvome o zmagovalcu pa so Spidersi odločili z golom 8. minut pred koncem tekme. Tekma se je končala z rezultatom 3:1. S tem so si Ločani zagotovili prvo mesto po rednem delu in boljše izhodišče v končnici. Na zaključnem turnirju, ki bo 6. aprila v Beljaku, se bodo v polfinalu pomerili z ekipo iz Leobna, kot je povedal Iztok Miklavčič, pa naj bi s tem moštvom ne imeli preveč težav. Precej težje delo jih bo čakalo v finalu, saj bodo - po vsej verjetnosti - igrali z domačini. • V.S. KOŠARKA__ . ^ Zmaga Triglava, poraz Loka kave TCG Kranj, Škofja Loka - Minuli konec tedna so košarkarji v Hypo ligi nadaljevali s tekmami. V boju za uvrstitev od 9. do 14. mesta je ekipa Triglava gostovala pri Elektri in zmagala z 80:88 (24:28,45:51,64:71). Košarkarji Loka kave TCG so gostovali pri Kopru in po podaljšku izgubili s 101:97 (36:30, 59:50, 82:70, 88:88). Že jutri bodo na sporedu nove tekme. Ekipa Triglava bo ob 19.30 uri gostila Roglo, Loka kava TCG pa ob 20. uri Kraški Zidar. V l.B ligi za moške je ekipa Radovljice gostovala pri Fragmantu in izgubila 85:74 (21:31, 46:43, 65:63). Naslednjo sredo Radovljičani gostijo Unikat TTI Postojna. Nadaljevalo seje tudi razigravanje v ženski ligi. V boju od 1. do 6. mesta je ekipa Kobrama Jesenic gostovala pri Lek Jezici in izgubila 84:45 (25:17, 44:29, 61:35). V soboto bodo Jeseničanke gostile ekipo Ilirije. V tekmah z.a 7. do 10. mesto je ekipa Odeje Marmorja jgostoval pri Pomurju Skiny in zmagala 64:71 (16:24, 33:44. 53:60). Ze danes Odeja gosti ekipo Slovenija mlade. • V.S. ROKOMET_ Uspešen vikend Gorenjcev Kranj - Že dolgo nazaj jc, kar so bili gorenjski ligaši tako uspešni kot ta konec tedna. Ločani, Kranjčani in Radovljičani so zmagali, Ločankc so komaj preprečile senzacijo, pravzaprav so brez. točk ostale le Savčanke in Planina. Prejšnji teden je trenerju Terma Puljeviču ekipo sestavljal zdravnik. Tokrat je bilo povsem drugače. Temu primerna je bila tudi predstava. Gostje iz Velike Neselje so bili na koncu potolčcni do kolen. Sicer pa je letošnje prvenstvo zanimivo kot že dolgo ne. O naslovu bo odločalo srečanje Celjanov in Prulčanov v Ljubljani, za ostala mesta v Evropi pa je kandidatov veliko več. Tretje Gorenje in sedmi Termo ločijo le štiri točke. V ženski prvi ligi bo naslendji krog zadnji v rednem delu. Tokrat so naše Gorenjke zabeležile polovičen uspeh. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi ostale brez točk. Za senzcijo so skoraj "poskrbele" Ločanke, ki so v Škofijah zmagale samo za gol. V prvem polčasu so bili v loškem taboru nezadovoljni s sojenjem, ko seje to popravilo so igralke začele grešiti in rezultat je minimalna zmaga. Sava je še drugič igrala z Olimpijo in visoki, previsoki, izgubila. Očitno so se v Kranju že zadovoljili s sedmim mestom. Bo pa zato v nedeljo zanimivo, saj bo v zadnjem krogu v Loki gorenjski derbi. Zelo pomembno zmago so zabeležili Kranjčani. CHIO Kranj je premagal Gorišnico, taje letos krvnik vodilnim ekipam in se oddolžil za visok jesenski poraz na gostovanju. Zdaj Kranjčani že lažje dihajo in bodo lahko veliko mirenje nadaljevali prvenstvo. Rezultati: 1. liga - moški: Termo - V. NEDELJA 35 - 22; Slovan - Celje P. L. 31-47; Rudar - Inles Riko 35-32; Gorenje - Trimo Trebnje 24 - 26; Sevnica - Mobitel Prule 67 25-42; Izola - Prevent 30-36; 1. liga ženske: Burja - Jelovica 24-25; Olimpija - Sava 19-37; Izola Bori - Krim Eta N.R. 30 - 44; M - Degro Malizia Piran - Žalec 34-19; Škocjan - Gramiz 20-24; 1. B liga moški: OHO Kranj - Gorišnica 35-30; Šmartno - Cimos Koper 26-31; Pivka perut. - Mitol Pro Mak Sežana 27-24; Mokerc KIG - Doboba 22-33; Gorica L. - Dol TKI Hrastnik 31-20; Ormož - Novoles 29-21; 1. B liga - ženske: Planina Kraiy - Celeia 21-43; Novo Mesto - Tenzor 21-31; Jadran - Vegad 21-22; Polje - Keting 41-33; Vias Zagorje 21-27; 2. liga moški: Ajdovščina - Radovljica 24-25; Sviš - Grosuplje 30-33; Atom - Radgona 31- 34; Črnomelj -Drava 31-22; Grča - Krim 30-24.- • M.D. Pri Podgornik - Reševih v Mošnjah Nori na zimo, sneg, rože in noje Ruth in Rajko sta pred kratkim pretekla enega najbolj težavnih tekov na smučeh na svetu - Vasa na Švedskem. Devetdeset kilometrov, dobrih sedem ur, na tisoče tekačev. Hudo naporno? "Kje pa! To je bila sprostitev! Psihična sploh! Jaz sem uživala še pa še..." Mošnje - Ni jih veliko, ki bi bili za dopust pripravljeni prevoziti 4940 kilometrov, od tega dobršen del po zasneženih skandinavskih poteh, samo zato, da bi se lahko udeležili teka na smučeh, dolgega kar 90 kilometrov. A Vasa tek na Švedskem je pač najstarejši, najdaljši in najbolj slovit tek in sanje vsakega pravega smučarskega tekača. Hkrati pa Ruth in Rajko Podgornik Reš iz Mošenj nista čisto običajna človeka. Ona je znana strokovnjakinja za vrtnarstvo, on naš največji vzreditelj nojev, oba pa že od mladih nog zagrizena tekača na smučeh. In ko se jima v smučini pridružijo še trije otroci - Pia, Miha in Jan - kar drži oznaka, da so naša najbolj tekaška družina. "Če ne bi videla, skoraj ne bi mogla verjeti. Toliko tekačev! Najbolj pa meje presenetilo, daje v soboto, ko smo prišli, kar 13 tisoč žensk preteklo 30 kilometrov. Veš. koliko je to žensk?! In med njimi tudi stare, sive...," pripoveduje Ruth, ki se je slovitega Vasa metrov jo je neznosno tiščalo na stranišče. Pa nikjer kakšnega večjega grma, da bi se skrila... Ob progi pa vse polulano od moških sotekmovalcev... Pa strašansko lačna je bila in ji je krulilo vso pot. Pravi, daje računala, da bodo ob poti dobili kaj za pod zob, a so Jan, Miha in Pia, zadaj Ruth in Rajko teka udeležila prvič. Lani poleti sta se z možem Rajkom odločala za dopust nekje na severu. Prvotno načrtovan podvig je bil še bolj neverjeten, da bi namreč pretekla 400 kilometrov po Skandinaviji, vendar pa se načrti časovno in finančno niso izšli. Tako je padla ideja: greva na Vasa! Rajko seje tega največjega teka na svetu, ki se ga v tednu dni na različno dolgih progah udeleži več kot 30 tisoč smučarskih tekačev z vsega sveta, enkrat že udeležil, letos pa se je odločil, da bo spremljal ženo. Izbrala sta 90-kilometrsko progo, kar je za Rajka, ki ima za sabo že celo vrsto maratonov, med drugim je eden od samo 1500 ljudi na svetu, ki so pretekli dvanajst najdaljših svetovnih maratonov, pravzaprav mačji kašelj. A izkazalo se je, da tudi za Ruth, pa čeprav dotlej ni imela večjih maratonskih izkušenj. Nekateri začnejo z. 20-kilometrskim tekom, ona je pač z 90... A to so geni, pravi Ruth. Oba sta bila v mladosti aktivna smučarska tekača, Ruth je resno trenirala do fakultete, Rajko pa je prej tekel na kratke proge, po vojski pa je začel z maratoni. "Ko so bili otroci manjši, si nisem vzela časa za tek, zadnji dve leti pa tečem malo več, ampak to samo pol leta, ko ni vrtnarske sezone. Zadnje poletje sem tako kar precej tekla. Rada dolgo tečem, lepo mi je teči vsaj uro in pol, dve uri. Najbolj mi je žal, da zaradi dela ne morem teči pomladi, ko je tako Čudovito v gozdu, v naravi. A dokler bom imela ta poklic, bom prikrajšana za pomlad." pravi Ruth. Rajko pa: "Jo na hrbtu naviješ, pa gre. Teče na Dobr-čo, recimo." Neznosno jo je tiščalo na stranišče Zato ne preseneča, da je Ruth, čeprav je letos na smučeh tekla le trikrat na Pokljuki, 90 kilometrov na Vasa zmogla brez večjih težav. Pravzaprav so težave bile, in to hude, kajti zadnjih trideset kilo- V rastlinjaku - začeli so na 15 kvadratnih metrih, danes jih imajo 1500. jim organizatorji privoščili le dva majceni žemljici. Proga pa... "Najprej je vzpon, ko prideš do 40 kilometrov, gre pa samo še dol, mi je rekel Raje. A spusta ni in ni hotelo biti. Meje nalagal..." V cilj sta pritekla s časom 7 ur, 17 minut in 42 sekund. Rajko je pred leti, ko je bil prvič na Vasa teku, tekel dve uri hitreje, tokrat se je prilagodil ženinemu tempu. "Ko sem prišla v cilj, sem se počutila, kot da sem res nekaj naredila. Ampak potem sem bila kar malo razočarana, ker ni bilo nič slovesno. Nihče od organizatorjev ni niti čestital zanje je to očitno zelo vsakdanje. In niti kosila ne dobiš na koncu, čeprav je štartnina zelo visoka, okrog 20 tisoč tolarjev." Jo je pa toplo presenetil srednji sin Miha, ki ju je poleg dveh prijateljev spremljal na potovanju in ji je na cilju okrog vratu obesil poseben venček, ki ga dobijo vsi, ki so bili na teku prvič. Skandinavei so, kar se teka na smučeh tiče, nekaj posebnega. Otroke že zelo majhne postavijo na tekaške smuči in potem se malčki ves dan preganjajo naokrog na smučkah. Vrtec izgleda tako, da so otroci so ves dan zunaj, na smučeh. "To imajo enostavno v genih. Pred vsako hišico so smuči, v vsaki vasi imajo osvetljene proge," pravi Ruth. Pokrajina je oba očarala. Oba sta Podgornik-Reševi kot najbolj tekaška družina v Alpininem katalogu. kor ne moreta razumeti vprašanja, kakšen dopust neki je bil to, da so se s kombijem vozili pet tisoč kilometrov, potem pa sta se sedem ur mučila na smučkah... "Kje pa! To je bila sprostitev! Psihična sploh! Jaz sem uživala še pa še..." Rajko: "Midva nisva takšna, da bi lahko na dopustu ležala na morju." Tudi Ruth pravi, da mora biti dopust aktiven. Poleti na morju prve tri dni res poležava na plaži, da se po sezoni naspi, a potem se mora nekaj dogajati... Za letošnje poletje je že odločena, da bo začela teči po suhem. "Julija se začnem pripravljati..." Njen najljubši krog za trening je dolg 35 kilometrov, zelo rada pa teče tudi na Dobrčo, kar ji od doma vzame dobre tri ure. Rajko pa ima drugačno željo. Aljaska. "Rad sem sam, na hladnem, v tišini, kjer pada sneg..." Tako se že pripravlja na 1700 kilometrov dolg tek na smučeh prek Aljaske prihodnje leto. "Imaš trideset dni časa, s sabo pa voziš na saneh hrano, šotor." Vrtnarija in noji Glede na vse napisano ne preseneča, da so tudi trije otroci - 14-letni Jan, 13-letni Miha in 9-letna Pia - navdušeni nad zimo in zimskimi športi. Vsi trije tečejo na smučeh že od drugega leta starosti, cela družina pa je bila kot ena najbolj tekaških družin pri nas tudi za model v Alpininem katalogu za tekaške čevlje. Jan in Miha sta tek tudi trenirala, a seje zdaj Miha usmeril v nordijsko kombinacijo (tek in skoki), Jan pa se je navdušil nad 'kick-boxin-gom'. Pia pa pleše jazz balet in pleza A teki na smučeh niso edino, kar združuje Ruth in Rajka. Skupaj sta tudi v poslu, saj imata znan Vrtnarski center Podvin ozi roma Vrtnarijo Reš. Ruth je ena najbolj znanih strokovnjakinj za vrtnarstvo pri nas, njena special pOSt so okrasne okenske in balkonske rastline in je napisala tudi tri knjige o tem. Pogosto se pojavlja na televiziji v oddaji Na vrtu, piše članke za revije, zadnja leta pa pripravlja tudi predavanja po vsej Sloveniji. "Naš vrtnarski center po velikosti ni največji, po kvadratnih metrih rastlinjakov smo med manjšimi, toda po opremljenosti smo zagotovo med najboljšimi," pravi Ruth. Delajo predvsem na strokovnosti in novostih. Ruth tako vsako leto pripravi kar okrog 60 predavanj, včasih ima tudi po dve, tri na dan. Rajko letno vzredi 300 nojev. zlasti spomladi. "Zdaj imamo ves čas izobraževanja o različnih temah, prihajajo pa tako ljubitelji-vrtičkarji kot tudi tisti, ki se z vrtom ukvarjajo strokovno." Zadnja uspešnica je bilo predavanje o bučah, ki se gaje udeležilo neverjetnih 150 ljudi iz vse Slovenije. "Ne želimo biti le prodajalci, ampak svetovalci in prijatelji," pravi Ruth, po izobrazbi univerzitetna diplomirana inženirka agronomi' je. Tudi Rajko je podobno stroke: "Če je Ruth za rastline, sem jaz # živali." Je namreč diplomirani fflj ženir zootehnike, usmeril pa seje v vzrejo nojev. Je največji vzreditelj pri nas, saj letno vzredijo kat 300 nojev. Napol v šali pravi: "Sem kmet, podjetnik, veleposestnik, direktor, vrtnar, pa še padalec." In ne samo padalec, Je tudi 'bird man', človek-ptica. Gre za skupino padalcev, ki skačejo'7 letala s posebnimi oblekami, omogočajo daljši prosti pad, lef nje pa se najbolj približa letu f^' Mojster za rumbo in še kaj A trenutno jima časa za kaj W. gega kot posel ne ostane kaj dc# Pomlad je namreč zanju viluiHL'1 sezone. Kljub temu pa Ruth pt*^ da najdeta tudi kakšen trenut^ zase. tako že tretje leto hodita namreč nora na zimo in sneg. "laka zima, tako idilično, pravljično," pripoveduje Ruth, Rajko pa dodaja: "Jaz sem nor na zimo, takoj bi živel gor. Ko imam vsega dovolj, mi je najlepše, da grem v hribe, ko sneži." Tudi zato nika- Ruth je napisala tudi tri knjige o negi in vzgoji rastlin Sloviti Vasa tek: letos se ga je ud čejo v tednu Vasa tekov, izgubijo kot 30 tisoč tekačev. Izračunali so, da vsi tekači skupaj, ki tesne teže (vsak v povprečju tri kilograme), da izgine' 1300 ljudi Na Švedskem menda velja, da nisi pravi moški, če ne pretečeš Vasa teka. "In Ruth J zdaj pravi moški...," pravi Rajko. ^^^^ plesne vaje (Rajko je menda * y sler za rumbo1). uživata pa tuV yj napisan jedilni list in Sl'v^r.r 0 Cerja na mizi Razlog'' ,^11' imava rada že 23 let..." j^t* pa: nojev karpačo in P* Jj« Krompirjeve tortice s Sita j, grizkom. Nojev medaljo" 1 tffi nicami, riževimi rezanci in ^ zeleno. Nojev sleak z J"a.^.jern-čim zeljem in bučnim PL^g? Zimske sanje. In nazadnje: ^ ^ ije /.1 sieeen konec _ ^ Peternel, loto: Gorazd M Skoraj dve milijardi izgube Medvoški Color je lani realno prodal manj kot predlani in ustvaril 1,9 milijarde tolarjev izgube, ki je predvsem posledica slabega zavarovanja terjatev. Medvode - Čeprav je Samo Ivančič, novi predsednik uprave Colorja, že kmalu po prevzemu poslov novembra lani napovedal, da bo družba poslovno leto verjetno sklenila z izgubo, je številka 1,9 milijarde tolarjev "minusa", objavljena v računovodskem izkazu, vendarle pomenila precejšnje presenečenje. Kakšni so razlogi za tolikšno izgubo? "Glavni del izgube izhaja iz preteklih terjatev, pri tem so ene vezane na ruske trge in na našega posrednika pri prodaji izdelkov avtomobilski industriji, druge pa na poslovanje enega od podjetij na Hrvaškem. Ko smo preverili verodostojnost zavarovanj teh terjatev, smo ugotovili, da so na tako trhlih temeljih, da je bolje vse skupaj pozabiti. Posledice se odražajo v izgubi, ki presega 1,9 milijarde tolarjev." Vas je številka presenetila? "Presenetilo me je predvsem to, da so bile terjatve tako slabo zavarovane. Sam si takšne oblike zavarovanja, ki nič ne pomaga, ne bi nikoli privoščil. Zavarovanja s° sporno iz poslovnih običajev, morda tudi iz pravnih, res pa je tudi, da so vezana na okolja, kjer pravni red ne velja ali je šibak." Je možno še kakšno poslovno finančno presenečenje? "Upam, da smo odkrili vse sporne zadeve in da novih ne bo. Je pa tako: vsaka medalja ima dve plati, zato pričakujem, da bo tudi bivša uPrava komentirala te rezultate. £elo bom vesel, če bo dokazala, da številke o izgubi niso točne •ti če bo prepričala naše dolžnike, naj nam. če je to le še možno, Vfnejo denar." Je to realno ali ne? "Na to je težko odgovoriti, vem. Pa> da je to lahko vprašanje tudi Za »ste, ki se ukvarjajo s preverja-nJCrn pravilnosti poslovanja. Tako kot ste vi vprašali, ali je res tolikšna izguba, smo bili tudi v upravi Zelo presenečeni in šokirani. Upam, da se bo še kdo vprašal, zakaj takšen rezultat, in da bo tudi reagiral." Odstranjujejo nevarne odpadke Iz Colorja so v četrtek zjutraj v sežigalnico v Muenchnu odpeljali prvi kamion z nevarnimi odpadki, s tem pa je nova uprava začela uresničevati še enega izmed prednostnih kratkoročnih ciljev. Kot je znano, je Color v začetku februarja podpisal s podjetjem Indaver servisi pogodbo o odvozu in sežigu deset tisoč sodov nevarnih odpadkov oz. odpadnih barv in smol, ki so jih na Preski kopičili deset let. Škodljivih emisij v okolje doslej ni bilo, k čemur je z lovljenjem odpadnih voda veliko prispevala čistilna naprava, v prihodnje pa bi lahko postali nevarni. V Colorju imajo svojo sežigalno napravo, vendar v njej ne morejo uničevati trdnih odpadkov. Ker ustrezne sežigalnice ni niti drugje v Sloveniji, so se odločili, da jih bodo do konca leta zvozili v sežigalnico v Nemčiji. Vrednost posla presega 100 milijonov tolarjev, to pa je po izgradnji čistilne naprave pred devetimi leti največja naložba Colorja v varstvo okolja in še en korak k pridobitvi okoljskega certifikata ISO 14001. Color bo na kraju, kjer so doslej skladiščili nevarne odpadke, zgradil novo proizvodno dvorano in s tem celotno proizvodnjo iz središča Medvod preselil na Presko. Indaver servisi je ena izmed sedmih evropskih podružnic belgijskega podjetja Indaver, ki se ukvarja z zbiranjem in odstranjevanjem nevarnih in nenevarnih odpadkov. nih okoliščinah smo se usmerili na druge trge in tudi nove proizvodne programe. Za razliko od prejšnjega vodstva menimo, daje program smol perspektiven, zato ga nameravamo ohraniti in razvijati nove izdelke. Pri tem nam pomagajo tudi izkušnje, ki jih ima Sava pri naprednih polimerih." Omenili ste nove trge... "Predvsem prodiramo na Zahod. Praškasti premazi so danes paradni konj, vendar nobena novost, ampak potreba. Kdor jih nima, bo le težko obdržal svoj položaj na trgu. S kakovostjo smo dokazali, da smo vredni zaupanja. Za zdaj jih še ne moremo narediti toliko, kot bi jih lahko prodali, vendar pa bomo z reorganizacijo omogočili večjo proizvodnjo. Nekatere pro- Samo Ivančič, predsednik uprave Colorja. Na novembrski novinarski konferenci ste napovedali revizijo poslovanja... "To, kar se je pokazalo, je že posledica revizije." Kako boste pokrili izgubo? "Ugotavljam, da je tekoče poslovanje dobro in še boljše od načrtovanega, rezultat pa le ne bo tako dober, da bi z njim lahko pokrili lansko izgubo. Sava kot večinska lastnica Colorja pozna razmere v podjetju in naše načrte in nas tudi podpira pri prizadevanjih za izboljšanje poslovanja." Zaposleni ob vsaki informaciji o izgubi začnejo razmišljati o svoji usodi, tudi o najbolj črnih scenarijih, o odpuščanja presežkov in podobno... "Tako kot jaz tudi zaposleni vedo, da imamo škarje in platno v svojih rokah. Da se velika večina tega dobro zaveda, kažejo letošnji poslovni rezultati, ki pa jih je z racionalizacijo na vseh ravneh še možno izboljšati. Ne verjamem, da bi bilo potrebno posegati tudi po manj prijetnih ukrepih, saj se v nekaterih perspektivnih programih povečujeta proizvodnja in prodaja." Color je lani s prodajo ustvaril 8,3 milijarde tolarjev prihodkov ali le 269 milijonov tolarjev več kot leto prej... "Prodaja je bila ob upoštevanju inflacije realno celo manjša kot leto prej, na kar je vplivala predvsem prekinitev prodaje praška-stih premazov za avtomobilsko industrijo na ruskem trgu. V takš- Odvoz odpadkov v sežigalnico v Nemčiji. Kako so podjetja poslovala lani ^ed podjetji na borznem trgu so lani dobiček na delnico najbolj povečali Istrabenz, Intereuropa in Petrol, realno so ga tudi Sava, Merkur in Živila, Aerodrom Ljubljana pa ga je zaradi recesije in posledic terorizma zmanjšal. . Kranj - Na brniškem letališču se je po slovenski osamosvojitvi letalski promet povečeval 12 'eta v leto, lani pa je bil zaradi splošne recesije ter posledic terorističnih napadov in Voženj manjši kot leto prej. Potniški promet je bil manjši za devet odstotkov, tovorni pa Jj Predlanski ravni. To se je odražalo v nižjih prihodkih in tudi v skromnejšem dobičku, jjjjdtem ko ga je bilo predlani eno milijardo in 156 milijonov tolarjev, je bil lani za 213 W»Uonov manjši. j*tovenska naftna družba Petrol je lani s pro- ^l1' ustvarila 262 milijard tolarjev čistega pri- °dka ali šest odstotkov več kol leto prej, čisti ^ pa je več kol podvojila. Medlem ko je |^'lllai" znašal 1,9 milijarde tolarjev, gaje ()"" lani skoraj 4,1 milijarde. Dobiček skupine Ul(,l, ki poleg matične vključuje Be deset ^U/h. med njimi tudi Hotel Špik iz Gozd '"'uljka. je bil še nekoliko večp m skoraj se c,nkrat večp kol predlani vajj ,luldinška družba Istrabenz je lani poslo-4r K'nino uspešno, saj je ustvarila skoiai pa /'vi'1"1''' ,,,|;ll>'v C»8toga dobička, leto prej Vel't '"'lijonov tolarjev. Ker ima Istraben/ dob V''' s,ec,s,cv v bilančnih naložbah, je bil "ček predvsem rezultat prihodkov od fi 'Ulile-— Pik 'IlOhi sk "l"Kl,;|ii|a. ki vključuje uilele/ho na dobičku !laVisml1 tllu/n u'r Izplačane dividende in ka "";i^ke dobičke od prodaje delnic družbe Si )hil in deloma tudi banke Koper. Družbe v KUPitU Istraben/ so dosegle boljk poslovne Jzultate koi leto prej m kot so načrtovali, ie aru-Zba OMV Istraben/ je poslovno leto pO jovno zaključila / izgubo. Lani so se naprej v|agaii v turizem, ki postaja tretja najpo membnejša dejavnost skupine. Pivovarna Union je lani sicer poslovala z dobičkom, vendar je bil ta celo malo manjši kot leto prej. Lani je bilo čistega dobička 1,246 milijarde tolarjev, leto prej pa 27 milijonov tolarjev več. Ajdovski Fruetal, ki jc z. Unionom povezana družba, je lani s prodajo ustvaril 16,7 milijarde tolarjev čistih prihodkov ali 3,4 milijarde tolarjev več kot leto prej, pri tem pa je proda jo na tujih trgih povečal kar za 2.5 milijarde tolarjev. Medtem ko je predlani ustvaril 477 milijonov tolarjev čistega dobička, ga je lani 859 milijonov tolarjev. Iz. Pivovarne Laško so sporočili, da so lani prodali rekordnih 1,37 milijona hektolitrov piva. skupaj s povezanimi družbami (Radenska. Jadranska pivovarna Split in Vital Mesti-nje) pa več kot 3,2 milijona hektolitrov pijač, kar jih uvršča med največje proizvajalce pijač v jugov/hodni bvropi. Čeprav poraba piva v Sloveniji na/adujc. so dosegli 53,7-odstotni tržni dele/, kar naj bi bil največji dele/ na do m.nem trgu v dosedanjem razvoju podjetja. Dobička je bilo I.K milijarde tolarjev ali 16 odstotkov več kot leto prej Novomeška Krka je lani čisti prihodek iz prodaje v primerjavi z letom prej povečala za dobrih deset