OLA S SVOBODE bixivknhki tednik k* Kokiwn Diutkhi IJU—I li. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. OD BOJA DO ZMAGE"! KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štey,52 Chicago* 111. 29. decembra 1905 Leto IV Staro leto bliža se Bvojemu koncu. Le Se kratek Je nje obstanek, a na to umakniti se bode moralo novemu letu. Kaj nam bode Isto prineslo, kaj bodemo v novem letu doživeli, je Se nere-šesa zagonetka prihodnjega Časa. Neprestani boj za obstanek, ta nam gotovo na Izostane, kajti osoda nI nam tolla tako mila, da bi nam podeljevala one pripomočke, katere nazlvljamo "neodvisnost". Dragi naročniki In bralci! Ako se oziramo na čase, od ustanovitve našega Usta pa do danes, potrditi moramo, da je bil naS boj resen, sveBtl smo si bili težke naloge, katero smo vedno Častno reševali. Premagavall smo razne ovire, bojevali smo se za napredek v dosego naSega cilja, v dosego nafie devize "Zlata Svoboda." Trdno smo zavzemali mesta v bojnih vrstah, krepko smo se potegovali sa dosego naših pravic, ter bojevali za naš Ideal. A ne Bamo to: Organizaciji slovenskega delavstva posvetili smo nafie rao-•£1, ter potrditi" moramo, da smo tudi to težko In odgovorno nalogo Častno reševali. Trud naš ni bil zaman, nasa organizacija se nam je posrečila, kajti brat ako nastopamo, in Bvesti smo si, da z bratskim nastopom ei prlbojujemo, ter 4oaežemo ono stvar, po kateri hrepenimo, za katero se potezamo za "bratsko edinost in zlato svobodo. — "V slogi je moč" Drtimo se zlatega reka. Združujmo se pod zastavo sloge, ter složno nastopajmo pot, katera naj nas vodi do zmage, katera naj nas privede do dosege — svobodnosti". Dragi rojaki! — "Podpora blagemu namenu." Ob sklepu starega leta stopamo 9 tem rekom pred Vas, kajti tudi ta rek Igra veliko ulogo, tudi ta rek zavzema važno mesto, saj ta Je faktor, kakor tudi glavna podlaga pridobitvi našega zahtevka. Zatorej podpirajte naa! Podpora Vaša spodbujevala bo naS bojni Cut, ona nas bode oživljala, ona nam bode krepilo na težavnem potu, na potu v boj. — Ob prlCetku novega leta, pa Želimo VBlm naročnikom, bralcem, podpi-rateljem ter rojakom "»rečno novo leto". Osoda naj Suva nad Vami, lata naj "Vam bode mila, ter prijazna. ' 1 Dodeli naj Vam zaželjeno, sreCa naj Vas spremlja Vas in Vafle na Vašem potu. Zadovoljnost in veselje vlada naj med Vami, a zlata svoboda naj Vam nasveti na obnebju prlhodnjostl. Staro leto bo minilo, Dalo bode nam slovo, Drugemu «0 bo umaknilo, Drago leto bo prišlo. Kaj pač bo v novem letu, Kaj doneslo bo dobrot. Kaj podarilo bo svetu, Spomnilo al bo sirot? Bo 11 delavca trpina, Tudi zdaj preziralo. Bode le na bogatina, Samo se oziralo? Up gojimo v boljšo Case Daj, da to se nam zvrfil Da nam Breča vidno zase, Da nam bolje se godi. Ne preziraj nlije sloje. Le ozrl se tud' na nas, Lajšaj nam ilvljenBke boje, UsllSl torej proSnje glas: Novo leto naj vsebuje, Nam trpinom srečnih dnij. Naj trpin se tud' rsduje, Naj trpin več ne trpi. uredništvo. Ugp i I osrednji offlior Slovenske narodne Poflmeliw !j -M. SVOJIM DRUŠTVAM. ČLANOM IN R0JAK0MI vr j Kmalo bode staro leto minilo ln le še korak, ter novo leto bode med nami. Ako ae oziramo na dneve starega leta z veaeljem moramo poročati o napredku našega zavoda, o procvltu naše Jsdnot*. Trudili smo se, da smo dosegli Btopinjo, katera je bila cilj naših Idej. — Z veseljem moramo potrditi, da smo v kratki dobi našega obstanka postavili Bteber, kateri naj bode opora milim rojakom. — Edinost ln sloga vladala je med nami, ter trdno amo korakali pod ca-atavo tih do napredka, do razvoja. — Premagali imo ovire in tetave, katere so nam zabranjevale pot do našega cilja. A danes? — Gladka je steza, uravnana je pot, po kateri stopamo, po kateri hodimo do dosege, do vrhunca. — Da smo Napredovali ste na tudi VI podrejena druStva, dragi člani ln tojakl v to prispevali.. Kakor je Vam naša Jednota steber In podpora, tako bodite tudi VI nadalje naši Jednotl neomahljlv steber, trdna podpora. Podpirajte nas, kakor do sedal k napredku, procvltu ln prospehu. — Prlllkom zaCetka novega leta pa iz srca želimo slavnim društvam, dragim Članom ln rojakom " SREČNO NOVO LETO"! Mila osoda naj Vam spolni ter dodeli vsega Cesar potrebujete v Vašo zadovoljnost Zdravje, veselje in sreča naj Vas spremlja na Vašem Itvljenskem potu. Želeč Vam obtlega uspeha pri Vašem delu ln podjetju, vzklikamo Vam se enkrat: "SREČNO NOVO LETO!" JOHN 8TONICH, * M. V. KONDA, predsednik. tajnik. Razgled po svetu. RUSIJA. - Odesa, 13. novembra Revolucljskl odbor je zagrozil'prlBtanlfikim delavcem a smrtjo akp ne ustavijo takoj dela. Delavci sol se udall. Vojaško gibanje je sicer potlačeno, a revolucij-sko še ne. Na strani revolucionarjev so vsi Žldje. G0.000 mož štej« armada oboroženih upornikov. TI so ae vžo z vojaštvom bojevali, a obe Btrankl so imele doatl mrtvih in dOBtl ranjencev. Železne ceste na vse strani so razdejano. "Rus" Javlja da je v Astrahanu iz-bruntta kuga. Petrograd, 21. dec. — Državna uprava poroča, da UBtafil vse vlake, kateri pripeljejo vojake Iz Izhoda ustavljajo. Nedaleč od Dozpata so ustaši vlak napolnjen z kozaki obkolili ter kozake ujeli. Obsedno stanje Je v IrskuSklh pokrajinah vie proglašeno. Pri začetku splošnega strajka bo se voditelji posvetovo-11, ako bodo nastopali z oboroženo silo Vendar so sklenili nasprotno kajti v Petrogradu je 6000 oboroženih, a vojaštva je na 40.000. | — Za dne 21.|decembra proglašeni generalni Strajk raztezal Be bode po celi Rusiji. V Moskvi ho vsi sloji ustavili delo. V Petrogradu ao čete zasedle kolodvore, državna uprava pa namerava železniški promet a pomočjo železniških bar tal Jano v vzdrževati. V Rlgt nI dosti vojaštva, da bi za-mogll se braniti proti upornikom. —• Admiral Rožeatvenski, kateri je bil vjetnik na Japonskem povrnil se Je domov, ter bil od ljudstva navduSeno sprejet. Admiral, kateri je bil hudo ranjen, nosi Se sedaj obvezano glavo. — Počasi a gotovo počela se je po Ruskem kolera širiti. Vse zdravstvena naredbe v preprečbo epidemije, katera se vie na 300 milj razteza, so brezu-spesne. Zdravnikov tudi primankuje. — Čeravno je v Petrogradu 120.000 delavcev ustavilo delo, vender Se strajk ni popolen. če Be strajk poBrečl je od delovanja strajkujočlh v Moskvi in notranji državi odvisno. Kakor se razvida nameravajo kolovodje uprizoriti drzni mahljaj, a ko jim bi postavili provlzo-rlčno državo. Tudi Iščejo pripomoček a katerim bi armado razdvojili, ter na ta način dobili premoč. Telefonlčno poročilo Iz Moskve pravi, da so bo vsi topničarji uprli, ter da je samo ena baterija opravljala krvavo službo. Odbor strajkujočlh železničarjev se trudi da bi pripravili do tega, da ne bi vlaki voiill, v tem ozlru se je tudi zgodilo. Kajti še iBtl železničarji, kateri ao Se službo opravljali so se strajku pridružili. Dne 23. decembra je topništvo razstrelilo neko šolo, v katerej ao se atraj-kovcl poskrili. Veliko bilo Je mrtvih, a ostali ao ae podali. Strašni boji, kateri so v Moskvi tri dni trajali so zopet zahtevali nezmernih žrtev. Listi prinašajo vest, da je 19.000 mrtvih. Seveda, ako je to resnica presega to klanje vie vse meje. Poroča se, da so se ustašl hrabro borili Delavci, dijaki ln dijakinje so a hrabrostjo branili barikade, a strojni topi so ustaške vrste razgnall. Is raznih mest prihajajo oboroženi u-staži v Moskvo kjer razaaja prava bitka ln klanje. Boj se Se vedno nadaljuje. — Parnlkl "Rugla", "Rbaetia", " Arkad la", In "Andaluzija" ao odplull v Vladlvstok, kjer bodo ukrcall ruske vojne Jetnike, ter jih pripeljali na Rusko. Grozen dogodljaj svrill se je v 8y-ton tovarni. 6000 delavcev pribelalo je pred kosakl v tovarno. Vojaštvo je prostore obkolilo, ter tovarno zažgalo: Na sto ln sto ljudi je zgorelo. Kozaki so pa mirno gledali, kako. ljudstvo v plamenu poglnja. AVbVRIJA. av8trij8ka razstava. Merodajnl krogi so sklenili, da tekom prihodnjega poletja prirede v Earls Court v Londonu auBtrljsko razstavo. Austrijska vlada razpisala je subvencije za 20.000 funtov Sterllngov. Razstavljene bodo historične ln u-metnlške stvari. zagonetno mobiliziranje. dbbi so čeSkl, kakor nemški poslanci iz Češke zagotovili, da se za sedaj ni bati nemirov na Češkem, vendar dobivajo Se vedno nove garnlzije ukaz, naj se pripravijo na odhod. Tako Jo polovica garnlzije v lnomostu konslgnlrane. Na kolodvoru že čaka vlak. Tudi gar-nizija v Hallu je pripravljena na odhod. ' — Polk St. 38 je dobil ukaz, naj bo 1 pripravljen na odhod. Kam je polk namenjen, nt znano. ogrsko. Kakor se je pričakovalo, tako bo je tudi zgodilo. Oziraje se na sedanje politične razmere je ceear Franc Josip Pejervarjev odstop odklonil In ne sprejel. Ogrska kriza bliža se svoji reSltvi, svojemu koncu. Med parlamentom In krono naatalo Je neko premirje v katerem ena drugo t privolitvami obslpuje-Jo. . Ta duh prineslo Je tudi ogrskemu vojaštvu božični dar b tem, da so vse tre-tjeletnlke odpustili lz aktivne službe. Če bi pa ne bila kriza rešena, bi morali dalje služiti, kajti parlament bi ne bil privolil vojaškega nabora. Ameriške vesti. zadnja znamenja. Dne 22. decembra L 1. obesili so v Jersey City zamorca Edvlna J. Tapley, kateri je svojo ženo umoril, ter bil radi tega obsojen na vislice. Z duhovnikom, kateri je deiikventa pripravljal na pot v večnost, sta Be domenila, da bode zamorec po padcu aH obešanju dal z roko znamenje v dokaz, da je še pri zavesti. Po eksekucijl so pa zapazili, kao je obešenec krčevito roke stiskal, vender duhovnik noče povedati, ali Je bilo to stiskanje rok znamenje ali ne. Zdravniki ao Se le po 13 minutah, konstatlrall smrt deiikventa. Kulturna lumparlja našega stoletja." zopet eden. Državni tajnik D. J. Storms v India-nopolla je $77.000 državnega denarja za se porabil. S privatnim imetjem je to svoto pokril, ter na ta način se reSil zapora. Za to delo bo znabiti še odlikovan, saj v starih časih so obešali grešnike na križ, a dan danes pa obešajo križec na grešnike. krvni denar. Kapitalist in zvezni senator Clark Je novorojencu svoje nečakinje podaril en mlljon dolarjev. Prvorojenc dobil Je enako svoto. Otroci, v njegovih rudni-kah delujočih delavcev, pa nimajo še košček kruha. 