ospoć L arske obrtniške narodne Jzbajaj0 vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 4. avgusta 1875. O Tb s e g : Razglas. debelogobčnem rivčkarji, škodljivcu vinske trte, in kako se zatira. Novi Kranjski panj po Dzier- zonovi osnovi. (Konec.) govrstne novice. (Dalje.) Tagblattovi Nova ljudska šola. Letna šolska sporocila. Beseda o različni pisavi slovenski v* „pozigavci'ť in njih „požigavno pismo u Policijski komisar. (Dalje.) Naši dopisi. Slovensko slovstvo. Novičar. Zadnjih 12! Mno- Gospodarske stvari. sklepajo tipalnice, ščetinasto razsirjen, po zeló zbočenem Razglas. po oprsju, ki je obsejano s ćrnimi okroglimi potem po jajčastih pokrovkah, ki so trde Družba kmetijska bo zopet letos nekoliko ročnih castih stegnih. truplu, bradovicami in tanko zakrivljene in na ramah zakrožene, in po zob- mlatilnic Kranjskim kmetovalcem, med katerimi pa Breznožne ličinke hrošča so 9 mm. dolge skoraj imajo občine (soseske) in kmetijske združbe prednost, pokrožne, zadej nekoliko utesnjene, zakrivljene, rumen- * I kasto-belo in rdeče-kosmate s polukroglasto rumeno glavo, tištim, ki se za to pismeno dala pod sledečimi pogoji: oglasijo, za nizko ceno pro- Vsak , ki želi mlatilnico, mora za mašino s kole- ki jo lahko v-se potegne Ličinke se lotijo v zemlji korenin vinske trte naredé t ter ako se zeló pomnožijo, precej veliko škodo. som podpisanemu odboru ponuditi najmanj 80 gold., brez kolesa pa 70 gold. tej ponudbi za aro pri- „0. suicatus" se je 1. 1873 na južnem Tirolskem skazal ložiti 10 gold, in se zavezati ko je od odbora pismo da vsa] v 14 dne vi h, da je tud sovražnik vinske trte. > prejel, da dobi y mlatilnico, pride O. nigrita" je bil leta 1845 in 1846 poguben vino ali posije po-njo v Ljubljano in takrat jo plača, — da pa tudi brez dovoljenja družbe kmetijske je pozneje nikamor drugam ne prodá. reji na Mišenjskem (v Saksoniji). roča Da se zapreci pomnoženje tega kukca, se pripo-bolehne trte izruvati in kukce in njih ličinke na- Ponudbe s pismom, v katerem se ponudnik zaveže, birati in umoriti. Ker kukci (hrošči) letati ne morejo vse imenovane pogoje natanko izpolniti, naj se s prilo- se lahko nabirajo. ? ženimi 10 gold, za aro pošljejo do 15. tega meseca podpisanemu odboru. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 2. avgusta 1875. Ker ta kukec nemško deteljo (medicago sativa) posebno rad ima, zatorej priporočajo Francoski opazo-valci, meje po vinogradih obsejati z nemško deteljo, da se žuželke tje speljejo in odvrnejo od vinogradov. Pa se se ne ve ; ali se na ta način žužku mar ne debelogobčnem rivckarji * škodljivcu vinske trte, in kako se zatira. Iz Istre in tudi iz Moravskih vinskih goric pri Bzencu se je nedavno poročilo, da se je pokazal škod- s hudim sovraž- ljivee na vinski trti, in bili so vinorejci v velikem mislili, da imajo opraviti cikom vinske trte, namreč s trtno ušjo. Preiskave, ki so se na mestu na tanko izpeljale strahu, ker so t f so pa dokazale, da ta strah k sreči nima pravega vzroka ker poškodovanje v preiskanih vinogradih izvira od de- belojjobcnega rivčkarja. ~ " Otiorhynchus ligustici, ki ima v . ima tudi več sorodnih daje prilika, se še bolj pomnožiti in z vinsko trto vred tudi nemško deteljo poškodovati. Kar se tiče pokončevanja liČink, učijo skušnje v Klosterneuburgu narejene, da ličinke hitro umori atmosfera, navdana z minljivimi drobci plinovega smolnjaka, kakor tudi majhna količina amonijakovega plina. Koristno je tedaj, devati med vrste vinskih trt ravno kuhano (živo) apno in ga politi z raztopljenim žvepleno-kislim amonijakom; pri tem se razvije precej veliko amonijakovega soparja med tem, ko se apno gasi. Ravno tako bo koristno, da se smolnjak in plinova voda, ki ima v sebi amonijak, z zemljo zmeša. Ko se je na mestu pozvedovalo, se je vse čudilo Ta hrošč (kukec) > ttemškem jeziku več imen vrst ) raucus, O. nigrita in O. suicatus, izmed katerih po-ín perje Q , kakor: O. laevigatus, O. Marquardti, O. picipes, sebno poslednja dva njemu enake obrste, kali vinske trte hudo poškodujeta ali popolnoma objedata. Skodljivec je 10 mm. dolg, brez kril, črno in sivo juskast in se počasi giblje. Pozná se posebno po debe- ^m rivčku y ki je na koncu izokrožen in tam, kjer se Istri ga kmet imenuje „ropar" „ladron". da se je največ ličink v zemlji nahajalo tam , kjer se je podkopáni hlevski gnoj skupaj držal v kepah. Po tem je soditi, da hlevski gnoj, jeseni podoran ali podkopán, ličinkam daje gorkeje pribežališče, kjer jim mraz manj škoduje; na drugi strani pa to kaže, da ličinke v tako velikanski množini v vinograde pridejo sèm ter tjè z gnojem vred. Vse vrste debelogobčnega rivčkarja (Otiorhynchus) so pa tako isto nevarne za mnoge druge obdelovalne rastline, in potem takem utegne mogoče biti, da tam, kjer se nareja gnoj mešanec (kompost) iz listja in dru- 256 gih odpadkov, ličinke v gnoj pridejo in s tem vred v vinograde. Naj tedaj vinorejci pozor imajo na to reč, kakor tudi sploh na to škodljivo žuželko. Šolske stvari* Nova ljudska sola. Neovržljiva resnica je, da dobra šola je glavn podlaga omiki in izobraženosti. Dobra šola, ki na vse strani zadostuje kršanska biti zakaj iz take šole prihajajo pravi % Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik iu čebelar v Bohinji. (Dalje.) v Ce ima pa plemenjak, kateremu prvi roj vzameš, kmetiški stan izvedene, trdne možake, ki se zav a pa mora značaji, reči smem, strokovnjaki, vsak v svojem delo. krogu. Cerkev dobiva goreče oznanovalce sv. vere, država zveste in vestne služabnike, marljive poslovnike že matično zalego zastavljeno, in je tako že sam bolj sebe in svojega naroda itd. edaj o ali manj za rojenje pripravljen, se bodo nove matice že prej kakor v 14 dneh izlegle, in panj bo v se Žalibog pa ) prej da sedanje šolstvo nikakor ne vstreza ) > tem blagim namenom ! Podlaga je puhla, brezverska