Urša Ogrin
ŽENSKE IN ALKOHOLIZEM
UVOD
V zahodnem svetu je alkoholizem velik
problem. Komaj 12% svetovnega prebi-
valstva, ki ga sestavljajo Evropejci, popi-
jejo 50% vsega alkohola, ki ga vsako leto
pridelajo na svetu. Kar pa zadeva pijan-
sko vedenje, kažejo različne kulture raz-
lične vzorce. Kot pravi Dwight Heath,
profesor na univerzi Banon na Rhode Is-
landu in vodilni strokovnjak za antro-
pologijo alkohola, pozna alkoholne pijače
večina družb, le malo pa jih ima težave z
alkoholizmom ali vsaj s pogostim opija-
njem, četudi sta pitje in pijanost običajna
(Vines 1995).
Vzrok za to je najverjetneje v vero-
vanjih o alkoholu. V zahodni kulturi smo
vajeni gledati nase kot na živali, alkohol
pa naj bi bil uničevalec zadržkov, ki nas
delajo civilizirane. Ko smo pijani, lahko
postanemo nasilni, promiskuitetni, ble-
betavi ali preplavljeni s čustvi, izgubimo
torej nadzor nad seboj. To prepričanje
zagovarjajo zlasti tisti, ki zatrjujejo, da vse
vedenjske spremembe povzroča kemično
delovanje alkohola na možgane. Če pa si
ogledamo pitje v drugih kulturah, vidimo,
da alkohol v telesu ne pomeni nujno, da
bodo »popustile zavore«. Dejstvo je, da v
številnih evropskih družbah ne povezu-
jejo pijanosti z izgubo nadzora.
Ljudje se velikokrat počutijo ali ve-
dejo, kot bi bili pijani, četudi so popili
zelo malo. Tako sta že pred več kot 20 leti
sociologa C. MacAndrow in K. Edgeston
zapisala, da ima družba tako pijansko
vedenje, kakršno si zasluži; kajti ljudje se
naučijo, kako se morajo vesti, kadar so
pijani iibid^. Zato se vedenje od alkohola
omamljenih ljudi močno razlikuje od ene
do druge kulture, od ene zgodovinske
dobe do druge.
Ljudje živijo in odraščajo v določeni
kulturi, se naučijo, kar družba ve o pitju
in pijanosti, ter vsrkajo mnogovrstne so-
cialne pomene tega počutja. Ker ravnajo
v skladu s tem znanjem, kot ustreza nji-
hovemu občutku za identiteto in vred-
note, postanejo živ dokaz za implicitno
vedenje družbe o alkoholu.
Seveda se ljudje razlikujejo po do-
vzetnosti za alkohol. Stari pivci prenesejo
več kot novinci, moški občutijo posledice
pozneje kot ženske. Morda obstajajo tudi
etnične razlike, čeprav ni zanesljivih po-
datkov. Zanimiva pa je univerzalna per-
cepcija, ki je značilna za pitje. Medicinska
razlaga skrči to na biokemično odvisnost,
vendar gre pri tem najbrž za kaj več. Ne-
kateri strokovnjaki menijo, da je pijanost
premor, v katerem se normalne zahteve
po odgovornosti začasno umaknejo. Pitje
omogoča premor in imunost pred vsak-
danjimi omejitvami družbenega življenja.
Profesor sociologije J. Gustfield iz Kali-
fornije pravi, da pomeni pitje v Severni A-
meriki prehod iz dela v prosti čas (Jhid.^.
Alkohol je v mnogih kulturah tudi
pomembna družabna priložnost. To velja
v veliki meri npr. za Rome. Antropolog
Vines pravi, da je na Madžarskem alkohol
središče družabnega življenja iibid^. Prav
delitev pijače naj bi spodbujala občutek
pripadnosti v ohlapno stkani skupini
romskih družin.
Skupno popivanje je za romske mo-
ške način, kako redno potrjujejo dobre
321
URSA OGRIN
namene in privrženost romski identiteti,
v precejšnjo nejevoljo madžarske države.
Antropološke raziskave so v števil-
nih skupnostih pokazale, da skupno pitje
moških utrjuje identiteto moških kot mo-
ških in ustvari občutke tovarištva in enot-
nosti. Zato je pitje žensk v taki kulturi
toliko bolj nesprejemljivo in dvojno dis-
kriminirano. S pitjem ženske vstopajo v
moški svet in podirajo obrambe, ki so jih
zgradili moški. Za ženske je po vsej pode-
želski in polmestni Evropi pitje alkohola
na splošno omejeno na dom ali družinska
praznovanja.