1 kapitalizem. Vesti o lumparljskem početju kapitalistov ln trustov priklepajo vedno več privržencev socljalizmu. Ta dni je v naše vrste pristopil tudi mani pisatelj Julljan Hawthorne. Poln sovraštva proti sedanji kliki kapitalizma udriha v svojih spisih, hoteč uči-nlti preobrat, ter pomagati izvršbi so- cljallzma v rešitev socljalnega vpraša* nja. Pa tudi Amerikancl prekaSaJo mar-sikaterega, "lmportlranega anarhista", kajti boj proti kapitalizmu postane naloga, katera bode naperjena proti tru-stam in kapitalu v relltev ln dosego Bocljalne Ideje. Seveda vsemu temu početju je kriva lumparlja kapitala ln trusta. kapitalist svoji 80pr0qi. W. Ellis Corey, predsednik trusta za jeklo podaril je svoji soprogi božični dar 1,000.000 dolarjev. Ob enem je dal prepisati svoje imetje na sina; ženkl pa tudi obljubil, da ne bo občeval ved 7. drugimi ljubicami. Na to je žena odstopila od tožbe za ločitev zakona. dar nevesti, V Baker City, Ore. spraviti hočejo skupaj 800.000 dolarjev, katere bi potem gospodični Alice Roosevelt kot že-nltovanjBko darilo podarili. alice in antikri8t. Brzojavno poročilo iz Kima javlja, da namerava papež Pij X. gospodični Alice RooBeveltovl, prlllkom njene poroke, podariti dragocen dar. čuden pojav. Alfrlda Wiltse, stanujoča v Albany, N. Y. Je pred šteremt meseci porodila dete' možkega spola, a po preteku 4 mesecev je zopet porodila dete ženskega spola. Oba otroka sta zdrava in normalna. chicago. davek. Državni davek za državo Illinois za leto 1906 znaSal bodo 60 centov od $100, toraj za 5 centov nižje nego lansko leto. .LOČITEV ZAKONA IN žen1tbe. željni. Tudi ta teden se je 53 parov razdvojilo. Torej tudi v dnevah "mir ljudem na zemlji" je veliko nemirov med zakonskimi. — 459 parov pa je prosilo dovoljenja, da se smejo poročiti. Najstarejši lenln je imel 72 let, najmlajši pa 19 let Nežna polovica pa Je Imela najstarejša 45 let, najmlajSa pa 17 leL božična darila. — Za boilčna darila so v Člkagl Izdali okroglo svoto 55 mlljonov dolar* jev. Drag Spas! pogreb 8 zapreko. V pondeljek peljali so k zadnjemu počitku neko William Mara. Na Chicago Ave. In Wood Str. pa zavozl električna leleznlca v pogrebni vos, katerega je tudi prevrnila. Krsta je ostala nepoškodovana, to so z drugim vozom naprej peljali. Voznik pa, kateri je lz sedeža padel, se je močno pobil. Nesreča provzročila je razburjenost med žalujočimi, kakor tudi potniki električne železnice. poštar BU8SE, nastopil bo z novim letom svojo aluibo. PoroStvo 500.000 dolarjev Je vže preskrbeL Pomožni poStar Hubbard ostane pa še nadalje na svojem mestu. UMETNIŠKI KOLEDAR. V* Gospod Jo>. Trlner, lzdelovatelj Tri-nerjevega zdravilnega grenkega vina je zopet pripravljen razpošiljati tvoj atenski koledar, kateri v umetnosti preseza vse prejSnje. Koledar zavzema dve umetniški sliki, prva predstav-lja veselo družbo v automobllu, druga pa veselo drullnsko sličico. Ta koledar Je gotovo lep okrasek v Vašem stanovanju. če ga kdo poželi naj se pismeno obrne na Jos. Trlner, 799 So. Ashland Ave. Chicago, 111. ln to takoj, dokler je še koledar v zalogi. Pismu pri-dejati je 10c v poštnih znamkah. __L_ Glas Svobode. 1 GLAS SVOBODE bcioviamo wekkx.y P«fi>IM To Tn Tw 1 ■■—■■ O* Tai LtMUM n » —■ Pod novim orlom. Zgodovinska povest. ■ ■ t Ponatis is "Slov. Naroda" DRUGI DEK Z — če bi bil Marmont Ilirski kralj, bi te ne bilo bati, da naa kdaj zapusti, je veCkrat razlagal stari Damjan svojim prlJatolJcm.Tako pa se lahko vaak dan »godi, da ga isgublmo. Napoleon je Itak nanj ljubosumen, ker al sna pridobiti poraod simpatije ln resnično ljubezen. In če gre Marmont, kdo ve, kakih nazorov bo njegov naslednik. In prijatelji so staremu Damjanu pritrjevali ln resno razmišljali, kaj bi bilo storiti, da postane maršal Marmont kralj ilirski. Marmont je dobro vedel za to mlil-' jenje prebivalstva. Policijski komisar Toussalnt ga je vestno In natančno obveščal, kakor je tudi vestno ln natančno Informiral o vsem tem generalnega lntendanta, Marmont Je bil ponosen na to popularnost In vesel tega zaupanja prebivalstva ln je s temvečjo ljubeznijo posvečeval vse svoje moči delu za korist Ilirije. Marmont je imel navado, da Je VBa-ko soboto povabil vlije francoske u-radnlke In častnike k sebi, vsak mesec pa je priredil Bljajen banket s plesom, na katerega je bilo povabljeno najodllSnejfie ljubljansko občinstvo. To jo bila edina prilika, da se je se-fiel a Maro. Prvi ples Je vselej plesal 1 njo, vselej JI je poklonil prekrasen šopek cvetlic In jo, dasl vedno v mejah dopustnosti, odkilkoval pred vsemi »lamami,,, ali sicer se ji nI skuSal približati. Konrad Je pri takih večerih vedno stal na straži. Z napeto pozornostjo je opazoval mariala ln Maro ter preial na VBak znak, ki bi iru razodel, da se Je med njima razvilo kake intlmnejše znanje. In vselej ae mu Je odvalil kamen od srce, kadar se je prepričal, da Je njegov aum neopravičen. Tudi drugI ljudje so bili prepričani, da odlikuje maršal Damjanovo Maro zgolj iz simpatije ln galant-nostl, čefi, sicer bi to razmerje gotovo ne Imelo toliko časa tako nedolžnega značaja. Dne 4. julija 1S10 Je bila v škofiji zopet velika slavnost. To pot Je bilo povabljenih posebno mnogo gostov. Po Konradovem posredovanju Je dobil povabilo tudi Andrej Kopitar. In povabljenci so se v Izredno velikem številu odzvali, ker so smatrali to slavnost kot praznovanje Marmonto-ve zmage nad intrlgantnlm d'Auchy-jem, ki je bil dva dni poprej za vedno zapustil Ljubljano. Veselo eo se sukali elegantni pari v veliki SkofljBki dvorani. Kakor običajno Je maršal prvi plea plesal z Damjanovo Maro, a po končanem plesu Je ni peljal k očetu, nego drieč Jo pod pazduho, se šetal 1 njo po dvorani. — Pričakoval sem, da me danes razveselite s posebno zahvalo, Je rekel maršal m>jl plesalki. — Za kaj naj se vam zahvalim? je vprašata Mara. — Za arrštč, ki Bem ga danes izdal glede organizacije šolstva. Telek boj sem moral dobojevatl predno sem dosegel, da bo ilirsko šolstvo tako urejeno, kakor to zahteva korist naroda, gospodična Mara. Ali za to ne zaalu-iim prijazne besede T Mara Je bila nekoliko v zadregi. O-kroK nje je bilo polno ljudi, ki 10 val opazovali njo In maršala. Ali njeno ■rce Je bilo polno radosti, da je maršal važno šolsko vprašanje, o katerem ■e Je toliko časa govorilo, srečno'rešil tako, kakor ao želeli Slovenci. Sredi med ljudmi Je obetala, vzela ii svojega šopka najlepšo evetko, Jo poljubila ln jo maršalu vtaknila v gumb-nico. —, Hvala Vam eksceleoca za veselo naznanilo, je rekla ■ tihim glaaom. V maršalovih očeh je saplapolal neki plamen, a hitro zopet ugasnil. Mara pa se je obrnila k svojemu očetu, ki Je bil prthttel k nji ln mu povedala, da je maršal ta dan Izdal toliko ta-leljenl zakon o šolstvu. Kakor blisk je šla ta novica od ust do ust In ko je po drugem plesu utihnila godba, je nakrat zaorila po dvorani burno ln navdušeno klicanje: "Vive le mar«* chal". Samo dve osebi nista odprli nit; baronica Cojtova ln Andrej Kopitar. Ta je baronico poznal še kot male deklico, še Izza časa, ko je bil njegov bratranec Jernej Kopitar domači učitelj v hiši baronka Oojaa. Tudi sedaj sta bila "dobra prijatelja", kakor se je Izražala baronica. Zgodilo ae Je dostikrat, da Je baronica dala poklicati Kopitarja kar Iz gostilne, da Je » njo muziclral, kajti Kopitar Je Igral na goali tako dobro, kakor nihče drugi v Ljubljadl, ln sploh Je bilo znano, da je bil Kopitar pri baronici prav posebno v milosti. Med tem, ko so vsf povabljenci prirejali maršalu ovacije, Je Kopitar ■ sarkastičnim usmevom motril baronico in njenega družabnika, grofa Uch-tenberga. Nakrat Je baronica zapustila svojega družabnika. Sličica. Ulice so prazne. Vse Je tiho, vse zapuSCeno, kakor da ne bi bilo življe nja. Le tam od daleč se sliši neko bobnenje, katero vedno bližje prihaja kakor lazeča počast. Razločuje se pokanje, na to Btrell iz mnogih pušk, posamezni streli pa se oglašajo, ter prodirajo s svojim pokom iz šuma ln hrušča. V samotnih ulicah stiskajo še obrazi na okna, ženske brišejo si Bvoje solzne oči, možje pa temno a pogumno pogledavajo na ulico. Vslm pa ae vidi na obrazu opraša-nje: "L1 bomo mogli gledati ono strašno, grozno klanJeT" Enako valovom zaganja se hrup ln strelni šum, vedno razločneje, bližje in bližje. Zamokll naval — besen topot — ljudBtvo govori! — Okoli vogala beži nekdo držeč se z roko za čelo. Roka Je rudeča, ter rudeče kaplje, kapajo na cestni tlak. A vender mož beži naprej kot naščuvani jelen. Se drugI____še tretji begunec. A tam, dva, katera neseta, onemoglega. le II mrtev?.... Beži tudi ženska z otrokom v naročju. Opoteka se — a vender naprej — kajti z otrokem hoče dospeti na varno. Pri vsakem strelu se zgane. Strah Jo ovira na begu. A vender se ojunači, ter z močjo obupa beži naprej. Tam Iz okna zasliši se ženski klic, hoteč poklicati v hišo bežoCo žensko, a možka roka Jo pograbi, ter odstrani od okna, kajti obsedno stanje prepoveduje odpirati okna — ln kozaške kroglje zadevajo gotovo, ne vedoč od kod prižvlžgajo. Število begunov se množi. Enako kipenje morskih valov ob naraščanji voda grmi hrup Človeške množine bližje in bližje. Tam na vogalu stoji nekdo držeč puško v rokah, stlkaje po žepih privleče patrono, ter nabaše puško. — Pomeri, ter sproži. Prvi Btrel v samotni ulici. Ženske padajo v nezavest a obrazi mož ae temne bolj ln bolj. Strelec Išče po žepih, a brezuspešno. Beži naprej, beži kakor drugi, kateri so brez orožja. "Strahopeteč" nazlvlja ga ljudstvo po oknah. Število beiočlh narašča. Ramo ob rami, pehaje se sedaj na levo, BOdaj na desno. Spredaj pa umešavajo se poki v vpitje begunov. Tu pa sam Be nekdo zgrudi, kakor da bi ga nevidna moč poteptala ob tla. Drugi pa beže čez padlega — kajti beg Jim ne pripušča odmora. Tako divjajo na stotine, togotno škripajoč, tresoči se od straha — aH pa nebrlgaje se za dogodljaj. Zopet atrell. A sedaj ,prav bllzo ln strelna moč stresa šipe. Prestrašeno se umikajo ženske od okna, možki pa bledi klnbujejo prizoru. Gosta gruča ovira beg — kajti glava stoji pri glavi. Tam ob voglu se zabllska. Sablja kozaškega Častnika ae anka če« glave. Kozaki pa pritiskajo od zadaj na množico. Le srčnejšl ustavljajo se temu navalu. Mlad junak, visoke poetave, bres pokrivala dviga zakrivljeno sabljo, ter naudušuje ljudstvo k odpora. Glas njegov odmeva kakor apaikl bojni klic. Mlad častnik ga ugleda, ter dirja proti njemu. "Anton Nikolajev«!..Tudi TI?...." "Da, Jaz! Stefan Petrovič." "SI ljubil carja I" , "Se vedno ga ljubim!