Leto LXVIII Poštnina plačana ? gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 9. oktobra 1940 atev. 232 a Sena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarje« ul. 6/Hl Cokevnl rifnn, Ljubljana številka to,o >o m 10.34'> aa insarate. U prava: Kopitarjeva ulica številka t Telefoni iredniitva In apravet «W»X, «0-osrečilo za-treti vse politične in gospodarske ustanove, toda ni se jim posrečilo uničiti tega, kar je ne-porušljivo, namreč vere. Leta bojevitega komunizma so omadeževana s krvjo neštetih duhovnikov in drugih božjih služabnikov. Ob koncu štiriletnega divjanja so res mnoge ustanove bile nničene, lahko rečemo vse, razen vere. Lenin je tako temeljito zatrl vse temelje, na katerih je človeška družba zgrajena, da je prišla v nevarnost celo njegova lastna komunistična stranka, ki je vendar za komunistične mogotce bila življenjskega pomena. Druga doba preganjanja obsega leta od 1922 do 1029, To je bilu doba tako imenovanega NEP-a, to je nove ekonomske politike. Pet let gospodarjenja po komunističnih načelih je sovjetsko državo spravilo na rob propada. Vsega je pričelo primanjkovati in milijone ljudi je umiralo od lakote. V tej dobi se je končno odločil Lenin, da bi preprečil popoln polom sovjetske vladavine, da popusti pri izvajanju gospodarskega komunizma. Da bi poživil gospodarsko delavnost, je znatno popustil teženju kmetov in srednjega stanu tako v trgovski kakor v industrijski politiki. Velikih industrij-cev in velikih posestnikov pa že tako davno več ni bilo v Sovjetiji, ker so ali zbežali z dežele, aH pa so jih boljševiki pomorili. Gospodarskemu popuščanju komunizma se je polagoma odzval srednji stan vendar z velikim nezaupanjem, ker je slutil prevaro in se je bal, da hoče boljševizem spraviti v promet le še tiste vrednote, ki so jih ljudje v prvih tednih krvavega preganjanja poskrili. To se je tudi v resnici zgodilo I. 1929, ko se je sovjetsko gospodarstvo pod vplivom zasebne pobude in delavnosti zopet toliko opomoglo, da je Stalin znova lahko začel s komunističnimi gospodarskimi poskusi. Toda 1. 1922 so se polagoma zopet začele odpirati trgovine in tovarne so znova pričele delati. Kmetje, ki so v prvih letih boljševizma polje zanemarili, so pod vplivom bol jševiških obljub znova prijeli za delo. Istočasno pa je tudi komunistična borba zoper vero začela z drugim načinom boja. Duhovnikov in vernikov niso več toliko pobijali in zapirali in marsikateri vasi so dovolili znova odpreti cerkev. V nekaterih krajih so celo razpadajoče cerkve popravili. Vera je bila postavljena na isto stopnjo kakor kakšna svetna podjetja. Duhovniki so biLi s trgovci in industrijci pomaknjeni v kategorijo »brezdelnih elementov«. Pričel se je nov način preganjanja vere. Sovjetsko časopisje je pričelo po dobro izdelanem načrtu smešiti duhovnike in jih blatiti. Na široko so vsi sovjetski listi prinašali zlagane zgodbe, ki naj bi prikazale pravoslavne duhovnike kot brezvestne in nemoralne propalice. Prav tako so tudi verniki bili označeni kot temni elementi, ki zasledujejo za družbo in državo škodljive cilje. S pomočjo celokupnega državnega aparata so pričeli na veliko organizirati mladino v brezbožnih skupinah. Kdor je javno prelomil z vero svojih očetov je bil pohvaljen in je hitrejše napredoval v državni slu/.bi kakor drugi. Mladino so posebej učili in navajali, naj ne posluša več svojih vernih staršev. Otroke, ki so ovadili svoje starše zaradi bogočastja, so posebej nagradili. Po celi deželi so vrteli brezbožne filme. Samostane in cerkve so >po želji ljudstva« spremenili v sovjetske čitalnice in brezbožne muzeje. Okrog 1. 1927 so morali sovjetski voditelji »poznati, da jih tudi ta način boja proti veri ne vodi k zaželjenemu cilju. Pravega vzroka seveda niso hoteli priznati. Tretja doba preganjanja sovpada nekako s pričetkoin prve gospodarsko petletke. Prva gospodarska petletka »aj bi dosegla, da bi Sovjetijn postala v gospodarskem pogledu neodvisna od inozemstva. Bila •o to leta trdega dela do izčrpanosti, notranjih trenj v stranki, železne discipline in krvave diktature. Sovjeti so se morali boriti na vseh frontah, na desno in levo, proti revolucionarjem in proti veri. Zopet je bilo na tisoče duhovnikov in neustrašenih vernikov zaprtih, ustreljenih ali odpeljanih na strašno prisilno delo v severne sibirske (»krajine, kjer jih je čakala počasna mučeniška smrt. Druga petletka se je pričela 1915. leta in i. njo četrta doba verskega preganjanja. V gospodarskem in političnem življenju so Sovjeti v dvajsetih letih često menjali sredstva v boju zoper »razrednega sovražnika«, kakor oni to imenujejo v svojem jeziku. Tudi v protiverskem boju so boljševiki v tej zadnji dobi okrepili svoje orožje. Lahko opazujemo, da je sedaj posebno državni aparat vprežen v protiverski boj. Državne oblasti šolajo posebne inštruktorje in propngandiste, ki so nastavljeni z državnim denarjem kot bori-telji zoper vero. Edina religija, ki bi jo sovjetski narodi smeli imeti, je brezbožen marksizem. kakor sta ga učila Lenin in Stalin. Moremo pa reči. da se tudi ta najnovejša brezbožna taktika ni obnesla in celo sami voditelji komu- Nov zagon v letalski vojni Nemška letala so zopet v stotinah ponoči in po dnevu napadala Anglijo -Angleška letala 5 ur nad Nemčijo - Živahno letalsko delovanje v Sredozemlju Stalni nemški napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 8. oktobra. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Močnejše eskadrile bojnih lelal so o priliki včerajšnjih poletov uspele v Londonu bombardirati z bombami najtežjega kalibra naprave zahodno od pristanišča ob Tem2;i, kakor tudi doke »Comercial« in »West India«. Opaziti je bilo mnogo požarov, ki so jih zanetile bombe. Pri teiu so se odlikovali zlasti lahki bombniki iz oddelka, ki mu je poveljeval general Kesaring. V južni Angliji so bile pri isti priliki bombardirane industrijske naprave, ki služijo oboroževanju, ter važni vojaški cilji. Tudi vso noč so stalno prihajali oddelki bojnih letal in metali bombe srednjega in težkega kalibra na prometne naprave in ustanove, na tovarne in skladišča z življenjskimi potrebščinami in na druge cilje v britanski prestolnici. V Londonu je izbruhnil velik požar. Nadaljevalo se je polaganje min pred britanskimi pristanišči. Preteklo noč so angleška letala letela nad več kraji v Nemčiji. Njihov glavni cilj je bil Berlin. Po zaslugi obrambnih ukrepov se je posrečilo večino teh letal prisiliti, da so zapustila prejšnjo smer, medtem ko je del letal prispel tudi nad nemško prestolnico. Spet so padle bombe na več bolnišnic, stanovanjskih hiš, skladišč, železniških prog ter je bila prizadejana na nekaterih krajih stvarna škoda. Na žalost je tudi večje število mrtvih in ranjenih. Dve angleški letali sta bili sestreljeni v bližini Berlina. Zbila jih je na tla protiletalska artilerija. Sovražnik je včeraj izgubil 32 letal, 13 nemških pa je izginilo. Berlin, 8. oktobra. AA. DNB. Nemške letalske sile so izvedle ponoči napada na Manchcsler in Liverpool. Vrženih je bilo veliko število bomb, ki so povzročile veliko škodo na vojaško važnih ciljih. V Lo\donu je izbruhnilo šest novih požarov. — V srednji Angliji so nemški letalci z uspehom bombardirali neko železniško postajo. V severni Angliji pa prav tako z uspehom neko tovarno. — Razen tega so bile bombardirane tudi naprave