št. 3 (878) L. XVIII.
NOVO MESTO, četrtek, 19. januarja 1967
DOLENJSKI
Štiri občine - eno srce
Občina Velika Plana iz Srbije sodeluje s hrvaško občino Čazma, z brežiško občino in z občino Radoviš v Makedoniji — Sava, Krka, Strumica in Morava vabijo za zbliževanje občane štirih občin iz štirih republik
Prebivalci Velike Plane, mesta v južnovzhodni Srbiji, so zelo ponosni, da je njihova občina vzpostavila stike in da uresničuje dejansko sodelovanje z občino Cazma v Hrvaški, z brežiško občino v Sloveniji in z občino Radoviš v Makedoniji, čas-
nik »Naš glas«, ki izhaja t Smederevu, posveča temu sodelovanju daljša članek, poudarjajoč, da so ti gospodarski stiki občin Cazma, Brežice, Radoviš in VeUka Plana rodili prve sadove. Tako na primer prebivalci Velike Plane v svojih trgovinah lahko ku-
Socialno zavarovanje na novi poti
»Da bi rešili socialno zavarovanje primanjkljaja in da bi povečali odgovornost do potrošnje sredstev iz njegovih skladov, smo pripravili vrsto novosti, kar pa ne pomeni nič drugega kot to, fla prehajamo na nov sistem,« je rekla v ponedeljek popold-SRS Majda Gaspari na ti-s&ovni konferenci časnikarjem pokrajinskih listov. Majda Gaspari je poudarila, da
Obdavčeni dohodki nad 2 milijona!
Po sklepu zvezane skupščine iz lanskega decembra bodo morali prijaviti davčne osnove ud osebnih dohodkov samo tisti občani, katerih skupni dohodki v letu 1966 niso bili matnjši od 2 milijonov Sdin (20.000 Ndin). Davčne osnove bodo morali prizadeti prijaviti pristojni občini do 31. januarja 1967. Upokojencem, ki so lani preseli 2 milijona Sdin osebnih dohodkov, letos še ne bo treba pla-ča<;i daVkf
predvideni novi sistem upošteva ekonomske težnje na vseh področjih socialnega zavarovanja. Naš Idst bo z vrsto prisjievkov poskušal seznaniti bralce in zavarovance z vsemi pomembnima novostmi, značilnostmi za novi si-s em.
Najavljene skupine izseljencev v 1967
Letos pričakujemo večji obisk izseljencev iz ZDA. 'slovenska izsaijen.«!ka matica je v sodelovanju s podjetjem TRANSTURIST iz Škofje Loke pripravila več programov za izlete izseljencev po Slo veniii in Jugoslaviji.
Slovenska izseljenska ma. tlca pričakuje, da bo -^e ta mesec dobila prva obvestila o obisku Izseljenskih skupin, ki jih razne agencije, kot Kol-lander v Clevelandu in druge, že zbirajo.
Med drugim bo prišel na obisk v Slovenijo tudi slovenski oktet iz Pittsburgha
Pričakujejo, da bo letos obiskalo domovino tudi veli. ko kanadskih izseljencev.
DO 17. JANUARJA:
Se 460 novih naročnikov smo dobili v zadnjih 7 dneh; od 20. 11, 1966 do 17. 1. 1967 amo torej pri dobili že 2755 novih naročnikov! Več teon berite na 12. strani, stanje po
občinah pa je takole
BREZICE CRNOMEU: KOČEVJE: KRŠKO: METLIKA: NOVO MESTO RIBNICA: SEVNICA: TREBNJE:
Razne pošte Inozemstvo
pijo izdelke, ki jih je izdelala industrija plastičnih predmetov v Čazmi. Podjetje »Me-sokombinat« in ^kmetijska zadruga v Veliki Plani sta ukrenila vse potrebno, da bosta na ozemlju občine Čazma odkupovala pitano živino.
»Naš glas« podrobno seznanja svoje bralce z zemljepisnim položajem in gospodarskim razvojem Brežic, Čazme in Radoviša, nakar, poudarja, da se je sodelovanje med občinama Čazma in Velika Plana pričelo že leta 1952. Na slavnostni seji občinske skupščine je bila ob dnevu proslave osvoboditve Velike Plane izvršena slovesna izmenjava listin z občinama Brežice in Radoviš. Na ta način so uradno potrdili to medsebojno sodelovanje občin.
časnik poudarja, da predstavljajo srečanja prijateljev z bregov Save, Krke, Stru-mice in Morave vesel dogodek za Hrvate, Slovence, Makedonce in Srbe, ki žive v teh štirih občinah in v štirih reoublikah.

NA STARTU V ČRMOSNJICAH, Smučarska sezona se je na Dolenjskem zares začela šele v nedeljo z dvema prireditvama na Mirni in v Črmošnjicah. Na sliki: start na Fricovem pokalu na Gačah nad Črmošnjicami (Foto: Mirko Vesel)
ZANIMIVA VEST DOKONČNO POTRJENA!
Novomeški IMV zastopnik BMC!
Novomeška »Industrija motornih vozil« je postala novi zastopnik angleškega avtomobilskega koncema »British Motor Corporation«
v Jugoslaviji je danes nekaj tisoč vozU angleške avtomobilske družbe BMC, ki so
Trgovina s cvičkom v Ljubljani
AGROKOMBINAT iz Krškega je decembra odprl v Ljubljani klet in trgovski lokal za prodajo vina na drobno. Za prodajalno vina v slovenskem glaAmem mesitu se je koleitotiv odločil po zadnjem vinskem sejmu. Tam je AGROKOMBINAT predstavil domovino cvička v svojem paviljonu. Obiskovalci so se radi ustavljali v njem in mnogi od njih so vpraševali, zakaj nimajo srvoje trgovine v Ljubljani. Pobud je bilo F«"eoej in začeli so razmišljati o njih.
Lokal so dobili v Beethovnovi ulioi, prav v središču mesita, in to je zelo ugodno. Od otvoritve je 16. januarja preteiklo mesec dni. Začetek obeta dpber promet, če bodo obdržali kakovost vina na sedanji ravni, potem bo trgovina zeJo obiskana. V njej prodajajo ovičeJc ter črno In belo namizno vino. Sloves bo dal prodajalni AGROKOMBI-NATA prred^rsem Cviček.
jiaradi nesolidnega poslovanja beograjskega podjetja IiNTER :)MET ostala brez rednih servisov. INTERPRO-MET je i2^bil zastopstvo angleških firm in razveljavil pogodbo s servisnimi delavnicama {X) vsej Jugoslaviji. Le ljubljanski AGROSTROJ Še nudi servisne usluge za BMC vozila, ki pa jih lastnikom zaračunava.
V IMV smo zvedeli, da je zdaj konec ugibanj o prihod-
nosti teh vozil, ker bo servisne usluge za BMC opravljala seirvisna mreža IMV. Zastopstvo inozemsikih firm, ki ga je novomeška tovarna odprla v Ljubljani na Titovi cesti BMC vozila; Austin, Morris, MG, Austin-Hailey, Riley m rezervne dele zanje. Nakupe v konsignaciji je treba plačati z devizami.
Brucovanje v Ribnici
Klub štvideotov Kočeivske bo priredil 21. januarja ob 20. uiri v prostorih doma TVD Partizan v Ribnici brucovanje. Igrah bodo »Veseli hribovci«.
25. obletnica v Mokronogu
Dokončalo je potrjeno, da bo glavna proslava 25. obletnice ustanovitve Gubčeve brigade 3. septembra v Mokronogu, medtem ko bo intim-nejša počastitev istega dne dopoldne ob udeležbi še živečih borcev in staršev padlih v gOBdu pri Trebelneim. Na proslavi v Mokronogu bo verjetno govoril tov. Viktor Avibelj, nekdanji komisar brigade. Na sestanku pripirav-Ijalnega odbora je bil 16. januarja sprejet osnutek poteka praznovanja, ki bo ena največjih mandfestacio v zadnjih letih. Odbor že sedaij vabi vse nekdanje borce in njihove sorodnike, naj so udeležijo proslav, o katerih bomo v kratkem obširneje poročali.
Lutrova klet bo odprta za občinski praznik
v četrtek, 12. januarja, so obiskali Sevnico zastopniki Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Dogovorili so se, da bo Lutrova klet dokončno restavrirana in odprta za letošnji občinski praznik, 12. novembra. Občinska skuE>ščina je v te namene že zagotovila nekaj denarja.
Še 10 milijonov za brzdanje toka Mirne
v začetku januarja so imeli predstavniki sevniške občine razgovor z zastopniki Dolenj. ske vodne skupnosti o letošnjih načrtih na področju vodnega gospodarstva. Sevniča-nom, ki so povedali, da želi. jo predvsem nadaljevati regulacijo Sevniščne, je bilo zsigotovljeno, da bo vodna skupnost letos porabila za delno ureditev Mirne in pritoka Hinje še deset milijonov starih dinarjev. Ker pa je to za takšna dela razmeroma majhen znesek, ga bodo po. rabili predvsem aa napravo nasipov na tistih mestih, kjer je nevarnost povodnji največja.
OD 19. DO 29. JAN.
Prevladovalo bo oblačno in hladno vreme g pogostimi, pretežno snežnimi padavinami, zlasti okrog 21., 22., 24. in 29. januarja.
Dr. V. M.
Predstavljamo eno izmed skupin, ki so doslej vneto pomagale v naši akciji za pridobitev novih naročnikov. To je Peter Jančan (prvi na desni) s sodelavci. Vsi so dijaki črnomaljske gimnazije. Zbrali so že .5S novih naročnik«)v in jih bodo še, kakor so nam obljubili, le da bo redovalna konferenca že enkrat mimo. Med zimskimi počitnicami nameravajo spet obiskovati občane, zato jim želimo čim več uspeha! (Foto: Rta Bačer)
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Pripravljajo zakonske spremembe o volitvah delavskih svetov in drugih upravnih organov
Izvolitev direktorja ni isto,
kar je izbira lubenice na trgu: potrkljamo s prstom dvakrat, trikrat in rečemo: tale bo. Ko potem sprevidimo, da smo slabo izbr^ ali pa da so nam jo podtaknili, jo vržemo ob tla in konec.
To so besede 2aveznega poslanca, ki je nedavno govoril ob spremembi temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delavskih organizacijah, o sedanjem načinu volitev in razrešitve direktorja. Ne glede na to, da je bil ta poslanec dokaj pristranski v pKJgledu direktorjevih dolžnosti, je kljub temu v njegovih besedah veliko resnice, ki jih je praksa potrdila.
Direktorjeva dolžnost je bila v zadnjem času tolikokrat pod bičem kritike, da je v precejšnji meri postala neva-bljiva in zoprna. Nekateri delovni kolektivi po večkrat razpisujejo natečaj za direktorsko mesto, vendar ne zaradi nemogočih pogojev, ampak zato, ker se nd nihče javil. Vse kaže, da ljudje neradi prevzemajo direktorska mesta, je pa Uidi veliko takih, ki na-povediye\jo, da bodo pustili direktorsko mesto in prevzeli drugo službo, ki je manj tv^ana in bolj hvaležna.
Neprimerna zakonske rešitev o načinu imenovanja in razreševanj direktorja, ki se Je v praksi p>okazala za ne-eadostiK), je bila glavni vzrok,
da so pričeli razmišljati o spremembi zakona o volitvah delavskih svetov in drugih upravnih organov v delav-gkih kolektivih. V skupščini }e v teku razpravljanje o predloženah sipremembah in ck>polnžtvah tega zakona. Izglasovan bo verjetno februarja, vsekakor pa še pred pri-bodrx)imi voditvami v delavskih otrganizacijah.
KANDIDATA NE BODO . VEC VSILJEVALI
Družbena skupnost — to 88 nanaša predvsem na občino — ne bo imela nič več možnosti, da delavskim ko-
■ KITAJSKI DIPLOMATI ODHAJAJO — Ii številnih držav poročajo, da ao kitajski diplomati odpotovali na »zimske počitnice«. Nič ni znanega, kdaj se bodo vrnili. Vse to ^ravljajo v zvezo s kulturno revolucijo na Kitajskem. V Peldngu pa se je mudUa albanska delegacija, U so jo sprejeli za častne člane rdeče gaitle.
lektivom vsili svoje kandidate za direktorje, kakor je balo doslej to v praksi..
Polovico članov razpisne komisije za imenovanje direktorja je doslej imenoval delavski svet, drugo polovico pa občinska skupščina. Komisija je mogla sklepati samo, če je bila v polni sestavi, kar je predstavljalo posebne težave, ker se je • dogajalo, da nekateri člani takih komisij, e>osebno tisti, ki jih je imenovala občina, nalašč niso prišli na sestanke, samo da so zavlačevali imenovanje^ direktorja, ki ga niso želeli.
Predlagane spremembe predvidevajo opustitev paritetnega načela sestave komisije. Družbeno-politične skupnosti bodo imele manj predstavnikov v razpisni komisiji, kakor pa bo znašalo število tistih članov, kd jih bo imenoval delavska svet. Taka rešitev bo zagotovila samostojnost delavskih organizacij pri volitvah svojega direktorja; hkrati s tem se bo p>ovečala tudi odgovornost direktorja pred delavskim svetom.
Pri vsem tem i>a bo še dalje ohranjen vpliv občine oziroma družbene skupnosti, vendar ne s pomočjo števila članov komisije, marveč v aktivni udeležbi in delu razpisne komisije in prepričeval-nosti njene utemeljitve. Razen tega se predvideva tudi izvolitev namestnikov članov komisije kakor tudi možnost, da le-ta sklepa, čeprav ni v polni sestavi.
REFERENDUM ZA DIREKTORJE
V predlaganih spcremembah zakona je podana tudi polna sodna zaščita direktorja, kajti le sodišče ugotavlja, ali je zamenjava direktorja izvršena po predvidenem postopku in ali obstajajo dejstva, Id predstavljajo zadosten razlog za razrešitev direktorja. Pri razpravljanju o tej odločbi je prevladalo mnenje, da sodišču ne bi bilo potrebno ugotavljati dejanskega stanja, marveč samo oceniti pravilnost izvedenega postopka.
Vendar prevladuje mnenje, da v prvem in drugem primeru sodna odločba predstavlja le moralno zadoščenje, kajti za tistega, ki ga sodišče vrača, nd več prostora v delovnem kolektivu. Zato
Skoraj natanko štari leta po prvem državnem udaru v Togu, ko so bili ubili takratnega predsednika Sylvana 01ympia, so zdaj odstavili nj^ovega zeta predsednika Grunitskega. Prve vesti o novem udaru so prišle pretekli petek. Oblast v deželi je prevzela vojska, ki šteje komaj podrug tisoč mož in ki ji poveljuje podpolkovnik Ejadema. V deželi je mir, odstavljeni predsednik pa je dal svoj »blagoslov« novemu režimu. Ustanovili so odbor za nacionalno pomiritev, ki bo opravljal posle začasne vlade in pripravil nove volitve, kajti parlament so razpustili, razveljavili pa so tudi ustavo- Kakor pravijo v glavnem mestu Lone, se bo vojska umaknila z oblasti takoj po parlamentarnih volitvah.
Podpolkovnik Ejadem je poklicni vojak. Zdaj je star 29 let. Kot pripadnik francoske armade se je bojeval v Indokini in Alžiriji in je prišel do četnega narednika. Sedanji čin je dobil v togoški vojski. Sodeloval je tudi pri pri prvem državnem udaru leta 1963 in je po njem postal oficir. Od takrat je hitro napredoval in je oktobra pred. lanskim postal podpolkovnik in načelnik generalnega štaba togoške vojske.
Togo je ena izmed najmlajših držav. Neodvisna je postala 27. aprila 1960. leta. Skoraj 75 let je bil pod kolonialno oblastjo, najprej Nemčije, kasneje pa Francije in Velike Britanije. Leta 1884 je postal nemški protektorat po pogodbi med Nemčijo in togoškim kraljem IVIla-po III., avgusta 1914 pa sta deželo
zavzeli Francija in Anglija ter si jo med seboj raselili. Po drugi svetovni vojni je dežela prišla pod skrbništvo organizacije združmih narodov. Skrbništvo je bilo zaupano prejšnjima kolonialnima silama. Zlasti po drugi svetovni vojni se je v deželi razplamtel boj za neodvisnost. Da bi ga Francija speljala v svoje vode, je v svojem delu dežele razglasila avtonomijo, ki so jo bili kasneje potrdili tudi z referen. dumom. Kmalu nato je Francija z novo ustavo »i>ovezala Togo s fran-
UDAR V TOGU
cosko skupnostjo duha in interesov«.
V tem času se je v deželi razmahnilo tudi politično življenje Delovali sta dve stranki: frankofilska progresivna unija in komite enotnosti Toga. Le-ta je dobil na volitvah aprila 1958. leta velikansko večino in dobil dve tretjini vseh poslanskih mest v parlamentu. Francija je naposled leta 1960 dala Togu popolno neodvisnost.
Dežela meri 56.500 kvadratnih kilometrov in leži ob atlatski obali. V njej živi vsega skupaj poldrug milijon ljudi, kar pomeni, da je dežela izredno gosto naseljena. Poglavitni pridelki dežele so kakao, kava, bombaž, palmove koščice in kikiriki. Britanski del dežele se je namreč leta 1957 priključil sosednji Gani.
Največji problem dežele je gospodarska nerazvitost, saj ob osvoboditvi skoraj ni bUo industrije. Mlada vlada pod predsedstvom 01ympiom si je močno prizadevala, da bi deželo gospodarsko razvila. Pri tem so sodelovala tudi naša podjetja, ki so zgradila eno izmed prvih električnih central v tej de. želL Pognali so jo 1963. leta.
In še en podatek: to je bil zdaj sedemnajsti državni udar v Afriki zadnja tri leta in trinajsti, ki se je posrečil.
Toda za kaj pravzaprav gre? Na to je kaj težko odgovoriti, nekaj pa lahko vendarle rečemo po silah, ki so stale za udarom. Leta 1963 so ubili predsednika Olympia, njegovo mesto pa je prevzel frankofil Grunitski. Zdaj ocenjujejo, da prihaja na oblast spet tista struja, ki se zavzema za nacionalno neodvisno politiko. V koliko je to res, je težko reči, izjave novih voditeljev pa bi opravičile taka pričakovanja. Da pa se je v deželi nekaj kuhalo, priča že to, da so komaj dober mesec tega poskusili državni udar, ko je bil Grunitski v Franciji in ga je sprejel francoske predsednik de Gaulle. Takrat je skupina politikov razglasila po radiu, da Grunitskega odstavljajo, toda vojska je stopila na stran Grunitskega, in to pod vodstvom podpolkovnika Ejadema, ki je zdaj izvedel državni udar. PraJctično je bil Grunitski — tako so pisali časopisi — politični ujetnik vojske. Vsekakor pa delujejo v deželi kaj raznovrstne silnice, od katerih pa najbrž peljejo niti tudi v tujino.
so tudi predlagali, da se direktorju dš možnost, da po odločbi na skupnem posvetu o direktorjevi razrešitvi razpiše referendum, na katerem naj delavci povedo, ali so za to, da direktor ostane ali da gre. S polno pravico menijo, da je referendum edino pravi način, kjer more direktor dobiti pravo in resnično zadoščenje.
S predlaganimi spremembami zakona so rešene samo nekatere najbolj pereče težave v zvezi z dolžnostmi direktorja, medtem ko druga vprašanja, kot so šolanje direktorja, njegov strokovni in F>olitični profil, razmerje direktorja do organov samoupravljanja, obseg direktorjevih pravic itd. ostaja še naprej nerešeno.
Vse pa kaže, da bodo tudi ta vprašanja morala biti kaj kmalu razvozlana.
B. Lalič
Kandidati za naše poslance
Za republiške poslance doslej evidentiranih 7 možnih kandidatov
Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Kočevju je zbrala doslej naslednje predloge za možne kandidate v republiško skupščino in jih daje volivcem v ra^ravo;
Republiški zbor: Drago Benčina, predsednik občinske skupščine
Socialno-zdravstveni zbor: dr. Marko Vizjak, dr. Miha Petrič, dr. Janez Klvui in Nace Nagode
Organizacijsko - politični zbor: profesor Sa^ Bižal in Matija Cetinski, direktor delavske univerze
V republišiki skupščini poteče mandat naslednjim sedanjim poslancem kočevske občine:
Republiški zbor: Ivan Maček-Matija
Socialno-z^avstveni zbor: Lado Planine
Organizacijsko - politični zbor: Miro Hegler
Lani obiskalo SFRJ 3500 izseljencev
Lani je našo državo obiskalo 3.500 naših izseljencev, kar je do zdaj največ. Iz Združenih držav jih je v 15 skupinah prišlo več kot 800, prav toliko iz Kanade, iz ju^o. ameriških držav 50. Največ jih je prišlo iz evropskih držav: iz Francije 400, iz Za. hodne Nemčije 550 oziroma 800, ker so mnogi pripotovali z osebnimi vozili.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■	ZAKONI IN SAMOUPRAVLJANJE. — Ustavno sodišče Jugoslavije je v pismu zvezni skupščini opozorilo na to, da mnogi zakoni ne ustrezajo več, ker so jih samoupravni odnosi že prerasli. V številnih zakonih, temeljnih ali splošnih, je po mnenju ustavnega sodišča težnja, kako bi čimveč odnosov uredili z zakoni, četudi to ni zmeraj nujno za enotnost gospodarskega ali političnega sistema. Mnoge odnose bi smotr-neje in ceneje urejali v republiki, občini ter samoupravni ali delovni organizaciji.
Tudi temeljni pokojninski zakon bo v kratkem prišel pod lupo ustavnega sodišča. Ustavno sodišče Jugoslavije bo na predlog slovenskega ustavnega sodišča sprožilo postopek za presojo tega zakona, ali je v skladu z ustavo. Predmet presoje ne bodo samo posamezna določila, temveč kar celotna koncepcija zakona.
■	PROSLAVA OKTOBRA. -- V jugoslovanskem merilu in še posebej v Sloveniji pripravljajo obsežen program praznovanja SOletnice oktobrske revolucije. Ob tej priložnosti bodo izdali razne zbornike, organizirali bodo simpozije, proslave in tako dalje. V Sloveniji so ustanovili tudi odbor za proslavo 30-letnice ustanovnega kongresa KPS. Odboru predseduje Miha Marinko, član predsedstva CK ZKJ. Prva seja odbora je bila v torek.
■	DVANAJSTI SEJEM MODE V LJUBLJANI. — Na sejmu mode na GR v Ljubljani prikazujejo najnovejše in najpomembnejše dosežke jugoslovanske tekstilne in usnjarske Industrije. Hkrati s sejmom mode prirejajo tudi modne revije. Pohvale prireditve so zelo laskave; med drugim menijo, da bo sejem mode v Ljubljani kmalu prerasel v renomirano mednarodno prireditev.
■	LANSKA PROIZVODNJA V SLOVE NIJl za 4 odstotke večja. Statistika nam ponuja podatek, da je bila lanska proizvodnja za 4 odstotke večja kot predlanska. Takšno povečanje proizvodnje je slovensko gospodarstvo doseglo z 1,3 odstotka manj zaposlenih. To se pravi, da je lani porastla produktivnost za 5,4 odstotka.
■	ORGANIZIRANOST SAMO DEL REORGANIZACIJE. Na ponedeljkovi seji komi-
ZAKONI IN SAMOUPRAVLJANJE
sije GK za reorganizacijo in ra^oj ZKS so kritizirali tiste, ki vidijo v raznih organizacijskih spremembah poglavitno bistvo reorganizacije. Reorganizacija ne sme biti ^ma sebi namen — so poudarili člani komisije. Nujne so samo tiste organizacij.ske spremembe, ki izvirajo iz potreb in ki bodo prispevale k boljšemu delu komunistov. Ne smemo pa se slepiti, da bo z nekaterimi organizacijskimi spremembami, na primer, če bomo nekaj organizacij združili ali razbili, rešili vse probleme.
Enotno načelo organiziranosti komunistov bi moralo biti po mnenju konusije ne samo proizvodni in tudi ne le teritoria^ princip, temveč nova, višja kvaliteta — integracijsko družbeno načelo, U daje dovolj prostora za vsa idejna in politična gibanja, kakršna klijejo iz nove, samoupravljanju ustrezne vloge Zveze komunistov kot idejno-politične sile.
■	DOPLAČILA ZAVAROVANCEV. Doplačila zavarovancev bodo predpisali pri specialističnih pregledih, pri hišnih obiskih, pri prevozih z rešilnim avtomobilom, razen v primeru infekcijskih bolezni in nevarnih poškodb, pri ambulantnih pregledih in pri bolnišničnem zdravljenju. Po mnenju republiškega sekretariata za zdravstvo je participacija (doplačilo) zavarovancev sistemski ukrep, ki naj pripomore k smotrnejšemu reguliranju potrošnje v zdravstvu. Svet republiškega zdravstvenega centra pa, narobe, meni, da je to le začasen ukrep, ki ga bo treba kasneje spet ukiniti.
■	8000 LJUDI ODREZANIH OD SVETA. "V Bosni in Hercegovini in Cmi gori je snežni metež povsem paraliziral promet na cestah. V Sarajevu je tako visok sneg, da so morali razglasiti mobUizacijo vseh podjetij, ki imajo ekipe za civilno zaščito. V Gorskem Kotam in na Velebitu je 8000 ljudi povsem odrezanih od sveta.
■	VI. SEJA CK ZKJ. Na šesti seji CK ZKJ, o kateri smo že poročali v prejšnji številki, so poleg sklepov sprejeli tudi program dela centralnega komiteja. Stališča, dražena v referatu Vladimirja Porpovića glede {^tualnih vprašanj mednarodnega delavskega gibanja, je centralni komite sprejel za svoja. Med drugim je menil, da razlogi za svetovno posvetovanje komunističnih partij niso prepričljivi. Današnji svet se je povsem spremenil in kakršnokoli vodenje mednarodnega delavskega gibanja iz enega centra je zastarelo.
V referatu Vladimirja Popoviča je bilo izraženo tudi upanje, da odnos do posvetovanja ne bo škodoval sodelovanju med državami ali gibanji in tistimi, ki se takemu posvetovanju ali na njem sprejetemu do-kmnentu ne bi pridružilL
■	KULTURNA REVOLUCIJA — Na Kitajskem vlada piecejSnia zmeda. Nekatere dosedanje voditelje obtožijo rdečegardiiiti, naslednji dan pa plakati s takimi obtožbami izginejo s pekinških ulic. Vsekakor pa postaja jasno, da je vojska prevzela pobudo. Po zadnjih vesteh so sprejeli v polit-biro kitajske partije še tri maršale. Tako so v politbiroju že vsi razen ene^, ki so Ka bili že prej obtožili »buržoazne« linije. Po zadnjih vesteh so trije voditelji pripravljali državni udar lani februarja. Med obtoženimi so general Ho Lung, n(4cdanji pekinški župan Peng Cen in nekdanji Sef partijske propagande Lo Tine Ju.
■	BONN OŽIVLJA STIKE S PARIZOM — V Parizu sta bila za-hodnonemški kancler Kiesinger in zunanji minister Brandt. Pogovarjali so se o Izboljšanju odnosov med obema državama, ki so se za časa Erfaardove vlede dokaj ohladili.
■	UNIČEVANJE V JU2NEM VIETNAMU. Ameriške sile so začele sistematično uničevanje nu območju nekaj sto kvadratnih kilometrov, ki ga imenujejo »železni trikotnik«. Vse prebivalstvo preselijo v taborišča, vasi do kraja požgo, gozdove M.sckajo in pre-orjejo z buldožerji, polja in travnike pa pomijejo s kemikalijami, da ne bo zrasla na njih niti trava več. Vse to območje bodo spremenili v puščavo. Kaj takega se v človeSki zgodovini Se ni zgodilo.
■	USPELA PARTIZANSKA AKCIJA V JUŽNEM VIETNAMU. Enote osvobodilne fronte Južnega Vietnama so napadle ameriško letališče pri Pleikuju. Na zemlji so uničili 60 ameriikih letal, več drugih pa poškodovale. Ob tej priložnosti se je vnela bitka, v kateri je bio ubitih ali ranjenih okrog 150 Američanov.
■	ZBLI2ANJE MKU BONNOM IN PRAGO? — Te dni se je mudila v Pragi skupina strokovnjakov za vzhodna vpfašanja bonskega zunanjega ministrstva. Pogovarjali so se o možnostih za zbližanje med obema državama. V Pragi postavljajo dva pogoja: Zahodna Nemčija naj Javno pove, da se povsem odreka mUnchenskemu sporazumu, po katerem je Hitlerjeva Nemčija dobila Sudete, In drugič naj prizna vihodnonemSko mejo na Odri in Nisi.
■	PRVA ČRNSKA VLADA NA BAllAMlH. Na Bahanskem otočju, ki je bilo doslej britanska kolonija in ki mu je Velika Britanija
' priznala avtonomijo, so izvedli pr-■ ve svobodne volitve. Zmagala je . črnska progreslvno-llberalna stranka. Ta Jo adaj sestavila prvo črnsko vlado na tem otočju. Stranka • pa Ima v parlamentu le glas večine.	,
■	J02E BRILEJ NA SVED-SKEM — Član sveznega izvršnega sveta in predsednik sveznega komiteja sa turizem dr. Joža Bri-lej je odpotoval na Švedsko, kjer se bo pogovarjal o navoju trg»-Tinakega ■odcloTaoJa med obema deieUma.
OBISK V »TEKSTILNI«, TOVARNI SUKNA V KOČEVJU
Do leta 1970 bodo zamenjali vse stroje
V zadnjih dveh letih so kupili trikrat več strojev kot v vsem ostalem povojnem obdobju — Najprej bodo zamenjali dotrajane stroje, kar je pogoj za večjo in boljšo proizvodnjo — Tudi standarda zaposlenih niso zanemarili — Osebne dohodke bodo zviševali le v skladu z večjo produktivnostjo
v »Tekstilani«, tovarni sukna v Kočevju, so lani v prvih desetih mesecih dosegli v primerjavi z istim obdobjem v 1965 naslednje poslovne uspehe:
—	za 11 odstotkov večjo proizvodnjo pri enakem številu zaposlenih,
—	za 17 odstotkov večjo produktivnost,
—	za 25 odstotkov večji celotni dohodek,
: — za 23 odstotkov večji dohodek,
—	za 36 odstotkov večje povprečne čiste osebne dohodke in
—	za 1 odstotek večji ostanek čistega dohodka za sklade.
Vsi ti uspehi so bili doseženi z velikimi napori vseh članov delovne skupnosti, saj so se p>ogoji gospodarjenja po reformi precej spremenili. Predvsem so se znatno povečale cene osnovnim surovinam (nekaterim celo za 100 odstotkov), drugemu materialu in storitvam; cene končnim izdelkom p« so ostale ne-
spremenjene, nekaterim artiklom pa ^ celo padle za 4 do 8 odstotkov.
Podjetje se je v preteklem letu vključilo tudi v izvoz. Izvaža česane tkanine, in to na konvertibilno področje. Zaradi slabe apreture je začelo kooperirati s sorodno tovarno »Bača« v Podbrdu, ki ima moderno apreturo (oplemeni tilnico) za česane tkanine. To sodelovanje se je pokazalo za izredno koristno za obe podjetji, zato ga nameravajo obdržati tudi v bodoče in celo povečati.
E>OSEBNA SKRB ZA DOBRE DELOVNE POGOJE
Največji problem, s katerim se ukvarja kolektiv, je zastarelost strojnega piarka v vseh obratih podjetja. Večina strojev je starih nad 50 let. Delovni kolektiv se trudi, da bi to zaostalost odpravil. Posebno zsKinji dve leti so dosegli viden napredek. Lani so nabavili za 61 milijonov S-dtn strojev, letos do septembra i>a še za 34 milijonov S-
Poznate prodajalno
A/
TEKSTIL ANE!
44
ki je na Trati 4 (pri tovarni) in v kateri pobroš-naci lahko nabavijo vsak delavnik od 7. do 12. ure raznovrstno blago?
Najbolj iskani artikli, ki jih podjetje izdeluje in so ix>trošnikom na razpolago v tej prodajalni, so:
ODEJE:
»Nanos« iz umetnih vlaken, 140 x 190 cm, teža 1450 gr, v vzorcu ali gladke, obrobljene s svilenim trakom, cena 8220 Sdin, primerne za postelje, kavče, avtomobilske sedeže ipd.
»Pokljuka«, izdelane iz mešanice volne in umetnih vlaken 140x190 cm, teža 1700 gr, žakardni vzorci v več desenih s svilenim trakom, cena 11.760 Sdin, prav tako primerne za v stanovanje, avto itd.
TKANINE
»Darja«, blago za ženske obleke, krila in plašče, izdelano v modernih vzorcih, teža 620 gr, 100-odstot-na čista volna, cena 8112 Sdin, je eden najibolj iskanih artiklov na tržišču.
»Dubravka«, polčesana tkanina iz 100-odstotne vokie, teža 430 gr, priijiema za ženska krila, obleke in kostime. Cena 6940 Sdin.
»Mojca«, tkanina iz lOO-odstotne čiste vobie, teža 440 gr, primerna 2» ženska krila, obleke, kostime in plašče, cena 6420 Sdin.
Razen tega ima prodajalna na zalogi še drugo blago in odeje po ugodnih cenah, nekatere artikle oelo s posebnim popustom do 50 odstotkov.
din, to je trikrat več kot v vseh letih po osvoboditvi. Po planu bodo do leta 1970 zamenjali vse stare stroje z novimi. Predvidevajo, da se bo potem proizvodnja podvojila, število zaposlenih pa celo zmanjšalo, šele p>o dokončni obnovi vsega strojnega parka v predilnici in tkalnici bo mogoče misliti na razširitev podjetja, medtem ko nameravajo pri apreti^ri česanih tkanin ohraniti že dobro vpeljano kooperacijo z »Bačo« v Podbrdu.
Tekstilana je prav gotovo podjetje, ki v Kočevju največ prispeva k reševanju perečega problema zaposlovanja žena. Kot v vsakem podjetju, kjer so zaposlene pw«teaio žene, nastopajo tudi v Tekstilani posebni problema in potreba po posebni skrbi za dobre delovne pogoje. Podjetje se trudi, da bi doseglo čim ugodnejše delovne pogoje na več načinov.
Med prvimi je prav gotovo skrb za dobro in ustreznejšo prehrano delavcev. V podjetju imajo obrat družbene prehrane, v katerem delavci med delovnim časom lahko dobijo za nizko ceno 100 S-din izdaten obrok, ki ima povprečno 1000 do 1200 kalorij.
2E 5 LET SKRAJSAN DELOVNI TEDEN!
Svojevrsten je razpored delovnega časa. Že leta 1961 so imeli 46-umi delovni teden, letos pa so ga skrajšali na 44 ur, in sicer tako, da so v poletnih mesecih od maja do septembra prosti vsako soboto; v ostalih mesecih delajo p>o 8 ur na dan, v soboto I>a po 6 ur.
To je za delavce, zlasti za žene izredno ugodno, saj imajo poleti prosto soboto za
Cene prašičev spet višje
Na novomeški sejem so v ponedeljek, 16. januarja, kmetje pripeljali 758 pujskov v starosti od 6 do 12 tednov in 36 prašičev, starih tri do šest mesece. Sejem je bil dokaj živahen, saj je ostalo neprodanih le nekaj nad sto prašičev. Cene so spet poskočile, predvsem zato, ker so na sejem prišli tudi kupci iz bolj oddaljenih krajev. Za pujske so se cene gibale od 150 do 220 Ndin, za starejše prašiče pa od 230 do 330 N din.
včerajšnjega PAVLIHE)
3
razne gospodinjske opravke in za družino. Tudi v ostalih mesecih je 6-umi delavnik v soboto zanje ugoden, saj so zdaj žene, ki delajo v tretjd izmeni, opolnoči že proste.
Skrbijo tudi za rekreacijo članov kolektiva. Tako imajo počitniški dom v Novigradu v Istri in vikend hišice v Selcih pri Crikvenici. Dnevna oskrbnina v njih je zelo nizka in znaša 700 do 900 S-din.
V zadnjih letih je podjetje kupilo 6 družinskih stanovanj, letos i>a 3 samska stanovanja. Letos so začeli reševati stanovanjsko vprašanje tudi tako, da dajejo posojila članom kolektiva, ki sami gradijo hiše ali kupijo stanovanje. Vsak delavec, ki gradi hišo ali stanovanje, lahko dobi v podjetju posojilo od mi-Idjon do 2 milijona S-din z odplačilnim rokom do 20 let in 2-odstotno obrestno mero.
J. Prime
Med zaposlenimi v Tekstilani prevladujejo ženske. Delo jim olajšujejo stroji. Za boljšo produktivnost in kvaliteto pa potrebuje kolektiv še precej novih strojev. Na sliki so nekateri novi stroji, ki so jih kupili v zadnjih letih (Foto: Prime)
V	„DANI" spet strmo navzgor!
V	lanskem decembru je proizvodnja prvič, odkar Dana obstaja, presegla mesečno vrednost 200 milijonov Sdin — Kolektiv šteje trenutno že 125 zaposlenih — Letošnji proizvodni program se po vrednosti že približuje trem milijardam — Največ prodajo pelinkovca, zatem konjaka, na tretje mesto pa se je že povzpel grenki želodčni aperitiv »Gorjan«, za katerega povedo samo to, da je »samostanska zadeva« — Za letošnji začetek poletne sezone
obetajo tudi nove brezalkoholne pijače
Ljudje pijejo, če so veseli ali žalostni, če imajo veliko ali malo cvenka v žepu, alkoholnih pijač pač ni težko prodati in pri tem tudi zaslužiti, lahko porečete, ko se seznanjate z uspehi mirenske Dane. Povedati pa je treba, da drugi proizvajalci alkoholnih pijač nimajo takšnih uspehov in da so Danini rezultati v veliki meri plod pridnosti in dobrega gospodarjenja t^a kolektiva, ki v svojem obstoju ni p>oznal dvigov in padcev, temveč eno samo pot navzgor.
Skoraj dve milijardi štorih dinarjev je znašala vrednost proizvodnje v minulem letu, čeprav so sprva računali na precej manj. Letošnji načrti začrtujejo pot še bolj strmo. Posebno prodaja grenkega gorjana zelo hitro narašča in se je v kratkem času ix)vzp>ela na tretje mesto. K ra^iritvi prodaje pijač je pripomogla tudi učinkovite reklama, med drugim je Dana uvedla tudi miniaturne stekleničke v reklamne namene, kar je izjemen primer.
Občutno razširitev dejavnosti obete tudi proizvodnja ne-alkoholnih pijač. Zato so iz-koristilf ugodne kreditne pogoje in v Nemčiji naročili
avtomatisko linijo, ki bo lahko polnila 4OO0 stekleničk na uro. Te naprave bodo namestili v prostorih, kjer so doslej pekli cekinček, ki pa so bili zanj preveliki. Naprave za i>eko bodo prenesli v manjše prostore. Brezalkoholne pijače sicer ne bodo dale velikega zaslužka, njihova proizvodnja pa se bo dobro ujemala s pripravo alkoholnih pijač. Ko maja meseca preneha sezona predelave v alkoholne pijače, nastopi sezona za nealkoholne pijače in
Danini ljudje bodo tako imeli enakomernejšo in stelnej-šo zaposlitev skozi vse leto. čeprav je pri nealkoholndfa napitkih večja konkurenca, skoraj ni dvoma, da ne bi podjetje te zamisli izpeljalo, ko je dbslej že marsikatero. Mimogrede povedano, v kratkem času pripravljajo nekatera presenečenja pri al-kohokuh pijačah, vendar jih še niso hoteli izdati, ker jdfa zaenkrat še Ij'Ubosmnno vBr rujejo.
M. LEGAN
Kmetijski nasveti
—	Zakaj pa tale mačka toliko pije?
—	Slišala .je, da pq obilni pijači re.i.st mačka ilohifi.