----Radi tega se bojujem t" "Lažeš!" Mladi častnik ao hlastno obrne ter sapove: • "Streljaj." Strel poči... .Anton Ntkolajevlč se ne bojuje več. , Nenadoma so na bližnjem balkonu prikaže mož. Oči njegove se blišče, z Jeznim pogledom zaluča v rokah drže-čo sekiro na mladega častnika. Sekira oplazi le sedlo, ter pade zvenečo na tla. Mož na balkonu se pograbi za prBa, omahne ter padč raz njega med boreče so ljudatvo. Upor ustašev opešuje — beg Je vedno hujši. Kozaki neusmiljeno pritiskajo, a marsikateri tih se zvrne lz sedla. Vendar še odpora. Sirokoplečnat mož se rije proti Jezdecem. Dolga siva brada visi mu do pral, a vender pogledi njegovi so divji in «e zadnjo svojo močjo dviga težko palico nad svojo glavo. Kričeč: "Bratje, maščujte mojega alna!" Starec pa divje maha s svojo palico po vojaških glvah. Za trenotek 9b8tane mladi častnik. Vojaki se umaknejo za korak. Starec prodira do častnika, palico dvigne — udari — a zadene le konjsko glavo.. Konj poskoči — častnik se komaj v sedlu edrževa. Potegne revolver — I junaški starec valja se v svoji krvL Novi streli. — Ni obstanka. Vse beži. Ceate bo zopet prazne. Le ranjenci čakajo na usmlljenost ali na smrt. Uataja Je udušena. Tužen glas zvonov pa prepeva la-lostinko ob pogrebu padlih. It MLADA ReZXA PRI SP0VID1. Mlada Rezka Je ljubila, Mihca Bvojega aerčno. Prošnje nI mu odklonila, Ko je prosil, da gre t njo. Greha vedno se branila, Pa ljubezen ima moč, A kaj z Mlhcom sta nar'dila, Tisto krasno, tiho noč? Rezka mlada kmalo čuti, Kaj je Mihec ji nar'dll, Da bo mamica zasluti, "Mrzel pot Jo Je oblll." Vest Jo pečer ker grešila ' Z MIhom je na oni dan, Božjo pot Je' objublla: "Greh odvzemi frančiškan". Frančiškan Jo hudo kara Greha noče odpustiti, Ker tak' greh pač nima para. Počne Rezko proč loviti. Rezka teče do meniha. Mu pove vso svojo stvar, Milo se za grehe gllha, Ter ga prosi, nikar, nikar: Vboge revo ne odženl Brez odveze jo od tod, Greh prestrašni mi vzemi, Hvalit' hočem Te povsod. Frančiškan vzeti noče Greha mojega v koš, Dobri moj duhovni oče, Vzemi greh, kajne? saj boš! Menih se zgane, ter JI pravi: Odpuščam TI Tvoj grešni Čin, Božja moč Ti dušo zdravi, Dodeli mir TI božji sin! Prihodnjič pa, če boš še taka. Pri naB odveza Ti velja; Ne hodi tja!, kjer tista spaka, Ljubezni moč še ne pozna." Hajko. ru8ki ubežniki. Del posledic ruskih odnošajev nositi bodo morala pač tudi blažena Amerika. Iz Rusije ubeglt žldje osrečujejo naše države. Nezmerno število ubežnikov prihaja z vsako ladjo, a vselblnska uprava Ima pri tem grozovito posla. Trije parniki, kateri so sedaj v New York pripluli, prinesli so Ameriki božlčnico v podobi 5000 ubogiih Židov. Seveda veliko ktevllo tih povrniti — bodo morali v Rusijo kajti dosti jih je ki nimajo predpisanega denarja, ln to jim onemogoči Izkrcanje v obljubljeni deželi. Vabilo. Slovensko, delavsko pevško društvo "Orel" uljudno vabi svoje člane tm prijatelje na Silvestrov večer, ki ae bode vršil v malt dvorani "Centre av. in 18 cesti. Na vsporedu je: Govori, deklamaclja, petje In razno. Vstopnina prosta. Prlčetek dne 31 decembra 19C5 ob 8 url. — Zaključek drugo leto. 8tara in izkušena Lunabd line ostaaovljena leta 1840. jb ena najstarejših pbekmorbkih dbužb. katera prevaža čez ocean. V Italijo naravnost iz New Yorka Gibelaltar, Oenova, Nca- ^ pel itd. PARNIK mpidmiii" kat©« ima 20.000 tonelat LAnUfllA »jn21.000konjski mooi je eden najhitrejših in najbolje o-pravljenih pnrniku v celega Bveta. Odpluje iz New Yorka dne 9 januvarja 1006 1» 37. svečana 1906. Drugi, tudi novi, ter moderno ,o-prcmljeni parniki z dvojnim]^ vijaki odplujejo: "PANNONIA" 19. decembra 1905. "CARPATHIA" 16. januarja 1906. "SLAVONIA" 13. Bvecona 1906. F. G. WHITING, ravnatelj/': 67 Dearborn Str. chioago, ta Iščejo agentjel NIČ VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONICNIHI Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi gosp. doktor iz Univirsal Medical Instituta v Now Yorku. Srčno se Vam lahvaljujem Vala uipeina idravila, s ktcriim ste oidraviU mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomeieCnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik vet poftiagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo naiiskrenijto zahvalo. Zajedno Vas pooblalcam, da prijavite moje pismo v Časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporoCui vsakemu bolniku, najsi trpi na Kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa. Dela čudovita ozdravljenja. j Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale ho potrjene od juvnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjov. Berite to kar potrjujejo osebe, kta-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. V upe h tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdraviliški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravma-tizein, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, uftesue bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. A ko zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolnke bolezni, za hemoroide, odrveuenjo kakega uda, kapljavieo, sifilis, im^ potenco, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebu&ue bolezni,oslabelost telesa in VBakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jai spodaj podpisani potrjujem »tem drage volje, da sem veC mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krita, tako, da mi ie bilo življenje neprestano trpljenje. Uanes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jedno-mesečnem uživjnju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spriCevalo — kot dokaz inojc udanosti ln visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavodi in dovoljujem, da se priobCi to pismo z mojo sliko po Časopisih. V znak zahvale srCno udani Frank TullioviC, — Springtielii Ave, Grantford., N. Y. To spriCevalo je bilo podpisano \ mojei prisotnosti 8. septembra leta 1903. Nikola Grill, Notary Public, 99Grand St. Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za vsacega bolnika se posvetuje eel zdravniški ztKtr zdravnikov, osobito so pa ravnajo po nasvetu dotičnegn zdravnika b|>ecinliBta. To Vum dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični sfH'cijalist predpiše ravno ista zdravila, ktora je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom. Če imate priliko, poaetite nos v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Ststto". Ta Btroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nei-voziteto, impotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bodo tu ali tam, pi-fiite to v svojem jeziku; opi&ite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „E*press" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Ka nade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini. dUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEONAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE DOLEZNIV KRATKEM ČASU. NASLOV« Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway, y? URE: V«ak dan od 10. do L are pop., tor od 2. do 6 nr® pop. — Ob torkih in sobotah od 2. nTm do* do or« pop., in od(7. do 8. ur« — Ob nadoljah od 10. nr» dop do 1. uro pop. Bonavcuture pot y nebesa. Preminol je. PoaveCene njegove po-vemako ostanke shranili so v sa pripravljeni prostor, a duh njegov dvigal se je, opiraje ae na zakrivljeno palico, proti nebesam. Pot je bila telavna, gosta megla sad rta val a je njegove korake, jutranja carja Je tudi te ovire razgnala ln pot je bila prosta. Vedno višje ln vlfije. Kmalo bode - tam. Iz' vlfiln ogleduje. polje ' svojega delovanja. — Težko mu Je. — Pod pazduho drži debele knjige katere je zapisoval dogodblce svojega življenja. — BriSe si pot. — Zakaj T — — Spominja Be na vsebino debele knjige, spominja ae na razne pastir-ake liste, a npomlnja se tudi na plBmo a katero je počastil župana, radi nage muze. — — Kar Je, Je" — si misli, ter Jo počne zopet ubirati proti okovanim nebeškim vratam. Pride do vrat Boječe potrka. "Kdo Je T" ga nekdo prafia. Boječe ae oglasi. "Jaz Bem, Tone Bonaventu ra, doma sem bil v Ljubljani, a tam sem opravljal 'službo duBnega nad pastirja." Vrata se od pro, Tone vstopi v pred hlSo. Vratar sv. Peter mu namigne ter ga pelje v njegovo sobo, rekoč: "Torej, TI Bi tisti Malatura, Baba-tura, — no kako TI Je že Ime, — no Bonaventura, ravno prav da si tu te bodem pa spraševal, ter videl če «1 godpn za naa. Povej ml. kaj b! dobrega na zemlji napravil?" "PremiloBtnl sv. Peter! MoJe delovanje je bilo po moji sodbi hvalevred no, našteti Ti hočem svoje zasluge, poslušaj: "Sezidati sem pustil zavode, v katerem bodo slovenski otroci obiskovali gimnazijo, a po dovršenih gimnazijskih razredah, postanejo vrli duhovniki, kateri bodo refievall duše iz peklenjskth parkljev." Sv. Peter mu odvrne: "Tone, fle misliš, da Imaš za to kakino zaslugo se motiš. Poglej! Gojenci, kateri ae v Tvojih zavodih ufie, zašli bodo na druga pota, kajti po Tvojem navodilu prluče si fanatizma, ter s svojim fanatizmom bodo zapeljevali ljudi v greh. Kaj si Še dobrega uČlnUT "PremiloBtnl av. Peter, uatanovll ssa zavarovalnico, katera je vie mnogim nesrečnežem v nesreči po- "Tudl za U> ne dobiš plačila. Zavarovalnico, katero Bi uatanovll, daja podpore Tvojim zavodom, ter na ta način podpira fanatizem med Tvojimi gojenci. Ti al to le lz doblčkarlje uatanovll. MlalU al, da bodeš dobival od nje mastne dlvidende. Zavarovalnica bode šla kmalo rakom' žvižgati. Ljudstvo bo prekllnjslo. Glej vso to kletev, al TI z ustanovitvijo zavarovalnice provzročll. — Zatorej kletev aaj pride čez Tvoje dušo! — Za to saalužka nI." "Kaj al že napravil t" "Iadajal aem pastirske Usta, nagovarjal aem ljudi k dobremu, učil sam duhovnike. Prepovedoval aem razne liste." "Nič ne bo Tone! S tem da al Izdajal pastirske liste, sl ae z njih vsebino •amešll; da al ljudi k dobremu nago* varjal ni res, pač pa\ii marsikoga a avejo amasano politiko »pravil v grah. Kako si pa duhovnike učil? Poglej Jih fr.ki 10? — Zrebcl v črnih suknjah. — Da si razne liste prepovedaval al sam fretU. Hotel al s tem pokrivati razkritja početja duhovnikov — ter hotel doseči sam avojo gospodstvo nad narodom. — Kaj imaš še? "Ko bo Prešernu postavili spomenik, sem pisal županu, da mora dati nad spominkom plavajočo nago muzo odstraniti, ali pa obleči, kajti maral — kdo bode pri pogledu nagote grešil v mislih ali ealo