za predelovanje boksita kakor tudi naprave, ki služijo letalstvu. Povzročena je bila zelo velika škoda. Angleška poročila London, 8. okt. t. Reuter. Pozno sinoči je letalsko ministrstvo objavilo uradno sporočilo, da se je včerajšnjega podnevnega napada na Anglijo, ki se je razvil v potili zaporednih valih, udeležilo 450 nemških letal, bombnikov in lovcev. Do polnoči je bilo v raznih bojih, ki so se razvili, sestreljenih 27 nemških letal, medlem ko so Angleži izgubili 16 letal, a so 10 pilotov rešili. Uradno sporočilo o nočnem napadu v noči od ponedeljka na torek, ki je bilo objavljeno davi, pravi, da so imeli nemški napadi velik obseg. Čeprav je bil glavni napad namenjen Londonu, so bila napadena številna mesta v južni, zahodni in severni Angliji. Nad London se je posrečilo priti v visoki višini nekaj posameznim bombnim letalom, ki so spuščala bombe na slepo. V središču Londona je bila porušena neka trgovska hiša. V južni Angliji je ena bomba padla na neko industrijsko podjetje. Pri zadnjih letalskih napadih je ena tempirana eksplozivna bomba padla v bližino westminstrske opatije (velika, nekdaj katoliška, danes protestantska cerkev, ki ie grobnica velikih angleških odlič-nikov ter stoji tik ob angleškem parlamentu; op. ur.). Ko je eksplodirala, je bila zadeta westminstr-ska palača ali parlament, nekolikšne praske je dobila tudi opatija. Ena druga manjša bomba je padla na palačo Bambeth (ki stoji na južnem bregu Temze nasproti parlamentu in ki je londonsko bivališče canterburyskih (protestantskih) nadškofov; op. ur.) in jo v manjšem obsegu poškodovala. Današnji napadi so se začeli ,že rano zjutraj, in sicer s poskusom treh večjih skupin bombnikov ki so prileteli od ustja Temze navzgor proti Londonu. Nasproti so jim leteli angleški lovci in so se v zraku razvile hude bitke. Princesa Galicin ubita London, 8 oktobra, t. Reuler. Danes so nemški bombniki dopoldne napadli samo enkrat z velike višine, kjer so jih zasledovali angleški lovci. Nekaj nemških letal je bilo sestreljenih. Ena bomba je padla na cesto v središču mesta in uničila dva avtobusa ter pri tem ubila mnogo ljudi, mnogo pa jih je ranila. Med ubitimi je tudi princesa Galicin. Prav lako je ena bomba zadela vlak in je bilo pri tem mnogo ubitih in ranjenih. Pri popoldanskem napadu je ena bomba zadela neko industrijsko zgradbo in napravila škodo. Nekaj bomb je padlo tudi na mesta v južni Angliji. Topovsko streljanje čez Rokav London, 8. oktobra. AA. Reuter: Davi ob zori so nemški daljnostrelni topovi, ki so postavljeni na francoski obali, bombardirali britansko obalo. Bombardiranje je trajalo približno eno uro. Angleški daljnostrelni topovi so na ta ogenj odgovorili z enakim ter namenili v prvi vrsti svoje granate v smeri proti Boulognu. Tri diktatorske komisije v Londonu London, 8. oktobra. Tri posebne komisije so bile od vlade nastavljene, katerih izključna naloga je, da rešijo vprašanja, ki nastajajo zaradi nočnih napadov nemškega letalstva na London. Prvič v zgodovini Anglije imajo te vladne komisije diktatorska pooblastila. Admiral sir Edicard Evans, ki se je proslavil v svetovni vojni, ima nalogo, da nadzira in preskrbi še nova zaklonišča. To vprašanje pa je zelo težko, ker je zima pred durmi in velikansko število londonskih hiš sploh ni podkletenih. Kakor je zna- no, imajo kleti le veliko stavbe, le redko pa zasebna stanovanjska poslopja. Razen tega je treba rešiti vprašanje kurjave v kleteh čez zimo. Poslanec IVillink ima nologo, da spravi pod streho Londončane, ki so zgubili streho in stanovanje. Poskrbtti mora, da pride pol milijona ljudi pod varno streho. Sir IVarren Fisher, bivši držami podtajnik v finančnem ministrstvu, je dobil nalogo, da po močeh po vsakem bombardiranju čimprej zopet obnovi promet in prometne zveze. Skrbeti mora, da se razvaline čimprej odstranijo s cest in da se prometu zagotovi varnost. Minister za prehrano IVoollon je organiziral 58 ljudskih kuhinj v Londonu, kjer dobe prehrano tisti, ki so zaradi zračnih napadov izgubili vsako možnost lastne prehrane. Vreme v Rokavu London, 8. oktobra. A A. Reuter. Vremenske razmere na Rokavskem prelivu so bile davi naslednje: Vreme je bilo hladno, nebo oblačno in se je počasi jasnilo, pihal je močan jugozaliodnik, morje pa je bilo precej mirno ter preglednost dobra. Pozneje je veter postajal močnejši in se je spremenil v vihar, ki je razgnal oblake. Morje se je začelo peniti. Angleške izgube na morju London, 8. oktobra. A A. Reuter. Admiraiiteta je izdala poročilo o izgubah trgovskih ladij zaradi sovražnih dejanj v tednu do 10. septembra opolnoči. Po tem poročilu je bilo 10 britanskih ladij s skupno tonažo 55.927 Ion. 4 zavezniške ladje s skupno to-nažo 12.119 ton in I nevtralna ladja s tonažo 4291 ton uničenih. Vsega skupaj je izgubljenih 15 ladij s skupuo tonažo 72.337 ton. Angleški bombniki nad Nemčijo Nemška poročila Berlin, 8. oktobra. AA. DNB: O angleških na-padil na Berlin v noči od ponedeljka na torek so se zvedele naslednje podrobnosti: Pri nocojšnjem bombardiranju so bile uničene, oziroma težko poškodovane tri bolnišnice, ena porodnišnica, ena otroška bolnišnica, ena kapela na pokopališču in več zasebnih hiš. V neposredni bližini kirurškega oddelka bolnišnice Roberta Koclia je eksplodirala bomba in ubila več bolnikov, ki so bili malo prej operirani. Več bomb je padlo na porodnišnico »Vojske rešitve«. Pri tej priliki je bilo ranjenih sedem žensk in otrok, starih dve do šest dni. V neki otroški bolnišnici, ki so jo tudi zadele bombe, sta umrla d\a štiriletna otroka zaradi dobljenih ran, medtem ko sta druga dva otroka laže ranjena. Ena sestra rdečega križa, ki je skušala rešiti nekega ogroženega otroka, je bila zadeta od kosa bombo ter je umrla na mestu. Iz več hiš so se moiali ljudje izseliti, ker obstoji nevarnost, da se hiše podro. Spravili so jih v začasne domove. Berlinsko prebivalstvo je zlasti ogorčeno zaradi nocojšnjega napada. Treba je j>oudariti, da ni bil zadet niti en važnejši vojaški, niti industrijski objekt. Zaradi tega vlada opravičeno prepričanje, da je nocojšnji napad na človekoljubne civilne ustanove in na civilne domove bil izveden po posebnem načrtu. Berlin, 8. okt. AA. NDB: Kakor je bilo že sporočeno, so angleška letala spet izkoristila vremenske razmere ter so po daljšem odmoru v noči od ponedeljka na torek ponovno letela nad nemško prestolnico. Onih nekaj letal, ki se jim je posrečilo preleteti obrambo protiletalske artiljcrije, je vrglo svoje bombe daleč od vojaških in industrijskih ciljev sredi berlinske delavske četrti. Niti ena bomba ni padla na kako tovarno ali na kak vojaški objekt. Zadeta je bila bolnišnica Roberta Kocha, znana po vsem svetu, dalje neka otroška bolnišnica in neka porodnišnica. Ti dve zgradbi stojita v severozahodnem delu Berlina. Prav tako je bila zadeU tudi velika bolnišnica v severnem delu mesta. Med bolniki, odraslimi in otroci, kakor tudi med hrabrim bolniškim osebjem je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Bolniške sestre so bile ranjene ali pa ubite pri svojem požrtvovalnem delu, ko so reševale bolnike. Bolniš- nica Roberta Kocha je bila zadeta z več eksplozivnimi in vžigalnimi bombami. V velikih dvoranah bolnišnice leže veliki kupi stekla in razvalin. Postelje so posute s kosi stekla in kamenja od zidov. Prav tako je videti tudi v