drugim rojil. puhlo je vse šolstvo, ker ga ni druzega ko lepa lupina Kedar vendar takemu plemenjaku, kateri je že sam jedra pa ne. To je gotovo prva in poglavitna na' bolj ali manj za rojenje pripravljen, prvi roj vzameš, paka našega šolstva. pazi na to, da boš vso matično zalego v starem panji pustli j £J1\ C*J W liaiL-JUUUUlU y UUL1U 1 VJU AXC4J lUCillUUU g U O p U a zalege daš, bi ti utegnil ta, potem, kedar se matice iz- vendar ne zakaj V ce Velika napaka je tudi to, da je en čevelj umerjen narejenemu prvemu roju kaj matične gosposkim in kmetiškim nogam. Gosposki " ležejo, še rojiti ? tako pa bi preveč opešal. pase a frak" kmetiškemu hrbtu! In kdor količkaj ^ . i 1 w i . J y v ze vsak lahko spozná, koliko truda in časa si čebelar lahko prihrani; Iz tega, kar sem ravno povedal pozná šolski prah, vedeti mora, da šole po mestih morajo drugače vravnane biti memo šol na k me tih. Tam prve roje na ta način več če tudi j em I j e pusti, kakor bi se jim poljubilo. delà naj se otroci šolajo za prihodnje stanove; kmetiški > pa bo imel gotovo otroci pa so že v stanu kinetiškem. Hoče kdo dru- če svojim plemenjakom prve roje tako zega kruha iskati, naj gre v mesto šolat se; tedaj naj ^ fî ##.# _ mm* m a tt A « liû tt ft. « « m m m tt r°JeV> kakor sem povedal, ne pa če jih prosto rojiti se ne tirjajo od kmetiških otrok reči ; ki jih za SVOJ 6 potrebe nikoli potřebovali ne bodo; naj se ne V3iljujejo Ako ti, recimo, 20 panjev čez zimo ostane, in tem v kmetiško šolo predmeti, ki potrebnim edino nviiolrAm moonno ont^ilo nrirlnn lrl oHûS no in ryr»o TTûn lr«n V n f/% ^Ua I ^ »a tv^^aK ^mÎ Kit čas plemenjakom meseca aprila pridno kladeš, pa je zraven kradejo. Zato tako lep vspeh pri „novojernih" šolah! tega tudi še pomlad dobra, bodo tvoji plemenjaki v prvi Po več let otroci v šolo hodijo in še najpotrebnejših polovici meseca maja gotovo že tako močni } da jim reči ne znaj o, katerih se vendar morali naučiti v boš lahko prve roje jemati začel. Ce tedaj 10. dan maj a par letih. začneš svojim panjem prve roje jemati, jih prav lahko do Vzrok tega so liberalni, le teoretični „šolskopostavo- 15. maja vsem vzameš, zakaj vsako jutro prav lahko po kovači". Oni so mislili, da učitelji bodo mesto otrok dva u v di, in vsak večer tudi prav lahko po tri narediš, ^ ^ui* mueuc v auiu uuuivau , ivi ictutvu pu pet ur v auu pa je kak dan deževen, lahko tudi čez dan roje delaš. sedé in kojih pamet ,,zna tudi že več kakor hruške če odraščene v šolo dobivali, ki lahko po pet ur v soli Tako boš imel okoli 15. maja že 40 panjev. Potem ne peč". Vendar bi bili morali prevdariti, da otroške moči m «tt a tt -A «W A «...tt* m m — ^ m m m tt m A- _ _ ^ _ _ __— ___ boš imel kacih 10 dni s čebelami nič opraviti. Okoli .-Laj.\ja. ^«w.« ^ - uw ne morejo toliko prenašati kakor odraslega člověka, 25. maja ti bodo panjovi, katerim si prve roje vzel, za- otroci so še preslabi na duhu in telesu; njim se sme čeli s pevkami rojiti > m bodo v enem tednu do dali junija, če ne celó vsi, saj po večem 7 > sami 7 tako 7 da tedaj roje Je smeš toliko naložiti, kolikor premorejo v takih letih nesti. pametno celo rajdo predmetov odmeriti nižim že kacih 55 panjev računati, da boš v začetku junija šolam?! (Na neki 4razredni šoli sem jih v 4. razredu i 7 tedaj nic ne rojilo. ako bi ti jih tudi četrti del, naštel menda 16 !) Da boš moral ta teden na Za božjo voljo, otroci si jih v se zapomniti ne mo- čebele paziti, ko ti bodo rojile, tega mi ni treba praviti, rejo po imenu, nikar še kaj prida naučiti se jih! Potem 7 ko bodo To panjovi, katerim si prve roje vzel, se pravi mučiti učitelja in otrôke; da bi bilo pametno drujce dali, ne boš imel zopet kacih 14 dni ali tri tedne število le koristnih in potrebnih predmetov, manj bi bilo s čebelami nič druzega opraviti, kakor to, da jim včasih šolskih ur treba in učitelji bi lože te predmete bolj te- ako jesti daš, in da izrojenkam in drujcem, pri prašenji matico zgubi, pomagaš. Kako pa to? tem bom poznoje govoril. kateri meljito predlagali, otroci pa lože si jih zapomnili. o Toda kakor sem že prej rekel, sedanje šole so — formalnost; lep kompliciran stroj, poln raznovrstnih Ako pridno kladeš, in je zraven tega še paša dobra, bodo 7 7 rojem, katere si od 10. do 15. maja naredil, „šolskih koles". Naj med vsemi le na eno pisarijo opo Pogledite, koliko zlatega časa učitelj v šoli ce ne prej saj čez kacih 5 tednov, tedaj okoli srede zato da otroke skoro vsaki dan dopoldan in junija, že spet tako močni, da jim boš nekako od popoldan prebere, in zamujene ure vestno v zapisnik zorujem porabi 15. do 20. iz svojih j unij a 0 nlen lahko V se ••• J ^ JA » »v w tt« W A«^ — W v ^ v/ A W4M AJk 4 V VV & W y m 4JI V^l UL4 J V JUL V* Vf 4 V ▼ W V U U V f enkrat prve roje vzel. Tako zacrta iz strahu pred „inšpektorjem". Kaj bi pač plemenjakov, ki si jih čez zimo pustil, že bav-inšpektor" dejal, ako pride šolo nadzorovat, 77 bav- bav-inšpektor" dejal, ako pride šolo nadzorovat, pa za- před kresom utegneš imeti kacih 75 panjev. Od 20. pisnikov skoz in skoz napolnjenih ne najde?! do 30. junija ne boš imel zopet s čebelami nič poseb- Prebrisani pa so bili precej nega opraviti. Prvi teden meseca julija boš moral pa kovači"; oni so konečne preskušnje odpravili v začetku vsi „šolski \ že zopet na roje paziti, ker ti bo gotovo vec tistih panjev, naprej vedé, da take šole bodo le slab sad donašale io ko bi se koncem šolskega leta revščina katerim si od 15. do 20. junija že drugič roje vzel v sitno bilo še s tem tednu nj ako v na zadnje kacih 80 sitnosti in težav ' • V1V/ j lAHijM) UI J ▼ "Vi y f Oiiuu Ul UHU y au Ul OW JCk U LLvVy 4JL& OUlOa^j^a iv K pevko rojilo. Tako dobiš iz 20 pleme- in sramota njihovega „deteta" očitao pokazala 90 7 in ni panjev, brez posebnih obilnih nazočih poslušalcev! vpričo ticati in oprezovati unemu panju rojiti. 