dejansko." "Tone, TI b1 bil tepec, kajti dokler Si prišlo Tvoja nesrečno pismo med svat. ni radi nage muze nikdo grešil, a sedaj poglej, koliko greha bi med duhovnimi aobrati provzročll. Napravil a s tem, da jim je 6 božja zapoved deveta briga, provzročll al s tvojim pismom, da se bodo marsikateri farškl kuharci poznali vidni znaki kot posledica poželjivih faršklh pogledov aa sago muzo ln marsikatera usmtljenka nosila bode pod skrhanim srcem založnico farške nature. Zatoraj sliši obsodbo: Dela Tvoja, katera si na ssmljl opravljal, nimajo v nebeških očeh zaslužka. Duh Tvoj naj bo povrne — a ker Te tudi na zemlji ne marajo — bodi med zemljo ln nebom, ter preganjaj po svojej lastni volji ljubljansko meglo. Ra)ko. KULTURNA SLIČICA IZ AVSTRIJE. Neka hišna posestnica na Dunaju spoznala Be je z nekim uradnikom, ka terl je Imel tudi to prednost, da Je bil plemenitega stanu. Njo jo vlekel plemeniti stan njega pa posestvo, ter Bklenlla sta poročiti, vendar Je ona stavila pogoj, da prestopita k protestantlzmu, kajti katoli-Ska vera prepoveduje ločitev zakona. Bila bi pa nesreča, ako bi se no razumela ter da bi so ločiti ne zamogla, kajti vez skozi celo življenje postal bi neznosen. Kakor dogovorjeno Bta tudi napravila. Prestopita k drugi veri, a luteran-ski pastor Ju Je zvezal v zakonski stan. Odlšla sta na ženltovanjsko potovanje v Opatijo DrugI dan po prihodu v Opatijo pridruži se neki znanec novoporočencama, a ta je zakrivil razdružitev mladega zakona. Mladi možlček se pač nI mogel ustavljati povabilu znanca, da bi nekoliko poigrala. Začneta Igrati, a mladi mož puBtl svojo boljšo polovico v njenej sobi. Ko se je mladi mož po končani Igri podal v sobo, nI svoje žen-ke tam našel, a sobarica mu je povedala, da Je b svojimi kovčekl odšla, ter da se več ne povrne. Mož Be odpelje na Dunaj, ter dobi svojo ženko doma, katera se Je odločila z njim ne več skupno živeti, pred-baclvala mu je, da Jo je zapustil ter prevarll. Po trldevnem zakonu Je vložila ženka tožbo za ločitev zakona.— Sodnija pa Je seveda aJenl želji UBtre-gla. BOŽIČ V KRVI, Krvave božične praznike obhajali so v MoskvL Med tem ko duhovnlštvo na prlžnlcah oznanuje "Mir ljudem na zemlji" so se v Moskvi vršili boji, katerih krvava zgodovina še nima para. 'Mir ljudem na zemlji". Za dosego tega, morala bi tudi državna uprava poskrbeti, morala bi tudi revnemu ljudstvu podariti boilčnlco, s katero bi zagotovila "Mir ljudem na zemlJL" A kako ruska država upošteva to oznanenje, kako zlorablja ljudsko sloje? Lopovstvo carlzma užlga v ljudstvu bojno čut, ono, mesta da bi upoštevala, da je tudi delavBki sloj človeštvo, ga postavlja pred strojne tope, a žrels tih pošiljajo med delavake vrste nesprosno smrt. Kronika bode poznejšim rodom kazala božič kulturnega stoletja, ln zgražali se bodo pri pripovedkah kako se Je obhajal dan, v katerem ae oznanuje 'Mir ljudem na aemljl". Na tisoče mrtvih, na tlaoče ranjencev je žalosten pojav današnje kulture. Carizem pač hoče Imeti še one mužlke, kateri bi svojo osivelo glavo klanjali nJemu ln kapitalu. A obrnilo se Je. Tudi po RubIJI bo je ljudstvo počelo zavedati, hoteč se otreatl pri-tlskajočega jarma-carizma in kapitalizma. , V boj Bp se spustili, darovali svoje vse, v dosego pravice v dosego svojih želja. Ml pa, kateri sočustujemo z bojnl-ki po Ruskem želimo, da bi tudi tam se spolnll rek. "Mir ljudem na zemlji". NA POSTELJO PRIVEZAN IN NAŠEŠKAN. Zamorka F. Boone v St. Louis, Je svojega moža na posteljo privezala, ter počela dokazovati njeno ljubezen tem. da ga je pričela prav dobro po zadnjici s palico pretepavatL Na njegov klic udrli so policaji v hišo, kjer se jim je nudil lep prizor. Zamorka je Izjavila, da je moža ra-tega nabila, ker je za drugimi ženami pogledoval, ter da Je prijeto kazen zaslužil. Policija pa je zamorko odvedla v špekhamro" kjer al bo ohlsjevsla vročo ljubezen, njega pa v bolnico, kjer bode ogledoval s klobasami narisano zadnjico. dl Nad 80 let se je obnaSal Dr. RICHTERJEV 8vrtovnt, fnitirovxjbnx "SIDRO" Pain Expeller kot najbolJ*iMel^ »oper EEUMATIZEM, FOEdSTUICO, FODAGEO itd. In raine ren matično neprllike. BAflOi ase«, la Met. v vMta Mcanuk F. Al Eichter & Co. 218 Pearl Street, New York. Importiraii tobak iz staro domovino. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor Bport, saltan in dam-ske cigarete. J. Y0K0UN, 544 Blue Islnd Ave. 365-36/ Blue Island Avenue In vogal 14. ulice. Solidna trgovina oblek. Možke obleke ln suknje dfe H KA najnovejše mode po____ " leti*/ do............................$ 25.00 _- / Obleke za dečke ln Huk jjj* O RA nj« najnovejše mode po O.tlU do............................SIO.OO Badaya dobite! Veliko podobo z dvanajsterico kabinetnih slik, pri fotografu J. F, M a I y f 570W.18.St.blizu Blue Island Dobro delo, zmerne cene, NaSi po $1.50 in $2. klo-buki so najboljši t mestu. Spodnje možke obleke ysake vrste, srajce in druge potrebščine po 50c. 75c. in X 1. Obiščite nas ln prepričajte se Na vogala i * ulce In Blue Island Ave. Frank Stonich, prodajalec. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. J08. JEllAN, 459 W. 18, St, Chicago, ao priporoča za poprav-ljenj'egod. instrumentov Vaclav Donat Izdeluje neopojne pijače — sodovico ln mineralno vodo. JI6 19. SI. Telefon, Canal 6296 «j«s m tri { i Naša vsakoletna razprodaja Z RUMENIMI LISTKI se prične v torek, dne 2. januarje 1906 Pazi 11» i*iiiii<3iio vai'Htvene znamke, ter Hj)oznavi\j i^jlh vrcduoHt. J 9 56/,565&S65 Bl(J£ /51 AMD AVE. "Glas Svobode" [The voice of Libbhty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Oo 657 W. 18th St. Chicago, 111. XoMKd at the Po«t OUIm »t Chicago, III., M Soooad cum Matter. Subscription |1.50 por yesr. AdvertItemtou on agreement. "Glas Svobode" tilde vsaki potok ta velja za AMERIKO: za celo leto................91.00 za pol Jeta .................75© ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron B Prvi svobodomiselni lisi za slovenski v narod V Amerik*. Naslov za dopise in pošiljatvo jo sledeči: Svobode' 657 W. IHTII ST. CHICAGO, III. NAŠIM NAROČNIKOM! Nekateri naročniki dolgujejo naročnino. Uljudno jih prosimo, da blago-volo Isto čim preje poravnati, da jim zamoremo nadalje list poSUJatl, kakor tudi, da zamoremo naSe ogromne strodko pokrivati. Tudi nameravamo list povečati, ter dvakratno izdajo na teden uvesti. Da nam bode pa to mogoče se obračamo do drago naročnike ln bralce, ter prosimo njih podpore, s tem da zaostalo narnftilno poravnajo, kakor tUdI. nam pridobivajo novih naročnikov V nadl, da naša prošnja ne ob tan o brezuspešna, pozdravlja rojake širnim svetom. "UpravhUtvo" Dopisi. 8AN FRANCISCO, CAL. Dne tt. dec. 1905. Dragi mi urednik! OdBtopl ml prostorček v cenjenem ml listu, a oprosti mi tudi okornost mojega peresa. Naletel sem na neki večji puhli Slovenski papir, katerega Imenujemo "Glas Naroda", ter kateri svoje neumnosti in puhlosti po svetu trosi. Kakor vsak berač svojo malho hvali, tako dela tudi New Yorškl banklrček ln lastnik omenjene prismodarije. Znano je pač vsakomur, kakšne novice ta list prinaša, nlfi druzega ne, kakor is drugih liBtov posnete New Yor-Ike stvari. A kaj nas New Yorfiki do-godljajl brigajo. Nič. V vsakem listu pa si speva lastne hvale, a vse drugo pa ubrekuje ln zanlCuje. Seveda podjetja, katera lastniku ne polnijo lep bo nič vredne. Kaj ne gospod lastnik? Ako bi bil Vaš list glasilo drugih Jednot, ako bi vsa društva sipale tolarčke v Vaš tep, ter pripomogle barvilu Vašega rudečega kamina — potem bi bilo vse dobro. Rojaki delavci! Zavedajte se. Ne podpirajte cunj, ne sipajte denarja v Sep tacega mota, ki ne pozna druzega kakor samohvalo. Ce New Terika ekselenca pa še kaj zvedeti fell, mu pa v prihodnjem listu pove BorovniČan. CUMBERLAND, WYO. 17. dec. 1905. Cenjeni gospod urednik! O nesreči dne 1. decembra t. L v Diamondville, Wyo., Vam poročam da je isto zakrivil delavec, kateri se na rasstrelbo ni razumel. Žalibog da je s svojo nevednostjo zakrivil toliko gorja, katero "je zahtevalo tolikanj Irtev. 14 ponesrečencev so spravili na dan, a drugi so le pokopani. Slovenci bo 'tudi morali podariti dvoje Irtve na lrtve-nlk, namreč Lovrenca Jenko ln Ivana Smerdel. Prvi bil je član društva "Trdnjave" v Rocksprlngs, Wyo., drugI pa "Bratje Svobode" it 26 v Cumberland, Wyo. Ponesrečenega Ivana Smerdel, smo dne 7. dec. t L izročili hladnemu grobu. Društvo "Bratje Svobode" spremilo ga Je k večnemu počitka, ter mu ■ tem s kazalo čin bratske Ijobesnl. Rajni I-van Smerdel. rojen 14. jaaoarja 1870 v 8t. Petru okraj Postojna, bil je neote-njen, a usmrtnlno zapustil je svojim •tartBem. Tudi njegov brat je pred letom dni j na enaki način zgubil svoje mlado fti- vljenje, a ta ni bil ud nlkakega društva. Vsim članom pa, kateri so ska zali pokojnemu zadnjo čast se prisrčno -zahvaljuje. • Geo. PetcrneJ, tajnik društva mohawk, mich. Dne 18. dec. 1()05. Ko som bil Še otrok, ml je moja mati prigovarjala ter učila "da naj duhovnike spoštujem, kajti oni so namestniki božji". A vender moja dogodba naj Vam dok&ie. da dan danes . duhovnik ni spoštovanja vredeu, pač pa narobe. Duhovnika dan danes ne mika biti božji naihestaik, pa& pa tam, kjer se tolarčkl dobivajo in delijo, tam Ti bode prvi. Nočem s tem napadati našega rev. Luka Klopčiča, pač pa napadam one, kateri so merodajnl, ter prepovedujejo opravljati duhovnikam opravila, katere bi radi opravljali. Zakaj vera peša, zakaj Je gibanje "Proč od Rima" že skoraj postala de-viza ljudstva. Z mirno vestjo lahko rečem, da bo to zakrivili naši duhovniki kateri ne gledajo na drugo, kateri ne skrbijo za dušni blagor ljudstva, pač pa njih prva skrb, je skrb za nenasitno farško blsago. Ko so svoječasno pobirali zneske za zidanje cerkve v Calumetu, daroval sem tudi jaz precejšno svoto, a še to svoto sem b! moral Izposoditi, kor ravno ta čas nisem Imel denarja v obilici Daroval sem z dobrim srcem misleč da ml bode tudi katoliška cerkev poplačala mojo uslugo. A kako sem se varal? Pred 4 meseci porodila Je moja žena otroka moškega spola. Rad bi ga bil dal krstiti. Naprosil sem rev. Klopčiča — da ml to stori, a on noče, ter pravi da za Mohawske Slovence ne sme nI kakega dela opravljati. Toraj vie štiri «nesece čakam, da so otrok krsti, a moje prošnje so vse zamazan. Zakaj no sme rev. Klopčlč otroka krstiti? Mar je Vam rev. Klopčlč, Marquetskl škof prepovedal, kateri zahteva da bi Slovenci v Mohawku lastno cerkev sezidali? Le počakajmo še; za dobrote, katere ml od cerkva sprejemamo, se pač ne splača, da bi jim mavho polnili. Zatoraj, dragi rojaki! Bojujmo se proti nenasitni črni farškl bisagl, stopimo skupno v boj za naše pravice — ter v boj proti črnubarjem. John JaJctha, naročnik. 