217. številka. Ljubljana, v petek 23. septembra 1904. XXXVII. leto. febaja vsak dan svsčar, IsimAi nedelo in pnssuke, ter vejja po p o iti prejeman aa avstro-ogrsfce đalele sa vsa leto 80 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K 60 h, aa eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem oa dom aa vse leto 94 K, aa pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K, aa eden mesec S K. Kdor hodi aam ponj, placa aa vse leto a K, aa pol leta 11 K, aa četrt leto 5 K 60 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj« dažalo toliko reč, kolikor anala poštnina. — Na naročbe brea istodobne vposiljatve naročnine se ne ostra. — Za oznanila ae pladnje od peterostopne petit vrate po US h, os se osnanifo enkrat tlaka, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, os is trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvoM franko vati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlslvo je v Knaflovih olicah at. 6, in sicer uredništvo v L nadstropja, npravnistvo pa v pritličja. — Upravnifttvu naj ae blagovotijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanua, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon ftt. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon it. 8&. Kranjske deželne finance in učiteljske plače. XI. Glede pridobnine od javnih podjetij imo na tem stališču, da je zvišanje deželnih doklad na ta davek najbolj upravičeno. Ta pridejo v veliki meri v peštev Železnice. Južna železniea n. pr. gneti in davi kranjsko trgovino s svojimi tarifi na grozovit način, ima pa Isto na leto ogromne dobičke. Kdo more reci, đa ni prav in umestno, če se tako podjetje izdatneje obdavči kakor malega obrtnika. Zakaj bi pre-mogarska družba v Zagorju ne plačala več davka in enaka podjetja. Podjetja bodo seveda vpila, da ae industrija s tem ne pospešuje, a na to je odgovoriti: Pospešuje se industrija b tem, da se novim podjetjem dovoljujejo olajšave, da se podpira snovanje in razvoj novih podjetij ter jim omogoči procvit, a kadar cveto, naj tudi po primeri svojih dobičkov nosijo davčna bremena. Najnovejši pred pis davka od železnic znaša 385 256 kron, predpis od rudniških obrtov pa 154179 K. Ta sneska kažeta, koliko bi se dobilo, če se zviša naklada na pridobnino le za nekaj odstotkov. Ker že obravnavamo deželne doklade na neposredne davke, naj končno oposorimo še na nekaj. To sicer ne pomeni zviška deželnih dohodkov, a je važnejše v drugem oziru. V mislih imamo zamudne obresti, ki se plačujejo od državnih davkov, ako se ti ne plačajo v dotiČnem roku. Zamudnih obresti od deželnih doklad se ne plačuje, in tudi ne od drugih doklađ (občinskih, cestnih, zdravstvenih). Davini uradi imajo vsled tega neenotnega postopanja vedno paziti pri plačilu, da ne zahtevajo obresti od doklad. To jim je zelo mučno. Ali bi ne kazalo, d a se vpeljejo zimadoe obresti tudi za doklade? Breme za davkoplačevalce se to pač ne sme imenovati, ker skupne plačane za- mudne obresti bi znašale na leto morda 5000 K, a olajšalo bi se potem poslovanje pri davčnih uradih in zagotovilo rsdnsjšs stakanje deželnih dohodkov. 1 V ostalem imamo pri tem predmetu opomniti ie to, da mora biti glavna skrb dežele kranjske, pridobiti si v času, dokler ni vprašanje gled* izločitve deželnih doklad od zakupa rečeno, Čim vei okraje v zakup, ker Čim več bo teh v zakupu dežele, t m večji bo donos deželne doklade in tudi dobiček pri dižavni užitnini ne bo izostal. Nadalnji dohodek is obstoječih virov bi se mogel dobiti i a s a m o-s t ojne deže1ne nakladena pivo. Zdaj znala ta naklada 2 K od hektolitra. Po zakon« a dne 5. marca 1862 St. 18. drž. zak. sme ta naklada znašati kvečjemu 3 K 40 h od hektolitra. Nismo prijatelji koasumnih davkov, a dežela ho prej ali slej vendar morala zvišati naklado na pivo, ker je ta naklada edini vir, is katerega se da še kaj iztianiti. Ako se naloži naklada po 3 K 40 h, bi to neslo deželi na leto 120.000 K. To je okolnost, ki jo dežela mora upoštevati in dokler bodo deželne finance odvisne od državnih doslej bo dežela morala zajemati ii tistih virov, ki jih ima na razpolaganje. Vemo, da zadene ta predlog na hud odpor, a nam se gre za ureditev deželnih financ, teh pa se ne da urediti drugače, kakor da so prizadeti deželani. Sicer pa je vsled klerikalne ob-Btrukoije lahko mogoče, da zviša drŽava državni davek na pivo. Ko bi imeli višjo naklado na pivo, bi v tem slušaju imela dežela lahko lepo korist, zakaj država se bo v tem slučaju morala ozirati na obstoječe deželne naklad«, kakor ae je osira'.a pri reformi državnega davka na žganje, čimmanjša bo tedaj naklada, temno an j dobi dežela. Cim višja bo naklada, ki jo bo vsled reforme odpraviti, tem višiji bo prispevek, ki ga bo morala plačati država de-ieli. Zadnji vir, is katerega naj se da dobiti kaj več dohodkov, je d e • lelno premoženje. Deželno premoženje, ki naj bi ae pri isboljšanju deželnih finans vpoitevalo, pa more biti le premično premoŽenje, in to le ono, ki je naloženo vvrednostnih papirjih. Tega premoženja se je nakopičilo v deželni blagajnici v teku let izredno mnogo. Po stanju konee leta 1901. znaša skupaj okroglo 3,182.000 K. Samo na deželni zaklad spada 1,713 700 K. Od ostalega premoženja spada znesek 136.200 K štirim pokojninskim zakladom, snesek 615500 K garancijskemu zakladu Dolenjskih železnic, znesek 241 300 K vseučiliškemu zakladu, znesek 41.700 K zakladu sa pospeševanje javnih del in podjetij, ostanek 433.600 K pa več drugim zakladom. To navedeno stanje premoženja v obveznicah pa se je od leta 1901. dalje sigurno še povečalo in bo znašalo z današnjim najmanj 3,300.000 K. Od premoženja deželnega zaklada se porabijo obresti v delno pokritje tekoče potrebščine. Enako se porabijo za tekočo potrebščino obresti od zneska 433.600 K, ki spada raznim zakladom. Obresti zneska 136.200 K ki spada štirim pokojninskim zakladom, se porabijo v pokritje tekoče potrebščine le deloma, in siser, kolikor jih spada na premoženje učiteljskega pokojninskega zaklada. Obresti denarja ostalih 3 pokojninskih sakladov se kapitalisujejo. Kapitalizujejo se tudi obresti denarjev, ki spadajo vseučiliškemu zakladu, garancijskemu zakladu Dolenjskih želeanic in zakladu za pospeševanje javnih del in podjetij. Kaj nam je glede tu navedenega premoženja na mislih, to si lahko vsak Že sam predstavlja. Ozreti ae je le na prej opisani finančni položaj dežele Kranjske in na njene dolgove, in takoj se nass vrine vprašanje, čemu se vendsr denar i b i r a v deželni blagajnici in n a -k o p i č a j e aa bodoče lase, ko manjka pokritja satekole potrebščini? V prejšnjem času je bilo priporočljivo, zbirati denar sa gotove po-inejle namene, a sedaj je to nesmisel in če so ostali denarji is prejšnjih dob, je nerazumljivo, zakaj da jih deiela le dalje stiska. Nerasum-ljivo je tudi, zakaj ae zagotovo namene Še sedaj zbira nove zaklade, ko so se vendar že zbistrili pojmi o javnih gospodarstvih. Ce zahteva interes naroda kakih novih naprav, mislimo, da se ni bati, da ne bi dal narod za to tudi potrebnih sredstev. Zakaj torej obremenjevati sedanje gospodarstvo za namene, ki se iavršijo šele v daljši bodočnosti. Glede na to se glasi naš nasvet nastopno: 1) Denar, ki je nsloŽen v ob veznieah in kar ga spada deželnemu zakladu, pokojninskim zakladom in vsem drugim zakladom, i z v z e m š i vseuČiiiški zaklad, garancijski zaklad dolenjskih železnio in zaklad za pospeševanje javnih del in podjetij, se naj porabi v pokritje d o 1 g a , ki ga je napravila dežela v zadnjem desetletju zaradi pokritja primanjkljajev. Kolikor bi ga ostalo, naj se ga porabi v pokritje stroškov za zgradbe, ki jih ima dežela v bodoče še izvršiti, t. j. zgradba domo branske vojašnice in zgradba deželne hiše v Gospodskih ulicah. 