milijard tolarjev, z 61 na 71 milijard, čisti dobiček pa za približno dve milijardi, s 7,1 na 9,1 milijarde tolarjev. Ljubljanski Lekje predlani imel 5,6 milijarde tolarjev dobička, lani pa 7.6 milijarde, Gorenje Velenje ga je povečalo z 2,9 na 3,2 milijarde in Intereuropa z 1,7 na 3,9 milijarde tolarjev. Delniška družba DZS, založništvo in trgovina, iz Ljubljane je lani s prodajo ustvarila 13,1 milijarde tolarjev čistih prihodkov oz. 1,2 milijarde tolarjev več kot leto prej. Čistega dobička je bilo 324 milijonov tolarjev, leto prej pa 378 milijonov. Delniška družba Kolinska je lani poslovala uspešno, saj jb s prodajo ustvarila 15.6 milijarde tolarjev čistega prihodka ali petino več kot leto prej, večji pa je bil tudi čisti dobiček. Medtem ko ga je bilo predlani X72 milijonov tolarjev, je lani za dobrih osemnajst milijonov presegel milijardo tolarjev. Družbi Gea College je tudi lansko leto podobno kot že leto prej končala z izgubo, tokrat je ta že presegla 127 milijonov tolarjev. Helios Domžale je posloval uspešno in leto končal z. 1,1 milijarde tolarjev dobička. Gozdno gospodarstvo Bled je minulo poslovno leto imelo 36,5 milijona tolarjev dobička, leto prej pa 52.9 milijona tolarjev. Lesni na je čiste prihodke i/ prodaje povečala / 9 na 11,5 milijarde tolarjev, dobiček pa s 631 na 751 milijonov tolarjev. • Cveto Zaplotnik grame bomo prenesli na lokacije v osrednji ali vzhodni Evropi in tu sprostili zmogljivosti za proizvodnjo izdelkov za zahodne trge." Dva meseca novega leta sta za nami. Kakšno je bilo poslovanje? "Rezultati kažejo, da smo poslovali v skladu z načrtom in da smo pri nekaterih programih načrt celo presegli, najbolj pri praška-stih premazih, kjer smo prodajo skoraj podvojili. Se bolj kot to je pomembno, da smo znižali materialne in proizvodne stroške." Kakšne so napovedi za letos? "Napovedujemo, da bomo ustvarili približno 40 milijonov evrov prihodka in da bomo leto končali s t.i. pozitivno ničlo." • Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič GOSPODARSKI KOMENTAR Vojna velikank Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Prodaja slovenskih podjetij in bank tujcem ima poleg na tem mestu že omenjenih škodljivih lastnosti za "nacionalni interes " tudi nekatere druge manj očitne, a vseeno zelo resne stranske učinke. S tujim lastništvom podjetij in predvsem bank utegne slovenska centralna banka postati nemočna pri uravnavanju denarnega trga. Banka Slovenije skrbi predvsem, da je na trgu ustrezna količina denarja, ne preveč in ne premalo. Njena skrb pa je tudi v vzdrževanju deviznega tečaja. Slovenija ima od svoje denarne osamosvojitve tako imenovani režim uravnavanega drsečega deviznega tečaja, kar zelo poenostavljeno pomeni, da se cena deviz določa glede na ponudbo in povpraševanje po devizah, skupaj z možnimi posegi centralne banke. Takšen tečajni režim je za našo državo najboljši, saj s tem denarna oblast posredno vpliva na zdravo gospodarsko rast in zaposlenost. Izvozniki, ki ustvarijo skoraj 70 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), dobijo tako, kljub dejstvu, da so domače obrestne mere in inflacija višje kot v EU. za prodane izdelke približno enako količino tolarjev. Brez takšnega režima deviznega tečaja, bi se precejšen del podjetij znašel v stečaju, njihovi delavci pa na cesti. Poglejmo si, kakšno zvezo ima to s prodajo bank tujcem. Slovenija je kot majhno in odprto gospodarstvo zelo občutljiva na pritoke tujega denarja. Pritok deviz se občasno nevarno poveča, predvsem pa zelo niha. Doslej je bilo takšnih dogodkov kar nekaj in tudi v zadnjih mesecih ima Banka Slovenije precej težav z valom deviz, ki je pljusknil na slovenski trg ob dokapitalizaciji SKB banke s strani njene francoske lastnice in ob nakupu dela pivovarne Union s strani belgijskega Interbrewa. Da bi centralna banka odpravila negativne učinke poplave deviz, jih mora "sterilizirati", kar pomeni, da s trga pobira devize z izdajo ali prodajo vrednostnih papirjev. Takšno zdravilo je sicer učinkovito, ima pa, kot aspirin, omejeno moč in stranske učinke, ni pa tudi zastonj. Za sterilizacijo lahko centralna banka porabi svoj denar, če ga nima, pa naj bi ji pomagal davkoplačevalski denar, ki pa ga v državni blagajni zadnja leta precej primanjkuje. Tako se lahko celoten položaj javnih financ še poslabša, kar ima seveda posledice tudi na zdravje podjetij. Oglejmo si sedaj scenarij, ki žal postaja z "modrimi" potezami naših vrlih politikov vse bolj verjeten. Na slovenskem bančnem trgu bi se nenadoma pojavile tri tuje banke velikanke. Francoska Societe Generale, večinska lastnica SKB banke in kije imela lani 14 milijard evrov kapitala, kar je, mimogrede povedano, samo za četrtino manj kot znaša slovenski letni BDP, italijanska Sao Paolo IMI iz Banke Koper, ki naj bi z združitvijo s konkurenčno italijansko banko Cardine postala še večja in belgijska skupina KBC, ki se pogaja za nakup deleža NLB, se med seboj zagotovo ne bi obnašale tako miroljubno, kot se zdaj slovenske. Prej kot ne bi katera med njimi poskušala zasesti čim večji tržni delež- Nekaj sto milijonov evrov, s katerimi bi odstranila tekmici, bi bilo za katerokoli med njimi mačji kašelj. Zaradi boja velikank Banka Slovenije, ki bi morala te devize odkupiti, tega preprosto ne bi mogla izpeljati in preostali bi ji dve slabi možnosti. Prvič, apreciacija ali dvig tečaja tolarja, kar bi bila tragedija za izvoznike, ki bi začeli odpuščati svoje delavce. Zanje bi seveda morala poskrbeti država, pritisk na proračun bi se povečal, država pa bi, zaradi doseganja kriterijev EU o višini proračunskega primanjkljaja, povečala davke. S tem bi začela hirati podjetja, ki bi preživela prvi udar... Drugi "izhod" bi bil v fiksiranju tečaja tolarja. Razplet bi bil precej podoben, kot v prvem primeru. Gospodarska rast bi zaradi propadajočih podjetij drastično padla, zmanjšala bi se tako zaposlenost kakor tudi standard prebivalstva. S pešanjem zdravja podjetij pa bi padla tudi njihova vrednost, tako da bi jih za drobiž lahko pokupili tujci. V tem začaranem krogu bi se znašle tudi preostale še slovenske banke, ki bi zaradi pešajočih podjetij začele drseti v izgubo. Tako bi se nekatere poskušale rešiti z medsebojnim združevanjem, druge pa bi postale tarče tujih bank. Na koncu pa še nasvet vsem, ki prodajajo slovenska podjetja in banke tujcem. Pred prodajo natančno preberite navodila, o tveganjih in nezaželenih stranskih učinkih pa se posvetujte z ustreznim makroeko-nomistom. Ekstra ugodno kurilno olje! Petrolovo ekstra lahko kurilno olje lahko kupite po ekstra nizki ceni: • naročila na Petrolovem brezplačnem telefonu 080 22 66; • v prazničnih dneh od 5. do 18. marca vas obdarimo z drobnim darilcem. Možnost plačila do 6 obrokov in se ugodnejša cena za imetnike kartice MACNA. PltROt. d.d , I |ubt|.inM i. i 500, SKB banka 3.642 in Slovenska zadružna kmetijska banka 300. Vse so dobile polovico petletnih in polovico desetletnih lotov. Pri petletnem varčevanju nudijo vse 2,1-kratni znesek posojila na privarčevani denar, izjema je Nova Kreditna banka Maribor z 2,2-kratnim zneskom, pri desetletnem varčevanju pa Abanka, Banka Koper, Gorenjska banka. Poštna banka Slovenije, SKB banka in Slovenska zadružna kmetijska banka dajejo 2,1-kratni znesek posojila, ostale pa 2,2-kratni. Stanovanjski sklad bo javni poziv za dolgoročno varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi objavil v soboto v časopisih Delo, Dnevnik in Večer, sklepanje varčevalnih pogodb v izbranih bankah pa se bo začelo v torek, 2. aprila. • Cveto Zaplotnik Več delnic kot glasovalnih pravic Kranj - Javna ponudba banke San Paolo IM1 iz Torina z.a odkup delnic Banke Koper, ki je trajala od 30. novembra do 25. februarja, je bila uspešna. Italijanska banka je v času ponudbe kupila 47,1 odstotka delnic banke po ceni 102.011,72 tolarja za delnico, 15 odstotkov delnic pa ji jc Luka Ko per prodala že pred objavo javne ponudbe. Banka Slovenije bo bančni skupini San Paolo IMI podelila glasovalne pravice /a 32,c)9 odstotka delnic Banke Koper. Dosedanji večinski lastniki banke, to je Luka Koper. Istrabenz in Inter- europa, bodo v banki obdržali skupno 30-odstotni delež. • CZ. Jeklarske omejitve? Ljubljana - Ameriški predsed nik George Bush je uslišal domaČo jeklarsko industrijo m uvedel začasne, \ ilje carine /a uvoz jekla i/ tujine, /a posamezne vrste jekla m jeklena Izdelke znašajo čari ne od osem do trideset odstotkov. Veljale pa naj bi od 20. marca da l|c tu leta in en dan. Lvropska unija se bo pritožila na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), hkrati pa tudi sama pripravila ukrepa /a zaSčito evropskega trga jekla. S slovenskega ministrstva za gospodarstvo so na podlagi Informacij, ki su jih pridobili na ameriškem vcleposlaništvu v Slo veniji, sporočili, da ameriški uk repi verjetno ne bodo prizadeli izvoza slovenskih orodnih jekel \ ZDA. • CZ. Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minuli teden minil v znamenju izrazite rasti tečajev in doseženih redkordnih vrednosti kar treh borznih indeksov. Najpomembnejši indeks SBI 20 je prvič presegel nivo 2.300 točk in v petek zaključil trgovalni dan pri 2.319 točkah. Indeks prostega trga IPT je prav tako zabeležil svojo najvišjo vrednost 2.000 točk, vrednost indeksa delnic pooblaščenih investicijskih družb PIX pa se je povzpela na 1.805 točk. Razlogov za pozitivna gibanja tečajev vrednostnih papirjev je več. V prvi vrsti je to znižanje bančnih obrestnih mer, zaradi katerih se povečuje zanimanje za vlaganje druge oblike varčevanja, predvsem v vrednostne papirje. K pozitivnemu ozračju je veliko prispeva povečana likvidnost, ki je predvsem posledica prostih sredstev od prodaje deležev Banke Koper. Svoje pa so k dobremu vzdušju in povečani aktivnosti na kapitalskega trga doprinesli tudi dobri poslovni rezultati borznih podjetij za leto 2001 in dejanja v zvezi z uvrstitvijo novih vrednostnih papirjev na borzo. Slednje se nanaša predvsem na Telekom, podjetje z največjo tržno kapitalizacijo v Sloveniji, ki je v preteklem tednu pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev vložil zahtevo za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje že izdanih delnic oziroma za uvrstitev delnic na organizirani trg ljubljanske borze. Uprava Telekoma računa, da bodo delnice na borzo uvrščene še v prvi polovici tega leta. Urejajo se tudi razmerja v zvezi s še enim velikim slovenskim podjetjem. V tem tednu se zadnjič sestaja posebna komisija, ki je pripravljala uredbo o podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in vzdrževanje infrastrukture v edinem slovenskem pristanišču. Koncesija z Luko bi v skladu s pomorskim zakonikom sicer morala biti sklenjena že sredi lanskega novembra. Kolikšna bo cena koncesije še ni znano, nepotrjene in neuradne napovedi po pravijo, da bi se le-ta lahko gibala med pol milijarde in eno milijardo tolarjev. Ne gre spregledati tudi zadnjih pričakovanj v zvezi s spremembami davčne zakonodaje, po kateri bi se naj skrajšalo obdobje za obračunavanje kapitalskih dobičkov in prav tako spodbudno vpliva na razvoj dogodkov na kapitalskem trgu. Destimulativnosti trenutnega načina obdavčitve se je očitno začela zavedati tudi vlada, ki pripravlja predlog novega zakona o dohodnini. Triletni držalni rok prt fizičnih osebah, po preteku katerega dobički ob prodaji vrednostnih papirjev niso obdavčeni, naj bi se skrajšal na eno leto. Predvideno je, da bo vlada predlog poslala v državni zbor že konec marca. Pa še ocena makroekonomskega položaja Slovenije. V ugledni agenciji Dun & Bradstre-et, ki se ukvarja z ocenjevanjem bonitete, so Sloveniji ponovno podelili dobro oceno DB2d. kar nas uvršča na vrh lestvice držav iz vzhodne Evrope. V zadnjem mesecu se je izvoz slovenski podjetij | Evropsko unijo zmanjšal, vendar precej manj od napovedanega. Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d. Srečni olimpijski nagrajenec je Davor Tavčar - Glavni sponzor naše olimpijske reprezentance je SKB banka, kjer so se prav zaradi olimP'1' skih iger odločili, da v prvih letošnjih mesecih pripravijo VISA zmag0" valno igro. Prvi izžrebanec te igre je bil pred kratkim Škofjeločan Dav°r Tavčar, ki mu je minuli četrtek v prostorih SKB banke v Škofji Loki n3' grado, 100 tisoč tolarjev, izročil vodja agencije Škofja Loka GoraZđ Šiberle. "Ko sem prek oglasa po pošti izvedel za nagradno igro sem se odločil, da bom pač v naslednjem mesecu plačeval z Visa kartico, kil0 imam sicer že štiri leta. Tako sem imel pri žrebanju nekaj sreče in sedal sem vesel nagrade. Denarja pa seveda ne bo težko porabiti, le povedal Davor Tavčar iz Puštala, ki ima sicer svoje računalniško P0"' jetje, tako da je tudi olimpijske igre spremljal največ prek internet3 Sicer pa se Visa zmagovalna igra še nadaljuje, prve dni v maju pa beo pri SKB banki izžrebali glavno nagrado - smučanje za dve osebi na sf minah letošnjega prizorišča olimpijskih iger, Salt Lake Citvja. • V.S, foto: Aljoša Korenča*1 SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA mu in GUMARSKA ŠOLA KRANJ 111,1 Kranj, C. Staneta Žagarja 33 \\\\\ SVET ŠOLE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje, določene v 53., 144. in 145. členu Zakona o organizaciji in financirani vzgoje in izobraževanja ter v 43. členu Zakona o spremembah dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra zevanja ; Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske • druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Začetek mandata je 1. 8. 2002. 1 Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih de nih izkušnjah in kratkim življenjepisom ter programom oz viziJ0 i i i/ i\i * m i (i i i i lil IMUUMIII 4.1 VljV/l IJ\>r-/lvJWI I I IV/I j_m i m. ■ • w ■ ■ " f-\D razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite v 15 dneh P objavi razpisa na gornji naslov s pripisom "Razpis za ravnatelj Kandidati bodo pisno obvestili o izbiri prejeli v zakonitem roku Vozila, oprema, nepremičnine: posojilo, leasing. Komenskega 12, 1000 Ljubljana BKS-leasing d.o.o. Informacije: 01/ 3000 920 www. bks-leasingsl S čevlji MBT vrnitev k naravni hoji Švicarski inženirje izumil čevlje, ki ravna in trda tla spremenijo v mehka in neravna ter omogočajo naravno hojo. Lajšajo težave in bolečine v hrbtu in sklepih. Kranj, Maribor - Posebnost čevljev je podplat, ki omogoča mehko hojo, podobno hoji bosih nog oziroma naravni hoji. Izumil in patentiral jih je švicarski inženir Kari Muller, ki je dvanajst let kot trgovec delal in živel v Južni Koreji. Imel je številne težave in bolečine v hrbtu, kolenih in Ahilovi peti. Ob koncih tedna se je sprehajal po riževih poljih, da si je odpočil in pri tem opazil, da so bolečine pri hoji po neravnih tleh popustile. Škodovala so mu trda, ravna tla. Zato si je podplate svojih čevljev priredil tako, da je ravna tla spremenil v neravna. —.....■■ ----p _______ Čevlji MBT zdržijo pet milijonov korakov. Po šestletnih raziskavah in pre- Technologie (MBT). Podplat je verjanjih je leta 1995 začel izdelo- sestavljen iz dvanajstih plasti. yati prve modele takih čevljev, ki vrhnji del čevljev in notranjost pa Jlri je poimenoval Masai Barfuss sta izdelana iz kakovostnega usnja ali tekstila, ki omogočata zračenje. Dnevno posameznik naredi okoli 10.000 korakov in če vsak dan hodimo po trdih neravnih tleh, že v prvih dvajsetih letih naredimo 100 milijonov napačnih korakov. Z običajnimi čevlji obremenjujemo stopala in omejujemo pravilno gibanje ter obremenitev mišic pri hoji. "Ravna, trda tla povzročajo pasivno držo, kar vodi k nepravilni obremenitvi mišic. Prednost obutve MBT je v njenem podplatu, ki ravna in trda tla spremeni v neravna in mehka. Občutek imamo, kot bi hodili bosi in naše stopalo je narejeno za hojo brez obuvala. Če je čevelj pravilno oblikovan, so mišice pravilno obremenjene, navadni čevlji pa nas razvajajo in silijo v pasivno hojo, pri kateri izgubimo občutek lovljenja ravnotežja. Ko si prvič nadenemo te čevlje imamo občutek nestabilnosti, kot bi stali na žogi, pravilne hoje v teh čevljih pa se navadimo po 100.000 do 500.000 korakih, zato je pripo^ ročljivo, da jih prvi teden nosimo največ dve uri," je povedal Andrej Kokol, direktor podjetja Zidarjev premalo, mizarjev dovolj Kranj - V zahodni Evropi je že nekaj časa prisotna recesija v gradbeništvu, ki je med drugim tudi posledica manjšega števila novogradenj, njene posledice pa čutijo tudi slovenski zidarji in krovci, ki jih med drugim tare tudi pomanjkanje šolanih delavcev. Lani je dualno šolanje končalo 510 vajencev, med katerimi je bilo 'e 9 zidarjev in kar 146 mizarjev. vrhu lestvice so bili tudi av-'()fMianiki (135) in frizerji (129). ^dllja leta se osmošolci, ki se °dJoČijo za poklicno izobra/eva šolajo predvsem /a všečne m moderne' poklice kot so mi/ar. avtomchanik in frizer. V poklicih šolah je dovolj prostih mest za zidarja, kleparja - krovca, tesarja, kamnoseka in tapetnika, vendar vajencev skoraj ni, čeprav jim je po šolanju zagotovljena zaposlitev. V Sloveniji je registriranih ()()0 obrtnikov, ki se ukvarjajo s krovsko in kleparsko dejavnostjo, vendar je večina povsem neuspeš- 10. teden obrti in podjetništva .Jesenice - Jeseniški obrtniki in podjetniki bodo svoje znanje in izdel-£c Predstavili na K), tednu obrti in podjetništva od Rateč do Rodin, ki 2° °d 15. do 19. marca v prostorih ob vhodu v jeseniški kino /ele/ai. udi letošnji teden, ki ga bo pripravila jeseniška Območna obrtna ritnica, bo potekal skupaj s tradicionalno jeseniško prireditvijo Ču-ar.K'vi dnevi, ki ima več kot 70-lctno tradicijo. Teden obrti in podjet lstva je največja predstavitev malega gospodarstva v Zgornjcsav siti , ,)||ni. na letošnji se bo predstavilo več kot 60 obrtnikov in podjetni °v- ki hudo predstavili svoje znanje in ustvarjalnost, obiskovalci pa si 2JW razstavo lahko ogledali vsak dan od 9. do 19. ure. Odprtje s kul ^'niiin programom bo v petek. 15. marca, ob 16. uri, na Cularjcvcni Su, v soboto, 16. marca, Ob 19.30 pa bo V kinu Žele/ar osrednja pri Jtev ob 10. tednu obrti in podjetništva s kulturnim programom in /.° n° revijo. Predzadnji dan prireditve bodo ob 16. uri razglasili naj-_ "inivejše razstavljene izdelke obrtnikov in podjetnikov ter najbolj rejeno sejemsko stojnico. • R. S °BMOČNA OBRTNA ZBORNICA JESENICE VABI NA PRIREDITVE OB 10. JUBILEJNEM TEDNU OBRTI IN PODJETNIŠTVA OD RATEČ DO RODIN PETEK, 15. MARCA, OB 16. URI: s^upna otvoritev 10. tedna obrti in podjetništva in tradicionalne-9a Jožefovega sejma na Trgu Toneta Čufarja na Jesenicah s koncertom Pihalnega orkestra Jesenice Kranjska Gora. SOBOTA, 16. MARCA, OB 19.30 URI v dvorani Kina Jesenice osrednja prireditev ob 10. obletnici Tedna obrti in podjetništva z gosti: ■ Pihalni orkester Jesenice Kranjska Gora " Karmen Stavec " Polona Furlan 'Folklorna skupina Rožletki, ki bo predstavljala Otroški klub mode Jesenice in Studio Stanka, Urbas Stanka, s.p. PONEDELJEK, 18. MARCA, OB 17. URI ^glasitev najbolj zanimivega izdelka na razstavi in najbolj domi- na pri iskanju delavcev. Še vedno vlada splošno prepričanje, da gre za naporno in slabo plačano delo ter slabe delovne pogoje, ki mlade odvračajo od teh poklicev. Poleg tega menijo, da zidarski in krovski poklic nista več tako težaška in slabo plačana, saj so krovsko - kleparske delavnice že opremljene s sodobnimi računalniško vodenimi stroji, posodobljeno pa je tudi zidarsko delo. Slabo jo je Zidarska stroka odnesla tudi pri mojstrskih izpitih, saj nihče od zidarjev še ni pridobil mojstrskega naziva, za njegovo pridobitev je prijavljenih 16 kandidatov. Mojstrske izpite lahko opravljajo tako obrtniki (nosilci dejavnosti), kot tudi njihovi zaposleni. Slabo obiskan je bil tudi letošnji seminar sekcije gradbincev, saj je bil obisk skoraj /a polovico manjši od lanskoletnega. • R. S. Andrej Kokol, prodajalec čevljev MBT v Sloveniji, kjer so jih v dveh mesecih prodali 200 parov. Naturel, ki je edini uvoznik omenjenih čevljev v Sloveniji in na Hrvaškem. Čevlji MBT so po Kokoljevih besedah edinstveni v svetu, nosi jih že več kot 30.000 Švicarjev, med njimi švicarska smučarska reprezentanca, nemška skakalna reprezentanca, številni zdravniki, obutev pa priporoča tudi več kot 200 švicarskih fizioterapevtov. Posebej priporočljiva je za osebe s težavami v sklepih, s hrbteničnimi težavami, osteoporozo in s težavami z. ožiljem, saj spodbuja prekrvavitev ter odstrani občutek mrzlih nog. "Izkazala se je tudi pri vrhunskih športnikih, poklicnih voz- www. gorenjskaonline.com nikih, osebah s prekomerno telesno težo, ugodno vpliva tudi na razvoj hrbtenice in ravno držo pri otrocih, odlikuje pa jih tudi lahkost. Posebej starejši imajo prve dni občutek, kot bi stali na žogi in čevlji jih spodbujajo k ponovnemu lovljenju ravnotežja," je pojasnil Kokol. Čevlje MBT izdelujejo v Koreji, na voljo so športni in klasični modeli v različnih barvah. V običajnih prodajalnah z obutvijo jih ni moč kupiti, podjetje Naturel jih prodaja le ob predhodnem posvetu in preizkusu. Od decembra so v Sloveniji prodali 200 parov, prizadevajo pa si, da bi obutev dobila status ortopedske obutve in bi njen nakap šteli med davčne olajšave. Čevlji imajo enoletno garancijo, zdržali naj bi pet milijonov korakov, dnevno pa jih človek naredi približno 10.000. "Mariborčan srednjih let ima deset let protezo v gležnju in je zaradi bolečin šepal. Bil je naš prvi kupec in ko je prvič pre-iskusil čevlje, je že po nekaj minutah občutil olajšanje, po dveh mesecih ne šepa več in tudi bolečine so izginile. Spremembe občutimo že po 15 minutah, trajno pa se nam počutje izboljša po treh mesecih. Obutev je