8HEGOYGAN, WI8, Dne 25. dec. 1905. Cenjeni gospod urednik! Prosim da priobčite moj dopis. Tukaj nas je približno 200 Slovencev ln Hrvatov, kateri opravljamo v tukaj-šnih delavnicah razna dela. Dela Je dosti; a plača je mala. Dela mo po 10 ur na dan, a zato dobivamo po $1.10, $1.15 — $1.25 na dan. Nekateri bo v največji bedi ln siromaštvu, posebno kjer je kaj družine, tam vlada ubožtvo. Seveda dan danes se nam slabo godi. Pa zakaj? Samo zato ker ni sloge, ker nI edinost!. Ko bi bili edini, začeli bi s Štrajkom, ter na ta način prisilili delodajalce, da bi plačo zvišali. Čeravno bi se nam za časa štrajka slabo godilo, bilo bi pa potem boljše. Zatorej rojaki Bložlmo se. Nastopimo pot, katero naj nas privede do cilja. Bojujmo Be za pravice, ter ne pustimo se od kapitalistov zrahljati In Izsesavati. Rojaki, toraj na delo! Jo« Kutnler. pueblo, col. Dne tt. dec. 1905. Vže v drugič opominjam v "Glas Svobodi" poštenjaka Matevža Stira, ae-strlča tukajšnega očka Cirila. Ta lenuh je bil pri meni na hrani ln stanovanju, a koje bilo čas dvamesečno hrano plačati, jo je prav po katoliško popihal In ž nJim tudi mojih $42.76. Ako ml ne plača, kar je dolžan bodem poskrbel, da bode njegovo ime celo leto v "Glas Svobode", a da bodo tudi v stari domovini tlčka poznali tudi v "Slovenskem Narodu" v Ljubljani. Martin Kočevar. ČUDNO. Pri nekem dobrem, a še precej strogemu trgovcu služboval jo neki knjl govodja. Neki dan pride ta pozno v urad Sef ga pokara, ter praša zakaj je Izostal, na kar mu knjigovodja odgovori: "OproBtlte, moja žena je Imela težak porod." Seveda Jaz." — "No je vže dobro, mu odvrno šef, Ce je kaj tacega so vže oprosti." "Kje pa stanujete?" . "Stv. 767 Milwaukee Ave. gospod šef." Trgovec pošlje na to Boprogl knjigovodja deBet Bteklenlc dobrega vina. Po šestih tednah, pride zopet knjigovodja prepozno v urad. "No, kaj pa Imata danes?" za-rohni šef. "Moja žena jo danes po noči zopot Imela težak porod." "Ka—a—j, žo zopet? Vaša žena pa Je pravi čudež?" "Ne, gospod šef, pač pa je babica." S o mili! trnki naročujte in trip o-r*lujte svojt laMpise. POŠTNE POSILJATVE V 8TARO DOMOVINO. Casto nam prihajajo vesti, da rojaki pošiljajo denarje v staro domovino v navadnem pismu. Kolikokrat pa se taka pisma po Izgube, oziroma nepoštenjaki taka pi-h ni a odpirajo, denar pokradejo ln oropana pisma uničijo. Ni dolgo od tega, ko so v stari domovini zaprli poštne uradnike in po-štarice, katere so si na ta nepošten na čin prisvojevall tujo last, katera Jo znašala več tisoče kron, ter s tem o-škodovali rojake. Vže dostikrat smo v našem listu opozarjali rojake na te nedostatke, ter jih na ta način hoteli obvarovati škode, vendar nekateri se ne dajo prepričati, ter rlsklrajo svoj pošteno in težko prihranjeni zaslužek, katerega večina pošiljajo v staro domovino, nepoštenim grabežem. Rojaki, da se obvarujete nesreče, da ne pridete v roke goljufom, obrnite se na gosp. M. V. Konda, 657 W. 18th Bt., Chicago, ill., kateri bode poljubne zneske odpoilljal v staro domovino, ter Vam s tem prihranil marsikatero sitnost ln Jeso. Vsaka denarna pošiljatev se naslovljen«! vroči v teku 14 dnij. Potrdilo o sprejetju denarja se Vam pa na dom pošlje brezplačno. Listu v podporo. J. K. Dalzell, 111........$0.25. J. P. K. Cumberland, Wyo..3.50 J. U. Cleveland, 0.......10.17 Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrljo, naj se posluil parnikov francoske družb« Qmpagnie Generale Transatlantic. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Yorka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan. tilavni agent za Ameriko In Canado \ -_" na 82 »roadway St. New York. MAURICE W. K0ZMIN8KI, glavni agent za zapad. na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medonli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Slika predocuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. KolesOvje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. J A A A Te vrste ura stank le V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči ln pohlfitv« pri B9- NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELATCIl Cene delnicam grejo čimdelj višje. Naaiga noviga parobrodniga društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal kraaen<> prosperiteto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meBeca oktobra 1.1.. Radi t«ga bo tndi cene delnicam poskočile, de je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane so trn cinik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte I Kupite kolikor morate delnic, dokler bo še po $5.00 PRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, In se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorpor Irana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ž« $1.500.000 uplačanlh. v 108 tireenwlch Street, New ¥«rfc. Cenjeni gospod:— » S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopoaljite, S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo avoto vrnete v celem znesku. > Ime.............................................. • , • * Ulica in št......................................... Mesto in država.................................... One.................. 190.... Ceki, menice (irate) ln poštne nakasuice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T. mm GLAS SVOBODE P. Nclioenhofen Brg. Co*§, Najboljše pivo je Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. Pristop. K društvu "Bratstvo" št. 4 v Steel, Ohio.: Andrej Kravanja, 1474; Društvo šteje 34 udov. K društvu "Naprej" št. 5 y Cleveland, O,: Mihael Ponge, 1475, Ivan Bogulin, 147(5; Anton Umek, 1477; Frank Kužnik, 1478; Frank Ječ, 1479. Društvo Stojo 25 udov. K društvu "Popotnik" št. 80 v Weir City, Kans.: Ignac Zibert, 1480; Josip Kaplan. 1481; FilipPodbevšek, 1482; Martin Snpan, 1488; Ivan Medved, 1484; Mihael Bogataj, 1485; Andrej Medved, 1186; Ferdinand Šedenig, 1487. Društvo šteje ♦><> udov. PRESTOP. Od društva "Orol" št. 19 v Stone City, Kans.: k društvu "Po-potnik" št. 80 v Weir City, Kans.: Anton Hrunovič, <»79; Antou Potokar, 1291, Prvo društvo šteje 41 in drago<>8 ndov. SUSPENDIRANJE. Od društva "Danica" št, 22 v Trimountain, Mich.: Ivun Rebolj, 782; Jakob Kolar, 881. Društvo šteje 52 udov. MARTIN KONDA, I. r. tajnik. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vodo in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v Bvojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave, Chicago, III. plačuje od vlogjl. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30*dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in produja Be tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva ln zavarovalne police. Iz urada jednotnega tajnika IZKUŠNJA, nikakor pa no sam poskus, Jo dokazala korist Severovefla balzama m pljuča. Zaupajte v zdravilo, ki Je bilo proiskufieno. Severov baliam za pljuCa so Je vselej pokazal vBpefinega. Isti vas bo gotovo ozdravil. Ako trpite vsled kašlja. prehlada, bolnega grla, vsled prsne ali pljučne bolezni te ali one vrste, uživajte« Severov Balsam za pljuča in ozdravlnjeni bodete. Cena 25cin 50c. BALSAM fPLlCE "Sedem lot sem pokailjeval. Vsi lekl, kar sem Jih užival, so ostali bre* VBpeha ln že sem obupal nad svojim osdravljenjem dokler nisem slednjlfl zaCel Jemati Severov balzam ta pljufia. JBedaj ne rabim veC kaftljatl, In počutim se boljšega kot kdaj poprej 1 Andrej Chaloupka, Kipling, Ohio." l »n"7iT WF4IVHWCO Dan,pozneje -— Po prebdell noil ln vsled caviltja vefl ko navadne množine hrane ln pijač«, Človeka prav rada boli glava. Vse take slabo posledico ae lahko prežene kot tudi prepreči nervozni glavobol a rabo Sevcrovili praškov zoper glavobol in trganje. Cena 25c. Kakor Je vie vsem druStvam S. N. P. J. «nano, pridejo v veljavo z dne 1. Jan. 1906 nova pravila, urejena, deloma popravljena na II. gl. zborovanju meseca sep. 1005 v Chicago, III. Ker pa pravila So hIbo gotova, ozlr. Se no iztiskana, podajam tukaj vslm krajevnim druStvam nekatere naJglavneJSo točke, po katerih se bojo morali ravnati. Kakor hitro bojo pravila lztlskana Jih bodem takoj razposlal, ravno tako vse druge potrebne llBtlno Bpadajače v to svrho. Te pravila stopijo v veljavo a 1. januarjem 1806. Usmrtnlna znaSa 600 dolarjev, pogrebnina 75 dolarjev a dnevna podpora pa 1 dolar. Bolna podpora se plača le takrat, ako bolezen traja vefi kakor 7. dni; manj, kakor za 7 dni sITne splača. Vsaki, kateri bolno podporo sahteva, mora biti trt mesece ud 8. N. P. Jednote. Krajevna druStva plačati morajo takoj pri priglasu novega uda $2.25 ln sicer, pristopnina $1.— mesečni donesek za en mesec $1.— 25o centov pa la vrhovno zdravniško preiskovanje. Oienjenl člani, katerih lene bivajo v združenih državah, lahko svoje lene zavarujejo za 250 dolarjev. Vsaka članica mora plačati pri vstopu $1.25. Mesečni asesment za žensko pa znafia 25 centov. Zdravniške ozlr. pristopno liste se raapoSlJeJo. kadar bodo tiskani. Goepodom tajnikom pa priporočam, da se ozirajo strogo na poslovna določila; Mesečna poročila vpoSUJati se morajo vsaki mesec najdaije do 15. vsacega mesca. Tudi prijave novih ustopov naj se do Istega časa vpoSIlJaJo. Suspendira so istega člana, kateri dolguje prispevke dveh mesecev. In ako Iste ne poravna v tretjem mesecu. Izključeni pa samore *opet pristopiti kot nov član, ako predloži zdravniški Ust in poplača zaostali dolg. DruStva naj so na to ozirajo, da prt vsakem prljavu novega člana vpoftljejo pristopni Ust. — V mesečnih poročllah mora biti razvidno, koliko so Člani vplačali 9 tudi koliko dolgujejo. Pozameane svote se potem SeSteje, tako, da Jo takoj uvideti, koliko Je vplačanega all pa dolga. V "Opombi" naj se zaznamuje suspendiranje, črtanje, ali novi usprejem članov. DruStvo naj nikakor no sprejme člana, dokler ni sdravniSko preiskan. Kadar se kdo za ustop oglasi, sprejme Be začasno — ta plača pristopnino en dolar, prihodnji mesec se ga pa vpelje — a takrat mora biti vSe zdravniško preiskan. Ud mora dotično listino oddati predsedniku, katero on pregleda, Id če se vjema s določili se ga sprejme. Osrednji odbor tudi iell, da dru&tva pazijo na to, da jamatva zastopnikov obnove, oziroma preskrbe. VBa poroštva in tozadevna vpraSanja naj se poSllJa na John VerSčaJ «74 W. 21. PI. Chicago ill. Omenjam tudi, da se usmrtnlna aH podpore Izplačujejo z bančnimi menjl- caml. Kar se Uče tiskovin, naročnin oglasov Itd. naj druStva vpofiiljajo naravnost "Glas Svobode" «57 W. 18. Str. Chicago, III. Prosim tudi sobrate tajnike, da prt vsakem oglasu bolnika vpoiljejo zdravniško potrdilo, sdravniSko In plačilno izkaznico, kajti ako vse to takoj vpoiljejo se podpora tudi takoj Izplača. Pri Izdaji potnega lista od 3 do 6 mesecev plačati mora dotlčnlk mesečne doneske naprej, ter sraven tega Se plačati 26 centov ra potni list. Tudi pri prestopu Is enega druStva v druzega se mora plačati 25 centov. Oporoke pa zadostujejo na pristopnih UsUh, le ako bi eden ali drugI hotel oporoko prenarediti se to naznani dmitru, katero po.em oporoko vpoflje na Jednoto. Za premembo oporoke se plača 25 centov v pokritje tiskovnih stroikov. Olede "Charterja" naznanjam da je Jednota Inkorporirana, dotično proin-jo ima tajnik drfave Illinois, kakor hitro se proSnji ugodi bodem "Charter!