operacijskih sobah in v laboratorijih sledove angleških bomb. Pred kirurškim oddelkom bolnišnice je bomba padla neposredno ob reševalnem vozu na tla. S tem vozom so pripeljali težko bolno ženo na operacijo. Tudi ta bolnica in neka bolničarska sestra sta bili ubiti. Druga bolničarka :n dva nosača 6ta bila ranjena od drobcev bombe. Zdravniki in nameščenci, ki delajo v službi letalske obrambe, so neizpodbitno ugotovili, da so angleški letalci metali bombe če ne dolgo potem, kc so spustili svetilne rakete, lorej po pazljivem ogledovanju. Amsterdam, 8. oktobra. A A. NDB: Uradno I>oročajo, da je o priliki napada angleških letal na Rotterdam in druga nizozemska mesta izgubilo življenje osem ljudi in da jih je bilo večje število tudi ranjenih. Angleške letalske sile so izvedlo napad tudi na letovišče v severni Nizozemski. Ena zgradba je bila razdejana, nekaj hiš pa poškodovanih. Živijenjo sta izgubila dva civilista, ranjen pa je bil eden O priliki napada na otok Tesel je bil ubit en holandski mornar. Angleški letalci so skušali izvesti napad tudi na neko mesto v pokrajini Friesland. Poskus se ni posrečil, ker je šest bonih padlo na neko polje. Prav tako tudi ni uspel napad na Amsterdam. Angleške zažigalno bombe so padle le na odprto polje. Angleška poročila Vojna v Sredozemlju Angleška poročila Kairo, 8. okt. t. Reuter:. Vrhovno vojno poveljstvo poroča podrobnosti o nedavni potopitvi dveh italijanskih podmornic v Sredozemskem in o potopitvi enega rušilca v Jonskem morju. Ena podmornica je bila potopljena s topovskimi streli, druga z globinskimi bombami, rušilec pa s topovskimi streli. Posadke so bile večidel rešene. Od začetka vojne z Italijo pa do 5. oktobra je bilo vsega skupaj potopljenih že 22 italijanskih podmornic. Maršal Graziani v zmagi Tripolis. 8. oktobra. A A. Štefani: Včeraj je bil v Tripolisu velik shod, ki se ga je udeležil tud generalni guverner Libije maršal Graziani. Na trm shodu je libijsko prebivalstvo izjavilo, da nističnega brezboštva prihajajo do prepričanja, da je vseh 22 let komunistične tiranije vsaj pod pepelom v ruskem narodu ostala vera živa. veruje v zmago držav osi. Maršal Graziani je imel domačinom govor, v katerem je razložil, naloge, ki čakajo prebivalce Libije. Ob koncu jc govoril o velikih zmagah italijanske vojske in dodal, da bo končna zmaga, izvojevana s sodelovanjem državljanov Italije. Maršalu Grazianiju so priredili manifestacije. De Bono v Španiji Madrid. 8. okt. A A. DNB: Uradna španska agencija objavlja, da bo italijanski maršal De Bono kmalu obiskal Španijo. Maršal bo generalu Francu izročil italijansko odlikovanje, in sicer veliki križ reda Annunziate. Mussolini v Vidmu Rim, 8. okt. AA. Štefani: Mussolini je prispel danes z letalom v Videm, kjer je izvedel inšpekcijo armadnega zl>ora »Celere«. Po končani inšpekciji se je Mussolini. v čigar spremstvu so bili tudi vojaški atašeji tujih držav, vrnil ob 12.45 spet z letalom, ki ga je sam pilotiral. Ijondon, 8. oktobra, t. Reuter? Letalsko ministrstvo objavlja naslednje uradno s]>oročilo o nočnem napadu angleških bombnikov na sovražna ozemlja: Ponoči so angleški bombniki napadli razne vojaške c i I j o v Berlinu in okolici. Nadaljo prometne ceste, skladišča, zbirališča v raznih mestih zahodne Nemčije, letališča v Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji, ter zaporedno vsa sovražna pristanišča na obali Rokavskega preliva. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana s teh poletov. Ijondon, 8. okt. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Naši bombniki so dopoldne napadli in bombardirali nemška skladišča v francoskem pristanišču l^orient tor ladje, ki so bile, v pristanišču. Nastali so ogromni požari. Bombe so zadale. Bombardirana so bila skladišča in ladje v luki Rotterdam, kjer so nastali požari. Dve letali po-., grešamo Washington, 8. okt. t. Associated Press: Angleška letala so napadla Berlin v sedmerih zaporednih valili in ie ves napad trajal skoraj 5 ur. Protiletalsko topništvo ie srdito streljalo in so drobci šrapnelov padali po središču mesta. Angleška letala so včasih letala zelo nizko. Dve eksplozivni bombi sta padli v neposredno bližino letalskega ministrstva. V severnem delu Berlina pa jo bilo videti pet požarov. Angleška letala so metala svetlobne rakete ki so mesto ponekod popolnoma razsvetlile. TOtem pa so metala bombe. Do jutranjih^ ur ni bilo sporočila, da bi bilo sestreljeno kakšno angleško letalo. * Sofija, 8. okt. m. Na snočnji seji boljjar* ske vlade, ki je trajala čez polnoč, so bili sprejeli važni sklepi o uredbi proti ?.idom y Bolgariji ter o pobijanju javne in tajne pro-pagande po raznih organizacijah v Bolgariji. Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno, v »everni polovici države, delno oblačno na jugu Temperatura bo padla. Zagrebška vremenska nnnnvod- nhlofetn deževno. Pred tihomorsko burjo Prvi resni incidenti med Anglijo in Japonsko — Daljnosežne priprave Amerike Tokio,.S. okt. h. Asšociution 1'rcss: Angleški |M)slaiiik v Tokiju jo obiskal jn|>onskcgu zunanjega ministra ter mu je sporočil, da je angleška vlada sklenila, da ne obnovi obstoječo ju|M>usko-anglc.ško pogodbo o prevo/u vojnega inaterijala sko/i Birmo na kitajsko. V noti sporoča angleška vlada, da so minuli /c trije meseci, ne da bi japonska vlada samo poskušala skleniti mir s kitajsko vlado, temveč je celo prodrla v francosko Indokino, .japonska vlada pa je popolnoma prešla na stran osiščnili velesil proti Angliji, kar daje angleški vladi razlog, da zopet odpre cesto sko/.i Birmo. Japonci oblegajo angleški otok Šanghaj, 8. okt. I. Ileuter. Veliko število japonskih ladij je danes že obkolilo angleški otok Liukungtao. Položaj je zelo napet. Otok Liukungtao leži v zalivu pred pristaniščem Vej-hajvej in je bil vzet v najem že I. I8'>8. Anglija ga jc utrdila in izgradila kot oporišče za vojne ladje. Poročila pra\ i jo. da so sc Japonci že izkrcali in zahtevali od angleške posadke, naj zapusti otok. Angleška posadka šteje sedaj samo nekaj oseb, ker je angleška |x>inorska uprava otok izpraznila že pred meseci. Ameriško*angleški posveti AVashington, 8, okt. b. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell llull in angleški poslanik lord Lothiam sta se včeraj dalje časa roz-govarjala v /.vezi z otvoritvijo poti čez Birmo. Poleg tega se je tmdi sovjetski poslanik Ulman-.ski sestal z atnerirškim državnim podtajnikotn Sumner \Vellesom. ki se je pred tem rozgovar-jal še / avstralskim poslanikom Ciii«ejem. Isto-časno je mornariški minister Kred Knox proučil z ameriškim admiralom Rickhurdsonom strategičen položaj ameriškega tihomorskega brodovja. Poznavalci razmer trdijo, da gre za okrepitev ameriške diplomatske delavnosti, kar je v zvezi z najnovejšim razvojem položaja na Daljnjem v/hodu ter da se bo v najkrajšem času ustvaril trikot Washington-Čungking-Mo-skva. Amerika kliče svoje državljane s Tihomorja domov Washington. 