Celo madžarski Romi, ki veliko pi-
jejo, pričakujejo od žensk, da ne bodo
pile preveč, tiste pa, ki rade zvrnejo ko-
zarček, si morajo zato izmišljati razna
opravičila; da tako preženejo bolečine, se
ogrejejo na mrzel dan ipd. Še hujše ome-
jitve veljajo za ženske pred menopavzo.
Ob tem pravijo, da se bo tista, ki se ne-
nadzorovano in preveč odkrito predaja
pijači, enako brez zadržkov spolno pre-
pustila drugemu moškemu (ibid.).
Od žensk se namreč ne pričakuje,
da bodo v pijači iskale transcendenco, ni-
ti da bodo kdaj izstopile iz utesnjujoče
vsakdanje vloge. Ženske v tradicionalnih
evropskih družbah si občutek družabništ-
va in tovarištva ustvarijo na ženskih sre-
čanjih. Gre za produktiven čas, drugačen
od tistega, ki ga moški preživijo v pivni-
cah. Kadar se ženske zberejo in kaj popi-
jejo, so hkrati zaposlene z ročnimi deli,
pripravljenjem ali prodajanjem hrane,
kmetijskih in drugih izdelkov (ibid.). Nji-
hova identiteta je povezana z družino.
V socialni stroki praktično niso go-
vorili o ženskah, ki pijejo alkohol, do oko-
li leta 1970. K različnemu obravnavanju
žensk in moških je prispevalo zlasti femi-
nistično gibanje. Diagnozo alkoholizem
so začeli uporabljati sredi 19. st. v pome-
nu bolezni, ki jo povzroča alkohol. Pove-
zovali so jo s psihozo in drugimi psihiat-
ričnimi diagnozami. Alkoholizem je tako
postal pomembna paradigma v sklopu
duševnih bolezni. Pomembna je zlasti be-
seda odvisnost, ki so jo začeli množično
uporabljati šele v 19. st. Ideja o odvisnosti
se je začela razvijati v ZDA in je bila pove-
zana zlasti s protestantsko idejo o samo-
obvladovanju. Po tej teoriji naj bi imeli
odvisneži bolezen volje, saj se ne morejo
obvladati, izgubili naj bi kontrolo nad
svojim vedenjem in obnašanjem. Odvis-
nost so povezovali z nečim, kar je del zla.
V 19. st. je obstajalo v ZDA močno
gibanje z imenom Temperence Move-
ment, ki je ustvarilo pojmovanje o alko-
holu kot o močni substanci, ki lahko
povzroči najrazličnejše negativne social-
ne posledice. V ospredju ni bil več sam
alkohol kot droga, temveč posamezniki,
ki so postali odvisni. Tudi v Veliki Bri-
taniji in v drugih delih Evrope so pijance
diagnosticirali kot alkoholike in odvisne-
že. Proti koncu 19. stoletja in na začetku
20. stoletja se je razširila ideologija zdrave
družbe, ki je obsojala vsakršne odklone.
Poudarjali so duševno higieno in odstra-
nitev vseh, ki se niso obnašali v skladu s
pravili, ki jih je zahtevala ekonomska
učinkovitost. Alkoholizem je bil skupaj z
nekaterimi boleznimi (npr. tuberkulozo)
obravnavan kot sinonim za rasne degene-
racije in narodne odklone. Vse te bolezni
so strokovnjaki pripisovali zlasti nižjim
razredom in revnejšim ljudem. Na sploš-
no bi lahko rekli, da je postalo pitje pro-
blem, ko je začelo uživati alkohol vedno
več ljudi iz delavskega razreda. Ko pa je
tudi srednji razred začel pogosteje uživati
alkohol, je postalo pitje nemoralno. Tako
je postal alkoholizem kulturno in zgo-
dovinsko specifičen moralni problem.
KULTURNA RAZNOVRSTNOST
IN ZGODOVINSKI PREGLED
ALKOHOLIZMA PRI ŽENSKAH
Razumevanje alkohola se je spremenilo,
ko so ga začeli gledati v kontekstu kul-
ture. K temu so pripomogli zlasti antro-
pologi. Eno najboljših antropoloških ugo-
tovitev o alkoholu je v 60. letih zapisal
Mandebann (1994:10):
Ko človek dvigne čašo, niso pomembne
le njena vsebina, količina ali okoliščine,
ki so ga navedle, da je dvignil čašo, tem-
več zlasti to, ali ga bo vsebina razvedrila
ali omamila, ali bo povzročila naklonje-
322
ŽENSKE IN ALKOHOLIZEM
nost ali agresijo, ali ga bo pomirila ali
povzročila vznesenost. Te in še druge
kulturne oznake se dotaknejo človeka,
še preden pride čaša do ustnic.