Brežice: 590 pripeljanih, 410 prodanih
Na tedenski sejem prašičev v Brežicah so rejci v soboto, 14. januarja, pripeljali 590 prašičev, od tega 550, starih do treh mesecev in 40 starejših. Mlajših so prodali 380 po 10 do 50 Ndin za kg žive teže, starejših pa 30 do 3,8 Ndin za kg žive teže. Teden dni prej so v Brežicah pripeljali in prodali zelo malo prašičev.
Zakaj obnova vinogradov?
Pred dobrimi 80 leti je trtna uš uničila večino slovenskih vinogradov. Ko so jih v tistem času naši očetje in dedje obnavljali s trsi, cepljenimi na amerišikih podlagah, ki so odporne proti ušem, je bilo vinogratkiištvo kot aiar nost šele v ix>vojih. Kakršen vinograd je zasadil oče, takega je kopal tudi sin; vzgojna oblika vinograda se je skupaj z nasadom ohranila do danes.
% Zdaj smo prišli na razpotje. Večina starih, opešandh vinogradov zahteva obnovo - novo nasaditev. Obnovo pa zahteva tudi nov način obdelovanja. Vinogradnik, ki misU, da se bo ravnal po svojem očetu in v vinogradu porabil več kot sto delovnih dni za hekter, pri tem pa pridelal manj kot 50 hI vina, je v veliki zmoti, če misli, da bo imed od tekega vinograda kaj prida dohodka. Naj navedemo samo majhen primer, koliko bi se dalo prihraniti. Konj ali vol, ki vleče vinogradniški plug na eno kolo, lahko naredi prav toliko kot 25 kopačev, ki j'ih je spomladi vse težje dobiti. Toda ix>glejmo, koliko vinogradov še kopljemo na roke tudi tem, kjer strmina dovoljuje delo s plugom. Strmina to res dovoljuje, v vinograd pa ga ne pustijo preozke medvrstne razdalje. Težke nahrbtne škropilnice preveč režejo ramena, vinogradniška motika pušča preveč žuljev na dlaneh, steri, izčrpani vinogradi dajejo premalo zaslužka, da bi mladega fanta vinogradništvo veselilo. To je tudi eden izmed vzrokov, da je obnova nujnost, če nočemo izgubiti slovesa vinogradniške dežele.
Pri obnovi vinogradov se moramo zavedati, da obnavljamo rastlino, ki bo dolga desetletja štela na istem mestu. Zato še posebej velja upoštevata izkušnje in izsledke na-prednejših vinogradnikov in nauke znanosti, če hočemo pri obnovi dobro zasteviti. Ena najhujših napak pri množični obnovi p>o trtni uši so bile preozke razdalje med vrstemi. Razen temu vprašanju bo zdaj potrebno posvetiti vso pažnjo tudi sortam, podlagi, pravilni usmeritvi vrst, kjer napake težko popravimo
0 Pomembna je predvsem ugotovitev, da je vinska trta rastUna, ki ix>trebuje več prostora, kot ga je imela v sterih, gosto naseljenih vinogradih z nizko vzgojo Naše brajde, ki se pno ob zidanicah in domačijah, najbolj nazorno pokažejo, kakšna rastlina je trte, kako se razraste, če ima na voljo dovolj prostora, in koliko lahko rodi. Pridelek ni odvisen od števila trt, temveč od števila rodnih očes. Teh pa je na redkeje nasajenem vinogradu z višjo vzgojo več kot na nizki trti, ki jo po vsej sili tiščimo k tlom in ji ne pustimo, da bi zavzela primernejši obseg.
To je bilo nekaj splošnih misli, prihodnjič pa več o vpojnih oblikah in o izboru sort.
Markusz Kwjatowski:
DELOVNA DISCIPLINA
Kliska je bil zelo vznemirjen.
—	Pomislite, samo, kam to vodi, — je pojasnjeval svojim kolegom. — Potreboval sem neko pojasnilo od Klisa, njega pa ni v pisarni! Vprašal sem v tajništvu, a tam so mi rekli, da ga ni in da ga ne bo. Pravijo, da moži sestrično. Kaj pravite na to?
—	škandal! — je vzkliknil Banaszek. — Ko
sem se jaz ženil s svojo prvo ženo, sem vse formalnosti uredil zunaj delovnega časa.
—	Kulebnjaka tudi ni, — je pristavil Ba-raszkjewicz. — Baje krsti vnuka.
—škandal! — je ponovil Banaszek. — Krsti, ženitve, ločitve — delo pa stoji!
—	Kukulska je še davi odšla nakupovati
—	Pjescsinjak vodi po mestu sorodnika iz Kanade.
—	Cepalka sedi pri frizerju.
—	Kdo pa naj sploh dela v takšnih razmerah? Samo mi! Zahtevam pravico! — je rekel Ba-raszkijewicz.
—	škandal, tovariši! Kam bomo prišli, če bodo kolegi še nadalje tako zanemarjali delovno disciplino? — se je razžalostil Banaszek.
Nastal je moreč molk. Prekinil ga je Kuska.
—	To mi sploh ni všeč, — je izjavil in pogledal na uro. — Tu razpravljamo in razpravljamo, čas pa mineva. Kmalu bo dve. Moramo še skočiti v pisarno po torbe... Natakar! še tri čašice in račun!
Janez Trdina:
Cvetnik
Nekje visoko gori na Gorjancih kipi čmo pečevje. Med pečevjean se i>a širi cvetnik, prav majhen vrtec, ves po6i najlepših in najblagodušnej-ših rožic. To pečevje se težko najde, še teže pa se pride čezenj v čudoviti vrtec. In to je dobro. Kdorkoli je že za-blodil v cvetnik, zamaknila in 'prevzela ga je krasota in dišava rožic tako neskončno, da je nehal misliti na jed in pijačo, na spanje in tudi na po-vratek in je poginil ne čuteč nobene boK od predolgega bedenja in stradanja. Blagor p« si ga tistemu, ki dobi po sreči ali naključju kak cvet teh
plemenitih rožic. Ako se ženi, naj ga dane svoji nevesti v venec in živel bo z njo v krščanski spravi in ljubezni do groba. Že eno samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi razprtima zakoncema pod zglavje. Kdor nosi tak cvet s seboj, ne obhaja ga nobena jeza in nobena žalost, ne premaga ga noben sovražnik, ne predre nobena krogla. Zdaj pa čujmo kratko povest o tem gorjanskem cvet-niku, ki mu ne najdemo para pod božjim soncem!
Vlah Elija je bU jako pošten in bogoslužen mož. Ko je sinove poženil, hčere po-omožil, dolgove poplačal in

ZIMSKA PRAVLJICA. Noč in sn^ — v gradu pa še ne spijo. Ves v lučeh in snežnih kristalih se lesketa OTOCEC sredi Krke. V tcrni bi.seni dolenjskega turizma, v veliki novi restavraciji pri motelu nad Krko, bo
28. januarja I. Dolenj ski novinarski ples!
J. H. Roessler:
Majhen, neugleden človeček z dvema psoma, črno kodrico in belim špi-cem je stopil ▼ pisarno cirkusa.
»Direktor?«
»Kaj želite?«
»Pišem se Knut Spećht.«
»In kaj potlej?«
»Rad bi, da bi me angažirali.«
Direktor ni dvignil pogleda s časopisa, v katerem je proučeval velik razglas in z debelimi črkami natisnjene senzacije svojega cirkusa; SMRTONOSNI SKOK S CIRKUSKE KUPOLE, SLON RAZBIJE OMNIBUS S SEDMIMI DEKLETI, GNEČA V MANE2I in glavna atrakcija programa: TIGER JE SVOBODEN!
»Ne potrebujem nikogar,« je rekel direktor in bral naprej.
Prosilec ni popustil.
»Direktor, novo točko imam.«
ARTISTI
»Kaj posebnega ne more biti.«
»No, pa vendarle...«
»Se daste živ pokopati?«
»To bi bil star trik, direktor. MoJa točka je boljša. Dresiram pse.«
»še to!«
»Moja kodrica igra na klavir.«
»Kako, prosim?«
»MoJa psička igra na klavir. Klasične sonate, preludije, etude Chopina, Liszta, Hindemitha, Ho-neggerja in še mnogo drugega.«
»Ni slabo. Trik?«
»Ne, podvig. Jo hočete slišati?«
»No pa sem res radoveden.«
Maneža Je bila v hipu prazna. Štirje ljudje so privlekli velikanski klavir. Direktor in drugi so se umaknili v ložo.
Knut Specht je namignil kodrlci, tiho rekel be-
ja-hop in se umaknil. Kodrica se Je poklonila in stopila h kvalirju. Potem je obstala in se vprašujoče ozrla naokrog.
»Stola ni za klavirjem,« Je pojasnil Knut Specht.
Kot bi mignil. Je nekdo prinesel stol.
»Kakšno delo želite?« Je spet vprašal Knut Specht.
»Vseeno, kaj. Morda Beethovnovo Sonato v mesečini?«
»ZWcaj pa ne? To Je njeno najljubše delo.«
Kodrica se Je zatopila v igranje. Direktor Je že med zvoki sonate začel vzklikati: »Sijajno! Edinstveno, fenomenalno! Takoj boste podpisali angaž-ma.«
»To Je šele prvi polčas moje točke,« Je skromno pojasnil Knut Specht. »Prava senzacija šele pride. Spric...«
»Kaj tudi on igra?«
»Ne, poje.«
»Poje?«
»Sopran?«
»Skoda. Bojim se, da bo uničil točko. Kodrica je bila veličastna. Tako majhen in neznaten Je, no pa naj bo!« ^
Špic Je sko^ na klavir.
»Bi vam bila po volji arija iz Tosce?«
»Pes bo pel?«
»Boste videli. Začnemo?«
Arija Je bila čudovita. Direktor Je kar poskakoval na stolu.
»MnogokaJ sem že doživel, a to Je bil resnično pravi užitek. To Je svetovna senzacija! Angažiram vas takoj, za celo leto. Koliko hočete na večer? Pet tisoč? Deset tisoč? Dvajset tisoč«
»Prav, pa naj bo dvajset tisoč. Vendar vas moram prej na nekaj opozoriti. Gre za majhno prevaro ...«
»Prevaro?«
»Da, špic ne poje, ampak se samo dela kot da poje. V resnici poje kodrica ... Govoriti zna s trebuhom ...«
Prevedla: Alenka Bole-Vrabčeva
vse zamere poravnal, je pustil domačijo in se pripravljal na srečno smrt. Med črnim pečevjem sredi trnja, osata in kopriv si je postavil hišico, ki je imela ravno dosti prostora zanj in za prijazno kozo, ki jo je vzel s seboj za tovarišdjo in da ga hrani s svojim mlekom. Razen mleka je užival zdrave gorjanske zeli in korenine, žejo si je pa gasil z mrzlo studenčnico, izvirajoče izpod pečevja. Ob tej hrani in pijači je živel pobožni puščavnik veliko let v ve-dnem zdravju in veselju. V samoti ga ni nihče motil. Kraj ni mogel človeka mikati: bil je tako odljuden, gol in pust, da se ga je popotnik že oddaleč ustrašil. Pa niti Eliji se ni po ljudeh noč tožilo. Trikrat v letu: pred božičem, pred veliko nočjo in pred sv. Elijo je prišel k njemu sin in mu prinesel čutaro sladkega vivodinca. Razen njega ni videl nikoli žive duše, pozabil je svet, kakor je svet pozabil nJega.
V viharni noči, ko se je ravno ulegel, potrkala sta na vrata dva popotnika, dva bolna romarja. Elija jima je odprl in ju peljal v tesno kočo. Prelepo sta ga prosila, da bi jima dal prenočišče in tudi, če mu je . modi, kako đobyo jed ih pijačo, da n^ pogineta od truda,.; glada in bolezni. Mlajši popotnik še veli z otožiim glasom: »Romarjem se godi dandanašnji slabo. Prihajava iz svete dežele iz Nazareta in sva zdaj na potu v Marija-Celje, ali moči naju zapuščajo, morala bova tukaj umreti, ajco se naju ne usmili Bog in ti, častiti starec! Po morju sva se vozila srečno. Mornarji so dobri ljudje, dali so nama dr^^e volje vse, kar so sami imeli, ^pustivši ladjo sva hodila več dni po primorju. Primorci so bogati trgovci, ali skope duše. Brez plačila naju niso hoteli ne nasititi, ne voziti. Lačna in trudjia sva prišla v Brod. Brojarci so dobri ljudje, ali sirote. Pomagali bi nama bili radi, ali niso imeli kruha niti zase, ndkar za druge. Bog Jim stokrat povmd blago voljo! Onemogla od lakote in bolna od hudega pota dospela sva bolj mrtva nego živa v Kočevje. Kočevska gospoda je hudobna in beraška. Siromaku ne bi dala ni skor-jice kruha, ko bi kruha tudi kaj imela. Ali udarila jo bo strašno šiba božja, in takrat se bo pokesala, pa bo prepo-ano. Sam Bog je storil čudež in nama podaril toUko jakosti, da sva priromala do tvojega stanovanja.«
Pobožnemu Eliju se udero solze, ko sliši toliko bridkosti in revščine. Postregel je popotnikoma bolje, nego sam
sebi o največjih prazaiikih. Spekel jima je svojo preljubo kozo in postavil prednju tudi čutaro sladkega vivodinca, ki jo je bil kcanaj načeJ. Romarja sta jedla in pila, in ko sta se okrepčala, zahvalila sta prelepo svojega dobrotnika in sladko zaspala v njegovi postelji. Tudi puščavnik je spal sladko in dolgo na trdnih tleh, kakor še nikoli ne, odkar je prebival na Gorjancih. V sanjah sta se mu prikazala sam Bog Jezus Kristus in nj^ov premili učenec sv. Peter. Kristus ga je prijel za roko in mu rek^: »Pogostil si svojega Stvarnika in Odrešnifca m z njim velikega apostola sv. Petra. Za to dobroto ti ne bodeva dala denarjev, ki jih ndti ne želiš niti ne potrebuješ. Dajeva ti boljše pKJvraoilo; za ta svet svoj blago.'dov, za oni svet svoj nebeški raj.«
Ko se Elija prebudi, sta bila popotnika že odSla, pustivši mu ves svoj božji blagoslov. Zdaj se ni čutil več starega in slabega; bil Je zopet mlad in kreF>ak, kakor kak štiriindvajsetletni mladenič. Grda kočica je izginila in se i^remendla v prijazno belo kapeUco. Puščavniku ni bilo treba žalovati ne po kozi. ne po vinu. Ko je izpil svojo skodelico mleka, se mu je napolnila precej z drugim, mnogo slajšim mlekom, nego mu ga je dajala koza, in tako je živel odslej brez truda in brige, kako bi Jo prehranil v svoji nerodovitni puščavi. Ko je privzdignil čutaro, je bila p>ol-na, in kakor v ^ledi mleka tudi v njej nikdar ni izmanj-kalo vina in to vino je bUo še mnogo, mnogo bolj prijetno in" diSe^, nego tolikanj sloveči vivodlnec. Okoli žalostne kolibe so se poprej gonili grabljivi kragulji in jastrebi, zdaj so pa prepevali okoli vesele kapelice neznani ptički s tako milim glasom, da se jih Elija ni mogel naslušati. Trnje, osat in koprive so se nekaj izgubile iz obližja puščavnikovega doma, mesto njih pa narastel ponoći cvetnik. kakršnega noben grad nd imel. ves obsejan z nebeškimi rožicami, da takega čuda še nobeno človeško oko ni videlo. V studencu pod pečevjem je tekla bistra voda kakor prej, ali zdaj so mrgolele in se igrale po nji zlate ribice, ki so pozdravljale puSčavndka-z radostnim pljusanjem In celo s človeškim glasom.
V tem prekrasnem zemeljskem raju je živel pomlajeni Vlah Elija v sveti molitvi in radosti še oelih sto let. Nadlegovala ga ni nikoli več ne bolezen, ne starost. Unurl Je lahko In sladko, ker je vedel, da ga čaka na onem svetu še veliko večje veselje, nego ga je užival po Kristusovem blagoslovu že na zemlji, ki ni bila zanj kakor za druge dolina solz. Bela kapelica, ki je toliko let v njej prebival in Bogu služil, se je zdavnaj porušito; tudi neznane ptice in zlate ribice 80 brez sledu Izginile; edini cvetnik je ostal in spri-čuje še dandanašnji božje povračilo, ki pride dobremu človeku včasi že na tem svetu, gotovo pe onkraj groba.
MISLI O LJUBEZNI
(TRISTAN IN ISOLDA):
Ampak kdo le more dolgo časa ohranit! svoj'o ljubezen v tajnosti?
PASCAL:
Naslada, da ljubimo, ne da bi si to upali povedati, je združena s trpljenjem, pa tudi S sladkostmi.
LA ROCHEFOUCAULD:
Tista ljubezen je čista in so ji odvzete primesi naših drugih strasti, ki se skriva na dnu srca in za katero niti sami ne vemo.
Iščemo fotografijo tedna
s svojimi pošiljkami za zadnjo, X. fotografijo tedna so nas naši prizadevni fotoreporterji-amaterji zasuli z res dobrimi posnetki. Prav vse fotografije so bile aktualne in razen treh tudi tehnično zadovoljive. Akcija »Iščemo fotografijo tedna« je dosegla svoj namen; moramo priznati, da celo bolj kot smo pričakovali! Tisti, ki so sodelovali v njej, so se v tem »kratkem tečaju« naučili, kakšna mora biti novinarska fotografija, pa tudi drugi, ki so samo od strani opazovali, zdaj vedo, da imeti fotografski aparat in film in sonce za hrbtom še ni vse: treba je tudi nekaj spretnosti in znanja! Ko smo upoštevali vse pogoje našega razpisa, smo se odločili, da podelimo za X. fotografijo tedna prvo
10.000
Poldeta Grahku za »MEHANIZACIJA NA NOVOMEŠKIH ULICAH«. Drugo nagrado (zavitek papirja 13x18 cm) prejme Darko Pavlin za »REFERENDUM«, tretjo (prav tako) pa Polde Miklič za »P02AR ALI VIHAR?«, četrto pa spet Darko Pavlin za »NAVKLJUB MRAZU«. Ostale fotografije, ki so jih poslali Polde Grahek (referendum), Darko Pavlin (referendum), France Modic (brakada, šolarji v Ortneku, kovač), Polde Miklič (zimska arhitektura, zakajeno »nebo«), Tone Zalokar (sankači, novo skladišče papirnice, tovarniško glasilo) in Ivan Slana (ropar v pasti) bomo še danes ali v kratkem objavili. Posnetki Cveta Križa tehnično niso zadovoljivi (premalo kontrasta); prav tako sta pomanjkljiva Mikličeva »Dolga zima« in Modicovo »2^sko veselje«. — Tokrat smo dobili 32 fotografij od sedem avtorjev. Nagrade bomo razposlali po pošti.
S tem je naš m^radni razpis sicer zaključen; zbrala se bo samo še strokovna komisija, ki bo ocenila izmed vseh nagrajenih »Fotografij tedna« najboljšo, nj^ega avtorja pa bo uredništvo Dolenjskega lista nagradilo s 50.0(X) starih dinarjev. Komisija se bo sestala še ta mesec!
Iščemo fotografijo tedna
Uredništvo pa je prepričano, da boste z aktualnimi fotografijami sodelovali tudi v bodoče. Kar brez strahu pošljite svoje posnetke na formatu 13x18 cm v uredništvo in ne pozabite pripisati podatkov, kdaj in kje so bili posneti ter kdo ali kaj je na sliki. Dobre bomo objavili, lepo honorirali, res u^lim pa dali tudi častni naslov »Fotografija tedna« ta jih primemo denarno nagradili! Sodelujte, vsak na& bralec in sodelavec ima še vedno možnost, da postane »fotograf tedna«!
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Iščemo fotografijo ledna
NOVA ŠOLA SLIKARJEV AMATERJT.V
h vasi Kovačke do Moskve in New Voda
Kako so kmetje samouki postali poznani med umetniki — Izredno razvit čut za lepoto, ki živi v srcih teh kmetov, jih je pripeljal med znane in ugledne jugoslovanske »naivne slikarje«
Slovaška vas Kovačica je postala nova šola slikarjev kmetov, poznana pod imenom »Banatske Hlebine«. V teO ravnini slika deset slikarjev brez ateljeja in diplome. Ti kmetje se po opravljenem delu na njivah skoraj vsak
Nova šola v Brežicah
v Brestanica mračno dokončujejo novo šoJo. Otvoritev bo med zimskima počitnicami. Otroci se bodo ob koncu tega polletja z veseljem poslovili od starih po-dirajočih se učilnic v dosedanji šoli.
dan vračajo k svojim čopičem in barvam.
Njihova platna so videli ljubitelji likovnih umetnosti od Kovačice tja do Moskve in New Yorka. Niti ena reprezentativna razstava tako imenovanih naivnih slikarjev Jugoslavije ne bi bila popolna brez udeležbe slikarjev samoukov iz Kovačice — Pavla Hrka, Jana in Andreja Ve-njarskega, Martina Janoša ali katera kold dsrugega iz te skupine. Inozemske turiste, ki obiščejo Vojvodino, privede pot čedalje pogosteje v Ko-vačico.
»Kako ste pričeli slikati, kakšna so vaša umetniška sbremltjenja, k čemu težite,«
SLAVISTI LETOS V NOVEM MESTU
Pred velileo nalogo
Na seji podružnice Slavističnega društva v Novem mestu so sprejeli sklep, da sprejensajo sugestijo glavnega odbora, ki je v Mariboru na občnMn zboru slavističnega društva Slovenije menil, da naj bi bil prihodnji občni zbor v Novem mestu oziro ma na Dolenjskem. Zadnji zbor na Dolenjskem je bil pred desetimi le#i v Dolenjskih Toplicah, člani odbora novomeške podružnice so menili, da bi na ta občni zbor, ki bo predvidoma v jeseni letos, povabili tudi starejše slovenske kulturne delavce in znanstvenrke-slaviste, ki so bili pred desetimi leti v Dolenjskih Toplicah.
Na seji je predsednik no-
Jeseni popolna osemletka na Trebelnem?
Prejšnji teden je že druga delegacija prebivalcev Trebelnega in okoliških vasi prišla na občinsko upravo v Trebnje in zahtevala, naj odgovorni uredijo šolanje njihovih otrok v višjih razredih osnovne šole
2e od novega leta sem 90 šoloobveznih otrok Trebelnega in sosednjih vasi poseda doma za peč^, namesto da bi sedelo v šolskih klopeh in si nabiralo znanje za življenje. Verjetno so bili ti otroci sprva veseli dolgih zimskih počitnic, manj pa so bili nad njimi navdušeni njihovi starši, ki želijo, da bi se otroci redno šolali.
Jože Ciuha v krški galeriji
v krški Galeriji bo v marcu rassstavljal svoja dela domačin Jože CJiuha. Doma je z Vidma in Krčani bi si zelo radi (gledali njegove umetniške stvaritve.
RODNA GRUDA za I. 1967
Revija »Rodna gruda«, ki jo Slovenska izseljenske matica izdaja in pošilja našim izseljencem, bo letos oboga, tila svoje strani. Prof. Jakopin bo med drugim kramljal o pravilni rabi slovenskih besed, v rubriki »Otroci, berite«, ki jo bo ilustriral Jože Ciuha, bodo sodelovali znani pisatelji in pesniki, ruge strani pa bodo prinašale gra. divo o stari domovini, kakršno žele spoznati izseljenci Revija bo posegla tudi v zgodovino in med drugim objavila povzetke iz obširne kro. nike Iva Pirkoviča »Gradovi umira'o«. Bralci »Rodne gru. de« bodo prejeli tudi Informativni priročnik z vsem novim o zaposlovanju.
Zakaj se je to zgoditlo? Preprosto zato, ker sta buda zima in visok sneg onemogočila prevoz v mokronoško šolo. saj šofer Litostrojev^ avtobusa ne more prevzeti odgovornosti na nevamd poti.
To je samo del težav, ki se vle^jo že od takrat, ko je bilo siklenjeno, da bodo otroci obiskovali višje razrede v Mokrome^. To je bdlo odločeno zaradi tega, da so s tem odpravili kombiniran pouk na šoli na Trebelnem, ki ni dajal želenih učnih uspehov. Toda mokronoška šola je le s težavo sprejela še to učence in imela ves čas obilo preglavic pri organiziranju pouka.
Nekateri so vodstivu mo-kronoške šole očitali, zakaj ne bi imeli ti otrod pouka na Trc'belnem, k\jer so pro-
ste učilnice, k njim pa bi se vozili učitelji iz Mokronoga. Poikazalo se je, da mokro-noška šola s sedanjim številom učiteljev ne more orga nizirati predmetnega pouka na Trebelnem. Potrebo^^ bi dva učitelja, ki bi bila stalno na Trebelnem (kjer sta tudi dve stanovanji), dva do trije pa bi se morali voziti iz Mokronoga.
Z novim šolskim letom bodo, kot zatrjujejo na občinski upravi, na tak način šolanje tudi uredili. Na področju Trebelnega je namreč dovolj otrok za popolno osnovno šolo. V letošnjem šolskem letu pa bodo morali hoditi v šolo še kak teden po tem, ko bodo drugi šolarji že imeli poletne počitnice.
M. L.
Izšla je nova številka „Plamena"
Ob veliki kulturni sudi na črnomaljski gimnaziji in Črnomlju na-splcii pctmeni izid nove Številke »Platnene«, glasila ftmotnaljskih gimnazljceiv, že prvi dogodek. Le-toSnJa Številka Je po vsebini veliko bolJSa od lan^e, slabša pa le po opremi In izdelavi, 5aJ Je zaradi slabega tiska branje prav t«žko.
V glasilu objavlj« Jurij Suster sestavek ,Problemi aktiva ZMS', Veseljko Simonovič ,In memoriam 1965/66' in .Na vzhodu nič novega', Ramborg Ima objavljen sestavek .Ciganka', Janton dve pesmici .Sam' In .Ljubi" ter Bapis .Nekdo teli narediti maturo'; Jo-sui je prispeval ,In morda nekoč, morda ie danes ali Jutri' in ,lz-bledela kot privid', TIM 4 objavlja poezijo pod naslovom ,Misli iz. '. .Psyho XX. stoletja', .Zdaj nimaS, kar nI nK>je', pa Je napisal Kuci 66. V glasilu najde-
mo tudi nekaj poezij neznanih avtorjev ter ne^J uspelih, iskrivih pregovorov in aforizmov.
Prispevek Jurija SusterJa Je edini prispevek ne literarnega značaja, vendar je napisan preveč na hitro in povrfino, čeprav mladinska vprašanja naravnost kličejo po poglobljeni analizi. Najbolj se Je s svojo prozo približal dogajanju v mladem človeku JoSui, ki ga odlikujejo tekoča beseda in velike izraaie sposobnosti Od prispevkov v veaani besedi Je tiebe omeniti lepe misli v obeh pesmicah Jantona, predvsem pa pesem. Na vzhodu nič novega', ki Jo Je napisal Veseljko Simonovič.
Uredniki »Plamena« tudi letoe obljubljajo, da bodo izdali vsaj Se eno Številko, saj Je skoraj neverjetno. da ves gimnazijski kolektiv ne premore na leto več kot 20 strani kvalitetnejšega literarnega teksta!	J. K.
vomeške |xxlružnice Slavistič-negga društva, književnik Se-verin SaJi, podal poročilo o mariborskem sestanku slovenskih slavistov. Se2nanil je člane z dogajanjem v slovenski slavistiki, kot je bilo razvidno z lanskega občnega zbora in gradiva, objavljenega v časopisih. Pogovarjali so se tudi o delu odbora m sklenili, da v Novem mestu USTANOVE SLAVISTIČNI CENTER ZA STROKOVNO POMOČ USTANOVAM IN PODJETJEM. Tako institucijo imajo tudi v Mariboru in se je prav dobro obnesla. Naloga tega centra ali servisa je v tem, da podjetjem, ki izdajajo slovenske tekste, pomaga pri korigiranju in lektoriranju, da na svojem območju skrbi za kulturo tiskane slovenske besede. Taka ustanova pomaga podjetjem, ki tiskajo svoja tovarniška glasila itd. NASLOV; SLAVISTIČNO DRUŠTVO, GIMNAZIJA, NOVO MESTO.
Ker zahteva priprav občnega zbora slovenskih slavistov dokaj dela, se je predsednik podružnice Severin Sali že obrnil na Zlavod za pro-svetno-pedagoško službo, ki je obljubil vso p>omoč. Na seji podružnice je bilo govora tudi o tem, da bi v času letošnjega občnega zbora izdali brošurico o Novem mestu, kulturni dejavnosti, dogodkih v literarnem, glasbenem in likovnem žlivljenju.
P BREŠCAK
Veliki mojster o umetnosti
»Umetnik obožuje svoj po. klic: najdragocenejše jkačilo mu je, če dobro dela.« To je samo ena misel iz slavne oporoke, v kateri veliki francoski kipar in slikar Auguste Rodin razmišlja o poslanstvu umetnosti in umetnika. Oporoka je natisnjena tudi na uvodni strani knjige itO umet. nosti«, ki je nastala po pogovorih Paula Gsella z velikim mojstrom Rodinom. V slovenskem prevodu Vladimira Kocha, ki je napisal tudi spremno besedo, je nedavno knjigo izdala Mladinska knji. ga v zbirki »Sivi Kondor«. Knjižici je dodanih več fotografskih reprodukcij Rodino-vih del.
»Vesolje« Whitrowa
Kaj Je vesolje, kako veliko Je. kaXSnl zakoni vladajo v nJem? Na ta bistvena vpraSanj« je poskusil odgovoriti v svojem delu »Vesolje — uvod ▼ kozmologijo« angleSki znanstvenik G. J. Whi-trow. Njegova knjiga je torej ne-kakSen učbenik za pozneivanje ve-soljsldh zakonov. Slovenski prevod Je oskrbel prof. Slivo Brcs-kvar, izdale pa ga je Mladinska knjiga v zblrld Kozmos.
najpogosteje sprašujejo te slikarje. Nekateri so se nagibali, da bi iskaJd začetek te »slikarske šole« v Kovačici že v letu 1845, letu, ko je bil tja poklican znani slikar Konstantin Danil, da za tisoč zlatnikov naredi sliko v vaški cerkvi. V nji se še danes nahaja njegovo pomembno delo — Kristus moli v vrtu (jletsemani.
Od zibke do podstrešja
Ljubezen do barv in čopiča je vendar treba iskati drugje — v neverjetno razvitem čutu za lep>oto, v duši kovačiških kmetov, katerih domovi so pokii okraskov »od zibke 5» do podstrešja«, kjer vse kar mrgoli v barvah in risbah. Ti umetniki so prišli prvič v stik z umetnostjo, slikar-sfcvom, s pomočjo raznih koledarjev in ra^lednic, ki so jih pojemali in prerisavali. Večina teh del je bila prvič pokassaina pred 14 leti ne njihovi prvi razstavi v Ko-vačioi. Pravijo, da je nasto-
pila velika sprememba v de-hi kovačiških slikarjev šele potem, ko je pogosteje pričel zahajati v to banatsko vas akademski slikar Stojan Tru-mič. On jih je dejansko napeljal na to, da so iskali motive »povsod okrog sebe«, v živih, modelih narave, na njivah, v swjih domovih in dvoriščih, v bc^ti ljudski pesmi. 2e na drugi razstavi je bUo lahko opaziti, da so ti slikarji v svoja dela vnesli veliko novega in svežega. Tako se vrste številni portreti njihovih sostanovalcev, sorodnikov in prijateljev. CM tist^ ga dne so platna teh shkor-jev-kmetov nastopila pot okoli sveta, vas Kovačica pa je p>ostala znana tudi izven meja Jugoslavije.
J. VAVIĆ
Tekmovanje za
Kajuhovo značko
17. januarja se je v Krškem sestal odbor ĐPilL, ki bo piriredil med šolarji tekmovanje za Kajuhovo bralno značko. V odboru so zastopane občine Brežace, Sevnica in Krško. Na torkovem posvetu so sprejeli prt^ram čtdva za šolsko miladino od 3. massreda dalje.
»INDIANAc« kot ljudska knjiga
Prešernova družba je poslala pred koncem 1966 na knjižni trg še eno odlično delo, rtMnan »Indiana« Geor-ge Sandove (psevdonim za francosko pisateljico baroni, co Avroro Dupin-Dudevant 1804 — 1876), ki ga je prevedel Silvester škerl. Knjiga je izšla v zbirki žepnih romanov Ljudska knjiga. Roman, ki je bil napisan jeseni 1831, raz-
galja družbo in biča njeoB napake z vso neprizane^ji. vostjo, zato se mu pri takratnih bralcih in kritikah tU dobro godilo. Pisatdjici, ki Je z iskrenim namniom po-kazE^ na človeške slabosti in značilnosti brez olq;>otičei. nja, so očitali veliko hudega, o čemer pripovedujejo tudi trije njeni predgovori, dodani tudi slovMiskemu prevodu.
Na okope - za kulturo!
Odziv na članka prof. Miloša Humeka »Kultura - naše vsakdanje življenje«
Članka profesorja Hvimeka sta zlasti tistmi, ki kroje bodočnost ljudski prosveti, resen in zadnji opomin, da smo dosleo zanemarjali človekove želje in potrebe po kulturi. Skoda, da ta sestavek ni zagledal dneva že pred desetimi leti, saj je pravi kulturni manifest, balzam za vsakega kulturnika. Rad bi le nekaj dodal, kar je on obzirno izpustil.
Večkrat so prosvetni delavci začeli z akcijami, ki pa so kmalu zamrle — predvsem zato, ker ni bilo podpore pri vrhu, ker odbori in fvuikcdo-narji v prosveti niso nikoli bili prosvetni delavci m predani kulturniki. Vse doslej nismo imeli ne kratkoročnega ne dolgoročnega načrta o tem, kaj hočemo, kaj zmoremo in kaj nam je potrebno v kulturi.
Kostanjevica, Velenje in drugi kulturni kraji niso znani le po umetniških simpozijih, ampak tudi po dejavnosti kulturnih organizacij. Za kulturno delo niso potrebna le sredstva, ampak predvsem dobri funkcionari, od predsednika do zadnjega odborm-ka. Dosedanji z redkimi izje-marr niso čvitili osebne odgovornosti in so zatrjevali; m igralcev, ni pevcev, Kočevarji sploh nimajo smisla za kulturo itd.
Prav nič ne kaže, da bo v kulturi krenilo na bolje in da se bodo želje prebivalstva uresničile. Televizijski oddaji o Kočevju in leteče uredništvo TT so pokazali, da ljudje neenotno gledajo na delo in sposobnosti »odločujočih v kulturi«. Do vodenja kulturne dejavnosti si lasti pra-
vico nekaj oseb — kjje je tu samoupravljanje? Pričakovali bi, da ljudje, ki svoj prosti čas žrtvujejo kulturi, tudi odločajo, kaj bodo delali in kako. Punikcije pa si nekateri podajajo iz rok v roke kot štafetno palico, ki jo zađn(}i vrže v koruzo, ker ne ve kad piše o krogu izbrancev — jaz početi z njo. Prof. Humek bi jih imenoval samozvance.
S prostori doslej ni bilo težav. Združitev domskih uprav pa ne zagotavlja, da bo delo nemoteno potekalo, ker visokih stroškov ne bo zmogla nobena kulturna organizacija. Nerealno bi "bilo misliti, da bi stroške preložili na občinsko blagajno. Da bi redno dobivali sredstva od podjetij, je glede na reformo malo verjetno.
Da nisem edini nergač, kritik z gladkim jeizikom, sta dokaz članka v zadnji lanski številki Dolenjskega lista: Klavrna udeležba in razpraiva in Mladina brez kulturne vzgoje. Podoben položaj označujejo tudi besede, ki so prišle iz Črnomlja.
Dokler so še i2shajale Kočevske novice, so bili v vsaki številki objavljeni članki o kulturi. V nj'ih ni bilo hvale, amoak graja za vse tedanje funkcdonanje. Toda vse je bilo zaman, kritika je ostala le nujno zlo, ki ji ni treba r>o-svečati nobene pozornosti. Nehote se ml vsiljuje primer-iava z Djuk'ćevi'ml buimori-stičnimi oddajami. Papagaji, kameleoni, opice — to so vendar nenevarne živali, a mo-• rajo živeti v kletkah. Ljudje se sprehajamo prosto.
CVETO NOVAK
st. 3 (878)
dolenjski lisi
5
Izberimo najboljše kandidate!
Pravega človeka na pravo mesto! — Izbor kandidatov naj bo delovni dogovor — Sestava skupščine naj bo taka, da bo zajela vsa družbena področja — SZDL se bo odločno zavzemala za dobre kadre
Občinski odbor SZDL v Kočevju je že sredi priprav za skupščinske volitve. Na konferencah krajevnih organizacij SZDL, ki so bile končane decembra, niso samo volili nova vod. stva krajevnih organizacij in člane občinske konference, ampak evidentirali tudi možne kandidate za republiške poslance in od bo mike občinske skupščine.
Pri zbiranju kandidatov za odbornike in poslance Socialistična zveza zagovarja stališče, da je treba upoštevati zahtevnost dela skupščin. Zato je tudi prav, da na bližnjih zborih volivcev volivci razpravljajo predvsem o dosedanjem
delu občinske skupščine in odbornikov ter ugotove dobre strani njihovega dela in pomanjkljivosti. Le tako bo mogoče delo skupščine še izboljšati, k čemer pa bo največ pripomoglo, če bodo v skupščino izvoljeni sposobni ljudje, ki imajo v javnosti ugled, ki so strokovno in splošno razgledani in ki imajo zdravo politično zavest. Skratka, kandidati naj bodo ugledni ljudje, ki so sposobni spoznavati bistvo družbenih gibanj in ki bodo s svojo jasno idejno in politično usmerjenostjo zagotovili uspešno delo skupščine. Seveda pa je pri evi-, dentiranju potrebno upoštevati tudi tak sestav
skupščine, ki bo zajel vsa družbena področja in bo sposoben reševati probleme v občini. Prav zato se bo tudi Socialistična zveza odločno zavzemala, da bodo izbrani najboljši kadri.
Na nedavnih konferencah krajevnih organizacij SZDL so na območjih, kjer odbornikom poteče mandat, že zbrali nove možne kandidate, izjema je le mestna organizacija. Vendar s tem evidentiranje še ni končano. Občinska vo-
livna komisija je ugotovila, da so v ix>sameznih vo-livnih enotah še ljudje, ki izpopolnjujejo pogoje za kandidate. Prav zato naj volivci razmislijo, če ne bi kazalo še koga evidentirati; posebno velja to za volilne enote, kjer so evidentirali le po enega ali dva kandidata.
Možne kandidate lahko predlagajo posamezniki,
organizacije, društva, delovne organizacije, skupina ljudi itd. Zaželeno je,
da so predlogi dobro utemeljeni, se pravi, da je za Rudnik rjavega premoga preureja svojo bivšo ambuian-vsakega posameznika po- to v stanovanjsko zgradbo. V njej bo 21 stanovanj, trebno obrazložiti, zakaj V zadnjih treh letih je rudnik zgradil preko 50 stanovanj je predlagan.	(Foto: Prime)
OBISK V RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA V KOČEVJU
Kmalu nižje cene premoga za Kočevje
Kje bomo volili?
V Kočevju bodo volili v petih terenskih volilnih enotah — Volivci naj začno predlagati možne kandidate
v mestu Kočevje (na območju krajevne skupnosti) poteče maiidat naslednjim občinskim odbornikom;
Volilna enota št. 7 — Krnesta Planine. Območje: del mesta K£)čevje, ki ga cmejuje Ljubljanska cesta od Rožne ulice do mostu (desna stran), (Testa na stadion, Bračičeva ulica in Rožna ulica (leva stran).
Volilna enota št. 9 — 2an Klun. Območje: del mesta Kočevje, ki ga omejuje Podgorska ulica, leva in desna stran.
Volilna enota št. 11 — Katica Rauh. Območje: del mesta Kočevje, ki ga omejuje: od inosi-u pri veterinarski postaji na obe strani Roške ceste do križiSča Tomšičeve in Črnomaljske ceste, Tom&ičeva cesta do podjetja »Avto« (leva in desna stran), Prešernova ulica (leva in desna stran). Mestni log in CJviSlerjl.
Volilna enota št. 13 — Drago Benčina. Obmoćje: del mesta Kočevje, ki ga omejuje Ljubljansika cesta od Cankarjeve ulice do mostu (leva stran), Ulica Jožeta šeška (leva in desna stran) do križišča Cankarjeve ulice, Seškova utica do križišča Kolodvorske ulice z vhodom iz Kolodvorske ulice (leva stran), Tonjšičeva ulica (leva in desna stran) do delavnice »Avto« Kočevje ob Rinžd do mostu, Cankarjeva uUoa z vhodom Iz Tomšičeve ceste do križišča SeSkove ulice (leva in desna stran).
Volilna enota št. 15 — Pavle Pogori'lc. Območje: del mesta Kočevje, ki ga omejuje Ljubljanska cesta (leva sitran) do Kolodvorske ulice, Kolodvorska ulica (leva stran do odcepa proti Tekstilani), nato Kolodvorska ulica (levu m desna stran) do Novomeške ceste in Novomeška cesta (leva in desna stran).
v mestu Se niso začeM evidentirati možnih kandidatov a; občinske odbornike. Volivci naj bi začeli že adaj predlagati voliliU komisiji pri občinskem odboru SZDL moine kandidate. Ta komisija pa bo zbrane predloge za odbornike in poslance dala volivcem v Javno obravnavo.
Kočevski rudnik je med tistimi, ki dosegajo najboljše gospodarske uspehe —Gradijo še 21 stanovanj, v zadnjih treh letih pa so jih že zgradili 50
1965 je kočevski rudnik rjavega premoga dosegel v primerjavi z ostalimi jugoslo. vanskimi rudniki nadpovprečno ekonomičnost in rentabilnost, razen tega pa celo največji netoprodukt na de. lavca. Prav zato je lani lažje premagoval težave, ki so nastale v vsem rudarstvu.
V letu 1966 je dosegel rudnik slabše gospodarske uspehe, kar pa je značilno za ce. lotno rudarstvo.
Na zmanjšano prodajo in potrošnjo premoga so vplivali odprava regresa, izredno mila pretekla zima in p>ove-čanje cen za prevoz, ki je bilo posebno občutno na stranskih progah, kamor spa, da tudi koče^^ska. Nekatere težave so nastale tudi aaradi tega, ker kot kurivo vse bolj prodira mazut in kurilno olje.
Prav zato je bila proizv(>d-nja premoga v kočevskem rudniku leta 1966 za okoli
Kandidati treh podjetij
V delovnih organizacijah bodo letos volili 16 odbornikov - Doslej so opravili evidentiranje v treh delovnih organizacijah
v kočevskih delovnih organizacijah so bil: doslej evidentirani naslednji možni kandidati za občinski zbor delovnih skupnosti:
Kandidati za občinske odbornike
Volilna komisija pri ob-čdnskem odboru SZDL v Kočevju je doslej prejela iz območij posameznih vo.
KOP: nov pravilnik o nagrajevanju
Po razpravi delavskega sveta v decembru je pred dnevi upravni odbor Kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje pripravil dokončni predlog pravilnika o nagrajevanju za letos. Novi pravilnik im}). za osnovo mesečne obračune osebnih dohodkov, dosedanji pa je temeljil na obdobnem (3-me3ečnem) obračunavanju.
O premogu že razpravljajo zbori delovnih skupnosti enot posestva, dokončno pa bo sprejet konec januarja.
Ulnih enot na terenu naslednje predloge za možne kandidate;
Osilnica: Jože Stamfelj, Božo Ožura in Janez Gor-še;
Banja loka: Vinko Vider-vol in Matija Žagar;
Mozelj: (še niso poslali se2aiama predlaganih);
Predgrrad: Jože Marko-vič, Pavel Veselič, Franc Žalec, Viktor Majerle in Peter Koprivec;
Rudnik: Janez Dolenc;
Salka vas: Stane Leto-nja;
Slovenska vas, Breg: Milan Trpin in Jože žnidar-šič;
lužine, Koblarji: Anton Omerza in Anton Košorok;
Struge: Edvard Pogorele in Anton Pugelj;
Kočevje: (še ni predlogov).
V vseh naštetih volilnih enotah (razen v Kočevju) bodo volili po enega odbornika.
Evidentiranje še ni zaključeno. Potrebno je, da volivci evidentirajo še nove možne kandidate, predvsem v volilnih enotah, kjer so še ljudje, ki izpolnjujejo pogoje za kadidatp.
LIK: Jože Zupančič, Franc Ma-rolt, Prane Mrhar, Ludvik Recek in Stane Dulmin
Avto: Janez Merhar, Franc Kor-diš in Jože Pavlič
Trgopronict: Jože Berlan, Janez Lunder in Viktor Butala
V vseh naštetih delovnih organizacijah bodo izvolili letos le po enega odbornika
Letos bodo volili nove odbornike še v trinajstih delovnih organizacijah, vendar v njih doslej še niso opravili evidentiranja. Možne kandidate bodo evidentirali na bližnjih občnih zborih sindikalnih podružnic.
Cene v Kočevju
Pretekli petek so veljale v trgovini Sadje - zelenjava v Kočevju naslednje cene: krompir 0,80 N-din kilogram, jajca 0,75 N-din, pomaranče od 4,20 do 4,40 N-din kilogram, banane 5.50 N-din, limone 4,50 N-din, mandarine 4,54 N-din, jabolka od 2,34 do 4,36 N-din, hruške 4,14 N-din, sveže *elje 0,88 N-din, kislo zelje 1,54 N-din, kisla repa 1,42 N-din, zelena solata 3,78 N-din, čebula 1,78 N-din. ribe od 6,16 do 6,75 N-din, fižol v zrnju od 4.02 do 4.92 N-din.
5 odstotkov manjša kot leto prej. Na zmanjšanje je vplivala še preusmeritev na odkop donosnejših premogovih slojev, pomanjkanje kopačev v jami in drugo.
V kočevskem rudniku pred. videvajo 1967 skoro enak obseg proizvodnje kot leto prej. Z nekaterimi notranjimi reorganizacijami in reorganizacijo strokovnih služb bodo zagotovili rudniku po. trebno rentabilnost in vsaj enake osebne dohodke kot 1966.
Pričakujejo, da bodo ves premog tudi prodali, saj Imajo že sklenjene prodajne pogodbe. Razen tega se dogovarjajo še z ljubljansko toplarno, prodaji večje količine drobnih vrst premoga.
J
Zaradi precejšnje kcaikil. renče bodo moraU ceno še bolj prilagoditi zahtevam trga, kar bo od koletkiva zahtevalo nove napore.
Pripravljajo tudi znižanje cen za domači, se pravi kočevski trg. V Kočevju name. ravajo namreč premog prodajati po rudniških cenah, se pravi nižjih kot doslej. Ra zen tega bodo skušali v letni sezoni prodajati premog še ceneje. Dokončne odločitve o nižjih cenah za Kočevje bodo samoupravni organi sprejeli na eni prihodnjih sej.
Rudnik je v zadnjih treh letih zgradil za svoje člane kolektiva nad 50 stanovanj. Prav zdaj preurejajo prostore bivše rudniške ambulante v stanovanjsko zgradbo, v ka. teri bo 15 dvosobnih sfcano-vani in 6 garsonjer.
DROBNE IZ KOČEVJA
■	\ VKMKO VKSKUK blNK je Rinžu zamrznila, tako da bodo mladi med počitnicami lahko uživali v drsanju. 7.e zdaj je vse. Itiir ima drsalke, na ledu, ki je debel okcrfi 4 centimetre. 2ul pa Rinža ne zamrzne vsako leto, tako da drsanja ne morejo smotrno gojiti.
■	1'OTMKI, KI SK VO/IJO S SAroviMI AVTOBU.Sl, se vedno pogosteje pritožujejo nad brez
obzirnimi sprevodniki un podjetjem saniim. Avtobusi v največjem mrazu vozijo nezakurjeni, kar potnikom ni ravno prijetno. Sprevodnik na vpraSunja le sko-mignc z rameni, čeS da on ne more pomagati, če je ogrevanje v avtobusu iK)k:varjeno. Mendmo, da bi ob poštenem plačilu podjetje in sprevodniki lahko poskrbeli tudi za dostojno in kulturno postrežbo.
m
Ko pozvoni zvonec, pritisne 17-letni Cveto Tome na posebni vzvod in tako premakne nov prazen vagon pod nakladaJni oddelek rudniške separacije (Foto: Prime)
KCiP prodaja mleko v prostorih kočevske tržnice. Ta prostor je zelo hladen in za prodajo ni najbolj primeren. Čakanje na mrazu je mučno za potrošnike, še bolj pa za prodajalko. Prav zato ni čudno, če nekateri potrošniki žele, da bi jim kmetijsko gozdarsko posestvo dostavljalo mleko vsaj pozimi na dom (Foto: Prime)
Nagrajeni člani »Opreme«
V kočevskem obrtnem podjetju »Oprema« so v teh dneh proslavili 20-letnico obstoja svoje delovne organizacije. Ob tej priložnosti so obdarili člane kolektiva, ki so v podjetju nad deset let. Darila (ročne ure) so prejeli naslednji: France Pahulje, Drago Pakiž, Prane Levstik. Ivan Metelko, Vlado Muster, Danica Muster, Jože Bizjak, Ciril Pogorele, Ludvik Damše, Franc Breg, Jakob Krkovič in Miha Jurkovič.
Pred proslavo so imeli občni zbor .^indikahie podružnice, na katerem so razpravljali o prehodu od 46-urnega na 42-urni delovni teden: o proizvodnih težavah, k- nastajajo zaradi omejitve investicij in iz njihovega načina ter obsega proizvodnje m drugem. Izvolili so nov Izvršni odbor sindikalne podniž-nice, ki se je že sestal m izvolil za predsednika Vinka Rau-ha.
■ iU)M.ARJA — Itritaii.Hki niini-.>)lrhld »red.sednik U'iiHon in iijrKov zunanji ministrir »hi.HkuJrta v* čianicp evropHkr Konpodan^r sku-pnuli trr Jih prrprirujt'i«, naj Britanijo »prejmrjo v to r'<M|>a-darHko »kupnoNl
Družbena ali zasebna gradnja?
Lani sklepa niso uresničili — Letos so sprejeli enak sklep: Združevali bodo denar za družbeno gradnjo stanovanj, zasebne gradnje pa tudi ne bodo
omejevali
v Ribnici so se na nedavnem sestanku predstavnikov delovnih organižiacij in družbenih služb odločili, da bodo združevali denar aa družbeno gradnjo stanovanj, hkrati pa v opravičljivih primerih pod, pirali tudi zasebno gradnjo.
Sklep so utemeljili s tem, da je zasebna gradnja le navidezno cenejša. Razen tega pa daje banka tudi za družbeno gradnjo kredite, če pri njej ta zbrani denar oroče. iSidi urbanistični načrt, ki bo občino precej veljal, pred. videva več družbenih kot zasebnih gradenj.
Direktor »Gradbenika«, Anton Dejak, je opozoril, ^ so v Ribnici že takoj po refor. mi sprejeli podoben sklep, vendar do združevanja družbenega denarja za gradnjo stanovanj ni prišlo. Poudaril je še, da bi morala imeti občina izdelan plan gradenj vsaj 5 let naprej. Ta plan bi seveda moral biti sestavljen na podlagi planov delovnih organizacij.
V zvezi s pospeševanjem družbene gradnje stanovanj pa bo treba še: proučiti.
kaikšna stanovanja naj grade (cenejša ali dražja) ter upravičenost sedanjih cen za zazidalno zemljišče, ki stimuli, rajo zasebno gradnjo; pomanjkljivosti v gradbenem podjetju in jih odpraviti; obdavčitev zasebnih in družbenih izvajalcev giadbenih del; želje zasebnikov za družbeno gradnjo; kako zagoto-
viti, da bodo dobili stanovanja tudi prosvetni delavci in člani ostalih manjših kolek, tivov in drugo.
Ce ne bo tudi letos ostalo le pri sklepih, bodo delovne organizacije začele združevati denar za gradnjo stanovanj takoj, ko bodo izdelani zaključni računi za preteklo leto.
Premajhna družbena pomoč nepreskrbljenim
Ribniška občina ima precej onemoglih in nepreskrbljenih oseb, ki so potrebne družbene pomoči. Lani je prejemalo iK>vprečno podporo 57,58 N din 83 ostarelih ljudi, medtem ko je 18 revnih otrok prejemalo povprečno mesečno podipoiro 118,33 N din. Sedem socialno ogroženih družin je prejemalo ix>v-prečno 58,57 N din na mesec. Občina mora skrbeti tudi
Kramarčkov ata — 70-letnik
Janez Debeljak — Kramar-ček bo 25. januarja dopolnil
70 let. Jubilant se je rodil v	,	< ^ ,
Ribnici v znani Kramarčko-vi družini Odločil se je za učiteljski poklic. Najprej je služboval v št. Joštu na Dolenjskem, kjer se je poročil,
nato pa se je z ženo Anko vrnil v Ribnico. Tu je poučeval vse do upokojitve.
Leto 1941 je Kramarčkovo družino našlo pripravljeno,
saj je bila že pred vojno na-predna. Kramarčkov ata le bil 2 ženo Anko med prvimi Ribničani, ki so se priključili narodnoosvobodilnemu gibanju, katerega idejni vodja je bil prof. Jože Seško. Kot revolucionarja so Anko in Janeza fašisti odgnali v tabori-šče, a sta se po vrnitvi še z večjo voljo predala osvobodilnemu gibanju.
Tudi sedaj, ko uživa zasluženi pokoj, si Kramarčkov ata ne da miru. Mnogim je prav on posredoval osnovno znanje o sadjarstvu, saj ga
po njegovem sadovnjaku poznajo daleč naokrog. Ob 70-letnici mu vsi želimo še veliko zdravja in osebnega zadovoljstva!
K. 0RA2EM
'■mm


