113
Raznarodovalna in 
ponemčevalna nacistična 
politika v okupirani Rogaški 
Slatini (1941–1945)
Denationalizing and Germanizing Nazi policy in 
occupied Rogaška Slatina (1941–1945)
asist. Daniel Siter
114 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
IZVLEČEK
Članek na podlagi arhivskih virov, ustnih pričevanj, slikovnega gradiva 
in dokumentacije iz zasebnih zbirk analizira raznarodovalni program 
nemškega okupatorja v obdobju štiriletne okupacije zdravilišča Rogaška 
Slatina. Glavni cilj nacistov je bila čim hitrejša vpeljava raznarodovalne in 
germanizatorske politike, ki so jo na Spodnjem Štajerskem izvajali Štajerska 
domovinska zveza, tajna državna policija, orožništvo in še nekateri drugi 
organi. Zlasti leti 1941 in 1942 sta v zdravilišču minili v znamenju aretacij, 
mučenj, nasilnih preiskav in zaplemb premoženja, izgonov ter internacij v 
nemška koncentracijska taborišča in okrožne ali okrajne zapore, kjer so bile 
slatinske žrtve usmrčene. Preostale prebivalce so politično, narodnostno, 
rasno in dednozdravstveno temeljito pregledali, jim na podlagi ocen dode-
lili legitimacije in jih skozi vrtce, šole ter s prirejanjem jezikovnih tečajev in 
političnih zborovanj podvrgli brezkompromisnemu ponemčevanju.
Ključne besede: Rogaška Slatina, raznarodovanje, ponemčevanje, 
Štajerska domovinska zveza, nemška okupacija, izgoni, zaplembe, 
internacije, rasno ocenjevanje
ABSTRACT
Drawing on archival sources, oral testimonies, pictorial material and 
documentation from private collections, the article analyses Nazi denatio-
nalization politics in the period of four–year occupation of health–spa resort 
Rogaška Slatina. The main objective of Nazis was a quick implementation 
of denationalization and Germanization policy, which was in the land of 
Lower Styria implemented mostly by Styria Homeland Association, Secret 
State Police, Gendarmerie and some other agencies. In the health–spa 
resort, both 1941 and 1942 have passed in a sign of arrests, torment, violent 
house searches and confiscations of property, expulsions and internments 
into Nazi concentration camps, district and regional prisons, where the 
victims from Rogaška Slatina waited for their final execution. Others have 
gone through thorough political, ethnic, genetic and racial examination, 
Razprave | 115
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
and depending on their grades, they were given legitimations. Through 
kindergartens, schools, language courses and political rallies they were 
subducted to uncompromising Germanization.     
Key Words: Rogaška Slatina, denationalization, Germanization, Styria 
Homeland Association, German occupation, expulsions, confiscations, 
internments, racial examination
116 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
UVOD
Aprila 1941 je nacistični škorenj poteptal še Kraljevino Jugoslavijo, ki se 
je po oficirskem državnem udaru 27. marca 1941 v Beogradu znašla na 
Hitlerjevem seznamu sovražnih držav. Nacistična Nemčija si je ob hitri 
zasedbi Jugoslavije prisvojila največji kos slovenske ozemeljske pogače in 
ga upravno–teritorialno povezala v dve začasni okupacijski coni oz. pok-
rajini z režimom civilne uprave: Spodnjo Štajersko ter zasedena območja 
Koroške in Kranjske. Nacisti so Slovence nemudoma obsodili na narodno 
smrt. V svojem delu zasedenega slovenskega ozemlja so si prizadevali za 
hitro implementacijo raznaroditve in etničnega uničenja (etnocid) podjar-
mljenih prebivalcev, kar so želeli doseči z velikopoteznim raznarodovalnim 
programom, širokim naborom ponemčevalnih akcij in izvajanjem silovi-
tega terorja.1 V prostoru, domnevno tisoč let trajajočega tretjega rajha, naj 
bi Slovenci med vsemi zatiranimi narodi širom okupirane Evrope izginili v 
najkrajšem času – v kakšnih štirih ali največ petih letih, po nekaj desetletjih 
pa bi se spremenili samo še v zgodovinski pojem. 
Primarni fokus članka je zgodovinopisna analiza najbolj reprezenta-
tivnih raznarodovalno–ponemčevalnih ukrepov in primerov nacističnega 
terorja na krajevnem nivoju občine Rogaška Slatina v letih 1941–1945, ko 
je okupator v spodnještajerskem zdraviliškem kraju vzpostavil štiriletno 
zasedbeno upravo. Tematskemu področju sta se v osnovnih obrisih najbolj 
približali dve deli. V razstavi Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega 
1 Ti trije sklopi zajemajo: hitro in popolno aneksijo zasedenih slovenskih pokrajin, spreminjanje zunanjega 
videza dežele (ponemčenje osebnih in krajevnih imen ter napisov), zaplembe ter uničevanje slovenskih 
knjižnic in arhivov, sežig molitvenikov, knjig, leksikonov, ukinitev in prepoved pouka v slovenščini, splošna 
prepoved slovenskega jezika, knjig in tiska (ter njegovo uničenje), uvedba obveznih tečajev nemškega jezika, 
obvezno sporazumevanje in pisanje v nemščini, gradnja in obiskovanje nemških otroških vrtcev in šol ter 
ustanavljanje nemških mladinskih organizacij. Poskrbljeno je bilo tudi za razpust vseh slovenskih političnih, 
kulturnih, gospodarskih in celo dobrodelnih organizacij, društev, združenj, strank, zvez ter raznih skladov. 
Med tovrstne ukrepe spadajo še preiskave stanovanj in zaplembe imetja ter osebnega premoženja, zače-
tne aretacije, izgoni in izselitve. Redno so se prirejali tudi apeli, politična zborovanja in drugo. Za uničevanje 
slovenskega naroda se je uporabljalo še suženjsko delo s sterilizacijo, zavzeto in natančno rasno in politično 
pregledovanje ter ocenjevanje, dodeljevanje državljanskih kategorij, splošno uničevanje slovenskega poli-
tičnega, kulturnega in družbenega življenja ter načrtno množično kolonizacijo Nemcev.
Razprave | 117
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
rajha, 19411–19452 se avtorji sicer primarno osredotočamo na sotelsko mejo 
med nemškim rajhom in sosednjo Neodvisno državo Hrvaško v zaledju 
Rogaške Slatine ter vplivom zastražene, varovane, ožičene, ograjene, utr-
jene in zaminirane meje na obmejno okoliško prebivalstvo. V svoji magistr-
ski raziskavi Rogaška Slatina v obdobju nemške okupacije (1941–1945)3 je 
raznarodovalno–ponemčevalna politika obravnavana v kontekstu širše in 
celovitejše zgodovinopisne slike. Pričujoči članek je nastajal v dveh delih, 
drugi del vključuje nove arhivske dokumente in ostale dodane vire. Na 
mikrozgodovinskem nivoju med uporabno znanstveno literaturo spadajo 
še prispevki, članki in monografije zgodovinarja Toneta Ferenca. Omenim 
naj zborniški prispevek Nemška okupacija,4 kjer je avtor orisal okupacijo ter 
splošno upravno in raznarodovalno delovanje okupatorja v prostoru med 
Bočem in Bohorjem. Še posebej pa velja izpostaviti njegovo znanstveno 
monografijo Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–19455 
– temeljno in še do danes nepreseženo delo o širšem ekspanzionističnem, 
naseljevalnem in razseljevalnem, raznarodovalnem, ponemčevalnem in 
represivnem delovanju ter deportacijski politiki nemškega okupatorja na 
območju zasedene Slovenije. Ob kritičnem pretresu sta pomembna vira 
tudi okupatorjev časopisni tednik Štajerski gospodar (izhajal v slovenščini 
in nemščini) ter časnik in dnevnik Marburger Zeitung (tudi uradno glasilo 
Štajerske domovinske zveze) z rednim obtokom po vsej slovenski Štajerski.
Nacistični teror se je v Rogaški Slatini pričel takoj po njeni zasedbi in 
vzpostavitvi okupacijskega oblastnega aparata. Valovi aretacij, preiskav in 
2 Mikša, Peter, Daniel Siter, Božo Repe, Maja Vehar, Matija Zorn, Božidar Flajšman, Bojan Balkovec, 
Kornelija Ajlec, Manca Volk Bahun. Oddelek za zgodovino, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2018. 
Razstava je nastala v okviru triletnega temeljnega projekta ARRS »Napravite mi to deželo nemško … ita-
lijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega 
prebivalstva«, ki se je izvajal na Oddelku za zgodovino, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1. 5. 2017–30. 
4. 2020), financirala pa ga je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 
3 Siter, Daniel. Rogaška Slatina v obdobju nemške okupacije (1941–1945). Ljubljana: Oddelek za zgodovino 
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2019. Dalje: Siter, Rogaška Slatina. 
4 Ferenc, Tone. »Nemška okupacija.« V: Med Bočem in Bohorjem, ur. Marjan Žagar, Slavko Kremenšek, 
Janko Liška, Rudi Lešnik, Franc Drobne, Franjo Fijavž, Stane Mrvič, Milan Natek in Ernest Rečnik, 247–278. 
Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina: Delavska univerza, 1984. Dalje: Ferenc, »Nemška 
okupacija«. 
5 Ferenc, Tone. Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Maribor: Obzorja, 1968. 
Dalje: Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika.
118 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
zaplemb stanovanj ter ostalega premoženja, izgonov, preselitev, internacij 
v zapore in nemška koncentracijska taborišča ter tamkajšnje usmrtitve so 
lokalnemu prebivalstvu zelo hitro nakazali grozovite namere okupatorja. 
Izvrševanje raznarodovalno–ponemčevalnega programa lahko za okupi-
rano Rogaško Slatino razdelimo na dve fazi. Začetna faza je trajala nekje 
od sredine aprila do jeseni 1941 in je bila najintenzivnejša. Raznarodovanje 
in teror se nato nadaljujeta v letu 1942, ko se okupator ob protizakoniti 
uvedbi prisilne vojaške in delovne mobilizacije odloči še za usmrtitev pri-
padnikov narodnoosvobodilnega gibanja in steklarjev, ki so po napadu 
na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 postali zaradi svoje delovne zavednosti 
in poznejšega razkritja komunistične celice znotraj tovarne stekla glavni 
sovražniki nemškega rajha. Skorajda sočasno sledi tudi internacija svojcev 
ustreljenih steklarskih talcev, partizanskih družin in aktivistov Osvobodilne 
fronte (v nadaljevanju OF) v celjski Stari pisker ter nemška koncentracijska 
in otroška taborišča.
