Poštnina plačana v Maribor, sobota 17. avgusta 193$ St. 185 MARIBORSKI ESH Cena 1 Dir tvo la mnm Maribor, Gooposfca M. n, tok 3M40 In MG5 / Ljubljana, Hm* 5, taL 3122, 8128, 8134, 8126 ln 8126. / Utaja razen nedelje in praznikov dan in stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v uptari ali po poSti Dtn. / Ogkurt po cenika. / Oglase »prejemate tudi oprava »Jutra* in »Sktven-1 Naroda« v LjnbtjariL / Poštni čekovni ra&m «fc 11.409. / Posamezna Stev. 1 Din. „JUTRA“ Palača OUZD Po preobratu se je Mariboru obetala lepa bodočnost. Preko obmejnega Ma* ribora je šel velik del naše trgovine z inozemstvom. Mesto je hitro gospodar »ko vzcvetalo. Maribor je postal up* ravno središče nekdanje Spodnje Šta> jerske. Dani so bili tako tudi pogoji, da postane kulturno žarišče tega ozemlja. Pa so hitro minili, ti. lepi ča«i, ki 80 nam na prelahek način brez lastnega večjega napora pričarali sen velikega mesta. Promet z inozemstvom se je kmalu usmeril v glavnem podrugih progah. Povojna cvetoča trgovina je povečini propadla. Iz važnega upravnega contra je Maribor postal sresko mesto. Veliko županstvo, oblastna.samouprava, finančna direkcija so izginile, kontrola dohodkov državnih železnic se je preselila v centralo. Maribor je po teli redukcijah gospodarsko oslabel in stal pred problemom, da si pomaga sam Sami na sebe navezani so se p& Ma-roborčani kmalu zavedli, da si morejo ustvarjati svojo bodočnost le z lastnimi silami in le z lastno energijo. Svež duh in mlad polet svobode v lastni državi je oplojal njih delo. Po vojni, ki je izčrpala vse sile, je bil Maribor potreben ..obnove na vseh* poljih in vse polno je bilo vprašanj, ki so se nyv stu v rešitev'na novostavljala. TDepresija, ki je blodila prvemu povojnemu gospodarskemu podvigu, je privatno gradbeno podjetnost povsem zadušila. Primanjkovale je stanovanj. Mestna občinska uprava je z lastnimi sredstvi zgradila in dala svojim občanom po vojni na razpolago 449 stanovanj. Predvsem se je pomagalo so-cialno šibkim, stanovanja so bila in so še poceni. Občina je predlani iz svojih rednih proračunskih sredstev ustvarila v Metelkovi ulici 32 stanovanj, ki jih oddaja po 125 fai 160 Din. Pa še ni rešen ta problem- še manjka malih, zdravih, cenenih bivališč za paše delavstvo in ushtžbenstvo s piihnn . dohodki. Prav bi bilo, da tadi nafie velike socialne ustamov«, Pokojninski zavod in SrediSnji urad za »»varovanje delavčev, pomagajo pri reševanju tega važnega socialnega in zdravstvenega problema. V zadnjih letih da^e vedno bolj «e razvijajoča industrija, ki jo privlačuje v Maribor ceneni električni tok, ki ga oddaja mestno električno podjetje, Mariboru vedno bolj podčrtan značaj delavskega mesta. Zato so naloge mestnega socialnega skrbstva iz leta ▼ leto večje in težavnejše. Pa so se mastne občinske uprave tudi zavedale svojih tozadevnih nalog. Proračuni mestnega socialno-političnega oddelka 00 stalno rastli; od Din 250.000 v letu 1990 na Din 2,250.000 v letu 1930, preko Din 2,500.000 v letu 19S4 na Din 2,750.000 v tekočem proračunskem lete. Ta sredstva, ki presegajo 10 odstotkov celotnega rednega proračuna, se z vso vestnostjo in natančnostjo uporabljajo za pomoč najbolj potrebne. Redno ubožno podporo, ki je zvezana na s prehrano v mestni ljudski kuhinji,, uživa 450 mariborskih občanov. Stara mestna ubožnica je bila povečana leta 1933 po srečnem dogovoru, ki je bil sklenjen z bansko upravo, ki je uredila v Mariboru svoj lastni centralni banovinski Dečji ^dom in so tako postali prostori, ki jih je imel banovinski Dečji dom od mestne občine v najemu, prosti in občini na razpolago. Z izdatkom niti 250 000 Din. ki se je kril iz rednega proračuna brez novih obremnitev davkoplrčevalcev, je občina pridobila 65 novih_ postelj za svoje ubožce. Le oni, ki so potrebni posebne zdravniške nege. so še po zunanjih sirotišnicah. Mladini, ki v povoini moralno brez-dvomno defektni dobi. največ trpi, ki je pa vendar naša bodočnost, posveča mestna občina vso skrb. Mladinski dom v Ljudskem vrtu daje stalno streho in nudi strokovno vodeno vzgojo 32 otrokom, zapuščenim sirotam, dnev zavetišče pa preko 100 otrokom, ki jim Mariborski problemi O priliki »Mariborskega tedna« so izšle »Mariborske slike«, katerim Je napisal uvodni prispevek predsednik mestne občine mariborske g. dr. Franjo Lipold. Zaradi pomembnosti in aktualnosti ter v informacijo širše javnosti posnemamo iz tega članka: Komasacija celjske občine Razpust mestnega sveta v Celju In občinskega odbora ▼ celjski okoliški občini — Za župana nove mestne občine je imenovan g. Mihelčič dneva, ne bi mogli sami posvečati potrebne skrbi. Sličen mladinski dom dobi v najkrajšem času tudi Magdalensko predmestje. Od higijenskih ustanov je omeniti kopališče na Mariborskem otoku, ki nudi vode, solnca in zdravja tisočem Mariborčanov, ki je pa tudi privlačna atrakcija za tujce. Velikopotezno zasnovana Pomožna akcija je dala, stotinam in • stotinam splošnost koristnih cestnih in kanalizacijskih delih, nudi pa tudi absolventom višjih šol primerno zaposlitev. Nove šole v Magdalenskem predmestju bodo izdatna odpomoč socialnim Nove šole v Magdalenskem pred- mestju bodo izdatna odpomoč socialnim problemom te naše delavske četrti, pa tudi velik kulturni podvig. Druge deške meščanske šole je Maribor potreben ko kruha. Nemogoč je tudi na-dalnji pouk v etarenj, povsem neprimernem poslopju druge dekliške osnovne šole pri magdalenski cerkvi. Z novimi šolami in Mladinskim domom v Magdalenskem predmestju se bo Maribor tudi najdostojneje oddolžil erpominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I Uedinitelja. Mariborska občinska uprava posveča vso skrb tudi olepšavi mesta, zavedajoč se, da je Maribor poklican, da 1 bo pomembno središče tivsj^e£n prome- § Beograd, 16. avgusta, p. V ministrstvu notranjih del je bil podpisan odlok o komasaciji občin Celje mesto ln Celje okolica. Občinska sveta obeh komasiranih občin sta razpuščena. Za novega župana komasirane občine Celje mesto je postavljen bivši župan okoliške celjske občine g. Mihelčič. V prihodnjih dneh bo imenovan novi občinski svet, ki bo sestavljen iz zastopnikov obeh dosedanjih samostojnih občin. (Novi župan g. Mihelčič je bi pristaš bivše SLS in ae nahaja mod 65 podpisniki za novo radikalsko stranka Op. ur.) Občinske zadeve pobreške občine Pogoji za primer pripojitve Pobrežja k Mariboru — Nakup gra nem — Boj za krajevnega starešino v Dolgošal Palača Pokojninskega zavoda na Trgu kralja Petra Pri mariborski ded na morju Oblak mariborske kolonije pri Celjanih J». Ljubljančanih — Ogled vojne ladje nfjom ui9qsu«jp«f od »»izj Apuprez Balearski zaliv ja slikovit in prozoren. Na levo in desno se tlviga strmo pobočje siromašnega Krasa, p6 katerem so posejane lepe bele hišice. To so domovi vztrajnih ri-barjev. ki se podajajo na morje ob svitu električne svetilke, ko je že vse pospalo v mestu in okolici. Mesto samo nudi utis srednjeveške utrdbe. Od obale se strmo dviga do stolne cerkve, do katere vodijo ozke vijugaste uli-oe s številnimi stopnicami. Nikjer v dolini ne najdeš njive ali vrtca, le tu pa tam raške med zidovjem rinsfca trta. ki radi dobra vino, znano pod imenom — bakaraka vodi- katerih lahko opazuješ morsko življenje daleč naokoli. Ko smo se okrepčali, smo se poslovili od prijaznih Ljubljančanov ter krenili v mesto. Korakali smo veselo in živahno po mestu med petjem in sviranjem harmonike malih mariborskih harmonikarjev in si ogledali ladjedelnico. Kot nalašč &a naše radovedne dečke smo našli vsidrano v zalivu vojno ladjo. Dobili smo dovoljenje, da si jo ogledamo in naši dečki so hoteli vse, vse. Sukali so se in poskakovali okrog mornarjev in jih Izpraševali v arbobrvatekem in slovenskem jezika. Posebno so fh zanima« topovi a združi koristno z dobrim, ie sklical župan občine Pobrežje g. Volk Matija občinsko sejo dopoldne na praznik Vnebovzetja, ko se vrši vsakoletno veliko cerkveno pvoščenje pri cerkvici v Brezju. Seja. ki je bita' sklicana ob 9. uri v Lešnikovi dvorani, se je pričela z majhno zamudo ter je obsegala 11 točk dnevnega reda, katere so hile mestoma povod zelo živahne razprave. Po čitanju in sprejetju zapisnika ]e sledilo izčrpno poročilo župana. Iz njegovega poročila posnemamo, da se bo v najkrajšem času otvorila Delavska ulica do banovinske ceste, kar je iz lokalnih ozirov velike važnosti. Vprašanje združitve okoliških obfin k Maribora še ni zamrlo. Po eni informaciji bi se zaenkrat priklopilo samo Tezno, šele potem Pobrežje. Važni pa so pogoji, ki se naj stavijo mestni občini za primer priključitve. Zupan je pogoje prečital in so bili sprejeti soglasno. Nadalje ]e poročal o rešitvi zaradi parcel v Dolgošah, zaključek obračunov za leto 1933-34 in priporočil prošnjo Sokola v Pobrežju za oprostitev plača-nja občinske trošarine za iztočeno vino in pivo ob priliki zadnje sokolske prireditve, kar je odbor soglasno odobril. Mesto’ občinske babice se ponovno razpiše. Kostanje bo pekel proti plačilu lanske takse Klarnpfer Franc. Skladišče za kosti v Stražumu v bližini novozgrajenih hiš v Špesovem selu. za katero je zaprosila dovoljenje Stark Ana iz Maribora in se je že vršila tozadevna uradna komisija, je dalo povod burnim protestom. Vsi protestirajo: občina, prebivalci v bližini skladišča in posestniki sosednih