7 kedaj ker se bo poljubilo temu ali morajo otroci večkrat zeló daleč v šolo hoditi v naj- treba celo poletje pri ulnjaku Ljudstvo je že zelo nevoljno nad tako šolo 7 (Dalje prihodnjič.) hujši vročini, zraven se primeroma pa prav malo naučé 7 pa V se več: z globo kaznujejo! Zakaj? zato ; ker mora fantek ali deklica živino pasti, otroka doma varo- 251 delavcem malico nesti, kedar ni nikogar, da bi preskrbel, »dv> u« «i»fumiu «•«* ujirau, voc ucia ............Ali je pravična taka Ee to preskrbel, vse na travnikih ali njivab, vse delà hi trpí? kar koli „leze in ? kaj pravi vest o njej ? To ni krsčansko, menda bodi Letna solska sporočila. Dijaki so na počitnicah, mi drugi pa pregledujemo kazen gato ne si o nslos ; „iuo^vn^ijw "Vji, 1VV primahal in videi šolsko sobo precej prazno ) «1 ker tudi šola ni kršćanska Al učitelj se „inšpektorja « ampak boji 9 ÏS. „munies- i U OUI liC% DYCHU J - il C IV Cl* 1/ ko bi zdaj kajti tudi o tem je razlocek odzdaj in t/ m m l * a A « ^ * % m r" Jahresberichte in konfes- katerih soi na svetio poročila", ki so jih dala vodstva katerih vse šole imele ekdaj pravimo, , ko so SVOJ perijohe in klasifikacije ; zdaj ni Da! prav in potrebno je, da otrok se v mladosti o tem nobenega principa, in to menda je tudi „napře stare dni, toda brezozirno se vendar ne sme dek" učí za ravnati; premisliti je treba razmere na kmetih. mestih otroci lahko vsaki dan redno v šolo hodijo Fortschritt Ker » nam ker siums in Laibach j) Jahresbericht des Ů bolj fliesnu unuvx i^viuu v oviv; »uu.ju , aci y . n, , nimajo nikakoršnega druzega delà, al po kmetih to ni- Ljubljansko gimnazij fl" O 1 ». • • i A t w i § t w m - « _ ____1 • # 1 1 * . Obergymna-zanimiv, zato poglejmo v nemškem se- kakor ne more biti y o najprej. sicer mora kmetiški stan v nič priti, stavku, ki je dodan temu šolskemu letopisu pod našlo- J M X C M /\Url In V> rv l\/\ \T~~Z VO ffl A T? fírn U Vlil W f* «In t-^ waUI A Wfc /ín w PK 1 1 AO av\Im aÍÍ ako poljá domača družina obdelovala ne bo. vsaj ^«u „uic ^juau meščani vedó, koliko jim kmetija z najetimi delavci nese! prof. dr. Nejed Šolski gospodje in možje, eno vam bom povedal — o „skušnji", ki Vsaj die Erfahrung als Problem der Philosoph Šolski gospodje in možje, eno vam bom povedal camera gori ali doli — svoje misli smem menda vendar telj Drug od hajamo modroslovno razpravo ■ ÈÊÊÊËÊa»»mm/È skusnji", ki skozi in skozi nam kaže mislečeg sestavek slovenski od prof. Pí po svetu poslati, mostnine menda tudi ne bo treba pla« teršnika nam pod napisom „Vodnik, učitelj Ljub Lfí za-nie. Jaz si dobro, plodonosno šolo tako-le ljanske gimnazije" kaže stan šolstva ob času Vod ča ti za-nje mislim : kaže ob času Vod kovem v Ljubljani inpamnogovrst č n i š t Prvič. Šola naj ne bo brezverska (konfessionlos), ki so bila na gimnaziji in na mestnih šolah Ljublj } ampak krščanska. Kršćanstvo je glavni temelj vsake prave skih izročena Vodnik Jako zanimivo med dru gim tudi to, kar prof. Pleteršnik poroča o jezicih v ; Omi ke. vuu» »v , nai a. ibtciouia pv/i irvc» v/ j vuiv^llj, v Drugič. Podlaga vspešnega šolanja je disci- katerih se je pod franeosko vlado na leta 1810 novo bil lina. Evo! pametna in zmerna telesna kazen na pra- vredjeni Ljubljanski gimnaziji učilo, kj vem mestu in o pravém času je potrebna. Veliko vec učni jezik slovenski in nemški, pozneje pa franeoski ízprva di se otroci v krajšem času naučili , JW VSIKS OllrtUU WiV/IVUOUlU« pc* IUU1 imeli. Zdaj so sole skoraj kakor judovske šole. Otroci Kranji in Postoj ko več strahu slovenščina pa tudi na gimnazijah v Novem mest dobro vedó da ni šolmaštra" v šoli; če pa otroka kot učni jezik ne izklj y UUUIU vcuu, ^ou.uiaoii« y ov,x« , ft* vendar telesno kaznuje, kaznovan je učenik sam. enako Ljubljanski vredjenih Vkljub mnogim pohval ) 9 9 mm dekretom, ki jih je Vodnik dobival v mnogo Tretjič. Otroci na kmetih naj se podučujejo v vrstnih učiteljskih službah, zadélo ga je toliko britkih maternem jeziku potrebnih naukov za svoj pri- nadlog, da bolj kot vsak drug učitelj je Vodnik mogel hodnji poklic. Samo po sebi se razume, da mestna o sebi reči: „quem m* vu^ic, ma^iouum i šola naj ima več predmetov memo ljudske; „kozolce" Prof. Pleteršnik je po izvirnih listnicah in pismih naj prevračajo mestni otroci, da se okrepijo, kmeti- njenih v arhivu Ljubljanske gimnazije, sestavil svoje škim otrokom tega ni treba, ker „turnajo" od jutra do poročilo, ki nam podaja velikovredne črtice k životopisu dii odere magistrům fecere shra večera na pašnikih ali pri delu ali gredé dolgo pot v kmetih zadostuje popolnoma, šolo. Za otroke P? pisati računati kak Vodnikovemu Vodstvo poroča potem v tem letopisu o stan ji Ljubljanske gimnazije, iz katerega je razvidno, da je obli- da se naučijo brati, pisati, računati, zraven pa .j««««^ «.«^t^« JV» .v.«, ^ stransk nauk, ki je v tesni zvezi s kmetijstvom (po ga tne nauke poleg vod je učilo še 17 profesorjev raznih krajih razne reči) na priliko: sadjerejo, čebelar- obligatne pa j n e- stvo » svilorejo itd. Berilo za drugi razred naj bi ob- bilo 369 ; učen cev pa je v razredih manj kakor iani), med temi (kakor je po- Begalo razen koristnih reči tudi kratko Avstrijsko zgo- doba, po poštenem narodopisji) Slovencev 277, Nemcev dovino z dodanimi zemlj episnimi črticami, u* »o p» , mv^v xiaujau x - lu uicu íjjiiiai jli • ljubezen in udanost do Habsburške dinastije že v mla- sinov kmetiških starišev, 93 obrtniškib, 129 pa starišev da se pa 88 Hrvatov Itali jan m med njimi 147 da uradnikov, advokatov in zdravnikov. Skušnje z r e dih srcih izbudi. Žalostno je, ko slišimo in vidimo se učiteljem od knjigotržeev ponuja nov veliko-nemški lost i po končani gimnaziji je prestalo 16; 5 jih mora zemljevid, na katerem je zginila Avstrija v se figurira! Ali se ne pravi to 3Uija , xvj v^vioaw pot pripravljati za Ogerska preskušnjo