priporočljiva ljudem vseh starosti, izdelana je v velikosti od številke 33 do številke 47, pri otrocih pa vpliva tudi na pravilen razvoj stopal," je dodal Kokol. Čevlje lahko prodajajo le prodajalci, ki se izšolajo pri izumitelju Karlu Mullerju, saj je vsak kupec deležen strokovne razlage in navodil o uporabi čevljev, ki omogočajo kakovostno in naravno h°j°- • Renata Škrjanc, foto: R. S., arhiv Andrej Kokol Višje plače kovinarjev Ljubljana - Predstavniki delodajalcev in sindikatov elektroindustrije, kovinske industrije in livarn so minulo sredo podpisali aneks h kolektivni pogodbi, kjer je med drugim določeno tudi povišanje izhodiščnih plač po tarifnih razredih za vse tarifne razrede za 3250 tolarjev. Taka je bila tudi zahteva sindikatov kovinske in elektroindustrije, ki so od delodajalcev zahtevali povišanje februarskih plač za 3250 tolarjev ter vključitev dodatnih 3250 tolarjev v nov plačilni sistem, ki ga morajo pripraviti do 1. junija. Ob morebitnem nesprejetju njihovih zahtev so zagrozili s celodnevno stavko, v kateri bi stavkalo okoli 100.000 delavcev zaposlenih v kovinski in elektroindustriji. Predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade so nadaljevali tudi pogajanja o socialnem sporazumu, s katerim bodo določili izhodišča za nov plačni model, ki naj bi veljal letos in prihodnje leto. • R. Š. SOF - slovenski oglaševalski festival selno urejene stojnice na sejmu s koncertom družinskega kvar- te*a Šimbera. Dohodek koncerta bo družina Šimbera namenila v Dežmanov sklad za bivalno skupino. Predstavitev izdelkov In storitev članov OOZ Jesenice in prikaz unikatnega brušenja na steklo Aupič Damjane, bo vsak dan, od 15 do 20. marca 2002 od 8. do 19. ure v avlah Kina Zelezar na Jesenicah. sPonzorji: Gorenjska banka, d.d., Kranj, Zavarovalna družba Adri-^'c. d.d, PE Kranj, Perftech, d.o.o., Bled, Tondach Slovenije VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE VSE PRIREDITVE Ljubljana, Portorož - Jutri se bo v Portorožu začel 11. slovenski oglaševalski festival, končal se bo v petek, 15. marca, največji slovenski oglaševalski dogodek. Letošnji festival spremljajo nove tekmovalne kategorije za embalažo ter poslovna in promocijska darila, tudi letos bosta ocenjevanji IV in radijskih oglasov javni in prvič bodo podelili nagradi občinstva za najboljšo idejo leta in za najboljšo predstavitev celostne oglaševalske agencije. [zbrali bodo najboljšo agencijo ter podelili priznanja za najboljšo celostno grafično podobo ter za najboljšo fotografijo, ilustracijo in avtorsko glasbo v oglaševanju. Toni Tomašck, predsednik žirije in kreativni direktor agencije Mediani, je sestavil najmlajšo /iri jo doslej, pred festivalom pa je dejal, da je slovenski sindrom iskati slabo in pogrevati /e kuhano, zato je namen letošnje žirije ravno nasproten: iskati dobro in kuhati sveže. Moto žirije 11. SOF-a bo zalo: Dobro je delati dobro! Slovenska oglaševalska /bornica bo izbrala osebnost leta in oglaševalca leta, festival pa bodo sprem- ljala tudi strokovna predavanja uglednih domačih in tujih predavateljev, na katerih bodo med drugim govorili o oglaševanju in antropologiji, o razpisih, o oglaševanju v recesiji in o vlogi tujega kapitala v slovenskem oglaševanju ter o nacionalnem interesu. Rdeča nit okrogle mize bo internet kot medij, prvi festivalski dan pa bo tudi v znamenju podelitve letne nagrade za najboljši tiskani oglas Zlato ogledalo. .Simbol letošnjega SOF-a je rešilni pas. kajti ogla- ševalci bodo skušali s strokovnimi utemeljitvami dokazati, da oglaševanje ni rešilni pas, ampak obvezna oprema, vprašanje pa je še posebej namenjeno naročnikom in gospodarstveniko. V času festivala bodo na spletnih straneh www.sof.si v interaktivnih klepetalnicah potekali pogovori o različnih temah povezanih z oglaševanjem, izkušeni oglaševalci pa bodo odgovarjali na vprašanja. • Renata Škrjanc Andrej Kokol, s.p. Sp. Korena 24a, 2242 Zg. Korena P.E. Meljski dol 1,2000 Maribor Posojila do Za informacije ali naročila za BREZPLAČEN PREIZKUS ČEVLJEV pošljite po pošti izpolnjeno naročilnico! Priimek Ime: Kraj Št. pošte Ulica Tel.: Poklic: Št. čevljev NATUREL, 2001 MARIBOR, p.p. 38 Komitentom in nekomitentonu fližje obrestne mere. KREKOVA BANKA Čas jc sedaj na Vaši strani. Oglasite se v naši poslovalnici ali na telefonu 02 - 229 32 02. Število osemenitev še narašča Ko so pred približno pol stoletja na Gorenjskem umetno osemenili prvo kravo, je bila to za govedorejo prava revolucija. Na začetku je bilo umetno osemenjevanje veterinarsko sanitarni ukrep proti razširjenim spolnim boleznim, potlej pa je postalo predvsem pomembno za selekcijo. Gorenjska je ena izmed redkih slovenskih pokrajin, kjer število prvih osemenitev krav in telic še vedno narašča; lani jih je bilo 22.740. Kranj - Na Gorenjskem bodo 50-letnico umetnega osemenjevanja proslavili naslednjo soboto, ko bodo Društvo rejcev goved črnobe-le pasme v Sloveniji, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in govedo-rejska društva Kranj - Tržič, Škofja Loka in Zgornja Gorenjska pripravili tretjo državno razstavo goved črnobele pasme, gorenjsko razstavo goved lisaste pasme ter dražbo plemenskih živali. Pogled v komoro z globoko zmrznjenim semenom v osemenjevalnem centru Preska. Kot je povedal vodja oddelka za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj mag. Peter Kunstelj, se je gorenjska živinoreja po končani drugi svetovni vojni znašla v težkem položaju. Med vojno se je predvojni stalež 36.300 glav zmanjšal za štiri tisoč, poleg tega pa so se razširile tudi spolne bolezni, ki so skupaj z nezadostno prehrano močno zmanjšale plodnost plemenskih živali in s tem tudi možnosti, da bi se čreda številčno opomogla. Živinorejci in zadružne organizacije so takrat iskale pomoč tudi v centralni veterinarski bolnici v Ljubljani. Njene ekipe so množično pregledovale živali in jih zdravile, vendar spolnih okužb niso mogle povsem izkoreniniti, saj je bilo težko prekiniti krog okužbe in obdržati zdravega bika sredi bolne črede. V takšnih okoliščinah je bila edina rešitev umetno osemenjevanje. V kranjski občini so že 1949. leta organizirali osemenjevalni center na Visokem pri Kranju, vendar je zaradi slabe opreme, načina dela in nezadostnih izkušenj zaposlenih deloval le pol leta, saj takrat prve osemenitve niso bile tako uspešne, da bi za to novost že pridobili zaupanje rejcev ter zadružnih in oblastnih organov. Odpori in strokovna razhajanja Ko se je v začetku petdesetih let spet v večjem obsegu pojavila kužna spolna bolezen trihomonia-za, ki je močno ogrozila plodnost plemenskih živali, so 4. junija 1952 v Kranju ustanovili osemenjevalno postajo. Do konca leta 10 umetno osemenili 169 živali, naslednje leto 891 in leta 1954. ko so uvedli prvo krožno progo, že 1.532. Ledje bil prebit, želje, da bi umetno osemenjevanje razširili po vsej Gorenjski, so spremljale tudi težave. Tovrstnemu osemenjevanju so nasprotovali predvsem rejci z. licenciranimi biki in kmetje, ki Vabila in obvestila Begunje - Članice Društva Žensk z dežele Občine Radovljica se bodo v soboto ob 10. uri zbrale v gostilni Jožovc v Begunjah na rednem letnem obenem zboru. Predsednica društva Nuša Bernard bo poročala 0 lanskem delu, obravnavale bodo letošnji program dela in opravile volitve. Specialna pedagoginja Majda I a šič bo predavala o tem. kako se pogovarjati, da bi se bolje razumeli, otroci osnovne šole Mošnje pa bodo pripravili kulturni program. Na občnem zboru bo možno poravnati tudi članarino, ki za letos znaša tisoč tolarjev. Škofja Loka - Društvo rejcev drobnice Škofja Loka vabi jutri, v sredo, ob 16. uri v sejno sobo nad zadružno trgovino na Trati na predavanje o ekonomiki reje drobnico. Predaval bo mag. Drago Kompan s katedre za drobni co, ki bo med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako zmanjšati rejske stroške in hkrati dosegati ugodnejše poslovne rezultate. Lesce - Člani Društva rejcev drobnice Zgornje Gorenjske se bodo v petek ob sedmih zvečer zbrali v restavraciji ('enter v Lescah na prvem rednem letnem občnem zboru. Obravnavali bodo poročila o lanskem delu in program za letos. Spodnja Besnica - Specialist za sadjarstvo pri novomeškem kmetijsko gozdarskem zavodu Jani Gačnik bo v petek popoldne i/ začetkom ob pol štirih) na kmetiji Jožeta Udirja. po domače Pri Jancu v Spodnji Resnici, pri-ka/al obrezovanje sadnega drevja v travniških sadovnjakih. Kmetijska svetovalna služba vabi na prikaz, predvsem kmete, ki so se vključili v Slovenski kmetijsko okoljski program, pa tudi ostale, ki imajo visokodcbel-no sadje. Poljane - V sredo ob 9. uri bo V zadružnem domu v Poljanah predavanje / naslovom Skrb za rodovitnost tal. Specialistka /a rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi Marija Kalan bo povedala marsikaj koristnega o osnovah gnojenja, ana lizah tal, potrebah rastlin po hra nilih in pridelovanju krme. Udeleženci se bodo po predavanju seznanili še z. obrazci za poročanje količine mleka na kmetiji, uveljavljanju trošarine za goriva in o sonaravni reji domačih živali (SKOP). Bled - V sejni sobo GG Bled bo naslednji torek od 9. do 12. ure delavnica o oblikovanju turistične ponudbe na kmetijah, ki jo bo vodila dobra poznavalka razmer V turizmu Sonja Kreslin Prijave sprejemata do petka Maj da Loncnar (tel. št. 576-64-50) in Ditka Mandelc (575-00-00). Škofja Loka - v okviru izobraŽevanja, ki ga organizira kmetij ska svetovalna služba, bo v petek ob devetih dopoldne v sejni sobi nad zadružno trgovino na Trati predavanje o sestavljanju obrokov za krave molznice* pred vsem o različnih krmnih obrokih, dopolnjevanju obrokov z mi nerali. posebnostih /imskega in letnega obroka in razlikah pri vo luminozni krmi. Predaval bo I rane Pavlin, specialist za živino rejo v Kmetijsko gozdarskem za vodu Kranj. • oz. Mag. Peter Kunstelj že 35 let vodi selekcijsko službo na Gorenjskem. so redili plemenske bike za prodajo na sejmu v Naklem, močna pa so bila tudi strokovna razhajanja. Medtem ko je živinorejska služba priporočala bohinjski tip cikastega goveda, je bilo na osemenjevalnem centru v Ljubljani na razpolago uvoženo seme težjih bikov. Leta 1958 je prišlo na Gorenjskem do spremembe živinorejske politike, ki je z ukinitvijo plemenilnih postaj in uvedbo novih krožnih osemenjevalnih prog in pavšalne skočnine pomenila zmago umetnega osemenjevanja. Kmalu po ustanovitvi živinorejskega servisa pri tedanji OZZ Kranj so se zaradi težav pri nabavi in visoke cene semena bikov pojavile pobude še za. ustanovitev lastnega osemenjevalnega centra na Gorenjskem. Novembra 1961. leta je center v Spodnjih Dupljah že začel s pridobivanjem semena, 1974. leta pa so ga zaprli in bike preselili v center na Ptuj. ker jc bila uvedba globokega zmrzovanja semena prevelik finančni zalogaj za majhne zavode. Živinorejska služba se je v šestdesetih letih znašla pred vprašanjem, s katero pasmo, ki bo v »prihodnosti ustrezala gorenjskim pogojem za intenzivno govedorejo, naj bi nadomestili cikasto govedo. Strokovne dvome so razrešili na simpoziju 1964. leta, ko so sklenili, da bodo cikasto pasmo zamenjali z lisasto kot najprimernejšo za prirejo mesa in mleka, spodbujali organiziran nakup plemenskih živali lisaste pasme, preprečevali nekontrolirane pripuste, okrepili strokovno delo za povečanje pridelkov krme ter pospeševali tržno prirejo mleka in s tem tudi naraščanje števila krav. Liska je zamenjala ciko Osemenjevalna služba je pomembno prispevala k spremembam v gorenjski govedoreji, ki so jo po letu 1964 zaznamovala predvsem tri obdobja: zamenjava cikaste pasme z lisasto, prevlada lisaste pasme in na kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka, zamenjava lisaste pasme s črnobelo. Spremembe kažejo tudi podatki. Leta 1961, ko je bilo na Gorenjskem nekaj manj kot deset tisoč osemenitev, je bilo 4.152 krav in telic osemenjenih s semenom bikov lisaste pasme, 3.931 s cikasto, 1.377 s črnobelo, 439 z rjavo pasmo in 92 z jersevem. Predlani, ko so zabeležili 22.445 osemenitev, je bilo 12.420 osemenitev z lisasto pasmo, 7.914 s črnobelo, 1.799 z mesno ter le 187 z rjavo in 125 s cikasto. Spremembe v pasemski sestavi se odražajo tudi v povprečni mlečnosti krav, s katero gorenjski rejci za par sto litrov odstopajo od slovenskega povprečja. Pred dvema desetletjema so krave, vključene v A kontrolo, dale v 305 dnevih povprečno 3.661 kilogramov mleka, lani, koje bilo v kontroli 5.143 krav oz. približno polovica vseh, je bila ta 6.011 kilogramov, mleko pa je v povprečju vsebovalo 4,14 odstotka maščobe in 3,32 odstotka beljakovin. Nekateri rejci osemenjujejo že sami "Če je bilo umetno osemenjevanje na začetku zaradi spolnih bolezni veterinarsko sanitarni ukrep, je kasneje postajalo selekcijski, zdaj pa je to predvsem ukrep za izboljšanje dednih zasnov za prirejo mleka in mesa," ugotavlja mag. Peter Kunstelj in dodaja, da pri izboru semena vse bolj poudarjajo tudi dolgoživost živali in odpornost /oper bolezni vimena. Dele/ osemenitev z lisasto pasmo seje v zadnjih petnajstih letih zmanjšal z 80 na 65 odstotkov, temu primer-' no so se povečale osemenitve s črnobelo pasmo, ta delež pa se še krepi, saj na "mlečnih" kmetijah nadomeščajo "liske" z bolj mlečnim tipom krav. Gorenjska je ena redkih slovenskih pokrajin, kjer število prvih osemenitev še narašča (lani jih je bilo 22.740), medtem ko zlasti izrazito upada na območju novogoriškega in mursko-soboškega zavoda. "Večji rejci toliko povečujejo stalež, da se opuščanje reje na malih kmetijah ne odraža v skupnem rezultatu," ugotavlja mag. Peter Kunstelj in dodaja, da so po spremembah v organiziranosti veterinarske službe umetno osemenjevanje prevzele veterinarske postaje Tenetiše, Visoko in Sanivet Jesenice, nekateri večji rejci, ki so opravili izpit in zadostili drugim zahtevam, pa že sami osemenjujejo v svojem hlevu. Na Gorenjskem je tudi 26 licenciranih in registriranih bikov za naravni pripust, ki na leto opravijo od 1.200 do 1.300 skokov. Za osemenjevanje jih uporabljajo nekateri rejci, največ pa med pašo na planinah. Pripustov k bikom "brez licence" je vse manj, med drugim tudi zato, ker rejci potem ne morejo uveljavljati premije za krave dojilje. Osemenjevalci dobivajo seme za rjavo, črnobelo in mesno pasmo iz centra v Preski pri Medvodah, za lisasto pa iz centra na Ptuju. Večinoma uporabljajo domače seme, le od tri do štiri odstotke semena je iz uvoza. Za osemenjevanje z uvoženim semenom, ki je nekajkrat dražje od domačega, se odločajo predvsem rejci črnobelih krav, ki želijo hitrejš' napredek. • Cveto Zaplotnik Drugorazredni slovenski kmetje Predlog Evropske unije postavlja slovenske kmete v drugorazredni položaj. Ljubljana - Kmetijsko gozdar ska zbornica ne podpira vstopa Slovenije v Evropsko uniju pod pogoji, kot jih določa ob koncu januarja predstavljeni predlog Evropske komisije, je na četrtkovi novinarski konferenci dejal preti sednik zbornice Peter Vrisk in poudaril, da bi zmanjšanje stale/a Živali, ki bi ga povzročila uveljavitev kvot in referenčnih količin, po menila tudi /manjšanje delovnih mest na podeželju. V zbornici opozarjajo tudi na zamujanje agencije pri izplačevanju lanskih subvencij, hkrati pa zahtevajo, da država v enem mesecu i/plača od Skodnino za lansko pozebo In sušo. Zavzemajo se /a višje premije /;i govejo meso. nasprotujejo Nova meja za obvezno zavarovanje Ljubljana - Minister /a delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski je \ soglasju / ministrom /a kmetijstvo, go/dar stvo in prehrano mag Irancem Butom i/dal odredbo o določitvi najnižjega dohodka kmečkega gospodarstva, ki je podlaga za vključitev V obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot je razvidno i/ odredbe, se mora kmet letos obvezno vključiti v pokojnin sko m invalidsko zavarovani' dohodek kmečkega gospodarstva i/ kmetijske dejavnosti v letu 2000 dosegel najmanj 1.051.856 tolarjev. Za dohodek kmečkega gospodarstva se Iteje katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih /emljišč in dobiček, dosežen / opravljanjem kmetijske dejavnosti, pri tem pa je katastrski dohodek treba pomno žiti s količnikom, ki ga določi ministrstvo za delo, družino in soci alne zadeve. • CZ. pa tudi, da bi z zakonom o urejanju prostora in graditvi objektov odpravili plačilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Predlog EU ni sprejemljiv Ko je izvršilni odbor Slovenske kmečke /veze pri Slovenski ljudski stranki na zadnji seji obravnaval predlog Evropske komisije o kvotah, referenčnih količinah m neposrednih plačilih, je ugotov 11, da bi sprejetje njenega predloga povzročilo velik padec do hodkov V kmetij stvu, občutno /manjšanje šle vila kmetij in /austav itev reform v kmetijstvu. "Ministrstvo za kine tijstvo je pripravilo dobre predloge, vendar z začudenjem ugotav ljamo, da jih I v ropska komisija ni upoštevala," je ob tem povedal predsednik kmečke zveze Ciril Smrkolj in dodal, da je za sloven ske kmete povsem nesprejemljivo, da bi se z neposrednimi plačili Sele leta 2013 izenačili s kmeti i/, držav, ki so že sedaj članice unije. Kmečka /ve/a zahteva od vlade, ministrstev /a kmetijstvo in ev ropske zadeve in Od pogajalcev tla se zavzamejo Za slovenske zahteve, predvsem /;i primerne kvote in pogoje v obdobju 2004 -2()()o, potlej pa za enakovreden položaj s kmeti i/ držav, članic unije. Dohodkovni položaj se ne sme poslabšati Ko so se člani Kmečke liste društva /a razvoj podeželja pred kratkim /brali na občnem /boru, so na slovensko javnost naslovili poziv, v katerega so zapisali: ■'Kmetijskemu ministrstvu, poga- jalcem in vladi jasno sporočamo-da bomo podprli slovenski vstop v unijo le ob zagotovilu, da bodo upoštevane naše zahteve. Sklep1*' nja kompromisov, ki bi omc|C\;1" obstoj slovenskega kmeta, pode' želja in kulturne krajine, ne dovolimo " Predlog Kvropskc koin's,ic' po katerem naj bi Slovenija Že takoj ob vstopu v unijo v celoti spi"1-, jela skupno kmetijsko politiko. I1" neposrednih plačilih pa bi se i* enačila s sedanjimi članicami Sl 1 V desetih letih, postavlja slovenSK? kmetijstvo, zadruge in pOdeŽelj* drugorazredni položaj. "Ne nioj^ mo sprejeti razlikovanja na bo|iSL in slabše kmete. Naš dohodkov^ položaj se / vstopom SlovciniL" Hvropsko unijo ne sme poslab""1 ti," so zapisali in poudarili, da l/. jave nekaterih, češ da slovefl«! kmetje dobivajo pridelke pkic';IIK deset odstotkov dražje kot evropski, ne držijo. • Cveto Zapl<>,Vk'/;1,1IVS" v težave, je Danim *' 'udi In res. 1 \clyn VVaugh. JOgi prihajajo na irsko prav za zabave, ki ji na irskem eno suwno rečejo craic. "Craic je raz £ol°ženje. nekaj \ /raku. kal lah J° kbruhne kjerkoli. Lonec brc/ j*8« kamor lahko vsakdo vrže k,lkl,li... Glasbo, živahno klepe Ne, kanček Pcc ricsmisl *** ali ha., n neodkj dokazovanja, Iče kapljico močne pi-Požirek c aja, grižljaj hra- veliko mero sme kar e zanimiva tudi divje, s Številni »meh ^žami»r pok, anne mi r. ■■'""»i kraji, nepozabni a/o|aii, slImmil pggjnamj m p ,mivinn N m, Številne. I;« a. Možnosti pote Strmi hribi, oba Sok |Vsi 1111,1 peščenih pia/ „,v. ' ^Čna ust,a. ki so raj za kat 2f» ptic /naednosli v/hod vinsk , Vnu's Pa Številni zgodo- ,„„„7 k'-'li... Druga, doživetij ski n '7 Je po jugozahodni h ,„ kKlih<>ij slikovni uski pokraji (ja'rrfJ . T llnm;i iadranJe< P0^ vvh ;"Ko.k in vodni Športi CorL V|!sl <)d živahnega mesta čanju',! |e. P° avtorjevem prepri Vani- i me8t0 /;| pohajko BlajnL?0 P0,JubUanja kamna v ni j i !y,u- Kdor ga zeli poljubiti »biti govorniški dar. kot se mora nagniti na /a ^legendi; ln,spi,s,i,i glavo navzSo ivtor priporoča po- časnost. "Zdaj si vzemite čas, potujte lepo počasi... čim počasneje, tem bolje, sko/i zeleno pokrajno in nepozabno ljudsko glasbo irskega Zahoda," svetuje avtor. Od Burrena in Moherskih pečin, ki slovita po lepoti cvetja, praprotih in lišajih, do številnih spomenikov, ki pričajo o petih tisočletjih človekovega bivanja. Posebci /a nimivi so tudi Arapski otoki, ki so videti kot trije nizki sivi čolni v ustju Galvvavskega zaliva in kjer se irščina še vedno govori kot vsakdanji je/ik, ljudje večinoma pešačijo ali se vo/ijo s kolesom. 