Antropologija dokazuje, da ni ničesar, kar
ne bi bilo povezano s kulturo. Tako tudi o
alkoholizmu ne moremo govoriti, če ga
ne obravnavamo v konteksu kulture, kjer
ga raziskujemo. Tudi stanje opitosti je v
različnih kulturah različno definirano.
Kar v eni kulturi že velja za opitost, lahko
v drugi velja za nekaj vsakdanjega. Enako
velja tudi za pivsko vedenje. Ponekod bo
določeno vedenje obravnavano kot posle-
dica alkohola in bo opredeljeno kot ne-
moralno, v drugi kulturi pa bo to vedenje
povsem v skladu s pravili družbe. Pivsko
vedenje je torej naučeno vedenje. Veliko
ljudi povezuje alkohol in agresivno ve-
denje. Vendar pa ta povezava velja le v
kulturah, kjer je agresivno vedenje izraz
moškosti, ne pa v kulturah, kjer ni.
Poglejmo nekaj kulturnih vzorcev
pri uživanju alkoholizma po svetu. Žen-
ske v zahodni Franciji do druge 2. svetov-
ne vojne niso smele zahajati v gostilne. O
ženskem pitju se sploh ni govorilo. Žen-
ske so morale skrbeti za dom in za to, da
njihovi možje niso preveč pili. Bile so od-
govorne za pitje svojih mož. Če je mož pil
in razgrajal po gostilni, je bila zato v glav-
nem kriva njegova žena, ker ni poskrbela,
da bi pil zmerno. Šele po 2. svetovni vo-
jni, še bolj pa po letu I960, so začele tudi
ženske zahajati v »boljše lokale«. V navad-
ne vaške gostilne se ženskam ni spodo-
bilo zahajati. Ti lokali so bili klubi, v
katerih so se zadrževali zlasti mladi ljudje.
Pile so lahko le lahko pivo in eksotične
koktaile ter kadile uvožene cigarete. Vaš-
ke gostilne pa so ostale še naprej rezervi-
rane le za moške. V njih so moški razprav-
ljali o svojih težavah. Bile so središče nji-
hovega družabnega življenja.
Škotska je znana po pitju whiskyja,
ki je tudi njihova narodna pijača. Moški je
pravi moški, če pije. Pitje sodi k videzu
moža in potrjuje njegovo možatost. Pija-
na ženska je nekaj povsem nesprejem-
ljivega, nespodobna in podla. V raziskavi
je 90% respondentov navedlo, da je pija-
na ženska veliko hujša zadeva kot pijan
moški (McDonald 1994). Ženske, ki pi-
jejo, to počnejo navadno doma ali na skri-
tih krajih, saj je pitje zanje sramota. Moški
zaradi pitja velikokrat izgubijo službo ali
vozniško dovoljenje, kar ogrozi že tako
slabo ekonomsko stanje, ki je značilno za
to področje. Moški alkoholizem je tudi
eden glavnih razlogov za ločitev. Moški in
ženske sedijo v gostilnah navadno loče-
no. Na eni strani moški, na drugi ženske,
vmes pa so mladi pari. Moški in ženske se
razlikujejo tudi po vrsti pijače, moški pi-
jejo whisky, ženske pa sherry in druge
»ženske pijače«.
Na Japonskem je navada, da gredo
moški v mestu po koncu službe v lokal.
Kdor se ne udeležuje teh družabnih sre-
čanj, povezanih s pitjem alkohola (saki),
ne pripada sodelavcem. To je ustaljena
obveznost. V lokalih prihaja do sklepanja
poslov in navezovanja trajnejših poslov-
nih sodelovanj. Tisti, ki ne pijejo in se ne
udeležujejo družabnih srečanj, veljajo za
stigmatizirane. Pitje sodi k pozitivnemu
socialnemu statusu. V lokalih se moški
sprostijo od vsakodnevnega stresa, ki ga
doživljajo pri delu. Žensk v takih lokalih
navadno ni, razen natakaric in gejš, ki do-
datno razbremenijo moške. Gejše morajo
skrbeti za dobro počutje gostov. Ob tem
velikokrat tudi pijejo, kar je razlog za nji-
hov alkoholizem. Na deželi pa je med mo-
škimi in ženskami velika ločnica. Poleg
nekaterih skupnih slovesnosti, kot je po-
roka, obstajajo posebne ženske skupine,
sestavljene iz mladih poročenih žensk, ki
se občasno dobijo in gredo v lokal. Na de-
želi je znano »kuhinjsko pitje« — gre za
ženske, ki pijejo same doma, lahko tudi
več žensk skupaj. Pitje je na Japonskem
sprejemljivo in o njem ne govorijo kot o
problemu. V večini primerov tudi zdrav-
niki ne uporabljajo diagnoze alkoholik.