8. okt. t Associated Press: Ameriška vlada jo vsem svojim državljanom, ki prebivajo na Daljnjem vzhodu, poslala nasvet, naj nemudoma odpotujejo na/nj v Združene države. Nasvet vel ja v prvi vrsti za ženske in otroke. \ si ameriški konzulati na Japonskem in Kitajskem ter drugod ob obalah Tihega morja so dobili navodila, kako na j pomaga io ameriškim državljanom čimprejšnji povratek v domovino. Ameriška pogajanja z Mehiko Washington, 8. okt. b. Med Združenimi državami in mehiško vlado so se pričala diplomatska pogajanja za skupno obrambo na temelju sporazumu, ki je bil dosežen med /združenimi državami in Kanado. Ta pogajanja so odvisna od razvoja notranjih rnZmor v Mehiki, vsled cesar je ameriška vlada tudi zavrnila uradno priznanje agenta generala Almasana. ki biva na področju unije in ki je imel doslej pravico svobodnega delovanja. Ameriška vlada nič več ne smatra, da bi bil general Almasan stvarno izvoljen za predsednika Mehike, kakor zatrjuje on sata. Japonci v Indokini Ilajfong, 8. okt. b. Agencija Domei poroča da so japonske motorizirane čete včeraj prispele v llanoj potem, ko so prevozile |>ot med llajfongom in lianojein v dveh in pol urah. Ta pot je dolga 100 km. Pred tem pa so japonske letalske sile že zavzele letalska oporišča pri liano ju ter v pozdrav japonski motorizirani diviziji krožile v zraku. Poveljnik japonskih čet general Mišihara je obiskal glavnega guvernerju Indokine admirala l)eeouxa. Moskva se dela Angliji prijazno Moskva, 8. okt. b. Prvič od sklenitve nem-ško-sovjetskego pakta o prijnteljstvu je sovjetski tisk prinesel simpatičen članek za Anglijo. Tako jutranje moskovsko časopisje kakor tudi uradni listi so objavili članek v dveh stolpcih, ki je zelo naklonjen Veliki Britaniji. Dopisnik uradne agencije Tusst opisuje svoje vtise o angleški vojski, za katero pravi, da je izredno dobro oborožena m da je njena protiletalska obramba brezhibna. Govori o moči angleškega letalstva in disciplini angleškega prebivalstva ter odlični preskrbi armade s hrano. Konferenca zbornic TOI v Novem Sadu Novi Sad, 8. oktobra, m. Danes se je v Novem Sadu končala konferenca trgovinskih, industrijskih in obilnih zbornic, ki ji je predsedoval predsednik novosadske zbornice g. .lovan Culun. Seji so prisostvovali pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič. ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičanič ter skoraj vsi predsedniki in glavni tajniki predsedništev trgovinskih zbornic. Obradovič in Bičanič sla na koncil podala izčrpno poročilo zlasti o vprašanju prisilnega odkupa pšenice, o vprašanju preskrbe prebivalstva v pasivnih krajih z moko in pšenico, o preskrbi prebivalstva z gorivom, o preskrbi industrije s surovinami, bombažem, premogom, koksom, mastjo, volno, pa-rafinoni, nafto in njenimi derivati itd. Konferenca se je pečala z vprašanjem cen v prodaji na drobno, predvsem v zvezi z izvajanjem predpisov, ki se nanašajo na reguliranje cen in pobijanje draginje. Pretresali so tudi vprašanje enakomerne razdelitve blaga na konsumente in ukrepov, ki jih je vlada pod vzela, da prepreči kopičenje blaga v spekula- Ogromen vpliv judov na hrvatsko gospodarstvo Belgrajsko »Vreme« objavlja dolg članek svojega zagrebškega dopisnika, ki skuša pokazali na ogromni vpliv, ki ga imajo na hrvaško gospodarsko življenje Judje. V Zagrebu Tako ugotavlja najprej, da živi v Zagrebu po statističnih podatkih nekaj nad 10.000 Judov in pristavlja, da to število samo po sebi glede na število prebivalstva v Zagrebu ni tako veliko. Neprimerno večji pa je vpliv, ki ga ima judovko prebivalstvo na gospodarsko življenje. Začenši pri največjih gospodarskih podjetjih pa do malih, navidez neznatnih združenj in športnih klubov imajo Judje povsod svoje predstavnike in posredno ali pa vsaj neposredno nadzorstvo. Zato morejo Judje v večji ali manjši meri vplivati skoraj na prav V6e panoge gospodarstva. Lahko pa rečemo, da v vseh podjetjih z velikim obratnim kapitalom odločajo prav Judje,-Težko je sicer povedati, na kakšen način Judje io izpeljejo, ker so vsa večja podjetja v glavnem delniške družbe. Je pa nepobitno dejstvo, da imajo Judje pri zagrebških delniških družbah odločilo besedo. To dokazuje že vloga, ki jo imajo Judje v zagrebških bankah. Razen dveh večjih bank jc težko še najti v Zagrebu kakršno koli banko, v kateri ne bi bili glavni ravnatelji in prokuristi Judje. Isto velja tudi za industrijo, ki je takorekoč izključno v rekah Judov. Pa ne 6amo to: Judje so se polastili v Zagrebu tudi trgovine na drobno in tistih trgovin, ki sc bavijo v glavnem le 6 prodajo življenj.kih potrebščin. Poleg tega pa so si znali Judje priboriti tudi glavno besedo v nekaterih važnih poklicih. Po stari navadi so se vzgnezdili med odvetniki in zdravniki. Tako na primer imajo zagrebški judovski advokati v svojih rokah vse najvažnejše posip, ki sc tičejo gospodarstva. Med zagrebškimi zdravniki pa jc naravnost presenetljiv visok odstotek Judov, ki so si znali priboriti tudi večino tistih mest, ki nosijo zasebne prakse tudi takozven« fiksum. To so na primer stalni dohodki, ki jih zdravniki mesečno prejemajo za ordinacije na račun Okrožnega uradi za zavarovanje delavcev, na račun »Merkurja« rtd. Prav zaradi tega je javnost že večkrat nastopila proti tem izrodkom. Najlepše je pa razmerje med judovskim zdrav-ništvom pokazal primer zagrebškega zdravnika dr. Karpatija, ki je pred nedavnim še sedel na obtožni klopi zagrebškega okrožnega sodišča, ki je protizakonito izvedel veliko število splavov, od katerih so se mnogi končali 6 smrtjo. Ta zdravnik je pred sedmimi leti prišel v Zagreb, ter si v kratkem času pridobil milijonsko premoženje. Zagrebška zdravniška zbornica je temu zdravniku prepovedala za nekaj časa izvrševati zdravniško prakso, toda temu zdravniku se je posrečilo doseči, da je bila ta odločitev preklicana. Umrl nam je naš dragi stari očka, gospod Adolf Hauptmann posestnik Pogreb ho v četrtek, dne 10. oktobra 1940 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra c. 39, na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, dne 8. oktobra 1940 Dolfka Jovicevie roj. Haiiptmann, vnukinja m soprog Dušan Jovicevic Zdenka Race roj. Hauptmann, vnukinja in soprog Boris Race Mitja, pravnuk — in ostalo sorodstvo Objava uredb o omejitvi Judov v živežni industriji in o vpisovanju Judov na univerze in 6rcdnje šole je zbudila v Zagrebu 6ilno senzacijo. Ti dve uredbi 6icer še ne veljata po dosedanji praksi za območje banovine Hrvatske, toda popolnoma jasno je, da bosta ti uredbi, ker ju je izdala vlada, naj-brže že v nekaj dnevih na običajni način z bansko uredbo razširjeni tudi na območje banovine Hrvatske. Zanimivo je, da sta v Zagrebu dve veliki in znani veletrgovini, ki se bavita z nakupovanjem ornem skladu zborničnih pripadnikov, ki določa podpiranje materialno šibkejših pripadnikov in njihovih družin z mesečnimi prispevki. O vseh teh vprašanjih bo zbornica po konferenci izdala posebno spomenico ter jo izročila merodajnim činiteljem. Nove prevozne tarife za izvozno blago Belgrad, S. oktobra. AA. Za les, namenjen za izvoz v tujino od določenih postaj do meje in pristaniških postaj je z veljavnostjo od 31. oktobra določena nova tarifna postavka br. 244 v novi aneks od 1. septembra t. I. po katerih se izvaja dajatev št. 2 za najmanj 50.000 kg. Prav tako je v jugoslovansko-italijan-ski zvezi uvrščena nova izjemna tarifa tar. št. 77 za los za izdelovanje celuloze od postaje Apatin, Bačka Palanka, Batina, Skela, BOgojevo, Brčko, ,la-senovac, Novi Sad, Dunav, Osijek, Pančevo, Sisek, Smederevo. Šabac, Vukovar in Zemun do obmejnih prehodov Rakek in Reka z izvajanjem določb št. 121. Te tarife veljajo samo za pošiljke, ki prihajajo po vodni poti iz inozemstva in ki so namenjene