0 življenjskem ritmu pa ne odloča ura. temveč bibavica in vetrovi Na zahodu je tudi eden najbolj sli kovitih kotičkov irske - Zahodni Mayo s Clevvskim zalivom, V katerem naj bi bilo 365 otokov... In /a konec potepanja ost.me Se Sevei na [rska. Belfasl slo\ i po črnem humorju in v/nciniiljivem nočnem li\ ljenju, ulstreko amen ški etnografski paik daje na/orno sliko o živ ljenju na Irskem v IS. in 19. stoletni, nekaj posebej roman Učnega je počasna vodna pol po jezeru Lough Neagh med otoki. polnimi slaiih cerkva, okroglih StOlpOV in skrivnostnih izklesanih kamnov Na Irskem ni težav s prenočevanjem. Kot pravi avtor, imajo poceni prenočišča / zajtrkom (bed-&breakfast) dobro opremljene sobe. ki so večinoma v družinski lasti. "Če želite srečati Irce in obiskati lokale, ki so njim všeč, je to n.i|boiisa izbira, Gostitelji vam večinoma / veseljem pomagajo i/delati načrt poti v samem kraju in vam priporočajc| kje je dobra hrana, kje se ugodno nakupuje in kje je dobra zabava," pravi avtor, tudi hrana na irskem je menda izvrstna, Irci se. ponašajo s kakovostnimi domačimi sestavinami, kot so galvvavske ostrige, raki i/ Dublinskega zaliva, atlantski losos, biološko pridelana zelenjava in zelišča... Med izdelki, ki se jih splača kupiti. Somerville omenja kakovostne obrtne izdelke, starine, nakit, pletenine, laneno platno, tvid in seveda irski viski. In kdaj obiskati Irsko? Najlepši čas je spomladi in zgodaj poleti (aprila in junija), koje pokrajina najlepSa. "Med vašim bivanjem na Irskem bo prav gotovo nekaj časa tudi deževalo, ne glede na to, kdaj boste prišli. Bodite pripravljeni na to, poskusite pa sprejeti dež tako, kot Irci, kot moker blagoslov'..." In še nekaj drobnih reči, brez katerih obisk Irske ni popoln: prvi požirek prvega vrčka guinnessa, obilen irski zajtrk s krvavicami in kašnatimi klobasami, imenovan ulster fry\ obisk vsaj kakšnega od pubov, kjer igrajo 'reels', poskočne plesne melodije, ki so srčika irske ljudske glasbe. In še nekaj priporoča Ghristopher Somerville v vodniku Irska: vsaj kakšno kapljico 'poteen' oziroma 'gorske rose', alkoholne pijače, ki jo na črno izdelujejo iz krompirja. Toliko v vodniku, za prava doživetja pa bo pač treba sesti na letalo. Potovanja na Irsko organizirajo tudi nekatere gorenjske turistične agencije. • Urša Peternel z gradnjo lahko začeli v letu dni. Direktorice so prepričane, da bi se zasedenost hotelov, ki je bila lani 52-odstotna, z začetkom delovanja bazenskega kompleksa povečala na vsaj 65-odstotno. To pa bo odprlo tudi vrata za preostale naložbe, čaka jih namreč še obnova hotelskih sob v hotelu Golf (oba hotela, Golf in Park, imata štiri zvezdice), recepcije in restavracije v hotelu Park. medtem ko so sobe v hotelu Park že v celoti prenovili, naložbo pa je začelo že prejšnje vodstvo. V podjetju G&P je trenutno 200 zaposlenih, glede na večji obseg poslovanja bi število morali celo povečati, a po besedah direktorice Doklove skušajo racionalizirati poslovanje. Še v začetku devetdesetih je bilo v podjetju 300 zaposlenih. Zanimivo je, je povedala Doklova, da je bilo podjetje vsa leta kljub krizi dokaj stabilno, zaposleni so redno prejemali plače, podjetje pa je tudi redno plačevalo vse prispevke, tudi turistično takso, ki je nekateri drugi blejski hoteli niso. Tudi zato upajo, da bodo na blejski občini podprli njihove razvojne načrte in prižgali zeleno luč za začetek gradnje. • Urša Peternel Kraška kuhinja v Begunjah Begunje - Prihodnja dva tedna bo prišlo do zanimivega pobratenja med gorenjsko in primorsko kuharsko tradicijo. V gostilni Av-senik v Begunjah bodo namreč konec tedna gostovali kuharski mojstri znane repenske restavracije Križman - gospodinja Danila Žagar ter sinova Tizian in Elvis Guštin. Predstavili bodo kraško kuhinjo - jedilnik so poimenovali Zamejski vikend, ki vsebuje steg-njen pršut na teranu, špinačo s hruško in orehi, skut njok v aromatični juhi, govejo pečenko s teranom, merjasca z rožmarinom, buhteljne in hruške v teranu. Kuharski mojstri gostilne Pri Jožov-cu pa bodo obisk vrnili 22. in 23. marca in v restavraciji Križman v Repnu in pripravili Gorenjsko Av-senikov vikend. • U. P. TOPLICE DOBRNA VIKENDI DOŽIVETIJ 1.3. - 5.5.2002 Že od 12.200 Sit (dodatni dan 5.900 Sit) DRUŽINSKA PONUDBA 25.2. - 31.3.2002 5 = 4 Hotel Švicarija*** 5 polpeturionov U (.00 Sit 26.880 Sit Brezplačno: en otrok do 12 let in otroci do 5 let v sobi / dvema odraslima osebama. Dobrodošli med prijaznimi ljud Toplice Dobrna d.d., Dobrna 50, SI - 3204 Dobrna /808 000, Fax: 03 7808 111. E-mail: info@>topllce-di www.toplice dobrna .si Mesec izjemnih priložnosti! Silino za li/v smo priprto ili dolgoročne tolarske vezane vloge z El H klavzulo in ugodnimi obrestnimi merami: |>\- vezava mul I do 2 let 4,50 % \-vezava nad 2 do 3 let 5.00".. 1 - vezava nad 3 do 5 let 5,75 "„ - VezaV4 nad $ let dJIO "„ Sko/ja loka: 04 - 50f> 40 12 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 20.3.; Madžarske toplice od 4.4. do 7.4., od 20.6. do 26.6., in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 16.3.in 23.3.; Palmanova in tovarna čokolade 19 3.; Medžigorje - romanje od 15.3 do 17.3. 2002; Lidl 21.3.2002; morje - Pelješac od 27.4. do 1.5.2002. prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 16.3.in 6.4., formula 1 - Imola 14.4.2002 Tel.: 252-62-10, 041/660-658 TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ Janez Zg. Gorje 15 vabi na praznovanje materinskega dne v Zdravilišču Radenci 23. marca. Cena izleta je 6.000 SIT. Prijave: tel.: 572-54-27 ali 031/666-516 AVTOBUSNI PREVOZI DRI NOVEC PAVEL, s.p. Trst 21.4.2002; Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 AVTO ŠOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA DISPANZER ZA ZENE tel.: 04/20-82-813; 20-82-845 V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure. TRGOVINA IN SERVIS BIOSAN Vrečkova 3, Kranj tel.: 23 59 595 Vam nudi DROGERIJSKE, MEDICINSKE PRIPOMOČKE, NARAVNE DODATKE k prehrani... Nudimo vam POPRAVILO IN SERVIS USNJENIH IZDELKOV, BALDAHINOV, ORTOPEDSKE in DRUGE OBUTVE. 0 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81 32. TEDEN SLOVENSKE DRAME danes v torek, 12. marca, ob 19.30. Več avtorjev: KRALJI IN LOPOVI Odpisani, Center Sonček, Maribor; jutri v sredo, 13. marca, ob 21.00. Janez Povše: LOČITEV, SLG Celje; četrtek, 14. marca, ob 18.00. Predstavitev knjige dr. Aleša Gabriča, "PG Kranj 1945- 1957" četrtek, 14. marca, ob 19.30 I Cankar: LEPA VIDA, HREPENENJE, HAMLET IZ CUKRARNE, MGL Ljubljana; WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, 4220 Šk. Loka tel. fax: 04/51 20 850 GSM: 041/730 982 V soboto, 16. 3., ob 19.30 uri C. Goldoni: ZDRAHE (komedija), režija: Vito Taufer (ŽLAHTNI REŽISER 2002), gostuje PDG NOVA GORICA, (Radoš Bolčina ŽLAHTNI KOMEDIJANT 2002), za abonma RDEČI in IZVEN. DRAMA Slovensko narodno gledališče LJ. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 G. Strniša: LJUDOŽERCI, PREMIERA. IZVENHKONTO), jutri, 13. 3., ob 20.00 uri. C. McPherson: JEZ. IZVEN (KONTO), petek, 15. 3., od 20.00 do 22.00 ure. GLASOV KAŽIPOT Čajanka Kranj - TD Kokrica vas vabi na čajanko, ki bo v soboto, 16. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici Gost bo g. Rudi Kerše-van. Tema predavanja bo Smisel življenja. Povabili pa so tudi glasbenega gosta g. Frenka Bobiča, ki vam bo še dodatno popestril že tako prijetno popoldne. Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu Tržič - KS Bistrica pri Tržiču, OŠ Bistrica in KUD Bistrica prirejata kulturno prireditev v počastitev Dneva žena in materinskega dne, ki bo v četrtek, 14. marca, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma Bistrica pri Tržiču. Kulturni program bo izvajalo KUD Bistrica pri Tržiču. Zaplešimo v pomlad Duplje - Podružnična šola Duplje vabi na kulturno in zabavno prireditev Zaplešimo v pomlad, ki bo v petek, 15. marca ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Dupljah. Nastopili bodo šolarji, otroci iz vrtca, folklorna skupina DU Naklo in Rokovnjaška godba. Zamejski vikend Begunje - Pri Avseniku v Begunjah bo Zamejski vikend z Zamejskim kvintetom, kulinarično ponudbo gostišča Križman in razstavo Klavdija Palčiča pod pokroviteljstvom Občine Zgornik, in sicer v petek, 15. in soboto, 16. marca, ob 19. uri. Otvoritev razstave bo v petek, ob 18. uri Postni verski večeri Cerklje - V Cerkljah so tudi letos pripravili tradicionalne Postne verske večere, ki so vsako leto zelo obiskani Pripravili so predavanja, ob materinskem dnevu pa se bodo v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri spomnili naših mater. Ob tej priložnosti jih bo nagovorila tudi pisateljica Berta Golob. Zadnji večer bo vsoboto, 16. marca, ob 19. uri, ko bo prisotne nagovoril upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Per-ko. Spregovoril bo o tem Ali sodobni človek potrebuje odrešenje? V Stiski vasi bodo vsako postno soboto ob 15. uri pobožnosti križeve-ga pota in sveta maša. Andrej Rozman Roza v Lescah Lesce - Krajevna skupnost Lesce vas vabi v četrtek, 14. marca, ob 19. uri v Družbeni center na prireditev, ki vam bo polepšala in popestrila večere. Tokrat bo njihov gost pisatelj, pesnik, komediograf, igralec in režiser Andrej Rozman Roza. Da si bo pesnik med izvajanjem oddahnil, mu bodo priskočile na pomoč Ško-bernetke, pevke iz Jesenic, s svojimi špasnimi popevčicami. Ure pravljic Bohinjska Bistrica - Jutri, v sredo, 13. marca, ob 17. uri bo v Knjižnici Bohinjska Bistrica Alenka Potočnik pripravila uro pravljic za otroke, stare vsaj 3 leta. Naslov norveške ljudske pravljice bo Vzhodno od Sonca in zahodno od Meseca. Kranj - V Prešernovi hiši vsak torek ob 16 30 uri CSD Kranj pripravlja pravljično uro za vse otroke. Danes, v torek, 12. marca, bo na sporedu pravljica Svetlane Makarovič Pekarna Miš maš. Škofja Loka - V kraljestvu pravljic je naslov pravljice, ki jo bo Mateja Mullner pripravila v Knjižnici Škofja Loka, danes, v torek, 12. marca, ob 17 uri. Bled - V Knjižnici Blaža Kumerde-ja na Bledu bo v petek, 15. marca, ob 17. uri ura pravljic za otroke, stare vsaj 3 leta z naslovom Zeleni fantek, ki ga bodo pripravili otroci iz Lutkovnega krožka OŠ prof. dr. J. Plemlja Bled pod mentorstvom Elizabete S. Žnidaršič. Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vabi na ure pravljic, in sicer vsak četrtek ob 17. uri za otroke, stare vsaj štiri leta. Železniki - Tatjana Bertoncelj bo jutri, v sredo, 13. marca, ob 17. uri v Knjižnici Železniki pripravila uro pravljic z naslovom Dolgo-uhec in medved. Tržič - V četrtek, 14. marca, ob 17. uri prireja Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, na otroškem oddelku, uro pravljic. Mesto v osrčju Karavank Tržič - V petek, 15. marca, bo ob 19. uri v Kinu Tržič premiera prvega od štirih filmov o Tržiču z naslovom Mesto v osrčju Karavank in pogovor z ekipo filmskih ustvarjalcev ter predstavitev nove zgoščenke ansambla Mirka Šli-barja s prijatelji. Bela Ljubljana Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Muzejsko društvo Škofja Loka vas vabita na pogovor z dr. Marijo Stanonik o knjigi Bela Ljubljana in načrtovanju in snovanju knjige Pisana Loka. Pridružite se jim jutri, v sredo, 13. marca, ob 19. uri v prostorih knjižnice Ivana Tavčarja. Delavnica za odrasle Tržič - Jutri, v sredo, 13. marca, ob 18.30 uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja delavnica za odrasle: Odkrivamo lepoto čipke. V Lenti Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi na nakupovalni izlet v Lenti, ki bo 4. aprila, z odhodom ob 3. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo ob 22. marca dalje v pisarni društva, vsako sredo in petek od 8. do 12. ure. Na Slavnik in v Lipico Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 21. marca, planinski izlet na Slavnik ter ogled Kobilarne Lipica. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Priporočajo obleko in obutev vremenu primerno ter pohodne palice. Prijavite se v društveni pisarni najkasneje do 18. marca. Po Krasu in v italijansko Gorico Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi, da se udeležite prijetnega izleta in nepozabnega doživetja po Krasu in v italijansko Gorico, ki bo v torek, 26. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Dodatne informacije in prijave zbirajo od 15. marca dalje do zasedenosti avtobusa. S seboj morate imeti tudi veljavne potne liste za prestop meje. Na Kraški rob Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira pohod na Kraški rob, ki bo v soboto, 16. marca, z odhodom posebnega avtobusa ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 5 ur, priporočajo pa obutev za sredogorje in vremenu primerna oblačila. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03, Špela Majnik, tel.: 235-30-10 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Prijave zbirajo do jutri 13. marca. Po krožni planinski poti Žabnica - Bitnje - DU Žabica -Bitnje, Sekcija za pohodništvo vabi pristaše planinskih pohodov, da se udeležite krožne planinske poti Lačna - Mlini - Lačna, ki bo v sredo, 20. marca, ob 7. uri izpred hotela Creina in s postanki na vseh avtobusnih postajališčih od Stražišča do Virmaš. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik po tel.: 231-22-88. Letovanje v Istri Vabljeni na počitnikovanje, od 22. do 31. marca, v Zdravilišču Istarske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmati-ke, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionovin kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. Obvestila Razpored prevozov krvodajalcev Kranj - OZ RK Krar1| bo v času od 11. do 19. marca organiziralo krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani, kamor bodo vozili krvodajalce s posebnimi avtobusi, in sicer: danes, v torek, 12. marca, ob 6. uri KO RK Voklo - AP Voklo; ob 7. uri KO RK Olševek - Hotemaže - AP Olše-vek; ob 8. uri KO RK Šenčur - AP Šenčur; ob 9. uri KO RK Šenčur -AP Šenčur in ob 10. uri KO RK Tr-stenik - AP Trstenik. Jutri, v sredo, 13. marca ob 6 uri KO RK Naklo - AP pred Kulturnim domom Naklo; ob 7. uri KO RK Voglje - AP Voglje; ob 8. uri KO RK Huje - AP pred KS Huje; ob 9. uri KO RK Kokrica - vse AP Kokrica in ob 10. uri KO RK Kokrica -vse AP Kokrica. Četrtek, 14. marca, ob 6. uri KO RK Visoko - AP Visoko, ob 7. uri KO RK Žabnica -AP Žabnica, ob 8. uri KO RK Golnik - AP Golnik, ob 9. uri KO RK Zlato polje - pred KS Zlato polje, ob 10. uri KO RK Mavčiče - AP Mavčiče in ob 11. uri KO RK Ore-hek-Drulovka - AP Orehek - Dru-lovka V petek, 15. marca, ob 6. uri KO RK Bela - AP Bela, ob 7. uri KO RK Cerklje - AP Cerklje, ob 9. uri KO RK Cerklje - AP Cerklje, Belui tirani 90.3 MM* Glasbene želje 04 231 80 00 SMS box 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Ftado Btlvi d o o '.hm. Mim i. 4000 Ki.mh Dvorje, Grad, Stefanja Gora; ob 10. uri KO RK Cerklje - AP Cerklje, Šmartno, Poženik, Pšata, Sp. in Zg. Brnik, Vopovlje in ob 11. uri KO RK Besnica - AP Besnica. Občni zbor DU Žabnica - Bitnje Žabnica - DU Žabnica - Bitnje vabi člane društva na letni občni zbor, ki bo v torek, 19. marca, ob 15. uri v dvorani Zadružnega doma Žabnica. Po občnem zboru bo sledilo družabno srečanje. 55. občni zbor PD Javornik-Koroška Bela Javornik - PD Javornik - Koroška Bela vabi vse svoje člane na 55. občni zbor, ki bo v petek, 15. marca, ob 18. uri v kulturnem domu Jul-ke in Albina Pibernika na Javorniku. TD Lesce vabi na občni zbor Lesce - TD Lesce vabi člane in prijatelje turizma na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 16. marca, ob 18.30 uri v OŠ F.S. Finžgarja v Lescah. Nastopil bo Adi Smolar. Po občnem zboru vabimo vse udeležence v Družbeni center na družabno srečanje ob plesni glasbi ansambla TIP-TPO. Dom na Lubniku odprt Škofja Loka - PD Škofja Loka obvešča, da je od začetka marca naprej Dom za Lubniku odprt vse dni v tednu. Pričakujejo vas Lučo, Majda in Mika. Večje skupine se lahko tudi najavijo po tel.: 51-20-561. Društvo za zdravje srca vabi Kranj - Društvo za zdravje srca vabi jutri, v torek, 12. marca, ob 17. uri na skupščino društva, ki bo v sejni sobi 15 Mestne občine Kranj. Prisluhnili boste tudi predavanju Bolezni srca in ožilja, njihova spoznanja in preprečevanje. .Predaval bo predsednik slov. društva za srce, prof. dr. Josip Turk. Literarni natečaj Ljubljana - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisuje literarni natečaj za 24. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji - "Sosed tvojega brega". Sodelujejo lahko avtorji, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojem materinem jeziku (ne slovenščini). Na razpis lahko pošljete prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko, in to do 15. marca v treh izvodih na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, Ljubljana, s pripisom "za 24. srečanje". Dodatne informacije po tel.: 01/24-10-516. AL Razstava Franceta Kreuzerja Javornik - PD Javornik - Koroška Bela vabi v četrtek, 14. marca, ob 18. uri v kulturni dom Julke in Albina Pibernika na Javorniku na otvoritev spominske slikarske razstave Franceta Kreuzerja. Razstava bo na ogled do 26. marca, vsak delavnik od 16. do 19. ure. Slike Tomaža Šebreka Kranj - Elektro Gorenjska vas vabi na otvoritev slikarske razstave Tomaža Šebreka, ki bo jutri, v sredo, 13. marca, ob 14.30 uri v Galeriji Elektra v avli poslovne slavbe Elektra Gorenjske V Kranju. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program- Zgodbe muzejskih predmetov Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice in Muzej Velenje vas vabita na otvoritev razstave Zgodbe muzejskih predmetov, ki bo danes, v torek, 12. marca, ob 18. uri, v razstavnih prostorih Kosove graščine na Jesenicah. Razstavo bo predstavil mag. Jože Hudales iz Muzeja Velenje. Knjigo Zgodbe muzejskih predmetov, po kateri je nastala razstava, bo predstavila avtorica Tea Čeme. Predavanja O varstvu sadnega drevja Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina vas vabi na tretje iz niza pomla-danskih srečanj. O varstvu sadnega drevja bo v petek, 15. marca, ob 17. uri na Vrtnariji Reš, predavala Tatjana Zupan, vodja nasada Resje. Škotska Bled - O zanimivih predelih starodavne dežele na severu Britanskega otočja bo ob diapozitivih predaval Jože Andrej Mihelič, in sicer v petek, 15. marca, ob 19.30 uri v Knjižnici Blaža Ku" merdeja na Bledu. Srčni infarkt in načini zdravljenja Kranj - Koronarno društvo Kranj vabi v sredo, 20. marca, ob tft uri v veliko dvorano Doma krajanov na Primskovem na predavanje: Srčni infarkt in načini zdrav-ljenja - III. del". Predaval bo pa marij Janez Remškar, dr. med. Pozabljeni svetovi Radovljica - Na zanimivo pop0" tovanje skozi mitološko preteklost Egipta, Bližnjega vzhoda >n svetopisemsko izročilo v Genezi vas bo popeljal Boris Muževič, *" sicer danes, v torek, 12. ma^' ob 19.30 uri v Knjižnici A.T. U0' harta v Radovljici. Kitajska Žirovnica - DU Žirovnica - Kullur' no prosvetna sekcija vabi na Pr^ davanje z naslovom Kitajska, * bo danes, v torek, 12. marca, °^ 18. uri v rojstni hiši Matije ČoPa Žirovnici. Predaval bo Rudi Bene' dik. Predstave 'T Loški oder Škofja Loka - V soboto, 16- Jjg ca, ob 19.30 uri na Loškem o® gostuje PDG Nova Gorica s k medijo Zdrahe, za abonma rde Čistilka Marija in Od Boga poslan Sveti Duh - KD Ivan Cankar Sv<^ ti Duh vabi na ogled dveh trt? komedij v enem večeru, in sl J Čistilka Marija in Od Boga P . slan, kjer vas bo zabaval M&v* Javšnik - Izi. Predstavi bosta v ^ boto, 16. marca, ob 10.30 igj Kulturnem domu Sveti D , Vstopnice si lahko v Predp. gj^ zagotovite v Tiskarni čuk ptj . ^ tem Duhu ali pa v Alpetouriev^, ristični poslovalnici v Škofji Lo ~^Y^ RESTAVRA("PriJožovcu"Begun)" b (;ajj«:riia /;imt!|!iki vikend / h tek h, sobota. »Zamejskim kvintetom 15* in 16. marce m „ i uoKtifičem Knžmun i/ Volikocju Rnpna v in občino Zgonik. Začetek ob 19- Avsenik Grogor Glasbeni progr*^ rt Italiji Soboto, 2.1 marca kvinet "DoH" INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.:04/ 5333-402 Torek, 12. marca 2002 AVTOMOBILIZEM, MALI OGLASI / avtostil@email.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Test: Audi A4Avant2.0 Eleganca se začenja zadaj Avant pomeni spredaj, sprednji ali morda tudi napreden. Toda francosko zveneča beseda je pri Audiju že dolgo vrsto let rezervirana za avtomobile s kombijevskim zadkom in zato se niso izneverili tradiciji niti pri audiju A4. Avant A4 je torej napreden, sodoben kombi? Natanko tako so imeli v mislih Audijevi oblikovalci, ki so poleg limuzine že od vsega začetka načrtovali tudi kombijevsko karose-rijsko različico. In prav zato so tudi tokrat delo opravili germansko temeljito in kajpak s ciljem še izboljšati prodajne številke v tem tržnem segmentu, ki je bil za kupce že pri prejšnji generaciji audija A4 zelo zanimiv. Zadek se je oblikovalcem novega A4 avanta povsem posrečil, kar dokazuje z uravnoteženo mešanico prestižne uglajenosti, pritajene športnosti in hišnih značilnosti; zato je avtomobil na cesti zlahka razpoznaven in eleganten, še posebej zaradi všečnega spoja med nosom, ki je enak kot pri limuzini in rahlo dvigujočimi bočnimi linijami. Ker hočejo biti novinci boljši od predhodnikov, je zdajšnji A4 avant prostornejši od prejšnjega, a še vseeno je čutiti, da ima estetika prednost pred uporabnostjo. Prtljažnik z osnovnimi 442 litri na- KAJ PRAVI ONA? Tako postavnemu avtomobilu se res ne kaže upirati in izbira med limuzino in avantom bi bila vsekakor na strani slednjega. Vsekakor pa se je treba posvetiti odločitvi o barvi; črn bi bil eleganten, a vedno umazan, srebrn preveč anemičen, rdeč... Všeč ji je notranja urejenost, čeprav bi strogosti dodala kanček duhovitosti in za volanom se točuti kot prava dama. Audi A4 avant je na pogled vsaj toliko všečen kot limuzinska različica in z vsakim delom karoserije dokazuje, da so oblikovalci temeljito opravili svoje delo. mreč ni najprostornejši in niti ne namenjen prevozom kakšnih zahtevnejših kosov tovora. Ne, v ta avtomobil bolj sodi torba s palicami za golf ali kaj podobnega. Prt-ljažniško okolje je temeljito obdelano ima dvojno dno, višji nivoje v ravnini s spodnjim robom nakladalne odprtine, rolo, ki zakriva vsebino pa bi moral biti za ta cenovni razred nekoliko kakovostnejši. Potniška kabina je popolnoma enaka kot v limuzini, kar pomeni, daje od stropa do tal mogoče zaslediti kakovostne materiale in temu primerno obdelavo.,Zago-tovo je potnikom na zadnji klopi v kakšnem podobno velikem avtomobilu namenjenega več prostora za kolena, ampak tisti, ki vozijo A4 avant, jim to pravzaprav ni kaj dosti mar, saj je v tem primeru šti-rikolcsnik bolj del življenjskega stila kot kaj drugega. Armaturna plošča je urejena s smislom za preglednost in uporabnost, merilniki, stikala, reže za zrak in vse ostalo je urejeno skoraj po vojaško strogem redu. Prednja sedeža sta v vseh pogledih temeljita, nastavitve omogočajo prilagoditev tako višjim kot manjšim voznikom. Poleg pravšnje velikega in odebelje-nega volana in preglednih merilnikov, ugaja tudi njihova osvetlitev v modrikasto sivi barvi s kombinacijo rdečih poudarkov in merilnih igel. V pestri ponudbi becinskih in turbodizelskih motorjev je 2,0-litrski bencinski štirivaljnik dober le za povprečneže; za tiste, ki nimajo dovolj denarja, da bi si kupili pogonski stroj, ki bi bil bolj v sozvočju s prestižem tega avtomobila, ali za one, ki mislijo, da ta motor ponuja dovolj. Kakšnih posebno razburljivih občutkov 131 konjskih moči in razpoložljivi navor ne zagotavljata. Motor hoče priganjanje in zdi se, da se pri pre-tikanju navzgor nekoliko preveč Prtljažnik je le povprečno velik, vendar nadpovprečno prilagodljiv in temeljito obdelan. zaganja. Po drugi strani pa zna biti uglajeno tih in miren, ko avtomobil doseže potovalno hitrost in ta-rat tudi poraba ni pretirano visoka. A4 avant se tako kot limuzinska različica rad postavlja z zanesljivo lego na cesti in dobro vodljivostjo skozi ovinke - pri tem dodatna pločevina na zadku v ničemer ne kvari dobrega vtisa - malce manj prijetno pa utgne biti precej čvrsto vzmetenje, ki se občuti še zlasti na kratkih cestni grbinah. In seveda A4 avant svojo prestižnost in športno eleganco ohranja tudi s svojo ceno; dobrega 6,7 milijona brez posbnih dodatnih izmišljotin pri opremi, ni malo denarja, toda tudi pri najbližji (nemški) konkurenci ni bistveno drugače. • Matjaž Gregorič Zadek je mešanica elegance, športnosti in Audijevih hišnih značilnosti. TEHNIČNI PODATKI vozilo:.....................................................kombi, 5 vrat, 5 sedežev mere:.............................................d. 4.540, š. 1,760, v. 1,420 m medosna razdalja:.............................................................2,650 prostornina prtljažnika: 442/1184 I motor:....................................................