parcel. Pritožbe se kopičijo in občina je voljna ugoditi pritožbam. Podvzela bo vse korake, da se postavitev skladišča ne dovoli. K poročilu župana je podal več predlogov za primer inkorporacije odbornik g. Luknar. Nato pa so sledila poračila posameznih ramoznice na Tesli odsekov. Za socialni odsek je temelj ročal g. Stibl. kmetijski g. Peršič, g. Luknar in gradbeni župan g. Volk Matija. Dovoljena je parcelacija zemljišča posestnice Hariberger Julke na Teznem, odklonjena pa posestniku g. Ulerja zaradi projektirane ceste, ki bo vodila od novega mostu na Temo. Mnogo debate je povzročila betonska Kovačičeva ograja v Maistrovi ulici na Teznem, pa se je zadeva komfeo mirnim potom poravnala. Soglasno je bilo sprejeto poročilo g. Kašmana Maksa o podaljšanju električnega omrežja. Debata o gramoznici na Teznem, ki je bila povod, da so odborniki bivše občine Tezno po burni razpravi korporativno zapustili zadnjo občinsko sejo, se je danes končnoveljavno rešila in nakup soglasno odobril. Mnogo veselosti čaju v Dolgošah in pismena zahteva 34 pod-ie povzročila še razprava o agrarnem shi-pisnikov za postavitev krajevnega stareiiiM, za katero se je izredno žilavo zavzemal odbornik g. Leme* povdarjajoč stare pravice Dolgošanov. Njegov lokalnega patriotizma prežet govor pa ni našel uvidevnosti oetafih odbornikov in je bil predlog odklonjen. T hiralnico bo poslana Veit Marija, podporo pa so bile priznane revežem Satonm*. Stemadu, Drozgu, Lačnu in Krempia. Ha dnevnem redu so WM tudi »kornzniklc, katere bo ugotovil poseben odposlane«. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta M-ber in Švare, zagotovilo pa sta dobila 9ta*e in Vendl proti pteSln predpisane takse. V tajni seji so se obravnavale personalna zadeve občinskih uslužbencev in se Je nflh prošnji soglasno ugodilo. Po sklepu seje se ja pri naradfaem ra sel ju v Selovem šotoru še rekla ra pametna v dobrobit velike breije. ie o mariborskih ulicah In cestah PrometnejSe ulice in ceste bodo tlakovane, manj prometne pa deloma asfaltirane, deloma pa nanovo uniiii Pogled na Hvar Od Bakra do Kraljeviče se vzpenja in pate tik nad morjem lepa široka cesta. Z višine lahko opazuješ, kako poskakujejo ribe v vodi in kako drse urne jadrnice po morju. Naša deška kolonija Jadranske straže v Bakru je sklenila narediti izlet v bližnjo ribiško vas Bakarac in Kraljevico. Dečki so se zelo veselili in navduševali za izlet, ker so vedeli, da se nazaj grede popeljejo s parnikom. To je bila njihova prva vožnja po morju in bo marsikateremu ostala v trajnem spominu. V Bakarcu smo obiskali Celjski dom in se malo odpočili, naše najveeje presenečenje pa je bil bogati lov na tune v tem kraju Malo časa pred našim prihodom so nalovili v svoje velike in težke mreže okrog 70 lepih tunov. Ko smo prišli do ribiške koče. je bilo vse praznično razpoloženo. Čistili so ribe, da je bilo vse morje pred nami krvavo, in jih obešajo po dve in dve na močne železne kavlje. Dečki so strmeli vanje kakor v novo razodetje in morda je prvikrat posijala v njihovo notranjost zagonetna misel skrivnostnega podmorskega življenja. Izpraševali so ribiče zn razne podrobnosti o ribolovu in si natančno ogledovali mreže. Ribiči so jim radi odgovarjali na vprašanja. Po temeljitem ogledu smo šli dalje. Solnce se je upiralo v belo cesto in visoke stene nad njo. Ko smo prišli na oster ovinek, se je razgrnil pred nami krasen razgled idilične Kraljeviče. Od tu se vidijo slikoviti Frankopanski grad, lepa, nad morje potisnjena bolnica za kostno tuberkulozo in prijazni dom ljubljanske kolonije. Od Ljubljančanov smo bili lepo sprejeti. Razdelili smo dečkom malo južino, ki smo jo prinesli s seboj, in si ogledali dom. Po-‘ 0» hi mogočne so številne terase, s za polaganje min. Mogočni stroji so naredili nanje silen vtis. Moje piščalke še Blišali niso, veliko smo se morali truditi, fla smo jih pravočasno spravili na parnik, s katerim smo se popeljali med petjem in vriskom nazaj v Bakar. ____ Kdor ni videl mladine na morju, ta ne more razumeti, kako mogočen ln veličasten vpliv ima morje na njihovo duSevno in rizično rast. ne more vedeti, kako globoka je ljubezen mistične in fantastične slovanske duševnosti do neizmernega in vase zamišljenega večnega valovanja morja. Zato bodi naše geslo: pošljimo mladino na morje, da zrase v njej čut ljubezni in bratske vzajemnosti do vsega jugo^lovenskega rodu in naše sinje Adrije. ^ V zadnji dobi je mestna občima miariibor. ska žrtvovaila težke miiliijone za novo regulacijo in preureditev svojih ullic itn cest. Nekatere prognetme oesite im uilitae v središču mesita, je monaJia tilialkovaitL, mnogo pa jiih je morata zigraiditi novih v omiiih deilMi mosta kjer rase im se razvija. Zaradi jKnemadlhiniih kreditov nove graidmje in lme-dlifbve vfkilijuib runjtni potireibi počasi neipredu-Jeijo. Nov tliaik je dobila Aleksamdiova cesta, nadalje KopaJli&ka, Vetr tajska, Sodma ta Einsipilerjeva uHica ter Meljska cesta, ttakovama je Mia todti Dovozna cesta, k tovornemu kolodvoru ta prostor pred Gla/vnitm kolodvorom. Hlaikovamje e kockami da polharskega granita je silimo draga aaideva, 6e ročomaimo, da stane kvo. draitmi meter prav toliko, kakor dva kvadratna metra hrastovega parketa. ZJairajdii veidno večjega prometa kličejo po tlaku tudi vse oetaile ceste, ki vežejo mesto z dkoltoo, ta erloetr: Korofcka cesta ta Pnankopamova uflikca državna ta Tržaška cesta ter Polbrežka oeeba. Pred ko navedene, pa bo moraila oibčtaa tlaJkovaiti Taitten-t*aohovo nIMoo ta Oba dovoza k dlnžavnemu mositu. To se bo agotiilo po možnosti že letos, p m v rrtoro pa prihodnje letbo. Manj prometne ottaa in oanbe pa bo občima deloma oj»faMar«Aa, dedoma pe. oa ao v» naeuAa z odjpomedBfcn kamenjem jnw. ljala ces*»6e ta Jfe tantram iiztraOa Kamen ie katerega je tarted gradita oeate je rane malto tnd ln orttporen. Ceati*6a oeio manj prometnih utte in oest ao ae bita. Skoro neraben pa je ta kamen aa prometne ceste, kair Mftko opašimo v Tfct temlbadbovd uttaL ' ln dlniooUL fefto i«6e meetal gradbeni ar«.* le«8«a tritaga m odlpopnetjišega kamenja. ■Vfcpomefltoo z novo aredUbv^jo oe»t in ulic ho občima na novo uredita tmdi oetooti ob njSh. Z aodtitv^jo ocatflHE ho raaAMta neč poti, agrotdBta ta oretftta peipott t*dl ofc neaaBidianth Perce**, ob vrtovih ta Ob goeipmdairslMh otojtefletth. To motnost ji nudi nov.i praivtmJk o cestah ta lwr ^ do moraftt aroj k «*,«»««» vati doM&mi posestniki. PtrtčaknvoM mo torej, išču Grajski marof za 48.000 Dim; hišni posetnik Josip Isek od hišnega posestnika Karala I Jesenika polovico stanovHnjske vile v dr. Turnerjevi ulici za 98.000 Din; trgovec Josip Vračko iz St. Up* od meatae občine mariborske stanovanjsko hišo v Cankarjevi ulici št, 34 za 340.000 Din; Ida Scheirba-umova od Josipa in Marije Anderlikove stanovanjsko hišo v Cankarjevi ulici št. 33 za 300.000 Din; posestnik Matevž Šmid od mestne občine mariborske stavbeno parcelo v Magdalenskem predmestju za 9.630 Din; zasebnici Kristina in Ljudmila Kantnerjeva od mestnega stavbenika Rudolfa Kiffmana parcelo in še nedograjeno dvonadstropno stanovansko hišo za 300.000 Din ter Barbara Hochreiterjeva od mariborske mestne občine parcele (1057 m) za 21.140 Din. “ m. Grofe prt grob«. Na THbMtS cesti 57 je nmria v starosti 70 lat laarfiniri Mrarija L«čaoa«a. Preostalim naša iskreno soeaije! m. MaK harmonikarji »Harmonije« bodo na aplodno željo koncertirali dne 29. in 30. avgusta na Bledu. Za nastop naših vrlih malčkov vlada ie sedaj na Bleda veliko zanimanje. —o Sokol Tezno je feg«> uredil svoje lot. no telcmudiiSče, da dostojno epre£ne vse svoje goete, tel bodo v i»te'Jo popoldne prisostvovali vprlaorttvl burke »M ata« Milmdlima se .bo ob zvok* P** *«vi*eia n* ptesiee«, za »bre*oe je prtaw»Weno«tire WS6e ta lepe aagniae, m 1» W>oma prdeBka kn/p^jlea eJBouad J—tinpj. M»rfcor. tanri itn clnugl naSt eoep^r peflKHto v naflsljo —*n Sokolsko društvo v Limbušu priredi y nedeljo, dne 18. avgusta 1935 svoj V. redni letni javni nastop na sokolskem letnem telovadišču v Limbušu ob 15. uri. Za didbro postrežbo je v obilni meri preskrbljeno. Vabimo vee cenjeno občinstvo ta prijatelje soicoitatva, da prihitijo omenjenega dne v Limbuš. — Odbor. “ m. Kasaške dirke Kola jahačev in vozačev v Ljutomeru, dolečne za 16. t. m., so morale radi slubega vromena izostati. Pad pa bo jutri, v nedeljo 18. t. m. proslava 60-letndce, kakor je bilo že objavljeno. Dirke bodo takrat po programu doda »e še »Spominek« dirka Rajha Jožka« kot 4. dirka; vozile jo bodo žene im dekleta muropoljskih konjerejeev. S kolodvor« vozijo na dirkališče avtobusi (oseba 4 Din). Polovična vožnja po železnici na povratku j« zagotovljena. —m Putnik priredi za čas dunajskega velesejma izlet s posebnim vlakom iz Zagreba n* Dunaj ta nazaj. Odhod iz Zagreba 5. septembra, povratek JO. septembra. Vozna cena za 3. razred znaša Din 280.-, za drugi razred Din 380.