OSNOVA RAZNARODOVANJA ZASNOVANA ŽE V 
PREDVOJNEM OBDOBJU
Osnova raznarodovalne politike, ki jo je nemški okupator v vsej svoji 
izkrivljeni in celoviti obliki implementiral po prevzemu občinskih uprav in 
vzpostavitvi svoje okupacijske civilne uprave, je bila pripravljena še preden 
je nemška vojska napadla Kraljevino Jugoslavijo. Med 27. marcem (državni 
udar v Beogradu) in 6. aprilom 1941 (začetek nemškega napada) je bilo 
pod okriljem še intenzivnejšega zbiranja obveščevalnih podatkov peto-
kolonaških organizacij v veliki tajnosti v Gradcu sklicanih več pomembnih 
sestankov, kjer so se Nemcem predajali občutljivi in ključni podatki iz šte-
vilnih tajnih sfer delovanja jugoslovanske države. Srečanj so se udeležili 
zlasti vodilni nacisti iz slovenskega okolja, ki so kasneje nemškim invazijskim 
enotam pomagali kot vodniki (»Sonderführer«), tolmači in inštruktorji. Tri 
dni pred napadom so bili na konferenci obmejnega pokrajinskega urada 
nacionalsocialistične stranke v Gradcu izbrani tudi ideološko in politično 
zanesljivi ljudje (t. i. zaupniki oz. »Vertrauensleute«), na katere se je lahko 
okupator zanašal glede dobavljanja skrajno občutljivih podatkov iz njiho-
Razprave | 119
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
vega domačega okolja ter nudenja osnovne pomoči nemškim vojakom pri 
njihovi orientaciji in nemškim organom pri vzpostavljanju okupacijskega 
oblastnega aparata.6 Iz fonda Republiškega sekretariata za notranje 
zadeve Socialistične republike Slovenije izvemo, da so sezname zaupnikov 
razdelili na navadne in posebne zaupnike (»besondere Vertrauensleute«) 
– imena slednjih so v dokumentih podčrtali. Iz občine Rogaška Slatina 
posebnih zaupnikov ni bilo, osem oseb pa je bilo uvrščenih med navadne 
zaupnike. Za ozemlje Kostrivnice so nemški uradniki zapisali zgolj enega 
navadnega zaupnika.7 
Občutljive osebne informacije, zbrane v predvojnih dneh v Gradcu, so 
nacisti izkoristili za to, da so še pred invazijo za vsak politični okraj v slo-
venskem delu Štajerske pripravili mape z osebnimi podatki o ljudeh, orga-
nizacijah, društvih in ustanovah, ki so bile Nemcem oz. nemštvu prijateljsko 
naklonjene ali sovražno usmerjene.8 Poleg tovrstnih map pa so bili v dneh 
pred vojno v Gradcu ustvarjeni tudi natančni aretacijski spiski domnevno 
sumljivih in nevarnih ljudi, po katerih se je ravnala okupatorjeva oblast po 
prevzemu občinskih uprav. V skladu s temi vnaprej pripravljenimi seznami 
je bilo priprtih in izgnanih ogromno število Slovencev.9 Po 3. aprilu 1941 
so bili položeni tudi temelji kasnejše raznarodovalne politike v slovenskem 
predelu Štajerske. Med najpomembnejše sklepe sodijo določitev nemščine 
za uradni jezik, odstranitev slovenskih napisov in spomenikov, izgon neza-
željenih in nevarnih elementov ter prebivalcev, ki so se v Slovenijo priselili 
po letu 1914.10
Tako ne preseneča, da so bili za občino Rogaška Slatina s pomočjo 
izdajalske obveščevalne dejavnosti petokolonaških organizacij, folksdoj-
6 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 131–132; Ferenc, »Nemška okupacija«, 248.
7 SI AS (Arhiv Republike Slovenije), 1931, Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike 
Slovenije, šk. 816, Gemeinde Kostreinitz/Rohitsch Sauerbrunn/Rohitsch; šk. 744, Kulturbund: Rogaška Slatina; 
SI AS 1602, Deželni svetnik okrožja Celje, šk. 2, p. e. 58.
8 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 134.
9 Prav tam, 131–132; Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1: 
Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006, 131–132. Dalje: 
Ferenc, Razkosanje in aneksionizem. 
10 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 135.
120 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
čerjev11 in nemštvu naklonjenih oseb (lokalnih simpatizerjev) že v dneh 
pred vojno oblikovani natančni aretacijski spiski domnevno sumljivih ljudi, 
s katerimi bo potrebno obračunati takoj po zasedbi. V Gradcu ustvarjeni 
imenski seznami (»verhaftungsbefehl aus Graz«) slatinskih občanov, ki je 
policijskim oblastem po vzpostavitvi oblastnega aparata služil kot osnovni 
priročnik za izvrševanje aretacij, preselitev in izgonov, so bili opremljeni 
celo s podatki o kraju in letu rojstva, številu otrok, zakonskem stažu, poklicu, 
državljanstvu in kraju bivanja. Na graškem aretacijskem pozivu za zdravi-
liški kraj se je znašlo 10 prebivalcev – po poklicni strukturi je šlo v glavnem 
za učitelje, ravnatelje, duhovnike, gostilničarje, direktorja zdravilišča in 
podobne zaposlitve.12 Dva seznama za Rogaško Slatino sta bila izdelana 
celo v Berlinu (»Verhaftungsbefehl aus Berlin«).13 Na vseh seznamih je bilo 
še pripisano, da so imenovani izkazovali sovražno protinemško mišljenje 
in razpoloženje, med obremenilne podatke pa je sodil še pripis, da se jih 
je 27. marca 1941 večina udeležila demonstracij proti pristopu Kraljevine 
Jugoslavije k trojnemu paktu.14 Ti dokumenti potrjujejo tezo, da so bile 
grozljive usode mnogih prebivalcev Rogaške Slatine načrtovane in zape-
čatene še pred Hitlerjevo invazijo. Temeljni kamen nacističnega raznaro-
dovalnega programa za Spodnjo Štajersko je bil torej položen še preden je 
nemška vojska sploh prestopila jugoslovanske državne meje.15
KRONOLOŠKI PREGLED IZGONOV IN ZAPLEMB IMETJA 
V LETU 1941 
16. aprila 1941 (zgolj pet dni po zasedbi Rogaške Slatine in dan pred 
brezpogojno kapitulacijo razsute jugoslovanske vojske) so se v zdravilišče 
11 Volksdeutscher (poslovenjeno v folksdojčer) označuje pripadnika nemškega naroda, ki živi izven etničnih 
meja matične nemške države. Tovrstnim Nemcem je bilo običajno podeljeno dvojno državljanstvo: drža-
vljanstvo tuje države, kjer so prebivali in nemško državljanstvo. Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana 
Ramovša ZRC SAZU. https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=folksdoj%C4%8Der 
(dostop: februar 2021). Okupatorjev župan v Rogaški Slatini Herbert Miglič je bil torej jugoslovanski oz. sla-
tinski Nemec.
12 Siter, Rogaška Slatina, 8.
13 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 78, Fahndungsliste Berlin.
14 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 77, Verhaftungsbefehl aus Graz/Berlin.
15 Siter, Rogaška Slatina, 8.
Razprave | 121
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
pripeljali prvi oddelki SA (Sturmabteilung) in glavni šef (»Postenführer«) 
kasnejše obmejne policijske postaje gestapo (Geheime Staatspolizei oz. 
tajna državna policija) v Rogaški Slatini. Krajevno izpostavo tajne državne 
policije je zgolj 12 dni po prihodu, 28. aprila 1941, ustanovil in tekom okupa-
cije vodil dotedanji vodja postaje obmejne policije v Murecku kriminalist 
Mihael Hofmann. Po odprtju gestapovske centrale se je teror v skladu z 
navodili iz Gradca pričel izvajati še isto noč, kar potrjuje namere nacistov 
po hitri izvršitvi politike raznarodovanja v Spodnji Štajerski.16 
Slika 1: V stanovanjski vili Janina s hišno številko 120 je bila ob koncu aprila 1941 nameščena 
izpostava gestapa. Vodjo slatinskih sokolov in lastnika vile zdravnika dr. Koltererja je 
okupator izgnal, njegovo lastnino pa zaplenil. Najstrahotnejši vzvod lokalnega terorja 
se je nahajal na isti lokaciji, kjer so danes prostori bančne poslovalnice Nova KBM.
Vir: Zasebna zbirka Roberta Reicha. Izvirnik fotografije hrani Jelica Lukić.
16 SI AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri  Predsedstvu 
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, šk. 10, Kronika šolskega okoliša Rogaška Slatina; SI AS 1931, šk. 
848, Obmejna policijska postaja Rogaška Slatina; šk. 814, Errichtung eines Grenzpol.Postens in Rohitsch 
Sauerbrunn, 30. april 1941.
122 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Slika 2: Uradni žig gestapovskega centra v spodnještajerskem zdravilišču Rogaška 
Slatina med drugo svetovno vojno. Njegovo formalno poimenovanje je imelo 
dva uradna naziva: »Geheime Staatspolizei: Grenzpolizeiposten Rohitsch–
Sauerbrunn« oz. »Tajna državna policija: Obmejna policijska postaja Rogaška 
Slatina« ali »Der Kommandeur der Sipo und des SD in der Untersteiermark: 
Grenzpolizeiposten Rohitsch–Sauerbrunn«. Prvi je bil v pogostejši rabi.
Vir: SI AS 1931, t. e. 814, Vermerk, 23. oktober 1941.  
Med prvimi aretiranci so se že 16. aprila 1941 znašli zlasti narodno 
zavedni in politično aktivni Slatinčani (člani Sokola, protinemško uperjeni 
prebivalci, izobraženci, učitelji, duhovniki, zdraviliški in poštni uradniki ter 
drugi).17 Med njimi je bil tudi dotedanji ravnatelj banovinskega zdravilišča v 
Rogaški Slatini Ivan Gračner, čigar primer zelo nazorno izkazuje tragično 
usodo vseh izgnancev. Skupaj s preostalimi žrtvami je bil 16. aprila odve-
den najprej v Migličevo občinsko stavbo, od koder so bili že naslednji dan 
odpeljani v začasni pripor v Šmarje pri Jelšah, kjer sta imela slatinski 
gestapo in politični komisar Robert Komarek18 poleg zaporov v Rogaški 
Slatini svoje zaporniške celice. Po desetih dneh ujetništva za rešetkami so 
mu sporočili, da bo skupaj s svojo družino pregnan čez mejo na ozemlje 
NDH, njegovo premoženje pa bo zaplenjeno. Gračnerja so nato policisti 
odvlekli na kamion in ga odpeljali k njegovi ženi v Rogaško Slatino, kjer je 
okupator istočasno že zbiral družine aretirancev za načrtovani izgon preko 
17 SI AS 1827, š. 10, f. 870/IV, Kronika. 
18 SA–Standartenführer Robert Komarek, dotedanji funkcionar na pokrajinskem vodstvu Nemške delavske 
fronte (Deutsche Arbeitsfront) oz. nacističnega sindikata v Gradcu in osebni prijatelj Franza Steindla (zvezne 
vodje SHB), je bil od sredine aprila do konca junija 1941 politični komisar okraja Šmarje pri Jelšah s sedežem 
v prostorih Ljubljanskega doma v Rogaški Slatini. Do ukinitve njegovega okrajnega političnega komisari-
ata mu je bila med drugim podrejena tudi okupacijska občina Rogaška Slatina z županom Herbertom 
Migličem. Siter, Rogaška Slatina, 40–41.
Razprave | 123
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
južne meje nemškega rajha. Ob prihodu ji je policijsko spremstvo zabičalo: 
»Imate pol ure časa. Šli boste s svojim možem. Vaše posestvo je zaplenjeno. 
S seboj vam je dovoljeno vzeti 12 kg prtljage in 250 dinarjev.«19 Gračnerjevi 
ženi so poleg vsega imetja odvzeli še 45.000 dinarjev (originalno nemško 
poročilo navaja 10.000 dinarjev20), ki jih je skrivala pri sebi.21 Natrpane v 
vojaškem kamionu, kot da sploh ne bi bili ljudje, so jih odpeljali preko sotel-
ske meje na ozemlje NDH, natančneje v Đurmanec, kjer so jih pregnali iz 
vozila in jim zabičali: »Tako, sedaj ste prosti. Greste lahko kamorkoli želite, 
toda če se vrnete nazaj, boste ustreljeni.«22
Slika 3: Seznam zaplenjenega imetja v korist utrjevanja spodnještajerskega nemštva 
in Komarekovega okrajnega urada pri naslednjih Slatinčanih: Pavli Piskernik, Miri 
Vrbnič, Martinu Mavriču, Jakobu Kovačiču, Ivanu Gračnerju in Harrisonu.
Vir: SI AS 1625, t. e. 1, Beschlagnahmte Effekten, 12. junij 1941.  
19 ARS, AS 1827, š. 73, Usoda slovenskega uradništva.
20 SI AS 1625, Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, Urad Maribor, šk. 1, 
Übernahmsbestätigung, 20. junij 1941; Beschlagnahmte Effekten.
21 SI AS 1827, šk. 10, Kronika šolskega okoliša Rogaška Slatina; šk. 73, Tragedija slovenskega naroda (1941); 
SI AS 1931, šk. 848, Obmejna policijska postaja Rogaška Slatina.