iz enega nauka ponavljati po preteku me- secev gré > Bismarkanijo? Kje je državni pravnik?! Cetrtjč. Ozirati se je treba na krajne ljudske razmere. Sola naj bi tedaj o silném delu za kake tedne prejenjala, o košnji, setvi itd., potem se pa zopet ziji z u čni m jezikom. sta bila vržena za celo leto; med dovršenci jih v juridične, 5 v više učiteljske, 4 v bogoslovske 9 pa v medicinske šole. Naj konečno še povemo, kako je bilo v tej gimna- oadaljevala, ker stariši res ne vtrpijo o takem času svojih otrok v šolo pošiljati. vseh razredih je učni jçzik nemški 9 v para- lelkah spodnje gimnazije pa je deloma učni jezik slo-Petič. Naj se vpeljajo zopet koneeletne pre- venski, in sicer tako-le: v paralelki prvega razreda je šnje in pa da rila za pridne šolarje. Vsaj je slovenski jezik v vseh naukih učni jezik razen zemlje-vendar lepo videti, še lepše pa slišati, kaj so se otroci pisja in matematike; v paralelki druzega razreda se £ez leto in dan naučili. Preskušnja je najboljši dokaz nemški jezik in pa v drugem polletji prirodopisje učita fiku Marljivosti učiteljeve in pridnosti šolarje v. In dařila? z nemškim jezikom; v paralelki tretjega razreda se vsi Ne vem * v clu , Zakaj „ v dif^iixi un uxv\Jjuli xv i. i a v v iu zvezdice na prsi pripenjajo? Ako odrašenim in sta- velikim otrokom" križec in nauki učijo z nemškim jezikom razen veronauka in slo- rim ljudém zvezdice pogostoma na „frak" leté, zakaj venščine ; v letos združeni paralelki četrtega razreda sta se veronauk in slovenščina slovenski učila. Slovenski otrokom v šoli kaka njim primerjena „zvezdica" se jezik je obligaten nauk v slovenskih paralelkah spodnje . 1 -> t n Ai • . » » • . u t • • •• • • .1 11« « 1 j 1 • v roke ne dala? Ce je starec občutljiv za čast kaj gimnazije, pa je isto tako obligaten nauk tudi za vse otrok ne bil! Se morebiti bojite pristranosti in učence, ki iz teh paralelk pridejo v višo gimnazijo. Za gimnaziji je vpeljan poseben nauk 2&vida pri šolskih premijah, — kako to, da mirno Sedate pristranost in zavid, kedar se „ordeni" delijo?! Lipenski. Neslovence v viši slovenšeine z nemškim učnim jezikom. „ Jahresbericht der Staats-Oberrealschule in Laibachu nam kaže v vsem Stremayer-evo „nemško realko" tako, 258 kakor je bila prejšnje leto. Nemški sestavek „der Apfel- ženi s svojimi lastnimi opravili, bi se precej velika baum" stoji „ Jahresberichtu" na čelu, — slovenščina tara naložila, če je zopet v vseh 7 razredih po 3 ure na teden oklenjena rati JU £J\J jj \j L V VOVU I i wtilbuiu Jufvy v KA.L KJ u«. IVUVU v^ivujvua Jatij aLUJjai tako-le: (3) (3) (3) (3) (3) (3) (3), to je, na dobro voljo noma strinj morali poslane spise ne samo prebi ampak tudi popravljati. Zato se podpisani popol ? 4, 4, 3, 3, 3, 3, 3, in isto tako tudi la š čin a od 3. razreda počenši tako: 4, 3, Slovencev je vodstvo realkino našlo le 163 željo Matica neprestano ima • » 1 I # , # w I t 1 i dana učencem: ali se je hočejo učiti ali ne; nem š čin a misli, ne bi li se posrečilo ji, zadobiti člověka klasič je obligaten nauk vsem tako : no izobraženega, kateri bi hotel posvetiti moči svoje našemu zavodu — —" Dokler se pa tak mož ne najde U. u i U V ^ u VJ y j ^ iv.anv.uy ixctaiv iv/ pa treba ostati pri starem. — uuuc ac uiueujeno to Ne m ce v pa, katere v prvo vrsto postavilo, 138, Lahov da je menda vendar že med Slovenci nekaj takih piSa Naj bode še omenjeno to* i_______? ___« 1.1 • i . > je 23, Hrva tov 6, Magjar 1, Franco z 1. Stalnih profesorjev z vodjo vred za obligatne nauke je 10 telj i pri katerih ni treba spisov d P ) su- plentov pa (Dal. prih.) t na« da Znanstvene stvari. tančno prebirati, ker so (kot pisatelji) že tako z se sme od njih pravilno pisan spis pričakovati. Ce takih pisateljev kdo kaj Matici posije, ni se pregledovalcern treba spuščati v natančen pregled. Se ve da se lahko • « . • I H • • . 1 • i 10.1 pri tem zmotijo in med izvrstne pisatelje tudi take šte Beseda različni pisavi slovenski. iejo, o katerih V se iz tiskane knjige se prepričajo, da (Konec.) niso. vidnim biti." tem obziru je tedaj treba pregledovalcem pre Odbor slovenske Matice, kateremu je pravilo da Naj bi njen spis, predno se natisne, pregleda v to voljen vsak odsek (kar se le pri sestavkih v Letopisih ni vselej iz-vrševalo), izroČi dani nasvèt vprevdarek in poročevanje posebnemu odseku, v katerega so voljeni bili gg. L. naslednji pripomogel, da se zadostuj priču jočih obravnav kolikor mogoče vsaj galetovih nasvetov o pisavi slovenščine čelom gosp. Ci Politične stvari. Sve tec Marn in M. Pleteršnik. skupšcini je odbor obravnaval nasvèt Cigaletov precej TflffblflttOVi DOŽÍ^ftVCi" rvXi tin a íi an î n /i rv n rv n r? /I « n /\ n a/1 îiail tt r\ ahaXi 1 fi a pismo obširno, naposled pa za zdaj se zedinil v poročilu, katero je v odsekovem imenu podal bil prof. Pleteršnik. in njih M požigavno i* Ker več oči več vidi nimiva biti občinstvu odbornikom, kateri , in ker utegne ona razprava za-sploh, in posebej slovenske Matice se osebno je vdeleževati niso mogli, se z odborovim privoljenjem ponatisne v „Novicah" omenjeni nasvèt z dotičnim poroci lom, katero se pa glasi tako-le: tudi to adnjem listu „Novic" smo med drugim omenili kako „Tagblatt" ob priliki imenovanja novega knezoškofa Ljubljanskega divjá zoper „klerikalno ve-čino" deželnega Kranjskega zbora in še posebno zoper volilni odbor" volivce leta oni p s katerim je )) „Kar se tiče prve ga nasveta gosp. Cigaletovega, misli podpisani odsek, da se ne dá izvršiti. Ker se pri nas pisava še ni ustanovila, ker se jezik še razvija, je mnogokrat težko določiti, kaj je pravilno kaj ne. Se načela niso določena, katerih se ima sloven- 1867 klical k volitvam, ki so potem tako srečno se iz- vršile da dkljenkalo nemčurski večini ) ki ja do leta 1867 gospodovala v deželnem zboru Kranjskem „Tagblatta" ni sram v Špitalarjevem listu