mm


y letošnji sezoni je obiskalo Pokrajinski muzej v Ko-wvju nad 7000 obiskovalcev, od tega je bilo okoli GOOO izletnikov in turistov. Na slild je del lovske sobe v muzeiu.	(Foto: Prime)
za 24 ljudi v varstvenih domovih in za 8 mladoletnih prestopnikov, medtem ko za 8 mladoletnikov v skrbništvu plačuje za vsakega po 137,14 Ndin mesečno. Kot žrtve fašističnega terorja prejema sedem družin povprečno po 55 Ndin na mesec.
77 občanov, ki imajo status borca NOV, prejema ix>v-prečne priznavalnine 100,32 N din na mesec. V občini je 69 vojaških vojnih invalidov in 214 družinskih invalidnih upravičencev.
Družbena pomoč v ribniški občini je premajhna, zato premalo učinkovita. Veliko negodovanje med nekdanjimi borci in aktivisti je zbudil odvzem priznavalnine večjemu številu upravičencev. Tega pa ni kriva občina, saj bi moralo biti varstvo borcev splošna družbena skrb, torej tudi republike.
Vzgoja mladih kovinarjev
Lani seplembra se je začel pouk v ribniški 'iov:narski šoli, ki jo obdskuje 35 vajencev. Program prvega letnika obsega ročne spretnosti in tehnologijo obdelave. Učenci drugega letnika so se že preselili v proisjvodne de. lavnice, k<jer delajo p>od nadzorstvom inštruktorja, vsak drugi teden pa — tako kot prvi letnik — obiskujejo kovinarsko šolo v Kočevju, kjer si izpopolnjujejo teoretično znanje.
Uspehi obeh letnikov so dobri. Ribniško kovinar sko podjetje nudi vajencem brezplačno kosilo, nagrajuj pa jih po uspehu v šoli in na delovnem mestu.
Za uspešen strokovni p>ouk gre velika zahvala delavski univerzi iz Kočevja, saj kovinarska šola deluje v njenem sestavu, in inštruktor jem v šolski delavnici.
Lani 33 porok
Na območju krajevnega urada Ribnica je šlo lani v zakonski pristan 33 parov, medtem ko je umrlo 26 žensk in 21 moških. Rodilo se je okrog 80 otrok (točnih podatkov še ni, ker se jih je nad 60 rodilo v ljubljanski porodnišnici). V Ribnici je bilo rojenih 9 dečkov in 9 deklic.
Matični urad Ribnica
Pretekli toden so umrli; Jože Henigman, kmet iz Rakitnice 74, star 74 let, in Marjeta Trdan, gospodinja iz Dolenje vasi 88, stara 75 let.
Poročili so se; Jože Copot, delavec iz Ribnice 194, in Zofija AJdnlk, delavka iz Ribnice 194; Alojz Žlindra, kmet iz Vinic 29. in Ana TomSič, kmečka hči iz Nemške vasi 14; Stane Bojo, krojač iz Dolenje vasi 129, in Marija Dejek, uslužbenka iz Blat 8.
Matični urad Loški potok
Rodile 3o: Pavla KordiS Iz Rc-UJ — delklico, Anrtoniija KordilS s Hriba — deblioo In Karolina Kl|un iz defrove vasi — deklico.
Vsi otroci ne stanujejo tako blizu šole. Veliko se jih vozi z avtobusom, saj bi sicer morali pešačiti več ur. Na sliki otroci v Ortneku, na poti domov v okolište vasi (Foto: France Modic)
KZ sodeluje z Agrokombinatom
Že letos mu bo prodala 1200 glav pitane živine — V naslednjih dveh letih se bo sodelovanje še okrepilo — KZ se je otresla nekaterih skrbi
Kmetijska zadruga Ribnica je v teh dneh sklenila z Agro. kombinatom »Emona« iz Ljubljane pogodbo o proizvod-no.tehničnem sodelovanju. Pogodba predvideva, da bo-sta obe delovni organizaciji vedno bolj sodelovali. Kmetijska zadruga Ribnica se je predvsem obvezala, da bo že letos prodala celotno proizvodnjo lastnih pitancev, se pravi 700 glav živine in še 500 glav pitane živine, ki jo bodo odkupili od kmetov. Agrokombinat jim bo pri. skrbel teleta za pitanje in krmila, razen tega pa tudi strokovno pomoč. Vrednost obojestranske b'agovne menjave bo dosegla letos f>o1 milijarde Sdin.
Mrzla centralna kurjava
v nekaterih stanovanjskih stolpičih v Ribnici imajo urejeno tudi centralno kurjavo. Zal pa jo stanovalci le plačujejo, !( greje pa jih malo ali nič. ^ Precej komisij je že iska. ' lo napako, veridar gretje kljub popravilom še vedno ni zadovoljivo
Postopno nameravajo sodelovati tudi na ostalih pod. ročjih. Tako namerava Kmetijska zadruga rediti plemensko živino le za Agrokombinat; njemu bo prodajala tudi razno embalažo; skupno bo. sta urejala trgovine in sodelovala tudi na drugih področjih.
Kmetijska zadruga je okre. pila poslovno sodelovanje predvsem zato, da se bodo
Uspešno delo poravnalnega sveta
Ribniški izravnalni svet deluje na območju, na katerem živi okrog 8000 prebivalcev. Ljudje se nanj radi obračajo, saj vedo, da je ta pot mnogo cenejša kot na sodišče. Lani je bilo vloženih 27 predlogov za obravnavo: 24 so jih že obravnavali, trije pa bodo prišli na vrsto letos. V 15 primerih sta se obe stranki poravnali, štirikrat toženca ali tožnika ni bilo k obravnavi, pet obravnav pa se je končalo neuspešno. Največ razprav je bilo zaradi osebnih razprtij, na drugem mestu pa so premoženjske zahteve.
Prošnje za stanovanja
59 občanov v ribniški občini prosi za družinska, 27 pa za samska stanovanja. Za gradnjo zasebnih hiš v tem 'etu je zaprosilo že 21 občanov, 20 zasebnih hiš p« je v gratoji. Ni še znano, koliko stanovanj bo zgrajenih ald jih bodo letos zadeli graditi v iružbeni gradnji.
otresli precejšnjega dela skrbi, ki so ga imeU s proda, jo, in se bolj posvetili kmetijski proizvodnji. Zadruga je zdaj v proizvodnji cearo-ma kooperaciji že zaposlila dva agronoma.
Kljub tesnemu sodelovanju z Agrolkombinatom pa name. rava zadruga ostati še naprej samostojna.
Anketirani komunisti
Pred kratkim je občinski komite ZK v Ribnici izvedel med komunisti anketo o delu komimistom in njihovem mišljenju v zvezi z gospodarsko reformo, problemi mladih, informiranostjo, kandidatih za občinski komite itd. Odgovore še analizira. Anketa bo komiteju vodilo za nadaljnje delo; o posameznih področjih, ki jih je zajela, pa bodo razpravljali tudi na bližnjih konferencah osnovnih organizacij in na občinski konferenci, ki bo zadnje dni februarja.
Cene v Ribnici
v trgovini s sadjem in ze-lenjavo v Ribnici so veljale pretekli ponedeljek naslednje cene: krompir 1 Ndin kg, jajca od 0,60 do 0,72 Ndin kg, pomaranče 4,83 Nddn kg, banane 5,70 Ndin kg. limone 4,80 Ndin kg, mandarine 5,50 Ndin kg, jabolka od 2,40 do 4,65 Ndin kg, hruške 4,40 Ndin kg, sveže zelje 0,96 Ndin kg, Idslo zelje 1,70 Ndin kg, solata 5,20 Ndin kg. čebula 1,83 Ndin kg, fižol v znvu od 3,90 do 4,00 Ndin kg.
Premalo bolnih?
Medtem ko v drugih občinah stalež bolnih narašča, je v ribniški najnižji na območju Komunalne skupnosti za socialno zavarovanje Ljubljana. Lani je znašal le 2,39 odstotka ali za 0,74 odst. manj kot predlanskim.
Na ta uspeh pa gledajo v občini zelo kritično. Pravijo namreč, da bi bil stalež bolnih prav gotovo večji, če ne bi podjetje INLES in obrat »Sukno« v Zapužah izplačevala višjih osebnih dohodkov
(oziroma posebne dodatke) delavcem, ki ne zahajajo na zdravniške preglede.
Prav to pa je po mnenju nekaterih, predvsem pa sveta za zdravstvo pri občinski skupščini, napačno. Pričakujejo namreč, da bodo taki ukrepi podjetij začasno sicer res vplivali na nižji bolniški stalež, že v bližnji prihodnosti pa se bo zdravje zaposlenih tako poslabšalo, da bo stalež bolnih naglo in močno porastel.
»TIC DINAR. TETA JOŠ!« pravi Cigan Štefan, ki ga imajo radi od Velikih Lašč do Ribnice. Nima stalnega doma, kajti po njegovili žilah teče ciganska kri. Vzame pa samo kovance, papirnatega denarja noče (Foto; Fr^ce Modic)
6t.3 (878)
DOLENJSKI LIST
Ultimat občinski skupščini preklican
»Zahtevamo več sredstev za osebne dohodke, sicer bomo učili le toliko, za kolikor smo plačani,« so sporočili člani sindikata osnovne šole Črnomelj občinski skupščini in vodstvom družbeno-političnih organizacij
Kuhalo se je že prej, več mesecev in let, vendar nosi piTvi uradni dopis, ki so ga prosvetni delavci čsmomalj-ske osemletke poslali v javnost, datum 22. december 1966. V dopisu občinski skupščini, občinsik^nu kcHniteju ZKS, obč. odboru SZDL in sl'nđiikalnemu svetu so postavali naslednje zahteve:
a) lOO-odstotno realizacijo pogodb med skladom 2» šolstvo in šolami;
b> 30-odstotno p>ovečanje finančnih sredstev za osebne dohodke od septemibra 1966 dalje (torej za nazaj!);
Prva seja je bila v soboto
Prva seja novoizvoljene ob. činske konference SZDL je bila v soboto, 14. januarja. Sprejeli so pravilnik o delovanju občinske organizacije SZDL, izvolili izvršni odbor in sprejeli delovni program.' Razen tega so obravnavali priprave na skupščinske volitve In se odločili za izvedbo volitev.
Za Izvoljene člane kcHife-rence predvideva pravilnik 4Jetno mandatno dc^, med. tem ko bodo člani izvršnega odbora, predsednik, podpredsednik in sekretar delovali v svoji funkciji le 2 leti, imajo pa možnost ponovne izvolitve še za eno mandatno dobo.
Pogorelci imajo začasno bivališče
S-dianoka ciganska družina, bi-nijoča »Pri UrUi rokah« blizu Setniče, ki Ji Je decembrski po-iar iHilčll vse bomo imetje in Streho nad glavo. Je nekaj časa živela kar pod bližnjo smreko v bUžtni x>ogoriSča. Pred kratkim pa 9i Je druždna Hudoix>vac zgradite manjžo leseno barako, kjer 6eB Bimo ne bo već življenjsko ogrožena. Socialne služba občinske stnipAčine Črnomelj daje tej družini redno podporo, na priporočilo Bdravnika pa bodo skušali čez Bimo pogorelcetn dodati Se kaj več sredstev, potrebnih za talatne)6o pr^mmo.
Nasvet je odklonil
Na pctx>vno intervencijo po-druž^oe DruStva slepih v Črnomlju glede neprimernega bivališča slepega star&ka Franca Sajevca v Vojni vasi, smo prosili za odgovor soci^no delavko občinske skupščine Mileno Faleskini.
—	Kaj je socialna služba doslej ukrenila, da bi starček dobil boljSe stanovanje?
—	Veroo, da kletni prostor v Vojni vasi, kjer stanuje Franc Sajevec, ni primeren za stanova-oje. Zato smo mu že pred leti ponudili mesto v Domu onemoglih v Metliki, vendar se za te predlog ni odločil, prav tako pa Je izjavil, da ne gre v drugo stanovanje. Prav zato smo skuSali s pcinočjo podjetij njegovo sedanje bivališče popraviti. Pomoč Je bila obljubljena, a ne v oel<^ nrosničena. Trenutno nI drugega koi doseči s9>orazum z »Begra-dom«, da bi ustno obljubo izpolnil ter opravil v Sajevčevem bdva-liSču netej zidarskih del.
c) z novim letom izenačenje osebnih dohodkov z drugimi družbenimi službami, upošitevaje kvalifikacijo in po!ožaj;
č) v bodoče postopno izenačenje oartHiih dohodkoiv s povprečnim zaslužkom v gospodarskih organizacijah v Slovendji.
Pripis: »Ce do 27. decembra ne prejmemo ugodne rešitve, se bomo poimrvno sestali in se dogovorili za nadaljnje ukrepe.«
Kratko in jasno povedano, toda temu se reče ultimat, čeprav je to v naši dosedanji diružbeni praksi noora oblika, ki je nismo vajeni.
Letos: morda dvig za 5 do 10. odst.
Odgovor občinske skupščine se je za dan zakasnil, zato so se prosvetni delavci napovedanega 27. decembra vnovič seSli ter poslali občinski skupSčini nov dopis. V njem so v glavnem napisali isto kot prvič; dodali so le, da za letošnje leto zahtevajo 40 odstotkov več za osebne dohodke ter postavili rok 10. januar. »Ce do tedaj ne prejmemo odgovora, začne ved jati skelp, da z II. I. skrčimo predmetnik za toliko, kolikor bodo manjša sredstva, in opustimo vse nadure.
Medtem pa so dobili uraden odgovor in stališče občine, U se glasi (povzemamo glavne navedbe):
1.	Zahteva, da se ix>godbe med šolami in skladom za šolstvo 100-odstotno realizirajo v decembru, je upravičena, ve«iar neizvedljiva, ker je bi4 plan dohodkov sUada do 15. decembra uresničen s 66,1 odst. . . Predvidevamo, da bodo v decembru obveznosti po pogodbah med šolami in skladom uresničene 91-odstotno.
2.	Povečanje finančnih sredstev za OD od septembra dalje za 30 odst. predsta'^ja izdatek, ki ga ni nx>£^)če upoštevati. S sprejetjem proračuna so bila finančna sredstva za šole že povečana, zato naknadno ni mogoča nobena ^rememba proračuna v korist šolstva. Morda delovne skupnosti osnovnih šol niso na£le zadovoljive rešitve v notranji delitvi v zavodih? Morda so razlike {Reveli- -ke? Mogoče bi bilo bolje v manjši meri stimulirati službena leta?
3.	in 4. Letos ni pričakovati bistvenega izboljšanja pri financiranju proračunske jutrošnje, ker je ta vedno bolj odvisna od rasti go^xxlastva itd. .. . Kljub temu pričakujemo, da bomo sredstva za izobraževanje lahko obdržali na letošnjem nivoju. Mogoče jih bomo lahko tudi povečali, vendar ne več kot aa 5 do 10 odst<*ov.
Pripravljeni smo se pogovoriti z odborom podružnice in podrobne-
je prikazati problematiko, če je to zaželeno.
Upravičena in zaskrbljena stališča šolnikov
n. januarja 1967 Je bil sklican sestanek sindikalne ix>družnice prosvetnih delavcev, prisostvovali pa so mu tudi predsednik obtin-ske skupščine inž. Rado Dvor^, sekretar komiteja Milan Malešič, predsednik sindikalnega snreta Jože Kotenc in načelnik za drufi>ene službe Janko Stukelj.
Predsednik občine je obširneje razložil pismeni odgovor ter navedel še kopico podatkov, ki so prikazovali stanje v občini, republiki in zvezi.
Zatem se je začela ra^rava. S strani šolnikov se je k besedi prvi oglasil prof. ^crbinSek in navedel statistične podatke iz več držav. Med drugim je p>oudaril misel, da šolstvo ne bi smelo biti odvisno od gospodarske močd neke občine, temveč da bi morala sredstva zanj zagotoviti družba. Nato so še drugi prosvetni delavci utemeljevali svoje zahteve in na.vajali, da so v domači občini tako v državni upravi in kot sodstvu, sploh pa v zdravstvu, ljudje 2 istimi ali nižjimi kvalifikacijami mnogo bolje plačani. Povedali so, da je povx>rečen zasluženk na črnomaljski osemletki 72.000 din (občinski možje so navajali 82.000 din, sploh pa se bili podatki obeh strank različni). Prosvetni d^vci niso kazali pripravljenosti, da bi bili voljni Se čakati na boljie čase, saj čakajo nanje 20 let. Medtem so druge dejavnosti napredovale, šolstvo pa je v osebnih do-hodUdh še vedno na zadnjem mestu. Ovrgli so tudi očitke, da so prosvetarji materialisti, ter povedali, da na šoli lepo delajo vse izvenšolske dejavnosti, ki jih vodijo prosvetni delavci brezplačivo.
Govorniki pe so večkrat omenoali, da v tej zadevi ne gre za spor med prosvetni, mi delavci in občino, temveč za skupno prizadevanje, da bf probilematiko financiranje šolstva od besed iwre-maknili k dejanjem.
»Ne vidim trenutnega izhoda iz zagate!«
Mnenju šoilnikov so se pridružili tudi navzoči predstavniki, ki so skušali pro-sivetne delavce raaumeti. da ao tako ostro načeli vprašanje njihovih osebnih do-hodkov, vseeno pa:
»Ne vidim trenutne rešitve...,« je dejal na koncu inž. Dvoršak. »V začetku ja-nuairja še nimamo podatkov o sestavi proračuna za leto 1967 ...« Razumljivo, da ni mc^el obljubiti sindikatu prosvetnih delavcev kaj več
kot razumevanje, tega pa tudi doslej niso pc^rešali. Vsaj zadnja leta ne! Hkrati je predsednik občine nakazal možnost, da bi letos dobile šole okoli 10 odstotkov sredstev več, ne pa 40 odst., kakor so zahtevali.
Ravnatelj Andrej Petek je predlagal, da bi sklep o skrčenem predmetniku umaknili, češ da bi to škodovalo le učencem, a nekateri so boli .proti, zato je pirišlo do glasovanja. Izid: 26 jih je bilo za umik i^epa, 7 proti, 4 pa so se vzdržali.
Sprejeli so sklep, da se do polletja odvija v šoil normalen pouk in da bodo šole čampreij sestavile proračun za leto 1967, sklad za šolstvo pa bo o zahtevah razpravljal in šolam odgovoril do začetka februarja.
V dveh kolektivih referendum
o združitvi dveh kolektivov kovinske stroke v Črnomlju, BELT in LIC, je bilo že precej povedanega in napisanega, pred kratkim i)a sta delavska sveta obeh pod-je(tiy izglasovala združitev. Te dni bodo člani obeh delovnih kolektivov z referendumom odločili, ali bodo šli skupaj ali ne.
Lani je črnomaljsko i>odjetje BEGRAD zgradilo nekaj večjih stavb, med njiim tudi osnovno šolo in gimnazijo v Dugi Resi, ki jo vidite na fotografiji.
Pri .Begradu' 200 milijonov več
V letu 1966 je kolektiv gradbenega podjetja dosegel rekordno poslovanje in letni plan krepko presegel — Žal pa so za letos bolj slabi obeti
Omomeljsko gradb^io podjetje nikoli ni 2dahka dos^^a-lo uspehov, posebno zadnja leta, kar je konkurenca vse mo^ejša. Poslovanje so pri-rinili tako daleč, da so kiili strošike in zaslužke več kot 200-dlanskegi kolektiva, medtem ko je za sklade ostajalo le malo.
Ob reformi in občutno zmanjšanih investicijah so bild že v hudih skrbeh, kaj bo, toda zaenkrat se je vse srečno zasukalo. Lani so v poslovanju dosegli rekoatJno realizacijo. Letni plan 620 milijonov dinarjev so pres^U za okoli 200 milijonov, in to ne ^oi](j zaradi višjih cen,
temrveč tudi zaradi povečane proizvodnje.
V letu 1966 je BEGRAD zg^radil novo osemletko v Črnomlju, osnovno šolo v Dugi Resi ter stanovanjska bloka v Metliki in v Topuskem na HrvaŠkem. Razen tega so opravili še več manjših gradbenih del in adaptacij.
2al ima kolektiv za letošnje poslovanje precej slabše i^ede, kot je povedal tehnični vodja podjetja Vinko Lozar:
— Vsega imamo za leto 1967 za okoli 180 milijonov sklenjenih pogodb. V galv-nem so to še lanska naročila, z vsemi novimi stranka-
Z NEDELJSKE MLADINSKE KONFERENCE V ČRNOMLJU
Udeležba odlična, vse drugo manj bleščeče
Več ur trajajoča občinska mladinska konferenca v Črnomlju je znova razgrnila kopico težav, s katerimi se srečujejo mladi. Dosedanje delo v mladinskih aktivih ni bilo najboljše ocenjeno, prav tako ne delo občinskega
komiteja mladine
skim aktivom v občini. Jutri se bo prvič sestal novoizvoljeni občdnski komdte, ki bo izvolil predsednika ter obravnaval program deda za prihodnje obdobje.
mi pa se še pogajamo za sklenitev pogodb. Upamo sicer na večja naročila v ob-čdni Duga Resa in Vrgin most, kjer bodo gradili šolo in trgovino, na domačem področju pa bomo gradili po sedanjih predvidevanjih le razdelilno trafo postajo in stanovanjski blok v Črnomlju.
Cez zimo pri Begradu nimajo dosti dela. Trenutno vsem delavcem plačujejo 50-odstoten zaslužek in jim nudijo brezplačne dopuste. V tem kolektivu so osebni dohodki nezavidljivi, saj z lanskim povprečjem pod 50.000 dinarjev niso biU zadovoljni. Ob možnostih, ki jih je zagotovilo ugodno poslovno leto 1966, pa nameravajo v kratkem spremniti pravilnik o nagrajevanju. Predvidevajo okoli 20ođstatno povišanje sredstev za osebne dohodke. Kljub temu bo po zaključni bilanci verjetno ostalo Se precej več za sklade kot v letu 1956, ko so lahko odvedli le 20 milijonov.
Od 80 vabljenih delegatov se je občinske konference udeležilo 70 mladincev, p>oleg
ČRNOMALJSKI DROBIR
■	KLJUB TEMU da Je letos v Črnomlju dovolj snega, so starši z otrold vred bolj disciplinirani. Tako Je bila prekinjena stara praksa sankanja po pax)inetnih mestnih ulicah. Videti Je, da so opoBorila, ki so Jih prejeli star-fii. le salegla.
■	NOVOLETNO VZDUŠJE se v Črnomlju kar nadaljuje. Večiiui trgovin je bila 13. januarja 8e prav tako okrašena kot pred tx>vim letom, toda potrofiniki so temeljito i^>raznili žepe, zato jih tudi okrasitev ne privabi k nakupu.
■	NA CRNOMAUSKEM PODROČJU so Tae ceste plužene, tudi v mestu ao ulice in plofinikl oćiUeni nega, toda ponekod leže nagrmadeni veliki kupi in ni videti, da bi Jih odvažali. PaC ni denarja, sato bo treba počakati odjuge ...
■	ZADNJI TEDEN JE bUo T mestu »lo malo prometa. Lastzd-
ki avtomobilov hodijo po večini raje peš in svoja vo^la izvlečejo iz varnih zavetij garaž le v nujnih primerih. Ker je manj voeil na cestah, v sadnjem času tudi ni bilo prometnih nesreč.
■	UPRAVA ZA DOHODKE lani nI imela posebnega uspeha pri izterjevanju davčnih zaostankov, ker Je moral vse terensko delo op(ra-vlti en sam izterjevalec. ft«J so imeli zaposlene 3 izterjevalce, toda ko sta šla dva v pokoj, je ostal en sam. Ta ne zmore vsega dela. Na občini vedo, da bi morali zaposliti vsaj Se eno osebo, toda pomišljajo si zavoljo tega, ker je treba človeka plačati.
■	GOSPODINJE BI RAJE videle, da bi mesar v prodajalni št. 2 pri delu uporabljal svin^k in papir, ne pa da stehtano meso preračuna v denar kar na pamet. Miu>ge so pitipričane, da so zaradi takega poslovanja prikrajšane.
njih pa republiški poslanec prof. Janez Kambič, sekiretar občinskega komiteja MUan Malešdč, predsednik ObO SZDL Lojae Sterik, predsednik sindikalnega sveta Joie Kolenc, v imenu OK ZMS pa Brane Musair.
V razpravi so obravnavali zlasti dosedanje dedo mladine ter delovanje občinskega komiteja, ki nd bilo ravno laskavo ocenjeno. Ob tem pa so razčlenjevali vzroke, zakaj tako. Ugotovili so, da delo vaSke mladine hromijo po manokaruje prostara za shaja-n(je in finančna sredstva, medtem ko mladina iz delovnih kolektivov jnremalo sodeluje v samoupravnih organih, vendar ne vedno po svoji krivdi.
Prav čudno pa je, da na primer v samem Črnomlju ni mogoče ustanoviti mladinskega aktiva. Ko so o tem govorili, Je bila mladina mnen^ja, da potrebuje prostor za kul-tumo-zabavno življenje, kjer bi se lahko odvijala tu^ vsa druga dejavnost mladih ljudi.
Na konferenci so med dcru-gim ob ocenjevanju dela ob-čdnskega kjomdteja ugotovili, da bi morali čl^ komiteja resneje opravljati svoje deflo in da bi v bodoče moral delati ves komite, ne le manjša skupina mladinoev. Prav tako so menili, da Je še potreben profesionalni delavec na občinskem komiteju, ker se boje, da bi sicer dtelo v oddaljenih mladdnisldh aktivih zamrlo.
Izvoljena koanislja bo sprejete sklepe v pismeni obliki IK>sredov^ vsem mladin-
Vedno manj je skreganih
Črnomaljski poravnalni svet Je v letu 1966 dobil v obravnavo le 10 zadev, kar Je trikrat manj kot prejšnja leta. Od vseh obravnavanih zadev so jih 5 rešili s porav. nevo, 5 strank pa ni doseglo sporazuma. V navedenih spo. rih Je Slo v glavnem za osebne razprtije In mejne spore. Razveseljivo pa Je, da Število sprtih strank tako upada.
„Pogozdovanje tako kot doslej nadaljevati!"
Na (področju črnomaljske občine Je 22.933 ha gozdov, od tega 13.977 v zasebni in 8.956 v družbeni lasti. Veliko pa je nekoristnih grmišč in steljnl-kov, ki bi Jih lahko spremenili v donosne gozdne povr. šine. Za to pa so potrebna večja sredstvai.
Načrt, ki ga Je Izdelal goz-danski inStitut, predvideva spremembe na 5.000 haktorih površin. Steljnike so začeli pogozdovati že leta 1961. Uspehi niso bili majhni, zlasti ne v zadnjih treh letih. "Tako so leta 1964 pogozdill 11 ha površin, leta 1965 37 ha, lani pa celo 74 ha. Razen tega so v trrfi letih osnovali 435 hektarov intenzivnih na. sadov ter poskrbeli za nego in čiščenje na 2.681 ha gozdov.
Za uresničitev programa premene steljnikov pa bi po-
trebovali 22 let, de bi pogozdovali na en^ način in v enakem obsegu kot doslej. Ker pa je Gozdno gospodarstvo samo lani na področju občine Črnomelj prispevalo za gojenje gozdov 147 mili. Jonov dinarjev, so samoupravni organi GG mnenja, naj bi glede na finančne težave prihodnja leta manj po. gozdovali in več vlagali v nabavo mehanizacije in obnovo gozdnih cest.
Predvideli so, da bi pogozdovali v enakem obsegu kot doslej le v primeru, če bi podjetje dobilo potrebne kredite, sicer pa bi obseg po. gozdovanja zmanjšali vsaj za eno tretjino. Ta ukrep bi naj. bolj prizadel čmomaljsko občino, zato so o tem zaskrbljujoče razpravljali tudi od. bomiki na decembrski občinski seji.
NOVICE q[i:i
amjomaJjsku komam
Evidentirani na konferencah SZDL
Na nedavnih konferencah krajevnih organizacij SZDL v metliški občini so občani evidentirali za možne kandidate v spomladanskih volitvah v občinsko skupščino naslednje tovariše:
V Metliki so predlagali Petra Vujčiča, Frenka Mo-leka in Franca Kobeta; v Primostku Ivana Pezdirca in Antona Tomca; v Bojali ji vasi Alojza Molka, Antona Vraničarja, Petra Ma-vrinca in Jožeta Rajka; v
Lokvici Ivana Kraševca in Jožeta šnkljeta mlajšega. Na Rado vici so evidenti-
Vložite davčne prijave!
Občinska uprava za dohodke v Metliki poziva vse davčne zavezance obrtnike in občane drugih poklicev ter hišne lastnike, ki oddajajo prostore v najem, naj vložijo do konca januarja davčne prijave. Razen tega naj bi v tem č^u prijavili spremembe tudi vsi lastniki vozov, bodisi da so vozove odprodali ali kupili.
■ Kdor ne bo v določenem roku vložil prijave, bo moral plačati 5 odstotkov prispevka več, kakor so mu ga predpisali.
Dnevni red začenjajo — s slivovko
Glaivno gadje gnezdo metližiko se je 14. januarja v največji tajnosti se-staJo, v sredo pa so si štirje najhvijši gadje nadeli cilinder in frake, zleadi v kočdje ter se po mestu nastavljali radovednim očem. Tako se je uradno v Metliki začel predpust.
Pred kočijo hodeči bobnar je oznanjal, da bo strupeno pičen vsak, kdor se ne bo danes zvečer ob 19. uri udeležil množičnega sestanka gadov in beloušk!
Poizvedovaili smo, o čem bodo sklepeili, toda po dolgem prepričevanju nam je eden od vodilnih gadov zaradi večletnega poaaian-stva izdal le prvo točko dnevnega reda: množični predpustni sestanek se začne z obveznim požir-kom kačje sline ...
rali Jožeta Janžekoviča in Jožeta Nemaniča; na Su-horju Lojzeta Šavorna; na Hrastu Antona Jeleniča; v Čurilah Martina Pečariča in Franca Žuglja; v Podzemlju Antona Kralja, Antona Jakliča in Janeza šte-faniča.
Za republiške poslance sta bila doslej evidentirana samo dva: Ivan žele za prosvetno-kultumi zbor in Ciril Mravlja za gospKKiar-ski zbor skupščine SRS.
Delovne organizacije doslej še niso poslale nobe-n^a predloga.
Volitve in imenovanja
Na decembrski seji občinske skupščine Metlika je bila komisija v naslednji sestavi: predsednik Franci Pavlinič, predsednik občinskega sodišča, namestnik Roman Kržan, sodnik. Tajnik komisije je Slavo Orlič, njegov namestnik Maks Koležnik, medtem ko je bila za članico imenovana Pavla Gabrič in za njenega namestnika Ivan štravs.