22 SI AS 1827, šk. 73, Usoda slovenskega uradništva.
124 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Okrajni politični komisar Komarek je že 14. aprila izdal prvo odredbo o 
zaplembi prometno izpravnih motornih vozil na območju Rogaške Slatine 
za potrebe Wehrmachta ali administrativnih uradov okraja Šmarje pri 
Jelšah. Rok za vložitev prijave motornih vozil je bil 1. maj, po pretečenem 
roku so bila na podlagi odredbe vsa vozila avtomatsko zaplenjena.23 Prve 
zaplembe preiskane imovine so bile opravljene že 18. aprila 1941, ko so 
nacisti po ukazu okrožnega žandarmerijskega poveljnika v sklopu temeljite 
preiskave Zdraviliškega doma v osrčju zdravilišča zasegli pekarno, sesta-
vine za peko (moko, sol, sladkor, olje ipd.), pogonsko gorivo in najdena 
živila v hotelskem poslopju.24 Že naslednji dan se je okupator polastil tudi 
Stritarjevega doma (v lasti zdravnika v jugoslovanski kraljevi vojski majorja 
dr. Dernošeka in gostilničarja Huga Vlahoviča), kjer je ob preiskavi vile 
zaplenil tudi ogromno količino živil in ostalih predmetov. V poročilu žandar-
merijske postaje Rogaška Slatina izvemo, da so bila živila pripravljena za 
vojne begunce, ob zaplembi pa prestavljena v skladišče hotela Steiererhof 
(pred vojno Hotel Jugokralj, danes Hotel Slovenija).25 Zaplembe so se 
nadaljevale 21. aprila, ko so Srbu Jovanu Sretenoviču (podpolkovniku v nek-
danji kraljevi vojski) odvzeli 12–sobno vilo (Vila Sretenovič), pravoslavnemu 
župniku Svetozarju Zuranoviču iz Pančeva je bila zasežena vila s šestimi 
sobami, podobno pa se je zgodilo tudi profesorici Zori Ilič iz Zagreba, ki so 
ji prav tako zaplenili majhno vilo z nekaj sobami.26
25. aprila 1941 je krajevna izpostava SD (Sicherheitsdienst; obve-
ščevalna služba NSDAP in SS)27 v Rogaški Slatini izdala nalog o priprtju 
in izgonu nemštvu sovražnih oseb. Ukaz je zajel 11 oseb, izvršiti pa ga je 
morala žandarmerijska postaja v Rogaški Slatini. Na spisku so se znašli: 
družina Matanič (mama Ana in njena otroka Ana ter Rozalija), družina 
Perger (mama Alojzija, zakonska otroka Tatina in Vera ter 6–letna vnuki-
nja Zag Tušanka), družina Podjavoršek (žena Minka in njen sin Albin), Ilka 
23 SI_ZAC (Zgodovinski arhiv Celje)/0084, Okupacijska občina Rogaška Slatina, šk. 2, sign. 122, Anmeldung 
der Kraftfahrzeuge, 22. april 1941.
24 SI AS 1602, šk. 3, p. e. 84, Verzeichnis über aufgefundene Lebensmittel und Treibstoffe, 18. april 1941.
25 SI AS 1602, šk. 3, p. e. 84, Verzeichnis, 19. april 1941.
26 SI AS 1602, šk. 3, p. e. 84, Häuser, Beschlagnahme, 21. april 1941.
27 V zdravilišču stacionirani SD in SiPo sta delovali pod upravo gestapovske izpostave obmejne policije 
Rogaška Slatina (Geheime–Statspolizei: Grenzpolizeiposten Rohitsch Sauerbrunn).
Razprave | 125
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Hočevar in Zazilija Kračner, ki pa ni živela ves čas v Rogaški Slatini.28 A. M. 
je to bridko usodo ob začetku okupacije doživela na lastni koži. V pogo-
voru je omenila, da tega dne, tudi če bi želela, ne bo nikoli pozabila. Do 
zob oboroženi nemški policijski oddelki so sredi noči vdrli v njihovo hišo in 
začeli v nemščini kričati, da morajo zapustiti svoj dom. S seboj jim je bilo 
dovoljeno vzeti 10 kg nujne prtljage (oblačil in osebnih potrebščin) in 200 
dinarjev. Zunaj jih je že čakal nemški avtobus, na katerega so iz bližnjih 
okolišev strpali tudi preostale prebivalce s podobno usodo.29 Objokane, 
prestrašene in neprespane so jih odpeljali prek nemško–hrvaške meje v 
Đurmanec, kjer je avtobus počakal, nakar je policijsko osebje dejalo: »Tako, 
sedaj ste svobodni. Lahko greste kamorkoli želite, toda če se kdajkoli vrnete 
na ozemlje nemškega rajha, boste ustreljeni.«30 Pričevalka je še dodala, da 
se spominja Pergerjevih sester, ki sta se po izgonu za kratek čas vrnili nazaj 
v Rogaško Slatino, da bi iz stanovanja pobrali še nekaj svojega imetja, kar 
pa bi lahko bila usodna napaka. Po vojni sta ji povedali, da so ju skoraj 
ustrelili.31 SD je še nato za vse izgnane izdal ukaz o preiskavi in zaplembi 
njihovih stanovanj ter ostalega premoženja.32 Pri Mataničih je nemška poli-
cija poleg živil in ostalih predmetov odkrila tudi 1.835 dinarjev in usnjeno 
torbico. Družina Podjavoršek je živela v delu občinskega doma (drugi del 
je pripadal Migličevemu zasedbenemu uradu), kjer so bila nekatera sta-
novanja namenjena bivanju učiteljev. 26. aprila 1941 jim je okupatorjeva 
oblast pregledala in zaplenila celotno premoženje, najdena živila pa so 
bila izročena organizaciji Nationalsozialistische Volkswohlfahrt (Urad za 
nacionalsocialistični ljudski blagor ali NSV).33 Pri večini žandarskih aretacij 
in izgonih je sodeloval slatinski orožnik in stalni namestnik nemškega šefa 
žandarmerijske postaje v Rogaški Slatini Franc Lončar, ki je veljal za desno 
roko Migliča, pred okupacijo pa je bil celo komandir zdraviliške orožniške 
postaje.34 
28 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 77, Festnahme und Abschiebung deutsch feindlicher Personen, 26. april 1941.
29 A. M., telefonski pogovor, intervjuval Daniel Siter, Ljubljana, 2018.
30 SI AS 1827, šk. 73, Tragedija slovenskega naroda (1941).
31  A. M., telefonski pogovor, intervjuval Daniel Siter.
32 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 77, Festnahme und Abschiebung deutsch feindlicher Personen, 26. april 1941.
33 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 77, Verzeichnis, 26. april 1941.
34 SI AS 1827, šk. 63, Poizvedbe o orožnikih, 2. oktober 1945.
126 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Slika 4: Spisek živil, vrednostnih papirjev, denarja in ostalih dragocenih predmetov, 
ki so bili zaseženi ob preiskavi stanovanj Ilke Hočevar in Anne Matanič.
Vir: SI AS 1602, šk. 2, p. e. 77, Verzeichnis, 26. april 1941.
Štiri osebe, ki so za kratek čas sicer končale v nemškem priporu (areta-
cija se je izvršila 30. aprila 1941), so si izpustitev in ponovno svobodo kupile 
z obljubo o trajni izselitvi. Ironično jo je okupator označil za prostovoljno 
dejanje. Kar se tiče poklicnega statusa je šlo za pripadnice ženskega spola 
(Pavlo Piskernik, Miro Vrbnič in Miro Kurbus) z zaposlitvijo na raznih ura-
Razprave | 127
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
dih, Vinko Snoj pa je bil po poklicu ekonomist.35 29. aprila je okupator v 
zaledju Rogaške Slatine na drugo stran reke Sotle, ki je sredi junija 1941 for-
malnopravno postala nemško–hrvaška državna meja, pregnal naslednje 
judovske prebivalce: Adolfa Rosenthala iz Rogaške Slatine in družino König 
(Kralj) – Elzo, Karla in Franca. Za zadnja dva (po smrti svojega očeta pos-
taneta delničarja žage v Mestinju) obstaja verjetnost, da sta bila pregnana 
že 20. aprila. Ko so prečkali sotelsko mejo, so jim nemški orožniki zabičali, 
naj se ne vračajo več v nemški rajh, sicer bodo ustreljeni.36 
V maju 1941 se je nemški okupator polastil tudi imovine v okoliških nase-
ljih Rogaške Slatine. Tako je bila 17. maja po naročilu Roberta Komareka na 
naslovu Topole 24 zaplenjena stanovanjska hiša in pripadajoča posest 
53–letnega slatinskega zdravnika dr. Franca Koltererja. Za upravitelja 
približno 10 hektarjev velikega kmetijskega zemljišča je bil na predlog 
župana Migliča imenovan folksdojčer in član Kulturbunda Ludvig 
Brezinšek.37 Že ob koncu aprila so Koltererju odtujili tudi Vilo Janina v sre-
dišču Rogaške Slatine, kjer se je namestil sedež gestapovske izpostave.38 
Koltererju kot vodji Sokola v zdravilišču je uspelo še pravi čas prebegniti v 
okupirano Ljubljano.39 17. maja je bila v naselju Cerovec zasežena približno 
7 hektarjev velika posest Janka Leskovca, ki pa je do zaplembe že pobegnil. 
Tudi na njegovem zemljišču je bil za upravitelja določen Brezinšek.40 23. 
maja so Georgu Anderliču zaplenili motor, ker se ni držal Komarekovega 
navodila, da mora prijavo vozila oddati najkasneje do 1. maja.41 Ob koncu 
maja 1941 je izpostava gestapa v Rogaški Slatini zasegla imovino Mihaela 
Klanjščka, ki je bival v Rogaški Slatini vse od leta 1919, potem ko se je preselil 
iz Ljubljane. Nemška tajna državna policija mu je 21. maja zasegla lekarno 
na naslovu Tržaški dom 44. Aretaciji in prestajanju zaporne kazni se je sku-
35 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 78, Liste über Schutzhäftlinge, die freiwillig abgewandert sind; p. e. 77, Sauerbrunn; 
šk. 3, p. e. 87, Liste der beim Postamt Rohitsch–Sauerbrunn beschäftigten Bedinesteten, 17. januar 1941.
36 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 78, Liste über Reichsverwiesene Juden; p. e. 77, König…, Juden, Reichsverweisung; 
šk. 3, p. e. 81, …Sägewerk in Mösttin, 24. april 1941.  
37 SI AS 1602, šk. 3, p. e. 80, 17. maj 1941. 
38 SI AS 1931, šk. 814, Errichtung eines Grenzpol.Postens in Rohitsch Sauerbrunn, 30. april 1941.
39 SI AS 1931, šk. 848, Obmejna policijska postaja Rogaška Slatina.
40 SI AS 1602, šk. 3, p. e. 80, 17. maj 1941.
41 SI_ZAC/0084, šk. 2, sign. 121, Zaplemba mot. kolesa, 23. maj 1941. 
128 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
paj s svojo ženo uspel izogniti z obljubo o takojšnji izselitvi z ozemlja nem-
škega rajha.42 Župan Miglič si je nadzor nad gasilskimi četami, stacionira-
nimi v zdravilišču, vzpostavil že sredi maja 1941, pri čemer jim je zaplenil 
njihov dotedanji gasilski dom, gasilske enote pa prestavil na novo 
lokacijo.43
Slika 5: Gestapo je ob koncu maja 
1941 zaplenil tudi lekarno Klanjšček 
(del Tržaškega doma, danes se 
v istih prostorih nahaja Turistični 
informacijski center). Levo v 
ozadju je viden Hotel Steiererhof 
(danes Hotel Slovenija), vmes teče 
takratna glavna prometna pot, 
kjer je danes urejena zdraviliška 
promenada. Ni znano, kdo sta 
možakarja na fotografiji, očitno 
pa je zdraviliška lekarna med 
vojno obdržala svojo lokacijo.
Vir: Zasebna zbirka Roberta Vrečka. 
Slika 6: Nepopolni 
seznam zaplenjenih 
objektov v Rogaški Slatini. 
Na spisku so se znašli 
Občinski in Sokolski dom, 
Hotel Matanič, Učiteljski 
dom pod Bellevuejem, 
nekaj zdraviliških vil in 
Hiša katoliškega društva.
Vir: SI AS 1602, š. 3, p. 
e. 86, Beschlagnahmte 
Gebäude in 
Rohitsch–Sauerbrunn.