štirivaljni, bencinski, 20V gibna prostornina:.........................................................1984 ccm moč:..............................................96kW/131 KM pri 5700 v/min navor:.......................................................195 Nm pri 3300 v/min najvišja hitrost::............................................................208 km/h pospešek od 0 do 100 km/h:..............................................10,2 s poraba EU norm.:......................................6,0/8,0/11,5 1/100 km maloprodajna cena: ....*!.........................................6.730.317 SIT zastopnik:...........................................Porsche Slovenija, Ljubljana Soblika, spoj sprednjega in zadnjega dela, obdelava prtljažnika, urejena notranjost, podvozje in lega na cesti ■povprečno velik prtljažnik, premalo agresiven motor, prečvr-sto vzmetenje, vrednost glede na ceno MALI OGLASI ^201-42-47 * 201-42-48 GLASBILA * 201-42-49 APARATI STROJI . STRoj za sajenje ćebulčka, prodam. Koz-lHl^anj tr 041/652-285_3065 ŠTEVEC trofazni dvotarifni 22000 SIT. tr ^21/678-802 3305 STROJ za rezanje salame in pršuta, nov, ^vinski, prodam za 9500 SIT. tr 574-40- ^_ 3314 . Prodam 100 I HLADILNIK za mleko Goren-fc» 278-2000__3320 lam SOOBVOFER MTX 400 W še v iciji tr 041/515-393 3324 Pr°dam PRIPRAVO za leplenjo robov iver-^Ptošć. tr 25035-05 3339 prodam nov HLADILNIK, pomivalno STROJ. 20% ceneje, tr 031/666-446 »47 Zelo 594-60-31 Poceni prodam SESALEC za prah rt Ugodno prodam GRUNDFOS ČRPALKO, ' mson Regulator, rt 531-49-24 33M prodam NAKLADALKO za seno Mengele ^[^oniam za TELICE. tt 253-15-07 HLADILNIK Samsung z zmrzovalnikom. Do'reben manjšega popravila, star 3 leta, !^2|i!^Jtt040/351-300__ 3390 Ugodno prodam brezhiben SUŠILEC za Perilo, rt 250-10-48 3«o GARAŽE GARAŽO 4,60 x 2 m prodam Ponudbe r^J^ANJ - ZLATO PODE__™>_ V Kranju - Sorlijevo naselie, oddamo && IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 Ugodno prodam PIANINO-Belorus. rt 041/626-154 3309 GR. MATERIAL Prodam štiri oglati LES dimenzij 15x15 cm in 10 x 12 cm. tr 531-86-64 3311 Prodam VLOŽEK za dimnik rosfrei fi 15 nov z priključki, rt 031/544-555 3321 PUNTE, BANKINE, ugodno prodam, rt 041/612-137 3334 Prodam večjo količino suhih smrekovih PLOHOV tr 041/806-239 3344 Poceni prodam SOBNA VRATA, tr 041/810-139 3346 Po polovični ceni prodam STREŠNO OPEKO nerabljeno Rajgelj. tr 041/706- 526 3356 HRASTOVE PLOHE 2 m3 prodam, tt 2527-733 3370 HIŠE PRODAMO MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti. KRANJ Stražišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. površine ♦ 174 m2 vrta, vse Obnovljeno, 22.8 mio SIT, BAŠEU nedokončano vis.priti hišo, 330 m2 uporabne površine na parceli 781 m2, 29,6 mio SIT, Senica obnovljena vis.priti hiša, 240 m2 uporabne povr. CK oljo, 2 balkona, na parceli 321 m2, 28.5 mio SIT, LESCE prodamo del dvojčka, lastno parcele 670 m2, biv.povr. 198 m2, 27.9 mio SIT. NAKLO na parcoli 611 m2 prodamo lepo visokopritlično HIŠO 11x8 m, 15 let, 293 m2 uptoabne površine ^ garaža 40 m2 DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, POLJANSKA DOLINA - starejša stanovanjska hiša, potrebna obnove, pare 464 m?, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 Proizvodnja strojev za krompir in čebulo KRANJ, d.o.o., Plntarjeva 5 041/652-285 Nudjm0: • sadilec za sajenje čebulčka • stroj za čiščenje čebule • elektronske tehtnice • stroj za pranje krompirja, repe, idr. • sortirnik krompirja • transportni trak • vilice /a bale in palete ŠENČUR - 3 stanovanjska vrstna hiša, sodobna, 230 m2, pare. 277m2, urejena okolica, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 Žirovnica, na robu naselja prodamo hišo z dovoljenjem za adaptacijo, v izmeri cca. 200m2 in 600m2 zemljišča. Žirovnica Moste prodamo takoj vseljivo dvostanovanjsko hišo CK, TEL, kabel, cena 26,5 mil sit ali 117.000 EUR. Možno delno kreditiranje, V račun se vzame tudi stanovanje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44 PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena UGODNA MOŽNA RAZLIČNA PLAČILA PO dogovoru, v račun vzamemo tudi stanovanje v okolici Kranja Radovljice, ali v ljubljani, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44. BLED enodružinsko hišo v izmeri 120m2 in 500m2 zemljišča Hiša je 1 km iz centra Bleda. Bled Ribno enodružinsko hišo in 1650m2 vrta. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel. (04) 5745 444. LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444. Bled okolica prodamo hišo z manjšim gostiščem cena 55 mil sit. V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča 33.5 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel. (04)5745 444 ZG. BESNICA - enodružinska hiša, novogradnja, finalna dela nedokončana, 120 m2, lepa lokacija, pare. 449 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49- 21 Kranj: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, mirno okolje, 68 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 04/ 25 15 490 STRAŽIŠČE: poslovno hišo , urejene pisarne, 320m2, parcela 1000m2. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 04/ 25 15 490 KRANJ- prodamo luksuzno enodružinsko hišo, urejen vrt, parcela 1000 m2, 49 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 NAKLO prodamo nadstandardno hišo, parcela 1000m2, inf na sedežu firme. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 Visoko: prodamo atrijsko hišo, parcela 500m2, 60 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490,041/ 626 581 CERKLJE: prodamo kvalitetno novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 41 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 DRULOVKA: prodamo novo družinsko hišo, 9 5x 9 8m, cena 41 mio Frast, d.o.o. 04/ 2515 490 041/ 626 581 PALOVIČE pri BEGUNJAH, prodamo starejšo hišo, dolno obnovljeno, na izredno lepi lokaciji, zemljišča 1500 m2, cena je 19,5 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/2361 880. 041 331 886 CERKLJE - prodamo enostanovanjsko hišo, na parceli 420 m2, cena je 41,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 386 930 NAKLO, prodamo 1/2 hiše, s svojim vhodom, 100 m2 bivalne površine, z vrtom in garažo, cena je 18,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 VRBNJE pri RADOVUICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500 m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem 'n energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20S8-700, fax: 04/2048-70^ GSM: 041/647-433 STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - ČIRČE, prodamo zelo lepo hišo, na parceli 922 m2, bivalne površine 250 m2, vredno ogleda, cena je 48,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 45,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KOKRICA, prodamo enostanovanjsko hišo na manjši parceli., cena je 34,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 ŠMARJEŠKE TOPLICE, prodamo novejšo, bivalno stanovanjsko hišo, 190 m2 bivalne površine, 70 m2 teras, na parceli 890 m2, opremljena, nadstandardna, vredna ogleda, cena je 34,4 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 DOB pn DOMŽALAH, prodamo novo, zelo lepo nad-standardno enostanovanjsko hišo, lahko tudi dvostanovanjsko, ki stoji na parceli 927 m2, bivalne površine 458 m2. Cena po dogovoru IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880. 041 331 886 KRANJ - CEGELNICA, prodamo enostanovanjsko hišo, bivalne površine 168 m2, na zemljišču 1067 m2, lepa, vzdrževana, cona je 30,1 mio SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 JESENICE: Starejša hiša lahko dvostanovan-jska,potrebna dokončno izdelati, parcela 950m2. Ugodno. BLED-okolica: Prodamo zelo lepo, novo lahko dvodružinsko hišo, 11x9m, parcela 630m2, čudovit razgled, vsi priključki, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/204-661 TRŽIČ: Prodamo hiše, zgornja etaža, 2SS, 65m2stan.površine + 450m2 parcele, lepa sončna lokacija, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/204-661 Kranj-Zg.Besnica: Nova manjša hiša 2x80m2, parcela 600m2, zelo mirna lokacija Kranj-okolica: Starejša vila obnovljena 250m2 stan. površine, lepa parcela 650m2, vsi priključki,mirna sončna lokacija Kranj-bližnja okolica: Prodamo novo zelo razgibano še nedokončano hišo (zunanja ureditev),cca 250m2 stan površine, parcela 1100m2, lepa sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 Škofja Loka - okolica: Na mirni lokaciji, nova v III. gradbeni fazi, lahko dvostanovan-jska, parcela 1056m2, urejen dostop. ITD + NEPREMIČNINE Te: 04/23-66-670, 040/204-661 STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo vel. 13 x 11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRICA - pritlična hiša z mansardo stara 15 let, na sončni lokaciji z razgledom, vel. 12 x 9 m na parceli 951 m2, cena ■ 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Drulovka - novogradnja hiša trojček vel. 12 x 7 m + terasa, parcela 380 m2 v 4gr.fazi, cena - 35,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PREDDVOR - pritličje hiše primerno tudi za poslovno dejavnost 150 m2 za 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ CERKLJE-vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena - 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE - obnovljena starejša stan.hiša v naselju, 3 etaže po cca.130 m2, CK na plin, parcela 632 m2, cena - 21,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena - 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o , tel 04 202 13 53, 202 25 66 PODUUBELJ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA bližnja okolica - prodamo novogradnjo-poslovnos tan. objekt dim. 10x15 klet, pritličje in mansarda s prizidom 6,4 x6 m velikost zemljišča 570 m2. LOKA neprem. 50-60-300 3445 ŠKOFJA LOKA Sp. Luša prodamo novogradnjo 3gr.faza 350 m2 uporab-nepovršine, velikost zemljišča 1055 m2. LOKA neprem. 50-60-300 3446 HIŠE KUPIMO ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj z okolico: kupimo novejšo hišo na mirni odprti lokaciji do 70 mio. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198 HIŠE ODDAMO V Miljah pri Kranju oddamo luksuzno stanovanje v hiši. Cena po dogovoru. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA-INDIVIDUALNE URE Z NATIVE SPEAKERJEM ZA VSE STTOPNJE IN PODROČJA, CENE SO KONKURENČNE. POSLOVNI TEČJI TUDI ZA FIRME, DOLGOLETNE IZKUŠNJE! Anna Hladnik.Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, tr 23-12-520 3371 IZGUBLJENO Kdor je našel KLJUČE za osebni avto AUDI z rumenim obeskom Ferari na relaciji Pre-doslje-Šenčur-Olševek-Zg. Bela-Predoslje, naj prosim javi. tr 040/750-713 3504 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrsto lesa po dogovoru. Les prevzamemo tudi na panju. NOVE CENE! Brazda, d.o.o., Poljšica 6, Podnart, 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637 Kupim GORENJSKO NARODNO NOŠO, moško št. 54, škornje 42-43. tr 041/942- 924 3336 Pnevmatsko pištolo, avtomehanični odvijač, kupim, tr 041/503-776 3381 Kupim enosno traktorsko kiper PRIKOLI-CO od 3 do 5 tonsko, tr 204-15-60 3392 Kupim KLETKO za 45 ali več kokoši. IT 510-17-92 3400 Sadilec krompirja in trosilec umetnega gnoja Vikon, kupim, tr 57-25-254 3407 Kupim traktorski obračalnik tračni 200 in bikca starega 14 dni. tr 51-41-111 3416 Kupim OBRAČALNIK na štiri vretena, star do 10 let. tr 256-00-84 3442 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH' 72. mednarodni avtomobilski salon v Ženevi z vrsto novosti Konkurenčna tekma se še zaostruje Tudi letošnji ženevski salon, ki je ob podobnih razstavah v Frankfurtu, Parizu in v ameriškem Detroitu ena najpomembnejših tovrstnih prireditev, je postregel z vrsto novostmi, ki so jih pod salonske luči pripeljale avtomobilske tovarne. Te se morajo ob zmanjšani prodaji in grozeči avtomobilski krizi vse bolj agresivno podajati v vse velikostne razrede, pogosto pa ustvarjajo tudi nove. Volksvvagen phaeton Peugeot 807 Lancia Phedra Ford Fusion Hvundai Getz Daevvoo Kalos Med prestižne znamke se je na primer podal nemški Volksvvagen. ki hoče svojo novo veliko limuzino phaeton postaviti oh bok največjemu mercedes-benzu ali BMW-ju. Z višjim srednjim razredom s ukvarjajo pri Mercedes-Benzu, kjer je novost novi razred E, za številko manjšo novost imajo pri Oplu v novi vectri, še nižje pa so pri Fordu, kjer so na osnovi nove fieste naredili povišan mali prostočasni avtomobil fusion. V majhnem kompaktnem razredu se bost spopadla tudi dva južnokorej- Rabljena vozila Na naScm pokritem centru na Izborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT Opel Astra ,6 g Is el.paket,air,sv 1995 MET.SIVA 1.095.000,00 Daevvoo Matiz 1,0 2001 RDEČA 1.150.000,00 R-Clio 1,4 16v grandeomfort (K) 2001 SREBRNA 1.970.000,00 R-Clio 1,416v comfort (K) 2001 MODRA 1.970.000,00 R-Megane break 1,6 Expression (K) 2001 SREBRNA 2.660.000,00 R-Lagunagrandtourl,8 16v(K) 2001 MET.SIVA 4.500.000,00 R-Laguna grandtour 3,0 V6 (K) 2001 MET.SIVA 5.400.000,00 R-Megane Scenic 1,6 16v (K) 2001 BELA 3.050.000,00 R-Megane Coupe Expression 1,6 16v (K) 2001 MET.ZELENA 2.630.000,00 Ford Mondeo 2,0 kar. k,abs,sv,cz,es 1996 MET.RJAVA 1.290.000,00 Fiat Marea 1,8 kar. sv,cz,air,es,abs 1996 RDEČA 1.250.000,00 Rover 214 si el.paket,k,abs,sv 1996 SIVA 1.340.000,00 RENAULT \vwwalpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO AI.I POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO l.K.liKNDA: li Ml/lld / (lARANUH) S\ SI KM) VOIAN I / ( I VI H Al Ml /AM.ICANIi: K KADIO rs Ki.i-kiK iivii; su m i AIK AIKHAli D.D. KRANJ SI RVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 21 Centrala: 04/20 15 240 Vse za vaS avto na enem mestu: » l'ini!,t|,i ui/il Krii.iuli »Zavarovanje in registracija vozil ♦ V/.(lrJ.ov,ui|t! vozil » Odkup in prodaju rabljenih vozil ♦ N,i|imi vozil ♦ lilinicni pregledi osebnih, ♦ Vlekii mi/iI tovornih in priklopnih vozil ska proizvajalca, Daevvoo z. novim kalosom in Hvundai z zelo podobnim malčkom z imenom getz. Z Daljnega vzhoda prihaja tudi srednjerazredna mazda 6, pri Su-zukiju imajo prenovljenega malčka alto, pri južnokorejski Kii pa večji rekreacijski terenec sorento. Med večjimi novostmi so vsekakor tudi enoprostorski četvorčki citroen C8, fiat ulvsee, lancia phedra in peugeot 807. Novosti je torej veliko in obiskovalci, ki si bodo do nedelje, 17. marca, ogledali salon, ne bodo razočarani. Ob serijskih se bohoti tudi nekaj konceptnih in futurističnih avlo mobi lov. medtem ko sta dva proizvajalca poskrbel tudi za presene čenji; pri koncernu DaimlerChrvs-ler so namesto nove superlimuzine mavbach, pokazali predhodnika iz davne preteklosti, pri Porseheju pa so namesto predstavitve novega športnega terenca cavenne, pokazali samo fotografije, ki so zaenkrat edini dokaz, da avtomobil res obstaja. Iz salonskega dogajanja veje jasno sporočilo, da je tekma med avtomobilskimi proizvajalci USTVARJAMO AVTOMOBILE Renault dCi ... brezplačne poti tt popuilu .t'io um it hiti ditilikifi Mtln 141.1 MI/1 jim M hh 27 2 200?) h poioko |on,o li >uk »odil p««t»| ti mlin ukol p« Mimolna KI/I 1» po podukih proimpaUB ronudbi io ii .otlli miotiM »i I do 31 ] 2007 In iikliuiuii mIkIiii ramac.si RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC Y\ tel.:04/502 200(1 jfax.:04/502 2012 LbusiNAi ŠKOFJA LOKA-GOSTEČE 8 HYUNDAI HYUNDAI COUPE HYUNDAI ELANTRA HVUNDAI TOfflflOT GtfJ NAPRf J VOZILO VAM OPREMIMO Z ALUMINIJASTIMI PLATIŠČI IN ZIMSKIMI PNEVMATIKAMI HYUnDfll SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS DO 400.000 SIT PRIHRANKA ZA LETNIK 2001 , ♦ 200.000 Sli POPUSTA OB MENJA VOZILA STARO ZA NOVO VFIJA ZA El.ANTRO Z 2.0 MOTORS1* lilJKIHEIVC servis avtotfuiii Dunisla Klvmanc, (.p. Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70 • optična nastavitev • vulkanlzeratvo • tontrir.injo • popravilo In prodaja vaeh avtog""1 čas je za letne pnevmatike Kupim metronom (nihalo) pripomoček v glasbeni šoli. Tt 5723-553 3457 Kupim rabljeno motorno KOSILNICO Buchef 200 ali sipova po dogovoru, rt 519- 70-12 3472 Kupim rabljeno motorno KOSILNICO' Buchet 200 ali Sipova, po dogovoru. Tt 5^19-70-12 3476 LOKAL ODDAM BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 23-69-333 RŽIŠNIK& PERC arhitekti in inženirji Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: Delavsko cesta 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik-perc.si STRAŽIŠČE PRI KRANJU prodamo večji stanovanjsko poslovni objekt 800 m2 na Parceli 1100 m2, okvirna cena 66 mio SIT. ^£41^/626-810_2542 prodam ali ODDAM POSLOVNI OBJEKT v 2er£u_Kranja. rt 233-25-37_3300 ODDAM PROSTOR za frizerski salon ali ij^go dejavnost, rt 5154-600 3330 ODDAM POSLOVNE PROSTORE za mirno jkjavnost - Cerklje. Tt 25-26-590 3342 KRANJ - oddamo več poslovnih prostorov "a dobri lokaciji, Mike &Co. d.o.o., 20-26-^236-49-21_ V KRANJU okolica ODDAMO za daljši čas v celoti zelo lepo opremljeno ^vracijo (gostinski družini), (malice, kosili naročilu, pizzerija) v izmeri 250m2, ve-- Parkirišče, prijeten ambient. delni odkup ja možen dolgoročni najem po do-ru, NEPREMIČNINE; TRG BLED, (04) 5745 4 44 ^ Bohinjski Bistrici Oddamo Pite z od-^Dom inventarja NEPREMIČNINE; TRG Bt-ED. Tel.:(04) 5745 444 Primskovo - 2 x 20m2, ob cesti Saneta Žagarja 50m2. FRAST, d.o.o. 04/25 15 490 041/ 734 198__ KRIŽE - prodamo trgovino 64 m2 in zemljišče 205 m2. Cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ-center: Prodamo poslovne prostore v I.nad, 184m2 in 147m2, z opremo, urejen dostop dvigalo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 KRANJ, bližina - nov gostinski objekt na parceli 730 m2, vel.151 m2 + terasa 60 m2, v mansarda delno izdelana, cena = 69,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, okolica - večja stan.hiša z gostiščem v pritličju (180 m2) na parceli 385 m2, cena = na 42,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme = 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_ KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl.prostor 90 m2 v l.nad. in 120 m2 v 2.nad., cena z ogrevanjem - 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - več pisarn in poslovnih prostorov, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL PRODAM Prodam objekt za trgovino ali obrt. rt 040/259-357 3393 MOTORNA KOLESA Prodam zelo dobro ohranjen MOPED ATX in ČELADO, rt 031 /582-556 3302 Prodam MOTORNO KOLO TORI in dva elektro motorja, rt 531-86-64 3312 OBLAČILA Prodam dolgo, belo, obhajilno obleko, cena 10.000 SIT. rt 041/974-722 33« Prodam nov LOVSKI BREZROKAVNIK gro-raj usnje, znotraj ovca, št.56, rt 031/545- 394 3420 Prodam belo OBHAJILNO OBLEKO za deklico, kupljeno v Avstriji, rt 2571-552 Prodam BIRMANSKO OBLEKO za fanta 13-14 let. Tt 250-1070 3444 VERITAS - velika izbira POROČNIH in OB-HAJILNIH OBLEK. IT 202-41-58 3486 OTR. OPREMA Prodam prenosni OTROŠKI STOL 0-13 kg za v avto. Tt 040/348-578_3350 Prodam otroški JOGI 60x120. tr 51-22-592 3353 Prodam OTROŠKO KOLO za 5 let in štirikotno hojico. tr 031 /607-449 3386 Ugodno prodam kombiniran otroški voziček, otroška oblačila in obutev do 5 let. Tt 58-72-609,031/458-482 3395 OSTALO NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! - BREZ PROVIZIJE! J^a obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo °končali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še snovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri °>40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah y«.50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493 telefon: 04/2365 360, 2365 361 čan^ k TER v P°P°'norna obnovljeni staromeš-u S1 prodamo: v pritličju, poslovni prostor, sof,„„ i2; v m«nsard»; garsonjero, 30,20 m2 in eno-^"o stanovanje 55,60 m2; GARSONJERA rojUđr?