«" na vsa druStva razposlal. Z bratskim pozdravom: MARTIN KONDA, tajnik, «S7 W. 18. St, CMeaflO, ill. NIKAK POSKUS Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. Kedur telo slabi in so njega moč oimdnljo boljinbolj zmanšuie tedaj potrebujo želodec krepila za prebavljenje, da ojači črevu in leuvico hermanekov angellka balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih roi, ki so potrebno za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A. ko postane kri nečista, so pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovelj jnkosti, torej sdabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, Blabemti prebavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg se pa prikazujejo še drugo bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam jo'naj. boljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. Cena 75c; po pošti 8Se. "XStl Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 685 Ho. Centre Av, Chicago III. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John 8tonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Mabtin Konda, 657 W. 18. St., Chicago, 111. , Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. „ , i Dan. Badovinao, P. O. Box 193 La Salle, 111. Narkor- 1 JouN yEBŠČAJ) 674 W. 21st PI., Chioago, 111. - n,kl: ( Matija Stboiien, 443 Main 8tr. La Sulle, 111. _ _ . I Mabtin Potokab, 564 S. Centro Ave., Chicago, 111. Pomožni 1 Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. / Jakob Tisol, 343 Fnlton St. Pullman, 111. n 1 -ili i Mabtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. s \ J06iP Matko, Box 481 Clufidge, Pa. > odbor: ( Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. ▼8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda: denarne DOŠilifttve pablnuajuiku Frank Klobučarju. Podporna Jednota. Slovenska Narodna s John. J. Dwyer 079 Blue Inland Avenue. Gostilničar so priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk, Postrežba tociia ln Holldna J, J. Dwyer, 679 Blue Island Ave. WQilmM WmM&J j I ^r^ ^ Vzdigujete bremena? Prav gotovo ne ako ste bolni na ledvicah li imate vsled tega slsboten hrbet! Čuvajte s< pred Bright-ovo boleznijo, kajti manJSI nered v ledvicah, jetrih ln mehurju prav pogosto vc dljo pot do nje. Okrepčujte te organe z rab< Severovega krepčilca za jetra in ledvice, Cena 76 centov in $1.25. Nimate okusa, ^— Žene trpe veliko bolj potrpelljlvo kot možje. PritoZiJo se Jako malo ali pa prav nift, (ločim trpe one prav hude bolečine. Slabotne in trpeče lene se refiljo lahko vseh muk ln težav s rabo Severov balsam življenja. Cena tl.00. Tiho Trpljenje.^>- V dobi pojedin se ne bi nihče smel odrefil dobrih JedU. Ako trpite vsled nexavtltnostl ln nereda v prebavni* organih, in Ce hodete zado-biti svoje prejšnje sdravje, tedaj uilvajte Severovega ženskega regulatorje. Cena 75 centov. —Vvsen lekarnah._Zdravnism nasveti zastojn. 1VM JE^ 3 ^M^mmmmm Vesti i i jugoslovanskih pokrajin. - Čehomgroze. Velikansko gibanje fcja splošno, jednako volil, no pravioo na Češkem je opravilo Nemce in Žide v hud strah. Na vsak način bi rudi naslikali to gi* banje kot nekak roparski napad Cehov na nemško posest. ' Moledujejo krog vlado,naj z vojaštvom in krvjo potlači vsako češkp demonstracijo, In tifita vlada, ki ji žele naši klerikaloi tako toplo uspeha, je res komandiralu pehoto in konjeuioo na Niijem in Gorenjem Avstrijskem, Solnograakem in Tirolskem, da so vsak hip pripravljeni kakor na vojsko — Cehom! — No južni železnici so včeraj začeli ielozničarji s pasivnim odporom. Vso gre tako počasi od rok, da so velike zamude neizogibne. — Sorodnik srbskega kralja u-mrl v New Yorku. Dne 2 m. m. je umrl v New Yorku krznarski mojster Ivan Markovič, 75 let star. Pokojnik je bil pravi srbski knez Jovan, sin Helene, tete kralja Petra Gjorgjoviča, ki jo bila žena kneza Stjepana Nikole. Kot 151etni deček se jeskregal s svojim očetom ter so odselil v Ameriko pred (JO leti. Izučil bo je v Ameriki krznarstva, kar ga je preiivl-jalo zadovoljno celo življenje. v mladosti je pisal domov, da se odreka vsem knežjim častem in nas lovom. Od takrat bo ni ničesar več slišalo o njem. Le pri nasto. pu kralja Petra je poslal kot uvo-jemu sorodniku čestitko. Pokopali so ga kot kneza Jovana bel-gradskega z grbom Karagjorgjovi-čev. — Krasen govor je imel v sredo v hrvatskem Baboru poslanec dr. Harambašič, Govor se je tikal ponajveč reške resolucije. Med drugim je nagla-ial, da je kot Hrvat ponosen, da so zastopniki viteškega naroda hr-vatskega takisto sklenili slično resolucijo, kakor so jo sklenili hrvatski poslanci na Eeki. Pri tej priliki je Harambašič tudi poudarjal, da bo vsa štiri jugoslovanska plemena v bistvu en narod s štirimi narečji in naj se jih potem že imenuje Bolgare, Srbe,'Hrvate ali Slo-, vence. Ta izjava je izzvala v saboru, kakor poroča ,4Agr. Tag-blatt", viharno odobravanje. ' — Teh dni se je Črez Belgrad vrnil v Sofijo z dolgega potovanja bolgarski knez Ferdinand. Pri tej priliki je prišel na ieleznično postajo kralj Peter z ministrskim predsednikom Stojanovičem in z ministrom zunanjih zadev Žujovi-čem, a prišel je tudi bolgarski di-plomatični agent Rizov v Beogradu in ves personal bolgarske di-plomatione agencijo. Knez Fer-dinand, ki je potoval z orijent-ek-spresom, jo ostal v Belgradu petdeset minut ln ta čas so bili on. kralj Peter, ministra itd. v dvorni Čakalnici ieleznično postaje, kjer so pili čaj. Bilo je zgodaj v jutro Kralj in knez sta se zelo prisrčno pozdravila in Bta se dosti časa pogovarjala na samem, a potem sta poklicala tudi oba srbska ministra in bolgarskega diplomatičnega a-genta. O čem sta vladarja govorila, se ne ve nič gotovega, ali bel* grajski dopisnik dunajske "Neue Freie Presse" (Živ. Balugdžlč), ki je o takih rečeh vodno bolje informiran kakor sam šef tiskovnega u-rada, brzojavlja svojemu listu, da se je govorilo o oborožen ju obeh dr-žav, ki je bilo sklenjeno pri sestankih obeh vladarjev v Nišu in Sofiji, o fiotni demonstraciji proti Turški in o noti Rusije in Avstro Ogrske, Kralj in knez sta se tudi poslovila prijateljsko in prisritio, Ferdinand je lisjak---1 — Rumuni se puntajo? Vladni listi donašajo iz Hunjadskega ko mitata razne vesti, dase Rumuni puntajo ter pripravljajo upor proti Madjarom. Punt je baje že tako dobro organizovan, da je treba lev romunski vasi začeti zvoniti z vse. mi zvonovi, nakar bodo po gričih zažgali grmade, da se obvesti vsa rumunska pokrajina naj se vzdigne proti Madjarom. Povsod med Rumuni se Širi parola, da je tudi cesar sit Madjarov torbo Rumu-nom le hvaležen, ako mu pomagajo Madjare pokončati, Tudi Sak-si so na strani Rumunov. — Koliko se sme tem vestem vorjeti, se seveda ne da dognati. 1 0 VELIKEM ZNANJU iN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., J ker jo tu slavni professor edini zdravnik, kateri je nupinulto prokoristno knjigo ,,Zdravje*', s katero je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal. Mark Lepetlch Alojzia Slama, Jane* Za*ukovec, John Krn ar, Olga. I .a. Clarkson, Nebr. Box 86 Butle, Mont. Bo* 14 Connorville, O. P..k»£ teh imamo na rozpolago 3e na stotino pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostoru, ne moramo tu priobčiti. Dniol/i I Pred 110 so obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod. It (JI d KI 1 l>ižit0 P° knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za poštnino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vaso bolezen in njo uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodote ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. ' < V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opiMte svojo bolezen, koliko Časatraja, koliko ste stari in vse glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: , Dr. E. C. COLLINS MEDICAL INHTITITTE, ? 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. h Totem sineta biti z inirno duSo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. 11 Zavo.l I>r. E. C, Colllns-a je otvorjen o.l io ure dopoldne do 5. popoldne. , NAZNANILO. Slovencem in bratom Hrvatom najtopleje priporočava, posta-rokranjskem okusu delane SMODKE. Fino izdelana viržlnke po najniljih csnah. Zunanja naročila sprejemi jeva z posebno točnostjo poštnine prosto Vsa naroČila naj se noslovijo na BAKOVEC BROS. 567 S. Centre Ave. Chicago. LIEBICH Slovenski fotograf K znat mej Slovenci 2e mnogo let leluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, O. Nižjo podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom bvoj* lepo urojeni —SALOON— % dvojnln kegyfetem in blljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek vedno na raipolago. John Kumar, na vogaln Laflin in 90 ulioe in Blue Island Ave. Chicago, III. Naznanje. NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN O D J E M A L C EM . Dasi je boiič ali Bveti večer se daleč, vendar pa je čas omisliti si božična darila, n pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike V stari domovini katere brezdvomno najlalje iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali Bvoje družine. Radi tega no odlašajto na xadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodete cenili in vpoštevali naše točne in cene postrežbe, seda j namenjene edino le za naše slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vgtrajnost jo naša zahvala, ostajam z veleštovanjem 391—393 Blue Island Avs. vojal H. Place. Chicago. III. Telefon urada Main 30. Telefon stanovanja 828—y. Dr. F. E. Hicklin La Salle. III. Se priporoča tu živečim Slova-nom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno. Osdravljetge oči je moja posebnost. ROJAKI POZOR! 