pridigo t vati » morál ska slovnica držati: ali se ima ravnati po narodni besedi? ali se ima ozirati na hrvaščino ali na staroslo-venščino? in kako daleč sme to oziranje segati? teh vprašanjih se pa morajo pisatelji med seboj p o-razumeti; Matični odbor nikdar ne bode vsilil pisatelju oblik, za katere je ta po svoje , pokojnega dr. Co sto dolžiti za osno-valca onega poziva, ki je bil delo predsednikovo, in ves zmerno pisani poziv imenovati „berůchtigtes Brand schreiben". Da čitatelji naši, ki tega „pozigavnega pisma" leta 1876 niso_ brali in „požigavcev" niso po- po katerem so Znali, sami ueru ta „Liittuuouuiciuou , ^ pogoreli nemčurji, podamo jim ga celega sami beró ta „Brandschreiben prepričan, da niso > v • pravilne. Po tej poti bi Matica od sebe odvračala mnogo pisateljev, kar bi ji več škodilo m li vcem naj pa služi za opomin o prihodnjih volitvah. pisava, kakoršna je zdaj zavladala. nego škodi mešana Tako le se je glasil » Kar drugi nasvèt priporoča, se deloma zdaj izvr- važnost Nove volitve za deželni zbor so pred durmi. Njih klj velika, ker po zdaj Ijenih šuje, deloma pa se ne dá ižvrševati iz istih vzrokov, iz poslancih se bode posvetovala nova ustavna vredba ce katerih se prvi nasvèt ne dá vresničiti. Odsek za iz- lega cesarstva in šest prihodnjih let bode v njihovih davanje knjig redoma skrbi za to da v*vt tmujv UUJ»^ l^UUJULl» OttlUl £JOt tu } ua 86 8piSl c*41 |J \J njegovih udih ali po gospodih od njega naprošenih pre- ali po rokah vse, kar je na blagor ali na škodo narodu na semu. gledavajo. Ti pregledovalci imeli prav za prav Mili rojaki! Vsi se spominjate, s kakošnimi teža- izreči, ali so spisi za tisk ali ne. Ako so, razumeje se vami so se rodoljubi v deželnem zboru za svete národně samo po sebi, da morajo biti tudi pravilno pisani (po pravice bojevali brez vspeha, brez zmage, ker so katerikoli gramatiki). Ako pa niso pravilno pisani, niso njih nasprotniki bili v večini. za natis. Tako bi bilo, če bi bile naše razmere manj Al tako v prihodnje ne sme več biti! Treba tedaj ubožne nego so v resnici. Ali primorani smo ozirati se vso skrb na to obrniti, da je večina v zboru prihodnjem tudi na spise take, katerim je treba poprave. Pa ta je v pisavi že poprava more se ustanovilo. ozirati na to, kar se n a s a. naš vice Zato zdaj veljá po Poprava iz spisa srednje vrste ne more napraviti > volitvah pokazati, da narod da hoče si pridobiti pra-ki mu grejo pred Bogom in svetom, in da zaupa spozná samega sebe j izvrstnega spisa; odpraviti more tištim možém, ki se iskreno in povsod potezajo za-nj kar je ocitnih na- » * vv^v^u* J VU^řl « ¥111 LUUIO y Aai JVJ \J \J Â. %J LJL A JU AJL ** pak in pomot. Pri spisih pa, ki se dosledno držé lati Zdaj da veljá vse moči napeti in neutrudoma de- se izvolijo sami taki možje, ki so na-svojih posebnih načel, ni druge poti za pregledovalce vdani pravega rodoljubja in to tudi dejansko nego jih ne sprejeti, ali pa jih sprejeti, kakoršni so, in do kazu j ej o. * , izveden, častěn: odgovornost za pisavo pustiti pisateljem. Kdor je keđaj popravljal spise, v o , rv a cv yr oiiuu ili UUUIU Zia-Uj ; - CVI Ol ua u i ux c» « « u c* » težavno delo je to. Odbornikom, ki so tako dosti oblo- pravice njegove, ne bo nam pomagal v zboru. vé kako sitno in dobro Ce je kdo mogočen, přemožen za-nj ! če srca nima za narod naš > za Al 259 ne m r uradnikov po volitvah ne spravljajte v zadrege •Vain je znana resnica, da nihc j jvema gospodom a. Ž1 Pustite poslednjič na strani še posebno vse take, # Iz Slovensko slovstvo. odnijskega življenja. Mikavne povesti iz Živ- ljenja hudodelnikov. Spisuje Jakob Alé Po napenjajo vse žile i da bi našo v mš t topil 9 kajt deželo poněmčili in to bi nas izneverilo zvezek materi naši domovini in bi v nevarnost spravilo vse natïs iz „Novic Tako je naslov lični knjižici, prišla na svitlo. Bralcem „Novic" so sicer povesti ki ravno sarstvo ker bi fiVOje roke tegnil po njem žnik njegov toliko lože lakomne Mi želimo Avstrijo jednot glavno, želi03 m dom p 9 O 03 P i n log med mogočno, zato pa tudi zdaj »•v wvr W.V/VJJ. J ki dar bo tudi njim, kakor drugim vstreženo s posebnim natisom, v katerem mikavne povesti niso pretrgane, kakor po časnikib. Po- se v nji nahajajo, znane vseskozi pisane v lahko umevnem jeziku m na- to ustave na podlagi svobodné, vsem narodom pravične vesti mikavne in kakor nam Novicah" slovenskemu občinstvu > znano, so Mi želimo povzdigo duševneg i n t spletke se prikupile že po «,v.vuaavuiu "^.uohu, vrh tega niso nika-kor polzke, pohujšljive za nikogar, dajó se lahko v roke a blagostanja našega naroda. Mi zahtevamo starim in mladim, ženskemu in moškemu pol Le v vo domačeg g ah in splošnem življenji, da domači nismo tuj jezika v šolab, urad- škoda, da jih je malo število natisnjenih, ker prepričani • • »U lastni brem rečeno v smo, da bodo domovini. Mi želimo polaj sanje davkovskih občinstvo. Cena zvezka vsi zvezki našli pot med bereče 30 kr. ; dobivaj ki naŠo deželo še posebno težé. Na kratko pisatelju in v Blaznikovi tiskarni v Ljublj pa se pri m limo vse in t in srečo milém t m 9 d n a i n na blag A vstrij Rojaki po teh celih volite tudi Vi poslan Spomini na zadnji deželni zbor Kranjski v deželni zbor in srečna bode domovina Vsakemu rodoljubu je tedaj zdaj sveta nalog Zadnjih 125! 