Človeka, ki je odvisen od alkohola, naj-
večkrat opredelijo kot psihotika in ga
pošljejo v psihiatrično bolnico, kjer ga
zdravijo s psihofarmaki. Alkoholizem je
na Japonskem bolj moralna kot medicin-
ska obsodba. To še zlasti velja za ženske, v
glavnem gospodinje, ki se vdajajo ome-
njenemu »kuhinjskemu pitju«. Med njimi
323
URŠA OGRIN
so pogosti samomori: leta 1985, na pri-
mer, je bil razlog za samomor v 27,6%
primerih alkoholizem.
V publikaciji, ki jo je leta 1990 izdala
Svetovna zdravstvena organizacija, je po-
udarjeno, da sestavljajo ženske močno
rizično skupino, kar zadeva alkoholizem.
Zadnja mednarodna poročila pa so zavr-
nila teorijo, po kateri bi bile ženske tako
zelo rizična skupina glede alkohola in
sklenila, da se porast alkohola pri ženskah
v zadnjih 20. letih ni veliko spremenil. To
so dokazale tudi raziskave v različnih
državah (Thom1994: 33).
Konec 19. in v začetku 20. stoletja je
bilo zelo razširjeno gibanje za evgeniko;
razlog je bil velika smrtnost otrok in
naraščanje bolezni v delavskem razredu,
vse to pa bi lahko ogrozilo gospodarstvo.
Zato so se pri iskanju krivca osredotočili
zlasti na ženske, ki naj bi povzročale de-
generacijo rase. Glavni cilj reforme je bil
opredelitev, da je žensko pitje povezano z
nemoralnim obnašanjem (prostitucijo) in
da gre za način življenja delavskega razre-
da. Pri tem so sodelovali zdravniki, razne
zdravstvene organizacije, dobrodelne us-
tanove in organizacije, ki so jih vodile
ugledne dame. Poudarjali so, da mora biti
ženska dobra gospodinja in mati, zato so
zanje organizirali razne tečaje o vzgoji ot-
rok, higieni, gospodinjstvu, čistem mleku
itn.
Na začetku 20. stoletja so bila napi-
sana številna poročila o zanesljivih doka-
zih, da se med ženskami širi alkoholizem.
Veliko strokovnjakov je menilo, da žen-
ske sodijo v bolj rizično skupino kot mo-
ški, kar zadeva alkoholizem, zaradi dveh
razlogov: ker so bolj občutljive in hitreje
zapadejo v razna živčna duševna stanja in
ker jim v dnevih, ko so bolj živčne, po-
maga prav alkohol.
To pa je spet eden od kazalcev dvoj-
ne morale. Ženske naj bi bile že po naravi
občutljivejše, ne vodi jih razum kot mo-
ške in niso sposobne samokontrole. Če
veljajo za moške razum, kultura, obvla-
dovanje, delo, veljajo za ženske narava,
čustva, neobvladanje, družina.
Pretirano poudarjanje porasta alko-
holizma pri ženskah je bilo ob koncu 19.
in začetku 20. st. zlasti posledica politič-
nih in ekonomskih vplivov. Ti so prispe-
vali tudi k oblikovanju ideologije mate-
rinstva, pri čemer so povsem zanemarili
vplive okolja in socialnih dejavnikov, ma-
ksimalizirali pa so idejo o nemoralnem
ženskem obnašanjem, ki ustvarja socialne
probleme.
V poznih 50. letih tega stoletja so se
spet v splošnem bolj osredotočili na mo-
ške in zlasti na skupino moških, ki veljajo
za alkoholike. Ženske so pri tem spet
stopile v ozadje, tako pri raziskavah kakor
kot uporabnice raznih zdravstvenih us-
lug.
Šele sredi 70. let so znova začeli več
proučevati alkoholizem pri ženskah. K
temu je prispeval feminizem. Novi femi-
nizem se je začel sredi 60. let zelo zani-
mati za žensko zdravje in je kritiziral
ortodoksni medicinski način obravnava-
nja žensk. Poudarjali so pravico svobod-
nega ravnanja žensk s svojim telesom.
Ženska gibanja so pregledala razne usta-
nove, ki so bile namenjene zdravljenju in
»urejanju« alkoholičark, ter kritizirale ne-
ustrezne oblike pomoči socialnih služb,
ki niso upoštevale specifičnih potreb
žensk. »Ženska ni samo moški brez pe-
nisa«. Zato potrebuje tudi v primeru alko-
holizma specifične službe in usluge, ki
bodo upoštevale potrebe žensk (Jbid.\
37). Feministično gibanje je pripomoglo,
da so začeli na alkoholizem gledati kot na
splošen zdravstveni problem, ki zadeva
tako moške kot ženske.