2) Denar, ki spada vseučiliškemu sakladu, garancijskemu zakladu dolenjskih železnic in sakladu za pospeševanje javnih del in podjetij, naj se odda proti obrestim za toliko časa, dokler nima biti doveden določenim namenom,melioracijskemu sakladu, ki ga bo osnovati deželi Kranjski na podlagi zakona s dne 4 septembra 1900 leta (drž. zak 11 20) in sa kateri je najeti posojila 4 000 000 K. 3.) Tekočih dohodkov pokojninskih zakladov v bodoče ni več nalagati, temuč jih sproti porabiti v pokritje tekoče potrebščine V teh naših predlogih tiči zgoraj poudarjeni moment, svišati deželne dohodke iz obstoječih virov, v toliko, da se dobi denar sa takojšnjo povračilo dolgov, ki niso kriti in da se znižajo potem dotični stroški Na drugi strani pa kažemo tudi direktno na dohodke, ki se ne porabljajo sedaj v pokritje tekoče potrebščine, ki pa bi se v bodoče pač porabili. Obenem imajo naši predlogi ša ta razlog zase, da odpade uprava navedenega premoženja, ki gotovo ni malenkostna, in da bodo tedaj upravni stroški nižji. Svečanosti v Balgrada. (Poročilo našega posebnega izvestitelja) V Belgradu, 20. sept Kronanje srbskega kralja. Danes popoldne je prispel v Bel-grad črnogorski prestolonaslednik Danilo 8 svojo soprogo in številnim spremstvom, dočim so posebna poslanstva tujih držav že preje dospela. Princ Danilo s spremstvom in bolgarsko poslanstvo je na dvorne stroške nastanjeno v Grand hotelu in plača za to dvor baje 145.000 dinarjev. Kronanske svečanosti so se pričele danes ob pol C. uri zvečei s prenosom kraljevskih insignij iz konaka v saborsko cerkev. Belgrad je ves v praznični obleki, raz vsako okno plapola rdeče-modro-bela zastava, hiše so dekorirane z zelenjem in srbskimi grbi, po ulicah so na vsakih pet korakov postavljeni drogovi, na katerih je pritrjeno po tri ali pet zastav in ki so zvezani med sabo s kitami zelenja in cvetja. Kjer se ulice križajo, so postavljeni slavoloki. Ob mraku je bilo mesto iluminirano. Ob pol Šestih je naznanil strel iz topov na Nekaj črtic o matematičnem zemljepisju. Zemljepis ali geografija 'h -{r, zemlja in Yp<&petv pisati) je znanost, ki nas poučuje o stanju naše zemlje. Kakor sploh vsako fizično telo, Bi tudi zemljo lahko ogledamo od treh strani, namreč: kakšno abliko in velikost ima naša zemlja, iz katerih delov obstoji in čemu nam služi. Po teh treh vprašanjih Be tudi zemljepisje deli v tri popolnoma samostojne dele ; prvič v matematično geografijo, o kateri hočemo nekaj več spregovoriti, drugič v fizično in tretjič v politično geografijo. Prvo in navidezno najvažnejše vprašanje matematične geografije je torej »kakšno obliko in velikost ima naša zemlja?« Če bi bila naša zemlja sama zase, ali Če bi ne bila z drugimi v svetovnem prostoru se naha-jajočimi telesi sploh v nikakršni zvezi, tedaj bi bil z odgovorom na gornje vprašanje matematični del našega zemljepisa popolnoma končan. Vzemimo pa, da bi bila zemlja res popolnoma samostojno telo v sve- to vnem^prostoru, bi se vendar njena oblika in velikost brez vpoŠtevanja drugih v avetovnem prostoru se nahaja j oči h teles ali sploh ne, ali pa le približno dala dognati. Torej, že da dobimo odgovor na navidezno tako enostavno vprašanje, moramo imeti nekako zvezo med zemljo in drugimi telesi. Kakor pa znano, zemlja ni samostojno telo, temveč je v ozki zvezi z mnogimi zunaj nje se nahajajočimi telesi, zlasti v tesni zvezi s solnoem in le zbog teh drugih teles more biti in ostati to, kar je za nss največje važnosti, namreč bivališče človeško. Ko je imela naša zemlja še toliko samostojne gorkote, da je bila od solnoa na njo prihajajoča gorkota brez vpliva, so že bila organična bitja na zemlji, toda sodeč po ostankih, ki so se nam ohranili, od se danjih jako različna — velikanske rastline in živali v malo oblikah, vse le najnižjim sedaj se nahajajočim organizmom podobna. Ko pa se je polagoma zemlja tako daleč ohladila, da je bila solnčna gorkota močnejša, in se je vsled tega površje naše zemlje klimatično razdelilo, jele so se porsjati vedno bolj nežne in bolj različne rastline in živali. Za njimi pa, najbrže v Času, ko je bila naša zemlja že v tem stadiju, kot je sedaj, ko je površje naše zemlje od nje lastne gorkote Že skoro neodvisno, pokazalo se je najnežnejŠe živo bitje — človek. Bresdvomno je torej za človeka zanimivo, da on mora poznati vse zveze naše zemlje s solnoem in drugimi v neizmernem svetovnem prostoru se nahajajočimi telesi, zlasti pa one, ki so za njegov obstanek neobhodno potrebne. Ce pa vemo vse one zveze naše zemlje z drugimi telesi v svetovnem prostorn, ki na nje stanje vplivajo, tedaj je to znanje zvez po zgornji razdelitvi zemljepisja glavni del te vede, poleg tega pa, ker se morejo vse te zveze le s pomočjo matematike popolnoma dognati, tudi del matematičnega zemljepisja, dasiravno bo vsi ti vplivi in njih vzroki popolnoma fizične narave. To drugo bolj obsežno vprašanje matematične geografije pa, namreč znanje zvez med našo zemljo in drugimi svetovnimi telesi, vsled katerih se stanje naše zemlje vedno izpre-minja, ali od katerih je stanje naše zemlje odvisno, je vsekakor važnejše nego ono, kakšno obliko in velikost ima naša zemlja. Naša zemlja bi očividno svoje sedanje stanje lahko pridržala, če bi se tudi njena oblika in velikost popolnoma predrugačila. Kakor hitro pa bi solnoe na njo več ne vplivalo, bila bi le fizično telo brez vsakega sledu življenja. Ce so slednjič tudi te zveze dognane, tedaj vsak rasumen človek takoj vpraša, kaj pa provzročuje te zveze? in to je tretje vprašanje, na katero odgovarja matematično zemljepisje. Dasiravno je matematična geografija v tem omejenem okrožju le del astronomije, se vendarle lahko imenuje samostojno znanost, ker povzema iz astronomije le samo ono, kar je za spoznanje naše zemlje in njenega stanja neobhodno potrebno. Bilo je torej čisto naravno, da je človek na nižjih stopnjah svoje izobrazbe mislil, da je zemlja, na kateri stanuje, najimenitnejše telo v svetovnem prostoru in da je vse drugo le radi nje ustvarjeno. Tisočletja je zato človek smatral zemljo kot mirujoče središče v neizmernem svetovnem prostoru z njegovim ozvezdjem in zato si je tudi vse prikazni v tem prostoru razkladal le na pod- lagi te napačne misli, če pa so premise slabe, tedaj je tudi sklep slab, in sato ravno je imel človek taku napačne pojme o večini prikasni v svetovnem prostoru, zlasti o različnem premikanju ozvezdja Šele ko je Človek po razumevanju različnih prikazni nad svojimi prejšnimi mislimi dvomiti in z razumom delati začel, tedaj šele je prišel do spoznanja, da je naša zemlja podrejena imenitnejšemu in važnejšemu stvoru; ko je to spoznal, zapustil je prejšnje napačno stališče, da naša zemlja miruje, kar je toliko časa zaviralo razodetje resnice. S tem pa, da je uvidel, da se zemlja tudi sama vrti, ni le spoznal, da so vse, da celo najbolj zamotane in tisočletja nerasodete naravne prikazni, neposredna posledica vrtenja naše zemlje, ampak zamogel je tudi zakone tega vrtenje, torej tudi njih vzroke popolnoma določiti. Matematična geografija bi se dala torej v tri dele razdeliti. Prvi se peča z obliko in velikostjo naše zemlje, v drugem delu se išče zveze naše zemlje z drugim osveidjero, tretji in zadnji del pa hoče vedeti, ka> vse te prikazni v svetovnem prostoru provzročuje. Rado* trdnjavi, da so se pričele kronanske slavnosti s prenosom kraljevskih znakov v saborsko cerkev. Sprevod je otvoril dvorni ceremonijar na konja; za njim je jahal oddelek oroŽniŠke konjenice. Za temi se je peljal upravitelj mesta Belgrada, načelnik belgradske občine Glavinič in predsednik glavnega odbora za kronanske svečanosti. Neposredno za njimi sta jahala dva kraljeva glasnika z njima pa je prišel voj kraljeve konjeniške gaide. Kraljevo zastavo je nosil višji gardni