za Italijo. Belgrad, 8. oktobra. AA. V jugoslovansko-nemški železniški zvezi je podaljšana veljavnost tar. 1. A za motorna vozila in šasije do 31. decembra 1910. Prav tako je podaljšana tudi tarf. br. 5 zaželezo in jeklo ter za izdelke iz njih. Belgrad, 8. oktobra. AA V jugoslovansko-švicarski železniški zvezi se z 31. oktobrom t. I. razveljavljajo tar. br. 1 za jajca. tar. br. 2 za perutnino, tar. br. 3 za kromovo rudo in tar. br. 4 za vino Z veljavnostjo od 1. novembra stopajo v veljavo nove tarife, in sicer tar. br. 1 za jajca, tar. br. 2 za perutnino, tar. br. 3 za kromovo rudo, tar. br. 4 za vino, tar. br. 5 za sveže ribo in tar. br. 6 za magnezit. ' Iz banovine Hrvatske Zagreb, 8. okt b. Okrog 10. oktobra bodo v Zagrebu velike vojaške vaje na južni struni Zagrebške gore, pri katerih bodo sodelovale vse vrste orožja zagrebške garnizije. Vaje bo vodil namestnik poveljnika savske divizij, oblasti v Zagrebu. Ta vaju naj pokaže aktivnim in rezervnim častnikom zagrebške garnizije skupno sodelovanje letalskih in motoriziranih oddelkov, protitankovskih enot, pehoie iu topništva. Razen tega bodo vojaške vaje pokazale tudi zadnje izkušnje v borbah na evropskih bojiščih, praV tako pa vojne novosti. Pri vajah bodo sodelovale poleg letalskih tudi padalske enote, konjenica in sploh vse ostale enote zagrebške garnizije. Vajam bo prisostvoval tudi poveljnik 4 arinadne oblasti z vsemi aktivnimi častniki zagrebške garnizije. v kolikor ne sodelujejo pri samih vajah. Vojaška oblast je povabila tudi vse rezervne častnike, ki naj prisostvujejo kot opazovalci. Opazovalci se bodo lahko pripeljali do opazovalnic z avtomobili iz vojašnice kralja Petra v Črnomercu. Rezervni častniki pa smejo priti nu vaje tudi ž zasebnimi avtomobili. Zagreb, 8. okt. b. Banska uprava je prevzela upravo mestne policije ua Sušaku. Osebne novice Belgrad, 8. okt. m. S kraljevim ukazom jc postavljen za šefa mestne kontrole pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Krešimir Korošak v 4. skup. 2. stopnje; za dopisnika Centralnega presbiroja 5. skup. je postavljen Anton Zobec; v odsek računovodstva pri pravosodnem ministrstvu je postavljen za računovodskega inšpektorja 5. skup. Ivan Rus, do sedaj v kmetijskem ministrstvu; po službeni potrebi je premeščen za podgozdarja 7. 6kup. pri okrajnem načelstvu v Logatcu Stanko Hribernik iz Boh. Bistrice. Belgrad, 8. oktobra, m. Z odlokom poštnega ministra sta premeščena v ptt. sekcijo v Ljubljano Ivan Kavčič iz 25. ptt. sekcije v Ljubljano ter v ravnateljstvo ptt. v Ljubljani inž. Andrej Štok, tehnični pristav 8. sku|i. pri 3. ptt. sekciji v Ljubljani. S kraljevini ukazom ]e imenovan za starešino okrožnega sodišča v Ljubljani Valentin Bidovec, do sedaj starešina okrajnega sodišča v Radovljici; po prošnji je premeščen za starešino okrajnega sodišča v Radovljico dr Ivan Močnik iz Višnje gore; za kasacijskega sodnika pri vrhovnem sodišču v Ljubljani dr. Munda Avgust in dr. Franc Pihler v 2. skup. 1. stop. Belgrajske novice Belgrad, 8, cfct. m. Po daljšem študiju v Rimu je snoči uspešno nastopilo v belgrajsk operi v »Trubadurju« slovenska umetnica ga. Franja Golob-Bernotova. Občinstvo je odlično pevko nagradilo s ploskanjem in odobravanjem. Na odprti sceni je dobila mnogo cvetja. Kritike 6e o njenem snočcijem nastepu zelo pohvalno izražajo. Belgrad, 8. ckt. m. Z jutranjimi vlaki se ie večina članov kraljevske vlade vrnila v Belgrad. Danes dopoldne je bilo več sestankov, ki 6o jih imeli posamezni ministri o raznih gospodarskih vprašanjih, katerih rešitev pripravlja kraljevska vlada. Finančni minister dr. Šutej je imel dopoldne daljši razgovor z ministrom brez listnice dr. Konstantino-vičem. Belgrad, 8. ok\ m. Tekme ekrog severne Srbije, ki jo pripravlja delovni odbor v Belgradu, se bo udeležilo 15 slovenskih kolesarjev, to je kompletna ekipa, ki se je udeležila tekem okoli Srbije in še šest novih tekmovalcev, Slovenski kolesarji odpotujejo iz Ljubljane v četrtek avečer v Belgrad, Belgrad, 8 okt. m. Vodja Nemcev v banovin« Hrvatski g. Altgeyer se je pred kratkim preselil v Zagreb. Po odloku voditelja Nemcev v kraljevini Jugoslaviji dr. Janka Seepa ostane g. Antgeyer še nadalje na sedanjem položaju v Osieku ter je pooblaščen, da samo on zastopa Nemce v banovini Hrvatsui pred vsemi oblastmi Razen lega je gosp. Altgeyer imenovan tudi za častnega predsednika Kulturbunda za banovino Hrvatcko. Belgrad, 8. oklobra. m. Po vpisu novih slušateljev na belgrajsko univerzo so dekani posa-seznih fakultet ob-estili rektorat o vstopu slušateljev na posamezne fakultete. Iz vseh podatkov je razvidno, da so je na belgrajsko univerzo vpi-salo 32ofi slušateljev, in sicer na filozofsko fakulteto 300. na juridiščno 1100, na medicinsko 739, na tehnično 660 na kmetijsko-gozdarsko 209, na veterinarsko 154. v bogoslovje nad 80. Prijavilo se je za vpis še 118 Zidov, o katerih pa v zvezi z uredbo o vpisu Židov na visoke in srednje šole se ni nič koliki eluega sklenjeno. Štev. 232. ^LOVKNKCt, dne 9. oktobra 1940. Stran 3 Ob šesti obletnici marseilteshe tragedije Churchill o vojnem položaju Pot skozi Burmo na Kitajsko se spet odpre 9. oktober 1934 ko je padel pod streli zločinske roke naš kralj Aleksander. Usodnega dneva pred G leti se vsa Jugoslavija spominja z globokim spoštovanjem. Močna Jugoslavija naj bo na jlepši spomenik velikemu pokojniku in dediščina njegovemu n asledn i k u kralju Petru 11. IWIIII lillli—illliai IIIIII I i Berlin, 8. ok,tobra. b. »United Press«: .0 vkorakanju nemških čet v Romunijo berlinski uradni krogi molčijo. Uradiii krogi pripisujejo temu dogodku povsem normalni pomen, ki je nastal zaradi razvoja razmer v romunskem političnem življenju. Mnogo večji pomen pa pripisujejo samemu dogodku zaradi vzrokov in posledic. Bližnja bodočnost pa bo pokazala, v kakšnem obsegu bodo uporabljene nemške vojaške sile v Romuniji. Berlinski uradni krogi izjavljajo, da so nemške čete prišle v Romunijo, da prijateljsko sodelujejo z romunskim vojaštvom z namenom, da ohranijo mir in neodvisnost države. Nemčija je samo izpolnila svoja jamstva, ki jih je dala Romuniji po znani razsodbi. Vprašanje o stališču Sovjetov Glede opazk, da izpolnitev teh jamstev zadeva tudi neko tretjo državo, trdijo v Berlinu, da so vsi ukrepi bili izvedeni v interesu romunskega naroda in da ni treba nikomur misliti, da bi ta korak Nemčije mogel poslabšati dobre odnošaje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ker tudi sklenitev trojnega sporazuma med Nemčijo, Japonsko in Italijo ni naletelo v Sovjetski Rusiji na slab odmev. Vsi ti ukrepi so naperjeni edinole proti Angliji in njenim naporom, da razširi vojno tudi na Balkan. Nemški ukrepi ne pomenijo le jamstvo Romuniji za njen normalni razvoj in zgraditev boljše bodočnosti, temveč tudi jamstvo za uvedbo novega reda na vsem jugovzhodu. Nemčija in Italija pri vseh svojih ukrepih dokazujeta, da tako na vojaškem, kakor tudi na diplomatskem polju ščitita svoja interesna področja, zlasti pa področja, kjer imata tako važne gospodarske interese, kakor sta to na primer Romunija in jugovzhod. Na vprašanje, če je smatrati sedanji korak Nemčije kot sklep razgovorov na B r e n -nerju, so merodajni berlinski krogi izjavili, da so na Brennerju nemški in italijanski državniki razpravljali samo vprašanje, kako premagati Anglijo. Za enkrat ena divizija Bukarešta, 8. okt. b. »United Press* poroča, da je v Romunijo poslana nemška divizija, ki ima predvsem nalogo, da izvežba romunsko vojsko za vodstvo moderne vojne in da jo nauči metod, ki se jih je poslužila nemška vojska v zadnjih borbami. Prvi kontingent te divizije je že v Romuniji ter bodo čete nemške vojske razdeljene po raznih romunskih mestih. V središču petrolejske industrije Newyork. 