Tako so v Londonu okoli leta I960
ustanovili Camberwell Council on Alko-
holium. Zavedali so se, da je zelo malo
pravih informacij in znanja o alkoholi-
zmu pri ženskah. Začeli so organizirati
razne seminarje in ustanavljati skupine,
ki so zbirale podatke o alkoholizmu pri
ženskah, ga analizirale in o ugotovitvah
obveščale širši krog ljudi. Njihovo delo je
bilo zelo uspešno, dobili so tudi razna
priznanja, člane skupine pa so vabili na
konference. Informacije, ki so jih zbrali,
so objavljali v časopisih, po radiu in tudi v
obliki raznih odrskih del, da bi jih ra-
zumel čim širši krog ljudi. Leta I960 so or-
ganizirali tudi mednarodni simpozij.
324
ŽENSKE IN ALKOHOLIZEM
Ko SO začeli več pisati in govoriti o
alkoholizmu pri ženskah, so v raznih so-
cialnih službah opazili, da za pomoč za-
proša vse več žensk. V nekem zavetišču v
Angliji so opazili, da je bilo okoli leta
i960 razmerje med moškimi in ženskami,
ki imajo težave z alkoholom, 7:1, od leta
1976 pa je bilo razmerje ena ženska na tri
moške (ibid.\ 41). Tudi pri anonimnih al-
koholikih so poročali, da se je v njihovih
skupinah zelo povečalo članstvo žensk,
tako da se je razmerje od dveh žensk na
sedem moških premaknilo na 1:1.
Pri tem pa je vedno bolj prišla v os-
predje tudi neučinkovitost in neustrez-
nost služb, ki dajejo pomoč. Službe niso
upoštevale specifičnih potreb, ki jih ima-
jo ženske. Pri tem je pomembno feminis-
tično načelo, da je treba ženskam poma-
gati, da se vrednotijo tako, kot same
hočejo, in ne tako, kot jih vrednoti tradi-
cionalni pogled. Organizirali so nove slu-
žbe in poseben centre za ženske, ki imajo
težave z alkoholom. Ti centri so dajali
ženskam razne usluge, informacije in tudi
možnost nastanitve za čas zdravljenja.
Če na kratko povzamemo zgodovin-
ski pregled, lahko rečemo, da so ob kon-
cu 19. in na začetku 20. st. razni teoretiki
poudarjali zlasti zdravje naroda v celoti.
Ženske so bile odgovorne za narodno bla-
gostanje in vzgojo zdravih otrok, njihov
morebitni alkoholizem pa je bil obrav-
navan kot odklonilno vedenje, ki one-
mogoča ustvarjanje zdravega naroda. Šele
v 70. letih so začeli pod vplivom femini-
stičnega gibanja govoriti o alkoholizmu
pri ženskah predvsem v povezavi z zdrav-
jem samih žensk in njihovim počutjem,
ne le v povezavi z narodovim zdravjem.
Poudarjali so tudi pomen socialnih in
ekonomskih okoliščin, v katerih se nahaja
ženska, ki pije. Začeli so podpirati ženske
pri reševanju njihovih težav in pri spre-
membi zanje neugodnih okoliščin in jih
niso silili, da se prilagodijo. Saj je eden od
načinov prilagajanja na neustrezne oko-
liščine tudi alkoholizem, ki olajšuje pre-
živetje.
Pri obravnavanju alkoholizma žensk
prihaja tudi do razmišljanja o ženskem
položaju v družbi, o njeni vlogi. Gre za
spreminjanje njenega statusa. Ženska ni
le mati in gospodinja, temveč opravlja se
veliko drugih nalog. Ob tem se zastavlja
vprašanje o njenih pravicah in enako-
pravnosti z moškim na vseh ravneh življe-
nja. Zato je povsem neustrezno opredelje-
vati ženske za »močno rizično skupino«,
kar zadeva alkoholizem. Moški in ženske
so zanj enako dovzetni.
Obravnavanje žensk kot dovzetne-
jših za alkoholizem je le kazalec dvojne
diskriminacije, ki jo doživljajo ženske, ki
pijejo. Zaradi te dvojne diskriminacije od-
visnost žensk v naspotju z odvisnostjo
moških velja za socialni problem. Čeprav
je odvisnost žensk lahka odvisnost, saj je
praviloma neopazna in nemoteča. Gre za
odgovor na vsakdanje stiske z molkom.