^proJđmo v celoti obnovljeno garsonje-Wi IK-na olje, vseljiva takoj, cena po dogovoru. ENOSOBNA STANOVANJA 4rnni,',')'ANM I prodamo enosobno stanovanje, VoipSbrlS'iUeki' balk°n'V> nad$U0PJ6' V5e'ji' itanni" u prodamo mansardno, enosobno lJ'vo po rffq0voru0n0m' ^M ml * priklJUĆki'vs(" ffijJili^NUt prodamo enosobno stanovanje s mesrn !i A1,6° m2-D' nadstropje nizkega bloka, Ctf-na mpl,n'v»tjivost in cena po dogovoru. ka^i« ^RNOU, prodamo enosobno stanovanje s KjRn, k ° ml ™' nil<,stroWe'nM M' ™ Pn" ■ wnk balkon, vseljivo najkasneje v enem mesecu. __0VOSOBNA STANOVANJA N0vSirG(D^nOVA'PR0DAM0 LEP0 DVOSOBNO STA-NADsSpiPtRE,?rELAN0 V TRISOBNO, 65,72 n.2. III. "u stn,nBEGUNJSKA' Prodamo obnovljeno dvosobni SJvT- V'50 mZ * ba"">n. S nadstropje, pnKijučki, vseljivo takoj. fiom^/^^?'f,oiim ^osobno stanovanje z 3 blof; „'i5, mL+ m2 kleti. H. nadstropje, ni-"10^vsipnkljuc-ki, vseljivo septembra 2002. Hm fif VEJSI(A P,odimo dvosobno stanovanje, Wlnici fc..J?s -Jucln- "stek,ien balkon' obnovljena ko- .__TRISOBNA STANOVANJA GOlNlk" " 8*.40 m?P t° H° obnovy«no trisobno stanovanje, I Ve''k aal inar '°Pie n"ke(ia bloka, vsi priključki, «weM)en balkon, vseljivo po dogovoru. KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 96,60 m2,3.nadstropje, dva balkona, vsi priključki, cena po dogovoru. KRANJ - PLANINA ID, prodamo komfortno, dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 80,90 m2, pritličje, 2x atrij, samostojen vhod, povsod parket, zelo lepo, vseljivost in cena po dogovoru. HIŠE KRANJ - PRIMSKOVO prodamo dvodružinsko hi§o-dvoiček, cca. 150 m2 + klet, vsi priključki, terasa, vseljivost in cena po dogovoru. KRANJ - DRULOVKA na parceli cca. 400 m2, prodamo novo, končno, vrstno hiso, v ceno niso vključena fi-nalna dela, prevzem možen takoj. ŽELEZNIKI lepo obnovljeno dvostanovanjsko hišo, cca. 160 m2 stanovanjske povriine + klet, vsi priključki, prodamo v celoti ali po etažah, prevzem možen takoj. PARCELE ŽELEZNIKI v novem naselju, prodamo komunalno urejeno, zazidljivo parcelo, 504 m2, vsi priključki, asfaltiran dovoz, prevzem možen takoj. BAŠEU prodamo zazidljivo parcelo za bivalni vikend, 512 m2, z urejeno dokumentacijo in z objektom, dimenzij 6 x 7 m, izdelanim do I. ploiče, prevzem možen takoj. KUPIMO NA RELACIJI CERKLJE - KRANJ - ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanjsko hiio do 25 mio SIT za znanega interesenta. NA RELACIJI ŠKOFJA LOKA - KRANJ - RADOVLJICA kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 1000 m2. KRANJ - ZLATO POLJE, PLANINA, kupimo enosobno ali enosobno stanovanje s kabinetom, po možnosti z balkonom, za znanega interesenta. KRANJ, kupimo več garsonjer različnih cenovnih razredov, za znane interesente. LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 1877 Ugodno prodam lepo ohranjene gostinske stole. Tt 2503-196, 2503-632 3337 Ugodno prodam nagačenega stoječga medveda, gamsovo nag. glavo in več jelenovih rogov. Tt 041 /320-669 3340 Prodam BISERNO KOPEL staro 3 mesece, cena po dogovoru, rt 5742-196 Prodam maketo železnice HO Maerklin. Tt 031/688-537 3421 PANJSKE KONLNICE - duhovni motivi, poslikava skrinj, zibelk, ur... Tt 23-32-105 ali 202-26-57 3429 Prodam železen voz za traktor 15"col močan. Tt 031/488-345 3488 PRIDELKI Prodam HLEVSKI GNOJ. Tt 595-79-77 Prodam SADIKE PUŠPANA. Tt 2046-626 Zelo ugodno prodam OREHOVE SADIKE, SENO in OTAVO. Tt 22 36 42 3315 Ugodno prodam ROŽE TRAJNICE in celoletne JAGODE. Tt 25-03-127 3351 Prodam ULEŽAN HLEVSKI GNOJ, možnost dostave in nov ZABOJNIK smeti. Tt 2326-426_3360 Prodam 5 t nebaliranega SENA. tr 031/228-259_3419 Iz lanskega uvoza prodam zgodnji in pozni krompir za sajenje. Žadraga 17, 595-77-17 Prodam SENO prve košnje, razsuto. Tt 031/869-443 3460 Prodam 3 petletne okrasne ZIMZELENE GRME kitajski brin juniperussinensis. tr 580-12-18 3477 Prodam KRHUE suho sadje iz neškro-pljenih jabolk. Tt 5120-495 3480 Prodam HRUŠEVO ŽGANJE. Bašelj 5. 255-66-30 3489 POSESTI BRNIK zazidljivo parcelo 692 m2, elek. voda na parceli, 10 mio SIT, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. ČERNIVEC okolica prodamo zazidljivo, ravno, sončno parcelo ob zelenem pasu, cca 900 m2, POD DOBRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, PARCELE KUPIMO več parcel za znane kupce. Plačilo takoj. ŠK. LOKA Poljanska dolina za domačina in njegovo družino iz okolic kupimo zazidljivo parcelo. OLŠEVEK prodamo sadovnjak na robu vasi, cca 500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 170 RETNJE prodamo zaz. parcelo, delno v hnbu, dostop urejen, 700 m2, 6,4 mio SIT, BUKOVICA Selška dolina prodamo ravno zaz. parcelo, 20x50 m, cca 1000 m2 ob gozdu, 8 mio SIT, DRAGOČAJNA ugodno prodamo sončno, ravno zaz. paVcelo ob zelenem pasu, 2000 ali 5000 m2 za gradnjo več stanovanjskih hiš, CERKLJE okolica prodamo ravno, sončno, zaz. parcelo ob zelenem pasu z lok. dovoljenjem, 700 m2 DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 1912 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 LESCE - HRAŠE, prodamo, zelo lepo zazidljivo parcelo 566 m2, s pripravljenim lokacijskem dovoljenjem, cena je 11.500.00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 9,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886PORTOROŽ, center: 2 SS apartma 64,55 m2 + terasa, v pritličju objekta, lastno parkirišče, nova oprema, cena - 31,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BLED Bled na izredni lokaciji 10Om od jezera prodamo stavbno parcelo v izmeri cca 1300m oz 1500m2 namenjeno za gradnjo vile. Bled Ribno prodamo parcelo v izmeri 1024m2 8.5 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 4 44. V Hrašah prodamo gradbeno parcelo v izmori 570m2. Lokacijsko urejeno. Blejska Dobrava prodamo zazidjivo parcelo v izmeri 2000m2. cena po dogovoru. TRG Bled Tel,:(04) 5 74 5 4 44 Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko parcelo z veljavnim lok. dovol , parcela ima izvir čiste vode, pridobivamo grad dovol. za enodružinsko hišo., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel (04) 5 745 444. V okolici Krania prodamo obnovljeno gostilno z dolgoletno tradicijo 70 sedežev + 80 sedeže na terasi, poleg se proda tudi hiša (lahko posebej) v izmeri 400m2 Vso stoji na kompleksu zemljišč v izmeri 1500m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2, cena je 13.300, 00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2 IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Kokrica, Stražišče, Drulovka. Šenčur, Bitnje, Naklo, Čirče, Primskovo, za znano stranko takoj kupimo zazidljivo parcelo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 GORENJSKA, takoi kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stanovanjskih hiš IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - okolica, kupimo zazidljivo parcelo, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Med KRANJEM in MEDVODAMI, kupimo 2.000 - 3.000 m2 zazidljivega zemljišča. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Kupimo obdelovalno zemljo večjih površin, na relaciji KRANJ-KRIŽE in KRANJ -GORICE. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 29.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 BLED, Gorje - zazidljiva parcela 480 m2 z lokacijsko odločbo, cena = 7,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_ Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi, 16 km iz Kranja, komunikacije v bližini, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 MAVČIČE - okolica, ravna parcela, 1200 m2, možna delitev, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 SENIČNO - 2 parceli na lepi lokaciji, 1300 in 1000 m2, vredni ogleda, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 Kranj, Britof: zazidlj.parcela 648 m2 po ceni 14.900,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali kmetijo kupim. Tt 23-68-001_2598_ V najem vzamem TRAVNIK-NJIVO. Tt 041/760-789 2977 BUKOVICA prodamo parcelo 1170 m2 od tega 610 m2 zaz. ostalo kmetijska-parcela je ravna, vsi priključki so ob parceli. LOKA neprem., 50-60-300 3450 Prodam Tržič okolica 2836 m2 ravno, sončno PARCELO ob asfaltni cesti. Cena 5300 SIT/m2 ali podogovoru. Kavčič, Kovorska c. 45, Tržič 3479 ŠKOFJA LOKA - Okolica, samostojna hiša 315 m2, 2200 m2 parcele, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, Šolska ul.7 ŠKOFJA LOKA, 04 512 51 22, 031 765 858. RADOVLJICA - BLED, NAKLO-KRIŽE, ŠENČUR CERKLJE, KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 BLED - okolica, kupimo hišo od 33,9 mio. do 56,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 RAZNO PRODAM ODDAM opremljeno STANOVANJE ter prodam HLADILNIK in ŠTEDILNIK. Tt 041/543-239 3308 Poceni prodam MIZARSKI PONK, 600 kg KNAKER, študentsko MIZO z raztegljivo svetilko. Tt 031 /850-235 3310 Prodam mešana DRVA, ŽGANJE, kupim BIKCA sim. do 10 dni. Tt 518-8501 ali 031 /888-841 3332 Prodam JAVORJEVE DESKE, plohe in močan REDUKTOR z motorjem Tt 031 /208-930 3333 Prodam staro PRIKOLICO za avto, eno-brazdni izruvač krompirja, 10 KW elek. motor ter večje število gajbic, kupim rabljen CEPILEC za drva tT 533-84-46 3357 Prodam NOGAVICE iz domače volne. Tt 031 /240-927 3379 Prodam kvalitetna OMELA za pometanje krušnih peči. tr 01/83-23-107 Žnidar 3337 Ugodno prodam KIOSK DVOJČEK, primeren za biffe, cena 60.000 SIT. tr 57- 25-091 3398 Prodam hrastova polnila za vrata in smuči 150 cm. tr 57-43-956 3401 DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tr 041/718-019 3410 Prodam dobro ohranjenožensko KOLO PONY in odličen jabolčni kis. tr 59-56-890 SUET PRODAMO Terme Čatež: počitniško hišico v Termah Čatež, v velikosti 46,9 m2 stanovanjske površine in 45 m2 dvorišča. Kobla: Dom Dr. Janeza Mencingerja na Kobli, Ravne 20, v velikosti 323,64 m2 stanovanjske površine in 3.299 m2 zemljišča. Kranj: poslovni objekt na Prešernovi 6. Objekt obsega 408 m2 poslovne površine v pritličju, 354 m2 v I. nadstropju, 274 m2 v II. nadstropju, 289 m2, v III. nadstropju in 128 m2 v mansardi. Jesenice: lokal na Hrušici 71 F, v velikosti 67,89 m2. Jesenice: triplex garažo na Titova cesta 68 v velikosit 11.76 m2 Škofja Loka: garažo na Kapucinskem trgu 7 v velikosti 43,55 m2 Škofja Loka: poslovni objekt v Šolski ulici 6. Objekt obsega 177 m2 poslovne površine v kleri, 283 m2 v pritličju in 149 m2 v I. nadstropju. Tržič: stanovanjski objekt na Brači-čevi 2, v velikosti 234, 81 m2. Informacije: 04/208-44-77 http://gbkr.si Gorenjska banka, d.d., Kranj Bleivveisova cesta 1, 4000 Kranj NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12. 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026 -459 Internet: HTTP://wmsvet-re.si Email: info@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, zahodna lega, ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00717JN-KR KRANJ - Planina I; 44 m2, večje enosobno, pregrajeno, 7. nadstropje, sončna lega, lep razgled. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00733MA-KR KRANJ - Planina II; 34 m2, adaptirana garsonjera, 2. nadstropje, nova oprema v kuhinji, velik balkon, dvigalo. Cena: 9,7 mio SIT (43.367 EUR). yJ00756MA-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR). PS00681MA-KR KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19,1 mio SIT (85.000 EUR). PS00719JN-KR KRANJ - Planina Iti; 47 m2, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega. vseljivo 8/02. Cena: 11,3 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR KRANJ - Planina lil; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok. Z lega, vsi priključki. Cena: 14,9 mio SIT (66.300 EUR). PS00732MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nova okna, CK, balkon, dobra lokacija. Cena: 11,8 mio SIT (52.700 EUR). PS00748JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 93 m2, trisobno, obnovljeno. 1. nadstropje večstanovanjske hiše, CK, plin do vrat, garaža všteta v ceni stanovanja. Cena: 16,1 mio SIT (72.000 EUR). PS00752MA-KR KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena: 12,6 mio SIT (56.000 EUR): PS00727JN-KR KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00540JN-KR ŠENČUR; 105 m2, štirisobno, v dveh etažah, 2. nadstropje, nizek blok, velik balkon, nadstrešek za avto, mirna lokacija. Cena: 22.4 mio SIT (100.000 EUR). PS00751 MA-KR NAKLO; trisobno + bivalna kuhinja, v celoti obnovljeno, pritličje, CK, takoj vseljivo, UGODNO. Cena: 15,8 mio SIT (70.000 EUR). PS00715MA-KR RADOVLJICA; 18 m2, adaptirana garsonjera, pritličje starejše hiše, iaminat. Cena: 4,9 mio SIT (22.000 EUR). PS00769JN-KR JESENICE; 50 m2, adaptirano, dvosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, vsi priključki. Cena: 8,6 mio SIT (38.462 EUR). PS00764JN-KR POSESTI KRANJ - Stražišče; 110 m2, 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 20,6 mio SIT (92.000 EUR). PH00724MA-KR KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. Cena: 40,2 mio SIT (179.487 EUR). PH00470MA-KR KRANJ - Orehek; 230 m2, nova, atraktivna, enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 41,7 mio SIT (186.000 EUR). PH00691 MA-KR KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopritlična, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,7 mio SIT (181.500 EUR). PH00706MA-KR CERKLJE NA GOR. - Stiska vas; 100 m2, bivalni vikend - brunarica z zidano garažo in teraso, tloris 5,5 x 6,5 m, parcela 1000 m2, sončna lega, asfalt do hiše. Cena: 28,6 mio SIT (127.551 EUR). PV00761TJ-KR ŠENČUR - okolica: 250 m2, visokopritlična, 15 let, parcela 542 m2, izredna lokacija, lep razgled. Cena: 36,6 mio SIT (163.000 EUR). PH00175JN-KR PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podkletena, galerija, kamin, vinska klet.1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. Cena: 62,8 mio SIT (280.000 EUR). PH00723MA-KR ŠKOFJA LOKA; 86 m2, starejša hiša v mestu, parcela 100 m2. s CK na olje. Cena: 9.2,mio SIT (41.000 EUR). PH00725JN-KR ŠKOFJA LOKA- okolica: 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa lokacija, lahko takoj vseljiva. Cena: 37 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR ZAZIDLJIVE PARCELE BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna lega. Cena: 10,3 mio SIT (46.000 EUR), PZ00770MA-KR KRANJ ■ okolica; kupimo sodobno, novejšo, lahko dvostanovanjsko hišo, po možnosti na večji parceli. Cena od 35 do 60 mio S/T. KRANJ -do 10 km izven; kupimo zazidljivo, po možnosti sončno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše ali z že začeto gradnjo: Prodam SUHA BUKOVA DRVA. Tt 51-82-125, zvečer 3459 PASJA UTA masivna, dvopredelna, dvižna streh, pokrita s tegulo, ugodno. Tt 20-24- 2 6 4 3485 RAČUNALNIŠTVO RAČUNALNIK 333 MHz HDD 10 GB, barvni monitor, cena 50.000 SIT. tT 031/223-131 3326 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nadstandardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 PLANINA I - 1 sobno, 37,10 m2, II. nad., neopremljeno, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ODDAMO: Visoko-iuksuzno 3 ss, Šorlijevo naselje- 2ss, Planina 2- popolnoma opremljeno 2ss. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 NAJAMEMO: GARSONJERO in DVOSOBNO v RADOVLJICI. FRAST, d.o.o. 04/25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ - PLANINA, oddamo 2ss, 70 m2, preurejeno v trosobno, zelo lepo, opremljeno, v 1. nad., najemnina je 70 000,00 SIT mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 031 635 387 Kranj, Planina -1 G 33,5 m2 v 6.nad. z vso opremo, 2 SS 55 m2 v l.nad. z delno opremo, Zlato polje - 2 SS 49 m2 v 2.nad. z delno opremo, Vodovodni stolp -1 SS 40 m2 v 3 nad z delno opremo, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 ODDAM OGREVANO SOBO Souporaba kopalnice. IT 20-26-518 3359 ZLATO POLJE, Zoisova več dvosobnih stanovanj in TRŽIČ garsonjera, oddam. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 336B Oddam opremljeno GARSONJERO v kran-ju.tr 031/341-370 3408 V Kranju na Planini ODDAM v najom dvosobno opremljeno STANOVANJE 65 m2, cena po dogovoru. IT 041/523-782 ODDAM SOBO s souporabo kuhinje, kopalnice, dnevne sobe in terase, najraje študentom. Cena po dogovoru. Tt 031/460-770 3434 Paru ODDAM 1,5 sobno stanovanje v Kranju, ugodno, tr 040/541-716,ves dan, 040/333-865 po 15. uri 3489 STANOVANJA NAJAMEMO V Škofji Loki najamem STANOVANJE. Tt 041/791-950_3329 Najamem stanovanje v Železnikih. Tt 040/872-223 3355 STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA: KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 Planina: kupimo DVOSOBNO STANOVANJE v pritličju ali 1. nadstropju. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 7341198 KRANJ - okolica, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - severni del, kupimo enosobno stanovanje za znano stranko. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 STAN. OPREMA Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO s posteljo, dobro ohranjeno. IT 23-11-180 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo in tendo: 60.000 SIT. tr 041 /750-497 3467 SPORT Ugodno prodam RIBIŠKE HLAČE model Sandi in ČEVLJE s filc podplati št. 43. Tt 040/611-480 3114 Nov ORBITREK, star 1 leto, ugodno prodam. IT 041/805-799 3317 Ljubitelji šaha vabljeni v Športni dom Šenčur v sredo 13.3.2002 ob 18uri. 34oe STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE. TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis Dobava in montaža v najkrajšem času! 5% POPUSTI 144 IZDELAVA VSEH VRST FASAD, NOTRANJIH OMETOV in BETONSKIH ŠKARF, SANACIJA STARIH FASAD in POLAGANJE TLAKOVCEV NOVOGRADNJE - OD TEMELJA, DO STREHE. Babic Miloš, s.p., Begunjska 9. Lesce, tel.: 041/622-946 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ••••••• ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / info@g-glas si Torek, 12. marca 2002 AKCIJA GORENJSKEGA GLASA GLASBENIKI MESECA MARCA 2002 pripravlja Andrej Žalar Kmalu bo deset let Trio Storžič se je prvič javno pojavil februarja 1993 na pustno soboto v domu Lovskega društva Storžič na Pan-gerščici. Takrat so fantje znali 10 instrumentalnih skladb, zato so jih morali venomer ponavljati. Pa je bilo vseeno veselo. Prvi, resnejši nastop pa so potem imeli leto kasneje na oddaji Kar znaš, to veljaš, ki jo je organiziral Radio Slovenija. Z instrumentalno polko Franca Miheliča na ribniškem sejmu so se uvrstili v finale. Dobili so voljo in začeli so resno razmišljati o nadaljevanju Klemen Grašič (harmonika) in Tone Zelnik (kitara) sta bila sošolca najprej v osnovni šoli in nato še v srednji. Klemen je igral harmoniko že od desetega leta. Tone pa je začel igrati kitaro v osmem razredu. Porodila se jima je ideja, da bi ustanovila trio. Manjkal jima je le baritonist. Spomnila sta se Primoža Urbanca iz sosednje vasi. Vedela sta namreč, da se je učil trobento v kranjski glasbeni šoli. doma pa je včasih "pihnil" tudi v očetov bariton. Oče je takrat igral pri ansamblu Jevšek. Primož se je takoj navdušeno strinjal, da pristopi in je zato ob podpori očeta začel pridno vaditi. Klemen se danes spominja, da so se prvo skladbo in sicer Avsenikov valček V planini je kajžica učili štirinajst dni skoraj vsak dan. Potem ko so izbrali ime Storžič, ker so bili vsi doma pod Storžičem, so leta 1994 začeli sodelovati z Renatom Verličem, ki je bil nekaj let kitarist pri ansamblu Avsenik. Prosili so ga za mentorstvo in kmalu so imeli prve skupne vaje. Danes priznavajo, da ima prav Renato največ zaslug, da so se leta 1994 v Števerjanu skupaj s pevko Renato Križnar iz Preddvora uvrstili izmed 27 ansamblov v finale. GLASBENIKI MESECA - MAREC 2002 Ime in priimek. Naslov. Pošta.. Kje je doma vodja ansambla? Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. BELJENJE m KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno' Tt 031/508-168. Roman Nahtigal, Šoriijeva 19, Kranj 1289 TESNENJE OKEN m VRAT. uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanj Prepiha in prahu ni več1 Zmanjšan hrup, 10 let garancije Tt 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d o o , Ekslerjeva 6, Kamnik i3oe ASFALTIRANJE dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, novogradnie in adaptacije, steklarska, keramičarska dela in fasade tr 01/831-72-85, 031/369-520, Gradbeni inženiring,d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik isas KROVSKA, KLEPARSKA. TESARSKA DELA Z VSEMI KRITINAMI. ŠKRILJ. TONDACH. CREATON, TUFFTILE, STRESNA OKNA VELUX BRAMAC 00 22 MARCA 15% CENEJE MOŽNOST KREDITA. SONJA BLED d.o.o.. Jamova 14, Inf: 041/ 662127 Popravila vseh vrst TV VIDEO APARATOV TV Gorenje tudi na domu! Sinko Marko s.p., C na Klanec 53, Kranj Tt 233-11-99 tm Lesene VRTNE UTE, garaže ter sedežne garniture izdelamo in postavimo Tt 041/714-781, ŠOŠTARIĆ & CO , dno., Krakovska ul 26, Šenčur ??*3 Prevzamem vsa GRADBENA DELA z mate-nalom ali brez Kolgeci Nuha.s p , Struževo 3/a, Kranj, 031/442-779 2«3? OBREZOVANJE DREVJA IN GRMOVJA, NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIH, SVETOVANJE Lanx, Mataičeva ulica 1, Kranj, tr 23-12-722 2«85 QL% R/g/ps ▼ Armstrong ",UAUT= krni PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA HRASTJE 29, PE SAVSKA C. 22, 4000 KRANJ. Tel. 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396. e-mail sumont@orpo si ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih m kamnitih škarp, izkopi ter odvoz in dovoz materiala na deponijo Adrovič & Comp , Jelovska 10, Kamnik, tr 01/839-4614,041/680-751 2728 Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA - od temelia do strehe Delamo tudi fasade Hitro in poceni tr 041/593-492 Bytyqi oče in sin dno . Cegelnica 48 b. Naklo 30«e Izvajamo SPLOŠNA GRADBENA DELA. zidamo kamnite škarpe, podporne zidove, fasade m ostale storitve tr 041/696-402, Zidarstvo m fasaderstvo, Planina 3. Krani Nudim vse SLIKOPLESKARSKE STORITVE, OBNOVA FASAD. PLESKANJE NAPUŠĆEV, DEKORATIVNE. OMETE, KITANJE STEN IN STROPOV, BELJENJE TER ANITIGLIVIČNI PREMAZI Hitro m kvalitetno tr 031/39-29-09. Pavec Ivo,s.p., Podbrezje 179, Naklo Izvajamo VSA GRADBENA DELA, FASADE, NOTRANJE OMETE z vašim ali našim materialom tr 031/652-694 SGP Bytyqi Skala, dno., Struževo 3 a, Kranj Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA, FASADE, tlakovanje in notranje omete. Delamo hitro in poceni tr 041/561-838, By-tyqi-Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj sosa DOMES A&K.d.o o , Kranj, ul XXXI div 46, PEČARSTVO, POLAGANJE PLOŠČIC, ADAPTACIJA KOPALNIC, večja količina, POPUST' tr 040/226-955_3U9 ČIŠČENJE vinas in toplega poda, sedežnih garnitur, jogijev. keramike in kamna tr 041/503-158. Borak Stanislav s p . Zoisova 9, Kranj 3127 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ1 Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev tr 2042-037. 