8. okt. b. »Associated Press«: poroča iz Bukarešte, da je večji del nemških čet, ki je prišel v Romunijo, zasedel področja pri Plnestiju, ki je središče petrolejske industrije. Manjši oddelki pa so bili odposlani v smeri Giurgiu in Usibiu pri Brašovi. Romunsko kopensko vojsko bodo vezbali nemški častniki, italijanski piloti pa IkkIo izvedli reorganizacijo romunskega letalstva. Italijanske razlage Rim, 8. oktobra, b. Včerajšnja poročila o prihodu nemških čet v Romunijo so jiovzročila v Rimu veliko zanimanj«. V uradnih krogih niso hoteli ničesar povedati o nadaljnjih načrtili. Tudi včerajšnji italijanski radio ni povedal ničesar o dogodkih v Romuniji. Današnji italijanski listi pa prinašajo le kratko obvestilo o pošiljki nemških čet v Romunijo. V glavnem poudarjajo italijanski listi, da je bil med Nemčijo in Romunijo že prej dosežen sporazum, na katerem je bilo določeno, da bo Nemčija poslala v Romunijo nekaj častnikov in London, 8. okt. t. Reuter. Ministrski predsednik Churchill je imel danes v spodnjem domu govor o vojaškem položaju. V svojem govoru je med drugim dejal: Letalska vojna En mesec je minul, odkar je Nemčija obrnila svojo pokornost na nas in 6e je začelo bombardiranje naših velikih mest in našega civilnega prebivalstva. Takrat je bilo rečeno, da bodo »naša mesta izbrisana do tal«. Od takrat naprej jc Nemčija sikušala uresničiti ta 6voj cilj. Prvo vprašanje, ki sedaj za nas nastaja, je, do kakšne izmerc je Nemčija v teh bojih vporabila svojo letalsko silo. Najboljše informacije, ki sem jih mogel nabrati — seveda še vedno v okviru ugibanj — pravijo, da so nemški strmoglavci (Stuka) kratkih poletov katerih je več sto. potem, ko so bili dne 15. avgusta tako strogo kaznovani, skrbno izostali v nadaljnih bojih. Morda jih Nemčija hrani v rezervi, da bodo spet imeli vlogo v splošnem nemškem načrtu vpada v Anglijo, ali pa zato, da jih bo vporabila na drugredpostaviti, da bi prišlo do kakšnega sjx>ra med obema državama. Zadnje nemške ukrepe je torej mogoče tolmačiti kot močno vojno demonstracijo proti Turčiji. V Moskvi Ziirich, 8. oktobra, b. »Basler Nationalzeitung* poroča iz Moskve: Novico o vkorakanju nemških čet v Romunijo so sprejeli v Kremlju z največjo fKJzornostjo. Jutranje sovjetsko časopisje je zabeležilo samo kratko poročilo o vkorakanju nemških in italijanskih čet v Romunijo. Listi pa ne objavljajo nobenih komentarjev. Madžarska pojasnila Turih, 8. oktobra, b. Budimpešlanski dopisnik »Basler Nachrichten« |x>roča zelo obširno o prihodu nemških čet v Romunijo ter trdi, da Nemčija s tem izpolnjuje simbolično sporazum in jamstva, ki jih je dala Romuniji. S tem hoče tudi dokazati, tla so njena jamstva nekaj čisto drugega kakor jamstva Anglije. »Magyar Nemszetk ugotavlja, da so bili trije razlogi odločilni za odpo-šiljatev nemške vojske v Romunijo, in sicer: 1. izohrazba romunske vojske; 2. zavorova-nje petrolejskih izvorov proti sabotažnim dejanjem; 3. pomoč Nemčije pri utrjevanju črnomor-ske obale, ker obstoja nevarnost, da bi Anglija mogla dobiti svoboden prehod svojega brodovja skozi Dardanele. Izmišljena poročila o nekem novem balkanskem paktu Rim, 8. okt. A A. Štefani: Nekateri listi so objavili, da sla državi osi sklenili ustanoviti novo balkansko zvezo, ki bi obsegala Bolgarijo, Romunijo. Jugoslavijo. Grčijo in Albanijo, in v kateri ne bi bilo Turčije. Rimski pooblaščeni krogi izjavljajo. da Je novica o omenjenih namerah držav osi čisto izmišljena in brez podlage. Bukarešta. 8. okt. A A. Štefani: Pouk italijanščine je postal obvezni predmet v vseh romunskih trgovskih šolah, in sicer se poučuje italijanščina od včeraj naprej. Bukarešta. 8 okt. AA. Štefani: Na vladni ukaz ie bilo razveljavljeno povelje o internaciji bivšeca predsednika vlade Tataresca. lahko rečem, da bi bilo treba 10 let, ako bi - šiV bombniki po dosedanjem vsakodnevnem razruše-valnem ključu hoteli porušili polovico londonskih stavb Tpda preden bo teh 10 let preteklo, se bo marsikaj zgodilo narodnosocialisl<čncmu režimu v Nemčiji. Tudi Italijo še čakajo razne preimuVije, na katere ni računala, ko je ob smrtnem pol. nu Francije vstopila v vojno. Churchill je nato nadaljeval, naj se nikdo nc ukvarja z brezplodnim razmišljanjem, kaj so repre-salije (maščevanja) in kaj niso, marveč važno jc, da nihče ne čaka, da bo prišel kakšen oddih v bombardiranjih samo zaradi zimskega vrem la. Mogoče je, da se bodo našle kakšne nove metode, ki bodo slepa bombardiranja civilnega prebivalstva jjonoči in v megli postala bolj -azburljiva za nasprotnika, kakor jc to dosedaj bilo. Toda o tem ne morem govoriti. Boljše bo, če botro našim gostom dali priložnost, da |ili sami odkrijejo. Nato ie Churchill dejal, da je vlada že storila vse ukrepe, da bo za vsako osebo v tistih krajih, ki bodo izpostavljeni neprestanim bombnim napadom, na razpolago zaklonišče, kjer bodo tudi skalne možnosti in kjer se bodo delile tople pijače tistim, ki v zakloniščih prebivajo. Sprejeti so bili tudi siclepi za zaščito tistih, ki so prišli ob svoje domove. S posebnm zakonom bo uvedeno obvezno zavarovanje vseh poslonii proti sovražnim dejanjem, in bo ta zakon veljal tudi za nazaj. Prav tako 'x>do objavljeni zakoni o zavarovanju proti poškodbam zaradi sovražnih dejanj. Tako homo dokazali, da je nemški poskus, da bi strahovali angleško ljudstvo, propadel, kakor so nropadle nerr^ke mit-'etične mine, s katerimi so hoteli zadušiti našo svetovno morsko plovbo. »Nevarnost še ni mimo« Nikar ne mislite, je nadaljeval Churchill, da je nevarnost nemškega vdora v Anglijo že mimo. Nasprotno, naša pazljivost, naša pn-irav-ljenost, naša volja, da zberemo vse svoje sile na suhem, v zraku im na morju, morajo ostati nedotaknjene. Nasprotnik ima brez dvoma resne namene z načrtom, da poskusi spravit« v eni sat i noči pol milijona svojih ljudi na slano vodo — ali v njo — kajti glavni vzrok, da poskus vdora v Anglijo dosedaj ni bil storjen, so blesteče zmage, ki so jih dosedaj odnesli angleški letalski lovci. Trije veliki dnevi, 15. avgust, 15. september in 27. september, sčo dckazali vsemu svetu, da imamo nadoblast nad zračnim prostorom nad našo domovino v rokah mi sami. To je velikansko dejstvo. Te zmage so dovolile naši vojni lomarici, ki je prav v sedanjem trenutku in brez tistih 50 ameriških rušilcev, vsestransko okrepljena z novimi edir.icami, da bo nastopila svojo službo in pokazala svojo preizkušeno moč, V letalstvu smo v kolikor tiče lovcev in bombnikov, danes mnogo močnejši, kot pa smo bili v majniku. Tudi glede pilotov se položaj hitro zbolj-šuje. Nikdo ni pričakoval, da bi bili v enem letu mogli dohiteti Nemčijo v njeni velikanski premoči. Imamo še mnogo, da popravimo in dohilimo. Toda dati 6i moramo zato potrebni čas. Morda bo po enem letu že mogoče dati bolj zadovoljivo izjavo o tem vprašanju. Sredozemlje Ko je Churchill govoril o okrepitvi angleške oborožene sile v Sredozemlju je izjavil, da noče prerokovati, kaj