ZNAČILNOSTI IN POSLEDICE
ALKOHOLIZMA PRI ŽENSKAH
Vsakdanja realnost žensk že vsebuje od-
visnost, saj posameznice zaradi sociali-
zacije ne prepoznavajo priložnosti za živ-
Ijenske spremembe, ali pa zares nimajo
takih priložnosti (Zaviršek 1994: 181).
Ženska odvisnost postane ne le vprašanje
legalnosti in medicinske sprejemljivosti,
temveč moralno vprašanje, ki reprodu-
cira dvojno diskriminacijo. Razlog, da je
alkoholizem pri ženskah iz povsem zaseb-
nega problema postal socialni problem,
je mogoče iskati zlasti v povezavi s poli-
tičnimi in socialnimi okoliščanimi in z
idejami, povezanimi s spolom in ženskim
položajem v družbi.
Socializacijski vzorci, ki lahko pripe-
ljejo ženske v alkoholizem in jih je Martin
Selingman opredelil s skupnim pojmom
»naučena nemoč«, so naslednji:
1.	Šibka samozavest onemogoča žen-
ski, da bi iskala prostore, v katerih bi
zadovoljila svoje potrebe, in jih spodbuja,
da iščejo krivdo v svoji notranjosti.
2.	Posameznica prepoznava sebe v
odnosih z drugimi.
3.	Ženska postavlja potrebe drugih
ljudi pred svoje potrebe.
4.	Prepoved izražanja jeze povzroča,
da se ženske ne naučijo odkrito izraziti
jeze; namesto tega se pogosto obrnejo
325
URŠA OGRIN
vase in razvijejo občutek nesposobnosti,
ki je povezan s strahom pred odkrito iz-
raženim konfliktom (ibid.: 181).
Ženske so bile včasih odrinjene iz
javnega življenja. Niso smele same zaha-
jati v gostilne, kaj šele piti in kaditi. Kljub
temu, da je danes ženska v naši družbi
formalno enakopravna, ljudje alkoholi-
čarke navadno bolj obsojajo kot alkoho-
like. Alkohol, ki stigmatizira moškega kot
odvisneža in v simbolnem smislu oku-
ženega, stigmatizira žensko poleg tega
tudi kot tisto, ki zaradi svoje spolne vloge
okuži ne le sebe, temveč tudi otroke in
okolico. Ženska odvisnost ni le vprašanje
legitimnosti, gre za dvojno diskriminacijo
prizadete.
/Mlada brezposelna ženska:/ Sicer pa, če
bi bila moški, ne bi nobenega soseda
motilo, da kaj popijem.
/Mlada brezposelna ženska:/ Moški in
ženske rečejo, da je pijana ženska veliko
bolj grozna od pijanega moškega.
Nagnjenost k popivanju in alkoholizmu je
pri obeh spolih enaka. Različne teorije pa
govorijo o večji fiziološki ranljivosti
žensk za alkoholizem (telo ženske hitreje
reagira na alkohol, toleranca pri ženskah
je nižja, okvara organov pri ženskah je
večja kot pri moških). V Sloveniji pride
na 9 zdravljenih alkoholikov ena ženska
(Razboršek, Krištof 1968: 20). To razmerje
je v nekaterih državah še nižje (npr. Škot-
ska 1:3). Leta 1989 je bil alkoholizem pri
moških v 81,2% primerov vzrok za spre-
jem na psihiatrično kliniko v Polju. Pri
ženskah je bil vzrok v 18,8% (Zaviršek
1993). Na alkohološkem oddelku Centra
za mentalno zdravje v Ljubljani je bilo is-
tega leta prvič sprejetih štirikrat več
moških kakor žensk.
Zadnje raziskave kažejo porast al-
koholizma tudi med ženskami. Najverjet-
neje je v Sloveniji 80.000 oseb, ki jih
medicinska klasifikacija uvršča med ljudi,
odvisne od alkohola (ibid.). Eden od raz-
logov za alkoholizem žensk je najti v dej-
stvu, da je formalna enakopravnost pri-
nesla ženski dvojne obremenitve.
V gospodinjstvu mora večino dela
opraviti sama, kar jo lahko spravi v stisko
in si poišče pomoč v alkoholu.
/Ženska, stara 40 let:/ Tolažba mi je bila
pijača.
/Mlada brezposelna ženska:/ Prijatelj je
živel pri meni, hotel je, da mu kuham in
perem. Sam pa je kar naprej hodil s pri-
jatelji po gostilnah in velikokrat je prišel
pijan domov. Če pa sem šla v gostilno
jaz, se je jezil, da ne zgleda dobro, če
hodi ženska po gostilnah.
Že Elizabeth Ettore je zapisala, da je al-
koholizem odgovor žensk na psihološki
stres, ki je povezan z odnosi, z občutki na-
petosti in s stresi iz vsakdanjega življenja.