42 SI AS 1602, šk. 3, p. e. 83, Sicherstellung der Apotheke »Klanjšček« in Rohitsch Sauerbrunn, 21. maj 1941.
43 SI_ZAC/0084, šk. 2, sign. 135, Feuerwehrwesen, 17. maj 1941.
Razprave | 129
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Iz poročil žandarmerijske postaje Rogaška Slatina je razvidno, da se je 
novi val izseljevanja pričel 3. junija 1941, ko je okupator na območju sosed-
nje Kostrivnice (jeseni 1941 priključena občini Rogaška Slatina) izselil tam-
kajšnjega župnika Janeza Slaviča (poslan v pripor v Maribor), njegovo 
lastnino in župnišče v Kostrivnici pa zaplenil. Zaplemba premoženja je v 
Kostrivnici doletela tudi Milana Totroviča, lastnika izvira mineralnega vode 
in Vladimirja Ogrizka, kateremu so zaplenili celo motorno kolo.44 Istega dne 
je nemški okupator izgone prebivalstva izvajal tudi v zdravilišču. Do 3. junija 
se je seznam aretiranih, izgnanih in izseljenih iz zdravilišča še povečal. Iz 
priloženega nemškega poročila, datiranega 3. junija 1941, je razvidno, da 
je bilo med 16. aprilom in začetkom junija 1941 neposredno izgnanih (brez 
pošiljanja v začasne pripore) 
natanko 26 oseb. Analiza njiho-
vega poklicnega statusa pokaže, 
da je šlo v glavnem za učitelje, 
razne uradnike, pravnike in cer-
kveno osebje.45
Slika 7: Poročilo žandarmerijske postaje 
Rogaška Slatina o aretacijskih in izga-
njalnih akcijah na območju zdraviliške 
občine. Spisek zajema obdobje do 3. 
junija 1941. Izgon je v glavnem doletel 
učitelje, knjižničarje, zdravnike, uradnike in 
tajnike na občini, pošti, v zdraviliški upravi 
ter cerkveno osebje in razne posestnike.
Vir: SI AS 1602, š. 2, Schutzhäftlinge und 
abgeschobene Personen, 3. junij 1941.
44 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 71, Gemeinde Kostreinitz, 3. junij 1941; Schutzhäftlinge und abgeschobene 
Personen, 3. junij 1941; šk. 3, p. e. 80, Beschlagnahmte Besitzungen. 
45 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 71, Schutzhäftlinge und abgeschobene Personen, 3. junij 1941.
130 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Kakor je bila do takrat že ustaljena praksa, so nato še istega dne sle-
dili postopki nacističnih zaplemb. Judu Antonu Kleinu je okupator zaplenil 
zemljišče v velikosti 3 hektarjev in 47 arov, Mirku Brezinščaku iz Tržišča 
pa so odvzeli njegovo družinsko hišo. Med večje konfiskacije s tega dne 
sodita zlasti zaplembi Sokolskega doma in jugoslovanskega Učiteljskega 
doma (objekta s 13 sobami).46 Juriju Anderliču iz Gabrc je Migličev občinski 
urad zaplenil motorno kolo, hotelirju Francu Ozomu iz Rogaške Slatine in 
zdraviliški upravi so Nemci zasegli osebni avtomobil, motorna kolesa pa 
so bila zaplenjena tudi pri študentu Anatolu Demetroviču (znamka NSU), 
poštnemu uslužbencu Jakobu Škodiču (znamka Favorit) in steklobrusilcu 
Jožefu Trelcu (Puch 350 m3).47 
Še 18. junija je nemška vojska v slatinski steklarni (polni naziv Vereinigte 
Glasfabriken A.G. Fabriksleitung Rohitsch–Sauerbrunn) zaplenila osebni 
avtomobil znamke »Tatra«, 125 litrov goriva in rezervno kolo.48 Zadnja velika 
zaplemba premoženja v sklopu zaključevanja prve faze se je izvršila 23. 
junija 1941, ko je gestapo v Takalcah na naslovu Sveti Križ 7 zaplenil gostišče 
Antonije Drofenik. Vzrok za zaplembo in zaprtje tiči v širjenju komunistične 
propagande, ki so jo v točilnih prostorih širili sinovi Antonije zgolj dan po 
nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Karla Drofenika – ta je imel med 
drugim celo odklonilni govor proti nadaljevanju vojne, Hitlerju in direktorju 
Steklarne Otto Weisheitu – je gestapo zaradi hujskanja ljudstva in sovražne 
propagande zoper državo aretiral in poslal v okrajni zapor v Šmarje pri 
Jelšah. Preostali otroci (Mirko Drofenik, Cita Karat in Ladislav Karat) so pre-
jeli samo opozorilo.49 
Ob koncu junija 1941 je bil aretiran tudi Anton Sajko (do prihoda nem-
ške vojske župan predvojne občine). Gestapo ga je pahnil v ječo zaradi 
uporabe občinskega denarja, s katerim si je priskrbel velike količine koruze 
in krompirja, kar je nato prodajal še svojim krajanom. Nemški policijski 
46 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 71, Verzeichnis der beschlagnahmten und sichergestellten, 3. junij 1941.
47 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 71, Verzeichnis der beschlagnahmten Kraftfahrzeuge, 3. junij 1941.
48 SI_ZAC/0084, šk. 1, sign. 75, Aufstellung über die von der Deutschen Wehrmacht beschlagnahmten 
Gegenstände, 18. junij 1941.
49 SI AS 1602, šk. 3, p. e. 85, Sicherstellung der Gastwirtschaft der Antonia Drofenik, 25. junij 1941; Bericht; 
Niederschrift, 24. junij 1941.
Razprave | 131
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
oddelki so mu tudi zaplenili vse njegovo premoženje.50 Izgoni in zaplembe 
so bili med aprilom in junijem 1941 najintenzivnejši, v zmanjšanem obsegu 
in bolj osamljenih primerih pa so se nadaljevali še v naslednjih mesecih. 
Mnogi, ki so bili že v prejšnjih mesecih aretirani in nato izpuščeni (ali pa so 
bili še vedno v ječi), so bili nato v drugi polovici leta 1941 izgnani.51 Glede 
na poročila lokalne orožniške postaje je bilo do konca junija 1941 vsaj 45 
prebivalcev iz okupacijskih občin Rogaška Slatina in Kostrivnica takšnih, ki 
so doživeli aretacijo oz. varnostni pripor (»Schutzhaft«), izgon ali oboje.52 
Po nadaljnjih podatkih Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in 
njihovih pomagačev (v nadaljevanju KUZOP) je bilo od začetka julija do 
začetka septembra 1941 iz okupacijske občine Rogaška Slatina izseljenih še 
dodatnih 62 ljudi.53
ŠTAJERSKA DOMOVINSKA ZVEZA: KLJUČNO ORODJE 
RAZNARODOVALNE IN GERMANIZATORSKE POLITIKE
Ključno orodje raznarodovalno–ponemčevalne nacistične politike na 
Spodnjem Štajerskem je bila Štajerska domovinska zveza (Steirischer 
Heimatbund / SHB) – največja politična organizacija nacistov na Spodnjem 
Štajerskem, kjer je delovala kot nadomestek Nacionalsocialistične nem-
ške delavske stranke (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei / 
NSDAP).54 Delovanje SHB znotraj posameznih okupacijskih občin je bilo 
organizirano po krajevnih skupinah (Ortsgruppe), ki so običajno pokrivale 
isto ozemlje kot okupacijske občine.55 Podatki o prvotni lokaciji sedeža urada 
krajevne izpostave SHB v Rogaški Slatini niso znani. Iz okupatorjevih poro-
čil o oddaji nepremičnin SHB so razvidne težnje po selitvi štaba krajevnega 
Heimatbunda na novo lokacijo. Ob koncu marca 1943 je namreč zveza za 
svoje delovanje zahtevala zaplenjeno hišo na naslovu 66 (Vila Sretenovič), 
50 SI_ZAC/0084, šk. 1, sign. 21, Dopis o Antonu Sajku, tukajšnjemu nekdanjemu županu, 26. junij 1941.
51 SI AS 1827, šk. 58, Izseljenci iz Rogaške Slatine.
52 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 71, Schutzhäftlinge und abgeschobene Personen, 3. junij 1941.
53 SI AS 1827, šk. 58, Izseljenci iz Rogaške Slatine.
54 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 744–745.
55 SI AS 1631, Štajerska domovinska zveza, šk. 4, fasc. 7, Weisungsblatt Nr. 3: Gebietliche Organisation; 
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 757.
132 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
ki se je nahajala nasproti zdraviliške strojarne in gostišča Ogrizek (dana-
šnje gostilne Bohor). Že od sredine oktobra 1941 je uradniško osebje SHB 
koristilo nekatere prostore, imenovane vile, za sklepanje raznih poslov in 
kupčij. Selitev urada potrjuje tudi sicer pomanjkljiva skica Obveščevalnega 
centra Kozjanskega odreda o vojni namembnosti posameznih zdraviliških 
zgradb tik ob koncu leta 1944, iz katere je razvidno, da je bil sedež slatin-
skega Heimatbunda prestavljen v prostore Vile Sretenovič.56 Krajevno sku-
pino Štajerske domovinske zveze v Rogaški Slatini je vsa štiri leta zasedbe 
vodil okupacijski župan in Ortsgruppenführer Herbert Miglič.57
Rasne meritve ter rasnopolitično, narodnostno in 
dednozdravstveno ocenjevanje 
Temeljito rasno, politično, narodnostno in dednozdravstveno pregledo-
vanje ter ocenjevanje podjarmljenega slovenskega prebivalstva je spadalo 
v sklop okupatorjevih najgrozljivejših početij, pri čemer je šlo za najpo-
polnejše ponižanje in oskrunjenje človekovega dostojanstva. Ustreznost 
rasnopolitičnih ocen in zunanjega izgleda kandidata je veljala kot osnovni 
predpogoj za odobritev vstopa v Štajersko domovinsko zvezo, članstvo v 
Heimatbundu pa je štelo kot glavni pogoj za kasnejše pridobivanje nem-
škega državljanstva in posledičen obstanek v domačem kraju.58 Tistim, ki 
se v zvezo niso želeli vpisati oz. jim je bila dodelitev članstva v organizaciji 
zavrnjena, je bil namenjen prisilni izgon, njihovo premoženje pa je bilo 
podvrženo zaplembi v korist utrjevanja spodnještajerskega nemštva.59 
Rasno pregledovanje in podajanje rasnih ocen je zajemalo merjenje in 
popisovanje oblik ter velikosti človeških nosov, lobanj, ušes in ostalih tele-
snih okončin, preverjanje barve las, dlak, oči, preizkušanje telesnih reflek-
sov, ugotavljanje prisotnosti morebitne judovske krvi ter štetje modrih las in 
modrih oči. S takšnimi rasnimi meritvami so nacisti določili usodo (izgon, 
ponemčenje in obstanek ali pa suženjsko delo s sterilizacijo) več kot 750.000 
56 Siter, Rogaška Slatina, 98–99.
57 SI AS 1631, Organisation in der Ortsgruppe: Org. Nr. 28, fasc. 13, šk. 10; fasc. 21, šk. 16.
58 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 744–748; Ferenc, »Nemška okupacija«, 268. 
59 Siter, Rogaška Slatina, 97.
Razprave | 133
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Slovencev. Tako velikopoteznega, natančnega, zavzetega in množičnega 
pregledovanja ter ocenjevanja prebivalstva ni okupator opravil v nobeni 
drugi zasedbeni pokrajini in ga zato smatramo kot posebnost okupacij-
skega režima v zasedeni Sloveniji.60 
Rasnopolitični pregledi so v nemškem delu okupirane Slovenije potekali 
pod krovnim vodstvom rasnega antropologa SS–Obersturmbannführerja 
Bruna Kurta Schultza.61 V zdravilišču Rogaška Slatina se je tovrstno sprevr-
ženo početje izvajalo v prostorih Migličevega občinskega urada, kjer je bil 
sedež sprejemne rasnopolitične komisije.62 Slatinčani so se morali pred to 
komisijo zvrstiti v obdobju med 5. junijem in 15. septembrom 1941, ko so v 
zdraviliškem kraju potekali temeljiti pregledi.63 V takrat še samostojni občin-
ski enoti Kostrivnica, ki je bila sredi septembra 1941 priključena upravi in 
ozemlju sosednje občine Rogaška Slatina,64 se je leteča komisija zbrala na 
prostem pred cerkvijo v Kostrivnici, kamor so se zgrinjale vrste prestrašenih 
družin. Krajani so si morali priskrbeti verodostojne listine (rojstne in poročne 
liste) za tri rodove nazaj, s čimer so dokazovali svoje poreklo in rasno čistost. 