''h-' " vv «
. ........>
' ". vis	"	1»

I
Ko so pretekli teden z veliko težavo splužili asfaltno cesto proti Beli krajini, je ob cesti nastala visoka snežna ograja, podobna kitajskemu zidu. Ponekod je bil snežni zid prav tako visok kot fičko, kar kaže tudi naš posnetek. (Foto: Ria Bačer)
Lep uspeh Nade Žahčič
v naši akciji za zbiranje novih narocvifc -v se je v Metliki sclc izkai 'la Nada Zabčič, kadrovska referentka v tovarjii BETI. Kljub temu, da ima v službi veliko dela in več funkcij, da je mati dveh otrok, ki še ne hodita v šolo, in da vse gospodinjske posle za štiričlan. sko družino opravlja sa. ma, nam je bila pripravljena pomagati pri razširjanju Dolenjskega lista.
Med kolegi in kolegicami v tovarni je zbrala 40 novih naročnikov. Pridobila jih je brez posebnega truda, kakor je sama posedala:
— Pri delu v službi imam opravka z ljudmi, zato sem zaposlene v naši tovarni mimogrede lahko nagovarjala, naj se pri. družijo veliki družini naročnikov domačega glasila. Nisem imela težav, pač pa moram povedati, da so mi pomagali naročilnice izpolnjevati mojstri v obratih.
Ugotovila sem, da je v našem kolektivu že okoli 150 naročnikov, vseh zaposlenih pa je več kot 400. Zadnje čase se za list navdušujejo predvsem — ženske, odkar ste začeli objavljati zdravstvene članke dr. Kretiča in dru-
gih zdravnikov. Takih sestavkov smo bralke po. grešale, zato bi rade videle, da bi z njimi nadaljevan.
Tovarišici Zabčičevi smo obljubili željo izpolniti, upamo pa, da bo z akcijo za nove naročnike uspešno nadaljevala.
145 nerešenih zadev iz delovnih razmerij
Priasnanije posebne delovne dobe tistim, ki so sodelovali v NOB, se bliža konou. Preko referata za delo občinske skupščine Metlika so v preteklih letih izdali na kupe takih odločb, vseeno p>a so se zaostankarji javljaJi še vse do konca decembra lani, ko je bil določen zadnji rok za prijavo.
V letu 1965 je komisija za priznanje posetHie delovne dobe izdala 565 odločb, pretežno po skrajšanem ugotovitvenem postopku, lani pa 262 po normalnem postopku, ki traja dalj.
Komisija za priananje posebne delovne dobe je vse prošnje, vložene do septem-
Šušmarje bodo popisali
Vsega je rka področju metližke občine 51 rednih obrtnikov, od katerih so desetim izdali obrtna dovoljenja šele lani. Priložnostno pa se z obrtgo v popoldanskem času ukvarja mnogo več ljudi, a le malo (okoli 20) jih je prijavilo in plačalo pavšalni davek.
Na občini so pred kratkim sklenili začeti akcijo, v kateri bodo skušali popisati vse priložnostne obrtnike, da bi od njdh lahko zahtevali del zaslužka v obliki p>avšalnega davka.
bra lani, že obravnavala in jih irešila, medtem ko je ostaio nerešenih le 145 zadev. Po novem zakonu bodo moradi vse nerešene zadeve odstopiti socialnemu zavarovanju, ki je poslej pristojno za izdajaa>je odločb o priznanju posebne delovne dobe.
~ Hvaležni so za zimsko pomoč
Komisija za zadeve borcev in invalidov v Metliki je konec decembra 1966 podelila 63 enkratnih priznavalnin od 10.000 do 30.000 dinarjev. Ko | so odločali, komu naj dode- \ lijo enkratno pomoč, so čla- : ni komisije upoštevali pred- ' vs^ socialni ix)ložaj p>osa-meznikov, njihovo zaslužnost med NOB ter prizadevnost pri povojni graditvi.
V glavnem so dobili enkratne priznavalnine tisti člani ZZB, ki nimajo rednih dohodkov ali so jim bile prošnje za redne priznavalnine zavrnjene zaradi pomanjkanja sredstev. Razumljivo, da je željž in potreb mnogo več, toda komisija je razpol^ala le z 1,300.000 Sdin. 2e prej pa so 50 članom borčevskih organizacij raadelili nekaj tekstilnega blaga.
Predolgo
sp bili brez šefa
Lani so v vsej metdoSki občani odmeriM 137 mjlijonov davčnih obveznosti občanov (s kmečkim zavarovanjem vred), toda predvidene vsote davčna uprava ni dobiila. Leto so zaključili z okoli 40 milijoni davčnih zaostankov, kar se še nikdar nd zgodilo, saj je bila M^etlika znana po razmeroma dobri izterjavi.
Do tolikšnega iapada dohodkov lani je prišlo dedoma zaradi višje odmere obveznosti. v majhni meri p« je k temu- pripomoglo tudi poslovanje davčne uprave.
Vse leto sta dva uslužbenca opravljala vse posle v tem uradu, brez šefa uprave in zadnje 3 mesece tudi brez izterjevalca, ki si je zlomil nogo. Ugotovili so tudi, da imajo nekateri kmetje že ved let store davčne zaostanke. Pri p>osameznikih so se nabrale že visoke vsote dolga, ki znašaoo tudi 700.000 Sdin. Po zađiijih informacijah z uprave za dohodke pa do dolžnikov ne bodo priasanes-Ijivi in bodo dolgove izterjali
ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dclen|ski Ust na svo| naslov!
meHiskfei^Tfednik
Zasebno kmetijstvo terja rešitve
(Nadaljevanje in konec)
V bodoče bo tu nujno treba usmerjati poljedelstvo predvsem v pridelovanje pšenice, ječmena in krmnifh rastlin, živinorejo pa v rejo krav, pitanje mlade živine ter vzrejo in rejo prašičev. Zaradi dobrih prometnih povezav so na tem področju dobri pogoji za odkup mleka in s tem za rejo krav. Vzreja j-uncev in volov se ne bo izplačala, brž ko se bo začela bolj uveljavljati kmetijska mehanizacija. Dobra krma .bo dala večji dohodek, če bo uporabljena za rejo krav, pitanje mlade živine in za rejo mesnatih svinj. Uvajanje strojev na zasebnih kmetijah zahteva tudi poenostavljeno poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo. Znano je namreč, da je poljedelstvo in živinorejo tem lažje mehanizirati, čim bolj je enostavno. Nakupovati bo treba samo določeno tipe kmetijskih strojev, da jih bo mogoče oskrbovati z nadomestnimi deli in uvesti servisno službo Zmešnjava, ki se je že začela z uvažanjem agastarelih
kmetijskih strojev, bo imela slabe posledice, saj bodo v kratkem času ti stroji le za staro železo.
Drugo kmetijsko področje metliške občine obsega zemljišča naslednjih katastrskih občin: Boža-kovo, Drašiči, Slamna vas, Radovi-oa, "Bojanja vas, Grabrovec, Buši-nja vas, Lokvica, Dobravice, Hrast in Dole. Zaradi razgibanega terena, težke ilovnate zemlje in kraških pojavov to področje v glavnem ni primemo za intenzivno poljedelstvo, razm pri pridelovanju krmnih rastlin. Tu pa so dobre možnosti za sadjarstvo in delno za vinogradništvo. Področje obsega skoraj 2200 hektarov obdelovalnih zemljišč, prav toliko kot ravninski predel. Zaradi slabih delovnih pogojev in majhnega dohodka kmetij bežijo s tega področja ljudje še bolj kot z ravninskega. V sedanjem obdobju je to tudi prav, ker se kmetije ob takS-nem načinu kmetovanja, kot ga imajo sedaj, ne b(xio mogle obdržati, p>osebno tam, kjer je nemogoče uporabiti kmetijsko mehani-zsu>ijo.
Po približni oceni je takih zemljišč 700 hektarov: predvsem so na področju katastrskih občin Dole, Hrast, Bojanja vas in Radovi-ca. Potrebno se bo dogovoriti z gozdarji, ta zemljišča izločiti iz kmetijstva in jih pogozditi; zato pa bodo morali program pogozdovanja znatno razširiti. Na tem pKDdročju je 1500 hektarov primernih za kmetijstvo, od tega ^ hektarov za njive, 350 ha za vinograde in 250 ha za sadovnjake. Zaradi razgibanosti terena pa bo mogoče popolnoma mehanizirati v tem področju le 15 do 20 odst. zemljišč.
Kot v ravninskem predelu tako je tudi na drugem področju nujno treba povečati kmetije. Poljedelstvo bo treba usmeriti v pridelovanje krme za živino v obliki pašno-kosnegH sistema gospodarjenja na travinju. V živinoreji se bo treba usmeriti predvsem na vzrejo mlade živine za pleme in pitanje, pa tudi pitanje volov bo tukaj še vedno donosno. O pridobivanju mleka za trg je tu težko
govoriti, ker so stroški prevoza preveliki.
VinogTEidništvo v bodoče ne bo moglo zajeti širšega področja, kot ga ima sedaj. Obnovo vinogradov v zasebni lastnini, ki je bila začeta že leta 1965 na področju Draši-čev, bo treba v prihodnje nadaljevati tudi na področju Radovice in Suho rja. Vinogradniki, ki želijo obnoviti svoje vinograde, bodo morali tesneje kot sedaj sodelovati s kmetijsko zadrugo. Upoštevati bo treba, da bodo bodoči vinogradi rentabilni samo s strojno obdelavo, na kar je treba paziti že pri obnovi.
Za obnovo sadovnjakov, ki so sedaj skrajno zanemarjeni, ni večjih zemlji^, ki bi bili primerni za plantažne nasade. Zato naj bi sadovnjake obnavljali le zasebni kmetovalci, pri čemer bi morali imeti posebno mesto nasadi sliv, za katere so na tem p>odročju boljši pogoji kot za jabolka in žlahtne hruške.
Posebne težave ima to p>odročje z uvajanjem drobnih kmetiiskih strojev. Zaradi valovitih zemljišč tam ni mogoče uporabiti težjih kmetijskih strojev, lažji pa niso kos težki ilovnati zemlji. Najpa-metneje bi bilo čimveč teh aem-
IjiSč trajno zatraviti, vnaprej pa dobro skrbeti za travno rušo. Spravilo krme pa je mogoče precej mehanizirati.
V tem prispevku sem prikazal le načelno rajonizacijo metliškega p>odročja, ki naj bo osnova za nadaljnje proučevanje. V bodoče bo treba o tem še razmišljati ter pripraviti xireditvene načrte aa vasi in za vsako kmečko gospodarstvo. Le tisti kmetovalci, ki bodo imeli za svoje kmetije narejene ekonomsko utemeljene načrte, se bodo lahko p>otegovali za p>osojila pri obnovi kmetij. Dolgoročno kreditiranje zasebnih kmetij, obnovo go-sp>odarskih poslopij, nabavo strojev pa bodo morali obravnavati tudi na drugih, za to pristojnih mestih.
Zasebnega kmetijstva ne bomo rešili v kratkem obdobju srednjeročnega programa razvoja občine. Ta proces bo neprimerno dali.^i. Veliko pa bo narejenega že s tem. če bomo v tem obdobju razčistili osnovne probleme in p>ostavili trdne temelje za hitrejši napredek v bodoče. To pa mora biti osnovm naloga občinske skupščine, kmetijske zadruge in zasebnih kmetovalcev.
Inž. JANEZ GAONIK
STANOVALCI PREMALO CENIJO DRUŽBENO LASTNINO!
Za 6 mesecev prekratko leto
Stanovanjsko in komunalno podjetje v Brežicah skrbi za 800 stanovanj v družbeni lastnini — Letos si kolektiv želi živahnejše sodelovanje s hišnimi sveti — Podjetje bo začelo načrtno urejati parke, igrišča in druge javne prostore, da bi mesto dobilo prikupnejši videz

Stanoivai>}sko in kcmiujialno podjetje v Brežicah ima za seboj leto dni obstoja in dela. Nastalo je iz treh podjetij, zato so se morali člani kolektiva na začetku spoprijeti z mnogimi organizacijskimi nalogami, da so ix>djetje postaivdili na nc^e. Dejavnost te delovne organizacije je zelo pestra in obs^a razen gospodarjenga s stanovanjskimi in ix>slovnimi prostori še vrsto dnigih služb. V ivjegovem okviru delajo še pleskarski obrat, mizarski, čevljarski 'in gradbeno-krovski obrat, pralnica z likalnico, tržnica, vodovodna in kanalizacijska služba, pogrebna služ ba in smetarska služba.
V prvem letu obstoja je prevzelo podjetje skrb za vzdrževalce stanovanjskih zgradb v družbeni lastnini. S tem si je naložilo veliko delo in odgovornost. Direktor Jože Urek je dejal, da je nalc% toliko, da je bilo leto zanje mnogo prekratko.
»Kakšne izkiiSixie imate s hdšnjmd sveti?« me je zanimalo.
»Ne bi želel nastopati v vlogi razsodnika, lahko pa povem, da je med njimi kakih šest odličnih gospodarjev. Mnogi hišni sveti pa, žal, niso upoirabljali denarja za-
prave namene. Preveč razsipni so bili. Lani je naše podjetje s p>olovico manj denarja napravilo več kot hišni sveti v prejšnjih letdh. Seveda pa naše delo še ni bilo načrtno usmerjeno. Urejali smo najnujnejše stvari, da smo zaščitili zgradbe pred propadanjem. Se vedno mislim, da bi kazalo spodbuditi hišne svete za živahnejše delo. Mi sami bi radi prenesli nanje del odgovornosti, ki jim po zakonu tudi pripada.«
»Za koliko stanovanj skrbi vaše podjetje?«
»Okoli 800 jih je. Težave imamo še vedno s pobiranjem najemnine. To delo opravljajo blagajniki hišnih svetov, vendar stanovalci marsikje ne razumejo, da opravljajo to v njihovo dobro in da bi jih morali povsod dostojno sprejeti. Imamo pa tudi primere malomarnosti in celo nei>ošt«iosti pri pobiranju stanarine, zato vpeljiye-mo natančno evidenco o vseh vpJačilih.
»Kakšne zelje imate za letos?«
»Da bi dobro sodelovali s hišnimi sveti, da bi kar najbolje gospodarili s premoženjem, ki nam ga je družba zaup>ala, in da bi stanovalci
bolj pazili na tujo lastnino. Predvsem bi morali vzgajati mladino, ki napravi" v stanovanjskih zgradbah ogromno škode z razbijanjem oken in podobnim početjem. Seveda pa imamo še kopico drugih načrtov, med katerimi ima prednost koamrnalna ureditev "mesta.* Radi bi j^reme-nili njegovo ix>dobo tako, da bi zbrisali vtis zanemarjenosti in zapuščenosti.«
Jt.






Razkrita tržnica v Brežicah bo pod snežno odejo dočakala pomlad. Kovin^o konstrukcijo zanjo je napravilo Obrtno kovinarsko podjetje iz Dobo ve. (Foto:
J. Teppey)
Šole druge stopnje pol leta brez skrbi
Občani naj bi se odločili še za dozidavo osnovne šole v Brežicah
Predsednik občine skupščine Brežice Milan Sepetave je sklical v četrtek, 12. januarja, na posvet vse direteborje m predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij. Sprva jim je zaželel v novem letu uspešno sodelovanje, zatem pa je predstavil navzočim Zorana Faragano kot nov^a direktorja brežiškega gostinskega podjetja. Predsednik je nato seznanil udeležence posveta z volitvami predstavnikov v Vodno
Poštar pride le vsak tretji dan!
Ljudje iz artiškega poštne-	šte imajo le v Artičah, v druga okoli&a si želijo, da bi jih	gih vaseh pa poidejo na vr-pLsmonoše pogosteje obisko-	sto komaj vsak tretji dan. vali. Vsakdanjo dostavo po-	Na konferenci socialistlč-
Glas občanov iz Sromelj
pa jo hočejo dokončati.
Ljudje negodujejo nad visokim prispevkom za zdravstveno zavarovanje kmetov in opozarjajo na to, da bi morali porabo temeljito nadzorovati znotraj skladov. Tudi kmetijsko mehanizacijo pogrešajo in celo zatrjujejo, da 10 trgovine preslabo založene z drobnim kmečkim orodjem, kot so motike in podobno.
Sromljani so se s kritično mislijo poslovili od starega leta. Z delom krajevnega odbora so zadovoljni, čeprav so pričakovali od njega nekaj večjih delovnih akcij. Zasluga odbora je, da so obnovili mrtvašnico in skrbeli za red-Je zmanjkalo denarja. Letos Volčje je bila prekinjena, ker nja ceste Okljukova gora— no vzdrževanje poti. Grad-
BIZELJSKO: predramili bodo TD
Ob vatopu v mednarodno turistično leto so se občani Bizeljskega spomnili svojega turističnega društva. Njegov ot)etoj je zabeležen samo na papirju, čeprav je bUo dru-fitivo nekaj let nazaj med najboljšimi v občini.
Bizeljsko je medtem v turističnem pogledu marsikaj
pridobilo. Skoaii naseflje je speljan asfalt, asfaltni trak je bil lani napravljen tudi od Brežic do Dobrave in je precej skrajšal pot v kraje sredi vinogradov, Ce bodo vzdrževali še cesto proti Pišecam, se bodo turistom odprla nova vrata do lepot pod Orli-škim pogorjem.
NOVO V BREŽICAH
■	NA OBČINSKI SKVPdCINl V BRE2ICAH so do sedaj ladela-11 6623 osebnUi iakacnic. Občani Tla^iOo proAivie za izdajo novih kdcaanic po krajevnih uradih, ti pa jih pošiljajo naqprej. Zvedeli Bno, da bodo v breftiMd občini tadali okoli 15.000 norih osebnih fcskaznic.
■	GIMNAZIJO SO MINUU PE TEK OBISKALI predstavniki de lovnih organizacij iz vse občine Tokrat povabilo ni bilo zaman Novo tolako poslopje in preur^ no staro gimnaeUako zgradbo si le ogledalo okoli 30 gostov iz delovnih kolektivov. Biil so prijetno presenečeni, ko so videli, kako lepo urejeno Solo Je dobila mladina iz Spodnjega Poaavja. Prepričali ao se, da Je bU denar, ki so ga prispevale delovne organizacije za izgradnjo gimnazije, res smotrno porabljen. To pa Je fe hkrati zagotovilo, da ttidl v prihodnje ne bodo glvdii aa r^e-ne po<.rebe.
■	V SOBOTO. 11. FEBRUARJA,
PRIRKDI PARTIZANSKI ODRED »MATIJE GUBCA« taboinaMd ples v narodnem domu. Za to prireditev pripravljajo taborniki pisan zabavni spoi^ z bogatim »rečo-lovoRi. Vstopnice bodo po 7.00 N din. Za obisk se odred toplo priporoča. Izkupiček prireditve bodo »abomiki tudi letos porablU za nakup opreme » polcttno taborjenje. Obiskovalcem tmlicio-nalnega taborniškega plesa obeta jo prijetno zabavo. Igral bo oc-tcaster PLAVIH.
■ OSNOVNA SOI^ BRATOV RIBARJEV bo med polletnimi počitnicami organizirala za učence iunučarHki tečaj. Vodili ga bodo učitelji telesne vzgoje. Tečaj bo pet dni, od 1. do 6. februarja. Zanimanje zanj Je med Solati » lo veliko in mairsikdo Je bil ze razočaran, ko Je v nedeljo pa radiu zasli&al veat, da tečaja zaradi pomanjkanja denarja ne bo. Sporočilo ni bilo točno; zvedeili smo namreč, da tečaj ni odpovedan.
" ne zveze so izrekli ljudje precej kritike na ta račun. Predlagali so, da bi del terena prevzela brežiška pošta. Te ima dostavo do vasi Trebež in morda bd jo podaljšala vsaj do Pohance. Tako bi razbremenili pismonošo p)0-šte v Artičah.
Tovariš Zupančič, učitelj v Artičah, je omenil, da zaradi p>očasne dostave p>ošte tudi časopisi ij^bljajo svoj pomen. On sam je na primer odpovedal Delo, ker ga v torek prejme za soboto, nedeljo, pKMiedeljek in torek.
Tudi za Dolenjski list ni vseeno, kdaj pride, čeravno je tednik. Marsikdo se zaradi tega premisli in ga odpove. Tovariš Zupančič želi, da bi predlog Artičanov naletel na razumevanje pri kolektivu brežiške pošte. Ljudem bodo zelo zelo ustregli, če bo prihajala pošta v hišo vsaj vsak drugi dan.
Evidentirali so kandidate
čini, kjer govore o delu in volijo nove odbore, evidentirajo tudi kandidate za predstavniške organe. Za poslance kandidate republiške in zvesHie skupščine so bdli evidentirani; Prane Kebe za re-publišlu organizacijsko politični zbor, dr. Jože BrUeJ za zveznega poslanca, Jože Bučar za zvezni gospodarski zbor in dr. Kuševič za republiški socialno zdravstveni zbor. Za odbomiške kandidate so bili predlagani: Slavko Prah, Anton Kržan, inž. Marjan HladDdk, Ton^a Ur^, Vera 2;Uevski, Edi Verstov-šek, A);>ton Vogrinec, Franc Pr«nelč, Ivan Cisselj, Mira Berkovič, Ivan Malus in drugi-
Samoprispevek za prosvetni dom
Iz sredstev krajevne skupnosti na Veliki Dolind dokončujejo prosvetni dom. Krajevna skupnost financira to delo iz samoprispevka občanov. Dom Je ob dograditvi imel samo dvorano brez odra in brez drugih pritiklin.
skupnost Dolenjske, na katere območju se steka 60 odstotkov slovenskih voda. Obrt in industrijo bo v tej skupnosti zastopal Ludvik Jerman, kmetijstvo pa Stane Reber-nik. Hkrati so se pogovorili o plačevanju vodnega prispevka delovnih organizacij.
Pisana je bila razprava o financiranju šolstva druge stopnje. Podpredsednik občinske skupščine in član medobčinskega šolskega sklada v Celju Franc Bukovinski je povedal, da je sklad od 600 milijonov Sdin namenil 214 milijonov ali dobro tre-tjmo sredstev za dograditev brežiške gimnazije. Za osnovno dejavnost gimnazije in šolsk^a centra za blagovni promet so občinski proračun in delovne organizacije dali v sklad 79 milijonov Sdin. Na F>osvetu so se dogovorili, da
bodo delovne organizacije in občinska skupščina pod^ša-le pogodbe s skladom za šest mesecev. To bo omogočilo življenje šol druge stopnje v času, dokler ne bo sprejet nov zakon o financirai\ju izobraževanja in vzgoje in oblikovane izobraževalne skupnosti. Gimnazijski ravnatelj Marjan Gregorič se Je zahvalil za razumevanje delovnim kolektivom, ki so s prispevki canogočile gimnaziji, da se Je verificirala. Menil je, da je treba zgraditi tudi telovadnico, ki bi jo razen šolske mladine lahko uporabljali tudi delovni kolektivi za športno razvedrilo.
Spregovorili so tudi o potrebi novega trakta pri brežiški osnovni šoU, o tem pa naj bi z referendimiom odločali občani iz vse občine na bližnjih zborih.
Med drugim so grajali odlok, ki dovoljuje obrtnikom popoldansko delo, s čimer pa so prizadete nekatere delovne organizacije. Predlagali so, da bi odlok spremenili.
Se bodo odprla klubska vrata na Bizeljskem?
Bizeljsko pošto bodo verjetno kmalu x>reselili v prostore poleg krajevnega urada. Socialistična zveza se bo morala pravočasno zanimati za sedanji poštni urad, v katerem bi lahko uredila dovolj velik klubski prostor. Opremo imajo, saj že n^aj let počiva na podstrešju, če se bodo ogreli za družbeni center vsi tisti, ki so dolgo časa moledovali za sobo v zadružnem domu, potem Socialistična zveza ne bo brez dela. Oživila bo lahko marsikateri načrt, ki Je moral v pozabo.
Borčevske štipendije prihodnjič brez napak
10. januarja Je sekretariat občinske ZZB NOV v Brežicah izdelal osnutek predračuna za leto 1967 z upoštevanjem stroškov ob p>odeliitvl domicila Kozjanskemu odredu 4. julija v Brežicah oziroma sitroškov za proslavo v Pišecah. Pogovarjali so se tudi o občnih ziborih krajevnih organizacij ZB, ki se bodo končali v Janu^u. Nato so predelali osnutek spremenjenega odloka za podeljeva-r^je družbenih priznavalnin borcem in Studijsko pomoč otrokom udeležencev NOV. Predlagali so nekaj sprememb, da bi zagotovili pravilno podelJeivai>Je (dasti) študijskih podpor in s tem onemogočili nepravilnosti in
kritike, ki so se pojavile nedavno. Malce se boje, da bi 11. člen novega odloka dovolil nepraviliMSti, menijo pa, da bo odlok tako in tako pretresala še občinska skupščina.
Seja skupščine v Brežicah
24. januarja bo Brežicah seja občinske skupščine. Odborniki bodo med drugim sprejeli nov odlok o dodeljevanju študi'Jekih podpor otrokom bo«)ev. Odlok bo natančneje dotoč^i merila za dodeDjevanJe teh podpar.
Naš prijat^ pismonoša Angelko Mlakar. Ta mesec raznaša pošto v brežiški okolicL I^mov se vrača pozno popoldne, kajti poti so zasnežene in prve dni po novo zapadlem sneg:u marsikje na vasi še niso imeli i:azL
(Foto: Jožica Teppey)
Pozimi je dan daljši kot poleti
Mraz ki sneg, vedno dobrodošla ljubite. Ijem zimskih špoirtoiv, porinašata pismono-šem neprijetna presenečenja. Marsikdo mora odložiti kolo in pedačiiti od vasi do vasi, od hiše do hiše. Delovni dan Je daljši kot poleti, torba je težke in le tu in tam se po6tar malo ogreje.
»Kratek pomenek izkoristim za pogovor o Dolenjskem listu,« pripoveduje pismonoša Angelko Mlakair iz Zakota. »V hišah, kjer niso naročeni nanj, delim vaš tednik aastono, da bi tako late pridobil naročnike.«
»Kako gire letos akcija ssa pridobivanje naročntootv na brežiški pošti?«
»Med najboljšimi najbrž nismo, trudimo pa se, da bi dobila list vsaka hiša. Zdaj, ko 80 prazniki mimo, bomo imeli
več časa za pogovore z ljudmi.«
»Koliko novih ste že pridobili?«
»Sest Jih imam, vsi skupaj pa smo Jih zbrali okoli 30. Donita naletimo po večini na gospodinje. Vsaka bi se rada posvetovala z možem, in teko se pogajamo tudi po trikrat ali oelo štirttcrait v eni družini. Januar je mesec izidattaov, najdaljši v lobu, pa se povsod boje Se večjih stroškov.«
»In kaj menijo o branju, ki ga za zxlaj še delite zastonj?«
»List je zelo dobrodoSel in gospodinje pravijo, naj ga kar prineSam, dokler bo zastonj. ,Kflj pa mož?' jih vprašam, ,Je že rekel zadnjo besedo?' Potem pogosto dobim odgovor, da ga Je težko prepričati, vendar naj se le še oglasim.«
Jt
BREŽIŠKE VESTI ?6«
16 zadovoljnih slušateljev politične šole

V Krškem plačujejo šolanje delovne organizacije — Do sedaj je končalo politično šolo že okoli 300 slušateljev — Z letošnjim uspehom so izredno zadovoljni — Obiskovalci so pokazali veliko zanimanja in volje do dela
Skoai politične šoSe je Slo ▼ Krškem do sedaj okoli 300 slušateljem. Vsako leto se vpisujejo pri delavski univerzi novi slušatelji. Približno 150 jih je končalo do sedaj večerno šoto pri tej
ustanova.
2e nekaj let nazaj so to strnjeni tečaji s celodnevnim dedom. Slušatelji za 14 dni zapustijo svoja delovna mesta in se preselijo v šolske klopi. Predavanja pa niso
edina oblika dela. Vedno bolj prevladuje razgovorna metoda.
Letos je bilo kandidatov le za en oddelek. Sekretar občinskega komiteja ZKS in upravnik deavske univerze
DELAVSKA UNIVERZA V KRŠKEM SREDI ZIMSKE SEZONE
Potujoča šola za starše na vasi
Februarja bodo obiskovali podeželje zdravniki in pedagogi — Predavali bodo o boleznih šolskih otrok in pojasnili marsikatero zapleteno vzgojno vprašanje — Kmalu bosta v Krškem zaključena dva jezikovna tečaja — Za slušatelje iz delovnih organizacij prireja delavska univerza tečaje civilne zaščite
in tečaje o higieni živil
O Sremiču se širi boliši alas
Gostišče SREMIC, ki ga je na Sremiču uredilo kmetijsko podjetje AGROKOMBI-NAT sredi vinogradniških teras, ima izredno lepo naravno lego. Le dobrih 15 minut hoje je od vznožja do vrha, zato se Krčani tako radi odpravijo gor.
To prelepo izletniško točko kaj radi kažejo tudi gostom iz drugih krajev. Toda mnogim domačinom in tujcem je obisk v gostišču pokvaril lepe zunanje vtise. Kot da gostov ne bi bili veseli. Razen tega v gostinskih prostorih ni bilo prave čistoče, pri plačevanju računov
za večje družbe pa je včasih prišlo celo do sporov, vendar ne po krivdi gostov.
Tako je postojanka na Sremiču zgubila svoj dobri glas. Kolektivu AGROKOMBINATA je žal, da se je to zgodilo, saj je imel ob otvoritvi najboljše namene. Na žalost pa z izbiro ljudi, ki so gostišče vodili, niso imeli sreče.
Gostišče SREMIC so konec novembra lani zaprli, z novim letom pa so ga s pogodbo oddali v zakup. Kolektiv podjetja upa, da se bo o -Buni npreroqsođ i^sraiajs lu spet razširil dober glas.
KRŠKE NOVICE
■	CELJSKI ZAVOD ZA V AR STVO PRI DELU je decembra lani drugič organiziral seminar, ki ga je obiskalo in uspešno zaključilo 18 slušateljev. Seminar so omogočile vse večje delovne organizacije krške občine.
■	ZDRUŽENJE REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV — lovi breg je imelo pretekli teden občini zbor. Pregledali in ocenili so dejavnost organizacije v preteklem letu in si postavili naloge aa leto 1967. Udeležba je bil« proti pričakovanju zelo majhna.
■	TRI PREVOZNA PODJETJA — celjski Izletnik, SAP in Kompas iz Ljubljane — bodo iz Krškega vozila obiskovalce dunajske drsalne revije v Celovec. Zaradi konlnimnm cn 4» <n 20 Ndin Sli-
šali cene svojih ulug.
■	PRED DVEMA LETOMA je trgovsko podjetje Tobak na Sta-rovaški cesti postavilo aluminijast kiosk za prodajo tobačnih izdelkov in drobne galanterije. Se pred otvoritvijo pa so ga odstranili, tako da se občani upravičeno sprašujejo, kdo je kriv, da kiosk stoji pod milim nebom — za prazen nič.
■	NENADEN MRAZ JE PRESENETIL avtobusne prevoznike. Pretekli torek je bil promet dopoldne skoraj paraliziran. Najbolj so to Občutili v tovarni papirja in celuloee, saj » delavci prišli na delo z dveurno zamudo. Šoferji so za zamudo krivih slabo nafto. Koga pa naj krivi tov&ma?
PAVK
otrok ni več otrok.
Delavska univerza bo razpisala v krajih, kjer se šcdi za starše niso odzvali, posamezna predavanja. Tam, kjer so društva prijateljev mladine delavna, bodo ta znala vzbuditi tudi zanimanje za tovrstno izobraževanje. Predavanja so zelo kvalitetno pripravljena. Starši bodo dobili veliko koristnih nasvetov za vzgojo in nego svojih otrok. Ob zaključku je razpisan razgovor z naslovom: Vi vprašujete, mi odgovarjamo.
Februarja bosta pri delavski univerzi zaključena tudi dva jezikovna tečaja. Tečaj italijanskega jezika je obiskovalo 19 slušateljev, tečaj nemščine pa 16.
Prihodnji mesec bo delavska univerza prirejala tečaje civilne zaščite za delovne organizacije. Pri organizaciji ji bo priskočil na pomoč cerkljanski garnizon. Slušatelji bodo lahko obiskovali praktični pouk v tamošnjem laboratoriju. Sodelovanje z JLA bo torej omogočilo kvalitetnejše izobraževalno delo, ki bo tudi za slušatelje mnogo bolj zanimivo kot samo poslušanje teoretičnih spoznanj.	«
Pri izobraževalnem delu izmenjuje delavska univerza v Krškem izkušnje z brežiško delavsko univerzo. To sodelovanje je letos prav tako zelo uspešno.
ob*
IMPERIAL spet dela!
V tovarno čokolade IMPERIAL v Krškem je 16. januarja prispela manjša pošiljka kakavovca, prva v tem letu. Tovarna je že od novega leta naprej stala. 17. januarja so spet pognali stroje, vendar ne delajo z vso zmogljivostjo. Surovin imajo trenutno le za 14 dni.
sta popolnoma enakih misli o uspehu tečaja. Slušatelji so izredno pridno delali in vsi so napisani tudi dobre seminarske naloge. Po izjavah predavateljev je bila to ena najuspešnejših šol v zadnjih letih. Slušateljev je brilo le 16 in kljub različnim poklicem so se lepo ujeli pri dedu.
Tudi oni so bili izredno zadovoljni. Predavateljem so ' ob zaključku izrekli prisrčno zahvalo. To njihovo zadovoljstvo pa izvira verjetno predvsem iz tega, ker podajanje ni bilo tipično šolsko, amipak je prevladoval razgovor, ki ga je sevfcda usmerjal predavatelj.
Predavatelji so bili izkušeni diružbeno-poUtični delavci in strokovnjaki, ki že leta sodelujejo v tej šoli in ki se tudi izpopolnjujejo v vsakoletnih seminarjih Zveze delavskih univerz Slovenije.
šolanje so plačale delovne organizacije in te so tudi odločale, kdo naj se izobražuje. Med slušatelji niso bili samo člani Zveze komunistov, ampak tudd drugi obetajoči in prizadevni delavci iz kolektivov, ki se uveljavljajo kot upravljavci in družbeno-politični delavca.