Zato ženske v raziskavah najpogosteje na-
vajajo, da pijejo zato, da bi se sprostile in
pozabile na napetosti, povezane s skrbjo
za druge. Pitje jim velikokrat pomeni ne-
kaj, kar daje občutek samostojnosti v od-
ločitvi, občutek avtonomnosti, saj je od-
visnost povsem individualno dejanje.
/Ženska, stara 40 let:/ Kozarček pijače,
ki sem ga popila, mi je dajal pogum.
/Ženska, stara 46 let:/ Vsak dan, vsako
uro nikoli nisem vedela, kaj bo, ko bo
prišel. Hodila sem po stanovanju zaradi
strahu sem tudi veliko pila, da bi lahko
prenesla njegovo zajebavanje.
Razvoj alkoholizma v menopavzi je
povezan z duševnimi spremembami žen-
ske v tem obdobju. Odnos s partnerjem je
lahko slab, otroci se osamosvojijo, ženske
se izločijo iz prejšnjega angažiranega
življenja. Zaradi tega se počutijo ra-
zočarane, osamljene in pozabljene. Uteho
iščejo v alkoholu.
/Ženska, stara 40 let:/ Prepiri so bili že
za vsako malenkost. Stvar se je še zaos-
trila, ko je udaril. Odtlej tudi spal ni več
doma. Sumila sem, da ima drugo, saj ga
ni bilo domov tudi po tri dni in več.
Postala sva si tujca. Službe nisem več
zdržala brez kozarca.
326
ŽENSKE IN ALKOHOLIZEM
Ženske vrednotijo same sebe zlasti prek
odnosov z drugimi.
Če v odnosu (družina, partner) niso
uspešne, se doživljajo kot slabe, nevredne
in se zatečejo k pitju alkohola.
/Ženska, stara 40 let:/ Fant, s katerim
sem bila noseča, me je zapustiL Bila sem
sama. Nikogar nisem imela in obup je
postajal vse večji. Pogum sem iskala v
tem, da sem si pri šanku natočila šilček
likerja, kasneje pa dva. To mi je dajalo
moč in tolažbo hkrati.
Pogosto začne žena piti ob možu alko-
holiku.
/Ženska, stara 32 let, brezposelna:/ Tudi
mož je pil.
/Ženska, stara 42 let:/ Včasih sem si pri-
zadevala, da bi prenehala piti, vendar
nisem bila dovolj močna in lahko me je
bilo pregovoriti s strani mame in moža.
/Ženska, stara 46 let:/ Mož me je na
začetku silil, da sem pila skupaj z njim.
Velikokrat se alkohlizem žensk prenaša iz
generacije v generacijo.
/Ženska, stara 42 let:/ Otroštvo in mla-
dost sem preživela pri starših, ki so se
vdajali alkoholu. Piti sem začela že kot
otrok. Zaradi tega sem imela probleme v
šoli in sem nazadovala.
/Ženska, stara 34 let:/ Mož je bil iz
družine, kjer je oče pil. Z ženo sta se
velikokrat tudi prepirala. Pa tudi prete-
pal jo je. Mož je prevzel od njiju vzorec
in stil življenja.
/Ženska, stara 32 let, brezposelna:/ Moj
oče je bil alkoholik. Zaradi tega je tudi
umrl. Prav tako njegovi starši in starši
moje mame. Alkoholizem se v naši dru-
žini vleče že skozi generacije.
Ženske navadno pijejo žgane piječe in
ponavadi same:
/Mlada ženska, brezposelna:/ Zopet sem
bila povsem sama. Tolažbo mi je delala
pijača. Imela sem jo vedno doma. Pila
sem na skrivaj.
/Mlada ženska, brezposelna:/ Še naprej
sem bila sama doma, poslušala sem
glasbo in uživala ob kozarcu.
/Ženska, stara 32 let, brezposelna:/ Nik-
oli nisem pila po gostilnah. Če sem si že
kupila kaj za pit, sem spila doma.
Zdravstvene komplikacije so pri alkoho-
ličarkah pogostejše, zlasti psihične. Za
zdravljenje se težje odločijo, ker se bojijo
reakcij okolice.
/Ženska, stara 46 let:/ Nisem hotela, da
bi drugi vedeli. Mislila sem, da je to stvar
družine, hotela sem skriti pred drugimi.
Zakoni, v katerih je ženska alkoholičarka,
prej razpadejo, ker možje niso priprav-
ljeni toliko pomagati pri zdravljenju kot
žene.
/Ženska, stara 40 let./ Pila sem na žalost,
veselje, jezo, glavobol. Vložil je prošnjo
za ločitev. To me je popolnoma vrglo iz
tira. Začela sem se bolj piti. Sledila je
uradna ločitev, spakiral je in odšel.