9 in Za Jo vsacega se stavi iskrena prošnja Baše besed vero, za cesarja 9 domovino v d dom juje da se vsak volilec zavé je in da po tej gvoje dolžnost doIŽnOSti prOStO vuu u^u ovinuu, va« o^ »umu ^ctiuvii, ali da komu na ljubo voli zoper svojo vest! Volitev voli brez strahu, da se komu zameri je po k post t ampak tlak popolnoma prosta, sicer ni sužnjega člověka Do smrti zvesti vselej mi stojimo; Al žalibog! nekteri so odpadli, Sovražniku služiti se navad'li! Ojstró naj rod nas, zgodovina sodi Sodnik pa Večni obéma mili bodi! Poslanec naj se sodbe ne boji 9 9 Ki za zastavo sveto se bori! Ako narod pri sedanjih volitvah ne zmaga, žalostna rb mu osoda! Ravnopravnost nam ostane mrtva črka na papirji. Zato, dragi rojaki srečno dej pazite 9 delajte, da volitve. Razjasnujte, komur je razjas Mnogovrstne novice, nila treba, odkrijte prilizovalce, katerih besede se ne * skladajo z djanjem in le ljuliko sejejo med pšenico ! Poslušajte naš glas; poslušajte našo nekdaj narod vneto duh prečastito i od Potres v južni Ameriki na meji Kolumbije in Venezuele je bil nedavno tako grozovit, kakoršnega zgodovina le malokedaj pomni. Mesto Cuenta je po- od katerih gotovo veste, da so r o do l j u b i ! N sveti naj Vam veljajo; zato dajt takim, ki Vam jih in glas takih mož, polnoma razrušeno, ne ena hiša ni cela ostala; število na m vsi svoje gis priporočamo, sicer, ako potresu, znaša okoli 5000. kdo svoje misli drži, ne pomaga svojemu nič, pa kriv je Wrena, San tega, da se razcepijo glasovi in da ne zmagajo naši. ljudi, ki so smrt storili v tem Ravno tako so popolnoma razdjana města in sela Ro- San Antonijo, Capacho, Guasuno, San Juan de Tarida. Sobera- sario Capetaro, San Christobal, To 8poročilo naše! tiro de Grila in še vec drugih. Cuenti ni kamen ostal na kamenu. Stevilo mrtvih znaša tričetrt vseh pre- Ako Bog dá in edinost rodoljubov, zmagali bomo ! bivalcev. To malo ljudi, kolikor se jih je rešilo po- Da se pred volitvij Lj ub 1 j god 9 delaj t ; mili ojaki 9 do adnj ure 11 dne januarija 1867 gina, prebiva sedaj v okolici prejšnjega mesta. Groza je videti ranjene, ki nimajo nikakoršne postrežbe. Tatovi kdor in razbojniki stanujejo sedaj v nesrečnem mestu Í Národní volilni odbor za vojvodstvo Kranjsko. Dr. Jan. Bleiweis, deželni odbornik in odbora predsednik. Baron Jan. Schloissnigg, bivši cesarski namestnik. Baron Anton Z ois. Dr. Lovro Toman. Luka Svetec. Anton more, ta ropa; smrad je strašen od živine • • i TT 11 1 • • > ki je pogi- nila in po ulicah gnjije. Vulkan, ki je potres naredil, ni se nehal bljuvati ognja; potresov tedaj še zmirom ni konca ne kraja. K os ; stolni prost. Dr. Jan. Pogacar, stolni dekan. Jan. Novak, kanonik. Jož. P a v š 1 e r, kanonik. J. Poklukar, kanonik. Jož. Župan, kanonik, mestni župnik. Juri Vole, Zabavno berilo. kanonik. profesor. Dr. And. Čebašek, profesor. Dr. L. Vončina Pavel Aue r Jožef Pl 9 dr. Jož. Orel Jož. B laz nik, Jož. De be vec, Miha Pa kič, Dr. E. H. Costa, mestni župan, 9 9 sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. S ' V eiweis, France Resman, Jožef Sventner, Fr. °uvan, dr. Zupanec, dr. Valenta, Blaž Vrh o vec mestni odborniki I — vuuuiijiivi, Fid. Terpinec, predsednik družbe kmetske, V. C. Župan, predsednik kupcijske zbornice, J. N. Sch 9 0 r a k, podpredsednik, Jan. J a m š e k, Jan. Vec. Matevž 9 Spisuje Jakob Alesovec. IV. Policijski komisar. (Dalje.) reiner, Pavel Gustav Tonnies S kalé, France Mali, Jožef Strz e 1 b a 9 odborniki kupcijske zbornice. K„aj je oče na to storil" mu sežem jaz v besedo. „Kaj bi storil? Plačeva! je, da ni prišlo njegovo imé po mestu ob zaupanje. Vendar je povsod, kjer je plaçai kak dolg, za trdno izrekel, da odslej ne bo pla 260 čal ne solda več. tudi to ni pomagalo ; zlasti na judih mu je bilo denarj hotel, se ve da. za visoke obresti ponudbo, kolikor bi ga ri janski in nemški podučevalo Tako imate zdaj riška in Istra vsaka svoje državno izobraževališč ; „Hm, vso Primorsko to je sitno y zato bi bili morali Trstu vzdržuje sicer mesto a javno na- žensko izobraževališče težko, da bo moglo konk znaniti, da za sinom ne plačujete dolgov", pravim jaz, nalašč zasukaje tako, kakor da bi bil tisti oče on sam in "CU(OBU l^Ulfli-CVftUOUU, UO, U \J 1X1U rati z Goriškim. Izobraževališče za učitelj H za poseb^ Uri, l»vi tA VJIVliOttltU. AUVUiBtlVimiOVU UfM UVHOIJIW , V kate rem se bodo pa brez dvombe izobraževala tudi dekle* • • a • 1 1 * v 1 • v 1 f 11 • . • •• IV govoril Teg o svojem sinu. iz tistih hiš, ki želé nakloniti smel u nisem hotel in ne smel," odgovori trgovec, vjemši se v mojo past, „ker bi bilo škodovalo mojemu omiko važnosti, ko moško enako učilišče svojim hčeram V180 sega globoko v příhodnost in je gotovo Mi bomo trgovskemu imenu Pa prosim sodilj glavne stvari. Včeraj sem ga poslal z menjicami do tr daj prideva do drevo po sadu. — Po preselitvi moškega izobraževališga v Kop morala dosledno dosedanja deška vadnic govca L., da bi pri njem dobil 12.000 gold. Sin gre in (4razredna) nehati, pa ne neha, ampak ostane ni ga vec nazaj sobo in mi pové, da je ves denar zaigral do davi, ko pride v mojo i »f /\ /I n %« rr i rvi uni C C palno dalj kot 3razred šola in obdrži tudi ime a v se jadnica", ker se bodo učiteljske kandidatinje tudi va-njo y " » ^, - —-------o------------- 7---—-----------j--------------j ~---- T«**UJ| Zaigral tak znesek!" pravim jaz zdaj tudi res hodile vadit. Prav za prav pa bo ta šola, kakor do osupnjen. „ visoko igra?' Kl ga je zaigral? Se v tem mestu tako y sihmal, pripravljala otroke za nemško srednjo šolo. N t » Teg tudi in to je storil jaz V se nisem davi. vedel ? dokler mi ni povedal a y mesti 4. razreda deške vadnice bode ustrezal potřebám srednjih šol dosedanji že 2 leti obstoieči nrinra^ Toda prav za prav ga ni, uicuvv^ P5IWW11 ^ družbo pri prepovedani igri zasačil marveč pograbil ga je policijski komisar • 1 • • % Vi / m. «^w «A ^ ^v «r-r aJ v\ « t AI%11 ft A H A /11 I ^ I ki gral je 1 leti obstoječi prip d, v katerega prestopajo otroci lahko vadničnega, ali tudi s kmetov, če so dovolj godnj iz Tako? Potem je denar tudi zgubljen, kajti po po Pripravlj stavi ima policija oblast, pobrati ves er se igra j o prepovedan y denar, ki oziroma razred je pod vodstvom gimnazijalneg y ga dobi ealkinega direktorj y na mizi igre Vendar, kako Novomesto 28. jul. (Oglas.) Odbor za zidanje na- še je vse to zgodilo ?" yy kavarniški strežaj