se bo zgodilo, če in kadar bodo avstralske, novozelandske, indijske in egiptske čete prišle v tesnejše stike z nasprotnikom, ki sedaj prihaja v Egipt skozi puščave. Vse, kar more povedati je, da imamo najboljšo voljo in da 6e trudimo z vsemi močmi, da storimo največ in najboljše. Tako tamkaj, kakor tukaj imamo občutek, da stojimo mnogo loljše, kakor pa pred meseci. Dakar Churchill je omenil tudi dogodke pred D a -k ar jem ter dejal, da je bila ta zadeva v glavnem francoska zadeva. Angleži so francoske sile pod poveljstvom generala de Gaullea samo podprli za primer, da bi bilo to postalo potrebno za končno odločitev. Toda tudi mi Angleži nismo b'li navdušeni, kakor tudi de Gaulle ne, da bi se spustili v dolgo krvavo obračunavanje s francosko vlado v Vichyju. Angleška vlada nikakor nima namena pustiti generala de Gaullea pasti in njegovega gibanja, dokler se ne bo zlilo v veliko skupno francosko gibanje za rešitev cele Francije. Ves položaj pred Dakarjem se je neugodno razvil, ko so tja prišle tri francoske križarke in trije rušilci, ki so pripeljali seboj nekaj pristašev vlade v Vichyju, očividno najbolj srdito razpoloženih pristašev, ki so navalili na prebivalstvo, da je šio na okope. Angleško vojno brodovje je imelo nalogo, aa se s francoskimi ladjami ne spušča v nobene borbe in se ne vtika v njihova gibanja, razen v primeru, ako bi hotela v sovražnikova pristanišča. Zaradi nekih napak, o katerih teče sedaj preiskava, niti prvi lord admiralitete niti poveljnik brodovja niti vojni kabinet niso bili poučeni o tem, da se francoske ladje že približujejo Gibraltarju, predno je bilo prepozno, da bi jih bili zaustavili Nato je bilo dano povelje, da jih je treba ustaviti pred Casa-blanco, ali jim vsaj onemogočiti, da priplujejo v dakarsko pristanišče. Ti napori so se izjalovili, toda francoskemu brodovju je bilo onemogočeno, da bi bilo napadlo Dualo, kjer so že Gaulleovi pristaši. Od 4 francoskih ladij se je dvema posrečilo, da sta zbežali nazaj v Dakar, med tem ko so angleške vojne ladje dve drugi prastregli in jih lepo pospremili v Casablanco, brez da bi jim bili prizadejali kakšna nasilja. Boj, ki se je v Dakarju razvil med angleškimi vojnimi ladjami in francoskimi obalnimi baterijami, ki so jih podprli še 32 cm topovi francoske pohabljene oklopnice »Richclieu«, so bili precej hudi. Dve francoski podmornici smo morali Važno je, da zobe temeljito očistimo ne samo z|utraj, ampak tudi vsak večer, predno gremo spat. Chlorodont z o b n a p| a s t a potopiti, dva rušilca smo s streli zažgali, eno kri-žarko nevarno zadeli in oklopnino .Richelieu« še bolj poškodovali. Na naši stiani sta ena oklopnica in ena velika križarka dobili zelo hude zadetke, ki sicer niso bili takšne narave, da bi jima bili onemogočili nadaljevanje plovbe in borbe, toda za katere bo treba mnogo časa. da na njih popravimo storjeno škodo. Pot skozi Burmo Churchill jc govoril tudi o cesti, ki pelje skdzi Burmo (Birmaniio) na Kitajsko in ki je bila sporazumno z Japonsko ter na žeijo japonske vlade za dobo 3 mesecev zaprta, da ne bi kitajski maršal Čangkajšek po tej poti mogel dobivati orožje za svojo vojsko. Rok pogodbe sedaj poteče Pred tremi meseci smo pristali na japonsko želio, da to cesto zapremo za vsak promet na Kitajsko, ker smo hoteli dati Japonski in Kitajski ča tno možnost, da vendar enkrat med seboj poravnata tako dolgo trajajoči krvavi prepir. Toda te<;a uspeha nismo dosegli. Nasprotno Japonska nadaljuje svoj boj proti Kitajski z namenom, da si podredi kitajsko ljudstvo Angleška vlada skrijno obžaluje, da je ta lepa priložnost šla neizrabljena mimo Za to danes angleška vlada itidi ne naidv nobenih razlogov več, da bi po preteku trimesečne dobe dne 17. oktobra, ko je ta pogodba veljala, cesta skozi Burmo ostala še naprei zaprte Viada ne vidi nobene možnosti, da bi pogodbo spet podaljšala. Trozveza Rim—Berlin—Tokio Govoreč o trozvezni p o £ c d b i med Nemčijo, Italijo in Japonsko e Chuichill dejal, da je ta trojni pakt za Japonsko tako ne.-gtden, da se on čudi, kako je mogla Japonska pristopit:, razen seveda, ako ne obstojalo še neke taini klavzule v njej. Ni prav lahko uvideti, na kakšen način naj Nemčija in Italija prideta Japonski na pomoč ako bi se pripetilo, da pride Japonska v spor z ameriškim in angleškim vojnim brodovjem. Trozvezna pogodba je jasno naperjena proti Združenim državam severne Amerike, na drugem mestu pa je naperjena tudi proti Sovjetski Rusiji Anglosaksonsko pleme, pa naj prebiva v angleškem imperiju ali v Ameriki, ni navajeno, da bi se na grožnjo potuhnilo in se pustilo podjarmiti Sprejem, ki ga je trozvezna pogodba kakor tudi razne izave. ki so jo spremljcvale. doživela pri ameriških državljanih je bil jasen. Sprejem, ki ga je trozveza našla v Ameriki, ne more dati mnogo navdušenja tistim, ki so jo sklenili. Španija Na koncu svojega govora je Churchill mimogrede omenil še Španijo, ki jo sedaj vabilo, da naj pomaga Nemčiji in Italiji Španija je s stoletja starimi vezmi prijateljstva, sodelovanja in kulture povezana z angleškim narodom Naj sedli ne postane kanal, skozi katerega se bodo zalagali njegovi smrtni sovražniki. Za enkrat lahko rece. da ga ni vprašanja v zvezi z blokado, ki bi ga Anglija ne hotela na prijateljski način in ugodno za Španijo rešiti. Svoj govoi je zaključil v. besedamr »Dolgi, temni meseci no- ih preizkušen' ležijo pred nami. Odlike našega plemena in naša dejanja pa morajo žareti v somraku Evtope, dokler ne bodo postala prave baklje, ki bodo oznanjale njeno osvobojenje.« Lord Halifax V lordski zbornici je imel daljši govor zunanji minister lord Hali(ax, ki je na podoben način razlagal vojaški in politični položaj Anglije. Novo je, kar je dodal v zvezi z vprašanjem ceste skozi Burmo. Angleška vlada je sprejela sklep, da cesto spet odpre, je dejal, v popolnem sporazumu z ameriško vlado in potem, ko je sovjetsko vlado o vsem informirala. Angleški poslanik je japonski vladi že izročil noto o tem sklepu. Himmler v Španiji Madrid, 8. okl. AA. Havas: Voditelj nemške policije Himmler bo prispel v kratkem v Madrid, kier se bo kol posebni odposlanec narodno socialistične stranke seznanil z organizacijo španske falange. Zakon o varnosti države v Bolgariji Sn/ija, 8. okl. AA. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: Ministrski svet je svoji snnč-nji seji sprejel zakonski predlog o varnosti države. Ta zakonski predlog bodo kmalu predložili sobranju. Zakon določa razpust združenj, ki imajo mednarodni značaj, prav tako pn tudi razpust tajnih društev. Prav tako določa zakonski predlog nekatere omejitve za državljane židovskega rodu, prav tako pa lutli odredbe proti podtalni propagandi. Madžarski »Puščičasti križi« se pripravljajo za prevzem oblasti Budimpešta. 8. okt. AA. DNB: Voditelj zedi-njene stranke puščičastih križev. major Ferenz Salaszy, je objavil včeraj strankin program. Program govori o »veliki karpatski-donavski domovini«. Salaszy poudarja, da se bo boril za oblast, kakršno ima v svojih rokah dure. Desničarska radikalna stranka, ki je pod njegovim vod-stvom, je sposobna prevzeti oblast in vlado. Stranka Ježi za tem, da Madžarrm ustvari domovino, ki jjn bodo navdajale ideje nacionalizma in socializma. Takšen program mora v veliki meri omogočiti dostop madžarske domovine v okvir nove Kvrope. Madžarska je — pravi Salaszv dalje v svoji progravatični izjavi — poljedelska država in ie mrnilj tr.