PREPOVEDANO ZA MOTORNA VOZILA! Novo leto nam je le prineslo snega, za katerega so se otroci že bali, da ga ne bo. Zasedli so strmo ulico na Vidmu in veselja ni ne konca kraja (Foto: Tone Zalokar)
PREDVOLILNI ZBORI V OBĆINI KRŠKO
Nova imena za poslanske kandidate
Volivci v občini Krško dopolnjujejo listo evidemtiran-cev. Za zvezni zbor zvezne skupščine je ostal zapisan samo Viktor Avbelj, za gospodarska zbor zvezne skupščine pa sta se inž. Jožetu Bučarju pridružila kot možna kandidata še Vinko Božič in Inž. Marjan Zupan.
Za zvezni socialno-zdravst-veni zbor so evidentirali dr. Jožeta Majhna, za kulturno-prosvetni zbor zveča* skupščine pa razen Miloša Poljan-
ska še Staneta Kranjca, predavatelja na Visoki politični šoli v Ljubljani. Za organiza-cijsko-politični zbor zvesane skupščine so se volivci po vseh delovnih organizacijah izrekli za dr. Jožeta Brileja.
Kandidat 2» republiški zbor skupščine SRS je direktor AGROKOMBINATA Stane Nunčič, za republiški or-ganizacijsko-politični zbor pa so volivci do sedaj imenovali tri tovariše: Lojzeta štiha,
Staneta Nunčiča in inž. Staneta Preska rja.
Predvolilni zbori po delovnih organizacijah še niso končani. Razen poslancev evidentirajo tudi odborniške kandidate. Povsod izražajo željo, da bd bil izbor kandidatov za predstavniške organe kar najboljši in da bi nazadnje ostala le imena tistih, ki z dosedanjim delom zagotavljajo uspešno uveljavljanje v skupščinskih telesih..
Obveljala je beseda domačinov
V Podbočju bosta še naprej dve trgovini — Krajevna skupnost se je odločila tako, čeprav so samoupravni organi v PRESKRBI in AGROKOMBINATU
drugačnega mnenja
TESNEJŠE SODELOVANJE MED ŠOLO IN DPM V KOSTANJEVICI
ZASLUŽENO PRIZNANJE
V nedeljo, 15. januarja, se je preko 230 članov DPM in staršev zbralo na letnem zboru društva in roditeljskem sestanku na šoli v Kostanjevici. Poročilo, ki ga je podala dolgoletna požrtvovalna predsednica društva Stana Gaj-škova, je izčrpno prikazalo bogato delo te organizacije, šolski dramski krožek je lani naštudiral igro šestero mušketirjev, ki so jo sedemkrat zaigrali. Nastopili so tudi na občinski reviji kulturnih dejavnosti, nekatere prizore pa je posnela ljubljanska televizija in jih prikaza v pionirskem TV studiu. Pevski zbor je prav tako pridno vadil in nastopal. 20 pionirjev in mladincev je sodelovalo v ljudski igri Miklova Zala ter se udeležilo številnih gostovanj doma in v tujini. Mladina tudi aktivno dela v planinskem, šahovskem, harmonikarskem, filateli-
stičnem in foto krožku. Lepo urejeni šolski vrt je zasluga mladih in pridnih rok. Velik uspeh šole, pionirske in mladinske organizacije, predvsem pa foto krožka pod vodstvom tovariša Obuje, je organizacija republiške pionirske razstave Pionirski foto 1966, ki so jo pripravili skupaj z občinskim odborom ljudske tehnike in občinske zveze prijateljev mladine iz Krškega. Izkazali so se tudi člani podmladka RK ter gasilskega in ribiškega krožka.
Občni zbor je kritično ocenil vprašanje šolskih malic. Društvo in šola sta s sodelovanjem dosegla lepe uspehe, saj prejema malico 87,9 odstotka učencev. Kot zgled so navedli osnovno šolo iz Velikega Podloga, kjer prejemajo malico vsi otroci. Tak odstotek so dosegli s prepričevanjem star. šev, da Je malica otrokom nujno
potrebna. Na tak način bi tudi v Kostanjevici dosegli še večje in lepše uspehe. Starši plačujejo za hrano otrok le 350 do 750 starih dinarjev. Da je cena tako nizka, je veliko pripomogla akcija za zbiranje krompirja, zelja, korenja in kolerabe ter redkvice v vrednosti 200 tisoč starih dinarjev. — Otroci bodo zdaj začeli z akcijo za zbiranje suhega fižola.
Društvo prijateljev mladine je posvetilo posebno skrb socialno šibkim otrokom. Skrbstvene organe občine je opozarjalo na družine, v katerih vladata nesoglasje in alkohol, zaradi česar otroci nimajo prave vzgoje. Nekateri izmed njih so lani letovali v Rovinju in na Debelem rtiču. Stroške bivanja je plačala občinska skupščina.
V razpravi so ljudje navajali problem pluženja cest, zakaj visok sneg onemogoča reden prevoz učencev v šolo. Na zboru so ugotavljali tudi neugodne podatke o zdravju šolskih otrok, saj so na pregledih kar pri 19,3 odstotka ugotovili podhranjenost, pri 15,3 odstotka slab telesni razvoj in pri 2,8 odstotka slabo držo.
Vodstvo šole je poklicalo starše in društvo, naj v bodoče sodelujejo s šolo ter pomagajo reševati probleme, ki jim šola sama ni kos. 2al se govorilnih ur, ki so namenjene posvetovanju staršev z učitelji, ne udeležujejo ravno tisti, ki bi jim bil posvet najbolj potreben. Ob polletnih počitnicah bodo organizirali tečaje angleškega jezika, da bi tako izboljšali pouk.
Tudi o otroškem varstvu, ki ga organizira šola, so razpravljali. Posebej so govorili o vključevanju 6 let starih otrok v pripravljalni oddelek osnovne šole, ki naj bi deloval v okviru varstveno-vzgojne ustanove. V letošnji zimski sezoni pa bodo organizirali tudi šolo za starše, za katero imajo že nad 30 prijav.
Na zboru so izrekli pričanje občinski ZPM za sodelovanje in pomoč. Predstavnik zveze iz Krškega pa je društvu in šolskemu kolektivu v Kostanjevici izrekel zahvalo in priznanje za uspešo delo ter zaželel še več uspeha pri nadaljnjem delu.
REZI PIRC
jo. Vendar je že slišati pripombe na odločitev krajevne skupnosti, češ da je manj pomembno, kdo ima trgovino, važno pa je to, da je dobro založena in da so kupci v njej lepo postrežem!
Namen - cenejša živinoreja!
Z vprašanjem, kako poceniti pitanje živine, se v kmetijskem podjetju AGROKOM-BINAT v Krškem ukvarjajo že nekaj mesecev. Proučujejo tehnologijo pitanja in delajo načrte za specializacijo v poljedelstvu in živinoreji. Čimveč krmnih sestavin bi radi pridelali doma. Polja bo-nico in koruzo. Podrobneje bomo o njihovih načrtih še do zasejali predivsem s pše-poročali
Turistične zanimivosti sveta
V mednarodno turistično leto se vključuje tudi delavska univerza v Krškem s svojim programom. Navezala je stike s Stanetom Tavčarjem iz Kranja in ga naprosila za vrsto zanim vih predavanj. Njenemu povabilu se je že odzval in obljubil predavanje o turističnih zanimivostih sveta v treh delih.
Delavska univerza ima že zdaj veliko interesentov za tovrstna predavanja med mladino in odraslim'. Ponazorjena bodo z barvnimi diapozitivi in glasbenimi vložki. Zlasti šole želijo, da bi |ih predavatelj obiskal in or kazal otrokom svet v sliki in besedi.
Prebivalci krajevne skupnosti v Podbočju se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi imeli v vasi eno samo trgovino. Zdaj sta v poslopju zadružnega doma dva trgovska lokala. Enega vodi trgovsko podjetje PRESKRBA, drugega pa AGROKOMBINAT.
Samoupravni organi obeh podjetij so premlevali smotrnost dveh trgovin v tako majhnem kraju in ugotovili, da bi ena zadostovala. AGRO KOMBINAT je bil priprav-
ljen tako poslovalnico prev
zeti.
Občani pa se boje, da po tem ne bo konkurence. Dru gi spet menijo, da je ta bo jazen odveč, saj konkurence ne more biti, če prodaja vsaka trgovina drugačno bla go. AGROKOMBINAT bo svo jo poslovalnico za oskrbe kmetijstva še bolje uredil u: povečal zaloge. Enake načrt* ima PRESKRBA.
Sicer pa bo ostalo vse pr. starem. V vasi bosta dve tr govini, ker ljudje tako želi
Starši iz Podbočja, Kostanjevice in z Rake so pokazali veliko zanimanja za ciklus vzgojnih in zdravstvenih predavanj, ki jih je za zimsko sezono pripravila delavska univerza v Krškem.
Predavatelji bodo te kraje obiskali že v februarju. Zdravnika bosta govorila o kontracepciji in boleznih doraščajo-čega otroka. Sledila bosta dve vzgojni predavanji: Kako naj se uči naš otrok in Naš
DOLENJSKI LIST
Še 12 dni!

fo zaonjin F>ociatkih voa: mea poštarji trebanjske ob&ne po številu novopridobljenih naročnikov našega lista Roman Gtorenc,
požitar IZ sentrupena.
Ko smo ga prea neKaj dnevi obiskali v njegovi hiši v Kanmju
pri šentrupertu, ga žal ni bil odoma, žena pa je povedala, da ji nič ne pove, kako je s tem, saj ji še pokojnin nekat&rih znancev noče zaupati. Kaij hočemo, posel je posel!
Kot je znano, je občinski odbor SZDL v Trebnjem razen naših rednih nagrad razpisal za nagrdo tudi tranzistorsk! sprejemnik, ki ga bo dobil tisti poštar, ki bo do konca januarja pridobil največ novih naročnikov, če bo to Roman, je še težko reči, kljub temu da doslej zanesljivo vodi. Mogoče pa pripravlja kak njegov stanovski tovariš presenečenje?
V 7 dneh še 460!
Spet poročamo z velikim veseljem; zadnji teden se je s številom novozbranih naročnikov uvrstil na drugo mesto v dosedanji osemteden-ski akciji! Iz brežiške občine so nam pismonoše in drugi sodelavci poslali 45 novih naročnikov iz Črnomeljske 18, iz kočevske 32, iz krške 124, iz metliške 5, iz novomeške 76, iz ribniške 17, iz sevniške 60 in iz trebanjske 33. Z raznih pošt je prišlo tokrat 43 naročilnic, za rojake y tujini pa so njihovi svojci naročili 7 Dolenjskih listov. Po osmih tednih imamo torej 2755 novih naročnikov.
Rudi Ameršek: še 119 novih!
Najbolj se je v tem tednu spet postavil kurir sevniSke Kopitarne, naš zvesti in neutrudni sodelavec Rudi Ameršek: 11. januarja nam je poslal 16 naročilnic, v torek zjutraj pa še 103! Vzel je nekaj dni dopusta in obiskal več vasi v brežiški, krški in domači občini ter spet požel zavidanja vreden uspeh!
Avgust Bratoš, pismonoša z Bizeljskega, je pridobil 6 novUi naročnikov; dimnikar Ivan Reber iz Ribnice je spet poslal 6 naročilnic; Andrej Pogačar iz podjetja ITAS v Kočevju se je tokrat i>ostavil s 15 naročniki, medtem ko je pismonoša Božo šušteršič iz Novega mesta poslal še 9 naročnikov. Jože Auersperger iz IMV v Novem mestu nam je spet pridobil 7 naročnikov, Cveto Križ iz Kočevja pa je v torek poslal 10 naročilnic. Vsak dan so prihajale naročilnice iz vseh občin in hitro se bližamo novemu rekordu, ki bi ga radi dosegli: vsaj 3000 novih naročnikov! Tekmovanje naših sodelavcev se bliža raziburljivemu koncu, še slabih 14 dm je do zaključka akcije, kd naj bi prinesla domaČi pokrajinski list kar največ novim stalnim naročnikom!
Koliko nas je zdaj?
Marsikoga zanima, koliko naročnikov je v posameznih občinah naše pokrajine. Danes i>o-sebej poročamo, da smo v zadnjih 8 tednih pridobili že 2755 novih naročnikov, povedati pa moramo žal še to, da se je tako kot vsako leto tudi zdaj okoli novega leta listu odpovedalo priibl. 490 starih naročnikov. Današnja redna naklada Dolenjskega lista znaša 27.090 izvodov, ki je razdeljena po občinah in izven njih takole:
OBČINA:
1.	BREŽICE: . .
2.	ČRNOMELJ: .
3.	KOČEVJE: , .
4.	KRŠKO: . . .
5.	METLIKA: . .
6.	NOVO MESTO:
7.	RIBNICA: . .
8.	SEVNICA: . .
9.	TREBNJE: . .
STALNIH NAROČNIKOV;
................2568
................2227
........1217
................3303
................952
.....7218
.....943
.....2141
..........2349
SKUPAJ NAROČNIKOV: 22.918
Razne p>ošte v SRS in SFRJ: . . .	1.324
Vojne pošte v SFRJ:............322
Naročniki v Ljubljani;............587
Naročniki v inozemstvu: ....	594
SKUPAJ VSEH NAROČNIKOV: 25.745
Redna kolportaža:.......1.153
Arhiv DL in dokazni izvodi: . . . 192
REDNA NAKLADA DOL. LISTA: . 27.090 Izredna kolp>ortaža (akcija); . . . 3.960
SKUPNA NAKI^DA DANAŠNJE
ŠTEVILKE: 31.050




MEHANIZACIJA NA NOVOMEŠKIH ULICAH. V sredo, 11. januarja, ko Novomeščani že nismo vedeli kam s kupi snega po vseh ulicah, smo videli koliko človeških rok lahko nadomesti stroj. Cestno podjetje in Ko-funalno podjetje iz Novega mesta sta si sposodila v Ljubljani poseben stroj za nakladanje snega, ki naloži večtonski kamion v nekaj sekundah. Prevoznikom Komunaln^a in Cestnega podjetja so prišli na pomoč še zasebniki, pa so vsi skupaj komaj dohajali ljubljanskega gosta in odvažali sneg v Krko. Foto: Polde Graliek,
ORWO NP 18 8/100.
Ubili čez tristo kilogramov težkega medveda
Medveda-mesojedca, ki ga je občinska skupščina v če-lincu letos »obsodila na smrt«, so pred nekaj dnevi ustrelili. Ta nevarna zverina je napadla Zivka Topića, lovca iz lovske skupine, ki je zasledovala medveda. Čeprav je bil medved ranjen, je pričel bežati in pri tem lomiti manjše drevje, dokler ga niso dohiteli drugi lovci in ubili.
Ko so z zadružnim traktorjem privlekli medveda, je člane lovske skupine pozdravil predsednik občine in jim čestital, ker so tako kraj, posebno pa šolske otroke, rešili strahu pred zverino.
(»GLAS« — Banja Luka)
Kaj se vsak tpc'en zgodi pri nas, vam pove OOLENiSKl LISTI
„MAŠKARADA" je vredna ogleda!
Dunajska drsalna revija je za letošiji program izbrala zveneče ime »Maška-rada«, ki pa je za splet drsalne umetnosti ter ubranosti barv in glasbe, kot smo ga pred dnevi videli v veliki mestni dvorani na Dunaju, tudi povsem upravičeno. Poseben rekord letošnjega 28. nastopa dunajske drsalne revije predstavljajo izredno bogati in številni kostumi. V odmoru so nam pokazali okoli 800 najrazličnejših kostumov, za katere so porabili
ena

sprejema in ocida-ja vaše želje
več kot 17 km blaga in še so umetnice na ledu pomanjkljivo oblečene, kot je v šali pripomnil kolega — novinar iz Ljubljane. Ob tem velja še povedati, da se mora ves ansambel v dveh in pol urah — kolikor traja program — več kot 15-krat preobleči. Nekajkrat imajo za to na- voljo le pičle 4 minute, in že morajo biti spet nared .aa povsem novo točko, (ženske zamislite se ob tem podatku!)
Čeprav te čudovite revije kostumov, barv, luči in cvetja ni moč opisati — to je treba videti! — bom skušal na kratko predstaviti šest glavnih točk iz letošnjega programa, s katerim bodo od 9. do 20. februarja gostovali tudi v CJelovcu. V prvi večji točki, ki ima naslov »V prodajalni lutk« postajajo sanje
Belgijska »zvezda na ledu« Michele Colberg in mojster plesa na ledenih ploskvah Helmut Loefke plesei« »Karneval v Riu« (iz programa Dunajske drsalne revije za
1966-67)
otroških let o pravljičnem svetu za majhne in velike resničnost. Posebnega ploskanja so v tej točki deležne lutke — medvedi, ki na ledu odplešejo znani francoski narodni ples. Sijajno sliko luči in barv predstavlja točka »Kristal« v kateri imajo plesalke na glavi klobuke, ki ponazarjajo čudovite raznobarvne kristalne lestence. Pa tudi sicer so klobuki posebnost letošnje revije. Privlačna je tudi kriminalna komedija. »V hotelu«, za katerega nekateri menijo, da je skeč naše dobe, saj gre za ljubezen. Več pa ne smem izdati, zazdaj to je vendar kriminalka...
V pravem pomenu ma-škarado pa ponazarja naslednja točka »Karneval v Riu«. To je pravzaprav folklorna slika južnega praznika v izvedbi i>ohoda mask, polnega ritma, zagona in melodij Južne Amerike. Folklorno je obarvana tudi točka »I>o-pust v Avstriji« — pisana in vesela podoba Avstrije, kjer se ob zvokih znanih alpskih melodij zbero na dopustu Amerikanci, Francozi, Škoti, Italijanni in turisti drugih narodnosti. Največji aplavz sta poželi opici Jacky in Joe v duhoviti četrtumi »lekciji« o izvoru človeka. Med ostalimi točkami velja omeniti še 100 let dimajskega valčka — jubileja bisera dunajske godbe, ki je postal že tradicionalna točka dunajske drsalne revije. Zaključna točka »Gala večer« pa ob bogatih kostumih prikazuje šumečo sim-foffiijo drsalne umetnosti in plesa na zrcalni plošči.
Vse be in ostale točke, ob katerih akrobatiki gledalcu marsikdaj zastane dih, bodo letos in prihodnje leto presenečale milijone gledalcev. Po gostovanju v Celovcu bo namreč drsalna revija odpotovala še na Češko, v Sovjetsko zvezo in druge države. Naj ob koncu samo ponovim, da je letošnja revija spektakel, ki je vre. den ogleda. V Celovec bodo letos med 9. in 20, februarjem vozili Kompasovi avtobusi tudi iz Novega mesta za 98 N-din. Za *z-let in obisk revije se lahko prijavite v novomeški poslovalnici Kompa.sa do


Hura, vemo za notranje rezervice n* železnici!
će s' Peljete z vlakom iz TrebflMa v Sevnico, plačate v Tf^njem 280 S din, če pa se c'j ''/!e k Setmice v Trebnje, fMote v Sevnici 320 sta-ri}i dflirjev. Na sevmiški po-staji *1}* res dajo karto do Po i.}0cla ne verjamemo, da se^do pelje do Ponikev in pO'711 peš caplja v Treb. nje tega, da mu ne bi ostaM Zeleznica kaj dolžna.
predamo, naj tudi v Trhlem prodajajo karte za (ffle relacije, recimo do Kršk^1- tistim potnikom, ki bi se rWi peljali v Sevnico. Malo 1 le vrgla tudi ta, potrti'*1 rezerva
— pozimi a'' poleti?
7e bil začuden upro1' ft kočevskega po-gr-e^'P zavoda, ko ga je pred }^vi moški glas po vi p Wrašal za tarife, p° 2« h ^ Qa pokopali na	kočevskem po-
it!	bi umrl v
Ribw — tako pač namerava- Ravnik ga je vprašal, ^ ° sploh je. On pa: »Ni	In je vprašal
neso* 1 mrtvec še, če je mor« Poleti ceneje kot V°i>rw VPravnik ga je spetkdo je, pa se ie -\H razjezil in treščil 8plko ob vilice...
PO Ikdo reče, da lahko P0** vsaj umre brez skrb'
^Vničani že *edo, zakaj!
Ntfa hišnih številkah, terrfr v vsakdanjem po-govc■ so dobile nekatere
sev1ihn ^ce nova< bolj akt^-S* imena. Cesto na DoW imenujejo »Puf gasO*0> Klavniško ulico »prostor gaso« medtem . davijo Poljski poti ""j. *9asa«. Sevničani že & < zakaj!
Re^taa tudi med ^istjani
Jfi'lianski dolini se je g^ivl^lil, da pač ni ob \ ove volje odvis-n0, uti Umrl ali ne, pa zaM* *Po novem« za tri-um°izkopavanje grota 500 n »lev, za kopanje nov? f.r°ba pa kar 15.000 star® J^arjev.
^. /vVasi je treba plačati• * v cerkvi zdaj po
251 nnriev' za PrePis stol* a katerem je sedel um«,J*t pet tisočakov. P So se tudi svete »žaVM tisoč na 1500 do * starih dinarjev.
PRIJETNO PRESENEČENJE
14. in 17. februarja je lo-vaima perila LABOD dz Novega mesta priredila v Šmarjeških TopJicah za svoje po-silovne partnerje ekskluzivno modno revijo mošike, otroške in ženske lahke konfekcije. V soboto se je pred blizu 200 gledalci zivrstilo več kot
60 modelov najrazličnejših moških srajc, pidžam, kodnih kompletov, otroških srajc ter ženskih bluz in kostumov.
V izdeilkih svoje tovarne so nastopili delavci in uslužbenci sami, kar je brea dvoma prijetna izijema na naših modnih revijah. Domači ma-nekend in manekenke ndso prav nič zaostajali za »uvoženimi«!
Goste je pozdraivil in go-vo»ril o namenu revije direktor tovarne Zdravko Petan, modele pa je pojasnjeval šef nabave Mirko " Rupnik. Med revijo so igrali bratje Kuharji iz Dob pri Kostanjevici.
Prijetno smo bili presenečeni nad novimi kroji in tka-
ninami, s katerimi se LABOD uiVTŠča med zaiane evropske ptnoizvajalce. Več kot polovica prikazanih modelov so bile nofvosti, v mnogih primerih ekskluzivno LABODOVE. Piriikazali so tudi rožaste moške srajce, ruske ovratnnike, na popelin tiskane modne vzorce, komplete iz frotir blaga in številne druge novosti. Poselbeij zanimiva je LA-BODOVA F>oizfeusna proiz-vodnija ženske lahke konfekcije, ki so jo kupci posebej pozdravili.
Med poslovnimi ljudmi so bili na reviji v soboto tudi Holandcd, v torek pa Zah. Nemci, Švedi, Danci, Čehi in Avstrijci.	m,

i.* *
^ m"	■
DVOJE PRESENEČENJ izmed mnogih, ki nam jih je LABOD predstavil na modni reviji v šmarjeških Toplicah. Levo poskusna proizvodnja ženskih bluz, desno srajce model »Beatles«. (Foto: M. Moškon).
RAZDELILI SMO 40 NAGRAD!
Polovico manj rešitev iia-kor ob naši zadnji nagradni križanki smo dobili tokrat, zato je imela komisija v ponedeljek dopoldne tudi manj dela. Sorazmerno hitro je izžrebala 40 pravilnih odgovorov iz malo manj kot 600 poslanih rešitev Nagrade bodo danes dobili f>o pošti;
Alojzija Jazbinšek, p. Zabii. kovje pri Sevnici — 20.000 S din;
Jože Godnjavec, Stari trg 52, p. Trebnje — 15.000 Sdin;
Mar jetka Vardjan, Lesko-vec 112 pri Krškem; — 10.000 Sdin;
Maja Vetrih, Loka 34, p. Črnomelj —- 8.000 Sdin;
Robi Prušek, Žužemberk 47
—	7.000 Sdin;
Jurij Fras, Cruec 69, p. Brežice — 6.0(X) Sdin;
Silva Maru.Jiič, Koblerji 2, p. Stara cerkev pri Kočevju
—	5.000 Sdin.
knjižnih daril pa so dobili:-
Rudi Milielin, Impoljca 13, p. Sevnica; Alojz šimec, Zadružna c. 2, Črnomelj; Franc Hodošček, V. p. 9935/9, VE 2 Titovo Užice, Srbijo; Darko Vardijan, Adlešiči 13; Silva Jesenšek, Senovo 169; Franc Miiren, SDK Kočevje; Ivan Jerina, Novoteks, obrat II, Metlika; Janez Novak, Sent-lenart 97, p. Brežice; Pepa Butala, Vinica 47 pri Cmom-Ijfu; Faiii Janežič, Zgornje Vodale 8, p. Tržišče;
Mar.jan Nov.šak, Bo.štanj 23; Andrej Vehovec, Prapreče 19, p. Žužemberk; Vida Vidmar, Novo mesto, Trdinova 4; Milovan Dimitrić, Novo mesto. Glavni trg 9; Ana Simec, Griblje 66, p. Gradac v Beli krajini; Franc Knic, Zloga-nje 17, p. Skocjan; Janez Sam.sa, Sodražica 118; Bran-
ko Zupančič, Cerklje ob Krki; Angela Jazbinšek, p. Za-bukovje nad Sevnico; Milan Pipan, osnovna šola Sevnica; •Marica Golija, Ribnica 119 na Dol.; Stanka Bunjevec, Mo-zelj 16 pri Kočevju; Alfonz Breznikar, Mirna 9; Trne Frankovič, Dolenje 8, p. Le-skovec pri Krškem; Peter Rozman, Pritinci 17, p. Adlešiči; Martin Lupšina, Trebež H, p. Artiče; Cvetko Smolič, Lesna industrija Kočevje; Marjan Gregorčič, tovarna zdravil KRKA, Novo mesto; Mojca Skufca, Ljubljana., Sa-ranovičeva 9 b; Jože žefran. Veliki Gaber 32, p. Velika Loka; Marija Rihtar, Klavniška .52, Sevnica; Miha Rokavec, V. p. 4519/7 Bitola, Makedonija; Alojz 2orž, Ljubljana. Glavarjeva 42.
Rešitev nagradne' križanke
VODORAVNO; 1. slavje, 13. Sege.sta,
ponton, 7. 20. vrtiljak,


''■■■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■•■■I
^^Oinbe - odgovor ^pežu Pavlu VI.
^^^^>Vzpnimo se!« je rekel Bob Hope. »Do je vprašal zbCi^^. »Do svobode!« In ame-JJJjJiekleta so dvignila svoje vitke noge pred %^irni oficirji in vojaki. Bil je 24. december Son Nhum, nedaleč od Saigona. Bil je y vojni. »Ta vojna je boj za obrambo ol. je rekel ameriški kardinal Francis ^ božič. »Vsaka druga rešitev razen je nemogoča.« Te svoje sklepe je ponovil saigonski cerkvi Regtoa Pacis (Kraljica '• »Bila je noč, najmanj ustrezna za dolge, Z ^ govore o vojni,« je enostavno komenti-tikanski Časnik. V zori 26. decembra, jhjj* minut po prenehanju premirja, so for-^ ^ B 52 prekinile mir z nekaj eksplozijami ^"^otile govor zabavi j avca in »predstavo«
ameriškega cerkvenega prelata. i> ^ Opomine papeža Pavla VI. glede premir-' 'holitvam odgovorile — bombe !
40,5 stopinj pod ničlo!
Prejšnji teden, ko smo tudi na Dolenjskem zabeležili 22 stopinj pod ničlo, smo imeli v Jugoslaviji dva rekorda; Sarajevo s 30 stopinjami pod »ničlo je bilo najhladnejše mesto v Evropi, najnižja temperatura v Jugoslaviji pa je bila na planini Igman; tam so iamerili 40,5 pod ničlo!
22. Linhart, 24. talisman, 25. dirka, 26. rokoko, 28. korveta, 30. telo. 31. aloa, 32. bekon, 33. R/deČi/ K/rlž/, 3.'>. strmina, 37. rod, 38. jek, 39. modre, 40. atol, 42 .Iber, 43. M/arjan/ K/ozina/, 45. Na, 46. AP, 47. samba, 48. brizanca, 50. Sirk, 52. borba, 53. zlatarna, 54. kolektor, 58. Mirna, 59. KA, 60. kolona, 61. re, 62. Kette, 63. mag, 64. oniks, 65. Ned, 66. Inka, 67. baza, 68. reka, 69. pega, 70. oda, 71. pirit, 72. Ika, 73. topor, 74. se, 75. sirena, 76, S/tane/ S/ever/, 77. tiran, 78. kletvica, 80. poliglot, 87. pomol, 88. pinč, 89. kameleon, 90. Labod, 91. ST, 93, I/van/ T/avčar/, 95. U, 96. Seul, 98, tisk, 99. lepak, 100. oče, 101. zel, 103. kvartet, 106. rt, 107. senik, 108. Sket, 109. prot, lil. lunatik, 113. Aga-dlr ,115 Pittl, 116. Antigona, 118. atropin, 120. Novoteks. 122. dio-rama ,123. otrobi, 124. Robota.
januarja.
K.S.
Se 9 knjižnih nagrad
Tudi tokrat smo novim naročnikom namenili devet knjižnih daril. Dobili jih bodo: Jože Kolar, Orešje 30, Bizeljsko; Rozalija Poznič, Stari grad 17, Krško; Angela Kozina, Dolenja vas 75 pri Ribnici; Danica šiirajcar. Cesta herojev 4, Novo mesto; Jože Jaklič, Bušinja vas 17, Suhor; Anion Bregar, Cesta 9, Veliki Gaber; Matija Ivanež, Rudnik 9, Kočevje; Tončka RH<lifioT<, Orehovo 2, Sevnica, in Neža Stariha, Rožni dol 14, Semič.
SVETOVNI ZNANSTVENIKI GOVORE
Tudi rak bo premagan!
3. NADALJEVANJE
V središču naših skrbi je — pravi prof. Halpem — zmar ga nad rakom s pomočjo krepitve naravne odpornosti človeškima organizma. Ta odpornost se z leti zmanjšuje (v nekaterih primerih tiidi zaradi hormonskih sprememb), za nekatere primere pa še niso ugotovili vzrokov zmanjševanja.
NA ČLOVEKU NISO DOKAZALI
Sovjetska znanstvenik poudarja, da so na živalih povzročili tumor s pomočjo nekaterih virusov, niso pa še dokazali vlogo virusov pri nastajanju tumorjev na človeškem organizmu. Bolj verjetno je — zatrjuje ta znanstvenik — da virusi povzročajo levkemijo.
Medtem pa ameriški znanstvenik CowdTy navaja odkritje ameriškega znanstvenika W. Burkitta, da neki virus povzroča v tropski Afriki množičen pojav raka na limfnem tkivu, posebno pri otrocih. Razen tega so ugotovili, da ta virus prenaša neki insekt, ki se hrani s krvjo.
Mnenja je, da to veliko odkritje daje upanje, da bodo v prihodnosti odkrili vzrok raka.
Vloga virusov kot povzročiteljev tumorja pa ostaja za znanstvenike še nadalje velika uganka.
OPOMIN KADILCEM
Svetovni znanstveniki se strinjajo, da kajenje pospešuje raka, in ne samo na pljučih. Navajamo nekaj njihovih izjav:
Prof. Larionov (SSSR): »Raziskave so pokazale, da raka na pljučih v največ primerih povzroča dolgotrajno kajenje. Rak v ustih je pogosten v SSSR, v Angliji, ZDA in v nekaterih predelih in mestih Indije Pogostnost raka v nazadnje navedenih krajih si razlagamo s krajeAmo navado, da žvečijo mešanico tobaka, pepela, apna in rastlinskega olja.«
Prof. Cowdry (ZDA): »Kakor v ZDA tako je tu^ drugod znano, da intenzivno kajenje, ki traja dlje časa, prestavlja važen činitelj nastanka raka na bronhijih.«
Prof. Doli (Anglija): »Sodobna medicina razpolaga s kopico dokazov, da tobačni dim prispeva k razvoju raka v zgornjih dihailnih poteh in na prebavnih organih.«
Prof. Halpern (Francija): »Če je bolndk strasten kadilec in trpi zaradi kroničnega kašlja kadilcev, se mora njegov pljimek poslati na mikroskopsko analizo. Več kot polovico ameriških in angleških zdravnikov je opustilo kajenje, kar je očiten znak, da se strinjajo s poročili, ki govore, da tobak ptovzroča raka.«
ODGOVOR SKEPTIKOM
Nekateri skeptiki pravijo, da znanstveniki ne morejo dokazati na živalih, da je tobak škodljiv, ker le-te ne kadijo. Takim zagovornikom tobaka odgovarja ameriški znanstvenik: »Zdi se mi, da je profesor medicinske akademije v Moskvi L. M. šabad z uspehom naredil poskus tudi na živalih, ko jim je v bronhije vbrizgnil rakave sestavine tobačnega dima. Ta poskus je razpršil ugovore tistih, ki branijo tobak in pravijo, da ni škodljiv.«
Ravnatelj angleškega inštituta za raziskovanja prof. dr. Richard Doli je bil stvamejši v svojem intervjuju. V svojem skoraj petnajstletnem raziskovanju se je na 40.000 primerih raka povsem prepričal, da je tobak škodljiv. Zar beleženi rezultati — tako pravi — so pokazali, da je smrtnost pri kadilcih za 19 odstotkov večja kot pri nekadilcih. Pri tem pa je treba pomniti, da je umrljivost zaradi raka za 28 odstotkov večja pri tistih, ki kade cigarete.
Razen tega je razmerje med številom j^kajenih cigaret in pojavom raka zelo vidno. Pri tistih, ki pokade nad 25 cigaret na dan, je umrljivost zaradi raka za 74 odstotkov večja kakor pri tistih, ki pokade manj kot 15 cigaret na dan, je pa še vedno za 171 odstotkov večja kot pri nekadilcih.
ZDRAVNIKI SO PRENEHALI KADITI
Prav tako so opazili veliko zmanjšanje unarljivosti pri tistih, ki so prenehali kaditi, v primerjavi s tistimi, ki so še dalje kadili. Te analize, ki so jih zelo skrbno proučili angleški zdravniki, so vplivale predvsem nanje. Tako je v sedmih letih prenehalo kaditi cigarete blizu 30 odst. zdravnikov; oprijeli pa so se kaje pipe ali tompusa, ker sta manj škodljiva kot cigarete. Pred 15 leti je v Angliji od 31.000 zdravnikov — pri tem zdravnice niso vštete — prenehalo kaditi več kot polovica.
Prof. dr. Gavrino Negroni je znanstveni sodelavec britanskega inštituta za boj proti raku; raziskal in osamil .je neki virus, za katerega meni jo, da je v tesni zvezi z levkemijo in da jo morda povzroča (Foto: Tanjug)
ce ho(^e sevniš'ka občina modernizirati šole. je
samoprispevek za šolstvo nujno potreben
Starosta med sevniškimi šolami je popolna osemletka na Blanci, ki ji samo še sedem let manjka do stoletnice — Tudi večina drugih šol ni dosti mlajših, izjema sta le šoli v Sevnici in v Šentjanžu - Že starost sama pove marsikaj — Za modernizacijo šolskih poslopij bi do leta 1970 potrebovali 241 milijonov Sdin — Del tega bo potrebno zbrati s samoprispevki
Sedanje stanje v šolah sev-niške občine ni zavidljivo. V letošnjem letu mora občina samo za pdačiOo obrokov posojil, najetih v prejšnjih letih, izločiti 93 milijonov S din, od tega za šolstvo 76 milijonov. V naslednjih letih se bo ta znesek jKJstopo-ma zmanjševal, v skujmem zaiesku pa bo treba do leta 1970 vrniti 361 milijonov S din. To pa je tolikšna vsota, da je občinski proračun ne bo mogel saan poravnati,
če bi prispevali prebivalci občine 1,5 odstotka od osebnih dohodkov, dohodkov iz kmetijstva in obrti, bi s p>ri-spevkom zbrali do 1. 1970 nekaj čez 70 milijonov S din, s čimer bi si lahko zagotovili tudi nekaj denarja iz republiškega in medobčinskega šolskega sklada. Vedeti je treba, da je urejevanje šolstva najvažnejša naloga občinske skupščine v naslednjem obdobju. Ker so dosedanji po-
goji kreditiranja vse bolj ostri, je pri najetjih kreditov pK)itrebna lastna udeležba, kd jo občina lahko zagotovi le z zbiranjem samoprispevka.
šola na Telčah ima v vseh načrtih prvo mesto. Tamkajšnje razmere so verjet-
no edinstvene v Sloveniji; zanje dobro vedo tudi na republiškem sekretariatu za soistvo, vendar v republiškem šolskem skladu ni denarja, ker mora plačevati še stare dolgove. Za Telčami so na vrsti vse stare šole, ki jih
bo treba obnoviti, jim napeljati tekočo vodo, jim položiti parket in še in še. Mnoge šole so tako potrebne popravil, da je v nevarnosti reden pouk in ne dosegajo dobrih učnih uspehov, čeprav so kombinirani pouk zmanjšali na 15 odstotkov.
Izračune o samoprisi)evku še pripravljajo. O njem bodo na kandidacijskih zborih, ki bodo v začetku februarja, že razpravljali.
M. L.
Na vrsti so veterinarski nasveti
Medtem ko kmetijska predavanja na Studencu obišče dovolj ljudi, je premalo obiskovalcev na Bučki, v Tržišču in Šentjanžu
Sevniška delavska univerza je z veliko akcijo hotela pri-te^^ti čimveč kmetovalcev, da bi v dolgih zimskih večerih na predavanjih in ob predvajanju strokovnih filmov pridobili čimveč teoretičnega znanja o sodobnem kmetovalcu in gospodarjenju.
Vendar so bila doseda-
Novice iz Kmetijskega kombinata
■	HRANILNE VLOGE pri ktne-titjslceni kombinatu vztrajno, toda ie prepočasi naraščajo. Kot povedo na hranUno-kreditneni odseku, je povpraševanje po kre-(fitib za popravilo kmečkih gospodarskih poslo^ toUfcSno, da ga hranilne vloge vlagateljev, čeprav stalno naraščajo, ne morejo zadovoljiti. HranUno-kreditni odsdc plača aa nevezane vloge hraniteljem S-odstotne, la vezane vloge pa 6 do 7-odstotne obresti (tako kot banke), ^posojevalcem pa zaračuna lO-odstotoe obresti in manlpulaidivne stroSce. Kljud> razmeroma visoki obrestni meri pa ljudje posojilo radi jemljejo, ker dobdjo denar na roke.
■	V KOMBINATU NAMERAVAJO kupiti moderno škropilnico za hmeljeve nasade, ki bo veljala SUri milijone starih dinarjev. Prednost Škropilnice, ki Je izdelek nemške industrije, je izredna učinkovitost. Medt^n ko Je bilo treba z dosedac^jimii Škropilnicami v vsako hmdjevo vrsto, da Je bilo delo dobro o|>ra\4jeno, Je B novo tr^a le v vsako Šesto.
■	TRGOVINO S KMETIJSKIMI POTREBŠČINAMI T Sevnici 90 pred kratkim preselili v
ustreznejše prostore, kjer so lažje nu^redili blago, ki ga imajo naprodaj.
Zadnje slovo od Tratarjeve mame
1. januarja je množica spremila na zadnjo pot daleč poznano Frančiško Tratar z Lepe gorice pri Tržišču. Od nas se je poslovila na pragu S7. leta, ki bi ga praznovala 14. februarja. Bila je preprosta ženica in mati desetih otrok. Moža je izgubila leta 1919, sinovi Jože, Julij in Tonče pa so padli med NOB. čeprav je bila njena domačija požgana, je bila vedno odprt dom za partizane. Ob odprtem grobu so se od Tratarjeve mame poslovili predstavnik ZB iz Tržišča in zo-stopniki družbenih organizacij Krmelja in Šentjanža.
D. B.
Sevniške • z raznih vetrov
■	POMIRITEV JE NA OBZORJU. Pododbor sevniSklh ribičev Je na sestanku v nedeljo, 8. januarja, sklenil, da se bo udeležil občnega zbora celotne ribiSke dru&ne Mirna, na katerem naj bi skupno odpravili nesoglasje in poiskali takšne organizaciji oblike, ki bi vodile k enotneiJA družini, ne pa k nabijanju in ce. pMvi.
■	TRANSFORMATOR BODO POSTAVILI, brž ko bo vreme dovoljevalo. Pisali smo že o nujnosti gradnje Se ene transformatorske postaje v Sevnici in o težavah, ki ovirajo uresoUHtev. Vendar ao se stvari sedad že uredile. Po posvetu s predstavnikom Sko-fUskega ordinariata Je sevniški župnik umaknU pritožbo na re-pubUfike organe, v kateri Je nasprotoval temu, da bi transformator postaviH na zemljišču, ki Je last župnišča. Ker je bil dosežen sporazum, bodo lahko začeli z delom, brž ko bo toplejše vreme gradnjo dovoljevalo.
■	I^NI — ENA SAMA CRNA GRADNJA? Gradbena inšpekciija je lani ugotovila eno samo črno gradnjo v vsej sevniški občini. V ii^tem času Je oddelek za gospodarstvo izdal 66 lokacijskih dovoljenj in prav toliko gradbenih dovoljenj za nove gradnje ter 118 dovoljenj za preureditve stavb, medtem ko je bilo lokacijskih ogledov 2.S3.
■	STANE TAVČAR SPET V SEVNICI? Stane Tavčar iz Kranja, znani svetovni potnik, ki je na različnih prevoznih sredstvih premeril že toliko sveta, je stvar sevniški znanec. Tudi letošnjo zimo le pri'oravljen predavati sev-nlšklm r>o'«lujUilcem. Ciklus nje-
govih predavanj z naslovom Svetovne tiuistdčne zanimivosti Je raadeljen v tri dele: Evropa, Severna in Južna Amerika ter Afrika in Azija, ki jih lahko poiUvi Se z 250 barvnimi di^;>oaitivi. Delavska univerza bo verjetno sprejela njegovo ponudbo in predavanje organizirala na dveh ali celo na treh kreilih.
■	SEVNICI SNEG PRIZANAŠA. Medtem, ko Dolenjska in okolica Kočevja počivata pod debelo plastjo snega, Je bilo Sevnici prizaneseno tudi pri zadnjih padavinah. Dobila je vsega slab deolmteer snežne odeje, kar potrjuje trditve, da ima kraj izjemne klimatske razmere.
■	SPOMLADI BO na gi^u odprt prijeten bife. Odprl ga bo zasebnik iz Novega mesta. Dogovor z njim je že sklenjen.
■	SE NE VESTE za zadnjo obljubo novomeškega cestnega podjetja? Pred kratkim je zagotovilo, da bo do 31. januarja utrdilo sevnMki most čez Savo na 12 ton nosilnosti. Vendar o pripravah za delo Se nI ne duha ne sluha.
■	NASE BRALCE smo že seznanili s tem, da sani tarči niso zadovoljni, da se v Sevnici opravljata peka kruha in živinska kupčija tako blizu skupaj. Občinski možje že razmišljajo, kako bi to uredW. Po oni Inačici naj bi sejmišče prestavili v drevored ob železniški progi. Ker pa tistega mesta ne kaže urediti zaradi možnosti prestavljanja železniških tirov, bi bilo ruijbolje sejmišče preseliti v Klavniško ulico. Za bodoče graditelje bi bilo predvsem pomembno to, da »e bo na mestu sedanjega sejmiSča dalo dobiti kak prostor za ftmdnio
nli dPl«VT)'oe.
nja predavanja premalo obiskana, koi da so se ljudje odvadili tistih časov, ko so v raznih strokovnih odsekih, razdeljenih po kmetijskih p>anogah, sodelovali z zadrugo in se vneto zanimali za strokovni napreda.
Ker je na splošno narasila volja za delo v kmetijstvu, bi pričakovali večje zanimanje za strokovno izobraževanje, brez katerega ne bo donosnih kmetij, pa čeprav bi družba oberoč p>onujala kredite ali dajala davčne olajSa-ve. Ker prihajajo na vrsto budi veterinarski nasveti, za katere je bilo med živinorej-
Novaf pot do Radeža
Pretekli teden so vaSčanl Radeea razpravljali o gradnji nove poti do swoje vasi, saj je sedai^ia neprimerna za vožnjo z motornimi vomli. Izvedli bodo nabirailno akcijo za denar in mateoial. Spomladi, ko bodo začeti delati, bodo vašćani organizirali s pomočjo krajevnega odbora SZDL v Loki delovne eflupe za ponKič pri sradr^ji. Rassen tega vaSčani upajo, da bodo to akcijo podprle tudi delovne organizacije sevndške občine.
MURNICE: bodo nadaljevali popravilo ceste?
»Pustite avtomobil raje tu spodaj pa pojdite na Mumi-ce peš,« vam doborobotzK) svetujejo vaščani Gabric, če Jih povprašate, kakšna je pot proti Mumicam. Res so s po-ptravdiloma na nekaj krajih že začeli, vendar se je tistavalo zaradi pomanjkanja denarja, pa tudi volje. Graditelji potrebujejo še okoli 200 m' gramoza, za pomoč pa so zaprosili tudi občinsko skupščino.
oi vedno živahno povpraševanje, si organizator obeta več obiskovalcev. Pripravljen je spremeniti tudi čas predavanj, ki bodo trajala do konca februarja.
LOG: problemi,
2e petnajst let govorijo va-ščani Loga pri Sevnici o potrebni javni razsvetljavi, pa je še vedno nimajo. Tej stari točki dnevnega reda tamkajšnjih javnih sestankov in gostilniških ra^rav, se je kasneje pr&ljučila še ena: pokopališče. Ker dobijo na loncem pokopaldšču zadnji dom tudi mnogi oskrbovanci iz DcMna počitka t Impoljci, je
ŠENTJANŽ; nova avtobusna proga?
V začetku maja namerava novomeško podjetje GORJANCI odpreti novo avtobusno progo Šentjanž—Ljubljana. Avtobus bi ie Šentjanža odpeljal ob 5. uri, iz Ljubljane pa bi odpeljal ob 18. uri in prispel v Šentjanž ob 10. uri. Ce bodo to progo res odprli, bodo veseli ne le v Šentjanžu in Krmelju, marveč tudi prebivalci ob cesti Bistrica— Pijavice, ki morajo zdaj po prihodu vlaka ob 17.30 pešačiti 7 km, n^uiteri tudi več. 11. januarja je minilo že leto, od kar vozijo avtobusi iz Šentjanža v Sevnico, kar je priSlo prebivalstvu po ukinitvi krmljske železnice zelo prav. Tudi za novo avtobusno progo Šentjanž—Ljubljana bi bili vsi neizmerno hvaležni podjetju GORJANCI!
D.B.