Še posebej natančni so bili pri ugotavljanju judovske krvi. Za mnoge so te 
preiskave simbolizirale globoko žalitev njihovega človeškega dostojanstva, 
pri nekaterih domačinih pa so vzbujale celo posmeh.65 Komisijo sta tvorila 
dva rasna preiskovalna izvedenca (»Rasse–Eignungsprufer«): nacionalno-
politični referent (tega je določil dr. Helmut Carstanjen66) in vodja izpostave 
60 Ferenc, Razkosanje in aneksionizem, 17, 205; Ferenc, Tone. »Viri o rasnih pregledih Slovencev pod 
nemško okupacijo.« Prispevki za novejšo zgodovino, 34/2 (1994), 231. Dalje: Ferenc, »Viri o rasnih pregledih 
Slovencev«.
61 Ferenc, »Viri o rasnih pregledih Slovencev«, 233. Schultz je bil vodja rasnih preiskovalcev in sprejemnih 
(imenovanih tudi letečih) rasnopolitičnih komisij v zasedeni Sloveniji ter šef rasnega urada v glavnem ras-
nem in kolonizacijskemu uradu SS v Berlinu. Ta urad je pod Schultzevo taktirko 18. aprila 1941 ustanovil 
tudi posebni akcijski urad za Südost (jugovzhod), znotraj katerega je delovanje II. referata preselitvenega 
štaba za Spodnjo Štajersko (Umsiedlungsstab Untersteiermark) v Mariboru in na Bledu pokrivalo tudi okoliš 
Rogaške Slatine. Ferenc, »Nemška okupacija«, 268.
62 Šolska kronika: 1898–1958, 12.
63 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 749.
64 Siter, Rogaška Slatina, 142–143.
65 But, Franc. Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem. Rogaška Slatina: Delavska univerza v Šmarju pri 
Jelšah, 1983, 21. Dalje: But, Zapisi o osvobodilnem gibanju. 
66 Himmlerjev nacionalno–politični referent, rasni preiskovalec in izvedenec za postopke ponemčevanja 
ter premika jezikovnih mej, ki je delal za glavni rasni in kolonizacijski urad SS.
134 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Heimatbunda v Rogaški Slatini župan Miglič kot lokalni nacionalnopolitični 
referent. Komisijskemu osebju je bil dodeljen še šofer, kurir in dve pisarniški 
moči.67 Populacija Rogaške Slatine je bila obdelana v zadnji – tretji fazi, ki 
je trajala od 5. junija do 15. septembra 1941, za razliko od prvih dveh faz pa 
jo je izvajalo izključno osebje štajerskega Heimatbunda.68 
Pričevalka Gabrijela Krumpak69 je bila zgolj ena izmed mnogih, ki je 
bila skupaj s svojim možem podvržena temeljitemu pregledu njunih teles. 
Zaradi plavolase barve in visoke rasti so jo označili z »ganz Nordische typ« 
(povsem nordijski tip), njen mož Anton Kamenšek pa je pridobil oznako 
»gefährlich Serbo« (nevarni Srb). Njegovi črni lasje komisijskemu osebju 
vsekakor niso bili v skladu z nacističnimi predstavami o arijskem izgledu.70
Kategorije rasnih ocen
Člani krajevne skupine Rogaška Slatina 
po posameznih rasnih ocenah (v %)
Rasna ocena I 0
Rasna ocena II 9
Rasna ocena III 83
Rasna ocena IV 8
Tabela 1: Pregled dodelitev rasnih ocen članom krajevne skupine Štajerske 
domovinske zveze v Rogaški Slatini glede na okupatorjeve rasne teorije in modele. 
Dodeljene rasne ocene po krajevnih skupinah celjskega okrožnega prostora so bile 
v povprečju nizke, stanje v Rogaški Slatini je bilo za naciste dokaj porazno.
Vir: http://karawankengrenze.at/ferenc/index.
php?r=documentshow&id=127 (dostop 25. 1. 2021).
67 Siter, Rogaška Slatina, 100–101; Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 749.
68 Internet Edition des Buches Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 
1941 bis 1945. Dokument 127: Bericht des Umsiedlungsstabes Untersteiermark über die Volks– und 
Rassenverhältnisse der Untersteiermarkhttp://karawankengrenze.at/ferenc/index.php?r=document-
show&id=127 (dostop: januar 2021).
69 Pričevalka Gabrijela Krumpak je bila rojena leta 1919 v Brežicah, v letu 2020 pa je dopolnila častitljivo 
101 leto. Intervju je bil opravljen oktobra 2017 v Pegazovem domu (domu za starejše) v Rogaški Slatini. Za 
njeno pripravljenost in izkazano voljo pri pogovoru njej in njeni družini izrekam iskreno zahvalo ter globoko 
spoštovanje. Pričevalka je preminila v januarju 2021 v svojem 102. letu starosti.    
70 Gabrijela Krumpak, avdiopričevanje, intervjuval Daniel Siter, Rogaška Slatina, 2017. Avdioposnetek 
hrani avtor. 
Razprave | 135
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Vrste ras
Člani krajevne skupine Rogaška Slatina glede 
na pripadnost posameznim rasam (v %)
Nordijska rasa 8
Falska rasa 1
Dinarska rasa 52
Zahodna rasa 7
Vzhodnobaltiška rasa 11
Vzhodna rasa 21
Neevropska rasa manj kot 0,1
Tabela 2: Pregled rasne pripadnosti članov krajevne skupine Štajerske domovinske zveze 
v Rogaški Slatini glede na okupatorjeve rasne teorije in klasifikacije ras. Pri ugotavljanju 
posameznih ras v zdraviliški občini je bilo stanje za nemškega okupatorja nekoliko znosnejše.
Vir: http://karawankengrenze.at/ferenc/index.
php?r=documentshow&id=127 (dostop 25. 1. 2021).
Vrsta pridobljenega članstva 
v SHB (konec maja 1941)
Število prebivalcev (konec maja 1941)71 
Stalna/rdeča član-
ska izkaznica SHB 61 = stalno nemško državljanstvo
Začasne/zelene član-
ske izkaznice SHB
2.963 (52, 5 %) = nemško državljanstvo 
na preklic / začasno državljanstvo
Bele legitimacije
19 (pijanci, delomrzneži in umsko 
zaostali) = vpis v SHB zavr-
njen in trajno onemogočen
Vrsta dodeljenega drža-
vljanstva (november 1942)
Število prebivalcev (november 1942)72
Stalno nemško državljanstvo
151 (2, 5 %) = stalno nemško državljanstvo
Dejansko članstvo v SHB: 76 
(rdeče članske izkaznice SHB)
71 Pregled zajema 5.640 občanov iz krajevne skupine/okupacijske občine Rogaška Slatina, ki so do 25. 
maja 1941 oddali svojo prijavno polo.
72 9. novembra 1942 je Štajerska domovinska zveza opravila popis vsega prebivalstva na Spodnjem 
Štajerskem. Pregled zato vključuje vseh 5.951 občanov iz krajevne skupine Rogaška Slatina. 
136 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Nemško državljanstvo na preklic
4.931 (82, 9 %) = nemško državljanstvo 
na preklic / začasno državljanstvo 
Dejansko članstvo v SHB: 3.067 
(zelene članske izkaznice SHB)
Zaščitenci nemškega rajha 
(»Schutzangehörige«)
763 (12,8 %)73 = bele legitimacije (vpis v 
SHB zavrnjen in trajno onemogočen)
Dejansko brez članstva v SHB: 638
Osebe brez državljanstva 5 (0,1 %)
Tujci
101 (1,7 %): 96 Hrvatov, 4 Italijani in 1 
iz Češkoslovaškega protektorata 
Tabela 3: Pregled različnih vrst pridobljenih članstev (zgornji del) za prebivalce krajevne 
skupine SHB Rogaška Slatina in različnih tipov dodeljenih državljanstev (spodnji del) za 
prebivalce zdraviliške okupacijske občine. Iz spodnjega dela je razvidno, da se podatki 
znotraj slatinske krajevne grupe SHB ne ujemajo s številčno analizo članstva v lokalnem 
Heimatbundu. Občani so bili namreč od sredine leta 1942 mobilizirani v nemško državno 
delovno službo, nemško vojsko, partizanske oddelke ali pa so bili kot sorodniki partizanov 
in umorjenih talcev izključeni iz SHB. Vse to je vplivalo na postopno zmanjševanje članstva.
Vir: Siter, Rogaška Slatina, 108–109; Ferenc, »Nemška okupacija«, 271; Steindl, Franz. 
Ergebnisse der Bevölkerungsbestandsaufnahme in der Untersteiermark vom 29. November 
1942. Marburg an der Drau: Heimatbundverlag, 1943, 35. Dalje: Steindl, Ergebnisse der 
Bevölkerungsbestandsaufnahme.
Slika 8: Podeljena zača-
sna legitimacija SHB v 
okrožju Maribor–mesto.
Vir: SI AS 1631, šk. 98, 
Vorläufige Mitgliedskarte, 
1. maj 1941. 
73 Sredi marca 1943 je bilo v zasedbeni občini Rogaška Slatina 5.980 stalnih prebivalcev, od tega samo 
še 326 zaščitencev, 3.519 imetnikov zelene legitimacije, 97 prebivalcev z rdečimi članskimi izkaznicami, 96 
tujcev, 308 članov Nemške mladine in 45 članov NSDAP. SI AS 1602, šk. 35, p. e. 395, Bericht über die Prüfung 
der Gemeindeverwaltung Rohitsch–Sauerbrunn, 10. marec 1943. 
Razprave | 137
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Politična zborovanja in apeli 
Štajerska domovinska zveza je kot orodje germanizatorske in raznaro-
dovalne politike v zasedeni Spodnji Štajerski v okviru svojih delovnih nalog 
prirejala nemške jezikovne tečaje, apele in množična politična zborovanja, 
kjer so ljudem poleg učenja nemščine skozi telovadbo in s petjem nemških 
pesmi vcepljali nacionalsocialistično ideologijo.74 Za priredbo zborovanj je 
bila po različnih krajevnih skupinah določena osrednja tematika, o kateri 
so razpravljali za to vpoklicani govorniki. Vsako leto sta bila običajno dva 
velika vala splošnih zborovanj, prvi na začetku leta oz. v zgodnji pomladi 
in drugi v pozni jeseni.75 Fond Štajerske domovinske zveze v ARS hrani kar 
precej ohranjenega gradiva v povezavi s prirejanjem tovrstnih političnih 
dogodkov v okupacijski občini Rogaška 
Slatina. Iz poročila okrožnega vodstva SHB 
v Celju izvemo, da so se zborovanj, ki so 
med 14. in 29. novembrom 194276 sočasno 
potekala v 37 krajevnih skupinah celjskega 
okrožja, udeležilo vsega skupaj 39.076 oseb, 
od tega v Rogaški Slatini 961 prebivalcev 
(zgolj 16,1 % celotne občinske populacije). 
Obisk je bil za lokalno nemško oblast poraz 
na celi črti. V sosednjem Rogatcu s precej 
manjšo populacijo je bil obisk neprimerno 
boljši – zborovanja se je denimo udeležilo 
1.500 ljudi.77 
Slika 8b: Vsebinske iztočnice povabljenih govorni-
kov v sklopu četrtega vala političnih zborovanj.
Vir: SI AS 1631, fasc. 12a, šk. 8, Rednerunterlage für 
die Versammlungswelle im November 1942.
74 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 781–784, 786.
75 Prav tam, 781–784.
76 Četrti val zborovanj je nosil osrednji naslov »Nemčija ima vse adute v rokah – Nemčija je postala nep-
remagljiva!« Za razumevanje nekoliko širše slike je potrebno poudariti, da je ravno v tem času nemška 
ofenziva pri Stalingradu dokončno zastala, zaradi česar so imela novembrska zborovanja še toliko večji 
pomen. SI AS 1631, fasc. 12a, šk. 8, Rednerunterlage für die Versammlungswelle im November 1942. 