Častnik v spremstvu dveh drugih oficirjev, krono predsednik ministrskega sveta general Sava Gruić, Žezlo vojni minister Putnik, kraljevi plašč in druge insignije pa predsednik državnega sveta. Lete so spremljali oficirji generalnega Štaba. Sprevod se je pomikal po Milanovi, Mihailovi in Dubrovački ulici do cerkve. Pred cerkvijo so Čakali na sprevod ostali ministri, drugi dostojanstveniki in godba kraljeve garde. Sprevod je sprejel pred cerkvijo metropolit Inoken-tij z vladikami in sveČeništvom v ornatu. Metropolit je sprejel krono, Ša-bački vladika žezlo in jabolko, žički in timoski vladika pa kraljevi plašč. Nato so se te insignije med petjem svečen« stva in zvonenjem odnesle na določena mesta pred altarjem. Ko je insignije posvetil metropolit, jih je obstopila častna straža. Nato se je opravila svečana večerna služba božja, pri kateri so bili prisotni vsi dostojanstveniki in poslaniki in 7 diplomatskih zborov. Po končanem obredu se je sprevod v istem redu vrnil v konak. Kraljeva krona, žezlo in državno jabolko so uliti iz topa, s katerim je kraljev praded Kara Gjorje pred 100 leti razstrelil marsikatero turško utrdbo. Insignije so izdelane popolnoma preprosto, nobeni dragi kameni jih ne di-čijo, le v žezlu je okovan velik prekrasen diamant, ki se je vzel iz Častne sablje, katero so Kara Gjorgju darovali Rusi. Kraljevi znaki so bili izdelani v Parizu. Kraljevi plašč je z najtežjega rdečega, beneškega baržuna. PlaŠč je 2-8 m dolg, 3 m pa širok. V temno-rdečem osredju se nahajajo v srebro vezani dvoglavi orel, srbski državni grb in zlate heraldične lilije. Plaščev rob tvori kožuhovina iz najdragocenejšega sibirskega hermelina. Tudi pelerina je iz hermelina. Plašč tehta 24 kilogramov in je narejen po načrtih belgradskega profesorja Mihaela Val-t ero vi ća. Prvi Kongres jugoslovanske omladine. V torek, dne 20. t. m., se je otvoril prvi jugoslovanski dijaški kongres. Za predsednika je bil isvo-ljen Slovenec Žrjav. Podpredsednik Hrvat Krizman je prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija se glasi: »Srbska, bolgarska, hrvatska in slovenska omladina, zbrana na I. jugoslov. dijaškem kongresu, hoče osredotočiti svoje delo Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. xvn. (Dalje.) Preiskava v samostanu v Bistri je trajala do poznega večera. Zaslišani so bih vsi zaprti obdolženci in pregledani vsi zapisniki, ali komisija, ki jo je pripeljal dež glavar s seboj, se ni mogla odloČiti, da bi bila verjela Erazmu. Različni obdolženci so bih vsled torture že priznali, da so umorili prijorja Cele-etiua in ostali tudi sedaj pri svojem priznanju, kajti bali so se torture bolj nego smrti. In to je bilo odločilno. Naj so Erazem, Strniša in Završan še tako dokazovali, da so ti ljudje nedolžni, da so umor priznali samo vsled groznega trpinčenja, komisije niso !mogli prepričati, toliko manj, ker so menihi vplivali na komisijo s tem, da so Erazma, Strnišo in Završana predstavljali kot zaveznike najhujših sovražnikov samostana v Bistri. Deželni glavar je po dolgem obravnavanju odloČil, da naj cesarski svetnik plem. Rauch začne preiskavo proti ciganom in njihovim zaveznikom, če ti morda vendarle niso krivi umora prijorja Celestina, ali obenem je tudi odločil, da naj se nadaljuje preiskava proti kmetom. Erazem, Završan in Strniša so vanje sa kulturno edinatvo Jugoslovanov in poživlja vse prosvetne institucije — književnike in umetnike jugoslovanskih narodov, da posvetijo see svoje delovanje vzajemnosti in edinstvu južnih Slovanov.« Ker je bil čas le kratko odmerjen, se je sklenilo, da se posamezni referati kolikor mogoče okrajšajo. S temso bili zadovoljni vsi, rasen Bolgarov. Bolgarski referent svojega govora ni hotel skrajšati in je odiel iz dvorane, ne da bi navedel za ta svoj korak kak vzrok, i njim pa je odšlo tudi nekaj njegovih tovarišev. Vsled tega se je zbor prekinil in preložil na 4. uro popoldne. Ta malenkostni dogodek so nekateri tuji novinarji porabili, da so b noja v ili svojim listom, da so bol garski dijaki demonstrativno za pustili kongres in odpotovali v Zaman. Ta vest je naravnost neresnična. Od Bolgarov jih je odšlo pač kakih 100 v Zemun, a ne s demonstrativnim namenom, marveč samo, da si ogledajo to mesto. Temu dokaz je tudi resolucija, ki so jo sklenili bolgarski dijaki na svoji konferenci in ki se glasi: »Dopoldne se je pojavilo nesporazum ljenje med bolgarskim referentom in predsedništvom, temu pa ni vzrok nobeno narodno in političko vprašanja, ampak je samo posledica neznatnega nesporazumi jenja med bolgarskim referentom in predsedništvom.« Zborovanje se je nato nadaljevalo ob 4. uri popoldne in ste se sprejeli obe gori navedeni resoluciji. Prvi je k dnevnemu redu govoril Bolgar Mišajkov, ki je v obširni in temeljiti razpravi govoril o gospodarskih razmerah na Bolgarskem. Hrvat Benigar, govoreč o gospodarskem vprašanju v Hrvatski, je naglašal važnost gospodarske zveze Tseh Jugoslovanov. Slovan«« Ž a r j a v je razpravljal o gospodarskem vprašanju na Slovenskem in kszal zlasti na važnost bojkota, ki je prorzročii, da so Slovenci Že skoro pridobili Gorico in si že polagoma osvajajo Trst. si Srb Jovanović je govoril o ekonomskem vprašanju v kraljevini Srbiji, v Crnigori in v ostalih srbskih deželah. Predsednik »Pobratimstva«, Ljuba Ne žić, je v svojem govoru poudarjal potrebo, da bi se čim iešče, vsaj pa vsako drugo leto prirejevala jugoslovanska umetniška razstava. Književniki in umetniki najložje v zvezi z dijaštvom pripravljajo pot kulturnemu edinstvu južnih Slovanov. Neži ć je končno predlagal, da se naj v vsakem kulturnem centru na slovanskem jogu osnujejo pododbori, ki imajo nalogo, da delajo priprave za razstavo. Ko se je ta predlog r prejel, se je kongres zaključil. Kongres srbskih zdravnikov in naravoslovcev. O otvoritvi sdravniškega in na-ravoslovskega kongresa, ki pa je bil, kar mimogrede omenimo, samo srbski in ne jugoslovanski, dasi so se ga tudi udeležili Hrvati, Bolgari, Slovenci in Cehi, smo ie poročali. Dela v kongresu so bila razdeljena v rasne sekcije: v zdravniško in lekarniško, v titičao kemijsko, v biološko, v abijološko in v agronomsko veterinarsko. Ismed slovenskih zdravnikov so se kongresa udeležili gg- dr. De-meter vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. Edo Slajraer iz Ljubljane, dr. I Ho-man iz Radeč in dr. Jos. Strašek is Brežic Na kongreeu sta govorila dr. pl. BleiweiB in dr. Slajmer, in sicer v sdravniško-lekarniiki sekciji. Dr. Bleiweis je raspravljat o temi »Kako se ima vršiti borba proti tuberkulozi«, dr. Slajmer pa o temi »Rezerviranja«. Oba govora, ki sta pričala o veliki strokovni in znanstveni naobraženosti, sta vzbudila vaeobčo pozornost in zanimanje. Zaključna seja sdravniškega in naravoslovnega kongresa je bila včeraj popoldne v Narodnem gledališču. Pri tem zborovanju se je zaključilo, da se osnuje zveza srbskih zdravnikov in naravoslovcev in se določilo, kam se bo sklical prihodnji kongres. Popoldne so si udeleženci kongresa ogledali razne muzeje, bolnico, tobsčno tovarno itd. Na večer je bil skupen banket v hotelu pri »Kolarcu«, katerega se je udeležilo preko 400 oseb. V imenu Slovencev je govoril dr. vitez Blei-weis, navdušeno pozdravljen, Li je zlasti naglašal potrebo jugoslovanskega edinstva. Vojna na Daljnem Vztokn. Vojno torišče pri Mukdenu. Japonski bataljoni, osem do devet divizij močni, se počasi pomikajo proti Mukdenu, ter so pri Jantaju že v dotiki z Rusi. Sodi se, da se Rusi koncentrirajo pri Jantaju (?), da poskusijo rešiti premogo-kope. Japonci pomikajo tudi svoje munioijske kolone naprej. Reka Hun tvori direktno fronto Rusov. Iz Mukdena se poroča, da je splošni položaj nespremenjen in da so bile dosedaj le neznatne praske na jugu. Zbrana moč Japoncev se sluti na desnem bregu reke Taitse. 