- Potuje se s kolektivnim ali osebnim potnim liatom, davčno potrdilo ni potrebno. Prijave ta nadaljme informacije pri Potniku, Maribor Aleksandrova cesta 35, tri. int. 21-22. —m »Hermes«. Enoletni trgovski tečaj Slovenskega, trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10—11. uire. Zrinjskega trg 1. Zahtevajte prospekte! Sprejemajo »e tudi plamene prijave. —m Javna kuhinja na Slomškovem trgu ki je med Mariborskim tednom Izdala dnevno okrog 250 kosil, je zopet znižala cene ta »cer se v »C« razredu ne servira več govedine, temveč le zrezke in pečenke. m Kolesarsko Društvo »Postela 1927« priredi dne 18. t. m. medklubsko dirko na progi; Tezno — Hajdina — Rače Fram — 06 v zg. Radvanje. Start )418 gost. Saveder. Cilj gost. Žunko Zg. Radvanje. Po dirki vrtna veselica in razdelitev nagrad. Povabljena vsa bratska kolesarska društva. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča — Odbor. —m Starii in učenci pozori Temrijita stTokovna izobrazba')* izborno orožje v boju za eksierienoo. Pošiljajte zaradi tega svoje otroke v Leg atov enoletni trgovski tečaj v Maribor! Lastni dijaški internat. Najboljša prilika z« nemško konverzacijo. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Solriri program brezplačno. Znižana šolnina. Začetek dne 9. septembra. Sole Dri^ klasična gimnazija v Mariboru Popravni Izpiti m vse razrede ae vršijo 26. ta 27. avguste, za nižji In višji tečajni tapit dne 28. avgusta po siporediu, ki je priobčen na razglasni deefcl v vedi. — Razredni topiti bodo 26. ta 28. avg. Vpiaovsrj* I imr. 2. sept. od 8. do 10. 1’ raar. 3. sep’ od 8. do 10., EH. rajzr. 3. eaptantara otd, 9 de 11., IV. raszr. 8. sejat. Odi 9. do 10., V. rnuzr. 4, eop. od 8. do 10., VI. rem- 4. aej>. od 8. do 10., VII. raar. 4. aejxt. odi 10. do 12., VIHI. 4. sept. od 10. do 12. šotama se mora plačati pri vpieu. Otvoritvena služba božja bo dlne 9. eeg>-temibna 'cib 8. url v Alojzijevi cerkvi. Po maši gredo dtiijaikl v svoje razrede. Začetek pouka; 10 sept. - RarvnartefljBbvo. Kupuj domače blago! Izlet v Nemčijo Društvo Putnik in Nemačkl Saobračaj-M biro v Beogradu priredita v času od 7. do 15. septembra 1985 družaben izlet v Južno Nemčijo s sledečo ruto; Ljubljana— Mitochen S. dnevno bivanje v Mtlnchenu s ogledom mesita, njegovih znamenitosti ta pivovarn, Met na Stambai-ško jezero — Garmtaoh — izlet na Zugapit.ze (3000 m) z žično žeteasničo — Niimberg — Mftaohen — RetahenhaH — z %Utao železnico na PrecUgatubl — Reich enhall Borchteega. dem — izlet na KSnlgaee — Salzburg — Ljubljana. Spored je torej izredno srečno sestavljen, poekrblejno je, da se izletniki ne bodo uitrdUd z enoličnostjo pokrajin, temveč bo sledilo občudovanju diivnJh bavarskih jezer in velikanov Bavarskih Alp, živahno vrvenje velikih modemih mast južne Nemčije, ogled bogatih muzejev ta najnovejših tehničnih pridobitev. Potuje se s potnimi listi, katere je treba prilikom prijave izročiti radi nabave avstrijske tranzitne vize. Davčno potrdilo ni potrebno. Vsak udeleženec ima pravico, vzeti s seboj do 350 register-mark. — Cene teleta je za drugi razred Dta 2.885, za tretji razred Din 2.450. V tej cend so zapopadeni sledeči stroški: vozna cena, avstrijska tranzitna viza, napitnine, takse, ogledovanje mest, vstopnice za muzej v Mtlnchenu ta l-leit z avtobusi k Stairnberškemu jezeru in k električni centrali na Walchensee-u. Vse na-dataje informacije, prijave, nabave avstr. vtaumov ta registermarik pri PutnHcu, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. Int. 21—32. Tomarfdnov tečaj Tomaricta bo imel v času od 12—19. septembra v Bruxeffles ta do 20. septembra do 2. oktobra t. 1. v Spa VH. mednarodni tečaj ter bodo zdravniitaUideleženci deležni. posebnih popustov v hotelih, na železnici Itd. Cene kurza so; za ves kurz 250 belg. fr., za pol kurza (Bruxelles aH Spa) belg. fr. 150 ta za 1 sekcijo belg. fr. 75. Vee nadainje Informacije in prijave, kakor tudi nabava valut pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21—22. ObrtnlSki tečaji Mojstarska izpitna predavanja v Mariboru so končana. Udeležencev v tem tečaju je bilo 70. —• Knjigovodski tečaj se začhe sredi septembra. 2e prijavljeni udeleženci bodo o začetku neposredno obveščeni. — Mizarski >uženjsM tečaj, ki bi se moral vršiti 17—19. avgusta, je radi malo. številnih prijav preložen ta se bo vršil v septembru ali oktobru, če se javi dovolj interesentov. — Mizarski tečaj za poznavanje lesa in strojev bo trajal do nedelje 18. t. m. Prikrojevatal tečaj za moško krojaštvo se je pričel v ponedeljek 12. t. m. ta bo trajal 5 tednov. — Prikrojevalni tečaj za damsko krojaštvo se je vkljub velikemu interesu moral zaradi prezapo- slenosti strokovnega učitelja odložiti na prihodnje leto. Pripravljajo pa se predavanja o uporabi krojnega ravnila znamke »reform«. Izumitelj ravnila g. Schauer iz Kočevja se nahaja v Mariboru in bo s predavanji pričel v ponedeljek 19. t. m. — Glede vseh tečajev se podrobnosti lahko zvedo v pisarni obrtnopospeševalnega referata na sreskom načelstvu, kjer je vložiti tudi prijave za udeležbo na naštetih ali tudi drugih obrtnih učnih tečajih, Kamnica Dne 10- VII. 1.1. smo pokopali in spremili k zadnjemu počitku g. Antona Lorbek«, posestnika in bivšega župana kamniškega. Bal je eden izmed tistih mož z nekdanjo znamko »P.V.«, neustrašljivi liorec in naprednjak v predvojni dobi, ko je še vihrala s svojo zastavo nemška »Siidmarka« ter »Schill-verein« po našem podjarmljenem slovenskem ozemlju. Ni ga bilo hitro najti moža med kmetskim ljudstvom, kakor je bil blagopo-kojni Lorbek. Zaveden Slovenec od pet do glave se je udeleževal raznih narodnih taborov; ni se ustrašil' nikogar in povedal je vsakemu jvoje mnenje. Svoj narod ter svojo materinsko besedo je on znal spoštovati bolje, kakor marsikateri drugi, in nikdar n! mislil ob taki priliki na kako sebičnost ali plačilo. Posojilnici v Kamnici je bil vnet tajnik, šoli pa kot šolski svetnik najboljši podpornik. Na njegovi zadnji poti ga je spre milo obilo njegovih prijateljev od blizu in daleč. Občina Sv. Križ je bila oficielno zastopana z g. županom Hladejera na čelu. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje! Tri dijake, dijakinje ejurejime nemško govoreča dhuižitaa, izborno stanovanje ta oeflcrlba. Ltebisah, navad aa graviranje, Maribor, Ota/vrni t*» 1, Dravska 6. Rabljena koteča femelka ta moška paoeml kupite Pri »Promet« fNtonprati tortfeutoke cerkve.) t 0480 Oddam opemUjeno «*«. Maribor, Trdinova ul. 2, Melje. »566 Odda ee lapa delavnica v Vr. banovi ulici 26, Maribor, Vprafeutn piri MfolcL 8649 Stanovanje oddam a 1. eep-beanbrom. SUattonoi pori Mariboru, Jurčičeva ulica 17. 3647 Vino od 5 ltarov naiprej a Dta 5.— ta 7.— naprodaj. Vinogradništvo Ipavic . Relchan berg, Kodaiki pri Mariboru 62, nasproti gosrtiiltaie Kakec. 364.6 Sobo oddam d er n otročki v®ž*ček na prodlaj. Koroška c. 114, Maribor. 3668 Konjaki gnoj ceneno oddam. A. Senica, Maribor Tahten-baohora 6. »S®7 Sobo oddam temi affi dvema osebama. Oerakajera 1/H, Maribor. 8866 JOS. TICHV IN DBUG konces. elektrotehnično podjetje, Maribor. Slovenska. ul. 16, tel. 27—66, Izpeljuje elektro-taatalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetil jk , etektrolnstalacljakega blaga po konkurenčnih canah. 4-t. Lepo, čisto, opremljeno s°bo z dvemta pastelltfama poceni odidem. SHovensIka uMna 24 Prema, Maribor. 3687 Iščem frizerko. Aleksandrova cente 98, Pdbreižtfe n Mariboru.___________________________8826 Dobroldoča branjarija radi boterani poceni netprodaj. Vprašata, Maribor, Tahareflca ulica 2. 8624 Oddam opremljeno sobo. Tat-teajibaohovia 27, ptrMičjc št 3. Maribor. 3624 Zakonca brez otrok sprejmeta u/čonoa meščanske šota v vso astaibo. Nartov v upravi »Večeru tika«. 3626 Namizna Jabolka kupujem po dnevni cend Jakob Kutner, trgovina • sadjem as debelo, Maribor, Kopitarjeva ul. 12. 3499 5 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. »-L PREDELAVO MADRACJOV doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska uiica 26, Maribor. tttfM Oddam takoj v najem prvo-vmstmo stanovanje v I. nad. etiropjlu Scherbaum - ovega divora ta tireovaki lofeal v tolo-eteu Scherbaum-ovega divora. Vprašati piri Mmrllboaiakean kneldllltneon rajvodiu, Maribor, G.na)sflrl tng 5. 8637 Dva dfjaka ali dijakinji nižjih razredorv srpejennem v prvo-vTBtmo oshrto. Nasfloiv v urpra-vri »Večemnillka«. 8688 Sobo s štedilnikom takoj od-deum. ^l\cffino pri Maritboru, Vodmilkovia 13. Kompanij na-ko z 10.990.— do 16.0000.—"Din z« zelo usoden nakup lepe hiše pri kolodvoru biažnje okolice iščom. Ponuid-be na ujmaivo »Večernika« pod »Ddbiilčkanosino«. 8636 Oddam v najem sobo a štedilnikom, v soflnčni legi, elek ttrilftna liuč, hlllžima Maribora e 1, aeiptamtomm. Namloiv v urpiravi »Večerailk««. »534 Komfortno 4 sobno stanovanje olb pouriau oddaon g 1. o|k-toibroim. Vprašata Karič, Maribor, Vrazova 9. 3543 Prodam radi dru*ta»k.11i razmer takoj dvanaidistroipino malo hišo 8 6 stanovanji na periferiji Miaribora. Centi Din 160.000.— Ponudbe pod »Poceni« na upravo »Večemnika«. 3542 Prima kvargeljnl 60 koanaidov Dim 18.— iPrapnadlaJiailoi po-puBt. L. UIHLHR, (Mlkatteena trgovina, Maribor, Glavni trg. i Z •E u i CD Potrta globoke žalosti naznanjam v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je moj dragi, dobri soprog, gospod VIKTOR PESSERL, posestnik in gostilničar, danes dopoldne ob 11. uri v 43. letu starosti, po dolgem in težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 18. avgusta, ob 5. uri popoldne Iz hiše žalosti, Prešernova" ulica, na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 19. avgusta, ob 7. uri zjutraj v mestni župni cerkvi. PTUJ, 16. avgusta 1935. MARIJA PESSERL, rojena SIMA, žena. STANKO, IVAN, MARIJA in ANA, otroci. DUNAJSKI VELESEJEM od 1. do 7« septembra 1935* TEHNIČNI IN POLJEDELSKI SEJEM DO 8. SEPTEMBRA. VELIKI SEJEM SREDNJE EVROPE Razstavljale! iz 18 držav. Nakupovalci iz 72 držav. Nikak poseben vizum. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost mejni prestop v Avstrijo. Madjarski prehodni vizum se izda na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Veliko znižanje voznine na jugo-slovenskih, madjarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in pri zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (A 50.— Din) se dobe pri Wieaer Messe A. 6., Wien VII. ter pri častnih zastopstvih v Mariboru: podružnica Ljubljanske kreditne banke, zastopstvo »Putnik« A. D., Aleksandrova cesta 35 In njih podružnicah. POtO JUNICA mio. p. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1082 Pred Hladom Vas ščitijo samo dobre obleke. Samo dobre in cenene HVAR OBLEKE za vse otrone! Stan)« hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Razarvnl sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice Irt na tekoči račun ter Jih obrestuje najkulantneje (2Veselkcenc nosnani/e / Vljudno sporočam cenjenim odjemalcem, da seu, svojo trgovino s špecerijo, kolonijalnim blagom in kuhinjsko posodo preselila z vogala Glavnega trga v isto hišo, Gosposka ul. 1. • Potrudila se bom tndi v bodoče zadovoljiti svoje cenj-odjemalce s cenenim in najboljšim blagom. Za obilni poset se priporoča Ana Kaučič. Kis za vladanje JAKOB PERHAVEC 8pirit> za vladanje Telefon 5Š5-80 Ooeposka ulica 9 Telefon 25-80 ZAHVALA Podpisani Kračun Andrej, posestnik v Crešnjicah štev. 4 pri Vojniku, sem po oblastveno odrejenem razpustu »Naprednosti« v Mariboru prenesel zavarovanj« svoje žene 'rančiške na gospodarsko zavarovalno zadrugo »Drava« v Mariboru. Jb smrti moje žene mi je takoj izplačala »Drava« pripadajočo posmrtnino, za kar j) i.em potom Izrekam iskreno zahvalo ter to solidno zavarovalnico vsakomur priporočam. Kračun Andrej. nohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi jjHLl 1 II Et oskladlSCenja izvršuje najceneje Pi«l.lia»lnaU Schenker & Co. Telefon 20-44 MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16. i ■ U ABIDAD * ,w,Bl "ovl Pal,n "" °«,u i Centrala: MARIBOR gosposke-siouensu« «« dva dijaika kot štipendista x za študij na univerzi v — .ipondijo 1.000 Din mesečno. Siriju, ucenci dobrega zdravja, odličnega vedenja, ki so vso gimnazijo odlično uspevali, naj se ustno ali pismeno zglase do 30 avgusta pri ravnateljstvu zavoda, kjer so maturirali Neresnične vesti o nameravanem prenosu žebljarske Industrije z 4esenic v jienico. Te dni so se razširile vznemirljive vesti, da se namerava prenesti našo žebljarako industrijo v okviru tovarn K I D z Jesenic v državne tovarne v Zenico. Informirali smo se o tem na merodajnih mestih, kjer pa so nam izjavili, da so vesti brez vsake podlage. Vest je nastala zaradi izjave esnega izm^d ministrov novinarjem, da bodo pričeli izdelovati žeblje tudi v Zenici, kar pa ne more vplivati na proizvodnjo žebljev na Jesenicah. Kongres agronomov. Letošnji kongres agronomov bo J>. in 6. septembra v Splitu. Za kongres vlada med našimi agronomi splošno zanimanje in vse kaže, da bo udeležba velika. Poseben vlak z avstrijskimi letoviščarji. Po ureditvi tujsko-promatnih odnosa jev med Avstrijo in našo državo, ie organiziral naš tujsko prometni urad na Dunaju sporazumno z avstrijskim tujsko prometnim uradom poseben vlaik avstrijskih letoviščarjev, ki se jih pripelje danes nad 800 na Sušak. Avstrijci ostanejo ’’ Hrvatskem Primorju na počitnicah do konca avgusta. Kulturni film o Bledu. Na Bledu se mudita že več dni direktor Pan filma Koch in filmski operater Sergije Tagatz, ki iz-delujeta kratek kulturni illm o Bledu. Ta-gaitz je že izdelal film o Bledu in okolici. Te dni je snemal za lilm tudi na Bledu zbrane lepotice, izmed katerih sta bila izvaljeni Zagrebčanka gdč. Zora Bačič za mis Bled, gdč. Marika Marago iz Braitl-ataive pa za mias Topilce; Beograjčan Nedič hoče prekositi Zagrebčana Ing. Huga. Znani zagrebški avtomobilski dirkač ing. Hugo je dosegel nedavno na vožnji iz Berlina v Zagreb in iz Ljubljane v Beograd rekord, ki mu ga pa hoče sedaj iztrgati član beograjske sekcije Avtokluba Nedič. Jutri ob 0 se odpelje Nedič a svojim spontanim avtomobilom i* Ljubljane preko Zagreba in Osijeka ▼ Beograd. V Zagrebu bo okrog 11 in če* mesto bo vozil s hitrostjo 40 do 50 km. Nedič računa, da bo prevozil progo Ljub. Ijana—Beograd v pdčMh 7 urah. fte se mu bo to posrečilo, bo ing. Hugo oo svoj rekord. Nedičev avbo ima motor s 120 HP. li »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine St. 66. dne 17. t. m. objavlja navodilo za sestavo predloga proračuna državnih razhodkov m dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1906/37 uredbo o izpremembd § 77 zakona o organizaciji gasilstva, objave canske uprave o pobiranju občinskih davščin ln razne objave la »Službenih Novin«. — Razpust društva. Združenje borcev Jugoslavije Boj« Je bik> na temelju § 11 zakona o društvih, shodih posvetih pravomočno razpuščeno tn s tem so bile razpuščene tudi vse krajevne skupine »Boja«. — Deea čestita našim ptavnčloam. Prejeti smo: Otroci iz Ljubljane smo v počit, mišici koloniji ljubljanske mestne občine v Mednem. V koloniji imamo radio, po katerem amo doznali za plavalni dvoboj med Kalijo in Jugoslavijo. Nestrpno smo čakah pred radiem. Navijati smo za naše planra-čSce mnogo hujše, nego Ljubljančani. Ve-«e*)e nad našo moago Je bilo nepopisno. ZegmutM amo tak zmagoslaven krik, da se Je daleč naokrog vse preplašilo. Srčno čestitamo vsem zmagovalkam z željo, da bi vwd naši tekmovalci na mednarodnih tekmah tako dobro odreaatl tn doprinesti naši ljubljeni Jugoslaviji vgdno večjo in čast. Zdravo! — Sledi okrog 90 podpisov, .la dri. trgovski akademiji v Ljubljani bodo popravni, razredni in dopolnilni iz- £ ti od 2. avgusta dalje po sporedu razgla nem na uradni deeki. Prijave za prvi razred sprejema ravnateljstvo do 29. avgusta med 9. in 11. uro v pisarni. Vpisovanje za vse letnike bo 2. in 8. septembra od 8. do 1.2. ■e. — Trgovskim, bančnim tn industrijskim podjetjem bi mogel priporočiti še nekaj sposobnih absolventov tn absolventi j. Interesenti naj »e Hagovolljo obrniti na direktorja Drž. dvorazrodne trgovske šole v Lpbbljatii. Slovenci v Ameriki. Bltau Clevelanda #e je smrtno ponesrečil Lojze Gajčak, star 31 let, doma iz Colj«. Postal Je žrtev avtomobilske nesreče. V Clevelandu je mmrl An- ton Pograjc, etar 63 let, doma iz vasi Lužarjev Kal, lara St. Vid na Dolemjakem. V Ameriki j« bil 28 let. V Chicagu je umd Janez Polajnar in sicer v avtomobilu. V Ameriki zajnišča ženo im hčerko. — Razpisana zdravniška služba. Kr. banska uprava razpisuje mesto šefa internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani. V poštev pridejo kandidati s kvalifikacijo po § 20. zakona o bolnicah ter s pogoji za po. st»vitev za drž. uradnika od V. do vključno IV. pol. skupine 1. stopnje po predpisih zakona o uradnikih. Prošnje je treba vložiti neposredno pri sanitetnem oddelku ministrstva za soc. pol. in nar. zdravje v roku 10 dni po objavi tega razpisa v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani. — Organizacija jugoslovanske nacionalne oniladine centralni akcijski odbor za dravsko banovino sklicuje za danes soboto, 17. t. m. ob 8 url zvečer informativni sestanek namenjen širši javnosti, ki se bo vršil pri Cererju. Kamničani in okoličani vabljeni, da spoznate naš program in naše težnje. Odbor. — Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu (v poslopju gimnazije) Vpisovanje dnev no na Smihelski c. 6. Od 28-31. avgusta od 9-11 ure na šoli. — Posebni vlak na dunajski velesejem. Ob priliki dunajskega velesejma organizira Pulnik drugi kompenzacijski izletniški vlak na Dunaj od 5. do 10. septembra. Odhod iz Ljubljane 5. septembra ob 20. Cena vožnje Ljubljana Dunaj in nazaj je Din 302.- v III. r. in Din 400.- v drugem. Cena vožnje s prehrano Din 1.140.- v III r. in Din 1.240.-v drugem razredu. Program in informacije pri »Putniku« Ljubljana. Prijave sprejema do 25. avgusta. Pogreb žrtve prometne nesreče v Logarski dolini. Poročali simo že, da se je pripetila v petek v Logarski (Mimi težka prometna nesreča. Stjepan Vinidky iz Zagreba jo odpeljal pred djvema tednoma evojo 68 letno staro mater na oddih v Logardko dolino, sam se je p* odpeljal naprej v Kamniške planimo im Julijske Alpe. V petek je hotela gospa Vbioky posetiti svojo prijateljico Zagrebčanko gospo Libenmanmovo. Odpeljala ee je z avtobusom, ki vozi iz Solčave do hoteOa Plesnik. Avtobus je že stal pred hotelom in Šofer ga je hotel obrniti, da bi odpeljal nazaj. Gospa Vimidky je bila že izstopila in ko je zagledala svojo znamko na oknu, je je začela mahati v pozdrav. Najbrž ni opazila, da šofer obroča avtobus in čeprav Je trikrat zahupal, se ni umaknila. Zadnja kolesa so jo pritisnila im ji Zlomila t"1 rbbra. Ves prsni koč je bil tako poškodovan, da je nesrečnica krnaJm iadihmila. V torek diotpolnie so Jo spremili poleg žali« jočth mnogi znanci in prijatelji v Zagrpbm k večnemu počitku. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je nekoliko oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v RogaSki Slatini in Saraje vu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25, v Skoplju 24, v Zagrebu 23, v Ljubljani 218, v Mariboru 21, v Beogradu 17 v Sarajevu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.7, temperatura je znašala 10. — Samomor mlade uradnice. Včeraj ponoči se je v ZagTebu zastrupila s plinom zasebne uradnica 'Blaženka Stublič Pred samomorom je bila s svojim zaročencem še v kinu. Kaj jo je pognalo v smrt ni znamo. Najbrž je bila kriva težka melanholija. — Umoril in oropapl svojo Kublco, Prve dni avgusta »o našli blizu Poprivnice na samem truplo služkinje Ane Borovac iz Gornje Stubice, ki je služila zadnje čase pri ing. Danilu Hranilo viču na Sušaku. Preiskava je dognala, da jo je umoril njen ljubček Viktor Vrhovski, ki se je ločil od svoje žene. 'Anko je nagovoril naj zapusti službo, potem je pa odpotoval z njo v Koprivnico, kjer jo je umoril in oropal. — Plaz zemlje brata In sestro. V Sremski vasi Beški v Fruški gori se je pripetila včeraj dopldne težka nesreča. Odtrgal se je velik plaz zemlje, ki je zasul Dragotina in Sofijo Lupurevič. Dragotin je bil star 17 let, Sofija pa 16. Kopala sta zemljo, bi se je nenadoma odtrgala fn ju zasula. Ko so ju odkopali sta bila že mrtva. _ Mlada tatova koles. Nedavno so domžalski orožniki ustavili na cesti 17 letnega K. L. iz Pšate, ker so domnevali, da se ne vozi na svojem kolesu. Fant je priznal, da je kolo res izmaknil in tudi povedal, da sta skupno s 17 letnem tovarišem A. P. iz Pšate ukradla že več koles. Orožniki so jima zaplenili dve kolesi in ugotovili, da »ta v Ljubljani ukradla tri kolesa in sicer prvo lani v decembru, drugo v marcu in tretje v maju. Eno kolo sta hotela odpeljati tudi izpred Lion Feuchtwanger: 6 2tJ Roman Ta čae se je ustavila kočija pred krčmo »Pri zvezdi« v Wildbadu. Krčmar je prihitel ven in se spoštljivo odkril. Ko je zagledal kaftan Izaka Landauer-ja, je dejal naduto: — To ni nobena židovska beznica ! — in že se je hotel vrniti v krčmo. Toda bledi tajnik je stopil iz kočije. To sta gospoda dvorna dobavitelja Oppenheimer in Landauer, je dejal mimo in čez ramo, dočim je pomagal gospodoma izstopiti. Krčmar se je takoj globoko priklonil in odvedel visoka gosta v sobe. Josefu Stissu seje po grobih krčmarjevih besedah zmračil obraz, vendar je pa molče stopal kraj Izaka Lamdauer-ja. — No, se je zasmejal Landauer, — niti pred premiranim plaščem tajnega svetnika bi ne bil posegel z nogo tako daleč. Smejal se je in si česal s prati redko že nekoliko sivo brado. Grofica j‘e spremila vojvodo h kočiji- Tn čas. ko je debeluhasti mož z velikim trudc-m lezel v kočijo, je ona ča- bolnice, a ju je lastnik zalotil, nakar sta pobegnila. Oba je policija izročila sodišču. — Številne žrtev nesreč. V Ribčem Lazu, občina Bohinjska Bistrica se je peljal na ko lesu 701etni pnebžitkar Anton Pretnar. Naprositi mu jc pripeljal neznan avtomobilist, katerim »ta trčila skupaj in Pretnar yo obležal z notranjimi poškodbami. — Pri karamtoolu z drugim kolesarjem si je 51Jet-ni ključavničar Ivan Bizovičar, zaposlen na državni železnici, poškodovali levico. — Hu da nesreča jc doletela tudi 221etnega Antona Mesojedca, posestnikovega sina iz Zagorice, občina Kočevje. Padel je pod voz in dobil resne notranje poškodbe. — Luka Šolar, 621otni žebljar Iz Krope je padel po stopnicah in si zlomili levico. — Janez Mcy-šak, 491etni posestnik iz Pšate, občina Dol, je padel včeraj popoldne a poda in se resneje poškodoval. Na neki stavbi v Komenskega ulici je padel delavcu Rudolfu Košuti težak ploh na glavo. — Vse poškodovance so prepeljali v bolnišnico. - Napad na cesti. Ko je šel 414etni krovec mestne plinarne Ivan Globočnik po Šmartinski cesti, ga je brez vsakega povoda napade! neki znanec im ga udaril s palico po glavi ter ga tako poškodoval, da so je moral Globočnik zateči v bolnico. — Ostuden zločin. V Zagrebu je bil storjen te dni gnusen zločin. Brezvesten mladenič je oskrunil in težko okužil štiriletno deklico, hčerkico siromašnih roditeljev. Oblasti ga iščejo, da ga doleti zaslužena kazen. Otroka so morali prepeljati v bolnico. Iz Ljubljane —J j Pogreb poročnika Draga Bežana. Včeraj popoldne je pripeljal vlak iz Splita truplo tragično preminulega poročnika Draga Bežama. Vagon e krsto so zapeljali na stranski tir ob Masarykovi cesti, kjer se je popoldne zbrala velika množica ljudi, da ga spremi na njegovi zadnji poti. Mladi poročnik je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi, na zadnji poiti mu je tudi godba dravske dvizije igrala v slovo. Za krsto so poleg bridko prizadetih staršev korakali častniki ljubljanske garnizije, deputaciia ljubljanskega Sokola in drugi- Od odprtem grobu je oddala vojaška četa častno salvo, oit pokojnika se Je pa v toplih, srce segajočin besedah poslovilo več znancev in prijateljev. —Ij Živilski trg je bil danes v pravem pomenu besede natrpa* z živili. Takšnega navala še ni bilo letos. Zlasti je primanjkovalo prostora za zelenjavo in sočivje. Mnoge prodajalke so morale razpostavili živila po tleh vzdolž sadnega nga. Zaoederii so bili tudi skoraj vsi prehodi. Lrg je bil po vsem zaseden že ob 8„ prodajalke »o pa še vedno prihajale. Zaradi navala so cene seveda precej padle. Zla»ti se je pocenilo sočivje. Najboljši stročji fižol so prodajah po 2.50 Din kg, dovolj ga Jc F8 bilo že po 1.59 Din. Krompir se je pocenil na 1.25 Din. Tudi sadja je bilo mnogo. Domača iaibo'ka so bila colo po 2 Din. seveda ne prvovrstna. ZeJo dober je dovoz sadja in grozdja 'n južnih krajev. Oešplje prodajajo na dc belo, na Pogačarjevem trgu. kjer je trg za prodajo sadja na debelo, po 3.50 Din kg. Danes je bilo toliko vseh živil, da se je povsod kolikor toliko poznal padec cen. (e-lo perutnina je bi-la nekoliko cenejša, zelo lepe putke so bile po 12 Din komad. Jajca se niso mnogo pocenila. Najbolj se je poznal padec cen pri sočivju. Kumarice za vlaganje so bile nekaj časa precej drage zdaj se je pa cena precej približala lanski loo »o bhl« po 4 Din 100 komadov. Danes so j-i prodajali po 6 Din 100 komadov. Velike kumare so skoraj Izgubile ceno, saj jih prodajajo največje po 50 p. kom. Poceni je tudi sladka paprika, ki je dovažajo iz juž nlh krajev v velikih količinah. Štiri komade dobiš že za dinar. Tudi sailata ni več tako draga, kor je dež dovolj namočil tudi trnovske vrtove. Nad sušo nam ne bo treba več tožiti, pa tudi s cenami moramo biti zadovoljni, saj nižje letos ne bodo več. —>lj Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili v času od 28. do 30. avg. Natančen razpored je objavljen na razglasni deski. Redni in privatni učenci morajo vložiti prošnjo za dovolitev popravnih in razrednih izpitov do 23. avgusta 1935. — Za vrini izpiti se bodo pričeli dne 2. sept. ob 7. uri. Prošnje za pripustitev k opravijm u oz. popravljanju završnega izpita morajo biti vložene do 1. sept. 1935. — Vpisovanje bo dne 1. 2. in 3. sept. od 8. do 12. ure, V prvi razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z završnim Izpl- ul-: V Vi tam. Brez teh predMudtj se nihče ne sprejme. K vpiaovaaju za prvi razred Je tre' a prinesti: 1) prošnjo, kolkovano z Din 2) izpričevali« o nižjem teč. izpitu ali o /f-vršnem izpitu 3 rojstni list ali izpisek, 4) davčno potrdilo radi odmere šolnine, 5) v gotovini Din 150.- za koJeik prijave, zdrav stveni fond in dirugo. Dtne 5. sept. ob 11, uri bo na razglasni deski Objavljeno, kdo je sprejet in kdo je odiklonjen. Sprejeti bodo v času od 11. do 13. ure ter od 15. do 17. ure Istega dne plačali šolnino. Kdor v tem času plača šolnine, se amatra, da izstopi in se sprejme na njegovo mesto drug priglašenec Nesprejeti bodo ob istem času prejeli nazaj dokumente in denar pn šolskem slugu. Pri sprejemu za prvi razred bodo imeli pred noet tisti, ki bodo ostali v domačem trgovskem, industrijskem ah obrtniškem podjtju. K vpisovanju za drugi razred Je treba prinesti: 1) izpričevalo o dovršenem prvem razredu, 2) prijavo za vpis, kolkovano z Din 50.-, Dobi se pri šolskem slugu, 3) davčno potrdilo radi odmere šolnine, 4) Din 199.-za zdravstveni fond in drugo.^— Pričetek Sole. Sola se bo pričela dne 13. septembra s sv. mašo v Križankah ob 9. uri. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svoj razredih. — Vojaiko službovanje. Absolventi drž. dvorazrednih trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok. — Ravnateljstvo. — Ij Potres? Včeraj zjutraj nekaj mi-iliut po 8. so začutili nekateri v Ljubljani potre« ter so se celo pošteno prestrašili. Posebno močno so čutili potres na Dolenjski cesti v višjih nadstopjlh. Potresi, po praznikih in ob ponedeljkih so pa sumljivi, zato marsikdo nd ver ješ, da so je vfie- —IJ V šolnino Dalmacijo eenen 4 dnevni izlet: V Split, Troglršibenik, Sinj in na Hvar; vesela trgatev grozdja: cel vinograd za izletnike! Podrobna pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpeter-ska vojašnica 8. —Ij Obrtniško društvo v Ljubljani vabi svoje članstva da se v čim večjem številu udeleži jutri 18. t. m. 15 letnice obrtnega društva v Kamniku. Odhod 8.50 z glavnega kolodvora. Ij Umrli so v Ljubljani od 9 do 15 t. m. : Vončina Klementina, roj. Grilc, 81 let, vdova sodnega oficijala v p. Rozman Andrej, 9 mesecev, sin gostilničarja. Kambič Franc, 63 let, trgovec. Osredkar Matevž, 28 let, sin posestnika, Polhovgradec. Koderman Marija, 70 let, služkinja. Menard Frančiška, roj. Ahčin, 77 let, posestnica in delavka tob. to0. v pokoju. \ V bolnici so umrli: Marolt Ivan, 2 leti, sin\ kočarja, Snrovica pri Sodražici, Strle Janez, ' 53 let, Mali Ločnik, obč. Vel. Lašče, Lotrič Janez, 2 leti, sin služitelja Zg. Saška Mikec Jože, 41 let, čevljarski mojster, Bistrica, obč. St. Rupert Podakar Pepca, 22 let, dninarica! Kamnjek pri Kranju. Ogrin Tatjana, 18 let, dijakinja, Sulič Avgust, 36 let, mestni uradnik, Poharec Filip, 61 let, nočni čuvaj strojnih tov. in livarn, Dravlje, Mak Vincenc, 27 let, rudar Knezdol pri Trbovljah, Urbas Janez 45 let, posestnik. Zelše pri Cerknici, Mavrin Matija, 71 lot, obč. ubogi Sr. Bukova gora pri Kočevju. —Ij Československč Dbec v Ljubljani zve članstvo a všechny krajaimy na večirek, kte-ry poroda dnes o Vi9. večer v res ta 11 raci Zvezda. Loučime se s p. konsiulem ing. J. Ševčikem a jeho choti. —ilj Druitvo »Delo in eksistenca« sklicuje v nedeljo 25. t. m. ob 9. uri dopoldne v vrtnem salonu hotela raj res zibala Ljubljana, 'ko se je ta ali | vrmom= Sv‘ oni zibal sam, vendar moramo verjeti IJu- dem, čeprav »ami nismo čutili nlčcrar. Kaj pa naš seizmograf? —Ij V Rajhenburg in Zagreb — dva dneva — za 55 Din s posebnim vlakom. Pojasnila pošilje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica 3. dovoljen le Članom s člansko izkaznico«. Odbor. O to ženske Od kdaj pa ima tvoja žena črne lase? Saj je bila vendar blondinka. Odkar Je začela dobivati sive lase. Naši modrasi — izvozno blago Znani mariborski preparator Josip Ci-ringer je dobil od Pasteurjevega zavoda na Dunaju nalog, naj dobavi čianprej živih modrasov. Naši modrnsi so namreč v znanstvenem svetu znani, da imajo naj več strupa, tako, d ji je povpraševanje za to »ekspert no blago« zelo veliko. Lov na modrase ni samo šport, marveč je tudi zvezan s pre- I »transport«, ccjšnjjnu ttžkočami, ker je tudii lovec !z- postavljen nevarnosti kačjega pika. Doslej je Ciringer poslal v Avstrijo 150 modrasov ter je prav včeraj odposlal madaijno pošiljko 50 komadov. Zdi se pa, dt so reptiili nekako »organizirani«, kajti v rajonu Sv. Urban-—Breetemica-—Kamnica Je že težko najti kak ekeemplar, Id bi bil sposoben za Brat ustrelil sestro Maribor, 17. avgusta. V Jaboli.dku pri Prevaljah je tmela posestnikova hčerka BJleonora Kmetovec ljubavno razmerje a »oeeatalkovim einom Alojzijem Mahnikom, ki Je bil znan kot velik pretepač. Starši m bratje Kmetov, čeve so bili od vsega početka proti temu razmerju. Ko je 'te dni Eleonorin brat za. sačil sestro v skednju v objemu Mahnlka, ga Je to tako ujezilo, da Je potegnil samokres ta trikrat streljal na njo. Zadel jo je v glavo lih prsa in je bila nesrečna mladenka takoj mrtva. Po dejanju se je Mah-ndk sam javil orožnikom. GRAJSKI KINO Od sobote dalje najnovejši Harry Flel film Svet brez pa'čolana Pri večernih predstavah VARIJETF, Službeno Iz OLNP Maribor. Poetova mošta a za t^kmo Maribor—Celje bo jutri v nedeljo 18. t. m. v Celju jc naslednja: Koren, Barlovtč, DomlcelJ, FUčkar, Kirbiš, Kanič, Miloš, Dušan, Prlveršek, BAumel, Krainer, Rakar in Gomolj. Tgrači naj bodo v nedeljo 18. t. m. ob 13.30 na glavnem kolodvoru. S seboj naj pringsejo čevlje in črne hlačke, dokoilentce in drese pa da Mar rlboT, — TajntStvo. Belo namizno vino . . liter Din 10.— Rdeče (bizeljsko) . . liter Din 10.— Dalmatinsko .... liter Din 10.— 2upska ružica . . . liter Din 12.— Vsak dan od 18. ure naprej čevapčiči, ražnjiči v vinar ni KAJFE2 (nebotičnik). Državna razredna loterija 7 dan žrebanja V. razreda XXX. koša, dne 15. t m. ao bU4 'izžrebani Hlede« dobitki: Din 50.000 91618, Din 80-000 1648 68019 Din 20.000 8109 4064« 79338 84542 Din 10.000 986 16170 17648 20485 217» 39790 44888 52337 60200 60814 68638 77440 24115 85997 92252 Din 8.000 15629 16384 44272 46127 «2842 78917 91325 Din 6,000 8860 »267 25846 20830 40830 51900 67871 69632 85528 8602« 86829 93021 94462 94640 Din 5.000 7689 15442 20113 20433 22372 20405 28353 37372 40864 58740 57850 «1971 84484 86888 88022 80928 92100 Din 3.000 622 »00 7221 9856 12543 14748 15890 16551 19922 24146 30984 35666 38367 40984 43119 43682 44672 48572 50670 61016 52412 54986 58414 58773 82018 60831 72108 7776 84679 88081 96073 99174 Din 2.000 5861 6313 3836 10704 12356 20577 22439 27226 38856 36186 46641 49208 52649 52566 53289 79340 79793 86340 92322 996». Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor Gosposka ni. 35. ,m Kolesarske dirke Penina na Tesnem. Jutri v nedeljo 18. t. m. priredi Klub slovenskih kolesarjev in motociklistov Pe-run sekcija Tezno, kdesarriko dtrko na klubsko prvenstvo. Po dirki bo v gostilni Pulko na Teenem razdeBtev nagrad tn športna veselica, dani ia prijatelji kolesarskega športa Mkrano vabljeni. kala z ljubko gotovostjo žene, vajene občudovanja, veselo in prijazno je kramljala, se smehljala in mahala z roko. Se ko se je obrnila iu stopala po stopnicah nazaj proti bledomodremu kabinetu, sta bili hoja in drža njenega telesa lahni in prožni, šele tam je popustila vajeti svoje napetosti, ramena so ji klecnila, roke so se ji povesile, usta napol odprla,, obraz ji je postal naenkrat grozno starikav. Torej je bilo vse končano. Spretno se je izmika1 a ‘temu. vojvoda se n’ upal spregovoriti, toda bilo je jasno, pr šol je samo zato, da b> napravi' vsemu konec. In čeprav ni Izgovori' od'"e1 ne besede, je bila njegova rr-tars-n- korektnost. in iiiglsmnogt 01 u od prejšnjih iz£ glavega molka. Sedela ie vsa oW-»jo, utf"vm' 'n izčrpana. Prisiljena prijaznost Ir zmotljiv nasmeh ta čas. ko je nleno ver e-snelo, preklinjalo in krvav-'1 o t* silno premagovanje jr 'r.r>v‘- «’■>-ne moči. Maj je sede'a Iz/vn-nr na nizkem, širokem divanu, roke in noge ji niso več služile. Puder in barvilo sta j* na obrazu pokala, veseli ogenj, k' ga je bila zažigala v avojih očeh, je bil ugasnil, Široko atlasno krilo je vteolo 1 s antaCb sPbflfe ^ OP* * drobnimi rubini posutim diademon — ona je bila uvedla to modo, ki so jo posnemati tudi v Versaillesu — pod krasnim diademom so izgubili eelo njeni krasni orehovo rjavi lasje svojo svežost. Vse je bilo torej končano. Pruski kralj, ta podli pes, je ril s svojim jalovim, bebastim gobcem za dolžnostmi. Njen brat je hujskal, ta prokleti prismuknjeni in hladni intrigant, je ni več potreboval, njegov položaj pri vojvodi le bil dovo^ trden, prebrisanost mu je narekovala, ne1 sc le 'vikr'*«. nredno ga potc-me za •■-''"i njen padec Toda vse to'n' b:,U nravi vzr-k, da je »o-'1 ^o-,rc”i'i vsemu konec. .*.» •' vU--"’« -e eregno pr(>3ta.. '« Jr* -‘c *»•-'' r, V' r>-«tirjp VS" dr* i-*.. '.-pi ti k en*’.'»to rij in v— «<• vrp ovire i' n ',ma- n-,.*- "••-.n ’ •» Pur’1 krNi 1 Eh. to nr’ ->•>' r-V''."'!. Tn on"1 'e ve--,* 1 •-‘*oti ni! nravi vzrok - - **-, -*-,-- -ri’ ■...................... 9 s- ie kakor 'rcefiTV"« ra i-"1* ko je vato.) iz ternnr s'ptn,‘n in-mn začrtan. Njen pogled jc Iskal zrcalo, izognil se mu je. Sesedla se je še bolj. obala joje &e večja onemoglost, to težko ženo, kup ma-mam »amo da ne morejo do njega s.ct>v......, hujskači in intrigemti. f Nj. Vel. kralj Peter TL v Podbrezjah Ogledal d fe znamenito eksotično ptičnico g. Aleša Pavlina Kranj, 17. avgusta Staroznana slovita Pavlinova hiša v Podbrezjah je v sredo popoldne ob pol 4 dobila visok obisk. Mladi gospodar Pavlinove hiše g. Aleš Pavlin ima namreč na svojem posestvu tik hiše pravo ptičjo farmo, tri hišice sredi vrta, v katerih goje 600 — 700 ptičev, med katerimi so večinoma le redke eksotične šivali, vsaka vredna do 1000 Din ali pa tudi dva, tri in še več. Ptičnica g. Pavlina kot prava redkost in znamenitost ter ji v Sloveniji gotovo ni enake, je svetovnoznanh, saj ima g. Pavlin trgovske stike z vsem svetom. Podrobno o tej zanimivi ptičnici bi se dala napisati seveda cela knjiga. Opozorjen na to gorenjsko zanimivost, ntičnioo g. Pavlina je mladi kralj prišel v videti svojega ljubljenega vladarja od blizu. Zbralo se je precej ljudstva ter šolske mladine. Vaš dopisnik je bil sam priča prisrčnemu prizoru, ko se je kralj Peter II. po končanem ogledu prav možato poslovil od g. A. Pavlina obljubljajoč, da bo še prišel na obisk. Nato je vstopil v avtomobil ter se vrnil s svojim spremstvom na Bled, odkoder je, kakor znano, še isti večer odpotoval s kraljico Marijo in kraljevičema Tomislavom in Andrejem v Beograd. Domačini so kralja pri odhodu pozdravili z navdušenimi »Živio« vzkliki. V Podbrezjah se ljudje še dobro spominjajo prvega oficijeLnega obiska blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. Zedinitelja 1. 