77 SI AS 1631, fasc. 12a, šk. 8, Beurteilung der Versammlungen vom 14. – 29. November 1942. 
138 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Udeležba je bila nekoliko boljša na petem velikem zborovanju z naslo-
vom »Zmagati za vsako ceno!« med 27. februarjem in 7. marcem 1943, ko 
se je v Rogaški Slatini zbralo 1.435 ljudi, sosednji Rogatec pa je v primerjavi 
s prejšnjim obdobjem s 1.100 obiskovalci utrpel manjši upad.78 Znotraj raz-
ličnih celic krajevne grupe Rogaška Slatina so bili za manjša zborovanja 
izbrani različni govorniki. V zdraviliški občini so njihovo vlogo najpogosteje 
opravljali župan Miglič, župan Šmarja pri Jelšah Anton Vogl, Anton 
Dorfmeister (glavni vodja okrožnega vodstva SHB s sedežem v Celju) in 
ostali Migličevi tesni sodelavci: Gustav Učesanek, Karl Kolterer (župan 
Rogatca in Ortsgruppenführer tamkajšnje krajevne skupine), nemški rav-
natelj v zdravilišču Friedrich Högler, nadučitelj svetokriške nemške ljudske 
šole Franz Eigler, Hans Berlisg, Trötscher, Friedrich Steinberger, Hellmut 
Issen in drugi. Dorfmeister je denimo v obdobju med 14. in 29. novembrom 
1942 predaval pri Hotelu Pošta v osrčju zdravilišča, Hans Berlisk pa zraven 
telovadnice pri Svetem Križu v Rogaški Slatini.79
Slika 9: Sklicani apel v prostorih Steklarne Rogaška v času nacistične oblasti. Fotografija 
prikazuje zbor steklarskih delavcev in povabljenih govornikov, za odrom na steni so v 
venčnih listih obešene nacistične zastave in portret vodje Adolfa Hitlerja. Na steni za 
poslušalci je bila obešena tabla s pozivnim pripisom »Sprich Deutsch« (»govori nemško«).
Vir: MNZC, JP 30135 – JPNOB3451; JP 30130 – JPNOB3446. 
78 SI AS 1631, fasc. 12a, šk. 8, Beurteilung der Versammlungen vom 27. Feber – 7. März 1943.
79 SI AS 1631, fasc. 12a, šk. 8, Beurteilung der Versammlungen vom 14. – 29. November 1942; SI_ZAC/0084, 
šk. 2, Zellen und Blockeinteilung der Ortsgruppe Roh. Sauerbrunn, 13. junij 1941.
Razprave | 139
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Slika 10: V začetku oktobra 1943 je na športnem igrišču v Rogaški Slatini (danes igrišča 
za nogomet in košarko med telovadnico Janina in novo glasbeno šolo) pod okriljem 
»Ortsgruppentag Rohitsch Sauerbrunn« (dan krajevne skupine SHB v Rogaški Slatini) 
potekalo veliko zborovanje lokalnih nacističnih voditeljev in funkcionarjev. Prisotnih naj 
bi bilo več kot 3.000 prebivalcev, med njimi tudi glavni govornik dogodka Kreisführer 
Anton Dorfmeister (na sliki v črni opravi), ki je okupacijskemu županu Herbertu Migliču 
(v ospredju povsem levo) izročil zastavo slatinske krajevne skupine (Ortsgruppe) SHB.
Vir: »Sijajno uspeli Ortsgruppentag v Rohitsch–Sauerbrunnu.« 
Štajerski gospodar, 9. oktober 1943.
Obvezna raba nemščine, nemški jezikovni tečaji, prepoved 
slovenščine in uničevanje slovenskega tiska
Med prvimi raznarodovalno–ponemčevalnimi ukrepi je bila vsekakor 
sprememba zunanjega videza dežele v nemško podobo.80 Semkaj sodi 
odstranjevanje slovenskih napisov in nameščanje nemških.81 V skladu z 
nacistično napovedjo je Komarek 4. junija 1941 za območje Rogaške Slatine 
izdal odlok o odstranitvi slovenskih krajevnih in drugih napisov ter prepo-
vedi javne rabe slovenskega jezika v uradih, šolah in cerkvah. Zadnji rok za 
prenehanje rabe slovenskih tabličnih napisov in krajevnih imenskih označb 
za poimenovanje vasi, ulic, krajev, naselij, prometnih križišč, gostiln, trgovin, 
kažipotov idr. ter dvojezičnosti je bil 15. junij 1941.82 V stanovanjskih preiska-
80 Ferenc, »Nemška okupacija«, 265.
81 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 732.  
82 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 76, Entfernung slowenischer Inschriften, 4. junij 1941.
140 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
vah pa je bil ves slovenski tisk podvržen strogim konfiskacijam.83 Gabrijela 
Krumpak se je v intervjuju spominjala sežiganja slovenskih knjig takoj po 
nemški zasedbi:
Vse slovenske knjige smo morali odnesti za Donatski dom in oni (Nemci, op. a.) 
so napravili veliko grmado in so zažigali slovenske knjige. Takoj ob začetku. Tam 
je bila zelo velika grmada. Tudi jaz sem odnesla, vsi smo morali nekaj odnesti. 
Meni je bilo najbolj hudo, ker sem imela eno lepo knjigo /.../ In tam v tisti knjigi 
so bile slike in tisto knjigo sem jaz skrila pod streho za en steber pod Donatski 
dom. Po vojni sem jo šla iskati, ampak je ni bilo več. Vse slovenske knjige so hodili 
blockführerji gledati, si mogel vse slovenske knjige oddati, da so šle v zažig. 
Sami smo jih morali prinesti. Nihče si ni upal, da jih ne bi prinesel, vsi so se bali.84 
Nemški jezikovni tečaji za odrasle in mlade so bili v okupirani slovenski 
Štajerski uvedeni že poleti leta 1941 in samo pozimi 1941–1942 je bilo orga-
niziranih nekaj več kot 23.000 tečajev. Njihova uspešnost pa je bila glede 
na podatek, da je do jeseni 1942 govorilo nemško samo 12 % prebivalcev, 
zelo nizka.85 Nemški okupator ni nikoli skrival svojih ponemčevalnih namer. 
Že poleti 1941, v približno istem obdobju, ko so se pričeli izvajati tečaji 
hitrega in pravilnega obvla-
dovanja nemškega jezika, je 
okupator na Spodnjem 
Štajerskem javno razglasil, da 
se bo po štirih ali petih letih 
govorilo samo še nemško.86 
Slika 11: Primer neizpolnjenega 
kartončka SHB, ki je naznanjal 
datum in točno uro pričetka, 
čas trajanja in izvajalca jezi-
kovnega tečaja nemščine.
Vir: SI AS 1631, šk. 21, fasc. 29, 
Deutsch–Sprachkurs.
83 SI AS 1602, šk. 2, p. e. 63, Gesamtbericht, 22. junij 1941.
84 Gabrijela Krumpak, avdiopričevanje, intervjuval Daniel Siter.  
85 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 784, 786.
86 Ferenc, Razkosanje in aneksionizem, 75.
Razprave | 141
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Ponemčevalni napori v Rogaški Slatini so bili izjemno intenzivni. Vzrok 
za to se najverjetneje skriva tudi v delu dr. Helmuta Carstanjena, ki se je 
kot nacionalnopolitični referent ukvarjal z načrtom razvoja jezikovnega 
ponemčenja in premika jezikovnih mej, pri tem pa je v drugi etapi prve 
faze svojega načrta določil Rogaško Slatino (kjer je imel v zvezi s tovrstno 
vsebino tudi večdnevno konferenco) za eno izmed točk formiranja nove 
nemške jezikovne postojanke. Visoko stopnjo izvrševanja ponemčevalne 
politike v Rogaški Slatini potrjuje tudi podatek, da je bilo od vseh občin 
samo v nekajkrat večjem Celju med letoma 1941 in 1942 prirejenih več jezi-
kovnih tečajev za učenje nemščine kot v Rogaški Slatini, kjer je v prvih dveh 
letih 598 kandidatov obiskalo kar 13 priredb nemških jezikovnih tečajev.87 
Zdraviliško mesto je bilo tudi daleč med najvodilnejšimi po prirejanju teča-
jev za Wehrmannschaft.88 Na 16 tečajih se je namreč med usposabljanjem 
za sprejem v oboroženo formacijo organizacije razvrstilo kar 618 ver-
manov.89 Steklarna Rogaška je za svoje zaposlene pripravila 2 jezikovna 
tečaja nemščine, ki se ga je udeležilo 70 steklarjev. Tudi samo zdravilišče 
je v sklopu ponemčevanja v Zdraviliškem domu (ponemčeno v Kurhaus) 
izvedlo 1 tečaj, kjer je bilo 60 poslušalcev.90 Največja pozornost izmed tis-
tih občin pod celjskim okrožjem, kjer so bili tečaji prirejeni tudi za nemške 
mladinske organizacije (starost mladine od 14 do 21 let), je bila prav tako 
namenjena Rogaški Slatini. Za 530 mladih udeležencev je bilo organizira-
nih kar 11 tečajev.91 Nacisti so šli celo tako daleč, da so v lokalnih okoljih v 
strogem duhu nacionalsocialistične ideologije prirejali lutkovne predstave 
za otroke in odrasle.92 Kako je potekala ta vsiljena ponemčevalna oblika, 
izvemo iz kratkega priročnika za njene izvajalce – nemško učiteljsko ose-
bje. Šolarji so bili glede na sposobnost obvladovanja nemščine razdeljeni 
v dve skupini oz. srednji in nižji razred. Oba nivoja sta bila sestavljena iz 
dveh delov (nižji nivo I in II ter srednji razred III in IV) in sta trajala 6 tednov, 
vsaki teden po dve učni uri v obsegu 90 minut. Med različnimi nivoji je bila 
87 SI AS 1631, fasc. 29, šk. 21, Kurse im Kreis Cilli; Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 786–787, 810.
88 Paravojaški bojni oddelki, ki so delovali kot oborožena veja Štajerske domovinske zveze. 
89 SI AS 1631, šk. 21, f. 29, Kurse für Wehrmannschaft.
90 SI AS 1631, šk. 21, f. 29, Kurse in Betrieben.
91 SI AS 1631, šk. 21, f. 29, Kurse für Jugend.
92 SI AS 1631, šk. 21, f. 29, Puppenspiele für Kinder/Erwachsene.
142 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
glede na osvojeno znanje in izpolnjevanje kriterijev možnost prehajanja. 
Da je šlo pri izvajanju tečajev nemškega jezika za skrajno vsiljevanje tujega 
jezika podjarmljenemu slovenskemu narodu izkazuje tudi naslednje navo-
dilo: »Vsakršno prevajanje je strogo prepovedano. Nemško bomo govo-
rili od prve do zadnje minute. Cilj je jasen: želimo, da govorite čim hitreje 
nemško.«93 Glede na ponemčevalne pritiske, ki jih je okupator izvrševal na 
tem območju, je bil do 29. novembra 1942 največji uspeh prirejanja tečajev 
znotraj celjskega in brežiškega političnega okrožja ravno v Rogaški Slatini, 
kjer je bila zabeležena še vedno nizka povprečna ocena 2,41 (lestvica gre 
od najnižje ocene 1 do najvišje ocene 5). Od nekaj manj kot 6.000 prebi-
valcev (drugi nemški popis prebivalstva opravljen novembra 1942) je 463 
oseb (7,8 %) prejelo najboljšo oznako a (oceno 5), 644 oz. 10,8 % oznako 
b (oceno 4), 1.403 (23,6 %) prebivalcev oznako c (oceno 3), 1804 (30,3 %) 
oznako d (oceno 2) in kar 1.637 oz. 27,5 % najslabšo oznako e (oceno 1).94 
Kar se tiče ostalih občin so povprečne ocene strmo padale v bolj ruralnih 
(podeželskih) okoljih.95 Spričo odvijanja vojne situacije in razmaha parti-
zanskega gibanja je SHB jeseni 1944 na slovenskem Štajerskem prenehala 
z izvajanjem jezikovnih tečajev.96
KONČNI STATISTIČNI PRIKAZ
Po dolgotrajnem sistematičnem pregledovanju, analiziranju, medseboj-
nem primerjanju in usklajevanju ter kritičnem preverjanju podatkov iz obse-
žnega nabora arhivskega gradiva primarnega in sekundarnega nastanka, 
monografskih publikacij, zasebnih zbirk in mnogih zborniških prispevkov 
je po doslejšnjih najnovejših ugotovitvah iz občine Rogaška Slatina v letih 
1942–1945 (najintenzivneje in najštevilčnejše ravno v letu 1942) v nemških 
koncentracijskih  taboriščih (delovnih ali iztrebljevalnih) zaradi posledic 
93 SI AS 1631, šk. 21, f. 29, Kurze Vorschläge für die Gestaltung der Deutschkurse. 
94 Steindl, Ergebnisse der Bevölkerungsbestandsaufnahme, 41 in 45. Oznake so pomenile naslednje: a = 
nemščino obvladajo pisno in ustno, uporabljajo samo ta jezik; b = obvladajo pisno in ustno, ne uporabljajo 
samo nemščine; c = nemščino obvladajo ustno, pisno pa pomanjkljivo ali nič; d = jezik obvladajo komaj ali 
pomanjkljivo; e = nemškega jezika ne obvladajo niti ustno niti pisno.