25 000 mož je baje ostalo v Liaojangu. Vreme je mrzlo in suho. Kar se tiče armad, ki so na cesti proti Mukdenu, še niso trčile nikjer ob Ruse, toda pričakuje se velika bitka pri Mukdenu, kjer se bo Kuropatkin s svojo velikansko armado odločno zoperstavil. Splošno se misli, da bo Ojama Kuropatkina do pričetka zime na vse načine nadlegoval ter potem svoja krdela do spomladi močno savaroval (ako bodo Rasi to dovolili!) V nočeh 16. in 17. so male ruske kolone samo s tremi topovi izstrelile nekoliko granat na japonsko postajo pri Jantaju, potem pa so se naglo umaknile. Ruska brsojavna agentura poroča z dne 21. t. m. is Harbina: Tekom včerajšnjega dne ni bilo pri južni fronti nikake spremembe. Is Mukdena se poroča v Berolin včeraj: Včeraj (21. t. na) zjutraj so Japonoi naskočili neko rusko posicijo južnovshodno Mukdena. Podrobnosti o tej bitki še niso snane. Vsekakor se gre tu le sa boje predstraž, ka kršni so bili pred bitko pri Liaojangu. Maršal Ojama je dne 20. t. m. brsojavil v Tokio: »Sovražni oddelek najmanj štirih bataljonov pehote, osem švandronov konjenice s štirimi topovi je prišel dne 17. t. m. od strani T uhu; drugi oddelek je prišel od Mukdena ter je štel en bataljon pshote, nekaj konjenžee in šest topov. Oba oddelka sta se spoprijela pri Pingtaitseju z japonsko kolono. Severno Pensikuja se je rasvila živahna bitka, ki je trajala tri ure. Oddelek, ki je prišel is Mukdena, se je začel odmi-kati proti severu. Naša artiljerija je zasledovala sovražnika ter mu prizadejala preoejšno škodo. Glavne sovražnikove čete so odhajale v oddelkih ter so pustile le eden del, ki se je trdovratno branil, vendar je bil po 7urnem boju pregnan. Eden del teh čet smo imeli še 18. t. m. pred svojimi kolonami. Glavna ruska moč je oČividno pri Vaj len g-saj-Šenčitu. O boju na prelazu D al in Funts-jafulin?) je sporočil general Kuro pat k in caru: Po poročilih, ki sem jih dobil o bitki na prelazu Dalin dne 20. t. m. je bil sovražnik, ki je našo pozicijo dvakrat naskočil, obakrat na celi črti odbit z velikimi izgubami. Dobili smo več vjetnikov ter smo zaplenili večjo množino orožja in streliva « Naknadna pročila iz bitka pri Liaojangu. V Berolin se je sporočilo iz Mukdena 21. t. m.: »Danes so došli sem japonski časopisi s poročili o bitki pri Liaojangu. Z veseljem se sicer priznava velik uspeh glede zavzetja močno utrjene pozicije, toda listi obžalujejo, da se ni posrečilo Rusov obkoliti. General Kuropatkin, je baje pripovedoval, da je Ojama zelo nezadovoljen, ker se Kuro kiju ni posrečilo zadnji dan bitke prodreti do železnice, vsled česar mu jt Ojama britko očital. Rusko rekognosciranje. V London je došlo 17. t. m. poročilo: Popoldne se je pripetila večja afera. Kakih šest ruskih bataljonov je napadlo Pintaitsu, 33 milj od Liao-janga. Po hudi triurni bitki je bil sovražnik odbit, toda zasledovali so ga le pol ure daleč. Rusi so pustili 4 mrtve, Jsponci so imeli enega (?) mrtveca in 50 ranjenih. Nova pomožna ruska armada. Osmi armadni voj s 6 sibirskim vojem in Sgkavalerijsko divizijo sejpri-delijo kot posebni armadni oddelek vrhovnemu poveljstvu generala Li-n j e v i ć a. Poveljeval bo temu oddelku general M ilov, primeroma mlađ, čvrst, v moderni taktiki vrlo izomi-kan mož, v katerega stavijo v vojnem ministrstvu največje nade. Izkazal se je posebno kot organizator 8 voja v Odesi. Saharov in Kuropatkin. Neugodne kritike o Kuropatki-novem vojevanju pri Liaojangu izhajajo baje naravnost od ruskega vojnega ministra Sabarova, ki je že ob začetku vojne bil proti Kuropat-kinu. Očita mu, da je pri Liaojangu fronto preveč gosto zasedel, a imel preslabe rezerve. Kakor smo slišali od vojnih poročevalcev, je usoda le zadela Orlovo divizijo, kjer pa Kuropatkin ni mogel nič pomagati. Izpred Pori Arturja. Zopet pripravljajo Japonci splošni naskok na Port Artsr in v Tokia so overjeni, da bo trdnjava v 10 ali v 14 dneh japonska. Take „upe" je Japonska že opetovano pokazala. Saj sc je že februarja poročalo ;iz Jokobame, da je Port Artur padel. Mesec pozneje se je poročalo celo, da so Rasi že zapustili trdnjavo. Toda danes po skoraj osem mesečnem obleganja je Port Artar še v junaških ruskih rokah ter še tudi ostane. Z bridkim humorjem prorokuje, v japonskih uradniških krogih, da bo Port Artur zavzet do novembra za cesarjev rojstni dan — ali pa se bo moralo to odgoditi do spomladi. In na zadnjo eventualnost se tudi Japonci pripravljajo, četudi kisli b obrazov. V Daljnem si Že pripravljajo prezimovališča. Tam jim bo glavno zatočišče, ako postane v I n k a v in Njučvang dovoz vsled ledu nemogoč. Od 7. do 17. septembra se baje ni noben strel izstrelil na Port Artur, ker je bilo japonsko streljivo pokvarjeno. To pa ne soglaša z dosedanjimi ruskimi poročili, ki trdijo, da se trdnjava neprestano, četudi v daljših odmorih, bom barduje. Japonci se skuhajo trdnjavi približati v treh smerih: ob glavni cesti severno, izven mornaričnega taborišča, ob cesti v Daljni. Ceste so zelo slabe, da skoraj ni mogoče spraviti topov naprej. Na nekaterih krajih sta si sovražnika le že 50 (?) metrov na razen, največja razdalja je 1000 metrov. Iz Ti en t s i na se poroča, da h japonski topniški Čolni zapustili Inkav, da se udeležijo novega, in kakor Ja ponci pričakujejo, končnega na skoka na Port Artur. Dve utrdbi, ki ju imajo Japonci ob glavni progi in katerima pripisujejo toliko važnost, se te po zatrdilu „Daily Telegrapba" dve mali utrdbici izven prave utrdbe, te utrdbici imajo Japonci Že dolgo ter ju držijo zaradi moralnega vtisa, d as dosegajo do tja ruske krogle ter po bijejo veliko Japoncev. Od severnega Golobjega zaliva v Takušan delajo Japonci celo vrsto utrdb, v vsako pridejo po štirje topovi. Japonski častniki priznavajo, d a so najdrznejši japonski napadi na ruske utrdbe ostali brezuspešni. Neki trgovec, ki je utekel iz Port Arturja, pripoveduje, da je general Steselj duša vse obrambe. Podnevi hodi v blesteči uniformi po trdnjavi ter daje vojakom pogum. Ponoči obiskuje v preprosti uniformi utrdbe. Ako si hoče malo odpočiti, leže za kak nasip ali v jarek. Spi pa menda sploh nič. Pogosto obišče s svojo ženo tudi bol nišniee ter tolaži ranjene. Čestokrat pa je tudi videti na nasipih, na katere se z japonske strani strelja. Pri častnikih general ni priljubljen, ker je prestrog Iz Šanghaja se poroča, da je rusko brodovje pred Port Artur jem dobilo nalog, za vsako ceno planiti iz pristanišča ter prispeti v Kiaočan. Tam se naj ladje razorožijo, da se na ta način vsaj ohranijo državi. Rusko brodovje v Port Arturju obstoji iz petih vojnih ladij in devetih razdiralk. V pristanišča se morajo neprestano gibati, da se izogibajo granatam. Izgnan ruski poročevalec. Znanega ruskega vojnega poro čevaloa Dančenka je general Ku ropatkin izgnal iz glavnega tabora, ker je v svojih poročilih iskal sen-zscij, ki bi bile po volji ruskim pre-kuouhom. Tako je poročal, da ruski vojaki 48 ur po bitki pri Liaojangu niti kruha niso dobili, kar [je bilo seveda neresnično. Ustavljen ruski parnik. Pri Gotheburgu na Danskem so ustavili ruski parnik »Touriat«, ki je imel nalog zaradi japonskih ogledu hov križariti po severnih morjih Daje ni imel kapitan potrebnih izkazih Prodaja argentinskih ladij Rusiji. Argentinski mornarični minister brzojavi ja v New York, da so veeti, da je Rusija kupila štiri argentinske vojne ladje, ki so se že združile z baltiškim brodovjem v L*bavi, ne resnične. Argentinija sploh ni prodala Rusiji nikake ladje. u vi de vali, da drugače skoraj ni bilo mogoče storiti, a vendar jih jc obšla zavest, da ostanejo pravi sterilci nekaznovani in da bodo trpeli nedolžni ljudje. Bila je že noč, ko so zapustili samostan in se vrnili na Vrhniko, a vsem je bilo težko pri srcu in morile so