jel nalašč za neko družbo, ki se tam Nad kavarno L. je posebna soba, katero je rodnega domaíť v Novem mestu daje na temelju sestav-ljenih in pregledanih računov o finančnem stanji tega s haj zneske J1ĎJV1 OLIO/Jttj JU Cl I c* O W Í ^i, ga napravi Dunajska „Frucht- und Mehlbôrse", naj se razglasi tudi po „Novicah" z vabilom, naj se tudi Kranjski obrtniki udeležijo tega shoda; — naročilo ministerstva, naj kmetijska družba to, da so ljudske šole na Igi, v Trebnem, St. Vidu pri Zatičini, Radoljici, Crnomlji, Kranji, Železnikih, Krškem, Mokronogu, Dobu, Vodicah, Srednji vasi na Kočevskem, Ribnici, Sodražici, Postonji pekov pivarjev m žganjarjev ki umri. Priča temu je bil slovesen pogreb njegov i kate rega so vodili prečastiti prost dr. Jare; 4 učitelji so ga nesli, 4 svetili, m pa mu zadnjo pesem peli. Krom- ir je zavoljo preobilnega dežja začel gnjiti, žita se je e malo namlatilo; letina tedaj ne bo taka, kakoršne smo se izprva nadjali; samo češpelj je toliko, posebno hribih, da se hoče vse polomiti. Ljubljane. Trnovém, Senožečah, Starem trgu > 7 Žireh in Cerknici Přelita kri in trpljenje neizmerno dobile 2. vrsto kmetijskih tabelj Hartingerjevih šole v Slovanov kristijanov v Ercegovini in Bosni pri- Vodicah, Glogovici in Cerknici pa Laherj eve čbelar- vpilo je do nebes, kajti podobaje, da ubogim mučeni- ske table, očitno razglasi zato, da razen šolske mladine kom doide pomoč. Diplomacija Evropejska menda sama morejo te jako podučne table ogledati tudi kmetijski vidi. da zadnji čas je rešiti Ťurško vprašanje, ki bilo gospodarji dotičnih krajev, spolnuje odbor s tem, da davno pa že rešeno jud. ko bi ondašnja raja*) bila nemec naznani to po „Novicah", na pritožbe, od več strani Presvitlemu cesarju našemu gotovo je mu razodetè, ďá noben vrt v Ljubljani ni varen tatov, globoko ganilo srce, ko je potovaje po Dalmaciji sprejel je odbor ukrenil prošnjo do mestnega magistrata, poklon poslanstva iz bližnjih mest Bosne in Ercegovine p0 svojih organih skuša, temu tatvinstvu v okom priti. na] pod vodstvom častitega starčeka p. Karaula, vrlega bo- ri telj a siromašne raje, pa sedaj slišal da 80 krvni Turci najbolj zato, da je oiioai, Kxa ou ga uuiu j.reuu, grajsaK. v l^rasKUvuaij, gusp. rr. î-iuuuor, uw drznil pokloniti se caru telj v Ratečah, in gosp. Ignacij Tavčer, fajmošter v ubili Za ude družbe kmetijske so bili sprejeti: gosp. Aleks. Trenc, grajšak v Draškovcah, gosp. Fr. Lunder v • UC1- Avstrij ske mu. Al pustimo diplomacijo na strani in Dolini. tej seji je bilo pokušano tudi sladko to> kar ona skrivno debatira in namerava; nade v njo žganje, ki ga je iz murbinih j agod naredil krčmar *o pre varljive — poglejmo le doli v Dalmacijo, kamor Pavel Renko v notranjski Bistrici, in ga županija vsak dan iz Ercegovine beži ^nogo družin, ki jih je ondašnja odboru poslala v pokušnjo z dostavkom požigal in gulil kruti Turk, pomoci iskat pred 7 da silo barbarsko. ]e iz veder murb naredil 21 bokalov murbovca. Tu je že mnogobrojno število Murbovec je jako močan in močnejši kakor slivovec ter flaš i h bratov v največi revščini stradajočih in ran- bode prijetna pijaca, ako se fabrikantu posreči, mu vzeti JBmh ! Da ..kri ni voda" in da Slovan ima srce do bratal vat je svojega f oljnati (fusel) okus. Odbor je sklenil, Renko tu dati to sijajno kažejo Dalmatinci in Hr- pohvalno pismo, da dandanes, ko je veselje do izreje- ki za te siromake, ki so pribežali na zem- . vanja murbinih dreves za židorejo nekako otrpnilo in Jo A vstr ijsko-ogerske monarhije, po odborih, se seme zametuje, murbine jagode obraća za drugo 1 Jih ondašnja vlada ne zabraňuje, nabirajo milodarov. obrtnijo. kmetijskašola zopet Kakor slišimo, je naša v na Po porocilu Netovem je on dozdaj naredil vodotoče, na cedilu. Ali Grm ali Raka ali pa tudi nikjer? Kamnigorici ei v Sori, na lioiem, v lirašati pri »meieaniKu, io je trojka, o Kaien uuue uuravuava ac ic putcui, na Jamniku, v Miljah, v Zabreznici, na Brdu, v bode Dunajski prof. Haberlandt po ogledu Grma in Hohin Vovšah na Golém, v Hrašah pri Smeledniku, to je trojka, o kateri bode obravnava v se potem ko - ^wlx y ua u auiuiA. u y v lunjaiij * Líawi^úuivy^ ua jlíiuu ^ v ^mmwjw^í — v ~ o—------------ ji, V Srednji vasi, v Gorenji vasi, v Hřibu na Viženčah, Rake poročal ministerstvu. Kdor je slišal nekatere na n » « / 0regu, ▼ Potocah, v Palovčah pri Kamniku. stra8tne govore v deželnem zboru, kdor je bral napade 262 Rakovcev na Grm v „Laibacherici" in „Slov. Na- uberall angenebm beríihrť da rodu" ? ne dobimo šole! je znanega mladog ne bo se čudil, da po večletnih obravnavah še venskega poslanca dr. Razlaga za svojega ,,gùterdir t — torja" imenoval — kar gotovo ne bo všeč starosl Slovenec" pa iz gotovega vira vé povedat (Ljubljansko močvirje), ki je dozdaj le bolj po- ven cem. znano bilo iz kmetijskega ozira, zadobilo je nenadoma da dr. Razlagu ni ta služba namenjena, pa če tudi veliko imenitnost iz zgodovinskega stališča. r —- i » Vliftu laiguuijuou i" u ^ \r \jl \j v luonv^^c« u v u 11 o vj naj „ j. ogcojjwotoi in „XJ0.1 uauuci XV^a Ili UU U OUiltJ Našli so namreč unidan, ko so pod vodstvom g. Martina staroslovenci se nikdar nikoli niso za to brigali Tagespošta in „Laibacherica" mirno spite i > eruzzi-a, marljivega posestnika na močvirji y kopali y t Mi« ko ga si Ljubljanski škofje za oskrbnika svojih posestev cestni graben blizo Ižanske okolice, pod šoto v ilovco za- lijo, kdo jim travnike in gozde oskrbuje itd. bite kole, na ilovci do palce na debelo pa razno Dvakrat že zarad deževnega vremena odlož KJ l tu » v 1 V J li Ml liv f VA 1/ UV -A. J/MiVV " ^ ^^^vav ^ * WU11 / - JL^ V «JOi U» t gJ\J £J Vm i. C4 VA V UU^C» V šaro razbitih loncev, lupine sadja in lušine lešnikov, ko- „beseda V citalnici" bode v soboto, če bo ena sice drnulj nove vretence ribje, živalske kosti posebno jele- večer vreme