1000. ko se je vozil skozi vas. Na cesti prod Pa- iliili sredo v Podbrezje, da ši jo ogleda. Pripeljal se je z Bleda v spremstvu svojega angleškega učitelja ter ravnatelja dvornih lovišč g. ing. Dimnika. Pri Pavlinu ga je pozdravil g. Aleš, njegova hčerkica Anica pa je mlademu kralju izročila lep šop>ek z vzklikom: »Živio kralj«. Nato je sledil ogled ptičnice. Nj. Vel. kralj Peter II. si je v spremstvu g. A. Pavlina podrobno ogledal vse prostore, kjer so kletke s ptiči ter se kot velik ljubitelj narave prav tako kot njegovi visoki starši, za vse zelo zanimal, dočtm mu je g. Pavlin vse raztolmačil. Med tem se je p»o vasi hitro razvedelo, da Je mladi kralj pri Pavlinu in vsak je hotel vlinovo hišo se.je kralj Aleksander ustavil in mu je g. Aleš Pavlin oblečen v gorenjsko narodno nošo ponudil na zlatem pladnju kruh in sol Obisk kralja Petra H. zadnjo sredo pri Pavlinu pa pomenja prav mičen dogodek iz njegovega vsakoletnega letovanja na Bledu. Ob tej priliki naj še omenimo, da slovo Podbrezje tudi kot letoviščarski kraj. Saj pa imajo za to dane vse pogoje kot razni drugi kraji na Gorenjskem. Med letoviščarji je na pr. slovenska družina iz Zemuna, Mariborčani, Ljubljančani ter še od drugod. Vsem želimo, da odnesejo domov z Gorenjskega čim najboljše vtise. Naš! gozdarji so zborovali Občni zbor ljubljanske podružnice Jugoslovanskega šumarskega udruženja Ljubljano, 17. avgusta Ljubljanska podružnica Jugostovemake-ga Šumarskega udruženja je imela 4. t. m. v RimsMIh toplicah svoj letošnji občni zbor ki se ga je udeležilo lepo število članov iz vseh delov dravske banovine. Iz obširnega, preglednega poročila, ki je bilo p>odano na zboru, je razvidno, da je podružnica v pretekli pjoattovni dobi uspešno delovala. Delovala je na to, da ae odpravi 2%-na taksa na sečnjo gozdov, da se ukine zbiranje prispevkov za pogozdovanje po p>raiviinUcu iz leta 1928, da se ohrani banovinski gozdni zaklad in da bi ae vsaj 50% prispevkov, kt se po zakonu o gozdih in določftih finančnega zakona »tekajo v centralizirani Fond za pošumljava-nje, stekalo v ta zaklad. Podružnica je širila gozdarsko prosveto s podporo lista »Kmetovalec«, ki je otvo. ril posebno rubriko za članke, vprašanja in odgovore iz gozdarstva. Izdala je s pomočjo kralj, banske uprave brošuro. »Kmetsko gozdarstvo«, ki jo je napisal ing. Miklavžič, in je sodelovala s predavanji in v okviru krneli jak o-gospodarske propagande, ki jo vrši kmetijski oddelek banske uprave po ljubljanskem radiu, tako da je prispevala vsak mesec gospodarska navodila iz dozdarstva. Podružnica je na poziv oblasti, korporacij in društev sama ali po svoji centrali v Zagrebu oddajala svoje mnenje v važnih zadevah, ki se tičejo pospeševanja gozdarstva, n. pr. glede ustanovitve Šumarskega sveta, glede propragiranja gozdnega zadružništva, glede petletnega načrta za go- i'—- •—TTif .......... - -------------------- MARIJ SKALAN ROMAN dida 9tlanova Dr. Frangež se je ulbit zrušil na stol: »To je plačilo za izsiljeno uslugo... gral sem preveč prepričevalno....« Okoli njega je plesala ordinacijska oba; v svetlih obročih so vihrala ok-la in vse je bučalo in šumelo, kakor larasla voda čez Silanov jez v Jasnici.. A prav talko je plesalo vse okoli Sile. Zdelo se ji je, da jezdi nekam v itrašne prepade, kamor se je v enem lamem hipu zrušilo vse, kar jo je do-;lej obdajalo. V njeni glavi ni bilo več jrostora za jasne misli. Mislila je, da ii bo vsak trenutek počila, kakor pri-agana bomba. Živci so ji trepetali ko Dienapete strune pod lokom. Ih ko se |e njen konj, ves upeham in pokrit z /ročo peno ustavil na domačem dvorišču, se je zrušila z njega v sneg in obešala nezavestna na tleh. Ko se je zavedela v mehki, topli postelji svoje sobe, je bila zunaj že noč. Db vzglavju je sedela objokana stara Matilda in ji stavila na čelo mrzle obkladke. »Hvala Bogu!« je vzkliknila. »Manja, Mati Božja in sveti Jožef... kako sem se bala... Samo, da ste živi, gospodična!« Sida jo je pogledala tuje. Potem se ie ozrla po sobi in po odeji nad seboj. Lica so ji bala upadla, roke blede, brez krni gam*4Mn m Js v «N globoke ga, neskončno daljnega, prisluhnila napeto nekemu neslišnemu glasu, ki ga je dojemala le njena podzavest in se potem trpko, resignirano nasmehnila. To je bil nasmeh razočarane ženske, ne več mlade Side Silanove, kakršna je bila kljub vsem viharjem zadnjih dveh dni še vedno vse do tistega pogovora z dr. Frangežem. Potem je znova zaprla oči in mislila čisto mehanično, brez posebnih bolečin: »Talko, sedaj je zares konec... Konec ljubezni in sanj, konec mladosti... Porušeno je. Ni več iluzij. Samo življenje je še, trdo, rezko, realno. Pravljica je izzvenela. Pesmi je konec...« Objel jo je onemogli spanec... Drugi dan se je kljub vsemu pregovarjanju odpeljala v Maribor k Danici, ki se je bita, malo prej vrnila s poročnega potovanja po Sredozemskem morju. Čutila je, da potrebuje nekoga, s katerim lahko govori drugače kakor s služinčadjo, očetom ali Ervinom Ro-ganom, ki je ves trepetal v strahu za njeno zdravje, saj niti slutil ni, kaj se je zgod:lo z njo, ki jo je ljubil. »Moja uboga mala Sida!« je vzkliknila Danica, ko .ji je v naglih potezah orisala najnovejše dogodke. »Svarila sem te pravočasno, pa me nisi poslušala. Šla si predaleč, zato sedaj vsa ta tragika. S srcem na dlani ni mogoče zdomstvo vse države. Sodelovala bo pri akciji Defijega dneva za pogozdovanje in bo vedno budno zasledovala razvoj gozdarstva, ter bo pri vsaki priliki zastopala a posredovanjem in predlogi na merodajnih mestih interese zlasti malih gozdnih posestnikov ter jim drage volje dajala nasvete v gozdnogospodarskih zadevah. Podružnica je svoj čas v največji meri pripomogla, da sd Je v Mariboru ustanovila mrižja gozdarska Sala z dveletnim tečajema za nižje gozdarsko osobje in z enoletnim tečajem za sinove kmetskih gozdnih posestnikov (slično kmetijskim tečajem na nižjih kmetijskih šolah). V gozdni drevesnici, ki jo vzdržuje podružnic v Račah pri Mariboru, vzgoji vsako teto preko 700.000 raznovrstnih gozdnih sadik, ki jih oddaja ne le svojim (Hamom, ampak tudi drugim gozdnim posestnikom po zmernih cenah: vzgaja tudi večja drevesca za vrtne nasade, četudi za enkrat že v manjšem obsegu. Na občnem zboru ae je sklenilo, da se v okviru podružnice osnujejo v smislu § 2 na glavni letni skupščini Jugoslovettskega šumarskega udruženja z dne 7. septembra 1034 v Ljubljani sprejetega pravilnika podružnice J. Š. U. v Ljubljani — gozdarski krožki, ki bi zbirali člane v manjših okoliših im delovali v prospeh gozdarstva z nasveti v gozdmo-gorspodarsklh zadevah, z oddajo sadik po znižani ceni, z izdajo publikacij, s filmskimi predavanji im drugimi sredstvi; članarina teh krožkov bi bita tako nizka, da bi jo zmogel vsak, tudi siromašen gozdni posestnik >n delavec. Poziv za pristop bo podružnica izdala, čim bo sestavljen tozadevni pravilnik in čim bodo izvršene vse druge priprave. Po zaključku občnega zbora je ing. Miklavžič predvajal pred člani zbora svoj film »Iz zapiskov gozdarja v poduk in vzpodbudo« poglavje: Pogozdovanje. Film je bil sprejet z velikim odobravanjem ter se bodo primemo izpopolnjen po odobritvi po oblastih predvajal tudi javno. Na občnem zboru je bil izvoljen deloma nov odbor im sicer: dr. Vidic Fran. vladini svetnik v p. v Kamniku za predsednika, Ing. Rudež Anton, veleposestnik v Ribnici za I. podpredsednika, ing. Božič Cvetko, direktor direkcije šum v Ljubljani za H. podpredsednika, ing. Tavčar Karl, šum. viš. sveit. v pok. v Ljubljani za tajnika, Tomše Valentin, podšumar v Ljubljani za blagajnika, Goderer Josip, »umski nadup-ravitelj v Namršlju, ing. l^narčlč Milan, veleposestnik v Josipdolu, ing. Mikln« Otmar. šumski upravitelj v Brežicah, ing. Rihtar Ciril, srez. šum. referent v Celju, ing. Rustia Josip, dvomi svetnik vpok. v Ljubljani, ing. Sodnik Anton, pooblaščeni šum. imžener v Ljubljani, Stare Suša, veleposestnik v Mengšu za odbornike: ing. Šulgaj Franc. šum. viš. .svet. v Ljubljani, ing. Miklavič Franjo, *um. svetnik v Ljubljani pa v nadz-' : JM v Ui^uiStVO Ljubljana, 17. avgusta. U„. ...^rajski »Putnik« prireja z avtobusom izlet v Nemčijo: na veliko železniško razstavo v Niimberg, na velesejem v Leipzig itd. Oblastna uprava U2C Ljubljana priredi v prvi polovici septembra poučni izlet v Nemčijo, kjer si ogledajo izletniki v Nurn-bergu železniško razstavo »100 Jahre deu-tsche Eisenbahnen« ter strokovne zanimivosti v Leipzigu, Berlinu Hamburgu in Miinche-nu. Potovanje bo trajalo 1.1 dni in stroški so preračunani od 1.500 do 2 000 Din. Izleta se lahko udeleži vsak železniški uradnik, ki ima zagotovljen potreben dopust. Udeležencev je pa lahko največ 30. Prijaviti se je treba do 20. t. m. oblastni upravi U2C Pri železniški direkciji v Ljubljani. Prijavnina v znesku 100 Din zapade, če se prijavljenec izleta ne udeleži. Vidimo torej, da ni samo Zveza za tujski promet v Sloveniji tista nepoboljšljiva gre-šnica, ki prireja izlete v inozemstvo in polni tuje žepe z našim denarjem, kakor je pi-salo oni dan beograjsko »Vreme«, ki je pac nasedlo svojemu dopisniku, drugače bi ne moglo priobčiti tega neokusnega, smešnega, iz osebnega nagiba izvirajočega napada na našo marljivo in uspešno delujočo Zvezo za tujski promet. Taki izpadi nas morejo v očeh inozemcev samo osmešiti, z njimi si dajemo kaj slabo izpričevalo. Baš včeraj smo videli v Ljubljani več avtobusov, polnih češkoslovaških izletnikov, ki potujejo po Jugoslaviji. Na Sušak se pripelje danes z Dunaja s posebnim vlakom nad 800 avstrijskih letoviščarjev, ki ostanejo v Hrvatskem Pri- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na psaaen želodec čašo Franz Josefove Reglstnrano od ministrstva za soc. politiko m nar. zdravje 8. br. 15.485 od 25. V. 1935 morju do konca avgusta. Tudi Nemcev prihaja k nam vedno več, množe se izleti z avtobusi iz Nemčije. In kaj poreko vsi ti, če se bomo mi ogradili s kitajskim zidom, če ne bomo prirejali izletov v inozemstvo, da nas tujci spoznajo, da jim dokažemo, da so zlobno izmišljene govorice o nafii kulturni