Pri alkoholičarkah gre pogosto za kom-
binirano odvisnost, skoraj vsaka druga je
odvisna tudi od tablet. Zelo značilna je
popolna socialna izolacija in osamitev,
kar ženske najhujše prenašajo.
/Mlada ženska, brezposelna:/ Ostala sem
brez službe. Denarja ni bilo več, jaz pa
sem ga potrebovala za pijačo. Socialna
mi je vzela otroke. Ostala sem čisto sa-
ma. Pila sem in pila.
/Ženska, stara 42 let:/ Ostala sem brez
prijateljev, sorodniki se me sramujejo,
mati pa živi v domu za stare.
Posledice alkoholizma se velikokrat kaže-
jo tudi na delovnem mestu in lahko na-
zadnje vplivajo tudi na izgubo službe.
327
URŠA OGRIN
/Ženska, stara 40 let:/ V službi sem
začela izkoriščati vso bolniško, saj mi je
postala služba odvečno breme. Ostala
sem brez službe.
/Ženska, stara 42 let:/ Pila sem na skri-
vaj, za gospodinjstvo nisem skrbela, in
po 18 letih delovne dobe sem zapustila
službo.
Alkoholizem pri ženskah večkrat vpliva
tudi na odvzem otroka in tako postane
povsem razvrednotena. V družbi je vred-
nost materinstva tako poudarjena, da je
odvzem otroka za žensko eden najbolj
bolečih dogodkov.
/Mlada ženska, brezposelna:/ Denarja ni
bilo več, jaz pa sem ga potrebovala za pi-
jačo. Socialna mi je otroka kmalu po
tem vzela.
V nasprotju z moralno etiketo, ki se pri-
penja »pijanki«, je alkoholizem moških
manj odvisen od moralnih etiket in je
tudi neodvisen od vprašanj moške pro-
miskuitete. Ženska, ki uživa alkohol, je
pogosto opredeljena kot nemoralna in
»lahka«, kakor se je izrazila neka ženska v
intervjuju. To pa je zopet kazalec dvojne
diskriminacije.
V nasprotju z ženskami, ki pijejo,
prihaja pri moških tudi do agresivnega
vedenja. Moško izražanje jeze se lahko
pod vplivom alkohola manifestira v obliki
fizičnega in spolnega nasilja nad osebami,
ki so mu najbližje:
/Mlada ženska:/ Ko je mož trezen, se kar
razumeva. Ko pa kaj spije, je hudo. Tak-
rat se včasih tudi spreva. Ko je pijan,
kriči name brez pravega vzroka. Pravi,
da nič ne delam, samo poležavam.
/Ženska, stara 46 let./ Ko je bil pijan, me
je udaril. Najprej me je vlekel za lase,
nato pa še mahnil.
/Ženska, stara 46 let:/ Pri zdravniku sem
bila večkrat, že zato, ker v službo nisem
mogla iti, ker sem bila cela plava, po
obrazu, po vratu, vsepovsod. Dvakrat so
me peljali v bolnico, ker sem bila v
nezavesti, imela sem razbito glavo.
/Ženska, stara 46 let:/ Kadar je bil pijan,
me je posilil. Če ni šlo drugače, me je
najprej udaril.
Večina legalnih in ilegalnih drog spre-
meni status ali status tistega, ki jih upo-
rablja, v skladu s tem, ali jih uporablja mo-
ški ali ženska, in s tem, kakšne socialne
definicije se v določenem času in v do-
ločeni kulturi pripenjajo na biološke
razlike med spoloma. V naši kulturi je
ženska odvisnost ne le vprašanje legalno-
sti in medicinske sprejemljivosti, temveč
tudi moralno vprašanje, ki reproducira
dvojno diskriminacijo prizadetih.
Literatura
M. McDonald (1994): Gender Drink and Drugs. Oxford: Berg.
J. Hendry (1994), Drinking and Gender in Japan. V: М. McDonald, Gender Drink and Drugs.
Oxford: Berg (175-187).
B. Thom (1994), Women and Alchohol - The Eurgence of a Risk Group. V: M. McDonald, Gen-
der Drink and Drugs. Oxford: Berg (33-49).
V. Razboršek, M. Krištof (1988), Kaj vem o alkoholizmu in drugih zasvojenostih? Ljubljana:
Delavska enotnost.
G. ViNES(1995),/öZ5em pijan ti si pijan. Ljubljana: Zdravje.
D. Zaviršek (1993), Ženske in duševno zdravje v feministični antropologiji. Socialno delo 32,
1/2.
— (1994), Ženske in duševno zdravje. Ljubljana: VŠSD.
328