Razvaline hiše, v kateri sta se junaško borila, iu spominska plošča obeta — MIlana Majcna in Jančeta Mevž-Ija — posneta točno ob 25-letiiici tistega tragične8:a dneva, ko sta sprejela neenako borbo. (Foto: M. Legan)
Stari vrsto let
pokopališče že prepolno in pokopujejo celo na travniku, čeprav predpisi tega ne dovoljujejo. Na malo bolj oddaljenem zadnjmi pribežališču na Studencu je še dovolj prostora in kazalo bd stisko odpraviti tako, da bi umrle p(^opavali tudi na Studencu. In še eno stvar zbuja jezo ljudi v Logiu: zapuščena cesta proti kamnolomu. Zahtevajo, naj jo popravlja tisti, ki kamnolom izkorišča. To pa je Obrtno komunalno podjetje iz Sevnice.
Požar ne bi čakal na sklepe!
Lahke Tomosove gasilne brizgialne, primeime predvsem za gašenje mani)ših požarov, je prej-§nji mesec kutpila servni. ška gjasil.ska siveea. Vendar teh pet brizgahi še ni razdeljenih društvom in čakajo na sklep samuupia^-oih organov. Na sreč:* je to letni čas, ko ni rov, ki sicer ne čakajo na sklepe in dovoljenja.
BOŠTANJ: letošnji načrti
Svet krajevne skupnosti iz dinarja prostovoljnega dela. Boštanja, ki ga vodi Jože V finančnem na&rtu za letoš-Slapšak, je sklenil, da bodo nje leto, ki predvideva 2 mili-prebivalci na vsak vloženi di- jona Sdin izdatkov, so zapi-nai* prispevali za dva in p<^ sane naslednje ceste, ki jih
bodo popravili aU na novo
--uredili: Boštanj—Vrh, Bo-
štanj— Apnenik, Novi grad— Nežnice, Grahovica—Okič, Jablanca—Staro dobje, Dol. Boštanj—Zapuže ter ceste na Kompolje, Križ in v Gaberje. Razen tega bodo v Boštanju napeljali še 250 m kanalizacije in naredild betonsko jamo za odpadke, medtem ko javne razsvetljave, ki si jo ljudje že dolgo želijo, ni v načrtu. Krajevna skupnost bi rada dosegla tudi to, da bi že. lezničarji prispevali denar za osvetlitev boštanjskega železniškega mostu.
BoštanjskI fantje v domovih počitka
Na pobudo sevniškega društva UEKAojencev je oktet Boštanjski fantje s triom Jožeta Skobemeta v nedeljo, 8. januarja, obiskal varovance doma počitka na Impolijci in v Loki pri Zidanem mostu. S pestrim enoumim programom so fantje poslušalce tako navdušili, da so na koncu skupaj z ar^amblom zapeli, nelkateiri pa celo zaplesali.
Varovanci so nastopajočim izrekli prisrčno zahvalo in jdh povabili na ponovno srečanje, upravi obeh domov pa sta jim pripravili prigrizek.
-ck

Ob izseljenski proslavi v Šentjanžu (Foto: M. Le^an)
V organizaciji RK -vsak tretji Slovenec
Maršal Tito je ob neki priložnosti dejal: »Vsi prostovoljni delavci Rdečega križa, in teh je po svetu na milijone, so lahko ponosni, da sodelujejo v organizaciji, ki je nosilka tako plemenitih teženj in tako miroljubnega sodelovanja med narodi.« Ena izaned dejavnosti Rdečega križa je zbiranje krvodajalcev, ki se je začela v Sloveniji pred 13 leti. Medtem ko je bilo takrat 4808 krvodajalcev, je v letu 1965 že čez 70.000 ljudi dar rovalo 20.762 litrov krvi. Pri tem ima velike zasluge organizacija Rdečega križa, ki šteje v Sloveniji trenutno 230.000 članov podmladka, 52.000 mladincev in mladink In 248.000 odraslih članov, kar je približno tretjina vsega slovenskega pribivalstva. 2elja organizacije pa je, da bi v njej sodelovalo še več ljudi.
' Sk.
SSVNISKIJ/ESTNIK
k-
14
liOLENJSKl LIST
St.3 (878)
Lanski proračun: 707 milijonov
Prizadeti se težko sprijaznijo s tem, da so društva in kuiturno-prosvetna deja\{nost pri omejevanju proračunske potrošnje bolj zadeta kot drugi porabniki dohodkov občinskega proračuna
Za dober odstotek so se ušteli pripravljalo! lanskega občinskega proračuna. Namesto predvidenih 715 milijonov S ddn, je imela lani občinska sklOJščina na voilJo le 707 milijonov. Medtem ko je
prispevek iz delovnega razmerja za 4 odst. presegel predvideni znesek, je kmetijstvo dalo le 82 odst. tistega, kar so od njega pričakovali. Občinski možje so računali, da bodo več dobili tudi od
Doslej največ kandidatov iz vrst {(metovalcev
Evidentiranje kandidatov za bodoče odbornike in poslance je treba razširiti še na sestanke Zveze komunistov, Zveze mladine in na konference krajevnih organizacij Združenja borcev, ki potekajo ta mesec.
To je ena izmed najvažnejših ugotovitev zadnjega se-star&a volilne komisije pri občinskem odboru SZDL, ki je bil v torek, 10. januarja. Doslej so namreč največ kandidatov predlagale krajevne konference Socialistične zveze, ku'er so predlagali predvsem kmečke ljudi. Tudi v delovnih organdzacijah so na občnih zborih sindikalnih podružnic evidentirali že precej kandidatov, vendar izpis-
VELIKI GABER: proslavitev nove pridobitve
v soboto, 7 januarja, so ravnatelji osnovnih šol trebanjske občine skupno s kolektivom osnovne šole v Vel. Gabru in predstavniki občinske uprave proslavili novo pridobitev v tem kraju — nov blok, v katerega so se stanovalci vseliU ob začetku zime. V novem bloku sta dve dvo-sobni in dve- enosobni stanovanji ter dve samski sobi. Ta pridobitev je poživila sioer mimo življenje tega kraja.
Šolski avtobus premajhen
Zastareli šolski avtobus, last Gorjancev, ki ga uporablja trebanjska osnovna šola, je v zimskih dneh premalo zanesljiv. Nekajkrat se je že zgodilo, da zaradi tega otroci niso mogli priti v šolo. Ta avtobus, ki prevozi dnevno 124 kilometrov, je razmeroma poceni, saj st^e prevoženi kilometer le 240 S din, kar znese čez 6 milijonov na leto. Prev te dni se na spodbudo podjetja Gorjanci predstavniki občine dogovarjajo za večji, toda dražji avtobus, za katerega pa bi delno zmanjšali stroške tako, da bi istočasno voeil Se na eni redni progi.
nic marsikje še niso poslali. Da bi pri bodočih volitvah kandidiralo dovolj kandidatov v zbor delovnih skupnosti tudi iz vrst vanskih in fizičnih delavcev, žensk in mladine, je treba akcijo razširiti na javne shode vseh političnih organizacij. Tudi kmetijska zadruga naj bi preko zadružnega sveta in upravnega odbora poiskala kandidate iz vrst kmetov in ljudi, ki so zaposleni na zadružnih obratih ter upravi. S predlogom volilne komisije, ix) katerem naj bi imeli v bodoče po enega profesionalnega družbenopolitičnega delavca pn-i občinski konferenci SZDL, na občinskem komiteju ZK in pri Občinski skupščini, so se strinjala vodstva političnih organizacij, ko so ta predlog obravnavala.
Obisk rojakov v Trebnjem
- y sredo popoldne, 11. januarja, so obiskali Trebnje ugledni politični delavci republiških oi^anov in republiški poslanci, ki so izšli iz krajev trebanjske občine. S predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o težavah občine ;n o nalogah v bližnji bodočnosti. Med gosti je bil tudi inž. Marko Bule, član izvršnega komiteja CK ZKS.
MOKRONOG: ni škoda prostorov?
Nekdanja gostilna pokojnega Toneta Bulca v Mokronogu še ni našla človeka, ki bi jo preuredil v sodoben gostinski lokal ali trgovino. Gostilniški prostori so povečini prazni, in ix>časi, toda vtstraj-no proF>adajo, čeiprav je sedanji oskrbnik vestnejši, kot je bil prejšnji.
,,Na volitve nas ne
bo
ce ne
/✓
Do 1.. februaruB bo polovica zasebnih g/ozćon/ v ta«banjski občini izročena v gospodairijenje KGP Brežice. Pri tem vztraja sekretariat za gospodarstivo, ki □ode čakati na odločitev ustavnega sodidča, kot smo zaipisali v prejšnji Stovilki.
»Spomladi nas ne bo na volišče, če ne boste i«S(peli da se iQX>števa volja lastnikov goadov in občinske skupščine, ki smo se odločili za GG Novo mesto!« povedo vo^bvom družbeno političnih orga. niaacij prizadeti kmetovalci. Posebej jih je razburila piraksa KGP Bi«žioe, ki zaračunava občutno pri-stojbiJV) pri odttoazilu lesa, kar druga gozdna gospodarstva, med njimi tiudi GG Novo mesto, ne zahtevajo.
Ker je občinska dcupščina naredila, kar je bilo v nOeni moči, je zaradi teh opominov občinski odbor SZDL sklenil v prizadetih kra»jih sklicati javne tmbune, na katere bo povabil predstafvnike republiških organov, ki so meje gozdnih gjospodflirstev zar črtali, ne da bi upoštevali občinsko skupščino in zbore lastnikov gozdov. Na teh javnih -tribunah naj svoje odločitve pred prizadetimi Ijoidmi Jcvvno baia-nijo in utemelJujeOo!
prometnula davka pri prodaji na drobno, vendar se je občutno povečala le prodaja tistih iasdelkov, pri katerih se ne plačuje iKrometni davek. Na zmanjšanje dohodkov občine pa je vplivala tudi 5-od-stotna omejitev republiške do-tecdije.
Pred težko nalogo je bila občinska skupščma, ko je bilo treba zmanjšati tudd izdatke. K osnutku popravljenega proračuna so imeli odborniki ostre pripombe, češ da se omejitve dosledno izvajajo le pri dotacijah druš^t-vom in prosvetno-kultumi dejavnosti, kot da bi bilo njihovo dek) najmanj pomembno. Navedli so izrazit primer piTi omejevanju pomoči ma-tičm knj'ižnici prav v času, ko le-ta razširja svojo dejavnost tudi v šentrupert in Mokronog, še zgovomejši primer pa je črtanje vse pomoči občinskemu odboru Ljudske tehnike, če ta odbor ni delaven, še ne i>ome-ni, da spijo tudi društva, saj je znana pripravljenost mi-renskih modelarjev in fotoa-matertjev, ki bi za svojo dejavnost zelo potrebovali — tudi denar.
Namesto vencev prispevajo za mirensko šolo
Do konca prejšnjega tedna so namesto venca na grob pok. Borisa Kraigherja v trebanjski občini prispevale denar za preureditev mirenske šole naslednje delovne organizacije: Gradbeno opekarsko podjetje z Mirne 200.000 (razen tega je to podjetje dalo za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani prav tolikšen znesek), DANA 100.000 in Kemooprema 30.000 Sdin. Večje zneske sta obljubila tudi občinska uprava in občinski sindikalni svet.
Medved klatež v Dobrniški dolini?
Komaj pol ure hoda od Korit v smeri proti Lipovcem so prebivalci, ki so pripravljali drva, pred kratkim na več krajih opazili v snegu dobro vidne sledi medveda. Domnevajo, da jih je pustil medved klatež, ki ga je v tc kraje prignala lakota.
V NEDELJO TUDI V TREBNJEM. Prizadevno kultur-no-umetniško društvo Ivan Cankar iz Velike Loke se je s Finžgarjevim Divjim lovcem domačinom v dvorani v Veliki Loki predstavilo že dvakrat. V nedeljo, 22. januarja, pa bo ob 19. uri gostovalo tudi v prosvetnem domu v Trebnjem. Gornji posnetek je z druge predstave v Vejiki Loki. (Foto: V. Juvanc)
Prijavite do 31. januarja!
Oddelek za finance občinske uprave v Trebnjem poziva vse tiste, ki morajo jriačeva-ti prispevke od dohodkov iz obrtne ali intelektualne dejavnosti, da svoje dohodke prijavijo do konca januarja. Do tega časa morajo prijar viti skupne osebne dohodke tudi občani, ki imajo te dohodke tolikšne, da morajo od njih plačevati davek.
Višje cene za vodo v Šentrupertu
Na sestanku krajeme skupnosti v šentrupertu so se 15. januarja dogovorili, da bodo povišali ceno vode, da bi vodovodno napeljavo lahko redno in vestno vzdrževali. Nove cene vode so: 120 Sdin na osebo in 80 Sdin na glavo živine. Kateri niso do sedaj redno plačevaill, bodo moraJi plačati tudi vse za nazaj.
NAMESTO OBIČAJNEGA POROČILA Z MLADINSKE KONFERENCE
Naj govorijo mladinci sami!
Mladi JOŽE RATAJC, učenec 8. razreda osnovne šole v Trebnjem: »Nisem edini, ki bom ostal na zemlji, na kmetiji. Trudil se bom čim več pridelati, za družbeno-politično delo ne bo dosti časa. Zakaj ne bi imeli mladinske orgaai-zacije še naprej na šoli, zakaj ne bi bili že mi sami sposobni kaj organizirati, javno nastopati. Tudi z drugimi šolami bi lahko sodelovali. Potrebuj^no pa več pomoči, podpore, ra-zimievanja. Mi sami smo nebogljeni, ne vemo dobro, kako in kaj, pripravljeni pa smo marsikaj narediti. Dokler je vroče, naj se železo kuje! Ko se bomo razšli, nas bo težko dobiti skupaj.
Peter Podobnik, absolvent pedagoške akademije, prosvetna delavec z Velikega Gabra; »Z dosedanjim delom mladinske organizacije nisem zadovoljen, ker veliko sklepov nd bilo uresničenih. Na šolah nosijo krivdo za nedelavnost tudd mentorji, ki niso nikoli delali v mladinski organizaciji in ne vedo, kakšne so njene nalogg. Ko govorimo o povezavi vo^tev s. člani mladinske organizacije, bi rad povedal, naj vodstva ne iščejo delavnih mladincev le med mladimi intolektvial-cd, marveč naj poiščejo tudi tisto mladino, ki ne pozna visoko letečih besed, a je toliko bolj voljna prijeti za konkretno delo.«
Franc Petelin, dijak gimnazije: »Sestankarstvo nas ne zadovoljuje, govoričenje nam preseda. Našo odvečno silo bi radi kofrisbno uporabili. Toda ndhče nam ne ne svetuje. Iz vodstev drugih političnih organizacij ni k nam nobenega. In še ena stvar nas zelo teži: težko se šolamo, redke so štipendije. Slabo ka-
že za mnoge mladince, kd bd se radi šolali naprej, kot je pokazala naša anketa.«
Jože Osteršek, delavec v Litostroju: »Premalo nas vabijo na sestanke samoupmvnih organov, vse premalo vemo o našem gospodarjenju. Ker nismo seznanjeni, nas tudi odločitve v podjetju toliko ne zanimajo. Zfi, družbeno-poldtič-no delo nam zmanjkuje časa. Kako ne, ko morajo mnogi vstajati že ob štdrih in so tako dolgo zdoma.«
Barica Videčnik, dijakinja gimnazije: »Poiščimo pota iz tega mrtvila. Dopovejmo si, da sestanek nd najvažnejši izraz dela mladine. Odpovej-mo se aktivizmu. Donečih besed imamo že od drugod polna ušesa. Raje se vzemi-mimo vase in nekaj naredimo, nekaj, kar bomo s ponosom rekla, da je delo mladine. Pozdravljam spodbudo tov. Romana Ogrina, da bd mladina pomagala pri organiziranju proslave 25. obletnice ustanovitve Gubčeve brdgade.«
To je le del tega, kar so go-
vorili mladi na konferenca v Trebnjem 15. januarja. Ce bi jih sodili samo po tej iiaz|)ira-vi, bi lahko rekM, de bo bodočnost v dobrih, treznih rokah. In vendar ^ zdaleč niso sami s seboj zadovoljni. Zadovolijni niso, ker v naši družbi še ne najdejo sebe, svoje ustvarjalnostd in razumevanja za svoje potrebe. To pa pomeni: če kdaj obsojamo mlade, ki niso taki, »kot smo bili md«, s tem obsojamo tudd sebe!
M. L.
Pravilniki za krajši delavnik do 30. junija
Komisija za pregled statutov ki drugih.- aJEtov delovnih organizacij pri občinski skupččinl v Trebnjem je do konca lanskega leta pr^lechila 21 statutov, 10 pravil-, nikov o delovnih raonerjih ter pet programov in pravilnikov za prehod na 42-umi delovni teden. Približno polovico vseh je bilo tudi že dokcHično sprejetih. V zaostanku je bilo predvsem Čevljarsko podjetje iz Mokronoga, medtem ko naj bi Pekarija iz Trelmjega po mnenju komisije zaradi številnih pripomb izdelala nov predlog. Tudi Kemooprema, ki je bila doslej v prisilnd upravi. Se nima urejene notranje zakonodaje, kar bo naredila v prihodnjih dveh mesecih, Stanovanjskemu podjetju pa rok za dostavo Se ni potekel.
Na zadnji seji skupSfiine je bil določen tudd rcrfi za sprejem programov in pravilnikov pr^x>dana 42-umi d^ovni teden. Delovne or-g^izacije bodo morale to narediti do konoa letošnjega prvega polletja.
-A. m
DROBNE Z MIRNE
■	v SAMI MIRNI menda ni že nobenega kmeta več, zato se njeni nekmečki prebivalci ki jih je vse več, vse težje predcrbujejo z mlekom. V trgoviimh mleka ni mogoče kupHi, ker ga ljubljanske mlekarne, ki sicer dostavljajo mleko krajem ob avtomobilski cesti Ljubljana — Zagreb, na Mirno nočejo voziti, 6e6 da se Jim to ne i^lača. Ce pa bi odjemalci že bili pripravljeni več plačati za mileko, da bi z večjo ceno krili večje stroSke prevoea, pa tega ne dopušča občinski odlok o najvišjih prodajnih cenah. Po nJem prodajalec lahko zahteva največ 116 Sdin za liter mleka.
■	V NASl ZBADUIVI rubriki na srednji strani lista smo pred nekaj tedni zbodli mirenskega kleparja 2gajnarja in njegov napis nad delavnico z bodico »A Kranjec moj jim osle kaže«. To pot je 2Bieglo, saj Je dal kmalu zatem pravopisno napako popraviti.
■	MED TRGOVINAMI PODJETIJ Mercat4M- in Dolenjka Je tudi na Mirni preoejkija konkurenca, kar Je kupcem prav gotovo- v prid. Ker amo bili opoKorJeni, da nova Mercatorjeva trgovina ni najbolje založena, smo povpra&ali v tn^ovini, ksko je s to artvairjo. Tam 80 povedali, da se J« njihova prodaja povečala od povprečno
6 milijonov na 11 milijonov mesečno, kar kaže na to, da se trgovina dobro uveljavlja. Opozorili pa so nas na nekaj drugega: Ijud^ s podeželja se le stežka navajajo na samopostrežne trgovine; kaj- nekako se bojijo vzeti košarico in se prehoditi med policami. Kdo bi si mislil, da Je tako.
■	2E BLIZU TRI četrtine prebivalcev na območju mirenskega krajevnega urada ima nove osebne izkaaiice. Od 1400, kolikor Jih Je treba zamenjati, so novih izdali že 900, medtem ko so Jih na vseh krajevnih uradih v občini do srede prejšnjega tedoa izdali 4490 ali približno polovico vseh.
■	SE ZDAJ NISO vsi plačali pri>pe\^LO>v za aBfakiraoje ceste skozi Mimo. Kljub t(^ikokratnemu opominjanju nekaiteri Mirenčani prispevkov še niso poravnali io s tem aavladitjejo plačilo računov cestnemu podjetju. Zdaj bo pa moralo iti zares, saj bo občindui uprava prisiljena izterjati zneske. V bodofe bo treba takžne skupne dogovore hitro in dosledno izpeljati in se ne bo smelo dogajati, da bi na prispevke tako dolgo čakali.
■	KRŠKA ENOTA Etektra Celje Je končno le ie^lnila stare obvemosti in postavila še nekaj ludi mirenske cestne razsvetljave.
TREBANJSK^OVICE
»LETEČI SMUCAA NAD MIRNO« (Foto: M. Moškoa)

-A./
DA
Pregled volilne udeležbe na nedeljskem referendu-niu v Novem mestu in izid glasovanja na referendumu dokazujeta visoko zavest Novomeščanov. Velika večina volivcev je doumela potrebo po gradnji nove šole in se izrekla za
SMO ZA
NUVU
ŠOLO!

samoprispevek. Spodnji pregled udeležbe in izida glasovanja po posameznih voliščih pa je hkrati tudi spričevalo zrelosti prebivalcev v posameznih predelih Novega mesta, ki je FKjnekod večja, drugod spet pa manjša.
		w cd	eS ^ . J	Glasovale	
Volišče:	Vseh volivce^	> O rt O	Udeleži 1 v odst	z DA	z NE
Glavni trg	411	235	57,1	184	49
Občinsko sodišče	461	333	72,2	255	77
Gimnazija	1073	816	76,0	674	142
Sindikalni dom	^48	260	77,9	212	47
Novi trg	190	138	72,6	104	28
Grm	766	651	72,0	539	109
Kandija	1426	1026	71,9	850	173
Kristanova ulica	685	546	79,7	465	81
Bršlin	1261	680	53,9	535	131
Irča vas	729	480	65,8	355	120
Smihel	279	256	91,7	169	87
škrjantče	72	69	95,8	39	23
Gotna vas	556	334	60,1	231	96

ZA MLADINO ŠE VEDNO ZAPRTA WATA
Tretjega koraka pa ne znamo narediti!
Kaj lahko pričakuje mladina od dela v družbenih organizacijah v okolju, v katerem živi? Kje se sploh še cenijo socialistične in humanitarne vrline, ki naj bi jih te organizacije privzgajale mlademu človeku? To sta vprašanji, ki si ju danes mladi ljudje vse bolj pogosto zastavljajo. Odgovor?
DELEGATI NA KONFERENCI. Bo kaj drugače?
V nedeljo je bila v Sindikalnem domu v Novem mestu občinska mladinska konferenca posebej pK>svečena sodelovanju med organizacijami, ki vključujejo mladino.
Predsednik občinskega komiteja Uroš Dular je v referatu ugotovil, da se je 2aTianj-šalo š'-eivilo članstva v domala vseh organi2acijah, ki se v naša občina ukvarjajo z mlatUno. Sposotmi kadri za-piiščajo organizacije, ker jim družba ne daje skoraj nobenega priznanja. Občinska skuF>ščina ter politične in delovne organizacije tudi sicer ne vrednotijo vzgojnega dela
Neveljavnih glasovnic je btlo 49.
Vseh volivcev na področju krajevne skupnosti je 8256
Na volišča je prišlo 5824 volivcev ali 70,5 odst.
Z »DA« je glasovalo 4612 volivcev ali 79,1 odst.
Z »NE« je glasovalo 1163 volivcev ali 19,9 odst.
Zakaj proti otroškemu vrtcu?
1. septembra lani je bil na Mestnih njivah odprt otroški vrtec, ki 90 ^ bili mnogi »tarSl

zelo veseli. Da pa ne bi šlo vse vrtcu že takoj prvi dan zaćel Jo-tdko gladko, je v^ojiteljicama v že Lipar, kd stanuje v trisobnem stanovanju nasproti vrtca, metati polena pod noge.
Jožetu Liparju, ki ima ženo in triletno hčer, je .troeobno stanovanje dala zveza Združenj borcerv NOV iz Novega mesta. Roi. je, da je bolan na pljučih, vendar to še ne more biti opravičilo njegovim dejanjem. Pritožuje se, da zaradi otrok, ka ajutraj prihajajo v vrtec, ne more spati. Toda ob isti uri zapuščajo blok tudi vsi, ki odhajajo na dolo. »Mar otro-Qi res p>ovzročaijo tak nemir?« se sprašujeta vagpjileljkii. i»Xaj bi Sele bilo, če ne bi imeti vrtca.
REFERENDUM. Mnogo bolj vesel je bil korak novome.ških šolarjev v ponedeljek zjutraj, saj se je gl^^vanje za novo šolo končalo ugodno... (Druga nagrada za fotografijo tedna — foto Darko Pavlin EFKE 20 16/60).
* Samoprispevek tudi v Žužembert(u
Na zborih občanov krajevne skupnosti Žužemberk so sprejeli sklep o krajevnem samoprispevku za leto 1967, ki ga bodo dajali vsi zaposleni, obrtniki, kmetovalci in upokojenci tega območja. Samoprispevek je namenjen za šolsko igirišče, za ureditev pokopališča in za popravilo pK)ti. Občani so se iareldi tudi za prispevek na žaganje lesa, ki naj bi bil namenjen za vzdrževanje mostov na cestah četrtega reda.
M. S.
saij so vai otroci docna iz blokov in bi se potem brez nadzorstva igrali okoli blokov. Bi bilo potem več miru?«
Toda prepričevanje je zaman. .Če se otroci pod vodstvom vzgojiteljice igrajo pred blokom, stoji Jože Lipar na balkonu z met-. lo in vrčem vode ter zahteva: »Mir, moja hči spi!« Cicibani, se »moža z metlo« tt^o bojijo, i da se niti gpvoriti ne upajo, kpdar gredo mimo njegovih vrat. Doklej?
Svet blokov Nad mlini je -kle-nil, da bodo Lii^rja poklicali na sestanek s starši, kjer bo lahko povedal svoje mnenje. Tudi zve. aa ZdiTiženj borcev NOV v Novem niestu se ^ odJočila, da bo svojega člana Liparja poklicala na pomenek, na katerem bo sodelovala tuđi predstAvnIoa vrtca. ■
R«rs je zadnji 6as, da se zf^o-žetom Liparjem starši in vsi s^-novalci blokov Nad mlini doknin. čno pogovore. Ne gre namreč le aa otroški vrtec, saj povaroča pre glavice tudi tistim, ki parkirajo motoma vozila pr«l blokom X, še večje pa pobiralcu stanarine.
—si
V mladinskih organizaoLjah, kar se kaže v skromnem deležu mladine pri samoupravljanju v komuni in v podjetjih. MIlad!insWe organizacije po eni strani nimajo primernih prostorov, .po drugi pa so nekateri prostori popK>l-noma neizkoriščeni.
Mladinci so v razpravi ^:ot ponavadi govorili o vrsti težav in p>omanjkljivosti, ugo-liavltjali so tudi vzroke, še vedno pa ni nohče nitd naka-zai ^rešitve. »Odkrivamo po-manjldjiivosti, ugotavljamo v25roke zanje, tretjega koraka — odpravljanja, napak — pa še vedno ne znamo narediti!« je rekel sekretar občinskega komiteja Slavko Dravinc. Dobri teoretika torej in nesposobni praktiki. Najbrž je res tu ključ za rešitev mladinskega vprašanja, in dokler se ne bodo ix>litič-ne organizacije in vsa naša skupnost zavzele, da bi ga reševali sposobni ljudje, toliko časa zaman pričakuiiemo »tretji korak«! Podobno je ugotovil tudi Marjan Ekan, predstavnik centralnega koma teja ZMS, ki je govoril pred koncem konference. Domači gostje, predstavniki političnih organizacij in občinske skui>ščine niso sodelovali v razpravi. M. MOŠKON
I ČE ŽELITE
j odgovor ali naslov iz ma-* lih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
„DOLENJKA" in „MERCATOR" v novih oblekah
Trgovina v Bršlinu gotova do poletja? — Samopostrežni paviljon še čaka na lokacijsko dovoljenje!
Na novomeškem Glavnem trgu so prejšnji teden brez posebnih slovesnosti odprli preurejeni prodajalni DOLENJKE in MERCATORJA.
2e prve dni sta imeli trgovini veliko obiskovalcev, da so le stežka vsem postregli.
»Naša prodajalna je za 28 m' večja kot je bila pred pa«ureditvijo,« je rekel direktor DOLENJKE Lojze Ur-banč in postregel še z drugimi zanimivimi podatki.
Sodobni lokal ima boljšo ksbiro blaga, delikatesne predmete in sadije. Prodajajo na klasičen način. Prodajalno in skladišče ogreva centralna kurjava, ki daje toploto tudi sosednOi MIERCA-TORJETVI špeoer^. Promet bo večji za okoli 40 odstotkov.
Podobno je pri soeedi — MERCATORJEVI prodajalni.
Kot je povedal direktor Ur-banč, ao deki v BrMinu,
kjer gradi PIONIR za DOLENJKO samopostrežnico in blagovnico, zaradi mraza in neugodnega vremena za nekaj dni zastala. Kljub temu up>ajo, de bo trgovina do roka — 15. }uni>ja letos — pripravljena aa otA^oritev.
Tudi za zidanje samopostrežnega paviljona ob Cesti herojev pri Novakovi gostilni je vse pripravljeno, le da lokacijskega dovoljec>}a DOLENJKA še nd dobila. Ko bo odprt ta pavidjon, bo DOLENJKA z^rla prodajalno pod osnovno šoJo »Katja Rupena«, stanHbo, v kateii je lokcd, pa bodo predvidoma porušili.
Tam, kjer trgovsko podjetje MERCATOR-STANDARD pred kratkim uredilo sodobno trgovino, bodo Gabrčani nadzidali prvo nadstropje za dvorano. Tako so se dogovorili na letni konferenci SZDL 11. decembru letos (Foto: Slavko Doki)
Spet kulturne želje ob prazni mošnji!
2e večkrat smo glasno rekli in zapisali, da v Novem mestu nimamo dovolj kvalitetnih prireditev.
Se pravi, da smo jih ho. teli. To, kar so lahko dali domačini, je bilo kot kaplja v . ..
Zdi se, da hočemo na vsak način videti goste. Naistope kvalitetnih kulturnih družin.
Dobro. Prišli so in ploskali smo jim. Prišli bodo in ploskali jim bomo. Prišli bodo, če ...
Kaj »če?«! Pokazali bo. mo na Zavod za kulturno dejavnost, češ: »Daj, organiziraj, zato si tu!«
Res je preprosto reči; »Daj!« Lahko je reči: »Ni. si opravičil!«
... če bi vedeli, da je dedek Mraz pustil v zavodu koš težkih milijonov! Ampak takega dedka Se ni bilo!
Zavod si pomaga sam, kakor ve in ana.
Leto 1966 je bilo kljub vsemu še kar uspešno, bogato prireditev.
Leto 1967 bi naj bilo Se bolj rodovitno!
Zavod je predvidel za letos 18 gostovanj: 9 pri. reditev za odrasle in 9 za .tolsko mladino.
Gledališka gostovaiaja v Novem mestu bi stala 5,400.000 S din.
Zavod namerava letos organizirati tudi 6 glasbenih ali baletnih gostovanj.
To bi veljalo 3,600.000 starih din.
Sam zavod ni sposoben dati tega denarja. Z&to je že zaprosil upravni odbor republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti za pomoč. Ko. likor bi dala republika, toliko bi morali zbrati v Novem mestu oz. v no-vomški občini.
Zavod za kulturno de. javnost je spet prosil za pomoč podjetja. Podjetja naj bi prispevala, zbrala tisto polovico, ki jo bo morebiti dal republiški sklad!
Zbrati potrebno polovico pomeni omogočiti občanom obisk kvalitetnih prireditev, na katerih bi nastopile priznane kul. turne družine. Lahko bi v Novem mestu obiskali več prireditev poklicnih hiš.
V delovnih organizacijah je zaposleno veliko (kulturnih prireditev žej. nih) ljudi, zato se jim najbrž ne bo težko odločiti za pomoč zavodu, ki namerava take prireditve organizirati. Kdor bo dal, bo dal dvakrat: zase in za svojega tovariša, prijatelja, sina hčer, očeta, ki bi radi kdaj obiskali kaj kvalitetnejšega, pa niso mogli. Iz preprostega razloga: ker so do zdaj v podjetjih le preredko dvignili roke »za«, kadar bi naj dobila kultura.
NOVOMEŠKA KOMUNA
iC!>
Referendum — popoln uspeh
»Vesel seon, da so se občani na nedeljskem referendumu tako neprisiljeno iz-irekli za novo šolo v Novem mestu,« je poudaril predsed-
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji; Alojz Poljane, Stane Kob-ler in Karel Majetdč, čliuii kolektiva Komunalnega podjetja Novo mesto; Alojz Drčar, Anton Marolt, Franc Pavlenič, Prane Lobe, Feliks Glivar, Bogomir Si-vec, Janez Mislej in Ferdo Mila-vec, člani kolektiva IMV Novo mesto; Marjan Kacin, član kolektiva Iskra, Novo mesto; Alojz Juršič ifa Martin SuStaršič, člana kolektiva INIS, Novo mesto; Marija Sobar, Marija Gutman, CSl-ka Lužar, članice kolektiva Krka — tovarna zdravu, Novo mesto; Jože Bašelj, posestnik iz Dolnjih Kamene; Stane Pelko, član kolek, tiva GO Podtum; Lada Sečnjak, Štefka ■ Gorenc, člandd kolektiva Novoteks, Novo mesto; Jože Dragan, Marjana Zoran, Ana Ljubi in Jožica Volk, člani kolektiva Pionir, Novo mesto; Karel Andu-SčiSčen, član kolektiva GO Novo mesto; Stane Kramar, posestnik ie Gornjega Kamenja; Julka Ru-par, Marija Jurčič, Nežka Šinkovec, Marija Gornik, Malči Gru-bar, Ivanka Zagore, Alojz Prah, Jože Rešetdč, Pepca Skrubej, Ana K<Hnes, Karel 2nidar§ič, Tončka Božič, Marija Gomilšek, Franc Bakše, Jože Granda, Marjan Vrhovnik, Jože Sdrotka, Jože Cmelč, Pepca Bevc, Justina Gole, Karo-Una Hribar in Dučan Venstovšek, člani kolektiva Iskra, Šentjernej; Manija JurSič, gospodinja iz Brusnic; Ciril Knez, upokojenec ils Skrovnika; Ana Majtič, gospodinja iz Iglenka.
nik novomeške krajevne skupnosti Stane šmid.
»Za uspeih smo se pired-vsem dolžni zalhvaliti Dolenjskemu listu, čl. kra^j. skupnosti in diTugim, ki so v pripravah naredili vse, kar se je moglo napraviti. Menim, da je to velik uspeh po dolgem času skupnega pinzade-vanja, hkrati pa je uresničen najvažnejši del dolgoročn^a programa, ki si ga je začrtala krajevna skupnost. Čudim se le Bršlinčanom, da se niso bolj udeiežili referenduma dn bolje glasovali, ko je veandar zoiano, da Brdlin ne bo mogeQ biiti dolgo brez svoje osnovne šole.
RAZPISUJEMO
5 ŠTIPENDIJ
za študente
EKONOMSKE
FAKULTETE
od I. do iV. letnika
Prijave pošljite na naslov:
INTERTRADE
PODJETJE
ZA MEDNARODNO
TRGOVINO
IN ZASTOPSTVA
INOZEMSKIH TVRDK —
LJUBLJANA,
Titova cesta 1
v 15 dneh po objavi razpisa.
Odbor pri ObO SZDL nao bi se ne raašel, marveč nao ^i navezoval stike z delovnimi organizacijami, katerih pri-spevek bo za novo šolo neobhoden.«
Malo je manjkalo!
v Novem mestu se v zadnjih letil sicer še ni zgodilo, da bi bilo treba zaradi slabe udeležbe znova sklicati občinsko skupščino, pa vendar je bila zadnja lanska seja komaj sklepčna. V občinskem zboru je manjkalo 10, v zboru delovnih skupnosti pa 24 odbornikov. Predsednik Sergej Thorževskij je nezadovoljen ugotovil, da so mikali predvsem tisti, ki bi bili morali kaj reči o gospodarstvu, saj je skupščina obravnavala vrsto važnih vprašanj s tega področja, predvsem oceno gospodarskega razvoja za leto 1967 na podlagi gosix)darje^a v letu 1966. Zato je bila na mestu predsednikova pripcHn-ba, ko je rekel, da» se bo treba pogovoriti o tem, kako se odborniki (ne) udeležujejo sej.

v v «V AO
M


Novomeški zimski motiv	(Foto: Polde Grahek)

USPEH:VEČKOT PRAV DOBER!
Vojaki sodelujejo kot predavatelji v moralno-politični vzgoji in pri političnem izobraževanju — Takšen, nov način izobraževanja je zelo uspešen
Vedno več vojakov sodeluje neposredno pri uresniče-