jih skrbi kaj da bo. Magajna je tiho poslušal, ko so mu pripovedovali, kako malo uspeha je obrodilo posvetovanje dež. glavarja. S prekrižanima rokama je sedel v svojem kotu, a v njegovi duši so divjali viharji. Kaj se godi v njem, je slutila samo gospa Regina. Završan je nasvetoval, naj se najame ljudi, ki bi iskali dolgega Labana in Simona Kozino, češ, morda 'se vendar vsaj Labana dobi in če bi ta pričal, bi se mu moralo verjeti, saj je sam videl, kako so cigani umorili prijorja Celestina. Erazem in Strniša sta temu predlogu z veliko vnemo pritrdila in obljubila, da storita kar mogoče, da izsledita dolgega Labana, Magajna pa je le molčal in zrl pred se. Končno ga je vprašal Erazem, ki ga je vznemirjala Magajnova molčečnost : — In kaj misliš ti? — Vprašanje za vprašanje je odgovoril Magajna. Kaj potem, če ne dobite ne Kozine niti Labana? — Potem se moramo pač vdati v voljo božjo in pokoriti od boga postavljeni gosposki, tudi Če stori krivico. — Tudi če stori krivico, je vprašal Magajna z ostrim poudarkom. — Da, prijatelj, je odgovoril Erazem. Vsak Človek je dolžan, biti pokoren svoji gosposki, tudi če je trda in celo krivična, zakaj kdor se ustavlja gosposki, se ustavlja naredbi božji. — Ti si pač pravi vzor po sv. pismu ustvarjenega kristjana. Jaz pa nisem tega mnenja. Stoletja prenašamo Že krivice in ti mi hočeš dopovedati, da se to godi po volji božji, po volji tistega stvarnika, ki je nad vse pravi čen, neskončno moder in neskončno dobrotljiv. To so bajke za otroke, ne pa za odrasle ljudi. — Ali kaj vendar hočeš storiti, Če nimaš moči, da bi preprečil krivico? — To je moja stvar, je odgovoril Magajna. Dokler bom živ, se ne uklonim krivici na nobeno ceno. Tako življenje, kakršno nam predpisuje vera kot vzor, tako življenje je suženjsko. Še dolge ure je trajal ta razgovor ali sicer tako dobri prijatelji se niso mogli zediniti in ko so se končno razšli, so imeli zavest, da je med njimi nastalo brezno, ki se ne da več premostiti. (Dalje prih.) Deželni zbori. Gorica, 22. septembra. V si-nočni seji so se izročili računski ss- ključki sa leto 1901 in 1902 ter proračun za leto 1904 finančnemu od-•eku. Sprejel se je zakonski načrt o olajšanju pri malih zemljičko-knjiftnih vpis h. Nadalje so se sklenile resolucije na vlado glede državnega sa-ko na o prisilnem zavarovanju proti požaru in drugim ne-igodam, o dveletni vojački službi in o drugih olajšavah pri vojakih v prid kmetskemu prebivalstvu in malemu obrtništvu. Celovec, 22. septembra. Raz-nim občinam se je dovolilo pobirati ui.tnino od žganih pijač in piva v letu 1905. — Dežela prepuati svoj ivtft v Geloveu ob nekem potoku južni železnici za prezidavo kolodvora. — V deželni zavarovalnici za živino in proti požaru se je sistem i-govalo več uradniških služb. Predlog o preskrbi deželnih živinosdravnikov za starost se je izročil finančnemu odseku. — Posl. Pir ker je vložil peticijo za spremembo lovskega zakona. Pod kakimi pogoji bi Nemci v češkem deželnem zboru opustili obstrukcijo. Praga, 22. septembra. Dan pred otvoritvijo deželnega zbora, t. j. 4. oktobra ee sestane obstrukcijski odbor nemških strank, da sklepa glede taktike. Pri tem bodo sestavili točke kot minimalne zahteve za opustitev ob-slrukcije. Vsenemci bodo odboru predlagali razun opustitve češke obstrukcije v državnem zboru Še sledeče pogoje, da Nemci prenehajo obstruirati v deželnem zboru: 1. Zakonita zagotovitev Nemcem po razmerju prebivalstva in davkov zastopstev v deželnem odboru, v komisijah deželnega zbora in v vseh drugih zavodih, ka mor pošilja deželni zbor svoje zastopnik* ; 2. Vse nove deželne službe se morajo zasesti s tremi četrtinami Nemcev tako dolgo, da bo ravno toliko nemških uradnikov v deželni službi kot je čeških. (Koliko pa je v Gradcu in v Celovcu Slovencev v deželni službi ? Ured); 3. Poklicati se mora več Nemcev na uradniška mesta višjih činovnih razredov v vseh panogah deželne službe; 4. Posebni kvalifikacijski pogoji za deželne uradnike naj se odpravijo. Zadnja točka je najim-pertinentnejša. Gre ae namreč za jezikovno sposeboost. Nemci hočejo doseči, da bi njim zadostovala sama nemščina za uradniško službo v deželi, doČim bi Čehi morali znati nemščino. Državna podpora vsled suše. Dunaj, 22 septembra. Osrednji odbor za varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi je poslal odlično de* putacijo k ministrskemu predsedniku dr. Korberju. Deputacija je poro čala o bedi, ki je nastala v kmetijskih slojih zaradi dolgotrajne suše ter je prosila za državno pomoč. Dr. Korber je odgovoril, da vlada že vodi potrebna poizvedovanja ter se bo po mogočnosti tudi dala državna pomoč v posojilih, živinski klaji in natura in le v majhni merivnevročljivih podporah. Večja akcija v tem oziru ni mogoča brez sodelovanja državnega zbora. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 22. septembra. Turska vlada je opustila nasprotovanje pomnožitvi inozemskih častnikov pri macedonskom orožništvu. Število častnikov se pomnoži že v začetka oktobra. Carigrad, 22. septembra. Ekumenski patrijarh je prišel v Carigrad ter zahteval avdijence pri sultanu. Ker ga sultan ni sprejel, pustil je na sultanovem dvoru dve spomenici. Sultan je sporočil patrijarhu, da izda kmalu ukaz glede popolne udušitve vstaŠkih izgredov. Glede ureditve patrijarkovih privilegij pa je sultan že poslal irado turški vladi. Sklicanje italijanskega parlamenta. Rim, 22. septembra. Zaradi obsežnih delavskih štrajkov 80 se sbrali včeraj v zbornici radikalni, republikanski in socialistiČki poslanci ter sahtevali, da se parlament skliče. Ako se to ne zgodi, sberejo se isti poslansi 16 oktobra sopet k seji. Vstaja v nemški Afriki. London, 22. septembra. Is Kapstadta je dočla vest, da so Here-roji včeraj po hudem boju prodrli s k o s i nemške čete. Iagube so na obeh straneh snatne. Protest proti angleško-tlbe- tanski pogodbi. Pariš, 22. septembra Is Petro-grada je došla vest, da je ruska vlada že vložila protest proti aogleško-tibetanski pogodbi in proti protektoratu, ki ga je Anglija naložila Tibetu. Dnevne vesti V L;ubijani, 23. septembra. — Ljubljanske franfti-škanke. Pred nekaj leti je naenkrat prišlo v Ljubljano nekaj franci š k a n k is Prusije in so tu ustanovile svoj samostan. Lani ali predlanskim so že kupile posebno hiio v Frančiškanskih ulicah, čitatelji našega lista se gotovo spominjajo, da smo že večkrat imeli priliko, se baviti s temi frančiškankami in pojas niti način ujih delovanja. Zdaj so morale te bogaboječe Ženske kar nagloma zapusti ti L jub-ljano. Danes zjutraj so franČiškanke zapustile naše mesto in se odpeljale na Weatfalako, ostala je menda samo predstojnica, ki zna s tako ljubeznivo koketnostjo kazati črne svoje nogavice, a ostala je le za toliko čass, da uredi zaieve razpuščenega konveeta. Grofica Auersperg pa sle: frančiškansko haljo in obleo* zopet posvetno obleko. Odhod frančiŠkcnk je v Ljubljani provzroči! seveda veliko senzacijo. Splošno se govori, da so morale zapustiti franČiškanke Ljubljano, in sicer da so bile od pravljene, ker je neko dekle v samostanu prišlo ob svoj deviški venec. Ta govorisa ima mnogo verjetnosti, kajti v samostanu teh frančiškank so se res godile jako škandalozne reči in so ljudje že davno vedeli, da je ta samostan vse prej kot zsvetišČe čistosti. Nabranega imamo že precej zanimivega gradiva o življenju v tem samostanu, a vzlic temu prosimo tiste, ki kaj vedo, naj se blagohotno oglase v našem uredništvu, da se vsa ta zadeva pojasni docela. Za sedaj pa poživljamo »Slovenca«, naj pove, zakaj so morale franČiškanke zapustiti Ljubljano. — Russki kružok v Ljubljani priredi tudi v šolski dobi 1904/05 brezplačne ruske kurze, h kojim se vabijo vsi, ki so zanimajo za dobro stvar. — Gotovo ga ni danes naobra-ženega