zaostalosti? Pisec članka v »Vremenu« naj bi se podpisal, da bi vedeli, s kom imamo ooraviti. Ce je bil zagrešen ta vse obsodb« vredni napad na našo Zvezo za tujski promet iz Ljubljane, če nosi odgovornost zanj Slovenec, je tem bolj žalostno. Križi in težave Dolenjske Iz razgovora z mirenskim županom in predsednikom sreskega kmetijskega odbora F. Bulcem Mirna, 15. avgusta. Novomeški srez je izrazito kmetijska pokrajina, saj se peča s kmetijstvom in živi od njega 90% prebivalstva, je dejal g. Bulc v svojem pogovoru z našim dopisnikom. Tu so dani vsi pogoji za ugoden gospodarski razvoj, a vendar je ta srez od leta do leta bolj pasiven. Krivdo je iskati v splošni gospodarski stiski, pa tudi v slabi letini, elementarnih nezgodah in mnogo pretežkih javnih bremenih. Zemlja je v novomeškem srezu v splošnem dobra, da bi se lahko kmetijstvo lepo razvijalo, toda Dolenjska je bila dolgo vrsto let zanemarjena. Drugod so se gradile ceste in železnice, regulirali potoki, gradili vodovodi, asanirale vasi, le za Dolenjsko se ni nihče zmenlL Sele leta 1913 je dobila Dolenjska zvezo s sedanjo savsko banovino, ko je bila podaljšana železnica Novo mesto — Karlovac. Zlasti za gospodarski napredek je treba čim več železniških prog. Ena najvažnejših je pač v novomeškem srezu in sicer proga St. Janž — Sevnica. Od zahteve po tej progi Dolenjska ne more odstopiti 'n dolžnost vse Slovenije je, da jo pri tem podpira. Ko bo ta proga dograjena —’ in to se mora zgoditi čim prej — potem bomo šele lahko govorili o zbojšanju gospodarskega položaja Dolenjske. To je treba naglašati zlasti zdaj, ko so že drugič končane priprave za gradnjo železniške proge St. Janž — Sevnica in ko že drugič stojimo pred nerazumljivim dejstvom, da se zopet zavlačuje im odlaša z važnim javnim delom, ki bi moralo biti že zdavnaj storjeno. Za novomeški srez so važne še druge proge, tako zveza Novega mesta z Brežicami, Črnomlja s hrvatskimi progami, dolenjska transverzalna proga in podaljšanje kočevske proge. Ce bi bile zgrajene te proge, bi bilo dolenjsko kmetijstvo kot glavna pridobitna panoga vse možnost' razvoja. Zelo važno je tudi vprašanje električne energije, ki jo Dolenjska vedno bolj pogreša. Na skupnem sestanku zastopnikov dolenjskih občin in banske uprave v Trebnjem se je svoj čas govorilo, da bo Dolenjska elektrificirana najpozneje v letu 1933. Vse je šlo gladko, samo denarja ni bilo 'n skozi življenje. Pljunejo ti vanj ali pa ti ga celo izbijejo v blato in pohodijo. Preveč si se zanašala na svoje silanov-stvo, v katero pričenjam resno dvomiti, moja draga.« »Razumi vendar, da nisem mogla drugače.« »Ta tvoja ljubezen mi ni bila nikoli simpatična.« »Saj mi je vendar tako sveto prisegal...« »Dokler je stala za teb«4 ^'anovi-na.« »Da, to je strašno.« »še vedno manj, kakor če bi nastal polom šele potem k-' b; bila že poročena.« »To je res.« »Vidiš torej! Tu je v nesreči še velika sreča. In — kaj si prav za prav izgubila? V bistvu ničesar, ker ničesar nisi imela. Ce te ni ljubil in mu je bi- lo le do premoženja, potem itak ni bil nikoli zares tvoj. Čemu bi potem‘trpela in žalovala?« »Vise to je res; razum pojmuje brez ugovora A srce?« »Tisto tvoje nesrečno srce! Pa ga menda ne ljubiš še vedno?« »Upam, da ga ne.« »Samo upaš?« , »Ne ljubim ga več. Sovražim ga; strašno ga sovražim...« »Potem tvoje ljubezni še ni konec. Šele takrat je bo, ko ti postane docela brezpomemben, ko ga ne boš ljubila ne sovražila, ko boš šla mimo njega kakor mimo čisto nepomembnega tujca.« ga še sedaj ni. Tudi tu je treba zastaviti vse sile, da se stori vsaj nekaj. Vsa dravska banovina plačuje elekktrifikacijski prispevek v obliki banovinske davščine in zato ima tudi Dolenjska pravico zahtevati svoj delež pri elektrifikaciji. Vedno bolj pereče postaja vprašanje preskrbe poedinih dolenjskih krajev z zdravo pitno vodo, da je ne bo ob vsaki suši primanjkovalo. Ljudje si pomagajo s kapnico, ki pa ni zdrava. Vodovode je treba zgraditi čim prej vsaj tam, kjer so nujno potrebni. S tem v zvezi je tudi vprašanje tujskega prometa. Na Dolenjskem imamo več tujsko prometnih ustanov, ni pa enotnega vodstva in tako tudi ne enotnega dela. Treba bi bilo ustanoviti skupno organizacijo, ki bi lahko dosegla marsikaj, česar cepljene moči ne morejo doseči. Edini uspeh v tem pogledu beleži smučarski klub »Polž« in Je naša želja, da prevzame inicijativo za vse dolenjske kraje ter jih pod svojo organizacijo poveže v skupno in močno dolenjsko tujsko prometno organizacijo. Vsi bi se temu radi odzvali, le pobuda je potrebna. Novomeški srez je kot rečeno v splošnem pasiven. Posebno težke čase preživlja naše kmetijstvo. Kmetje vedno bolj lezejo v dolgove, rubeži so na dnevnem redu, ekseku-tivne prodaje za neplačane davke po vaseh se množe. Lani je novomeški srez zelo trpel. Nič boljše ni letos. Snša in toča sta pokončali mnogo pridelkov, slana je zelo škodovala vinogradom. Pridelek bo v mnogih krajih do 75 odst. manši, kakor ob ugodnih letinah. V nekaterih krajih pa sploh niso pridelah niti toliko, da bi se mogli preživljati sami čez zimo. Za kritje škode nima kmet nobenih sredstev, nasprotno, javna bremena so vedno hujša. Dolenjski kmet je zašel v obupen položaj. Denarja za davke ni, večina pa tudi zapadlih zavarovalnih premij ne more plačati in tako so v nevarnosti. da v primeru požara sploh ne dobe zavarovalnine. Na odplačevanje obresti in dolgov naš kmet niti misliti ne more. Vse te dajatve so Mie pred leti plačane z izkupičkom sa par voiov, zdaj pa živina nima nobene cene ta usahnil je tudi ta vir. Prav pereče je na Dolenjskem tudi vprašanje agrarne reforme. Že od leta 1901, ko je izšel zakon o razlastitvi veleposestniških gozdov, so interesenti na delu. da zavlačujejo izvedbo tega zakona, trpi pa zopet naš kmet. Tako kakor stoje stvari sedaj, je dosegla agrarna reforma baš nasprotno kar smo pričakovali. V sosedni savski banovini so vprašanje agrarne reforme rešili v korist revnega prebivalstva ie v letih 1902 ta izvedli zakon do zadnjih konsekvenc, pri ms pa n© more is mrtve točka. To nerazu-mevanje ljudskih potreb kaže fe zdaj težke posledice. Prizadete občine bodo dobile uničene m izsekane gozdova, saj je jasno, da veleposestniki ne bodo prizanaša* onim gozdovom, o katerih vedo, da jih bodo izgubiti. Mi, ki živimo stalno na defeti, dobro vemo, da nihče ne verjame v resna nepristransko ta revnemu ljudstvu koristno obravnavanje tega za nas tako perečega vprašanja. Gmotna in moralna škoda je tu tako velika, da bi morali pata vsi oeiri ta ugovori prizadetih veleposestnikov. Ne smafi bi v ljudstvu ubijati vene v moč ta pravičnost zakona. ssssELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Te1. 21-24 Damea ofc 4., 7.»jk ta uri Jutri ob 3., 5., 7 ta uri rtteka veiteofpareba Pastir Kostja Nov Pmnaanoumitov žurnal. »Morda ga tudi ne sovražim več.« »Morda to, morda ono... To ni nič ! Teh »morda« mora biti temeljito konec, moja draga Sida. Sicer pa, veš, kaj M ti svetovala ?« »Da sploh ne mislim več na vse to. Ko M bilo tako lahko, kakor je tebi.« »Nikakor! Počakaj, da ti povem. Tvoje na dlan postavljeno srce je menda tako, da mora ljubiti. Potem se znova zaljubi. Ubij staro ljubezen z novo!« »Kako neki ?« . »Povedala si mi, kako plemenito ti je ponudil Ervin Rogam rešitev, ne da bi karkoli zahteval v zameno. N" zasluži, da ga l jubiš ?« »Ko bi ga le mogla.« »Šlo bo. Poiizkusi. Če pa ne gre, tem-bolje. Moraš biti zaljubljena ? Meniš, da brez tega ni zakona ali celo zelo srečnega zakona ? Pokazala sem ti že nase. Srečna sem, a Martinca ne ljubim. To se pravi, ne ljubim ga s tako poetično ljubeznijo, kakor jo ti ope- »Bi se ti v mojem položaju poročila z Ervinom ?« »Takoj. Niti sekunde ne bi premišljevala. Prosim te: nudi ti vrnitev Sila-novine, bogastvo, blesk, moč in vse kar hočeš. Mimo tega je moški, ki ga lahko pa svoji mili volji desetkrat, ne enkrat oviješ okoli prsta. Gospodarila boš ti, ne on. Si želiš idealnejših razmer ?« »Ko ne bi bil taka mevža...« »Smešno. Samo nad mevžami lahko vladaš kakor hočeš.« »A človek si vendarle šefi meša, ki bi bil zares mož.« »Vsega nihče ne mose imeti.« »To je strašno: ljubi me resnično, to vem, jaz pa naj se poročim z njfen iz spekulacije in — usmiljenja. Ne M Mo to isto, kar je hotel storiti Danilo?« »In ker — hvala Bogu! — ni storil on, stori ti! Ce pa meniš, da mu moraš ljubezen ree vračati z enako ljubeznijo, potem se potrudi, sugeriraj « to ljubezen. Sprva bo morda res težko, potem pa pojde samo po sebi. Druge po« kakor ta poroka sedaj itak ni več.« »Zakaj tako nagfto?« »Ne mMSm, da se takoj _ poročiš z njim, glavno je, da se žaro®. Položaj je dokaj preprost: Ervin hoče ohraniti Silanovino zaradi tebe, ne morda iz kakšne imaginarne plemenitosti. Če ne veruješ Danilu, tudi njemu ne smeš. Morda hoče to izvesti res brez tvoje roke, ker pa upa, da si jo bo s tem gotovo pridobil, toda vprašanje je, če bo imel dovelj poguma? Boj s starim ne bo lahek; Ervin lahko omaga. In potem? Če mu pa daš poguma s svojo takojšnjo odločitvijo, se gotovo ne bo vdal. Kadar se tak slabič zagrize v kako stvar, je ne izpusti. To je neka psihološka anomalija, a je tako. Treba je dobro kalkuliratL« »In če se stari ktjub temu ne vda? Kaj potem? Naj si obeeim Ervina na vrat kar tako ta doživim še atrahot-nejši poteča?«