V82^ politdičnega iaioibraaeva-noa v voijeSkih enotah. Tako delooo že dolgo tudi v vojašnici, ki nosd ime narodnega heiroja Milana Majcna. Vojaki sami sk!it>i|jo za svojo vsaikodnevno informiranost in samd pripravljajo tedenske politične preglede o po-memibnejSih dogodikah. doma in v sveibu. y
Pa ne samo bo! Vedno več je vojakov, ki z veseljem prevzemajo posamezna predavan^ja iz retteega programa vojaškega pouka. Tako so na primer decembra land imem glaivno besedo v političnem izobraževanju vojaki. Samostojno so pripravili piedavantja z naslovom; Iz zgodovine moje domovine.
I
Nalogo so dojeli zelo resno, predavanja pa so bila zelo kvahtetna tako po vse-bdni, kot tudi po podajan^ju gradiva. M^ najbotljšimi piredavateljl je bil pra/v gotovo vojak BošOco Skorid,
iičateljj iz Prijedoira. V zelo dobrem predavengu je vsđni-ddl posebno pozornost z uporabo neposrednega rasigovo-ra ter s pcnakitičnimi prikazi. Vojak Skorić je dobdl 29ato naobcOjšo oceno. Rasaen nJega so zaslužili pohvale in pnisnanja še vojaki-predava-teiVjii: Latinović, Standikić, Ivković, Momčiloviič, Sto-sić, Komazec rn Ovetković.
Noiv načdn izobraževanja je vsestransko korišten in uspešen. Potrebnih je manj pre-daivateltjev iz virst starešin, V rasspravah po takšndh predavanjih pe sodeluje več vojakov kot sdoer. Pri moral-no-poliitičnem izobraževanju, v katerem so sodelovaHd samo vojaki, je bila dosežena v mesecu dni ocena 4,2x — torej več kot prav dobro. Dosedanje izkušnje so dokaz, da je treba takšne, sodobnejše načine isx>braževa-n(je uporabOiiati bolj kot do-zdaj in pogumneje.
A. KORDIC
P02AR ALI VIHAR? Nič takega, le nepremišljeno dejanje Borisa Brajdiča iz Mihovice, ki je sredi najhujše zime prodal in podrl lani zgrajeno hišico! Zakaj je to storil, noče povedati. Mogoče bo to izvedela socialna služba, saj za S^lansko družno... Samo ognjišče je ostalo tam, kjer je stala v nedeljo Se cela hiša! (Tretja nagrada za fotografijo tedna — foto Polde Miklič, EFKE 20 4/30).
Meščani: smetnjak vendar ni drobilec!
Novomeško komunalno podjetje opozarja na posledice vsakogar, ki ne bo spoštoval občinskega odloka o komunalni ureditvi naselij
Kdor domu pomaga, kulturi pomaga!
Rumeni toivornjak, ki svak dan obrede ceste in ulice Novega mesta, ni drobilec, čeprav ima boben.
In večkrat se Je že zgodilo, da je pohrustai opeke, kose lesa, kartonske škatle. Večkrat brez posledic...
Nekega dne lani se Je zataknilo. Boben, ki vsesava drobne smeti in odpadke. Je nenadoma dobil prevelik, pretrd, neprefbavljiv zalogaj — same večje kose — in se Je ustavil.
Tovornjak so peljali v me-hnično delavnico, da so mu popravili »p^eba^^a«. Seveda ne za majhne stroške. Plačati jih Je moralo komunalno podjetje.
Vsaj 30 odstotkov hišnih gospodarjev v Novem mestu (z BrSlinom, Grmom, 2abJo vasjo) 8l če ni preskrbek) tipskih vrčastih smetnjakov 8 pokrovi. Smeti nastavljajo T priročnih gajbicah in drugih neprimernih posodah. Ne-
kateri niti tega ne napravijo, ampak zmečejo smeti uSk! po okolici hiše.
Tudi v nekaterih delovnih organizacijah se red še nI udomačil. Prav otepajo se, da bi Jim rumeni tovornjak odvažal smeti. Te^co je moral vmes poseči že sodnik za prekrške. Zdaj so bolj marljivi ...
Zakaj si komimalno podjetje tolikanj prizadeva naučiti reda vse, ki delajo tako kot...?
Odvažanje smeti Je dejavnost, ki Jo Je občinski odlok o komunalni ureditvi naselij iz leta 1964 poveril komimal-nemu podjetju. V posameznih člendh tega odloka je naSte-
to, kaj 30 dolžni napra\dti stanovalci in kaj konMinalno podjetje kot organizator od-važanja smeti.
Določene so tudi kazni za tiste, ki se reda ne bi drža-U; 8000, 10.000 S din... IPa so primerne? V komunalnem podjetju si belijo glave zaradi tega, ker se marsikdo noče p>okoriti odloku ...
V upravi podjetja so prepričani, da bi bil odvoz smeti bolje organiziran, ko bi smelo samo komimalno podjetje nabaviti stanovalcem in drugim tipske smetnjake. Veljavni odlok pa tega podjetju ne dovoljuje!
Pred nedavnim Je koanu-nalno podjetje poslalo vsem, ea katere odvaža oziroma bd moralo odvažati smeti, okrožnico, s katero opozarja na posledice v primeru, da bi dođočUa odloka tudi poslej ne bila upoštevana!
Novomeški Dom kulture, ki ga upravlja Zavod za kulturno dejavnost, nameravajo temeljito popraviti. Po obsežnem načrtu bi preuredila oder in balkon, namestili nove uči, kupili nov kinoprojektor, projektor za ozkotračni £i]m, avto za potujoči kino in drugo. Razen tega bi radi odr kupili zemljišče okoli doma, asfaltirali dvorišče, opremili servis in ureddM drugih reči. Marsikaj tega bo urejeno do aprila, če ne bo zmanjkalo denarja. Zavodu za kulturno dejavnost so do zdaj pomagali: GG s 15 m' hlodov za popravilo doma In za kulise, zdravstveni dom z
Do torka plačala samo banka
Sklad za zidanje šole v Novem mestu se je do torka, 17. januarja, povečal za 500 tisoč S dinarjev, ki Jih Je vplačala Dolenjska banka in hirainftlndca. Svet krajevne skupnosti v Novem mestu naproša delovne organiizaci-Je, ki so fie odločile pomagati skbadu in so že sporočile svoje zneske, da vplačajo denar v sklad za zidp '9 šole (pri KS) na tekoči račun 521-780-26.
20.000 S din, krajevna skupnost s 500 tisoč S ddn in občinska skupščina s 7 milijoni S din posojila.
K Janezu, kot zmeraj!
»Obveščam cenjene stranke, da sem 10. januarja odjpirl lastno delavnico za strokovna popravila električnih gospodinjskih aparatov ...«
12. januarje objavljeni oglas je vzbudil pozornost mnogih dolenjskih goq;>odinj.
»Zakaj si postal obrtnik?« sem vprašal Janeza Močnika v njegovi delavnici v Sokolski ulid 3 v Novem mestu.
»Prisluhnil sem mnenju ljudi,« je kratko rekel.
Potem je razložil:
»Ko sem bil še pri servisu elektrotehničnega podjetja, sem dobival veliko naročil za popoldanska popravila. To je povsem razumljivo, saj hočejo biti gospodinje zraven, dopoldne pa jih ni doma. Menil sem, da jim bom lažje ustregel kot zasebnik, ko ne bo važno, do kdaj bom delal.«
»Za kolikšno območje boš popravljal?«
»Za vso Dolenjsko. Ljudje so vajeni naročati popravila v Novem mestu, ker daleč naokrog nd takih delavnic in servisov. Na podeželju je veliko gospodinjskih strojev, predvsem hladilnikov, štedilnikov, bojlerjev, pralnih in sušilnih strojev več domačih firm kot HIMO, GORENJE, TIKI.«
»Menda si najmlajši zasebni obrtnik v novomeški okolici?«
»Tako Je, če nisem najmlaj-Sd celo na Dolenjskem.«
»Kako boS^anogel tolikšno delo sam?«
»Saj nisem sam. imam pomočnika Franca Spendala.«
»Jaz bom predvsem sprejemal naročila in opravljal manjša popravila, kadar bo Jar nez na terenu,« je rekd Prane.
»Pa te imata kaj naročil?«
»v dveh dneh sedem«.
v kamtkem bo t Sokolski 8 Tisida nova tabla: ELEK^TOO-MEHANKA sa gospodinjske stroje iD apairate — JANEZ MOČNIK.
Oe se nam bo pokvaril električni štedilnik ali pralni stroj ali bojler, se ne bomo spraševali; KAM?
»K Jazieeu, po Janeea!« — kot zmeraj.	J. Z.
Janez Močnik
Franci Spendal
Novomeška kronika
■	KAKO HITRO SE DA pospra-vd/U sneg s oest in ulic, ao p^-šnji teden poicazali delavci cestnega podjetja na Glavnem trgu in dru^ prometnih poieh v na-Sem mestu, ko so s strojem, izposojenim v l4]ubljani, v nakaj urak skoraj povsem odstranili kupe snega. Pri tem so cestnemu podjetju pomagali komune^ in drugi obč^, ki so o£i!itili pločnike in sneg sproti odvažali na odpadna mesta.
■	»VELIKO ZN12ANJE«. »ZNl-2ANJE« itd. — lahko preberemo v več ic^ožbenih oiknih trgovine in poslovalnic na Glavnem ti^ in na Cesti komandanta Staneta, trgovci pa prodajajo po znižanji cenah predvsem ti^ oblačila, obutev in predmete, ki ao ali iz mode ali pa je po i^jlh manjše povpraševanje. Za potrodnike so isniitoo oene parkjetno preseneče-nde.
■	SPOMINSKO RAZSTAVO v poCastiftav lani mutih manstve-nikov, kuMumili in drugih Javnih delavcov in pomembnih mož je pred kraktim odprla Studijska knjižnioa Mirana Jaro« v svoji
avU. Prikazana so vsa pomembnejša dela, s katorimi so ti ljudje obogatili našo znanost in kulturo.
■	IV. ABONMAJSKI KONCERT bo nocoj ob 20. turi v dvorani Dolenjske g^erije. Na njem bodo nastopili znani solisti IJiiblJen-sdce opere: sopranistka Zlata Og-njanovič, tenorist R^o Koritaik, basist Dragiša Ogi^anovič in pia. mstka Zdmim Lukec. Za ta operni večer Je veliko zanimanja, z njim pa bo novomeška koncertna poslovalnica odprla koncertno sezono v letu 1967.
■	PREBIVALCI BLOKOV NA MESTNIH NJIVAH, kot kaže ne vedo, čemu shižijo snetnjaki. Le tako si lahko raelagamo, da okoli ix>ih vedno leži kup smeti. Momda pa je temu kriva le maJomamoet?
■	GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Danica PeterUn s Trdinove 3 — Aleša, Marija Križen s Trdinove 3 s — Matjaža, Te-reziija Ii^ac ii Koštialove 25 — Maoica, Tereelja Jankovič iz Kettejevega drevoreda 46 — Marica to Marija AJdK iz Kodtialov« 20
— Damjano.
Pogovor z zdravnikom
Kadar je smučarsko tekmovanje, Mirna zaživi
28. in 29. januarja bo na Mirni tudi republiško pionirsko prvenstvo
Nekoliko manj zveneča imena slovenskih tekmovalcev, ki so v nedeljo sodelovali na smučarskem tekmovanju na Mirni, letos niso toliko obetala številnim gledalcem, ki so vrhu tega postali že bolj zahtevni — Kljub temu je bilo lepo športno popoldne. Pokazalo je, da imamo vse kvalitetnejše mlade skakalce, ki se lahko že enakovredno postavljajo po robu stareješim tekmovalcem — Med 87 tekmovalci je na Mirni zmagal med člani Vinko Kunstelj z Vrhnike, med starejšimi mladinci Janko Pagon z Jesenic, med mlajšimi mladine iJanez Demšar z Jesenic, med starejšimi pionirji Klemen Kobal iz Kranja, med mlajšimi pionirji pa Miro Turk iz Logatca — Tudi domači skakalci so se kar dobro odrezali
Mirenčani tudi tokrat niso razočarali obiskovalcev. Zahtevno tekmovanje so vzorno organizirali, za kar imajo zaslugo člani mirenskega Partizana In podjetja, ki so omogočila bogato obdaritev najboljših tekmovalcev in tudi denarno podprla prireditev. Posebno Dani, ki je imela pokroviteljstvo nad prireditvijo, so Mirenčtmi lahko hvaležni, da dobiva njihov kraj sloves smučarskega središča. Priznanje za to je tudi odločitev Smučarske zveze Slovenije, ki bo 28. in 29. ja-
nuarja zaupala Mirni organizacijo republiškega pionirskega prvenstva. Za tiste dneve se bodo morali prebivalci tudi drugače
pripraviti, saj bo treba dati streho čez sto mladim tekmovalcem, ka bodo na Mimo prihiteli iz vse Slovenije.
Nedeljski rezultati; člani: 1. Vinko Kunstelj (Vrhrtika) 158,5 točke (skoka 30,5 m in 34 m),
2.	Franc Dovžan (Jesenice) 156,8 (30 in 34), 3. Franc Štele (Mengeš) 137,2 (27 in 29), 4. Marjan Baloh (Jes.) 135,8 (27 in 29,5), 5. Ivan Sodja (Jes.) 134,4 (27 in 30) . . . 19. Janez Kamin Trebnje) 55,3 (25,5 in 26); starejši mladinci: 1. Janko Pagon (Jes.) 162,8 (31 in 31,5), 2. Karel Krznarič (Jes.) 144,5 ( 30 in 30),
3.	Tone Razinger (Jes.) 139,2 (26 in 30) . . . 9 Janez Kolenc (Mirna) 119,1 (25,5 in 27,5), ... 14. Darko Krhin (Mirna) 97,6 ( 22,5 in 23); mlajši mladinci: 1. Janez
Šport v Kočevju
Katja Močnik v Ulcinju
v ponedeljek, 16. januarja, je v Ulcinj odpotovala mlada novomeška atletinja Katja Močnik. V Ulcinju se bo skupaj z najboljšimi atleti iz vse Iržave štirinajst dni pripravljala za letošnji balkanski kros, ki bo konec marca v Atenah.
Priprave bo vodil zvezni trener za teke Leo Lang. Močnikova bo, če se bo na izbirnem tekmovanju uvrstila med najboljše, na balkanskem prvenstvu v krosu tekla v skupini mladink.
54 pionirjev, članov šolskega športnega društva Pionir, je končalo prvenstvo v namiznem tendsu. Brez poraza je prvo mesto osvojil Darko Bižal, za njim pa so se uvrstili: Teodor Dobrič, Bogo Vidmar, Ljubo Trobentar itd.
Igralci so v predtekmovanju in v linalu, v katerega so se uvrstili zmagovalci štirih skupin, igrali vsak z vsakim, tako da se je tekmovanje nekoliko zavleklo. Najboljši so prejeli priznanja in pr^tdčna darila. Ta teden je na sporedu finale pionirk.
.\TLETSKI MITING V
TELOVADNICI
Atleti kočevskega Partizana, kd jih vodi Tone Adamič, so izvedli tekmovanje v kočevski telovadnici, da bi preizkusili učinek treningov. Nastopilo je 22 atletinj
in. atletov, ki so dosegli zadovoljive rezultate.
MOŠKI — tek na 25 m: Klarič 3,6 .Jerman, Poje in Luznar 3,8; troskok z mesta: Jerman 7,79 m, Luznar 7,78 m, Klarič 7,74 m; met medicinke (5 kg): Sega 13,09 m, Luznar 12,08 m, Jerman 11,35 m.
2ENSKE — tek na 25 m: Košir 4,2, Kovač, Klun in Jelen 4,4; skok v višino: Sercar 131 cm. Briški 120 cm, KoSir 120 cm.
Ker bodo atleti treninge še okrepili, bodo imeli zdaj vsak mesec preizkušnjo. Na treninge prihaja vedno več mladih atletov, zato pričakujejo živahno in uspešno atletsko sezono. Se pred začetkom atletske sezone pa bo treba temeljito popraviti atletski stadion, da bodo na njem lahko organizirali tudi pomembnejše prireditve. Lanske poplave so steze močno poškodovale, tako da je popravilo nujno.
A. ARKO
Demšar (Jesenice) 155,5 (29 in 34), 2. Franci Mesec (Triglav, Kranj) 141,7 (29,5 in 29), 3. Janez Loštrek (Logatec) 139,0 (27 in 30,5) ... 12. Stane Gabriel (Trebnje) 97,6 (22,5 in 25), . . . 16. Jože Kos (Mirna) 93,7 (26,5 in 29), 17. Tomaž Plazar (Mirna) 39,1 (22,5 In 23), 18. Alojz Voj-ščak (Veliki Gaber) s skokoma
21.5	in 22,5 metrov itd.; starej^ pionirji: Klemen Kobal (Kranj) 131,4 (22,5 in 26,5), 2. Andrej Guzman (Jes.) 128,6 (25,5 in 27,5), 3. Bogdan Novčič (Kranj) 113,0 (24 in 26) . . . 8. Jože Kolenc (Mirna) 101,7 (24 in 24,5), 10. Marko Zavrl (Mirna) 85,1 (21 in 22); mlajši pionirji: 1. Miro Turk (Logatec) 89,5 (21,5 in 21), 2. Veljko Kolenc (Mirna)
84.6	(20 in 20,5), 3. Mitja Turk (Logatec) 84,3 (20 in 20,5) itd.
M. L.
Serini osvojil Fricov pokal
Preteklo nedeljo so se dolenjski gozdarji v Crmošnjicah pomerili za Fricov pokal. V dveh tekih na 500 metrov dolgi progi — prvi je imel 19, drugi pa 20 vratic — je zmagal Alojz Seriod s časom 56,1 sekunde. Sodelovalo je 20 gozdarjev, lesnih delavcev ter lovcev IZ novomeške in črnomaljske občine. Za Serini jem so se uvrstili: Rustja (C3G Novo mesto) 56,3, Turk (Črnomelj) 57,1, inž. Rott (Novoles) 60,3, inž. NĐakar (Trebnje) 60.4 itd.
Še o sevniškem PARTIZANU
7. januarja je Dolenjski list na 13. strani pisal, da je sevniški Partizan odstopil prostore kulturnemu domu, kai ne dr&. Res je le, da bo Partizan telovadno dejavnost prenesel v novo šolsko telovadnico, medtem ko bo dom še vedno ostal v njegovi lasti.
VNETJE GRLA
V grlu imamo glasilki, ki se treseta, če govorimo ali pojemo, in dajeta značilni, za posameznega človeka njegov tipični glas. če zbolimo, potem čutimo v grlu praskanje, ^[ačkanje, draži nas na kašelj, pojavi se spremenjen glas, ki je hripav, včasih ga celo izgubimo, govorimo le še šepe-taje. »Prišli smo na slab glas,« pravimo v šali. Vročine pri bole2aii ni, razen če napreduje vnetje v sapnik. Osebno počutje razen omenjenih težav ni spremenjeno. Prav zaradi tega nekateri bolniki ne verjamejo, da je bolezen lahko nevarna.
čeprav bolezen na videz ni huda, je potrebno ukreniti marsikaj. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila, vendar je poleg tega potreben še molk. Včasih je to težko, je pa koristno. Jasno je, da je tudi petje prepovedano. Pitje alkoholnih pijač, kajenje in bivanje v prahu je prav tako prepovedano, ker vse to draži grlo in bolezen poslabša. Hrana in pijača ne smeta biti mrzli, pijača pa naj bo vroča. Prostor, v katerem je bolnik, naj bo topel in dovolj vlažen. Posebno to velja tam, kjer je centralno ogrevanje. Bolezen traja 1 do 2 tedna, le v najlažjih primerih je konec kakšen dan prej.
Kronično vnetje grla si>oznamo po hripavosti, bolnilc kašlja, v grlu ga žgečka, če govori, se hitro utrudi. Tako kronično vnetje grla se razvije pri ljudeh, ki stalno in hitro menjajo vpliv temperature, npr. kovači, rudarji, kurjači peči, ladijski kurjači, potem pri ljudeh, ki stalno naprezajo grlo, npr. pevd, prosvetni delavci, govorniki, podoficirii in oficirji, daJje pri ljudeh, ki so bolni na jetrih in na srcu. Kronično vnetje nastane tudi iz akutnega, če se je večkrat ponovilo ali pa če se bolnik ni zdravil. Končno dobe kronično vnetje grla tudi pijanci in kadilci.
Taka hripavost in kašljanje iz grla nista prav lahko ozdravljiva, včasih celo sploh ne, če gre za dokončno spre-membo na glasilkah. Tudi pri kroničnem vnetju velja, da grla ne smemo naprezati, to se pravd, da je treba čimveč molčati oziroma govoriti čim manj in še to čimbolj po-tihem. Sprememba zunanje temperature naj bo čim manj občutna, delo v prahu ni dovoljeno. Kajenje ter pitje alkoholnih pijač in mrzlih pijač je treba opustiti. Zdravila, ki jih prepiše zdravnik, pa je treba jemati disciplinirano, to je redno in v predpisani količini.
Na koncu moram povedati, da je precej bolnikov z vnetjem grla motoristov in mopedistov, ki pozabljajo, kako se je treba obleči za vožnjo z motornim vozilom in seveda tudi, kdaj se sme z mopedom in motorjem na pot.
Dr. BOŽO OBLAK
Medvedki in čebelice so tekmovali
NAJMLAJŠI NA MIRNI. Aleš Meze, 10 let, Mirko Turk, 12 let, m Mitja Turk, 10 let, so bili najmlajši tekmovalci na nedeljski smučarski prireditvi na mirenski skakalnici. Vsi trije so člani TVD Partizan iz Logatca. Aleš in Mitja sta skočila vsak po 20 in pol metra daleč, Mirko pa kar 21 in pol metra in tako postal prvak v svoji kategoriji! (Foto: M. Moškon)
V nedeljo, 15. januarja dopoldne, je bilo na Morolu nad No-
Med počitnicami smučarski tečaji
Kočevska osnovna šola pripravlja za zimske počitnice ot^ren športni program. Organizirali bodo vrsto smučarskih tečajev, ki jih bo vodil tov. 2gajnar ob pomoči šestiih učiteljev. Za tečaje se je že zdaj prijavilo 180 učenk in učencev, bilo pa bd jih Se več, če ne bi primanjkovalo smučanje opreme. Tečaje bodo razdelili na začetnidke in nadaljevalne.
Med telovadnimi urami so učenci pripravljali tudi sanka'Uco stezo. Ko bo povsem urejena, bo dolga nad en kilometer. Ker imata TVD ParUzan in SSD 20 t^-movalnih sani, bodo priredili več sankaških tekmovanj. Za razvedrilo bodo tekmovali tudi s Stiri-sedežnimt sanmi s krmilom, ki jim pravijo »lenkarce«. Te doma izdelane sani uporabljajo Koče-varji že več deset let.
A. ARKO
vim mestom zelo živahno. Taborniki osnovne šole Katje Ru-pena so tekmovali v .sankanju. Največ tekmovalcev je bilo iz petih razredov, zastopani pa so bili tudi tretji, četrti in Še^ti razredi.
Iz tretjega razreda sta bila najboljša Alojz Fink in Dušan Udovč s časom 57 sekund iz dveh voženj na 200 m dolgi progi .Prvenstvo četrtega razreda si je priboril Boris Morolt s Časom 54 sekund, prvak petega razreda pa Je postal Rudi CJerbec z najboljšim časom tekmovanja — 51,1. Najboljša med čebelicami je bila z 58 sekundami Jožica Lihteneger. V tekmovanju dvojic sta zasedla prvo mesto para Fink Udovč in Salmič-2agar s časom 27 sdcund (ena vožnja).
Po tekmovanju so organizatorji pripravili tekmovalcem topel čaj s pecdvom, da bi laže počakali na razglasitev rezultatov.
Tekmovanje so priredili ta izvedli v Izredno kratkem Času (60 roženj v pol ure) dijaki in Oi-JakinJe 4. letnika novomeSkega učiteljišča, ki so za Izbrani predmet vzeli tabomifltvo. S praktičnim delom v M delovnih skupinah — vodih preizkušajo
svoje organizacijske sposobnosU v vseh letnih časih.
Delavske športne igre v Črnomlju
15. januarja so se v Omomlju začele delavske Sj;xntne Igre pod polcnoviiteljstvom občinskega sindikalnega »veta. Letošnje igre, ki so četrte po redu, bocbo konćene 25. nu^ja.
Tekmovalci delovnih organizaci)] bodo nastopili v streljai^^u, odbojki, kegljanju, malem nogometu, šahu in kolesarjenju. Število panog Je manjše kot prejšnja le. ta predvsem zato, da bo tekmova-•^'e v celoti lahko dobro izvedeno.
Na delavskih igrah bo sodelovalo 64 modtev s tekmovalci. Med txjimi bodo nastofille tudi ianioa ekipe,, od katerih jih je zdaj devet prijavljenih za streljaixie in tri za kegljaix]e.
Tekmo>vai^a bodo vodili lakuSe-ni športni d^avd, taJco da po or-ganižacljaki plati ne bo težav. Upaono lahko, da se bo Cnunnelu s takimi ih podobnimi mnoftiičntni tekmovanji uvrstil med slovenske športne centre.	S. V.
NOVOMEŠKI ROJAK LEON ŠTUKELJ NA SVETOVNEM ODRU
Nepozabna olimpijska žetev
Leon Stukelj je odlično obvladoval tudi najtežje prvine par-teme gimnastike. Na sliki: na enem izmed nastopov v letih stare Jugoslavije
»Parizu so sledila na IX. olimpijskih igrah v Amsterdamu nova priznanja.«
»V Amsterdamu sem bdi med i>(>-sameaniki tretji z bronastim odličjem na krogih pa se md je pri-smejala že tretja zlata medalja. Ker pa affnio v moštnrenem tekmovanju z pa smo v tekmovanju moštev zasedli tretje mesto, smo prejeli vsi dlani naše vrste še eno bronasto medaljo. Vaja na kroffih — stoja v razpon (vidite jo tudij na našd siliki) — je bržkone odločila prvenstvo. Praiv te vaje do takrat še nihče ni napravil. Krogi p« so odločali navsezadnje tudi o moji zadnji olimpijski medalji v Berlinu.«
»Kako pa je bdlo v Berlinu?«
»Stoja v razpori (z razporo v višini) je ob diTugih elementih v vaji na krogih bila edinstvena na olimipljskih prizoriščih v Amsterdamu in v Berlinu. Vaja, ki sem jo dfisvaijal v drži zares brezhibno, mi je v Berlinu prinesla zadnjo srebrno olimpijsko medaljo in spLoh edino odliCje za Jugoslavijo.
Na krogih je zmagal Ceh Hudec. Moj češki tekmec je imel ravno tako vajo s stojo v razpori, ki pa je bila izredno dolga. Zaslužil je puimet. Prvd del moje vaje je bil precej težjd od vaje češkega pred-staivnika. Prav 2»to sem jo moral med izvajanjem skrajšata, kerr sem občutil, da mi zmanjkuje moči. Nisem tvegal nesreče! S tem pa seveda tudi nisem računal. Spotmi-njam se, da smo tisto jutio vstali že ob štirih, s tekmovanjem na krogih pa smo aaičell že ob dveh p>oix>ldne. In ne da bi v tem času stisnil kaj pod zob. Popoldne pa je vročina pritiskala v kotel, kjer smo nastopali, da le kaj.«
»Spominov je ob do danes nedosegljivih olimpijskih uspehih v zgodovini jugoslovanskega športa bržčas za zvrhan koS?«
»Priznati moram, da se uspeha v Parizu nisem niti najmanj nadejal. To je bdlo pravzaprav moje prvo tekmovanje na tujdh tleh. Z me(noJ ao nastopali prvdč še vsi čland naše vršite. Zanimivo pa je, da sem odhajal tiste dni v Pariz le kot opazovalec, saj sem imel močno poškodovano desno roko.
(Konec prihodnjič)
Zlate olimpij.ske medalje, pokali in druga odličja krasijo stanovanje in oživljajo prijetne spomine našemu rojaku Leonu Stuklju. ki že vrsto let živi v Mariboru
Ugodna zima za smučarje
Dovolj snega in lepi tereni bodo omogočili, da bo smučanje postalo dopolnilni šport tudi za atlete, rokometaše, košarkarje in nogometaše, ki nimajo možnosti za r:Klno vadbo preko zime. Komisija za zimske športe pri ObZTK Novo mesto ima izdelan pro. gram. smučarskih tekmovanj in teč^ev, ki bodo v Novem mestu in Crmošnjicah. Tek-'movanja v Crmošnjicah bodo vsako nedeljo od 15. januarja do 19. februarja, ko bo vozil smučarje na tekmovanja avtobus z odhodom iz Novega mesta ob 8. uri in povratkom iz črmošnjic ob 17. uri.
Vlečnica v Crmošnjicah bo obratovala vsako i»deljo ves dan, d.ruge dni pa le, če bodo skupine smučarjev najavile svoj prihod smučarskemu društvu Rc^ v Novem mestu. Cena enkratne vo&ije je 1,00 Ndin, dvanajst voženj dnevno pa veJja 10,00 Ndin. V Crmošnjicah je že začelo obratovati na novo urejeno gostiSče črnomaljskega planinskega društva, kjer smu. čarji lahko doibe hrano in prenočišča.
RR


Trojčki se zahvaljujejo
NAVKLJUB MRAZU: čeprav so biM dnevi minulega tedna najbolj mrzli v letošnji zimi, se kmet^-sejimrji mraza niso ustrašili. Malo bolj so se obišli, prašičke zadevali s slamo in čakali na kupčijo... (četrta nagrada za fotografijo tedna — foto: Darko Pavlin EFKE 20 2,8/15)
Poročali smo že o novoletnem darilu, ki smo ga v ime^ nu vseh n^ih naročnikov in bralcev izročili družini Korene v Segonjah nad Skocja-nom hkrati s paketom, ki ga je trojčkom spet poslalo trgovsko podjetje ZARJA iz Maribora. Od Korenetovih smo te dni dobili pismo, v katerem pišejo:
Hribar in Bizjak občinska prvaka
Cland novoustanovljene smučarske selccije pri sevniškem Partizanu so v nedeljo, 15. januarja, priredili občinsko prvenstvo v dalo-mu isa pionirje in mladince. Tekmovanja se je udeležilo 42 smučarjev iz sedmih društev in šol.
Pioffidirski občinski prvak v slalomu je postal Tomaž Hribar (Partizan Sevndca), slede pa: 2. Ivančič (OŠ BoštanJ), 3. Mum (OS Tržišče), 4. Zuraj (Partizan Sevnica), 5. Blatnik (Oš Tržišče) itd.
I»roga za mladince je bila zelo težka, čeprav ni imela veliko vraitc. V prvem teku je z malenkostno prednostjo zmagal Bizjak, tak vrstni red pa je oetsl tudi na koncu: 1. Bizjak 71,2, 2. B. 2u-rao 74,3, 3. Hribar 76,4, 4. Božič 77,3, 5. Zuraj (vsi Partizan Sevndca) 80,2 itd.
Olani smučaa-ske sekcije so tekmovanje dobro pripraivili, čeprav Partdzain ni dal finančne podpore. Kljub temu da sekcija delv*je pod Partiizanovim imenom, smučarji ne dob^ danairja za nastop na drugih tekmovanjih. Ta&o se bodo pač morali zadovoljiti le s teiaiio-vsniji doma.	B. B.
» ... družina Korene vošči vsem čkmom uredništva in uprave srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1967 in se vam vsem najtople-je zahvaljuje za novoletno darilo našim malčkom. Zahvalo izrekamo tudi trg. podjetju ZARJA iz Maribora — še enkrat: iskrena hvala vsem za vse! Lepe pozdrave pošiljajo tudi Petrček, Pavelček, Anica in Angelca, ki so bili darila nadvse veseli, saj ni bilo radosti ne konca ne kraja. Ponovno kličejo: hvala, še enkrat hvala za vse! — Sprejmite prisrčne pozdrave od nas vseh. Družina KORENE.«
Menimo, da velja zahvala Korenetovih vsem naročnikom in bralcem naš^a tednika, izmed katenih so mnogi, premnogi pred leti z denarnimi prispevki pomagali družini v njenih najtežjih dnevih. Trojčki so zdravi in se ugod-
no razvijajo. Hvaležni pa so tudi delavskemu svetu podjetja ZARJA v Mariboru, katerega predsednica tov. Mara Po-povič (pred leti je bila v službi v novomeški bolnišnici!) ne pozabi vsako leto na »naše dolenjske trojčke<(.
Zakaj v Brežicah ni obrata družbene prehrane?
v Kršikem in Sevnici sta že dive leti odprta obrata družbene prehrane, ki se ju čland deJovnih kolektivov in ustanov radi poslužujejo. Ne-raziumijivo je, da takega lokala ne od.p(ro tudi v Brežicah, saj je v mestu precej delavnih organizacij. To važno vprašanje bi lahko sjjro-žili na bližnjih zborih volivcev, kjer bodo občani reševali svoje probleme.
DBH
NOVO MESTO
PREDLCX5 ZA JAVNO RAZPRAVO:
Za kaj in kako globoko seči v svoje žepe?
Z vrtiljakom predpisov je prišel pred kratkim med nas tudi zakon, ki pooblašča republiško skupščino socialnega zavarovanja, da predpiše, v katerih primerih bomo morali zavarovanci plačati iz svojih žepov del stroškov za opravljene zdravstvene storitve! — Zbrati je treba dobre predloge in mnenja ter jih posredovati republiškemu ali novomeškemu zavodu za socialno
zavarovanje
Po mneniju' odbora za zdravstveno zavarovanje pri republišk' skupščini za socd-ailno zavarovanje, ki je zasedal prejšnji teden, bi naj zavarovanci plačala del stroškov za naslednja dela oz. storitve:
■	zobno tehnično po'moč in zobne proteze — 25 odst. stroškov;
■	proteze za roke in noge in invalidski voziček (za starega 50/Ndin) — 5 odst.;
■	ortopedske aparate, korzete, vložke, sandale in steznike, razne pasove, stispen-jsorje, bergle, palače, usnjene kape, lasulje, gumijaste žim-Dice, ojače^lne naprave za sBuh in brizgalke za injekcije pri sladkorni bolezni — 10 odst.;
■	estetske proteze, vse vrste obuv«il, usnjene rokavice, gumijaste nogavice, elastične povoje, vse vrste očesnih pri-pomočikov in sanitarne na-ptrave — 30 odst.;
■	za navadne čevlje s ptro-tessami 50 odst.
Plačali ne bi nič: obroci do 16 leta (razen za ortopedi čevlje), operirani zavarovanci za vrečice (za vodo in blato) in vsi, ki bi jim bdle ECiravniško predpisane kanile in gfumijaste cevi za umetno hlajenje.
Odbor je predlagal, da M morale komimalne skupnosti Boodalnega zavarovanja ptred-pđsati obvezno doplačilo (del stroškov) za zavarovance:
■	ki bodo šli na pregled k specialistom; 6e jih bo adramnik obisked na domu; če Jih bo vozil reševalni avto, če se bodo zdravili zaradi težke zastrupitve z alkoholom.
Komunakie skupnositi naj bi lahko predpisale ded stroškov na račun zanrarovancev tudi v primerih, ki niso prej nan^edeni.
Odbor za zdravstveno za-vaiTOvai^je je menil, da ne bi ttnell obremeinjevaibi zavaro-
vžndfev v naslednjih primerih:
■ Ce bi prišli v zdravstveni dom samo po napotnico, potMilo o nezmožnosti aa delo, f>o nov recept ali podobno; za vse zdravniške preglede, zdravljenje, posvete v dispanzerjih, posvetovalnicah in dedo patronažne službe; za medicinsko rehabilitacijo; za adranmiško in stroiloavno nego ter pomoč porodnicam pred porodom, med njim in osem mesecev po njem v zdtaivBtjvenem zavodu; za zdravOjenje in kontrolne preglede olb nalezljivih boleznih, všteivši preglede tubeorkuloznih bolnikov; za zdravljenje sladkome bolezni. boAezni psihološikega
■irf?oiW ^ fepileipsije in za naj-raaUčnejše 2xiravstveno varstvo otrok in mladine do 15. leta oz. do 26. leta, 6e ima še pravico varstva ha račun sklada delavskega zavaroiva-nja. Razen tega je predlagano, da bi zavarovanci ne plačevali stroškov za prevoz z reševalci v zdravstveni dom, če bi se nevarno ix)škodovali ali zbodeM za nalezljiivo ali duševno boHesanijo.
I Tako je predlagal odbor I za zdravstveno zavarova-I nje pri republiški skup-I ščini za socialno zavaro-
■	vanje, s tem pa se je sa-
■	Sela javna razprava o I tem, koliko in za kaj bi
P/S M A UREDNIŠTVU
Neprevozna cesta Vel. Kamen—Brestanica
Tovariš urednik!
Cesta od Velikegn Kamna do Brestanice skozi Lokve in Armešlco je bila od 5. do 14. januarja neprevozna, pa tudi zdaj Se ni nihče nič naredil za to, da bi bil na njej normalen promet. Cesto so sicer zorali, vendar zaradi snežnih metežev ne dovolj, ker je tu plug zanašalo.
Delavci, ki se vozijo z avtobusom, se pritožujejo, ker morajo že dolgo pešačiti na Veliki Kamen ali v Brestanico na avtobus, ki je sicer vozil mimo njihovih hiš.
Menim, da bi morali odgovorni boj skrbeti tudi za ceste, ki so morda manj veljavne od drugih, saj bi zadovoljili mnoge delavce.
JOŽE KOREN Koprivnica
Zdravniški pregled v pisarni
Tovariš urednik!
V soboto, 7. januarja, so imeli varilci METALNE v Krmelju obvezen zdravniški pregled. Zdravniška komisifa iz Celja je pregled opravila kar v pisarni METALNE, čeprav je blizu krmeljska zdravstvena postaja.
Namesto ob osmih se je pregled pričel ob desetih in je trajal do 17. ure. Nekateri delavci so prišli zaradi pregleda v Krmelj že ob 6. uri.
Delavci, nekdanji rudarji, ki so za zgraditev zdravstvene postaje opravili veliko prostovolfnih delovnih ur, so seveda negodovali, ker so jih pregledali v pisarni. Ogorčeni so se spraševali: »Ali res ne zaslužimo, da bi bili pregledani v zdravstveni ustanovi, čeprav redno plačujemo vse prispevke?«
B. DEBELAK
I naj del stroškov plačevali B zavarovanci.
v razjpravii na območju novomeške komunalne idcupno-sti naj bi sodelovalo čimveč aktivnih zavarovancev, organi upravljanja v dtedovnih organizacijah, sindikati in druge organizacije, strokovne službe in kolegiji, zdravstveni delavci, upokojenci in drugi zainteresirani občani.
Republiška skupščina socialnega zavarovanja bo o teh rečeh razpravljtUa pred-vidO'Uia 27. januarja, zato je zaželeno, da se zbere čimveč dobrih predlogov in mnenj na predlog zdravstvenega odbora. Predloge lahko pošiljate republiškemu ali novomeškemu zavodu za socialno zavarovanje. Če se bo katera delovna organizacija odločila ta vprašanja obravnavati na jawni tribvmi, bo KZSZ s samoupravnimi organi novo-mešJoe kxwnunalne skupnosti poskrbel tuda za človeka, da bo spremembe in novosti udeležencem trilbune strokovno pojasnjiewal.
Spet težave z avtobusom
Tovariš urednik!
V eni zadnjih številk Dolenjskega lista je pisalo o nerednem prihajanju avtobusa vn pošte v Stari trg ob Kolpi in okolico. Takrat je bila te. mu kriva zametena cesta.
Kljub temu da je cesta sedaj dobro splužena in prihaja avtobus iz Ljubljane točno, pa vozi avtobus iz Črnomlja le do Brezovice ali do Pred. grada, pa še to dokaj neredno. Tako smo skoraj odrezani od Črnomlja, saj nikdar ne vemo, od kod bo avtobus vozil in kdaj bo pripeljal.
Mar služi avtobus le za to, da imata šofer in sprevodnik delovno mesto? Menimo, da vozijo avtobusi zaradi potnikov, ne pa obratno.
čas je, da kdo uredi to vprašanje — in ne samo začasno!
Egon PetriČ Stari trg ob Kolpi IS
VLAGATELJI, POZOR!
Sporočamo vam, da sprejemajo in izplačujejo od 1. januarja 1967 dalje
VSE POŠTE V SLOVENIJI
IN HRANILNICE
HRANILNE VLOGE
na hranilne knjižice DOLENJSKE BANKE NOVO MESTO
Pri pošti boste lahko odprli tu(ii novo hranilno knjižico in vezali svoje prihranke pod istimi pogoji kot pri DolenjsM banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem.
Prav tako lahko na vse hranilne knjižice Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto dvignete pri poštah do 1000 Ndin, pri drugih bankah v Jugoslaviji pa 500 Ndin; če primerjate stanje vloge, lahko dvignete pri poštah tudi neomejen znesek vašega prihranjenega denarja.
KAJ MORA VEDETI VARČEVALEC?
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
—	vam obrestuje hranilne vloge:
na vpogled po......5 % letno
na odpovedni rok od 12 do
24 mesecev po......6 % letno
na odpovedni rok nad 24 mesecev po........7 % letno
—	za hranilne vloge jamči država;
—	varčevalec je zavarovan po pravilniku zavarovalnice za primer nezgodne smrti do 1000 Ndin, če ima na hranilni knjižici vsaj 500 Ndin;
—	varčevalec lahko dobi lepo, praktično nagrado pri občasnih nagradnih žrebanjih!
Poslužujte se še naprej uslug pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem, kakor tudi pri vseh poštah na Dolenjskem, v Spodnjem Po-savju ter v Beli krajini — v okviru Podjetja za PTT promet v Novem mestu!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA
NOVO MESTO
NASMEH DOKAZUJE, DA
NOSI ONA
KOPALNO OBLEKO
NJEN OTROK PA
OBLAČILA
KONFEKCIJE
JUTRANJKA
IZ SEVNICE
•	11 ZLATIH MEDALJ „MODA"
•	12 SREBRNIH MEDALJ „MODA"
•	6 BRONASTIH MEDALJ „MODA"
POZIV
k vložitvi davčnih prijav za odmero prispevka, davka in prometnega davka za leto 1966 ter davka in pristojbin za leto 1967
Rok za vložitev davčnih prijav je do 31. januarja 1967!
KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE BREŽICE
RAZGLAS ROKA ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA v SEČNI SEZONI 1967/68
V smislu določil 12. člena pravilnika o določanju količin lesa za domačo uporabo KGI* Brežic«' objavljajo
gozdni obrati Brežice, Kostanjevica, Krškd, Mokronog, Planina pri Sevnici, Radeče in Sevnica
rok za priglasitev sečnje lesa v sečni sezoni 1967/68
Gozdni posestniki, ki imajo gozdove na področju zgoraj navedenih gozdnih obratov, iiaj prijavijo sečnje v gozdovih, kakor tudi izven goalov, v roku
od 1. februarja do 15. marca 1967
Kraj in čas priglasitve v navedenem roku bodo gozdni obrati objavili na krajevno običajen način. Vsak gozdni posestnik mora ob priglasitvi sečnje izjaviti, koliko od skupno priglašene količine lesa za sečnjo bo imel za domačo uporabo in koliko je namenil za prodajo. Priglasitev je možno opraviti tudi pismeno na gozdni obrat, vendar pod pogojem, da so navedeni vsi potrebni podatki.
V razpisanem roku so priglasitve sečenj proste plačila.
Izven razpisanega roka obrati ne bodo več sprejemali priglasitev, razen za posebne potrebe v primeru elementarnih nezgod.
Uprava KGP Brežice
I. PRISPEVEK IZ DOHODKA, DAVEK IN PRO-PROMETNI DAVEK
Davčne prijave za odmero prispevka, davka in prometnega davka za leto 1967 morajo vložiti:
1.	Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerjajo prispevki in davki po preteku leta (nepavšalisti).
2.	Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (samostojni pK>klici).
3.	Zavezanci prispevka iz skupnih dohodkov občanov. — Prijave za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov morajo vložiti vse osebe, ki so v 1966. letu imele nad 20.000 Ndin osebnih dohodkov (Uradni Ust SFRJ, št. 57/65).
4.	Zavezanci davka od stavb (od dohodkov od najemnin).
Davčne prijave je treba vložiti osebno ali po poŠti pri upravi za dohodke občinske skupščine, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno prebivališče. Predrpi-sane tiskovine za vložitev davčnih napovedi dobijo zavezanci lahko v pisarni uprave za dohodke občinske skupščine ali v pisarni pristojnega krajevnega urada.
Na podlagi tega poziva niso dolžni vložiti davčne prijave:
1.	Kmetijska gosp(xlarstva, ki imajo dohodke izključno od kmetijstva.
2.	Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gosp>o-darskih dejavnosti, katerim se odmerjajo prispevki in davki na podlagi letnih pavšalnih osnov ali v letnem pavšalnem znesku.
II. DAVEK IN PRISTOJBINE
Občđni, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijstvo in gozdarsko proizvodnjo, kot so traktorji, velike mlatilnice in motorne žage ali imajo posajeno samorodno trto, na katere je predpisan občinski davek, kakor tudi lastniki vprežndh vozil (vozov), so dolžni prijaviti morebitne spremembe lastništva davku oziroma pristojbini zavezanih predmetov.
Prijave oziroma spremembe se lahko vložijo pri upravi zs dohodke občinske skupščine ali pri pristojnih krajevnih uradih.
Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača kazen v viš.ni 5 ®/o predpisanega zne.ska, če pa prijave ne vloži na pismen opomin, pa 10 "/o od odmerjenega zneska.
Kdor hoče dohodke, davku ali pristojbini jjavezane predmete utajiti oziroma prijavi neresnične podatke z namenom, da bi se izognil plačilu prisjjevkov. davkov, prometnega davka in pristojbin, bo kaznovan z denarno kajaiijo, kii Je določena za davčno utajo.
i)uvčne zuvt^Jiiice opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podal.fšan!
Občinska skupščina Novo mesto IJpruvii 7.H dohodke
»DANA«
TOVARNA SADNIH SOKOV IN LIKERJEV, DESTILACIJA IN PROMET Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI
MIRNA NA DOLENJSKEM
razpisuje
LICITACIJO
7» prodajo
AVTOMOBILSKE PRIKOLICE TIPA AP-1
za soboto. 26. I. 1967, ob 9. uri v .sindikalni dvorani podjetja
Prikolica je izdelana v »Tehnostroju«, Ljutomer, leta 1964, njena nosilnost je 4,51 in je zelo dobro ohranjena. Izklicna cena 10.465 Ndin.
Ogled prikolice je možen vsak dan od 12. do 14. ure na sedežu podjetja.
Ponudbe pošljite najkasneje na dan licitacije do 8. ure!
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri čevljarskem podjetju
»BOR«, Dol. Toplice
razpisuje prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA
POGOJI: kvalificiran .skladiščnik ali praksa v skladiščni službi. Prednost imajo ponudniki s poznanjem usnjarske stroke in čeovljarskefca materiala.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Nastop službe je možeh takoj. Osebni do hodek pt) pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja, Razpis velja do za.sedbe delovnega mesta.
Obrtno servisno podjetje
»POSAVJE« - Brežice
proda
odvečna osnovna sred- ■ stva, med katerimi je tudi
-	avto Combi,
-	motorni tricikel,
-	elektro instrumenti
-	za šibki tok in drugo
Prodaja bo 21. jan. 1967 ob 8. uri v prostorih podjetja. Prednost imajo kupci iz družbenega sektorja.
Mostovi v iidihljajih
Benečani slovijo po mostovih vzdihljajev.
Našo slavo so ponesli v svet mostovi v izdih-Ijajih.
Za nepazljivca komaj upoštevanja vredna razlika.
V resnici je razlika tolikšna, da se ob misli na slavo naših mostov zgrozimo.
Navedimo samo dva pcrime-ra dveh mostov namreč: metliškega čez Kolpo in novomeškega čez Krko.
Ob zadnjih poplavah je Kolpa nevarno zamajala stebre pol zidanega, pol lesenega
mosl^ med Metliko in Jurov-skim brodom.
Pravijo, da si je takrat le malokdo upal čez.
Ko se je pobesnela Kolpa sp>et ulegla v svoje skoz ti-
sočletja izgiodano korito, ji je most hreščavo rekel: »Ti me že ne boš!«
Kolpa teče, kot je tekla in bo tekla.
Most stoji, kot je stal, samo da mu že dneve štejejo.
štejejo tudi tiste vossnike, ki aatisnejo oko pred prometnim znakom, ki dovoljuje na most le do 2 toni težkim vozilom.
2e velikokrat so se na most pognali nad 20 ton težki tovornjaki. Do 10 ton težki zapeljejo nanj skoraj vsak dan. Prav tako avtobusi, ki prevažajo potnike na hrvaško stran in nazaj.
VSAK PROIZVAJALEC MORA VEDETI
Samo varno delo je uspešno!
Novomeški zavod za izobraževanje kadrov je pripravil vrsto seminarjev s
področja varnosti pri delu
Kako nevarno je delati pri nezavarovanih strojih, je občutilo že veliko delavcev iz dolenjskih podjetij.
Marsikdo, ki je šel zjutraj zdrav na delo, se je iz delavnice vrnil z obrezanimi prsti, brez roke ...
Poškodovalo se je že nešteto ljudi, ker niso upoštevali predpisov o varnosti pri delu. Zgodilo se je, da je mlad delavec že po nekaj dneh, ko se je zaposlil, izgubil prste. Nihče ga ni opozoril na to, kako, kdaj in zakaj se naj pazi.
v skrbi aa preprečevanje nesreč pri delu so zakonoda. jalci uvedli nove predpise s področja delovne varnosti.
Republiški zakon je dal vodilnim v delovnih organizacijah zahtevno nalogo in so dolžni vsakega zaposlenega učiti predpisov in se po predpisih ravnati.
Da" bi bili ti »učitelji« res najbolje podkovani v znanju, je zanje novomeški zavod za izobraževanje kadrov pripravil več seminarjev. Vsi odgo. vomi za varnost pri delu bodo morali imeti v rokah potrdilo o preizkusu iz znanja o delovni varnosti.
Prvega seminarja, ki je bil v prvi polovici lanskega de, oembra, se je udeležilo 49 obi-
skovalcev. Na koncu so preizkusili znanje 43 udeležencev, od katerih jih je dobro prestalo preizkus 39.
Naslednji seminar bo te mesec.
Račimajo, da se bo semi. narjev o varnosti pri delu, ki bodo do aprila, udeležilo še več kot 100 ljudi.
Inspekcija za delo pri medobčinskih inšp>ekcijskih služ. bah .v Novem mestu bo najprej pomagala in svetovala, kako delati po zakonu, ko pa bo rok za preizkus znanja mimo, bo kontrolirala, aJi so bili res vsi odgovorni preizkušeni. Inšpekcija se je istočasno odločila, da bo kazno, vala vse, ki ne bodo delali po zakonu in predpisih.
Pripomniti je treba, da bodo morali na preizkus znanja o varnosti pri delu tudi obrtniki, ki imajo delavce
Delovne organizacije bi si morale rmrediti načrte za seznanjanje delavcev z zakon, skimi predpisi, posebej za tiste, ki se na novo zaposlijo.
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je uspešno le tisto delo, ki ga delavec opravlja na varnem delovnem mestu. O vsem tem govore predpisi, o tem govore tudi na seminarjih. Kaže pa pripomniti, da bo zgrešeno delal, kdor bo samo trenutno zadostil »muhavosti« predpisov. Vse 2»Jitevano je namreč samo v korist delovnim lju. dem, da bodo brez strahu delali in ustvarjali — da se jim ne bi kaj pripetilo.
V času reforme je varno ctelovno mesto še zlasti nujno za uspeh!
MALI OGLAS,
la ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! - Posloisite!