zopet neugodno — v nedeljo zvečer. pa kozje, prešičje, dobrove in druge, všpičene in za liu V VJJ r±\JCJ Jt/j piUOiVJVj 1U Ul U^v;^ T oj^iuvnv bosti napravljene kosti in mnogo drugih stvari tudi take, o kterih bode še } njimi preiskovanje razodelo gotovo časih kaj da so. med pozneje natancno To pa je že danes Novicar iz domaćih in ptujih dežel. ujo xc^v^iw, Iv «j «e. «w. ť<* jv, jz Dunaja. — Ministerstvo r da na teh kolih so ljudje v starodavnih državnih dohodkov in stroškov za ) ) Ministerstvo napravlja p v ko še železo, žito in vec druzega, kar dandanes v gospodarstvu rabimo, ni bilo jim znano in so najvec 1876 da ga pred loži prihodnjemu državnemu zboru. Nekateri „liberal časniki se zeló huduj jih m a d o ministerstv 7 le od lova in ribštva živeli, imeli svoje prebiva-lišče. Nas ranjki Hicinger je v „Novieah" o teh stavbah na kolih (Pfahlbauten) marsikaj iz druzih kovih dežel poročal, posebno o tacih stavbah v Švicarskih je- zerih. Ves učeni svet bo zdaj pozornost obračal na to in kruh ___ _ jako redko in znamenito najdbo, o kateri je v petek v tarifo za' meso in kruh shodu družbenikom muzeja in v nedeljo v reduti občin- stvu gosp. Dežman mikavno poročal, dokazavši, da po teh najdbah je Ljubljanski muzej si pridobil znamenit- nosti velike starozgodovinske važnosti. Kakor iz gotovega vira zvemo, je slike onih nad onimi milij gold zahtevamemo lani 7 Ce manj je Avstrija močna, tem bolj je v pestéh Bisma to je teh ljudi parola! ď Ker mesarji in peki prenapenjajo ceno mesá vpeljati namerava Dunaj ski magistrat zopet Cesko. Iz Prage. — Na tukajšnjem vseučilisču ie n • • A • C\ • 1 • 1 x-T 1 # 1 ti med profesorji 14 Prusov in judje. No lj uba nasa Avstrija postaja čedalje bolj pruska in judovska! kmetijstvu jako škodljivih živali, ki so jih „Novice" v listih 26., 27. in 29. prinesle, přineslo tudi še 31 drugih nemških, slovanskih in magjarskih časnikov kar je dokaz velike potrebe, da svet pozná žugajoče mu nadloge. tukaj Ogersko. Zbor Ogerski se začne 28. dne t. m. dni po Hrvaškem in to zato, da more ta izvo liti poslance v Ogerski zbor. — Deak se je za zmirom odpovedal parlamentaričnemu življenju; popustile so moči telesne in duševne. ga Ercegovina. Punt t ki je skonča bil le v enem 77 Danica* in „Slovenec" sta přinesla klic do vseh rnilosrčnih ljudí, ki morejo kaj darovati za zidanje in napravo hiše za neozdravljive bolnike. Take mile darove sprejema gosp. kanonik Kramar, načelnik dotič- nega odbora v Ljubljani. (Konečná obravnava) se je pričela ponedeljek pri deželni sodniji Ljubljanski zoper one KnežaČane, ki kraju, se je po nekaterih za upornike ugodnih praskah in vsled Turške krvoločnosti razširil od Ne ve sinja, kjer je Ljubibratié s Sumljaci in Zubčani popolnoma potolkel Turke, in od Ljubuškega do blizo S u tori ne, potem od Mostara do dolenje Ercegovine, to je skoro pet dni daljave. Tudi okraji okoli Crnegore so se vzdignili. Turške vojne je največ okoli Nevesinja, Mo- so meseca avgusta u. 1. razdjali lovsko hišo v Sneper-skem gozdu. Zatoženih ni nie manj ko I'd. stara in Stoca 7 namrec 4000 moz > ki prav nečloveško (Pobirki iz Časnikov.) „Laibacherica* je tako lačna po pikantnih novicah, da vsako oslarijo presadi v svoj „Locales", Tako je te dni ravnajo z zasačenimi uporniki. Zapalili so tudi Dračevo in Doljane in pomorili vse, kar so vjeli. V Dalmacijo zahajajo čedalje veče čete begunov. Reve tih sirot so 9 brez pomislika, ali se blamira ali ne. iz „Tagespošte" přinesla novico nepopisljive. Sosedne dežele so se že jele brigati za , da je vodja neke slovenske ljudske šole na Stajarskem tamošnjemu društvu „Volksbildungsverein" prošnjo předložil, naj šoli njegovi daruje nekoliko učnih pripomočkov dogodbe v Turčiji in knez Rumunski se je poda! na Dunaj kjer se bo sešel z Grški m kraljem in Srb skim knezom, kateri je podal se že pred njim^tje lfl Crno in med temi tudi biti 77 globus t< 9 ki pa mora slovenski 7 sicer v njegovi šoli ni za rabo. „Slovenski 9 ž njim polkovnik Zach in major Janković; tudi gorski knez bo šel na Dunaj. Tedaj je brez dvoma da se bo na Dunaji pri čelo rešenje iztočnega vprašanja. i globus ! i( zakřičí „Tagesp." magarac „no, o S 1 0- Oficijozna „Presse" očita Turkom f da i če jim Avstrija venskem globusu se pač V se ranjkemu dr. Costi sa- ne bo pomagala, so tega le sami krivi, ker niso bili v u njalo ni. guten Bissen" „Laibacherica", stanu zadušiti prve ustaje Iz Trebinja je moral po- In to oslovsko šalo ponatisne „als einen b iti pred Turško silo celó Avstrijsko-Ogerski konzul „Laibacherica", ne vede, da že veliko Derčevi(5 zakaj, še ne vemo na tanko. Zvedeli s mo, da že veliko let naš knjigar Giontini ima slovenske globuse trojne Derčevič zakaj vrste od 5 do 12 gold, na prodaj , katerih Je že blizo še ne vemo na tanko. Zvedeli smo, ker je i šel 300 na Kranjskem, Primorskem in tudi Stajarskem ___ ^ _ _ _ prodanih. In taki nemški „učenjaki" kritikujejo sloven- Dalmacijo^ OA one ^dobe^ so "ga Tur či ni hudo gledali da so Turčini starčeka očeta Karaula črtili zato na čelu deputacije siromaških kmetov katoličanov pri poklonit se našemu cesarju kot katoliškemu vladarju v sko 8lovstvo v časnikih. deželnih in državnih zborih ! ' ;---—---------in pri prvi priliki ga umorili. Ni čuda, aa pri v^ Nas novi knenoskof dr. Pogačar je - ne vemo zakaj i tem uporniki vzbujajo čedalje več simpatij med sosed da pri vsem tako priljubljen ustavovernim nemčurjem, da ne ne-hajo o njem pisariti, ,,Laibacherica" pa pridno pona- nimi jim srečnejšimi brati. tiskuje, kar stakne v teh listih, in tako je zopet te dni iz Graške „Tagespošte" pogrela novico, da je obnašanje novega knezoškofa „in den verfassungstreuen Kreisen Egipcansko. Kralj namestnik je vpeljal zdaj tudi gregorijansko (navadno) pratiko. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožet Blaziiikovih dedicev v Ljublj