1000 moi potrebujeva v »»Silver Saloon— 461-463,-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovopivo, kalifornijsko vino in najboljše iganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek proet in igralne mize na razpolago.' Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. N azdaf rojaki t Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon; Točiva vedno azeže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine amodke na razpolago. Za obilen poBet se priporočava brata Košiček 590 S. Centre Me, Chi Knjiga: ZDRAVJE. 7ofnroi T R°tiakl Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako Atene-LulUI d J ■ močni, slabi ali bolni, obrnete edino lo na Dr, E. C. Collins M. I.r ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranjo ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni moške in ženske. Ozdravljen. Reunia- OzdravljenaRlarobola, Ozdrarljen: kaslja, Ozdravljen: živčne bo-tizuin in kronične belega toka in bolezni slabine in jetike. letni* pokvarjene krvi bolezni želodca. n°trH0nrj^n^°8kih ^ izpadanja las. Sedaj je čas da si kupiš zimsko obleko in sukqjo, da dobiš prvo izbiro najboljšo dela ne obleke na trgn.Naj lenega kroja dela in prilege, kakor tudi naše nizke cene, kar dela trgovino v naši prodajalni ugodno. Lepe moško obloke z navadnim aii dvojnim ojirajem, v navadni velikosti, kakor tudi velike močne in ozke tako tudi posebne velikosti popolnoma jamčene v vsih ozirih, in sicer od , *. - .■.*.*.'.'.',', $7.50 do $25. Moške suknje — fine ali navad, ne barve, posebno ali navadne velikosti — nikjer pod tako ugodnimi cenami, in sicer od $8.00 do 25.00 OBLEKE IN SUKNJE ZA MLADENČE (starost od 13 do20 let.) Krasnega kroja — trpežnega dela od $4. do 18. Na vogalu 18. ulice in Blue Island Ave Mirko Yadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNIC0. 390 W. 18. St. Chicago, Največja slovanska tvrdka Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. si'ii Izdeluje društveno znake, gumbe, zastave in druge ptrebščino S-76 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-uatlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Contor Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III, £_3 ZADOVOLJSTVO v ZIVUENJ se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vaekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki spospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vin« na svetu. * Dober tek. Močni živci. Izbortio prebavljanje. Močne ttiišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. • • • * POZOR! Kedarkoii rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugib opojnih in slabih pijač. V LEKARNAH V DOBRIH G-OSTILNAH Jože Trlner 799 So. Ashland Ave.« CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trlnerjev brinovec, slivovka, tropitijevec, konjak. RAZNO. Rupne kaže. "Planinskemu Vestnikn" se poroča iz Bohinja, da jo nad Ko marčo pod Tičarioo velika podzemeljska jama z velikim jezerom V tej jami je baje mnogo kač rdečkasto barve in zelo noprijet nega duha. Pripovedujejo o njih, da so dolgo po 4 metre in debele kot človeško stegno ter da prihajajo na svotlo lo pred nevihtami. Tom kačam pravijo rupne kače. Jama je še nepreiskana in tudi za kačo se še ni nihčel zanimal. Pač so poskusili dospeti v jamo in si oglodati jezero pred teti pastirji in drvarji, a se jim ni posrečilo. Spustili so v jamo tramove,*da bi znotraj napravili plave in He po njih vozili po jezeru, toda ko so v jami na bregu pri luči pridno zbijali plave, so iz luken začele kače dvigati glave, da bo se vsi zbali in zbežali. Koliko je resnično na tem so se voda no da kontrolirati. Pao pa se pripoveduje, da je podobno kačo videl neki kmet tudi pod Babjim zobom, kjor so tudi podzemske jame. Bilo bi dobro, da bi se vsa stvar natančneje preiskala. — Ministrova žena učiteljica. Na dekliški šoli v Stokholmu poučuje ministrova žena. Bila je učiteljica že pred poroko. Vzela je učitelja ter ostala v Blužbi, Tudi potem, ko je postal njen mož minister, se ni hotela odpovedati službi kajti nimiBtrova služba je negotova; danes jo imaš, jutri nimaš službe, zato je najbolje, da ostanem na Bvojem mestu. Kadar mož no bo več minister, ne bo mi treba znova vstopiti v "slu-bo". — Pijevo društvo. No zadnjem katoliškem ali boljšo rečeno vst-nemškem shodu na Dunaju, pri katerem so tudi naši klerikalci delali katoliškim Nemcem žalostno štafažo, se je ustanovilo Pijevo ti skovno društvo. To društvo ima namen pobijati vso in vsako svobodomiselno časopisje. Dobilo je svoje imopo papežu Piju V., ki je vladal katoliško cerkov od leta 1566 do 1572. Da se razvidi, kako na logo si je novo tiskovno društvo nadelo, je treba vedeti, kakšen Kristov namestnik jo bil ta Pij V. Že pred njim jo cvetela inkvizicija, katero je poostril zlasti papež Pavel IV. Papežu Piju V. pa se je zdelo potrebno, da se vsaka nepokorščina proti inkvizitorjem kaznuje z excommunicato latae sen-tentiseali z izobčenjem iz katoliško cerkve. Tej kazni bi se morali še pokoriti vsi svetni velikaši. Kdor bi se tem cerkvenim ukazom upiral, je izobčen in izgube svoje dostojanstvo, svojo službo in premoženje; njegovi otroci pa postanejo nezmožni kaj podedovati. Krivoverce je treba spraviti na natezalnico, da izpovedo polno resnico. Kaj so inkvizitorji v papeževem imenu delali z nesrečnimi žrtvami, katere so proglasili za krivoverce, dokazuje natn zgodovina a krvavimi črkami. Pij V, ki jo prelil toliko nedolžne krvi, je bil po volji papeža Klemena X Bpo znan za blaženega in od papeža Klemena XI za svetnika! Po tem Kristovem namestniku je dobilo novo Pijevo društvo svoje imel Ako pomislimo na Pijeva dejanja, ki jih je izvrševal kot vodja inkvizicije, potem si lahko mislimo,kak namen in cilj si je zastavilo to katoliško društvo s svojo duševno inkvizicijo t — Beg iz samostana. — Na španskem se zadnje čase množe slučaji, da nune pobegnejo iz samostana. Posebno saniiniv je zadnji slučaj, ki se je pripetil v Madridu. Nuna soror Potrocinio de Ben Josč je zbežala v jutranji zori skozi ozko okno na streho ter od tam glasno klicala bližnje prebivalce na pomoč. Ker je samo- stan blizu tega, se je kmalu zbrala pred samostanom velika množica. Prinesli so dolgo lestev, po kateri je splezal policaj na streho, drugi policaj pa je šel v samostan. Ker pa brez škofovega dovoljeu ja ne sme moški v samostan, so se mež-narji policaju zoporstavili, Policaj se za to ni brigal, temuč je od-ločno zahteval, da mu odpro vrata v podstrešje, ker je bil monjn, da je nuna na strehi blazna ter hoče skočiti na tla. Na strehi je poli--ca j naveza} nuno nti vrv ter jo spustil na tla, ker v samostan ni hotela za nobeno ceno več nazaj. Na lestvi čakajoči policaj je nuno prestregel v roke ter jo nesel po leBtvi v naročju liki otroka, a množica spodaj je navdušeno ploskala. Na cesti pu je čakal nuno tudi že mež-nar, ki jo je skušal pregovoriti, da bi se vrnila v samostan. Ker je bilo prigovarjanje zaman jo je skušal spraviti s silo. Tedaj pa se je občinstvo zavzelo zu nuno ter mežnarja neusmiljeno premla-tilo, a bilo bi ga linčalo, da ga ni policija iztrgala in spravila v samostan. Na policiji je nuna pripovedovala, da so jo v samostanu pretepali ter jo puBtili po 14 dni stradati obsamen kruhu ln vodi, u vse to zategadelj, ker ni priskr-bola dovolj denarja. — Roko v odtrgalo v papirnici Podgori delavcu A. Brezigarju. Prenesli so ga takoj v Gorico v bolnišnico. Brezigar je oženjen, ima 36 let. OTVORJENO PISMO SLOVENCEM. Voleconjoni g. Prof. Dr. E. C. Collins, M. I. New York. PodpiBoni Vam naznanim, da sem prejel zdravila, katera Bte mi zadnjič posijali in sicer dne H. t. m. Ker pa Bom ravne isti dan odšel iz Walseburg, Colo, ter še le danes sem prišel, Vam nisem mogel poprej odgovoriti, — Ob jednom Vam naznanjam, da sem že po prejšnjih zdravilih popolnoma ozdravil, zato se Vam iskreno zahvaljujem, ker sem prepričan, da se mi bolezen več ne povrne. — Ta zdravila bodem vse eno še takoj pričel nadalje rabiti, kakor hitro moj kovoeg dobim. Vas pozdravljam, Vaš hvaležni Anton Koprivnikar Higginville, Mo. Nov. 17. 1905 Na znanje. Slovensko narodno podporno društvo "Bled" št. 17 S. N. P. J. v Lorain, O. naznanja vsim svojim članom, da bode prvo nedeljo dne 7. jan. 1006, ob 2 uri popoldne obletno zborovanje in volitev u-radnikov društva. VbI društveni-ki bo vabljeni, da so isto udeleže v prostorih br. Mike Urbanka. Alez. Seidnitzer, tajnik. Onim ki potrebujejo zdravniške pomoči. Trpel sem grozne bolečine od revmatismu na levi nogi. V St. Louis, Mo. sem rabil tri zdravnike in mnogo žrtvoval, a pomagalo mi ni nič. Prišedši v Chicago, sem po naklučju naletel na zdravnika Ro-senblitha kateri me je ^popolnoma ozdravel. • Radi tega priporočam v Chicagi živečim Slovencem zdravnika Rosenblitha. Dr. RoBenblith ordinira na vogalu 21. ceste in Ashland Ave. Ludevik Podgornik Chicago, 6. dec. 1905. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. ve!J. Je 920 50 Temu Je pridjati še 10 centov zr poštnino. IŠČE SE Martin Bukovec, doma iz Vertač št. 39. Za njegov naslov bi rad zvedel Jakob Bukovec P. O. Q. Pox 8 Cleveland, Ohio. a . tOflEPH TRIU EH'S IMIItlMk Konklave 1.1903. III. V tisti url, ko Jo profesor Mazzoni izvrgli na papežu Leonu operacijo, se Je ravno pod papefovo sobo zgodil velik škandal. Kardinal Rampolla jo bil namreč sobe pod papeževim stanovanjem odmenll za stanovanje kamerlen-gu Oregli. Med tem, ko Je papež zgoraj umiral, so spodaj mizarji, tapetarjl in drugi obrtniki razgrajali, kolikor se Je dalo. Oreglia Je prišel, prlvabljen po prav Italijanskem ropotu, gledat, kaj da se godi. Ko Je izvedal resnico, ga jo obšla silna Jeza. Ugenil je takoj, da bi se nJemu očitalo, da Je kot Leonov sovražnik hotel umirajočemu papežu še smrt otečkožiti, da Je nalašč dal razbijati v teh sobah, da bi bolni papež huje trpel. Poklical Je kardinala Rampollo ln mu vpričo vseh obrtnikov napravil škandal. Stari Pljemontez Je razgrajal kakor kak grenadIrski kor-poral, da Jo Je Rampolla ves potepen odkurll in se tisti dan nI več prikazal. Vatikan ima 1100 sob — zakaj Je Rampolla Izbral za Oregllo ravno tiste sovi be, ki lelfc pod stanovanjem umrbga Leona? V samem Vatikanu se je videlo pri vsakem koraku grozno pomankanje pljetete pred velečastjem smrti. Prav kakor bi bili komaj čakali, kdaj papež ie vendar izdihne, tako so se vedli duhovniki in posvetnjakl, prelatje ln u-služebencl. In tudi Rimljani b« niso bolje vedli. Rimljani Imajo preklicano malo vere In papeža gledajo le za to prijazno, ker privablja vsako leto razen turistov še na tisoče In tisoče neumnih romarjev v večno mesto. Rimljani skubljo romarje po notah ip so za časa Leona XIII. zaslutili mnogo milijonov. Ko pa je poglavar kriBtJan-ske cerkve ležal na Bmrtnl postelji ln trpel težke muke, se Rimljani še zmenili niso zanj. Sočutje b starim možem so Imeli le tujci. Kdo je stal pred bronastimi vratml, čakaje vesti o zdravju papeževem? Petnajst brezversklh časnikarjev. Rampola je bil pismeno povabil vse klerikalno plemstvo is Florence. MIlana, Neapolja. Benetk, Mo-nakova, Pariza in Madrida, naj pride V Rim poslovit se od papeža la s tako slovesno manifestacijo posvedočit svojo solidarnost z rimsko cerkvijo. A nihče ni prišel. In šele Rimljani sami I Po vseh cerkvah je bilo razpostavljeno Najsvetejše, cerkveni krogi so bobnall in vabili, naj hodijo ljudje molit za ozdravljenje pa peta Leona, a rasen sake sUre babe nI živ krst prišel. Rimljani so se gnetli po gledališčih ia po iantanlh in kakor besni ploskali opo-p ran I m pesnicam, kratkokrllim plesalkam ln veselim komadom, ki so jih svirale godbe. Tudi na javnih promenadah je bilo isto veselo življenje. Za umirajočega papeža se nI nihče zmenil, prav nihče. Kardinal Oreglia Je trd mož In nI posebno prikrival svoje ravnodušnosti glede papeževe usode. Pač pa je, kakor smo fekll, krepko pometal. Sam se je stari Oreglia izrazil v tistih dnevih: Kamerlengo ad interim Ima v rokah iezlo, ki je trdaa palica ln jaz bom prevzetneta s to palico neusmiljeno kaznoval. Po tej svoji obljubi se je Oreglia tudi ravnal. Najhujše je udaril Rampollo. Dne 7. julija Je Oreglia Imenoval monslgnora Volplnlja za tajnika bodočega konklava, torej za začasnega naslednika kardinala Rampol-le. Jezuvltje in Rampolla so to Imenovanje občutili kot bi jih bil kdo z bičem oplazil. Jesuvltskl general Martin se je ta-j koj peljal v Vatikan, da bi proti temu Imenovanju remonstrlrial in protestiral, a stari Oreglia črnega papeža le spre jetl ni hotel. Ta starec s oriovim pogledom Js v tistih dnsvlh res pokazal, da je mož telesne volje in čudovitega poguma, da je mol, ki se še hudiča ne boji. Nevolja jezuvltov in njihovih zave-anlkov zaradi Imenovanja monslgnora Volplnlja tajnikom bodočega konklava j« izvirala od tod, da je bU Volplnl najsrditejši sovražnik kardinal Rampolla med vsemi papeftklmt diplomati. Rampolla ga je zato preganja],, in ga ni postil naprej priti je p« Oreglia izbral Volplnlja zTTaJnlka konklava ln ga s Um Ukorekoč pre !« stlniral za bodočega Ra»pollovega nar ■tednika in kardinala. Samo 24 nr je bil moasignore Volplnl presumptive državni tajnik ln bo- doči kardinal. Dne 9. julija proti večeru se je Volplnl po Jako burnem nastopu s kardinalom Rampollo naenkrat zgrudil brez zavesti na tla. Štirje stre-žajl bo ga odnesli v njegovo sUnovanje. Eden teh strežajev jo jasno pripovedoval ln to so zabeležili tudi časopisi, da Je bil Volplnl popolnoma moder v obrazu ln da je Imel vsa penasU usU. Jezovltskl list "La Voce della verlU", Je pisal, da Je Volplnlja zadela kap, In da ne bo okreval — ves Rim Je govoril še ta večer, četudi morda neopravičeno, da so Volplnlja njegovi sovražniki zastrupili, To Je bila nekaka predigra za nastle-dnjo noč. Ta noč od 9. na 10. julija je bila nad vso strašna. Bila Je to prava "noč osvo-(Dalje prihod.) RAZNE DRUOE NOVICE. KITAJSKO. Tudi KUajci so so zganili. Njih bojevanje pač nI za splošno volilno pravico, pač pa ce hočejo otresti jarma velesil, katere še dan danes nebeško kra-Ijevstvo nadlegujejo. Poročila prinašajo Jako uznemlrjene vesti. Ameriška krlžarka "Baltimore" ln Angleška " "Diadem" so vže poslale Bvoje moltvo na suho. Pričakuje se, da bodo druge države tudi enako storile. ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK. . Z ozirom na to, da je mlnisterstvo ugodilo zahtevam strajkujočlh delavcev so ti od Štrajka odstopili, ter se v službo podsll. NASELJEVANJE V LETU 1906. Naselbinski urad poroča nam da je od 30. junija 1904 pa do 30. junija 1906, toraj v enem fiskalnem letu se vselilo 1,002.499 ljudi. V temu tednu se je priselilo 147 Slovencev, 1478 Slovakov, 386 Hrvatov, 86 Rumunov, 396 Nemcov ln 678 Madjarov v Ameriko. ČUDEN SAMOMOR. V Pensilvanljl se je usmrtil neki de-laveo s tem, da se je na 4 kose dlnaml-U vsedel In zažgal. Njegove ostanke bi bili lahko v ruti spravili k počitku. TIRAN. 251etal I tal Jan Cesare Foretlminlo je v New Yorku svojo sestro radi tega ustrelil, ker se je hotela z njegovim — neprljateljem poročiti. Morilec je nato skočil skozi okno na cesto, kjer je smrtno nevsrno ranjen oblelal. OBOGATELI JETNIK. V Melunskih ječah je zaprt neki Nemec po Imenu Fresch, kateri Je U dni podedoval več milijonov mark. Ko so ga o Um obvestili, so mu tudi naznanili, da bode država za časa njegovega jeUlitva premoženje oskrbovala. Naprosil je, da naj mu zboljšajo hrano, kateri poboljšek bode plačal. Vender oblast mu tega nI dovolils. f DENAR V RIBJEM ŽELODCE. Nedavno ulovili so v Dalmaciji veliko ribo, katera je tehtala 762 funtov, ln bila dolga 12 čevljev. Ko so jo razparali ao našli v njenem želodcu denarno listnico, v kaUreJ jo bilo za 69 kron In 78 vinarjev denarja. Ta denar bil je baje lasUlaa nekega ribiča, kateri se je dne 23. julija t. I. vtopll. DEDŠČINA ZAMORCA. V Hletalngu pri Dunaju umrla je udova dvornega zalagaUlja Weidman-na. Pri tej Je bival neki zamorec Mohamed Medium, kateri je bil v hiši popolnoma domač. Pri oporoki se je udova tudi nanj ■polnila, ter mu zapustila 170.000 kron VABILOI Tamburaikt klub "Ilirija" vabi ul-Judno vse člane k občnemu s boru. ki bo bo vršil dne 6. Januarja 1906 v klu-bovih prostorih ob 8 uri zvečer. Vslu-čaju nesklepčnosti vriU se bode občni zbor dne 13. januarja 1906. ODBOR. Listnica uredništva. Gospodu Geo. Peternel naznanjamo, du priobčujemo dopise brez* plačno, ter veselilo nas bode, ako se večkrat oglasite. Gospoda dopisniku v Portland, flL naznanjamo, da je njegov dopis za to Številko prepozno doiel, ter da ga priobčimo v drugi »Uvilki 1L pošljete denar v staro do-HMJ movino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, .667 W. 18th Str., OMoago, III. NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Prank Budno, ki so mndi na potovanju. DotiČnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "Ql-AS SVOBODE". Na znanje. Slavnemu občinstvo uljudno naznanjava, da sva dne 23. decembra 1905 otvorila na novo, lepo nrojeno gostilno s čednim prenočiščem in točno postrežbo. Rojakom se nljudno priporočava za obilen obisk S spoštovanjem Matija Klrar in Frank Oregorlč lastnika 7011 Market Str. Waukegan, III. Knjiga "OPATOV PRAPOR-ŠCAK," spisal F. R. je izšla. Ta zanimiva zgodovinska povest je izšlu kot podlistek v "Slov. Nar." in "Glas Svob". Knjiga obsega 211 strani in stane 50o. poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj se zglasi za pojasnila pri uprav-ništvu "QLAS SVOBODE". IŠČE SE Franc Rogina, doma iz Knežine, fara Draga tuš. Ta je srednje postave, rujavih las. Rojake, prosim da mi naznanijo njegovo bivališče, ter dam istemu, kateri mi ga naznani 5 dolarjev. Nikolaj Svitkovich Cherry Str., Butte, Mont. Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje Jn likerje in pristna, naravna vina. Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, 60th. & Greenfield A ves. West A Ills, Wis. Podpisani priporočam vsem bratom Slovanom mojo •»Gostilno«"®« dvorane ga obdržavanje Hej In gabav. JOSEPH POLAČEK, 683 Loomis, oor. 18 PI. Chicago, (Telefon Canal 7231) Vsem rojakom priporočam svojo fino nrejeno ■GOSTILNO—® na 163 Reed St., Milwaukee. Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Sloyeneo dobro dojel 1 C. HOFBAUER. ROJAKOM SE PRIPOROČA i Overland Saloon: Rock Springs, Wyo. Čedno prenočišče za nizko ceno. Valbktik Stalbce, lastnik. Slovencem In bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem tvejo gostilno opremil z modernim kegljiščem In ta ko svojim at. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice._ Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke ln prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro dodlf! 1 Priporočam se vsem v obilen pose t. Frank Mladič, 587 8. Centre Ave. Chicago, 111. Pozor! Pozor! Slovenci, "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In Izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, III. Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kur pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke od tvorničarjov. ProdvBem jo treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero, potem se še le prične z delom. To jo pa pri nas v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlaga na ramenih, platnena podluga na prsih jamčijo, da jo obleka izdelana solidno. Take obleke so pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniforme, v čigar izdelovanju smo pravcati mojstri. Telefon — Canal 1198 Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za inožke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Clstlm stare obleke in Izdelujem nove jm- =po- jI najnovejši modi In nizki ceni. JllRIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blfgo 18. ulic« Chicago, 111. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Me. Telefon m m Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne la od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEI8SKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo*e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro ia po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozduviit. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. /V # iV ^Vv * sC's **