Na srečo samo materialna SKODA. Večje in manjše nezgode avtobusov so na naših cestah vse bolj pogostne. Tokrat je zaradi neprevidne vožnje avtobusa stisnilo ob pločnik pred trgovino Novotehne v Kandiji v Novem mestu osebni avtomobil.
Prijave neupravičenih priznavalnin
Dobivajo nekateri v ribniški občini res previsoke osebne In družinske pokojnine ter priznavalnine? — Občinska skupščina raziskuje prijave — Posamezne primere bodo obravnavale bojevniške organizacije na letnih konferencah
Ce se most podre, bo voznik kriv.
Kljub temu omejitev tonaže ni rešitev.
»Kot vem, pripravljajo študijo za nov most,« je reikel inž. Lado Kotnik iz novomeškega Cestnega podjetja.
Mnogim so še v spominu dogovori med slovensko in hrvaško republiko, da bi postavili nov most.
Kaj je do danes ostalo od tega, nihče ne ve.
Vsi p« vedo, da je treba most ali obnoviti ali ga zapreti za ves motorni promet. Tudi zoženje prihodov nanj ni bilo samo začasen ukrep.
Kdaj bodo začeli most obnavljati, ni nič znanega.
Tonček se je utopil
Poročali smo, da je sredi decembra nenadoma izginil 6-letni Tonček Jankovič iz Pavičičev pri Cmomllju in da so ga z vaščani vred iskali po vseh bližnjih gozdovih in krajih gasilci, pripadniki JLA in mili&iiki.
18. decembra je bila skrivnostna izginitev dečka pojasnjena. Našli so ga utopljenega v Lahinji kakih 300 m pod vasjo. Domneva se je uresničila: deček, ki se je rad igral ob vodi, je vanjo omahnil in se utojiil. Preiskava trupelca Je pokazala, da je vsak sum o nasilju izključen.
Občani sporočajo ribniški občinski skupščini, da dobivajo nekateri prebivalci neupravičeno ali pa previsoke osebne In družinske ix)kojnl-ne ter priznavalndne. Predvsem nekateri bivši borci opozarjajo skupščino, da tli pravega razmerja med njihovimi pokojninami in pokojni-
nami ter priznavalninami, ki jih dobivajo tudi na osnovi občinskega odloka nekateri drugi občani. Razien tega po njihovem mnenju nrfcateri, ki dobivajo te dohodke, do i^ih spl<di niso upravičeni.
Občinska skupščina Je začela pritožbe bivših borcev raziskovati. O svojih ugotovit-
vah bo obvestila vse bojevniške osnovne organizacije iz območij, s katerih prihajajo pritožbe. Osnovne organizacije bojevniških organizacij pa bodo na bližnjih letnih konferencah razpravljale o posameznih primerih neupravičenih ali neupravičeno visokih piizaiavaJnin in pokojnin.
Skoraj tragična smrt na stopnicah vlaka
v sredo, 11. januamja ob jjpd štirih zjutraj, je termometer na novomeški železaii-škd postaji kasaJ minus 20" C. »Trideseti« je odpeljal kot vsak dan ob 3.50. " vagonih je bilo tako hladno, da se tudi železničarji v debelih tužbenih kožuhih niso počutili najbolje. Strojevodja je porabil vso paro za pre-magovžuije vzpKMia proti Mirni p>eči. Potniki, ki so vstopili v Mimi peči — največ je železničarjev, ki se vozijo v Ljubljano v službo — so se kmalu pridružili obrekoval-cem na račun slabo ogretih vagonov.
Tačas pa se je na vlaku dogajalo nekaj nenavadnega. Na stojmici zadnjega vagona je neka potnica v pravem pomenu besede zmrzo<vala. Za dogodek, ki se je odigral med Mimo pečjo in Ponikvami, smo zvedeli šele potem, ko smo se peljali proti Trebnjemu:
V Mimi peči je 25-iletna š. I., ki se vsak dan vozi' na delo v Ljubljano, zadnji trenutek skočila na vlak, ki je že odhaijal 3 postaje proti Ponikvam. Stala je na stopnici in zaman poizkušala odpreti vrata vagona, da bi
vstopila. Vmta so se od-pdrala navznoter in jih tudi postaven moški le s težavo odpre, posebno še, če so zamrznjena, kot so bila ta dan. Nesrečna potnica je tolkla po vratih in klicala na pomoč, žal pa je ni nihče videl ne slišal. Pred vhodom v predor pod Sv. Ano je omagala in začela zmraovati. Oprta z nogami na stopnico in s skrčeno roko, ki je na mogila več iztegniti, je obvisela na drogu, za katerega se prijemajo potniki pri vstopanju na vlak. Po 6 km vožnje, ki je trajala 8 minut, za potnico pa celo večnost, ji je v Ponikvah sprevodnik, ko je bila še komaj pii zavesti, pomagal vstopiti. Bila je brez nogavic, pokrivala in jopice. Vse to je že doma v naglici stlačila v mrežo, ko je hitela na vlak. V Ljubljani so jo od.peljali v bolnic" Ima hude poškodbe zaradi zmrzlin po rokah in obrazu .
Posledice, ki jih bo I. S. imela zairadd nevarnih ozeblin, še niso znane. Znana pa so piranrila o prometu s potniškimi vlaki, ki določajo kako morajo postopati vlakovni odpravniki in sprevodniki, ko i)o4niSki vlak odpelje s postaje!	M. V.
ČRNA BORZA ŠE BOLJ RAZKRITA
Prvi ukrepi javnega tožilca
Predlogi za kazenski postopek in opozorila
Okrožni javni tožilec v No. vem mestu je prejšnji teden povedal, da je predlagal zdravilišče v Dolenjskih top-licah in kmetijsko - zadrugo v Metliki ter njima bivša direktorja Viktorja Kečkeša in Franca Jakljeviča za kazenski postopek pri občinskih sodnikih za prekrške v No. v«n mestu in Metliki, ker sta delovni organizaciji (njuna direktorja pa kot odgovorni osebi) dajali Komunal, nemu zaivodu za socialno za. varovanje v Novem mestu napačne podatke o osebnih dohodkih ljudi, ki so bili upokojeni. Predlog za kazenski postopek je Javni tožilec utemeljil s primerjavo lažnih in resničnih p>odatkov, ki so razvidni iz zapisnikov o reviziji v omenjenih delovnih organizacijah.
Vodno skupnost, tovarno zdravil KRKO in delovno skupnost uprave občinske skupščine v Novem mestu pa je javni tožilec opozoril, naj
uskladijo splošne samouprav, ne akte z veljavnimi predpisi, se je pri revizajd poOtojnin izkazalo, da so imele te delovne organizacije v praivil-nikih nezakonita določila o povečevanju osebnih dohod, kov mimo splošnih meril za osebne dohodke.
Komunalni zavod za socialno zavarovanje je poslal jav-
nemu tožilstvu v Novem mestu več zapisnikov z revizij, iz katerih Je razvidno, kako so v posameznih delovnih organizacijah določali p '^oj-ninske osnove svojim novim upokojencem. Javni tožilec je dobil od zavoda predvsem tiste zadeve, ki so s pravne in zakonite strani precej sporne.
K. Z.
V šolo po nezorani cesti
Vasica Dramlje na Bizelj-skem je daleč od splužeruh poti. Kadar zapade sneg, otroci težko pridejo do šole. Ljudje so se obrnili na krajevno skupnost za nabavo majhnega snežnega pluga.
■ STRAUSS ODHAJA — Predsednik bavarskega dela krščansko demokratske unije Fram Josef Strauss je odstopil s tega položaja, ker je prevzel finančno ministrstvo v novi koalicijski vladi Zahodne Neančije.
Zametana zdravnika v Ribnici
Na srečo tokrat ni bilo nujnih pozivov za zdravniško ponioč — Lahko pa bi se zgodilo, da bi kak občan zaradi tega, ker zdravnik ne more na pot,
umrl
Ponovolebnega snega Je zapadlo precej tudi v Ribnici. V novi tilici (za občino), ki še nima imena, Komunala kljub prošnjam nekaj dni nI splužila snega. V tej ulici stanujeta tudi dva zdravnika, ki sta včasih dežurna, se pravi, da morata tudi na teren, če je občanu v kaki vasi nujno potrebna zdravniška pomoč. Seveda pa dežurni zdravnik ne bi mogel bolnikom na vaseh p<xnagati, če ne more z avtom od hiše.
Na srečo v tistih dneh ni bilo od nikoder nujnega poziva za zdravniško pomoč, lahko pa bd tudi bil...
V Dolenjskem listu smo že pisali, da Komunali primanjkuje denarja za zimsko vzdrževalce ceet in Ulic. Vendar
pa denarja ne bi smelo zmanjkati za čiščenje tistih ulic, ki morajo biti v dobro VB^ občanov pozimi splu-žene.


NESRAMNOST, KI PRESEGA VSE MEJE
Sprevodnik vrgel denar po tleh!
v četrtek, 12. januarja, je na avtobusu, ki je iz Kočevja vozil proti Ljubljani, sprevodnikova ne-sraannosit presegla vse meje. Pred Raihnico je v avtobus vstopil šolairček, ki se peljal v šolo. Sprevodniku je dal peščico drobiža za vozni listek. Denar je imel gotovo natančno preštet, saj se sdcer ne bi upal na avtobus. Sprevodnik pa Je drobiž neje^voljno pogledal in ga treščil po tleh! Mladi učenec je ostrmel, starejši potniki ,pa so upravičeno ogorčeni sprevodnika op>ozorili, da ne ravna pravilno. Ta pa je iajavil: »Denaar je moj in delam z njim po svoji volji!«
Ko je deček v Ribnici izstopil, je denar še vedno ležaJ na tleh, sprevodnik ga tudi do Izubijane ni ix>bral. Komentar k nerazumljivemu obnašanju sprevodnika do ljudi m denairja bi bil preobširen, prosimo pa, da avtobusno podjetje na našo progo ne pošilja več takih Ijoidi! Želimo biti dosto(jno positre-ženi.
A. ARKO
6t.3 (878)
DOLENJSKI Li81 33
v TEM TEDNU VAS :

tedensk^ledat?
Petek, 30. januarja — Boštjan Sobota, ai. januarja — Neža Nedelja, 22. jam^ja — Viktor Ponedeljek, M. januarja — Rajko Torek, 24. januarja — Felicijaii Sreda, 25. januarja — Trpimir Četrtek, 26. januarja — Pavla
Ob preram in nenadni smrti dragega moža. brata in strica
ALOJZA PINTERIČA
iz Risane pri Dobuvi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ;a spremili na zadnji poti, in tistim, ki so darovali vence. Posebno se zahvaljujemo sosedu Bogoviču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča žena, sestre in nečaki z družinami
Dragemu, nadvse ljubljenemu atu ALOJZIJU KUMU iz Reger-če vasi 50 za njegov 70. rojstni dan vse najboljše in najlepše ter še mnogo mnogo srečnih in zdravih let iz srca želijo: hčerka Mi-ci, poročena Ćufar, mož Franc, hčerka Rezi in sin Lojze, še posebno pa vnuka Franci in Tomi.
Ob nenadni m preram smrti drage žene. mamice
MARIJE ŠTOJS
iz Leskovca pri Krškem se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, kolektivoma Pionir in Papirkonfek-cija, Krško, vsem sosedom, posebno Judeževim in Božičevim ter vsem, ki so jo spremili do njenega preranega doma.
Žalujoči: mož Drago, sin Drago in drugo sorodstvo
Ob izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA GODNJAVCA
iz Cešnjic pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence, vaščanom, duhovščini, sorodnikom in prijateljem ter znancem
Žalujoči Godnjavčevi in drugo sorodstvo
Najtopleje se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ter dobrim sosedom za sočutje In vence ob i/?ubi naše ljubeče mame
FRANČIŠKE TRATAR-REMEZOVE
Iz Lepe gorice pri Tržišču Zahvaljujemo se tiidl vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje. Posebna zahvala govorniku ZB Leonu Močanu in Borisu Debelaku in vsem, ki so drago mamo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala!
Družina Tratar in sorodstvo
Ob bridki Izgubi naše dobre mame, sestre, stare mame, tašče in tet«
MARIJE ŠTAJNER roj. 2IČKAR
■e iskreno zahvaljujemo vsem, ki 9o nam ob težkih urah stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in* pokojnico spremili na zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju za vso prizadevnost in pomoč, Posebej se Se zahvaljujemo gospodu župniku za ganljivi po-^ovilni govor ter godbenikom in pevcem.
SINDIKALNI PODRUŽNICI radnika Senovo se toplo zahvaljujem za novoletno darilo. Posebna hvala še Antonu Pletrskemu in Francu Skobemetu, ki sta mi darilo prinesla na dom,
Vid Blatnik, Senovo
Franc Lavrič, Žužemberk 65, razglašam kot neresnične vse žaljivke, ki sem jih izrekel proti Ljubi Šenica in njeni družini iz Žužemberka 30, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Marija Kic iz Podgore 1, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po svojem vrtu v Podgori in njivi v Podgori in Družinski vasi. Kdor tega ne bo upošteval, mu bom kokoši zastrupila.
PROD.^M nove rezervne avtomobilske in elektro dele za avtomobil union 1000 S. — Maks Toplišek, Brežice.
V SREDIŠČU Notranjske prodam manjše posestvo z gozdom. — Hiša je taJcoj vseljiva in opremljena za štiri osebe. Ponudbe pod »38.000 Ndin«.
PROD.VM stroj za izdelavo strežne opeke in drobilec kamna. — Jože VajdiC, Brestanica 142.
PRODAM riuneno kolerabo. — Alojz Mirt, Lokve 25, Brestanica.
PRODAM lončeno sobno peč — kamin, emajliran štedilnik in pralni stroj »sloboda«, Cačak, super 3, skoraj nov, Hermina Podgoršek, Ljudska potro.^nja, Brežice.
VZIDUIV desni štedilnik z dvema pečicama in medeninastim kotličkom, prodam, Na.slov v upravi lista. (46 67).
PRODAM nedograjeno hišo v Got-ni vasi (Edinščica) v bližini Novega mesta. Naslov v upravi Hita. (45-67).
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Pečaver, Trdinova 21, Novo mesto.
PRODAM vinograd in pašnik v Veščah. Matilda Pajk. Gorenja vas 52, Smarjeta.
ZGLO ugodno prodam novo vse-Ijivo hišo. Se nedokončano, v Novem mestu. Naslov v upra-li lista, (39-67).
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
vseh znamk
IZREDEN POPUST!
MONTA2A - NAVODILA — GARANCIJA -TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRAČKO, NOVO MESTO Ragovska 7: št. telefona 068.21^59
vsako soboto od 15. do 17. ure.
PEROTTI-EXPORT
8. FRANCESCO 41. TRST
RADIO LJUBLJANA
V.SAK DAN: pnoočila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 16.00, 17.00, 10.30, 22.00. Pisan glasbeni sipoired 4.30 do 8.00.
PETEK, '£0. JANUARJA: 8.06 Operna matineja. 9.40 Po^jo tuji mladinski zbod. 10.35 Naš podlistek — P. Jlrascik: Maninorgo. — 11.00 Poročila In Turtrtičnl napotki 2Ei tuje goat«. 12.30 Kmetljiskl nasveti — Jože Pačnlk; Kako sodeluje Semenarna Izbijana s pri-deloirald semen In rastlin. 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe. 13.30 I%poro6ajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestiti^ in ixwdraiv-yai)o. 15.25 Zabavni tntermezzo. 17.0 Petkov simfonični koncert,. M.15 Zvočni razgledi. 19.00 Laliko noč, otroci! 20.00 Španska glasba na dvoru Ferdinanda in Izabele. ai.l5 Oddaja o morju in pomor-Makih
SOBOTA, 21. JANtAIUA: 8,05 Glasbena matineja. 9,25 Petnajst minut z Ljubljanskim ja/z ansamblom 10.40 Novost na knjižni po-Mci, 11.00 Poročila in Turistični naipotki za tuje goste. 12.10 »Pravkar prispelo«, 12,30 Kmetijski nasveti — Dr. Jerca C)oncelj; Pregled dognanj dajedanjih .servisnih analiz zemlje na našom InstituUi. 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Koncert po željah poslušalcev, 15.20 Za-Davni intermezzo. 17.05 Gremo v kino, 10,15 Sonata od baroka do danes. 19 00 Lahko nof, otroci?. XjQO Minut« s Plesnim orkestrom
RTV LJubljana. 20.30 »Pokaži, kaj znaš«.
NEDELJA, 22. JANUARJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.06 Radija(ka igra 2» cAroke — Miroslav Ito&u-ta: Zgodba o vojaloi. 9.0S NaAi poslu£alol čestitajo in poBdravlja-jo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Mihail Domagi^lh: Med {ttigolsikimi partizani. 11.00 Poro-čiila in turistldni napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.05 Naši poslušalci 6«titajo in pozdravljajo — II. 14.00—17,(K) Nedeljsko športno popoldne. 17.30 RadijaJoa igra — Ernst Bruun Ol-sen: Knjigarnar ne more »pati. 19.00 LaMco noč, otroci! 30.00 »Potujoča glasbena skrinja«. 22.25 Mozaik jazza In zabavnih melodij.
PONEDELJEK, 23. JANUAR,IA: 8,05 Glasbena matineja. 9.45 CH-nofika igra s petjem. 10.15 Iz opusa Slavim Osteroa. 10.35 Naš podlistek J. Bojer: Ribiči - I. 11.00 Poročila In turistični napotikl za tuje goste. 12.10 Sloven3(ki pevci zabavnih melodij. 12.30 KmeMi>5ki nasveti — Inž. Tone Prešem: Novosti v varstvu sadovnjakov 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Dva zlKJTO z Dolenjske. 17.05 Iz opernega sveta. 18.46 Svet tehnike. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Recital Dimitrija BaSkirova.
TOREK, 24. JANUARJA: 8.06 Glasbena matineja. 8.55 Za Sokurje. 9.40 lis glasbenih kd. 11.00 Poioči-
PROD.4M ohranjene vprežne sani. Alojz Doberdrug, Groblje pri Novem mestu ISCEM gospodinjsko pomočnico, srednjih let k tričlanski družini. Ivanka Adam, frizerski .sa Ion Adam, Novo mesto.
ISCEM sposobnega mizarskega pomočnika, starega od 25 do 32 let, samskega, ki ima veselje do samostojne obrti. Plača dobra. Naslov v upravi lista, — (54-67),
ODDAM deloma opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista, (33-67),
ODDAM dve samski sobi. Naslov
v upravi lista. (37-67).
PROD.AM strojček za popravilo nogavic in hrastovo mizo ter dva stola. Naslov v upravi lista. (55-67)
PRODAM tri četrt hiše v Regrči vasi, takoj vseljive. Inormaci-je dobite: Gotna vas 40, Novo mesto.
ENO.SOBNO dosmrtno stanovanje kupim ali grem v najem; prispevam k dograditvi v Novem mestu ali bližnji okolici Ponudbe pod »Upokojenka«. ZDRAVNIŠKA družina v Ljubljani sprejme gosjKJdinjsko pomočnico. — Informacije dobite pri Marinčkovih v prosvetnem domu v Novem mestu.
KMETOVALCI! Puhalnike »štu-max« 50, »štumax« 40, »pionir II« in »pionir I«, kakor tudi kladi-varje (šrotarje), gnojnične črpal-ker ter vse ostale stroje naročajte posredno pri Jožetu Krašni, škocjan 22, Novo mesto, kjer dobite tudi vsa ostala tehnična navodila. Kleparstvo Stuhec. Maribor.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? — Uporabljajte vendar rogaško DONAT vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMELJ NIK, telefon 21-129 in trgovskem podjetlu STANDARD. t°lpf. /l-l-R.
Hreiitt": Hi. m 21. i japons.ki film »Onibaba«. 22. in 23. 1. ameriški t)arvni film »Zbiralec«. 24, in 25. l poljski film »Bsmda huliganov«.
Ornomi-lj: 20. in 22. 1. italijan-sko-španski ba.-vni film »Cesair Borggia«. 24. in 25, 1, poljski film »Pr^ in pepel«.
»Kočevjp »Jadran«: 20, do 22. 1. francoski barvni film »Krog ljubezni«. 22. in 23. 1, ameriški barvni film »Banditi Arijrene«. 24. 1. p^JIjski film »Bol in rada«. 25. in 26. 1 dan?ki barvni f!lm »Kozel v raju«.
Kostanjevica: 22. 1 francoski barvni film »Trije mu?>ketirji« — I.
Mftiika: 21. in 22. 1. angleSld barvni film »Drugi človek«, in italijanski film »Roke nad mestom«. 25. in 26. 1 tugoslovanski film »Tri«.
MokriiiiiiK; 21. m 22. 1. angleški barvni film »Grenka žetev«.
Novo nipitlo »Krka«: 20. do 23. 1. ameri<.ki film »Ka£ja koža«. 24. do 26. 1. francoski-švedski film »Vojna je končana«.
Novo mi'sto »Dom JLA«: 19. do 22. 1. ameriški bairvni film »Har-lov«. 23. do 25. 1. francoski film »Veseli mušketir«.
Ribnica: 21 in 22. 1. italijanski film »Iz dneva v dan brez nade«.
.Sevnica: 21. in 22. 1. ameriški film »Jupiterjeva ljubimka«. 25. 1. francoski film »Roberto la Roc-oa«
Sodražica: 21. m 11. 1. nemški barvni film »Ne poSlljaj žene v Italijo«,
Šentjernej: 21, m 22, 1. ameriški barvni film »Osamljeni so hrabri«
Trebnji': 21. in 32. 1. francoski barvni frlm »Korziška brata«.
24
IZ NOVOMESKEflF PORODMižMiCES^
Preteki; teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Spraj-cer iz Črnomlja — Dubravko, Marija Prelogar z Mirne — Jas-mino,'Anica Sašek iz Mačkovca
—	Franca, Ljubica Ribarič iz Bubnjarcev —• Nena, Tončka Drmaž iz Ledeče vasi — Jožico, Terezija Udovč iz Polja — Vinka, Vida Tramte iz Dobruške vasi — Mirana, Slavka Miklic iz Cetojic
—	Darijo, Anica Rauh iz Rožnega dola — Nežko, Jožica Sitar z VeUkega Cimika — Miroslava, Štefka Iler z Male Cikave — Štefana, Panika Kuhelj iz Šentjerneja — Darijo, Terezija Brajdič z Ruperč vrha — Načeta, Anica Sutelj iz Vinice — Petra, Pavla Kralj z (joleka — dečka, Ivanka Stravs iz Meniške vasi — dečka in deklico, Elizabeta Berus iz Cegelnice — deklico, Marica Robida iz Lopate — deklico. Jelka Ajdič iz Šentjurja — dečka, Marija Žagar iz Laz — dečka, Francka Tomažin iz Dolnje Težke vode —. deklico, Ana Barborič iz St. Jošta — deklico in Marija Zupančič iz Dolnjih Lakovnic — deklico.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Vovk iz Tmovca — Marijo, Anica Savnik iz Starega grada — Jožeta, .\ma-lilja Povhe iz Ar ta — Zinko, Marija Močnik iz Ribnice — Ireno, Barica Ameršek iz Krškega — Romana, Neža Gričar iz Soteske-ga — deklico, Neža Sikošek iz Vel. Dola — Alenko, Nevenka Ta-šič iz Sv. Križa — Mladena, Marija Rumštajn iz Sentlenarta —-deklico, Terezija Vučanjk iz Sen-kovca — Snježano. Ana Volč iz Dednje vasi — dečka, Marija Lisec iz Gor. Orel — Darka, Marija Span iz Canja — Emesta. Jožefa Medvešek ;z Selc — Stanislava.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici;
Janeza Brajdiča. obč. podpiran-ca iz Topola, je povozil avto in mu poškodoval rebra; Ivana Dr-gestina, sina delavca s Kapel-skega vrha, je nekdo udaril po glavi; Bernardo Požun, gospodinjo iz Dol. Leskovca, je sunil vol in ji poškodoval levo koleno; Milena Gerjevič, hči delavca iz Mihalovca. je padla pri sankanju in si zlomila levo nogo; Marija, Cepalovič, obč, podp, iz Dol PiroSice. se je z vrelim mlekom poparila po desni nogi.
Zaletel se je v avtobus Pri Drami dva ranjena
IJOBVESTILAI
Omentno strešno opeko po naročilu ' in tudi iz zaloge dobite lahko pn Alojzu Tratniku, Luter-ško selo 9, Otočec ob Krki.
Kmetovalci, pozor! Izdelujem gumi vozove in puhalnike za seno po naročilu, žabkar, Šentjernej, Dolenjsko.
Pletem mreže, zaščitne mreže za steklenice, kozarce In za vaze Iz žamlc ter moške pasove. — Alojz Rlžnar, invalid, Ragovska 7, Novo mesto.
la in TurLstiCni napotki aa tuje goste. 12.10 Naši ansambli in domače viže — Ansambla Lojzeta Slaka in Franca Korbarja. 12.30 Kmetiijskl nasveti — Inž. France Grum: Pomen kakovosti sena za prirejo pri živini. 13.30 Prii)oro6a-jo vam ... 14.25 Iz Jugoslovanske oPkestralne glasbe. 15.40 V torek nasvidenje. 18.15 Iz naših relejnih postaj 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Posnetek žbora »Stiv Nau-moiv« ia Bitole. 20.20 Radijska Igra — IngnMiT Bergman; Di-vje jagode.
SREDA, 25. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Lope melodije. 10,16 Majhen recital violinista Dejana Bravnlčarja. 10.45 Olovek In zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Aleksander Hržlč; Varnostni ukrepi v sadnih drevosnloah. 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poEdušalcl čestitajo In pozdravljajo. 15.30 Iz slovenske solistične glaibe. 17.05 Mladina sebi In vam. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 CJarl Dltters von Dltt.orsdorf- Doktor in apotekar.
ČETRTEK, 26. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Igra NUmberSkl orkester harmonik. — 10.15 Z našimi pevci v Verdijevih operah. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 NaSi ansambli domačih na-pevov. 12.30 Kmetij^l ninvetl — Inž. Marijan Sebonlk: Nelzkorl-ščeoe moSnoatl pridelovanja lesa T Slovenakiun Prlnwrju. 13.30 Pri-
poročajo vam . . . 14.45 »EJnajsta šola«. 15.30 Melodije za klavir in godala 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahkko noč, otroci! 20.00 Četrtkov veter domkih pesmi in napevov.
RADIO BREŽICE
PET1':K, 20. JANUARJA: 18.00 — lOJO — Obvestila — Glasbena oddaja; Izbrali ste sami. Vmes — hunKtristlčna priloga: Tovariš, to se ne tiče tel^!
NEDEUA, 22. JANUARJA: 10.30
—	Poročila — Vinko Jurkos; Naloga osnovnih organizacij ZK pred polaganjem obračuna — Mtmica Avsec; Problematika davčne politike — Ta teden v Delavski enotnosti — Maks Toplišek; SJasebne sobe in recepcljska služba — Za naše kmetovalce; Inž. Olga Ko-
ginč; Saditev sadnega drevja —
ve n^lodlji v različnih latvedbah
—	Magnetofonski zapis; Prod letno skupščino občinskega sveta ZKPO brežiške občine; pogovarjamo se s predsednikom Jakobom Domačem — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila In spored kinematografov. 12.10 — Občani čestitajo In poalravljajo
TOREK, 24. JANUARJA; 18.00 — 19.30 — Vzgojno predavanje; Čustvene motnje v ottvikovl duševno-sli — III — Nove ploSče Jugotona —- Novo v knjižnici — Športna ockUvja — Obvestila in prog led flUnov — Glasbena oddajal Domači pevci mbavne gtedbe po)o manj znane skladbe.
9. januarja p>opoldne je Omer Karič V05!il vojaški avtobus iz Brežic proti Krški vasi. Ko je pri-peljEil preko mostu čez Savo in Krko, mu je naproti iz smeri Čateža prii^ljal z osebnim avtom Miroslav Vimpolšek Iz črnca. Vim-polšek je z^el zavirati, vendar zaradi slabe ceste ni mogel j^-vočasno ustaviti in se s prednjim delom avtomobila zaletel v vojaški avtobus. Na voenllh je za približno 800 N din škode.
Splašena konja podrla pešca
16. januarja je Janez Novojelič iz Šentjerneja odšel v Vidičevo gostilno v 2abji vasi, ne da bi koga pustil pri konjih in vobu pr^ gostilno. Ko je bil Novose-lič v gostilni, sta se konja »plašila in zdrvela z vozom po cesti. Nenadoma je konjska vprega podrla in odvlekla upokojenca Fran-fca Kralja. Konje so ustavili šele Cigani, ki so prišli mimo. Kralj si je zlomil hrbtenico in si pretresel možgane, zato so ga nemudoma odpeljali v novcwneSko bolni^ico.
Avtoprevoznik zdrsnil s ceste
Avtoprevoznik Franc F^vlin iz Novega mesta se je 16. januarja peljal s tovornjakom v Smarješ-ke toplice Na cesti h kopališču je vozilo zanašalo, dokler ni treščilo v kamen pri mostu pred kopališčem, škodo so ocenili na 800 N dan.
Zavirala na ledeni cesti
Na nepreglednem ovinku v Dolnjem L^encu sta se 15. januarja srečala avtomobillsta Jože Ju-rečič iz Novega mesta in Adolf Nahtigal iz Mokronoga. Ker sta na poledeneli cesti zavirala, sta treščila eden v drugega, škodo so ocenili na 4000 N din.
AGENCIJA »NOVA«
TRST,
Via Galatti 13
(PIAZZA OBERDAN)
PRODAJA po tovarniKkih cenah z garancijo pralne stroje, oljne peči. centralne kurjave in POSREDUJE nabavo obrtniških strojev, traktorjev, kosilnic, električnih apara. tov za molžo krav — ter ostalega reprodukcijskega materiala.
Plačljivo v vsaki valuti.
PIŠITE NAM IN OBIŠČITE NAS!
Opravičilo in pojasnilo
Zadnjo Stevilikio je več tisoč na&ih naax>čnikov dobdilo, žal, šele v petek dopoldne namesto v četrtek. Tiskarna DEJIO V lijubljam je zairadd iaa«d-no j^abiih matric in zct-mudnega dopolnilnega dela nxHala tiskanje našega tednika v sredo popoldne in zvečer ustaviti, razsliko naklade pa je dotiskalB -obo šele v četrtek zjutraj.
Ker je prišlo do neljube zamude docela miTno naSe krivde in moči, prosimo oenjene naročnike In bralce, da z razumevanjem sprejmejo gornje pojasnilo in naSe opravi^lo!
UREDNIŠTVO m UPRAVA LISTA
Peter Lu&tek iz Ledeče vasi aa je 16. januarja peljaJ z osebnim avtom iz Novega mesta proti Šentjerneju. v Drami je pripeljal naproti avtomobillst ISKRE Drago Kump iz Kranja. Iskrino voisilo je zaneslo, da je treSčilo v LuSt-kov avto. Ranjena sta bila Peter LuStek in sopotnica Anioa Luaar. Škodo so ocenili na 3500 N dim.
Avto prevrnjen na streho
Ivan Barbič iz Žabje vasi se je 14. januarja zvečer peljal z osebnim avtom iz Korošlte vasi v Novo mesto. Na ostrem levem ovinku je vozilo zaneslo 3 ceste na strmino, nakar se je prevrnilo rta streho. Škodo so ocenili na 800 N ddn.
Avtobus trčil v osebni avto
14. januarja je Andreja Maček iz Smartnega pri Litiji parkirala osebnd avto na parkirišču v IDo-lenjskih Toplicah. Okoli 19. ure je tja pripeljal Drago Irt iz Dr-ganjlh sel avtobus podjetja GORJANCI in med vožnjo nazaj trčU
v	osebni avto. škode je bilo 2a 600 N din.
Tovornjak zaneslo med zaviranjem
Joee Matjaž iz Biča je 14. januar^ popoldne vozil tovomjaJc proti Puščavi. Ko je srečal osebni avto Milana Levstika iz Bistrice, je zavrl, pa ga je na poledeneli cesti zaneslo v Levstikovio vozilo. škodo so ooeniH na 300 N din.
Strahovito trčenje pri Odrgi
Na avtomobilski cesti sta sb pri Odrgi 13. januarja zvečer strahovito zaletela tovornjak niSkega podjetja SRBIJA-TRANS, ki ga je vozil Slobodan Stefanovič, in italijanski tovornjak, s katemm je potoval Salvatore Fancelli. Vozili sta trčili potem, ko je Stefanovič prehitel tovornjak s prikolico. Na sredo ranjenih ni bilo, medtem ko so .Škodo ocenili na 25.000 N din.
Tovornjak trčil v kombi
11. januarja popoldne je dostav, ni kombi z voznikom Janeizom Šuštarjem na Ljubljariski cesti v Novem mestu na poti v Br^Vui prehiteval tovornjak avtoprevoani-ka Jožeta Avbarja v trenutku, ko je ta zavil v levo. Pri trCaiju je na-stalo za 400 N din škode.
Trčenje pred kandijsko bolnišnico
11. januarja dopoldne sta se ored kandijsko bolniSnlco zaletela avtomobillsta Jože Bojane iz Nc voga mesta in Claudi Mauri ia Tr?'n. Bojandevo vozilo je na poledeneli oesti zianeslo v Tržačai»-vo. Škodo 5o ocenili na 1100 N din.
Prehitevani v prehitevajočega
10. januarja popoldne se je skozi Puičavo peljal z osebnim avtomobilom Lojo Nezir z Mlme. Spotoma je prehitel tovornjak, ki ga je vozil Prane MUiallč. Noaja* se je nato ustavil, Mlhalič, ki je pripeljal za njim, pa se je va^ ssaleiel. Škodo so ocenili na 500 N din.
Vinjen je ležal na sredi ceste
Sofeir avtobusa »Gorjanci« Ciril Zupančič je 9. januarja piroti večeru voaU na redni progi iz Velike vasi proti Novemu mestu. Mod vožnjo proti Dolenju je na razdalji 20 m zagledal na oeiti na trebuhu ležečega Janeza Brajdiča. TaJkioj je zavrl, vendar vozila zaradi poledenele In spokake ceste ni moge lustaviti. Z blokiranimi kolesi je avtobus drsol naprej po cesti. Vozniku Je mo-pelo s prednjimi koled zapeljati taStu), da je Brajddič priiM mod kolesi. Ker pa je zaradi aaivirenja avtobus zaneslo nekoliko v levo Je zadnje desno k»k) doae«lo na teloh ležečega Brajdiča in ga ri-nilo 6 metrov, dokler 90 avtobus ni ustavil. Poškodovanega po glar
vi	in prsnem koSu so BraJcHičft odpeljali v zdravstveni dom Kr-6ko.
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN liUDAJATELJI. občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krftko, Metlika, Novo mesto, Rib-n!ca. Sevnica In Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Goftnlk (glavni In odgovorni urednik), Rla Bačar, Milofi Jakopec, Marjan Le-gan, Jože Prime. Jožica Tcppejr In Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 50 par (50 starih din) — Lotna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din), polletna 10 novih diaiarjev (1000 starih din); plaAlJlva Jo vnaprej — Za lnoz<'mstvo 37,50 novih dinarjev (3.750 starih din) ob. 3 ameriSke dolarje — TekočI račun pri podružnici SDK v Novem mestu 531-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; Novo mesto, Olavnl trg 3 — Po*tnl predal M — Telefon: 21-237 — Rokopisov In fotografij ne vraćamo — TMca; Cvfopiono podjetje »Delo« v Ljubljani