Slovenca, ki ne bi pojmil veliko značenje ruskega jezika. Saj pa tudi vsa znamenja kažejo na to, da je ruski narod s svojim jezikom poklican igrati še veliko važnejšo mednarodno vlogo, kakor jo igra že zdaj in zato je potrebno nam Slovencem, da se primerno pripravimo na bodočo veliko dobo, ako hočemo, da bodemo imeli kaj dobička od nje. Najboljše pa se bodemo pripravili s tem, da se učimo ruščine, ki ima postati za vse Slovane vir velikega gmotnega in duševnega blagostanja in zato naj nikdo ne zamudi prilike, ki se v primerno kratkem Času nauči za slovanstvo prevoznega jezika. — Kdor se želi udeleževati ruskih karzov, prijavi naj se pri predsedniku Russkega kružka in predavatelju ruščine g. dr. L. Jenko, Jurčičev št. 3. — V kurzih se bode poučevalo na podlagi Voljperovih knjig in Blosfelj-dove ruske slovnice. Knjige se dobivajo v knjigotržnici Schwentner in na posojilo v „Russkem kružku". S poučevanjem se počne v oktobru. Kraj in čas bode pravočasno naznanjen. — Vojaško skladišče, na vogalu Dunajske ceste in Frano Jo-žefovih ulic ne kazi samo mesta, nego je tudi prava nadloga za pre bivalstvo. Tako se je včeraj popol dne po vsem okoliša valil po ulicah tak neznosen dim, da so ljudje hiteli zspirat okna in da so pasantje bežali, kar so mogli. Magistrat je neke male obrtnike silil, da so si zaradi tacega dima morali nakopati velike stroške, dočim pusti erar popolnoma na miru, — vzlio vsema dimu v najlepšem delu mesta. — MTi»goemkaejai kolni-ikoga In potpornoga dru atva" občni sbor bo v nedeljo, dno 25. t m, Pb 10. uri zjutrsj v mostni dvorani. Ker ee bode vršila ta dan dopolnilna voli to v (volil so bode en član predssdstrs), posivljssso vse gospode drultvenike, da so tega občnega sbora prav zanesljivo ude le&e. — III. narod m v I no k a tr- „Ljubljano" bo 25 t m. v Pun tigamski pivnici na Turjaškem trgu preje »Eatoliški dom«. — Stooonoko planinoko društvo priredi v nedeljo dne 25. t. m. izlet na Vegov dom v Zagorici, kjer se vdeleži prirejene slavnosti in veselice. Planinci se odpeljejo zjutraj z mešancem iz Ljsbljane do Laz, vračajo se zvečer Čez Dolsko na vlak (8*56) ali pa peš ali z vozom čez Dol. Člani in prijatelji Slov. plan. društva se vljudno vabijo. — Vćorojšajo prodavanje „Prosvete(f je lepo uspelo. Navzočih je bilo 112 ljudi. Cand. med. g Rudolf Kob al je najpopularnejše podal za nadaljna praktična predavanja ne obhodno potrebne teoretične osnovne pojme. Najprvo je odgovarjal, kaj je življenje, ozir. kdo živi in kdo ne živi. Opisal je amebe kot najpriprostejšo enocelično žival. Pokazal je sestav in razvoj več-celičnih bitij in poudarjal, da je že takoj v prvih stadijih razvoja opaziti deljena dela med celicami. Ene skrbe za hrano, druge izločujejo ekstremente, tretje čujejo druge kot vojaki na straži. Iz najpriprostejših bitij, ki imajo samo ene vrste celic — črevesne celice — in torej samo en organ, se razvijejo bolj in bolj kompli-kovana, ki imajo več različnih skupin (enakih) celic in zato tudi več različnih organov. Tudi naše telo ima več organov in vsak izmed njih opravlja drugo delo, ker je pač vsak sestavljen iz drugačnih celic. Govornik definuje nato sistem, ki je skupina takih enakih celic, ki jih je najti po celem telesu, kakor n. pr. živčje in žile. Govori končno o povodju, o žilah odvodnicah (arterijah), dovodnicah (venah), o kapilarah, srcu in krvnem toku. — Dasi je bilo predavanje vseskozi teoretično in že z ozirom na nomenklaturo jako težavno, je j vendarle g. Kobal govoril krasno znenavadno rutino. Ton je bil odločno znanstven in resen! — Predavanja o krvi in krvnem sistemu se jutri zvečer ob 8. uri nadaljuje. Na vrsto pridejo že bolj praktične stvari, ki jih bo pre davatelj g. Rudolf Kobal razjasnjeval tudi s pomočjo preparatov, katere so radevolje posodili c. kr. drž. gimnazija in c. kr. učiteljišče. Lokal: Narodni dom (Merkurjeva dvorana). — Koncesijo za ustanovitev lekarne na Suš»fcu je dobil gosp. Ivo Devoič, mnogoletni in občepriijub 1;eni magister v lekarni g. pl. Trn-koc*yja. — Poroka. Dne 24 t. m. se poroči odvetniški kandidat v Celju g. dr. Ivan Fermevc s gospodično Mirko Gregorinovo, hčerko sod nega svetnika g. Alojzija Grego-rina v C*lju. Čestitamo! — O sadni razstavi v Radovljici. Odbor razstave je sklenil znižati vstopnino v razstavo po razmerju vsem šolskim in drugim zavodom za slučaj skupnega obiska razstave. Vodstva srednjih in ljudskih šol naj blagovolijo to sprejeti na znanje in morda misliti na to, da bi tudi naša učeča se mladina ogledala to lepo razstavo in črpala iz nje potrebnega pouka. Posebno bi obisk razstave utegnil koristiti tudi go-jenkam gospodinjskih in drugih vzgoje-valnih zavodov. — Običajna aksdemična veselica v Novem mestu se vrši v soboto, 24. septembra, ob pol 8. uri zvečer v dvorani »Narodnega doma«. Na sporedu je koncert, veseloigra »Doktor Hribar« in ples. Cisti dohodek je namenjen podpornim društvom za slovenske visoko šolce. Vstopnice se bodo kolekovale c narodnim kolekom. Gostje dobrodošli! — „Zagorski Sokol" priredi v nedeljo 25. t. m. javno telovadbo in tombolo na vrtu gospe Marije Weinbergerje ve. Po tomboli koncert zagorskega orkestra in pevskega kluba. — V Selcih bo dne 4 oktobra živinski semenj. Opozarjajo se na ta semenj trgovei s prašiči in bučami. Dobro bi bilo, ako bi se te vrete živine kaj na Bemenj prignalo, kajti kupcev ne bo manjkalo. — Izsledena tatvina. Kakor smo pred kratkim poročali, bilo je v noči 13. na 14 t. m. v Hradec-kega vasi št. 18 v kovčegu delavcev Ignacija Pahorja, Rudolfa Krpana, Karola Mozetiča in hlapca Franoeta Podobnika, vlomljeno in pokradenega čez 200 K denarja. Prvotno se je mislilo, da se krivcev sploh ne bode dalo izslediti, posneje pa je padi* temna luč na delavca Franceta Žagarje, po domače »Grofa«, rojenega v Ljubljani in na Studenec pristoj- nega in na njegovega najboljšega prijatelja Alojsijs Bresiee tudi rodom is Studeno«. Oba sto po navadi spala mm Martinovi sesti št 24 v Čupi vos-aika Mihaela Suštaršiče, kritično noč pa sta Šla spat v hlev. Tskoj drugi dan sta si privoščila sa za|n-trk piva in pečenke, potem pa šla na delo. Čes pas* dni ju je policija •ratovala, a ni ovi njiju ničeaar dobila. Pri polisiji sta odločno vse ta jile, toda ta jima ni verjela in |u is-rolila sodišču. Kakor Čujemo, sta »dobra priiatelja« ulosn ie prtsnala. Bresie in Žagar sta si denar bratsko razdelila. 70 K je dal Žagar spraviti vosniku Šuštarsiiu. Suštaršič je pri Eo lisi j i odločno trdil, da ni dobil nosnega denarja od Zagirja, toda ta Bra je, ko jo videl, da je v pasti, is-dal. »Polteni« Suštaršič se bode moral sedaj tndi pri sodišču zagovarjati in se bode uveril, da ni vseeno, kaj •« uradni osobi ispove. Bresie in Sagar sta bila vzela tudi nekaj orehov tu samokres, kar sta pa m*d potjo trgla proč. Samokres je Šel Žagar včeraj v spremstvu policije poiskst in so ga fes našli v nekem grmovju v Streliških uhoah. — Kap zadela« Včeraj popoldne je zadela v tratiti kap 61 let starega trafikanta Pred škofijo, M&ksa Brusa. Bil je takoj mrtev. Zapustil je vdovo bres otrok. — V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 11 Slovencev, nazaj jih je pa prišlo 25. — Hrvaško novico. — Lanski izgredi v Zaprešiću zaradi izobešanja madjarske sastave na kolodvoru se obravnavajo ravnokar v Zagrebu. Obravnava ho trajala več dni. Obtoženih je 15 oseb, med njimi tudi neka 14ictna deklica. — Pri volitvah v varaždinsko županijsko skupščino je zmagala opocieija. — Nova pošta se je ustanovila v Blinji v zagrebški županiji. — Majnovejse novice. — Princezinja Lujiza Koburška in grofica L o n y a y. Grofica Lonyay je poslala princezinji Lujizi zelo ljubeznivo pismo, v katerem jo prosi za sestanek. Princezinja Lujiza je vsled tega včeraj obiskala v Parizu svojo sestro. — Dinamit