95 Steindl, Ergebnisse der Bevölkerungsbestandsaufnahme, 41, 45.
96 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, 789.
Razprave | 143
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
neposredne (smrt v taborišču) ali posredne internacije (smrt kot posledica 
internacije po prihodu iz taborišča) umrlo najmanj 29 prebivalcev, vsaj 10 
jih je taboriščno internacijo preživelo. Slatinske žrtve so umirale v sledečih 
taboriščih: Dachau, Mauthausen, Auschwitz, Baumgarten, Rawensbrück, 
Šterntal/Strnišče pri Ptuju in navsezadnje tudi v kazenskem delovnem 
taborišču v Rogaški Slatini. Prav tako je bilo vsaj 34 Slatinčanov (povečini 
steklarjev) hladnokrvno postreljenih v sodnih zaporih v Celju (Stari pisker) 
in Mariboru. Toda ti poboji nacističnih apetitov po maščevanju niso zado-
voljili. Sledile so še zločinske represalije nad najbližjimi družinskimi člani 
postreljenih talcev in partizanskih družin. V okviru tega so aretirali še vsaj 
34 svojcev postreljenih talcev (večji del sorodnikov usmrčenih steklarjev). 
Med njimi so bili tudi otroci, ki so jih sprva v celjski deški okoliški šoli (funkcija 
zbirnega taborišča) podvrgli rasnim pregledom, kasneje pa premestili v 
otroška taborišča (najpogosteje Frohnleiten, Himmelberg in Saldenburg), 
od koder so bili predani prevzgojnim domovom organizacije Lebensborn.97 
Za najmanj 24 posameznikov (preživeli člani družin Pance, Matko, Kobilšek, 
Pufler in Lipovšek ter Milica Čoh, pričevalka Gabrijela Krumpak in Branko 
Peklar) je znano, da so bili sprva začasno zaprti v Starem piskru, nato pa 
izpuščeni na prostost.98   
Precej žrtev iz zdraviliške občine je bilo ob koncu vojne, točneje v prvi 
polovici februarja 1945, hladnokrvno obešenih na Frankolovem.99 Po 
97 SI AS 220, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Predsedstvu 
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, šk. 55; Zasebni zbirki družine Drimel in Pok; Kovač–Zupančič, 
Marija, Linka Ksela–Jasna, odg. ur. Auschwitz Birkenau. Maribor: Obzorja; Ljubljana: Borec, 1982; Filipič, 
France. Slovenci v Mauthausnu. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998; Ževart, Milan, Stane Terčak, odg. ur. 
Poslovilna pisma žrtev za svobodo: Druga razširjena in dopolnjena izdaja poslovilnih pisem za svobodo 
ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski. Maribor: Obzorja, 1969, 174–303. Dalje: Ževart, Terčak, Poslovilna 
pisma; Liška, Miklavž. »Padli in žrtve iz občine Šmarje pri Jelšah: Rogaška Slatina/Kostrivnica.« V: Med 
Bočem in Bohorjem, ur. Marjan Žagar, Slavko Kremenšek, Janko Liška, Rudi Lešnik, Franc Drobne, Franjo 
Fijavž, Stane Mrvič, Milan Natek in Ernest Rečnik, 406–430. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Rogaška 
Slatina: Delavska univerza, 1984. Dalje: Liška, »Padli in žrtve«, 419–425; Terčak, Stane. Ukradeni otroci. 2. 
dopolnjena izdaja. Ljubljana: Zavod Borec, 1973, 180–208. Dalje: Terčak, Ukradeni otroci.
98 Arhiv MNZC, Verzeichnis der entlassenen Personen, 7. avgust 1942; SI_ZAC/0349, šk. 6, sign. 84, Seznam 
oseb, ki so bile ustreljene v letih 1941–1945 (1945); ARS, AS 220, šk. 55; Zasebni zbirki družine Drimel in 
Pok; Kovač–Zupančič, Linka Ksela–Jasna, Auschwitz Birkenau; Filipič, Slovenci v Mauthausnu; Ževart, Terčak, 
Poslovilna pisma, 174–303; Liška, »Padli in žrtve«, 406–430; Terčak, Ukradeni otroci, 180–208. 
99 Ževart, Terčak, Poslovilna pisma, 174–303; Liška, »Padli in žrtve«, 419–425; Terčak, Ukradeni otroci, 
180–208. 
144 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Liškinem seznamu padlih borcev in žrtev fašističnega terorja iz občin 
Rogaška Slatina in Kostrivnica so znane vsaj tri osebe: Andrej Vodušek, 
Janez Junež in Anton Jagodič.100 Krajevni ljudski odbor (KLO) Rogaška Slatina 
je kmalu po vojni – še v letu 1945 – sestavil spisek obešenih frankolovskih 
žrtev in nanj uvrstil še Janeza Turnška in Čebularja iz Čače vasi.101
Slika 12: Fotografija matere Ane Pok iz Rogaške Slatine, ki so ji ob prihodu v Auschwitz 
vtetovirali taboriščno številko 16.351. Interniranka je v taborišču umrla v letu 1942.
Vir: Zasebna zbirka družine Pok.
Po nepopolnih podatkih obtožnice za pobeglega nemškega župana v 
Rogaški Slatini je bil Herbert Miglič med okupacijo neposredno odgovoren 
za približno 120 prisilno izseljenih oseb in več kot 30 ustreljenih žrtev (točno 
število je bilo ob kreiranju poročila še v postopku ugotavljanja). Glavno 
breme krivde se mu med drugim pripisuje za približno 220 oseb, odpelja-
nih v zapore in nemška koncentracijska taborišča.102 Krajevni odbor 
Osvobodilne fronte Rogaška Slatina je v poročilu (datiranem 19. julija 1945) 
za KUZOP navedel podobne podatke. Migliča so okrivili za vse zločine, ki so 
bili storjeni nad prebivalci Rogaški Slatine. V obtožnici so ga obremenili za 
približno 35 ustreljenih Slatinčanov, ogromno število mučenih, več kot 200 
100 Liška, »Padli in žrtve«, 419–425. 
101 SI_ZAC/0349, Krajevni ljudski odbor Rogaška Slatina, šk. 6, sign. 84, Seznam oseb, ki so bile ustreljene 
v letih 1941–1945, 1945. 
102 SI AS 1827, šk. 62, Obtožba.
Razprave | 145
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
oseb je bilo po njegovi krivdi odpeljanih v zapore in koncentracijska tabo-
rišča, vsaj 120 občanov pa je bilo nasilno izseljenih.103 
Slika 13: Dragoceni dokument s podpisom glavnega poveljnika nemškega koncentracijskega 
taborišča Auschwitz, Rudolfa Hössa, ki je za Marijo Blaško iz Rogaške Slatine podpisal 
odpustnico (“Entlassungschein”) iz Auschwitza, kjer je bila zaprta med 30. avgustom 1942 in 
20. septembrom 1943. Zatem je bila premeščena v lager v današnjih Glivicah na Poljskem.
Vir: Zasebna zbirka družine Drimel, 20. september 1943.
Navedbe gestapovske obmejne policijske izpostave v Rogaški Slatini 
za leto 1941 veljajo za točnejše. Žal se je takšna vrsta celovitega poročila 
ohranila samo za prvo okupacijsko leto. V končnem poročilu za leto 1941 je 
omenjena gestapovska postaja navedla, da je v kraju izvedla skupno 134 
aretacij, ki jih je do konca leta 1941 izvedel zgolj gestapo. Od tega se jih je 
85 % izvršilo zaradi obmejno–policijskih razlogov (nedovoljeni prehodi čez 
nemško–hrvaško državno oz. okupacijsko mejo na reki Sotli, tihotapljenja 
blaga itn.), 15 % pa zaradi ideološko–političnih motivov.104 Kompletno poro-
103 SI_ZAC/0349, šk. 6, sign. 89, Podatki o vojnem zločincu Herbertu Miglitschu – 1945, 19. julij 1945. 
104 SI AS 1931, šk. 814, Tätigkeitsbericht für das abgelaufene Jahr 1941, 31. december 1941.
146 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
čilo se je ohranilo še za mesec februar 1942. Tega meseca je gestapovski 
center v zdravilišču aretiral še dodatnih 16 oseb: 9 zaradi nedovoljenega 
prečkanja meje, 3 zaradi širjenja govoric o nasilnem preseljevanju ljudi in 
posledičnega vzbujanja nemirov med lokalnim prebivalstvom ter 4 zaradi 
iskanja dela na drugi strani meje.105 Manjši del je bil po varstvenem priporu 
izpuščen, večina pa jih je bila izgnanih na Hrvaško in odvedenih na pri-
silno delo v Nemčijo.106 Po navedbah KLO RS (Krajevnega ljudskega odbora 
Rogaška Slatina) je bilo iz prostora Rogaške Slatine in Kostrivnice do osvo-
boditve v maju 1945 prisilno izseljenih natanko 146 ljudi, ki jim je bila zaple-
njena tudi vsa lastnina.107 Za prostor KLO Rogaška Slatina, Ratanska vas, 
Cerovec, Sečovo in Kostrivnica je KUZOP navedel, da je bilo med okupacijo 
umorjenih108 63 oseb, telesne poškodbe109 je utrpelo 13 prebivalcev, omejitev 
osebne svobode110 pa je doletelo kar 407 ljudi.111 KLO Rogaška Slatina je po 
končani vojni, še v letu 1945, za štiriletno obdobje nemške zasedbe izdelal 
še spisek ustreljenih oseb iz Rogaške Slatine in bližnje okolice, pri čemer 
so se popisovalci ustavili pri številki 30. Mednje so všteti tudi ustreljeni v 
Starem piskru (celjski gestapovski zapor) in zaporih v Mariboru ter obešeni 
na Frankolovem.112
Do zloma nemškega rajha maja 1945 so vzvodi okupatorjeve oblasti v 
Rogaški Slatini zaplenili za kar 170 hektarjev zgolj kmetijskih zemljišč. Med 
največja zaplenjena posestva je spadalo zemljišče župnišča pri Svetem 
Križu (približno 24,5 ha), Franca Bofulina v Cerovcu (okoli 19,9 ha), Franca 
Čebularja iz Tekačevega (17,14 ha) in Franceta Kidriča (očeta partizanskega 
borca in vodilnega slovenskega revolucionarja Borisa Kidriča), ki so imeli 
105 SI AS 1931, šk. 814, Tätigkeitsbericht für Monat Februar 1942, 28. februar 1942.
106 SI AS 1931, šk. 848, Obmejna policijska postaja Rogaška Slatina.
107 SI_ZAC/0349, šk. 6, sign. 85, Izseljeni, katerih imetje je bilo zaplenjeno (1945).
108 Bombardiranje civilnega prebivalstva, požig, streljanje, obešanje, klanje, mučenje, kasnejša smrt kot 
posledica poškodbe in mučenja ter umrli v taboriščih.
109 Telesne okvare (trajne), telesne okvare (prehodne), mučenje – zlostavljanje kot posledica: težke 
poškodbe na telesu in zdravju, pretepanje – lažja in težja telesna poškodba in posilstvo.