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p.. Krašnova ul 13, Kranj Izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten po sistemu, knauf, montaža stropnih in stenskih oblog, strešnih oken velux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice tr 041/765-842, Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane 3»6 Nudimo vam MARKIZE oz tende. lamelne zavese, žaluzije, rolete, sereen in phsse senčila Montaža po celi Gorenjski Role-tarstvo Berčan Matjaž s p , Mala vas 3a, Liubljana, tr 01/56-83-894, 041/630-700 Strojni ometi - notranjih sten m stropov - hitro m po ugodni ceni tr 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar d.o.o . Zakal 15. Stahovica STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR, popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje), opremljena kuhinja, 14.8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K, 56,85 m2/l , balkon, vsi pnkli, JV-SZ, 8,5 mio SIT, Krani Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 18,2 mio SIT. KRANJ Planina III. 2 ss+k, 76 m2/lll. zast balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vbodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan površine, 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT KRANJ Vodov stolp lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll , CK plin, tudi menjamo za 1 ss v PR z doplačilom DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,23-69-333 m STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj , balkon, 9,3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 42,5 m2/V, vsi priklj, Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru, KRANJ Planina h 1 ss, 39,1 m2/VII., 10,5 mio SIT, KRANJ obnovljeno 1 ss, 37,94 M2/pr, nizek blok, vsi priklj , 8 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno mansardno stanovanje v hiši v zvrtom 465 m2. 2 ss z bivalno kuhinjo, 68 m2 bivalne površine, 14,5 mio SIT. KRANJ Zlato polje lepo 3 ss (oz 4ss), obnovljeno, nizek blok, 82 m2/ll, vseljivo po dogovoru DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 ooe Skupaj bomo v Cerkljah in Jesenicah Kranj - Konec tega tedna bosta kar dve prireditvi Veselo v pomlad. Srečanja z domačini bomo nadaljevali tudi ta konec tedna. Najprej bomo v soboto, 16. marca, v Cerkljah. V dvorani Zadružnega doma bo prireditev Veselo v pomlad ob 19. uri. To bo prireditev, ki bi morala biti že ob koncu leta, a je bila na željo prirediteljev preložena na pomlad. Tokrat je prireditelj skupaj z Gorenjskim glasom Rokometni klub Cerklje. Od domačinov bodo nastopili člani folklorne skupine Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje, pevski zbor, instrumentalisti in zanimivi sogovorniki. Od gostov pa bodo Kifelčarji. Mlade frajle. Tulipan, Obzorje, pevci, instrumentalisti in drugi. Vstopnice za prireditev so že v predprodaji v Papirnici Papirček v Cerkljah. Pokrovitelj prireditve Veselo v pomald v Cerkljah pa je Občina Cerklje z županom Francem Čebuljem. Prireditev Veselo v pomlad pa bo naslednji dan. v nedeljo, 17. marca, popoldne tudi na Jožefovem sejmu na Jesenicah. Nastopili bodo med drugim ansambli Slamnik. Tulipan, trio Ti hojla in drugi. Prireditev pod šotorom za gledališčem Toneta Čufarja se bo začela ob 16. uri. Prireditelji Jo-žefovega sejma pa obljubljajo, da bo v nedeljo veselo tudij>o prireditvi, saj bo ples. • A. Z. Beivi Krani 9B.3 MMr Glasbene želje 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing 041 713 S72 H**oB»M.di>o. W|»tn» 6. 4000M www.gorenjskaonline.com Brez posredništva prodam STANOVANJE 2+2, stanovanje je meino - Planina II, III, 2. nadstropje, visok blok, zelo urejen, razgled prečudovit, 97.3 m2 tr 040/61-46-46 JESENICE PLAVŽ 3SS 78m2 renovirano, 84m2 (Bokalova), Jesenice Titova 73m2 .Jesenice za gimnazijo 2ss, renovirano nova opremljena kuhinja 8,5 mil sit NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel (04) 5745 444 Bohinjska Bistrica prodamo 90m2 veliko stanovanje blizu smučišča in bodočih term, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44 TRŽIČ - BISTRICA - gars , 16,91 m2. vis pritličje, adaptirana, prodamo. Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 STRAŽIŠČE - gars v stan hiši, 24 m2, I. nad, možna izdelava dodatnih prostorov, adaptirana, ugodno prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 PLANINA I - gars , 24,50 m2, I nad , dobra lokacija, prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ŠORLIJEVO NASELJE - gars , II nad , nizek blok, 25,30 m2, obnovljeno, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ŠKOFJA LOKA - 1 sobno, 33 m2, IV nad , v celoti obnovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 PLANINA I - 1 sobno z atrijem, 48,7 m2, pritličje, takoj vseljivo. prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 _ PLANINA III - 1,5 ss, 52,30 m2, III nad v nizkem bloku, prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 VAUAVĆEVA - 2 sobno, 52 m2, vis pntlič-ie, adaptirano, takoi vseljrvo, prodamo. Mike &Co d.o.o.. 20-26-172, 236-49-21 ŠKOFJA LOKA - 2 sobno, atrijsko, 49,10 m2, pritličje, v celoti obnovljeno, primerno /a invalide, prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_ BLED - 2,5 ss, 72,50 m2, I nad., v celoti obnovljeno z dvema balkonoma, prodamo, Mike &Co d.o.o.. 20-26-172, 236-49-21 DRULOVKA - 3s mansardno, 86,20 m2. II nad , prazno in vseljivo takoj, prodamo, Mike &Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ZLATO POLJE - 3ss, 61,85m2. III. nad., delno adaptirano, prodamo, Mike & Co d.o.o.. 20-26-172, 236-49-21_ LESCE - 3 sobno. 80,79m2. I nad , velik balkon, pokrito parkirišče, prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - ugodno prodamo 2 sobno stanovanje s kabinetom, takoj vseljivo, 66,50 m2, VIII nad , 041 735-875, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA - Groharjevo, enosobno 36 m2, 4 nad . prodamo BLOK 5 nepremič nine. Šolska ul 7 ŠKOFJA LOKA, 04 512 51 22, 031 765 858 ŠKOFJA LOKA - Frankovo, već enosobnih od 38-45 m2, prodamo BLOK 5 nepremič nine, šolska ul,7 ŠKOFJA LOKA, 04 512 51 22, 031 765 858 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, enosobno 37 m2, 3. nad. BLOK 5 nepremičnine, Šolska ul.7 ŠKOFJA LOKA, 04 512 51 22, 031 765 858. KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena - 14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena = 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III -1,5 SS 53 m2 v 4.nad. takoj vseljivo. za 13,0 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 13 let staro, cena ■ 13.9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ. Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena -11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2 v 6.nad., cena - 18,5 mio SIT. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 55 m2 v l.nad., zastekljen balkon, cena ■ 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA. Groharjevo n. - 1 SS 33 m2 + balkon, obnovljeno, 4.nad., cena ■ 10.5 mio SIT, Frankovo n. 2 SS 49 m2 v pritličju z atrijem, cena ■ 13,3 mio SIT, ločeno tudi garaža,K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA -Partizanska, enosobno37 m2, 4. nad. BLOK 5 nepremičnine, Šolska ul.7 ŠKOFJA LOKA, 04 512 51 22, 031 765 858. KRANJ -P lanina III., dvosobno 62 m2, 7 nad., takoj vseljivo, prodamo. BLOK 5 nepremičnine. Šolska ul. 7 ŠKOFJA LOKA, 04 512 51 22, 031 765 858. ŠKOFJA LOKA - Mesto, dvosobno 72 m2, 2. nad. Prodamo. BLOK 5 nepremičnine. Šolska ul.7 ŠKOFJA LOKA. 04 512 51 22, 031 765 858. ŠKOFJA LOKA - Frankovo, trisobno 81 m2, 3. nad., vsi priključki, prodamo. BLOK 5 nepremičnine. Šolska ul.7 ŠKOFJA LOKA, 04 512 51 22, 031 765 858 PLANINA 3: prodamo 1SS+KABINET, 53 M2, nizek blok, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Vodovodni stolp: prodamo 2ss, 54 m2, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 Zlato polje: prodamo 2ss, 54m2, CK, 12 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kidričeva: prodamo opremljeno 2ss, 61 m2, 14,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, 18.6 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 1: prodamo 2 + 2ss, 1nad, 18,6 mio FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198 Zlato polje: prodamo prostorno 2ss, 70m2, 2 nad, 15,8 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 1- prodamo lepo 3ss, 78 m2, 16 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581 Planina 1: prodamo moderno 3ss, 85m2, 18 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 19 Planina 1 prodamo 1ss, 48 m2. atnj. takoj vseljrvo. 12 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198__ DRULOVKA: prodamo 3ss. 82 m2, takoj vseljivo, 19 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Vodovodni stolp: prodamo kvalitetno 3ss, 74 m2, lepa lokacija, 18 mio FFtAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581 Planina 3: prodamo 1ss, 47m2, višje nadstropje, 11,2 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1 prodamo 1ss, 42,5 m2, cena 11,2 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490,041/734 198 KRANJ - Kidričeva, prodamo garsonjero, nad poslovnim centrom, 26 m2. opremljena, cena je 8 1 mio SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 BLED - Alpski bloki, prodamo garsonjero, v mansardi. 35 m2, popolnoma opremljena, cena je 8 9 mio SIT IDA nepremičnine. 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Savska loka, prodamo 1ss, 39 m2, cena zelo ugodna IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 1ss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio SIT IDA nepremičnine. 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 KRANJ - Gradnikova, prodamo 1ss s kabinetom, 46,55 m2, v 2 nad , cena ie 10,9 mio SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880. 041 331 886 KRANJ - PLANINA I , prodamo Iss s kabinetom, obnovljeno, 51,7 m2, cena je 12,6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 KAMNIK - prodamo 1ss, 38 m2, v 2 nad , vsi priključki, cena 10 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387_ KRANJ Kidnčeva cesta, prodamo 2ss, 56 m2, v 3 nad , v starejšem bloku, nadstan-dardno, opremljeno, z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss. 60 m2, predelano v 2ss » kabinet, opremljeno, nad-standardno, zelo lepo, vrodno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 14,4 mio SIT, (v račun vzamemo tudi manjšo stanovanje) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_ KRANJ-PLANINAI , prodamo 2ss z atrijem, 60.10 m2, lahko tudi opremljeno, cena je 13,6 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 KRANJ - PLANINA II , prodamo 2 ss. 68 m2, v 2 nad . cena je 14,9 mio SIT IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ Kidričeva, prodamo 2ss. 70 m2, v 1 nad . vsi pnključki. cena po dogovoru IDA nepramlćnine, 04/2361 880, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK II., prodamo 2ss, 60,50 m2, zelo lepo ohranjeno, lahko tudi opremljeno, cena je 13,8 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 KRANJ - Valjavčeva, prodamo 2ss. 52 m2, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 Če želite kupiti kakršnokoli nepremičnino v Ljubljani z okolico pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 D3G ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 2ss, 49 m2, z atrijem - 50 m2, cena je 13,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 TRŽIČ-DETEUICA, prodamo 3ss, 80 m2, v pritličju, nadstandardno, vsi priključki, zelo lepo, vredno ogleda, cena je 16.4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - PLANINA, novejši bloki, prodamo 2ss z večjim kabinetom, 66 m2, zelo lepo. popolnoma obnovljeno, prazno, takoj vseljivo, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,1 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 Če želite kupiti kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PLANINA II., prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7. nad., cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - nad restavracijo Park, prodamo 3ss, 70 m2, cena je 13,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 GOLNIK - prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., vsi priključki, zelo lepo ohranjeno, vredno ogleda, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KAMNIK - prodamo 3ss stanovanje, 72 m2, v 3. nad., vsi priključki, cena 16,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ ŠK.LOKA-Podlubnik: Prodamo 2SS. 63m2. Xi nad., vsi priključki, izredno lepo. takoj vseljivo. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 TRŽIČ- center: Novogradnja 4x 2SS od 45m2-62m2 in 3SS 85m2, vsi priključki, zelo lepa stanovanja Vseljiva v 2-3 mescih. TRŽIČ-mestno jedro: Garsonjera nova 31 m2 l.nad nova oprema, takoj vseljivo, vsi priključki TRŽIČ-mestno jedro: Popolnoma obnovljeno 1 SS v več stanovanjski hiši, zelo lepo nova kuhinja, zelo ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ-Planina III: Prodamo zelo lepo 2SS. 61 m2, VII.nad takoj vseljivo,vsi priključki ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 041/755-296 BLED - Kajuhova: prodamo lepo 2SS,57m2, visoko pritličje,renovirano, mirna lokacija, vredno ogleda. RADOVLJICA-Žagarjeva: Prodamo 2SS 63m2, II.nad. vsi priključki, zelo sončno RADOVLJICA-Grad-nikova: 2SS. I nad velik zastekljen balkon, zelo lepo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 031/800-004 KRANJ, Vodovodni stolp - obnovljeno 2 SS 52 m2 v pritličju, cena - 12,8 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 2.nad.. CK na elektriko, cena -13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 47,5 m2 v 3.nad., zadnje, CK na elektriko, nova okna, cena - 11,9 mio SIT, 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS v 2.nad., z vso opremo, cena -13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4 nad , CK na plin, cena - 12,6 mio SIT. 2 SS 70 m2 v 1nad , lastna CK na olje, cena po dogovoru, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena - 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53. 202 25 66, KRANJ. Planina I - 2 SS ♦ 2 K 91 m2 v 6 nad., 2 balkona, talno gretje, 2 SS ♦ K 66 ra2 v 3 nad , nizek blok, cena - 14,7 mio SIT, 3 SS 77,7 m2 v 4 nad., obnovljeno, cena - 15,8 mio SIT (v račun tudi manjše stan), K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vod.stolp 2 ss, 52 m2/PR, etažna CK elektrika, plin do bloka, 12,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss, obnovljeno, 82 m2/ll, etažna CK olje, KRANJ Planina II lepo, obnovljeno 2 ss+2 k, 97,3 m2, vsi priključki, 2 balkona, 19 mio SIT DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 23 69-333_2877 STANOVANJA PRODAMO Kranj Šorlijovo nas garsonjero, 25,30 m2/ll . obnovljeno, ni balkona, vsi priključki, 7,45 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 48 m2/l. balkon, klasično ogrevanje, 8,55 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV. balkon, CK, Z lega, 9, 1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, obnovljeno, 50.40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9 mio SIT, GOLSNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priključki, balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi priključki, ni balkona, 13 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, sončno 2 ss. 66 m2/lll , vsi priklj balkon, 15,1 mio SIT, Kranj Planina II, 2 ss, 68.30 m2/ll, nizek blok, vsi priklj V lega, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2023300, 2369-333 som Novo stanovanje, 67 m2, v poslovno stanovajskem objektu na Kokrici, prodamo. tr 040/624-078, g. Jure__32« PLANINA II: prodam 1 ss, 39,1 m2, 7 nadstropje, cena 10,5 mio (47180 EUR). * 2323-457__324« Prodam 1 ss, CK, vsi priključki, v centru Kranja, cena po dogovoru. tT 20-22-820 Prodam 1.5 ss v Kranju na Planini III, 52 m2. tr 576-64-64, 041/790-267 330 Ugodno prodam ZLATO POLJE, dvosobno stanovanje, 4/4, CK, balkon, cena 12 mio SIT. Tt 23 15 600, PIANOVA NEPREMIČNINE__3367_ JESENICE dvosobno stanovanje, 2-NAD./4, komplet obnovljeno, ugodno. Cena dogovor, tr 23 15 600, PIANOVA NEPREMIČNINE__J»68 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo pritlično dvosobno STANOVANJE 49 m2 stan. površine z atrijem v velikosti 50 m2 del atrija je pokrit. LOKA neprem. 50-60-3q0__ ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo dvosobno STANOVANJE s kabinetom 53 m2, 5. nad. Vsi priključki, stanovanje je obrnjeno na vzhod. LOKA neprem. 50-60-300 3**e KRANJ Kidričeva cesta prodamo 2.sobno stanovanje 70 m2, 1. nad., dva balkona, lastna CK na olje, stanovanje se nahaja v nizkem bloku. LOKA nepremičnine, 50-60- 300 3449 STANOVANJE 2 SS+KABINET, 70 m2, Planina I, vsi priključki, tr 2325-160 3468 Prodam GARSONJERO ali menjam za večje z doplačilom na Planini, tr 031/890-633 VOZILA DELI _ AVTOODPAD CITROEN rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov. IT 50-50- 500 31?2 Ugodno prodam letne GUME 155/70-A 15 Michelin s platišči, tr 031/820-435 Prodam LETNE GUME za VW POLO, malo rabljene, tr 041/565-550___33* Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno neregistrirano TOVORNO PRIKOLICO. * 592-31-31__334« Prodam lažjo PRIKOLICO za traktor, tr 6| 47-294___339« Prodam GUME nove Michelin energy XT< 155-70-R 13 75 T. tT 031 /657-308 ^ Poceni prodam skoraj nove GUME letne Michelin dim. 175-70/14 . tr 5949-109 VOZILO KUPIM ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, takošnje plačilo, ODKUP in PREPIS CORK.d.o.o-Krnica 42, Zg. Gorje, 041/643-054 J9J3 ODKUPIM VAŠE OSEBNO VOZILO kombi ali enoprostorno vozilo Gotovina takoj. * 041/774-286_ 3i£ NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL AVTO JAKS*' OREHOVLJE 15 A, Kranj 2041 041/730-939 3* Kupim osebni avto karavan OPEL, RENAULT, I 95-98. tr 2042-517 Kupim ŠKODO FEUCIA 1 9 D s katerot*11 opremo tr 031/678-455__»JJ. Kupim CITROEN BERLINGO. sem zek)rr sen kupec tr 031 /406-715 34(4 VOZILA h OPEL KADETT 1.8 i LIMUZINA I 91, do 3/02 metalno sive barve, lepo ohrani*^ garažiran, cena 380.000 SIT Avtom9" Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93_J^. RENAULT CLIO 1 4 S, 1 lastnik. 100$? km, reg. do 3/02. leto izdelave 1993. 0*? 400 000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič. Milje 43' Visoko, 275-93-93 SEAT CORDOBA 18 GTi I. 95/^ 107 000 km, metalno rdeče barve, |*£J ohranjen 1 150 000 Avtohiša Kavčič. £J 45, Visoko, tT 275-93-93,____£5 OPEL CORSA 1.0 I 00, rumene jjfffi lepo ohranjen, nikoli karambol'' ' 1.170.000 AVTOHIŠA KAVČIČ, MHie *J Visoko, 275-93-93____5| ŠKODO FAVORIT I 91, prodam P° de!^ tT 031/629-504____S Prodam LADO SAMARO, I 92, rog- ^ 2/03, 150.000 SIT tr 040/328-^gJ^ Prodam R 4 obnovljon, opravljon J*Jj pregled tt 041/466-460 Prodam osebni avto VW PASSAT 1 KARAVAN, I 95. tT 041/720-454_ Prodam R 5 FIVE, I 94, 5 v, rdeče iW9 reg do 7/02 tr 041/394-005 Prodam OPEL KADETTA I 79. v vož stanju tT 5863-234 R 4 v voznom stanju proam za 20 0001 tr 5135-810, popoldan__ Prodam GOLF IV TDI I 9B.novemjJ možna menjava za GOLF II D, I /3 Jereb, Trata 12, škofia Loka___—| Ugodno prodam R 19, I 94 »04l/*2 403 SAEON KERAMIKI' IN KOPALNIŠKE OPREM* TRGOVINA ■■■ FORTUNADOM GORENJA VAS ■ Poslovalnica Gorenja vas Sest ninska vas 56 tel.: 04/ 5071 000 ■ Poslovalnica Potratnik Kidričeva c. 74, Šk. loka tel.: 04/ 5151 .100 AKCIJA V MARCI ■Navadni in glaiirani iranltogresi AD/VpiACUF KOPA^^ I .iiniii.ili in sli n\kc nhloKf I \MI\ \11, stenski: OKI CM.I. TOPU PODI, l2ieM2. marca 2002 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO GOLF III 1.9 TDI SINCRO I. 96, 73000 jtffl. 5 v, ogrevani sedeži, Tt 041/968-928 Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.130.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, j^anj, telefon: 04/20 19 308 Alfa Romeo 147 120 Distinctive, 5 vrat, letnik 2001, 7.300 km, srebrne barve, klima, ABS, asr, 6*air bag, radio,dcz, es, tempo-roat..., cena 3.590.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308_ alfa romeo 146 1.6, letnik 98, registriran do 05/2002, srebrne barve, 130.000 km, abs, klima, cz, es, radio, 2x airbag, cena: 1.500.000 sit, avto mlakar podboršek, ljubljanska c.30 kranj, tel: 04/ 20 19 308 lada niva 1.6, letnik 1993, reg. do 20.03.02, bele barve, 86.000 km lepo ohranjena, cena: 340.000,00 ato Mlakar podboršek, ljubljanska cesta 30, kranj, tel, 04/ 20 19 308 MOflNTVIR 1 C| Bratov Praprotnic 10, NAKLO J Tel./fax: 04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ~^P&? AVTOMOBILSKIH ^,LCEV^MOHROE¥ F,at Brava 1.6 16V, letnik 99/00, metalno Jjja. 24.000 km, oprema: avtomatska kli-??• air bag, cz, es, el. ogledala,..., cena ,5 90 000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek q?;° . Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: , -^5^19 308_ /la( Punto 60 SX 5V, letnik 2001, srebrne 25"* 6.000 km, 2' air bag, cz, es, servo potovalni računalnik, cena 1.730.000 rt. , Avto Mlakar Podboršek d.o.o , Ljubica cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 F|at Punto 60 SX 5V Fresh, letnik 2001. C,alno zlate barve, 5.100 km, klima, 2* air |5fc cz, es, servo volan, potovalni računal-cena 1.800.000 Sit, Avto Mlakar Pod-teT!ek d 0 0 • Ljubljanska cesta 30, Kranj, ^I2n__04/2Q 19 308 J^J Punto 55 S 5V, letnik 1994, bele cen ' 940°0km, lepo ohranjen, 1 lastnik, Bod«680000 Sit, AVTO MLAKAR POD-TpT„EK. LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, ^£V20 19 308 oh''3 155 lo,nik 93, 4x4 vsa °Prema leP° 890nena' V ćrn' barvi' reg ce,° le,° ^ena Liuhi Slt' Avt0 Mlakar Podboršek d.o.o., -Lanska c. 30, Kranj, tel 20 19 308 '•ANTRA met 1.6 TOP K, LET 98, 43.000 KM, RDECA, 1. LASTNIK, SERVISNA, KLI-A\rr ABS' 2X AIR BAG' 1-570.000 SIT. ^LjOLESCE D.O.O- TEL.: 04-5319-118 HYUNDAI, SANTA FE 2.4 4X4, LET 2000. . °°0 KM, MET SREBRN, KLIMA, ABS, y*> REG 12/02, 1.LAST, KOT NOV. JJ90.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O . ■^04^319-118__ 2nAr?SAT 18 T VARIANT. LET 99 MODEL tanrV2-000 KM, HIGHLINE OPREMA. u!i KLIMA, USNJE, ALU.EL OPREMA KOT nov 2 -Sj^JB- 04-5319-118 AIREdTA 13 AIR,LET 96, RDEČA, 3V, Awl Baq. 113.000 KM, ,790 000 SIT, —l^LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118 7JHv5? V40 1 8- LET 99, MET SREBRN. ELODr,KM' AVT KLIMA- ABS- 4X AIR BAG' D n c\ MA' 2-890.000 SIT. AVTO LESCE ~~^JEL.: 04-5319-118_ LAGUNA 1 9 DTI BRFAK, LET 99, SREBR 2»«akuma ' 3.170.000 SIT, AVTO LESCE AVTO . ABS, 4X AIR BAG.EL PQ R°LO, SANI, 2 590.000 SIT, h^ED.0.0 , TEL : 04- 5319-118 KLIMAJ—9 TD SX BREAK.LET 99, AVT ALKantara ' .4X AIR BAG- EL OPREMA 2-280 nrwT' MEGL- ZELO OHRANJENA TEL ■ oŠ ° SIT' AVTO LESCE D.O.O. -S^0^5319-118 £0RSA 1 AIR B7X 1 2VLET 95, CRNA, REG 9/02, D.Oo tč, 740 °00 SIT, AVTO LESCE —^JEL: 04-83ia.iip 54oooo\t ;,LET 94' BEl- REG 1/03' 04-53% AVT0 LESCE D.O.O.. TEL: *El£Nli \t E RL-LET 96, 59.000 KM, AvTO l'pcnr-STNIK' SERVO, 995 000 SIT, AVTO LPI P 0 0 ■ TEL: 04-5319-118. •^p^ElPjO.O., TEL: 04- 5319-118 1 ■LASTAoctSX-LET 98/99' MET RDEČA, °PREMA ? 2/°3' ABS' 2X A|R BAG, EL D.Oo tp, 460 000 SIT, AVTO LESCE D.Oo' Te, 04-5319-118. AVTO LESCE ^~1IEL^QJ.5319-118 MODe! 8„JrURB0 AVANT, LET 99, NOV EL OPrc^T SREBRN, AVT KLIMA, ALU, sani S' ,ox AIR BAG- LES, ROLO, 3 890 0^ L> IZREDNO OHRANJEN. TEL %iS;to lesce D00' R 5 CAMPUS, I. 90, reg. celo leto, 5 vrat, kot nov. Tt 041 /398-574 3492 ZAPOSLIM S pravimi artikli lahko terenski ZASTOPNIKI odlično zaslužijo. Jancomm.d.o.o., Ret-nje 54, Križe, 031/836-232 2480 A4 1.8 20V AVANT, LET 96 MODEL 97, MET TEMNO ZELEN, AVT KLIMA, EL OPREMA, LES, RADIO, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319- 118 A4 1.8 20V AVANT, LET 2000 MODEL 2001, 23.000 KM, PERLA TEMNO MOD-ER.AVT KLIMA, ALU, 4X AIR BAG, EL OPREMA, RADIO, LES, ZELO OHRANJEN, 3.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MEGANE 1.6 Al DA, LET 98, MET TEMNO MODER, 67.000 KM, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, REG 7/02, OHRANJEN, 1.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 VECTRA 2.0 DTI KARAVAN,LET 2000, MET SREBRNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, ALU, XENON, 3.000.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 MEGANE 1.6 E COUPE.LET 97, 105.000 KM, MET TEMNO RDEČ, 1. LASTNICA, SERVISNA, MEGL,KOT NOV, EL OPREMA, AIR BAG, 1.550.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 LAGUNA 2.0 16V KARAVAN, LET 96, MET MODRA, AVT KLIMA, ABS, AIR BAG, USNJE, 1. LASTNIK, SERVISNA, 1.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 HONDA SHUTTLE 2.2 IES-ENOPROS-TOREC, LET 97, 141.000 KM, 1.LASTNIK, MET ZELENA, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, AR, S. STREHA, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 ODKUP VOZIL, PREPISI VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VOZIL , VSAK DAN 8- 18 H, SOBOTA 8-12H, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI CELOTNO ZALOGO NAŠIH VOZIL S SLIKAMI NA INTERNET STRANI VVWW.AVTO-LESCE.SI Prodam VW HROŠČ 1.65. old timor, brezhiben. tr 59-57-397 3376 TOYOTO COROLO XLI, 1.95, ugodno prodam. Tt 20-11-317, 031/792-392 3377 AUDI 100 2.6, 1.93, 1.reg.94, reg. celo leto, klima, les, naslon za roke, elek.stekla in ogledala, ABS, servo volan, zelo lepo ohranjen, cena 1.200.000 SIT. Tt 041/344-093 3404 Prodam CLIO 1.2 RN, 1.95, metalik višnja, servo, radio, sentralno, garažiran, cena 740.000 SIT. Tt 25-23-092 3412 Prodam HYUNDAI PONY, I 91, metalik modre barve, reg do 5/02, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tt 040/398-997 3425 Prodam GOLF JXD, 1.89, rdeče barve, lepo ohranjen, 5 vrat. IT 041/969-412 3428 Prodam MAZDO 626 1.91, met. siv, el. oprema, reg. do 26.12. Tt 041/369-004 Poconi prodam GOLF bencin, I. 81, reg. do 20.3.02. tt 2325-922. dopoldan 3435 Ugodno prodam R 19 RT, I. 93, bel, elek. pomik stekel, CZ, lepo ohranjen, nekaram-boliran. tr 5122-265 3436 FIAT UNO 45 S, I 89, bel, reg. 7.6.02, dobro ohranjen, 140.000 SIT. Tt 031/387- 290 3461 Prodam ŠKODO FAVORIT I 93, zelo lepo ohranjen Tt 031/490-012 3452 CITROEN AX, I. 93, metalne barve, elek. stekla, CZ, prodam Tt 031/490-012 3483 Prodam ŠKODO FELICIO GLXi, rdeče barve, 5 vrat, letnik 1995, prevoženih 88000 km, cena 650 000 SIT. Tt 51-31-456 (Jure, med 17 in 18. uro) 3456 HYUNDAI ACCENT 15 GSi, I. 98, 3 vrata, 42000, HYUNDAI H 1 2.5 TDI, 1.98, 9 sedežni, HYUNDAITRAJET 2.0 GLSX, I. 00, reg. 7/02, prvi lastnik, RENAULT 5 CAMPUS, I. 90, 5 vrat, 45000 km. AVTOME-HANIKA LUŠINA, Tt 502-2000, 041/630- 754 3456 Prodam MERCEDES 300 D, reg celo leto, prevoženih 320 000 km, 50.000 po generalni, I. 83, cena po dogovoru Tt 041/639-998 34ei Prodam R 4 GTL, I. 89, rjavo barvo, neregistriran, dobro ohranjen, cena 45000 SIT tT 252-70-55, 031/827-119_348? Prodam FIAT TIPO 1.4,1 89 tr 041/950- 139 3485 Prodam TOYOTO COROLLO XLI 95, ohranjono, garažirano tr 2011-317 ali 031/790-392 3474 Prodam MAZDO 323 F, I. 89, regi do do-combra 02 Cena po dogovoru, tr 040/614-570, popoldan 3482 Prodam R 5, I. 88, rdeče barve, franc izdelave, lepo ohranjen, cona po dogovoru tT 031/344-028 3483 Forda Fiosta 13 FLAIR, I. 96, reg. celo leto, 5 vrat, AB tr 041/787-050 3491 VSE ZA STREHO BOŠTJAN RAZINGER. S.P. Kupljenlk 6. 4264 BOHINJSKA BELA zaposli: 1. TESARJA 2. KLEPARJA KROVCA - od kandidata se pričakuje, da je samostojen pri delu - da ima izpit B kategorije Kandidati lahko pošljejo ponudbe na zgoraj navedeni naslov. Dodatne informacije tel.: 041/368-983. Zaposlimo KUHARJA in iščemo DEKLE za pomoč v strežbi v šanku. Tt 041/7511-66, Avtobit, d.o.o., Zg. Bitnje 191 2971 Zaposlimo več DEKLET za delo v šanku v okolici Kranja. MŠRD Sidro Kranj, Britof 120, Kranj, Tt 041/331-875, 041/970- 923 3132 Prodajalko v marketu Golica & TUŠ na Jesenicah zaposlimo. Pogoj: vsaj enoletne izkušnje pri prodaji živil in starost do 35 let. Ponudbe na naslov: POLITEX, d.0.0., C. Borcev 1, 1235 Radomlje AVTO KADIVfC ŠENČUR objavlja razpis za AVTOMEHANIKA z izkušnjami. Pisne vloge: Avto Kadivec, p.p. 30, 4208 Šenčur Izkušeni električar dobi delo v servisni službi. Pisne ponudbe na naslov: Novela d.o.o., C. talcev 8, Jesenice 3432 Zaposlim zidarja, stavbnega kleparja, vodovodnega instelaterja. Od kandidatov pričakujem samostojno delo - šola ni pogoj. Vse informacije na tr 25-31-147, Hočevar Slavko s.p., Visoko 135, Visoko 3433 Iščemo dekle za delo v šanku. Tt 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 3443 Gorenjke In Gorenjci Poslušamo ^jjTJjjfeJIte) 041 944 944 T-r M ar/miz zaposlitev išče Kranj - Radovljica - Jesenice Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za vožnje v domovini in mednarodnem prometu. O041/621-040, Cesar Ivan,s.p., Log v Bohinju 5 3243 Zaposlimo ZIDARJE in GRADBENE DELAVCE. Čufar Boštjan,s.p., Rudno 16, Železniki, tr 041/703-826 3255 Zaposlim dekle za delo v strežbi, začasno ali redno. Sirena pub, Kidričeva 67, Šk. Loka, 041/719-018, 513-26-01 3303 Pogodbeno zaposlimo KOMERCIALISTA z lastnim kombi prevozom za ambulantno prodajo konfekcije. Tt 041/686-802, Šiviljstvo Klakoćar, Sr. Bela 41, Preddvor 3372 STE KOMUNIKATIVNI IN VZTRAJNI? POKLIČITE NA TELEFON 041/645-186. NUDIMO VAM MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA (NI PRODAJA) IN REDNE ZAPOSLITVE. MKZ,d.d, Slovenska 29, Ljubljna 3373 Zaposlimo MIZARJA s prakso. Mizarstvo Križaj.d.o.o., Zg. Bitnje 166, tr 031/550-061 3374 Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na tT 041/604-413 ali 595-79-95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) in redne zaposlitve. Mladinska knjiga založba d.d , Slovenska 29, Ljubljana 3411 NK delavko v kuhinji in KV natakarico, iz okolice cRadovljice zaposlimo, tr 53-15-178, Gostilna Kunstelj, Gorenjska c. 9, Radovljica 3413 Zaposlimo administratorja; pogoj administrativna, ekonomska, komercialna šola ali poslovni tajnik, urejenost, komunikativnost, vozniški izpit, najmanj 5 let delavnih izkušenj Pisne ponudbe na naslov: Novela d.o.o., C.talcev 8, Jesenice 3430 Zaposlimo izkušenega računovodja, lahko tudi upokojenka za vodenje podjetja. Pisne ponudbe na naslov: Novela d.o.o., C.talcev 8, Jesenice 3431 fVo|lH%*l*urT Dinamično delo liče strokovnjake! v sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V upravi v KRANJU zaposlimo: REFERENT MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA 111 ADMINISTRATOR V NAROČNIŠKI SLUŽBI Od kandidatov/k pričakujemo srednjo šolo. najmanj pet let delovnih izkušenj, dinamičnost in zanesljivost. Pisne prošnje z opisom dotedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: DON DON d.o.o. Iščemo NEGOVALKO za starejšo žensko v Drulovki, dnevno 10-12 ur. Tt 041/596-476 3301 55-letna grem za oskrbnico v planinski ali počitniški dom. Tt 031 /820-695 3307 Iščem kakršnokoli delo na svojem domu ali kje drugje. Tt 041/2330-174 3327 Iščemo zaposlitev - igranje na ohcetih in zabavah. Tt 25-21-498, 031/595-163 3417 Če potrebujete GRADBENEGA DE-LOVODJA-tehnika me prosim pokličite. Tt 041/603-194 3463 Iščem delo igrava na porokah, obletnicah in drugih prireditvah. Tt 041/582-367, 041/596-277 3478 Biroteh, d.o.o. - Hrušica Internet: www.radiotop.net ŽIVALI Prodam JARKICE tik pred nesnostjo. Globočnik, Letališka 7, Voglje, Tt 25-95- 440 3093 Prodam 6 mesecev starega BIKCA simen-talca. Tt 041/575-259_3319 Prodam OSLIČKA, starega leto in pol. Tt 031/653-188 3322 Prodam TELIČKO staro 7 tednov si-mentalko. Tt 20 11 434 3328 Zelo ugodno prodam leglo ČISTOKRVNIH OVČARSKIH PSOV komondorjev. Tt 040/392-555 3343 MLADO KRAVO simentalko jalovo prodam. Tt 031 /225-062 3352 Prodam KRAVO po telitvi aii breja 8 mesecev. Tt 2522-582 3363 Dva BIKCA simentalca stara tri mesece in 10 dni, prodam. Tt 041 /350-503 3378 Prodam 2 TELIČKI simentalki stari do enega leta, po izbiri. Tt 250-6421, 250-31-89 Prodam več mladih KOZ s kozlički in jag-neta. Tt 53-15-779 3382 Prodam BIKCA ali TELIČKO frizijca stara 10 dni. Tt 59-63-635 3383 Prodam TELICO simentalko, težko nad 600 kg. Telitev v prvi dekadi aprila. Tt 01/83-17-065 3388 Prodam breje ZAJKLE in rdeče jedilno ko-renje. Tt 25-25-560_3389 BIKCA ČB močne rasti, 10 dni, prodam. Tt 041/603-138 3396 Prodam TELIČKI simentalki, stari teden dni. Tt 041/378-751 3397 Prodam 5 JAGNJET, starih 3 mesece za zakol ali nadaljno rejo. Tt 514-64-90 3403 Prodam TELIČKA simentalca bikca, stare-ga 10 dni. Tt 587-62-13_3405 Prodam BIKCA simentalca cca 100 kg. Tt 031/316-511_3427_ Prodam brejo TELICO in več OVAC. tr 041 /635-779 3438 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, visoko 20A, 253-14-44 3441 Prodam polovico MESA mlade krave, stare 3,5 leta. Tt 040/204-638_34M Prodam OSLIČKA, starega leto in pol. tr 031/653-188_ 3466 Prodam SIVO TELIČKO, staro 10 dni. Tt 5724-144 3475 Prodam dve pašni telici, simentalki, breji 8 mesecev. Tt 5333-275 348i Prodam 4 OVCE JS za rejo. Tt 5725-623, zvečer 3484 Prodam BIKCA simentalca. Tt 040/399- 755 3503 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO in krave - telice. Tt 041 /650-975 2162 Kuim BIKCA ali TELICO simentalca težka Od 400-500 kg. Tt 040/611-122 3299 Iz legla vzamem mešančka manjše rasti. Tt 533-63-68 3391 Kupim brejo KRAVO sivko, staro do pet let. g 031/455-031__3439 Kupim 10-14 dni starega BIKCA simentalca. tr 257-11 -83 ali 041 /9,22-679 3458 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Savatech, d.o.o. - Valjarna LJUDMILA OMAN rojena 1924 Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 12. marca 2002, ob 16. uri na pokbpališču v Kranju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti zapustila MILKA QMAN Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 12. marca 2002, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJENI Drulovka, 8. marca 2002 ZAHVALA Ob smrti dragega očka nt.» *• i *■•' W£*•* ALEŠA DEMŠARJA •mm se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v življenju ali ob slovesu ■ V storili karkoli dobrega. 1 1 VSI NJEGOVI Virmaše, marec 2002 Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj ZAHVALA 4. marca 2002 smo pospremili na zadnjo pot našo drago ženo, mami, babico, prababico in sestro MIRO DOVŽAN roj. Ankele Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala zdravniku dr. Viliju Kresetu, osebju Zdravstvenega doma Tržič in negovalki Sabini Otoničar. Najlepša hvala tudi župniku g. Francu Mačku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Tržič, Kranj, Ljubljana, marec 2002 ••••••• ZADNJE NOVCE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK od-4 °C do 14 °C / od -1 °C do 16 °C od 1 °C do 14 °C V naslednjih dneh se bo nadaljevalo sončno in toplo vreme. V sredo in četrtek bo ponekod pihal zmeren jugozahodni veter. Občni zbor Rokovnačev in halo pice, kdo bo prej Včas' je pica hit', včasih pa počas Besnica - V Rekreativnem društvu Rokovnači iz Besnice še občni zbor ni samo to, za kar se piše. Rokovnaška je namreč taka, da je zraven vedno treba še kakšno ušpičit. Je potem bolj živo. Namesto klobase po uradnem delu občnega zbora so tokrat v Gasilski dom v Sp. Besnico naročili 18 pic pri 6 kranjskih picerijah, ki svoje izdelke razvažajo tudi naokrog. Kdo bo prvi, čigava pica bo največja, po kakšni ceni. Rokovnači za jesen pripravljajo tudi prave rokovnaške kovance. svojem občnem zboru sklenili rokovnači. Od prvih nočnih skokov, ki so jih organizirali v danes že legendarni Hlipovi drči v Zgornji Besnici je minilo že 6 let, od takrat naprej pa je rokovnaška druščina iz besniške doline pripravila že nešteto prireditev in akcij, vsako leto so si izmislili kakšno novo. Kot je povedal predsednik društva Tone Potočnik, so lani pripravili: nočni pohod z baklami na Rovnik, potopisno predavanje niško jezero, izdali peto številko Rokovnaškega glasa, na Božič osvetlili farno cerkev z baklami (te izdelujejo kar sami), počeli pa so še to in ono, kar sodi pod rokovnaške pristojnosti... Pridni sta bili tudi kolesarska in pohodniška sekcija. Rokovnači so najbrž eno redkih društev, kjer se ne kregajo zaradi denarja. Kolikor ga je v blagajni, toliko ga porabijo, sicer ga prinesejo sami, pri prireditvah pa jim isno naročilo 18 pic, vsak po tri. Naslov sem si sposodil pri znani pesmici "Včasih smučam hit', včasih pa počas", ki so jo nekoč prepevali smučar Jure Košir in njegov Rap Team. Seveda sem ga "prosto po..." nekoliko priredil, kakopak primerno priložnosti, ob kateri mi je prišel na misel. Če gre smučarska sezona počasi h kraju, sezona za pice traja skozi vse leto, vse štiri letne čase. Take vrste so bile tudi pice, ki so jih ob 19.32 uri po gsm-ju naročili Janez, Primož, Damjan, Miha, Brane in Ro- man. Tri in razrezane na kose prosim, je naročil vsak izmed njih. Tekmovale (v picerijah za to seveda niso vedeli) so picerije: Euro-pizza iz Čirč, Njamy iz Struže-vega, Aljaž iz Gorenje Save, Kocjan iz Stražišča, Abraxas iz starega kranjskega sejmišča in Capri, pravtako iz Gorenje Save. Picopeki so obljubljali: smo že gor, čez pol ure, prej kot v eni uri ne bo šlo, imamo gnečo. Za tekmo, mar ne. Medtem ko so se pice pekle, poglejmo, kaj so na Prvi - V Pizzeriji Kocjan so potrebovali le 20 minut. o Tajski, nočno tekmo v smučarskih skokih (dnevna je zaradi pomanjkanja snega odpadla), kres na predvečer 1. maja, ko so poku-rili edino noro kravo v Besnici, pohod na Spičasti hrib preko Mohorja, letni pohod na Rovnik, piknik za najbolj pridne Rokovnače na Jelovici, tradicionalni Kosta-nov piknik, šli so na izlet na Cerk- pomagajo tudi jih bo, nekatere tos precej, od p( pokrovitelji. Zato so že bile, tudi le->letOV, do pohodov Odgovor na članek "Žaro bi pokopali na tujem grobu" Nekatere navedbe v članku "Žaro bi pokopali na tujem grobu", ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu v torek, 5. marca 2002, so neresnične ali izkrivljene, zato bi rada pojasnila zgodbo še s strani "krivca" komunalnega podjetja JPKO-IN z. Jesenic. Dne 31. * 12. 2001 se je pri pokopu zgodila resnično huda neprijetnost, ker jama za pokop pokojnice ni bila izkopana. Ko so med pogrebom svojci na to opozorili delavce pogrebne službe, so le-ti s sprevodom takoj krenili proti pravemu grobu, in niso predlagali pokopa v tujem grobu. So se pa ob tako hudi napaki takoj opravičili. Izkop jame za žaro na pravi lokaciji so izvedli takoj. Delavci pogrebne službe so se svojcem ustno opravičili. Ko sem z.a to napako izvedel.i od svojih delavcev, sem poskušala tO, za svojce grozljivo napako omiliti tako (kolikor se jo z besedami sploh omiliti da), da sem se sorodniku, ki se je osebno oglasil v našem podjetju, najprej opravičila v imenu podjetja JEKO-IN, d.o.o., Jesenice in ponovno v imenu delavcev pogrebne službe. Dne 14.01.2002 smo sorodnikom poslali pisno opravičilo / izrečenim sožaljem in znižan račun, kot dodatno opravičilo za storjeno neprijetnost, čeprav vemo, da človeku ob takih težkih trenutkih denar ne pomeni ničesar. V tem primeru svojci niso vnaprej plačali 50 tisoč tolarjev predplačila. Kljub vsem navedenim in nes pornim dejstvom sem dolžna v opravičilo naših delavcev pogrebne službe povedati, da so v pred novoletnih dnevih prepeljali in pokopali v globoki) zamrznjeno zemljo veliko število umrlih in je zato zaradi izredno povečanega obsega del prišlo do, z.a svojce, izredno težke situacije. Zavedamo se, da SO svojci umi lih prizadeti, ranljivi in da potrebujejo veliko prijaznosti, spošto vanja in pomoči pri urejanju precejšnega obsega birokratskih zadev, ki jih je potrebno urediti žal tudi oh smrti sorodnikov. Delavci pogrebne službe se trudi jo delovati prijazno in nuditi sorodnikom pomoč pri organi zaciji nujnih nalog /a Izvedbo pogreba in pokopa umrlih. Žal smo prav vsi ljudje zmotljivi, kar velja tudi za delavce pogrebne službe Kadar se napaka zgodi, jo priznamo in zanjo z vso odgovornostjo zmoremo in hočemo izreči opravičilo. Zato se s tem odgovorom na članek "Žaro bi pokopali na tujem grobu", poleg ostalih opravičil, svojcem še javno opravičujemo in ponovno izrekamo iskreno sožalje ob izgubi sorod niče. Direktorica podjetja JEKO-IN, d.o.o., Jesenice Mojca Kobentar Piši 31,2 centimetra. in piknikov... I .etos je pri štirih akcijah povprečno sodelovalo po 40 - 50 rokovnačev. skupaj pa so opravili že 1800 delovnih ur. Prid ni, ni kaj. Medtem je pičlih 20 minul po Rokovnači so pospravili prav vse pice. naročilu, tako časometilec Aljaž Potočnik, na prizorišče "ulelela" prva katra (beri najpogostejše halo-pica vozilo) Pizz.crijc Kocjan iz Stražišča. Bravo. Merjenje premera pice z gozdarskimi kleščami, delo je natančno opravil Pri nož 1'erne, je pokazalo 31,2 cen timelra. cena 2SN0 tolarjev z.a tri pice. Naslednji, ra/našalee luno pice je sledil 13 minut kasneje, 4 minule /a njim so prišle pice i/ najbližje picerije < lapri na (iorenjj Savi, v Abraxasu so porabili 41, v Aljažu 43 minul, zadnje pa je piće pripeljalo dekle iz struževskega Njamva (mogoče bi bilo hitreje kar po Savi kol čez most), na njih pa smo čakali štiri minule manj kol uro. Merjenje premera je poka/a lo, tla je najširša pica doma v pice riji Capri, najožji sta tisti / EVTOpi cc in Njamva, ki edini dodajata kl1' ponček po sistemu deset kup'"1' čkov, pica zastonj. Najceneje : pice so Evropicine (2.640 sit},'»K dražje Kocjanove (2X80 sit)- Ro' kovnaški računalnik je i/ danih p0' dalkov i/računal ludi ceno kvadratnega centimetra pice. W£ kvadratni centimeter pice \ ( ;|lin, ju siane 2,78 tolarja, najdražji v Njamvu 3.95 tolarja, l/meij^! rezultati so natančni, seveda pa h' se dalo marsikaj reči o lem. kaU'J'1 K" I1"!) okusu;,. Saj veste sli' lilK"' slo okusov, od štirih letnih imamo eni rajši pomlad, dlUgJ I1 n. tretji... Zagotovo je v IK'k;lI'.( i) picerijah tudi naročil ve^'M zato traja dlje časa do dostave. PJ krat smo merili bolj za hec kol /J res. In mogoče za vzpodbudo l" ceristom. • Igor Kavčič se nh NOVOROJENČKI V minulem tednu dni smo Gorenjci dobili 20 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 15, na Jesenicah pa 5 novorojenčkov. V Kranju je izmed 15 dojenčkov na svet prijokalo 5 dečkov in 10 deklic. Najtežja je bila tokrat deklica, ki se ji je kazalec na tehtnici ustavil pri 4 320 gramih Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.560 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 5 Gorenjčkov, in sicer 2 deklici in 3 dečki. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 3.080 gramov. Najtežjemu dečku pa je kazalec na tehtnici pokazal 3.670 gramov. Danes Kranjčani Brezplačno za obča«1 in občanke Mestne občine Kranj LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 10. KROGA, z dne 10. 3. 2001 2, 7, 12, 19, 25, 32, 39 in dodatna 30 Izžrebana LOTKO številka: 863934 V 11. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 55 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 14 milijonov SIT