na tramvajski progi. V Melreseju (Amerika) je padel z nekega voza zavoj 50 kg dinamita. Voz električne železnice je zadel ob zavoj, ki se je razpočil ter zdrobil ves voz. Devet gostov je bilo ubitih, 19 pa hudo ranjenih. — Za volitev predsednika Zedi njenih držav se je vpisalo v volilne liste zelo veliko žensk, ki bodo glasovale za demokratičnega kandidata Parkerja. — Tepen vojaški ataše. Ataše francoskega poslaništva v Pekinu, m a j o r L a r i b e, je hotel z nekim drugim častnikom s strehe svoje hiše foto-grafovati oni del kitajske prestolnice, kamor ne sme noben tujec. Pri tem so ju Kitajci zapazili ter naščuvali množico, ki je oba častnika napadla in pretepala. Komaj sta utekla v katoliško cerkev. — Časopis na dražbi prodan. Danes se proda v Budapešti na javni dražbi glasilo neodvisne stranke „Egyetertes", pri katerem je sodeloval tudi Fr. Kossuth. List je ustanovilo neko delniško društvo, toda sčasoma je skoraj vse delnice pokupil znani Fenyo, ki sedi zaradi raznih svinjarij v zaporu. — Don Carlos je priobčil v svojem glasilu „Correo Espanol" lastnoročno pismo svojemu sinu Jaimeju, v katerem ga poziva, naj takoj prekliče svoje liberalne izjave, ki jih je priobčil v „Matinu-, sicer bo oče moral seči po sredstvi!*, ki jih zahteva njegova „čast in vest". * Nenavaden zdravniški honorar. Zdravnika Ott in dr. Hirsch, ki sta asistirala pri rojstvu ruskega prestolonaslednika, sta dobila izrednega honorarja 100.000 rabljev, dočim je običajni honorar 25.000 rabljev. • Na predovanje delavske stranke v Avstraliji. V \V*iesu v južni Avstraliji, so bile pred kratkim splošne volitve, ki so izpadle ugodno za sedanje avstralsko delavsko ministrstvo. Pri teh volitvah so tudi prvič volile ženske. ' Nova družabna igra. Angleška družba je zopet vpeljala novo igro. Kakor vse »velike« itnsjdbe, je tudi iznajdbo te igre provzročil slučaj. Igra bo zove H*lticoridae, po isto-imenem hrošču, ki igra pri tem veliko vlogo. Tega hrošča postavijo v malo votlino sredi plošče, ki je raz deljena v več s številkami zaznamovanih delov. Eden izmed igralcev dregne hrošča, ki skoči kvišku kakor kak akrobat. V tem se mu sačno barve izpreminjati in kakor ognjena točka se jame v malih kolobarjih zopet spuščati nizdol proti plošči, do kler ne obaeđi na enem s številko zaznamovanem dela plošče. Igralci stavijo na posamezne številke in s veliko napetostjo pričakujejo, na ka- teri bo obstal. Številka, na katero hrošč psde, seveda dobi. * Žensko vprašanje) na Japonskem. Žensko vseučilišče v Tokio, ki je bilo otvorjeno pred tremi leti, je imelo letos prvič svoje skalnje. To nvseučilišče* pa ni tako, kakor vseučilišča v Evropi. Na tem vseučilišču se dekleta nče toliko, kolikor na sašik višjih dekliških šolah, loleg tega pa je gospodinjstvo učni predmet. Deklice se v tej Šoli uče tudi kuhati. — Gojenke dekliške šole za plemenite deklice izdelujejo vsak dan po končanih Šolskih urah eno in pol ure obvezila za armado in mornarico. Na Japonskem je 76 višjih dekliških šol. — Na železnicah po Japonskem dobivajo ženske že uradniške službe. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj 23. septembra. „Frem-denblatt" prijavlja dolg razgovor z dalmatinskim namestnikom baronom Handlom glede znane afere. Handel se opravičuje, Češ, da ni rekel druzega, kakor da v u r a d u ni častne besede, a te njegove besede da so se zlobno zasukale. Izjavil je, da ostane popolnoma pasiven, kar menda pomeni, da Biakinija ne bo tožil. Dunaj 23 septembra. V dež zboru je nemški nacijonalec Ko-lisko predlagal, naj se vlada pozove, da odpravi češke in poljske paralelke na učiteljiščih v Tešinu in Opavi. Praga 23 septembra. Ameriški listi poročajo, da so Japonci v Ljaojangu ujeli poslanca KI o J fača. To ni resnično. Klcfač je prišel sploh le do Irkutska in je 17. t. m. nastopil pot v domovino. Inomost 23. septembra. Dež. glavar dr. Kathrein nadaljuje pogajanja s strankami zastran sklicanja deželnega zbora, a menda ni upanja na uspeh. Odesa 23 septembra. Nb mestnega zapovednika se je zgodil atentat. Na Boule-var.lu je neki mladi človek nanj ustrelil. Mestni zapovednik, ki ni bil zadet, je napadalca prijel in mu strgal revolver iz rok. Pri napadalcu so našli tudi bodalo. Kdo da je, se še ne ve. Rusko-japonska vojna. Petrograd 23 septembra. Japonci poskušajo obiti levo krilo ruske armade London 23 septembra. Razna poročila trde, da so Japonci pri Port Arturju dosegli velike uspehe. Rusov je bilo 400 ubitih in 800 ranjenih, tudi so izgubiii 45 topov in več važnih utrdb. Pariz 23. septembra. Soproga generala Stessla je bila pri zadnjem naskoku na Port Artur ranjena. Iz Port Arturja utekla poročnika Radzivil in Kristoforov sta prišla že v Kuropatkinov tabor. Prinesla sta seboj golobe-pismonoše, ki poneso v oblegano trdnjavo naročila Kuropatkinova. London 23 septembra. „Daily Telegraph" poreča, da železniški most v Ljaojangu ni razdejan, kakor je domneval Kuropatkin, ker je ogenj uničil samo lesovje. OcfT Zsala€^wssfSV^ vsekdsr še* tezuato t ino iekmrmarjm f**< <«##f/o V i J utitj ti rt i mm Š>unt»j skt t tu t In zavračajte Izdelke, ki obsegajo le neznatne množine železa in nimajo zatorej nlkskršne zdrsvtlne vrednosti. Zunanja naročila po 6 povzetju. 1264-15 Pozor! Le „Tempel-vreleo" in ,,8ty-ria-vrelec** sta kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila ..Tempel-vrelec" au ,,Styriavrelec**, temveč se spravljajo goljufivo pod imenom ,.Roga5ka slatina'4 v promet, naj se zavrnejo. — Oekrbnistvo deželnih vrelcev Rogatec-Slatina. Meteorologično poročilo. Višin* nad morjem 506 i. Srednji trezni tlak 73i 0 mm Sept. Čas opazovanja Stanje barometra V mm Temperatura v °C Vetrovi Nebo 22. 9. sv. 7363 92 al. jvshod del. jasno 23. t. s> tari 70 si. ssvzb oblačno • 2 pop 738 3 113 breavetr. dež Srednja včerajšnja temperatura: 9 5*, normale: 139°. — Padavina v mm 00. t '♦!;*' 99-40 99-60 100 15 100-35 9s>-40 99-60 119-35 119-55 97*70 97-90 11880 119 — 99-50 101- 100 25 101*25 100- 100 — 100-95 101-95 9960 100 — 9960 99 90 101 40 102-40 106*85 107-85 100&0 101-&0 100-75 10175 10010 10110 100— 101 — 100-75 101-75 9S-&0 99-10 10010 305" 7 5 307 75 101 — 101-60 Borzna poročila. ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 22. septembra 1904. bt&loBbenl pwpirjl. 4a/. majeva renta ..... 4"2'/0 srebrna renta .... 4° 0 avstr. kronska renta . . *7t » ***** > ■ * 4°/t ogrska kronska „ . . . 4»/t n "lata w . . . *•/• posojilo dežele Kranjske . *Vt°/o posojilo mesta Spljet . 4Vi7t m ■ Zadar 4*/t»/ bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 ceSka dež. banka k. o. *•/. « . „ ž. o. . 47s°/0 "t. pisma gal. d. bip. b. 4V»*/8 Peit kom. k. o. r.. 10«/. Pr....... •»V/« SBast- P>8m* Innerst. hr. 4Vi7j ■ » ogrske oe.. dež. hr...... 4l/t#/# x. pis. ogr. kip. baa. . 4Vi*/« obl. ogr. lokalaih žo- leznio d. dr..... 4* *lt obl. češke ind. banke . **/# prior. Trst-Porec" Uk. Žal. 4*/, prior. dol. žel..... b«/. . juž. žel. kip. ' ,V, • **/■*/• arst. pos. sa žel. p. o. . Irtčke. 8raČke od 1. 1854 ..... . . 1860", .... . r . ..... m tizike...... zrm. kred. I. emisija . . . . . B ogr. hip. banke , srbska a frs. 100— . „ turško...... Basilika treske .... Kredita« Iaomoske Krakovske ljubljanske Avst. rad. križa Ogr. m u Rndolfore „ .... Salcbarike „ . . . . Dmnajsk« kom. „ . . . . D«lmle«. Jnžne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnica . A v str. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mosta (Briix) . Alpinske motan..... Praške Žel. indr. dr..... Rima-Muranvi...... Trbov\j8ke prem. dražbe . . Arstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne dražbe . . . Tmlnte C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Sovereigna....... Laški bankovci...... Rublji......... Dolarji......... 