110 Zapor, internacija doma, odgon na prisilno delo, prisilna izselitev, interniranje in konfiniranje izven 
Slovenije in prisilna mobilizacija.
111 SI AS 1602, šk. 10, f. 870/IV, Statistika zločinov za kraj Rogaška Slatina in Kostrivnica.
112 SI_ZAC/0349, šk. 6, sign. 84, Seznam oseb, ki so bile ustreljene v letih 1941–1945.
Razprave | 147
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
v Rajnkovcu nekaj več kot 9 ha kmetijskih površin.113 Slatinski gestapovski 
center je v korist utrjevanja spodnještajerskega nemštva v letu 1941 zaplenil 
12 nepremičnin, katerih lastniki so bili spoznani za protinemško orientirane 
in temu primerno, če niso že prej pobegnili, jih je gestapo tudi aretiral. V 
nadaljevanju poročila za prvo okupacijsko leto še izvemo, da si je okupator 
ob izvajanju zaplemb pridržal tudi velike vsote denarje (v skupni vrednosti 
5.000 RM), zadržano blago ujetih in pozaprtih tihotapcev pa je bilo pre-
dano carinskim oblastem.114
113 SI_ZAC/0072, Urad pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva v Mariboru, izpostava 
Celje, šk. 8, sign. 131, Gemeinde Rohitsch Sauerbrunn. 
114 SI AS 1931, šk. 814, Tätigkeitsbericht für das abgelaufene Jahr 1941, 31. december 1941. 
148 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri
ARS – Arhiv Republike Slovenije (Ljubljana):
SI AS 220, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri 
Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, šk.: 55.
AS 1602, Deželni svetnik okrožja Celje, šk.: 2, 3, 10, 35.
AS 1631, Štajerska domovinska zveza, šk.: 4, 8, 10, 16, 21, 98.
AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri 
Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, šk.: 10, 58, 62, 63, 73.
AS 1931, Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, šk.: 
744, 814, 816, 848.
ZAC – Zgodovinski arhiv Celje: 
SI_ZAC/0084, Okupacijska občina Rogaška Slatina 1941–1945, šk.: 1, 2. 
SI_ZAC/0349, Krajevni ljudski odbor Rogaška Slatina, šk.: 6
SI_ZAC/0072, Urad pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva v 
Mariboru, izpostava Celje, šk. 8.
MNZC – Muzej novejše zgodovine Celje:
Fototeka
Arhiv MNZC, Verzeichnis der entlassenen Personen, 7. 8. 1942
Objavljeno arhivsko gradivo na spletu in drugi objavljeni viri:
Internet Edition des Buches Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalisierungspolitik 
in Slowenien 1941 bis 1945. Dokument 127: Bericht des Umsiedlungsstabes Untersteiermark 
über die Volks– und Rassenverhältnisse der Untersteiermarkhttp://karawankengrenze.at/
ferenc/index.php?r=documentshow&id=127 (dostop: januar 2021).
Steindl, Franz. Ergebnisse der Bevölkerungsbestandsaufnahme in der Untersteiermark 
vom 29. November 1942. Marburg an der Drau: Heimatbundverlag, 1943.
Ževart, Milan, Stane Terčak, odg. ur. Poslovilna pisma žrtev za svobodo: Druga razšir-
jena in dopolnjena izdaja poslovilnih pisem za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski 
Štajerski. Maribor: Obzorja, 1969. 
Šolske kronike:
Šolska kronika I. osnovne šole v Rogaški Slatini (I. 1898–1958): Kronika za čas od 6. 4. 1941 
do 9. maja 1945.
Razprave | 149
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Zasebne zbirke / osebni arhivi:115
Maša in Leon Drimel  
Frančiška Pok 
Ustni viri:
M., telefonski pogovor, Ljubljana, 2018 (intervjuval Daniel Siter).
Gabrijela Krumpak, avdiopričevanje, Rogaška Slatina, 2017 (intervjuval Daniel Siter).
Časopisni viri:
Štajerski gospodar, 9. oktober 1943, let. 3, št. 41.
Literatura
Monografije:  
Ferenc, Tone: Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1: Razkosanje 
in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006.
Ferenc, Tone: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Maribor: 
Obzorja, 1968.
Terčak, Stane. Ukradeni otroci. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Zavod Borec, 1973.
Filipič, France. Slovenci v Mauthausnu. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998.
Znanstveni in strokovni članki v znanstvenih revijah ter objave v zbornikih: 
Ferenc, Tone. »Nemška okupacija.« V: Med Bočem in Bohorjem, ur. Janko Liška in Rudi 
Lešnik. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina: Delavska univerza, 1984, 
247–278.
Ferenc, Tone. »Viri o rasnih pregledih Slovencev pod nemško okupacijo.« Prispevki za 
novejšo zgodovino, 34/2 (1994), 231–244.
Kovač–Zupančič, Marija, Linka Ksela–Jasna, odg. ur. Auschwitz Birkenau. Maribor: 
Obzorja; Ljubljana: Borec, 1982.
Liška, Miklavž. »Padli in žrtve iz občine Šmarje pri Jelšah.« V: Med Bočem in Bohorjem, ur. 
Janko Liška in Rudi Lešnik. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina: Delavska 
univerza, 1984, 406–430.
Spominsko gradivo:
But, Franc. Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem. Rogaška Slatina: Delavska uni-
verza v Šmarju pri Jelšah, 1983. 
115 Družini Drimel in Pok posvečam iskreno zahvalo, saj sta mi omogočili vpogled v občutljivo zasebno 
gradivo in mi dovolili njegovo javno prikazovanje ter objavljanje. 
150 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
Magistrska dela:
Siter, Daniel. Rogaška Slatina v obdobju nemške okupacije (1941–1945). Ljubljana: Oddelek 
za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2019.
Spletne strani:
Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://fran.si/iska-
nje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=folksdoj%C4%8Der (dostop: februar 2021)
Razprave | 151
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
POVZETEK
Po zasedbi zdravilišča Rogaška Slatina 11. aprila 1941 je po nekajdnevni 
vojaški upravi in začetnem prevzemanju občinskega urada sledilo uvaja-
nje lokalne civilne uprave pod vodstvom okrajnega političnega komisarja 
Roberta Komareka in njemu podrejenega župana folksdojčerja Herberta 
Migliča. Po njeni uspešni vzpostavitvi je nemška oblast pričela s takojšnjim 
ustanavljanjem represivnega oblastnega aparata z nameščanjem okupa-
torjevih organov, raznarodovalnih organizacij in zvez ter policijskih vzvo-
dov, ki so tvorili jedro krajevne okupacijske oblasti. Slednja je delovala v 
duhu nacionalsocialistične ideologije, izvajala okrutne dejavnosti ter zvesto 
sledila skupnim ciljem velikopoteznega raznarodovalno–ponemčevalnega 
programa in etničnega uničenja podjarmljenih prebivalcev. Program raz-
naroditve in terorja je bil za Rogaško Slatino pripravljen že pred invazijo na 
Kraljevino Jugoslavijo na tajnih srečanjih obmejnega pokrajinskega urada 
nacionalsocialistične stranke v Gradcu.
V članku izvrševanje raznarodovalno–ponemčevalne politike v Rogaški 
Slatini členim na dve fazi. Začetna faza je trajala od sredine aprila do 
pozne jeseni 1941 in je bila najintenzivnejša. Poleg spremembe zunanjega 
videza dežele (odstranjevanje slovenskih napisov in nadomeščanje sle-
dnjih z nemškimi), uničevanja slovenskega tiska in prepovedi splošne rabe 
slovenščine zajema začetni sklop niz aretacij politično aktivnih, narodno 
zavednih in izobraženih Slovencev, nasilnih preiskav, zaplemb stanovanj 
in ostalega imetja, deportacij čez sotelsko mejo, preselitev ter rasnopoli-
tično, dednozdravstveno in narodnostno pregledovanje in podajanje ras-
nih in političnih ocen, kar je potekalo v sklopu prijav za članstvo v Štajerski 
domovinski zvezi (Steirischer Heimatbund). Heimatbund je predstavljal 
največje in ključno raznarodovalno in ponemčevalno politično telo naci-
stov na Spodnjem Štajerskem, članstvo v tej zvezi pa je veljalo kot osnovni 
pogoj za pridobitev kasnejšega nemškega državljanstva in s tem pravice 
do obstanka na spodnještajerskih tleh. Raznarodovanje in teror se nato 
nadaljujeta v sklopu druge faze v letu 1942, ko se okupator poleg uvedbe 
protizakonite prisilne mobilizacije v nemško vojsko in državno delovno 
službo odloči še za usmrtitev pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja 
152 | Razprave
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
in steklarjev. Delavci steklarne v Tržišču pri Rogaški Slatini so že po napadu 
na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 postali zaradi svoje delovne zavednosti in 
kasnejšega razkrinkanja komunistične celice znotraj tovarne stekla glavni 
sovražniki nemškega rajha. Skoraj sočasno je sledila še internacija svojcev 
ustreljenih talcev, partizanskih družin in aktivistov OF v celjski Stari pisker 
ter nemška koncentracijska in otroška taborišča. V internaciji v nemških 
koncentracijskih taboriščih (delovnih ali iztrebljevalnih) je direktno (smrt v 
samem taborišču) ali indirektno (smrt kot posledica internacije po prihodu 
iz taborišča) po doslej odkritih in analiziranih virih umrlo najmanj 29 obča-
nov Rogaške Slatine, vsaj 10 jih je taboriščno internacijo preživelo. Vsaj 34 
slatinskih talcev (pretežno steklarjev) je bilo hladnokrvno usmrčenih v sod-
nih zaporih v celjskem Starem piskru in Mariboru. Otroke postreljenih žrtev 
so odpeljali na rasne preglede v deško okoliško šolo Celje, od koder so tiste 
z zadovoljivimi rasnimi ocenami premestili v zbirna otroška taborišča in jih 
kasneje predali prevzgojnim domovom organizacije Lebensborn, čemur je 
na koncu sledila še krušna posvojitev nadomestnih nemških staršev.
Tiste, ki aretacijski in deportacijski ukrepi niso doleteli in so med vojno 
ostali v svojih domovih, so bili pod okriljem delovanja Štajerske domovinske 
zveze skozi nemške vrtce in šole, politična zborovanja in apele, obvezne 
nemške jezikovne tečaje in druge ponemčevalne akcije, podvrženi brez-
kompromisni germanizacijski politiki, ki je bila v Rogaški Slatini med najin-
tenzivnejšimi v celotnem celjskem političnem okrožju. To se je posledično 
izražalo v njenem »uspehu«, čeravno je bila do konca novembra 1942 na 
tovrstnih tečajih v Rogaški Slatini povprečna ocena komaj 2,41 (lestvica gre 
do najvišje ocene pet), kar pa je še vedno predstavljalo najvišje povprečje 
znotraj celjskega in brežiškega okrožja. Podobno osramočenje in porazno 
stanje se je nacistom pripetilo na področju dodeljenih rasnih ocen. Nihče 
izmed prebivalcev Rogaške Slatine ni prejel najboljše rasne ocene I. Samo 
9 % jih je spadalo v drugo rasno kategorijo, največji del slatinske populacije 
(kar 83 %) pa je prejel rasno oceno III. Nadaljnjih 8 % se je znašlo v najslabši 
četrti rasni kategoriji.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 ponazarja najtemnejše poglavje v 
sicer večstoletni krajevni zgodovini Rogaške Slatine z bogato zdraviliško in 
Razprave | 153
Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini
steklarsko tradicijo. Spomini na obdobje nacistične vladavine v dandanes 
priljubljenem turističnem kraju vztrajno bledijo in tonejo proti večni pozabi. 
Tovrstne spominske drobce nosi v sebi samo še peščica še živečih pričeval-
cev in žrtev okupatorjevega terorja, ki so hkrati zadnji neposredni pomnik 
o trpljenju in nepopravljivih krivicah. V simbolnem znamenju minule 80. 
obletnice od usodnega 11. aprila 1941, ko je svastika med drugim zapla-
polala z vrha Zdraviliškega doma (osrednje simbolike zdraviliškega parka 
in mesta), naj tovrstni dogodki služijo kot zgodovinski nauk zdajšnjim in 
prihodnjim generacijam.