183-75 2I2- — 160 — 808 — 297--^ 270-— 98 — 1S410 21 — 465.— 78-— 84-7» 66-50 54 — 29-10 66'— 77-— 519 — 8675 646-75; 1614*—I 657- 50i 768-501 249-— 658- 75! 481 185-75 265-2* 163*60 318 — 307-80 275-— 96 — 13510 ■j! 90 476 — 83 — 8875 72 — 66 — 30 — 71 — 81-— 529 — 87-76 647-75 1624- — 658*50 769 50 250 — 659-25 482 — 2470 — 2484 — 526 — 527 — 314-— 318 — 1 487-- 491- - | 174- 175 — 11-35 11 39 1901 19-04 23 47 23-55 23-94 24 — 117-35 117-55 9520 9540 2 53 254 4-84 5 — impešti. Dne 23. septembra 1904. Termin. Pšenica za oktober . . . za 50 kg K 1040 , „ april . . . . „ 50 „ „ 10-70 n 60 jf „ 7-58 . 50 „ „ 732 _ 50 - _ 6'88 Rž Koruza Oves oktober 1904 . maj .... oktober . . . , E IVU t Iv. vzdržno. Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene soproge, matere in tete, gospe Jožefe Guček soproge delovodje ki je danes, 23. septembra ob Štirih zjutraj po dolgem, težkem trpljenju mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 24. septembra ob poli petih popoldne iz deželne bolnice. Naj v miru počiva! V Ljubljani, 23. septembru 19C4 2761 Žalujoči ostali. Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma sina, brata in svaka, gospoda Maksa Bruss, ki je v Četrtek, dne 22. septembra, ob 4. uri popoldne v dobi 60 let nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb se vrfii v Boboto, dne 24. septembra, ob 4. uri popoldne od hiše žalosti, streiisko ulice 6, na pokopališče pri sv. Krištofu, Svete zadusne mase se bodo brale v veC cerkvah. Dragega pokojnika piiporoCamo pobožnemu spominu. V Ljubljani, 22. septembra 1904. Julija Bril*m, soproga. Ivana fSraMfef, mati. Fr. Brusi«, ftisri Bru»», brata. 2762-1 Elegantno meblovana mesečna soba v pritličju s posebnim vhodom aa odda b 1. oktobrom. Poizve se v Gosposkih nI. št. 15. Pisarna levo. 2749-1 Učitelja laščine ki bi poučeval v večernih kurzih t Slov. trgovskem društvu „Merkur" so Išče. Ponudbe naj se pošljejo takoj na naslov: Slovensko trgovsko društvo »MERKUR" v Ljubljani, »g? 3 spretni železolivarji dobe trajno delo pri 9708-3 J. Lorber & Ko. tovarna za stroje, Žalec pri Celju. Starejši in oženjeni imajo prednost. Kavarna „Ilirija" vsak dan celo noč odprta. Suhe gobe kupim v vsaki množini. Ponudba a vzorci in ceno na naslov: Tomai Ohaleupka, Svetec u Blllnv, 6eohy. 27&8-1 = Zanimive znamenitosti! = Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična raatava i. vrste. V soboto, 24. septembra 1904: Zadnji dan razstavni anaCa&da^rijOi torišče vojne med Rusijo in Japonsko. V nedeljo, 25. septembra 1904: Velezanimivo potovanje v Ameriko. Obisk čikaga, Hudsona, doline Je semite, Kalifornije, Yelostowneparka Itd. itd. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šola In društva znižana vstopnina. V u as U d m ii — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od 9. do 19. ure dopoldne ln od do 9. ure popoldne* Z odUCnim spoštovanjem 2751 reL^riiSLtoljat^o. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Iz^roca. iz -srozuTLegra ieda. Veljaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno cez Sclzthal v Anaseet S vinograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6. uri 5 m zjutraj osebni vlak t Trbiž od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj. Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klem-Reifling v Steyr, Line, Bndjevice, Plžen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. (Ljub^jana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.\ Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (L-ubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembru ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. razreda*, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja £ez Amstetten, Lipsko. Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Linc-Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer oaobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7 uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — 1 as prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. IMV *f* *»* «*« *T* *T* *f* «4* ] v j *T* *T* *f* "T* **• «"** (preje Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg 10 priporoča: pristno pozlaiene nagrobne lirlže, kuhinjsko posodo, tehtnice In uteži, mere, niPHiirp/niiT, posode za mast, mline za kavo, ribalnlce za kruh, likalnike na špirit (poraba špirita Vi © litra za 3 vinarje v 1 uri), na oglje In za svitlo; lite kotle, štedilnike, peči, predpečnlke, posode za premog, gumijeve cevi, pipe, nepremočljive vozne plahte, vozne svetilke, razno rokodelsko orodje, samokolnice, orala, slamorezne kose In stroje itd. 1 -s Založnik zveze c. kr avstrijskih državnih uradnikov. ^ Prodajalko v trgovini z mešanim blagom le sodelujočo ter dobro izurjeno kakor tudi učenca, poštenega in iz dobre hide sprejme takoj tvrdka 2744—a M. ELSNER, Litija. Spxej:r2CLejo so pod jako ugodnimi pogoji solidni in sprotni Ponudbe naj se pofliljajo pod ^zavarovalni potovalo" na aprav-aištvo „Slor. Naroda". 9S1-&0 10.000 parov čevljev! 4 pari cavljav samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par molkih in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z moćno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moSkih in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Val 4 pari a»mo d M. Za naročitev zadostuje dolgost. 2763 Razpošiljanje po povzetja. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Javna dražba. 0 torek, dne 27. septembra ob 2. uri popoldne se bode prodalo na javni dražbi na novem strelišču pod »Rožnikom" 2760-i Učenca sprejme takoj t trgovino z meS. blagom Alojzij Jerančič v Ljubljani, Karlovaka cesta it. 8. s prakso, želi službo premenltl. Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda4*. 2720-3 Dijaki se sprejmejo pri boljši družini na stanovanje in brano pod zmernimi pogoji. Ejubljana, Glavni trg it. 25 1. nadstropje. 2723-3 Deklice aH dtčki, ki si žeV privatno priuftu Igranju nta klavirju in ob-•nam trerija>« na) s« zglaae pod lifro: „Dobri uspeh" poste reatanu ▼ Ljubljani. 2719-C Ključavničarskega 8783 - 4 pomočnika sprejme takoj za stalno ključavničarski mojster Ivan Refeek v Celju. — Ponudnik mora biti vešč posebnu v izdelovanja in popravljanju različni 1 tebtnic. Plača po dogovoru. Kupci se vljudno vabijo. 55 GrenČica Florian" in liker B"217 Florian" iboljša kapljica za želodec. Gremij ljubljanskih trgovcev naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 25. septembra 1904 ob IO. uri dopoludne. Ponarlfalnt Izpiti se pa fiU isti dan ob 7. url ZjlltraJ. 2693—3 Ena skrb manj v vsaki hiši • pri vsakdanji porabi 3 2693-1 Naravno, vclekoncentrirano krepko živilo za dojence, otroke v letih razvitka, žene, prebolele in starajoče se osebe, za telesno in duševno onemogle, za odebelelost, - -- pri jetiki in vseh kataralnih boleznih. -- -- Od prvih avtoritet sijajno poverjeno. ===== Dunaj 1904 veliko zlato državno darilo. Naprodaj v lekarnah in drogerijah v steklenicah po .......K 1-50, K 3—, K 5—, - -- Zastopnik: Karal F. Laibl v Ljubljani. Izdelovalnlce živil Ivan Hoff, Stadlau Tvornice dietetskih sladnih preparatov. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" 99 Podružnica v CELOVCU. li n 1» u j«* In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital 14 1,000*000, Zamenjava Id ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaru]e srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurznl lzg"u.i3i. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninake kavcije. 0^>T Eshompt tn Inkano menic, '».g O^ST Boran« nnročlln. 1tJQ Podružnica v SPLJETU. ^ZZžz Denarne ilotr ■prejemu v tekočem raca n u ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—109 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarn c.** 3531 QMX 2828601867376 .HKA1 YU