™ fedalje bolj nujna in važna po- j treba, da se reši vprašanje agrarne reforme. De- I lavnost na vseh področjih proizvodnje ni stvar zasebnega, pač pa javnega prava Program daljo pravi, da mora Madžarska bili popolnoma osvobojena judovskega vpliv*. Verska vzgoja mora prenehali tam. kjer se začne vzgoja naroda. Na drugi strani je treba potegniti jnsne meje med narodno in versko vzgojo Stranka puščičastih križev bi zelo obžalovala, če bi krščanske veroizpovedi zavzele sovražno stališče proti njej, morala pa bt zvrniti nanje vso odgovornost za posledice, ki bi v. tega izvirale. Končno je v programu poudarjeno, da mora stopiti Madžarska v okvir novega življenjskega reda evropskih narodov, reda, ki ga narekujeta državi rei. Stranka puščičastih križev je v polni meri dorasla, da izvede lo naloge Kaj hočejo nemške čete v Romuniji ipocLahitvo Letina v Sloveniji Preobilna vlaga in hladno vreme je zadržalo razvoj vseh kultur za 15—20 dui. To so bo posebno občutilo pri jesenski setvi. Največkrat sledi namreč pri nas pšenica koruzi, ki ho pa dozorela v malo višjih legali šele v drugi polovici oktobra. Nevarnost je, da bo deževno vreme takrat že zelo oviralo setev. Druga polovica septembra je bila sončna in topla, kar je zelo pospešilo zorenje prosa, ajde, koruze in vinske trle. To lopo vreme je omogočilo tudi žetev prosa, spravljanje kroniperja, v nižjih legah tudi setev ječmena in rži. Deževno vreme koncem septembra je pa zopet zelo oviralo žetev ajde, jesensko setev, obiranje sadja in druga sezonska dela. V malo višjih krajih dravograjskega, radovljiškega in logaškega sre/.a je 28. sepiembra snežilo, vendar sneg ni napravil večje škode. Krompir v lahkih, peščenih zemljah dal dober pridelek, v težjih zemljah ga je pa mnogo že v zemlji zgnilo. Zelo je podvržen eudogonskenui gnitju in je nevarnost, da bo v shrambah *elo močno gnil. V "splošnem je dal manjši pridelek kot se je pričakovalo (35—100 q na ha). Koruza kaže prav dobro. V nižjih legah (M. Sobota, Lendava, Ljutomer, Ptuj) je žetev v polnem teku. Vendar zadnje deževje zopet zelo ovira pospravljanje, kakor tudi zorenje koruze. V višjih legah je nevarnost, da koruza ne bo dozorela. Pričakuje se pridelek 14—24 q na ha. Proso je poželo in je dalo prav dober pridelek (9—15 q na ha). Ajda ie radi deževja zelo polegla. Počasi zori. V nižjih legah je žetev v teku. Pridelek bo 5—9q na ha. Nizki fižol je pobran. Pridelek je dal dober, ponekod prav dober (5—12 q na ha). Visoki fižol počasi zori. Zaradi mnogega deževja tudi gnije. Pesa, repa in korenje je zelo bujno, vendar je šlo večinoma samo v listje, podzemni deli so radi pomanjkanja toplote in sonca drobni. Če bo oktobra kolikor toliko toplo in sončno vreme, bodo dale te kulture prav dober pridelek. Vinogradi so zelo slabi. Grozdje gnije in odpada. Relativno se je še dobro olmesel rizling, šipon in burgundec. Grozdje še ni zrelo, vendar l judje že berejo. Letos bo vino i lak kislo, če se pa spreša še zeleno grozdje, pa še toliko bolj. Letošnji pridelek l>o dosegel komaj 20—30 odstotkov od lanskega. Zelje je prav dobro kazalo, vendar so ga mnogo uničile gosenice kapusovega belina. Radi stalnega deževja so bile mnoge povodnji, ki so naredile ogromno škodo. Največje povodnje so bile 15,—17. septembra in 28,—30. septembra. Škoda po okrajih znaša: Konjice poplavljenih 500 ha, škoda 200.000 din, Lendava 700 ha njiv in 1500 ha travnikov, škode 2,(> din. Ljutomer 30 ha njiv in 90 ha travnikov, škoda 450.000 din, Logatec (poplavljeno Cerkniško jezero in Planinsko polje) 500 ha travnikov in 800 ha njiv, škoda 250 tisoč din, Ptuj 500 ha njih in travnikov, škoda 500 tisoč din, Brežice 205 ha njih in travnikov, škoda 250.000 din. Skupno je bilo v mesecu septembru poplavljenih okrog 5<>0 ha njiv ia travnikov, sku-jma škoda znaša 4,250.000 din. R. M. Ustanovitev mestnih aprovizacij Pretekli leden so merodajni faktorji naznanili, da se bodo v svrhu preskrbe mestnega prebivalstva osnovale ne samo aprovizacije občin, temveč ludi aprovizacije posameznih industrijskih podjetij. Sedaj se doznavajo po bel-grajskih informacijah tele podrobnosti o mestnih aprovizacijah: Delo nn ustanovitvi mestnih aprovizacij je že skoro pri koncu. Sestavljen je že ludi načrt tozadevne uredbe in se po načrtu le uredbe mestne aprovizacije ne bodo pečale samo z nabavo živil, temveč tudi z nabavo kuriva za mestno prebivalstvo. Seznam predmetov, ki jih bodo aprovizacije nabavljale, ne bo vsebovan v uredbi, temveč bo lo prepuščeno mestnim občinam samim. Ravnateljstvo za prehrano bo lahko seznam predmetov lahko razširilo na druge predmete, 11. pr. na premog, lignit ild. Nadzorstvo nad mestnimi uprovizaci jami bo imelo ravnateljstvo za proučevanje in organizacijo pre-prehrane. To ravnateljstvo bo tudi dajalo posojila aprovizacijam na osnovi dokhid in dohodkov in sicer brez navadnih administrativnih procedur. Financiranje aprovizacij bo samostojno izven občinskega proračuna. Potrebna sredstva bodo nove ustanove dobile od občin in ravnateljstva, a organizacijo samo bo uredba predpisovala snino osnove, po kalerih bo Ireba delati, podrobno organizacijo na naj izvedejo občine s posebnimi pravilniki. V isti uredbi bo tudi določeno obvezno" osnovanje industrijskih aprovizacij za vsa podjetja z nad 50 delavci. V Sloveniji bodo morale imeti obvezne aprovizacije naslednje občine: Ljubljana,, Jesenice, Kranj, Maribor, Trbovlje, Celje in Škofja Loka. Razdolžitev srednjih dolžnikov na Hrvatskem Nedavno je bila na Hrvatskem osnovana Zveza dolžnikov srednjega stanu, ki je že nastopila s svojimi zahtevami, ki gredo za razdolžitvijo dolžnikov srednjega stanu. Vprašanje je postalo tako aktualno, da ga je začela proučevati banska oblast v Zagrebu. V zvezi s tem je zanimivo, kuj piše »Hr-vatski dnevnik« z dne 8. t. 111. List pravi, da rešitve ni iskati v kakšnem odpisu ali črpanju dolgov, ker bi to izredno oškodovalo vlagatelje. V prvi vrsti je treba delati na to, da se dolžniki materialno ne upropastijo. Dela se torej na tem, da se da dolžnikom gotov rok za regulacijo svojih obveznosti. Drugo vprašanje je, katere dolgove naj zajame ta razdolžitev. Kaže, da bo to izvedeno samo za slare dolgove pred letom 1932. Nadalje kaže, da bo razdolžitev obsegala vsote med 10.000 do 300.000 din. Pri tem bodo upoštevani tudi interesi denarnih zavodov. Končno pravi list, da je težko izvesti razdolžitev samo v banovini Hrvatski, če se istočasno ne izvede tudi na ostalem področju državne skupnosti, ker bi to dalo povod, da bi posamezni denarni zavodi prenesli svoje sedeže v druge kraje, da bi se izognili posledicam uredbe, s čimer bi nastala samo škoda našemu narodnemu gospodarstvu, ki bi zopet trpelo zaradi pomanjkanja kredita. Bučne peške in olje Pretekli teden je bila v Belgradu konferenca, kateri so prisostvovali poleg uradnih jiredstavnikov tudi predstavniki tovarn, ki predelujejo bučne peške iz Slovenije. Tendenca je, da se letos zbere čim več bučnih pešk ter je odkupna cena bila v ta namen znatno povečana. Letos znaša za kg 4 din franko skladišče zbiralca, dočim je znašala lanska cena 2.80 din. Kazen povečanja odkupne cene bodo organizirane še druge akcije za čim večje zbiranje pešk. Računa se s količino najmanj 1000 vagonov, dočim je lani bilo na razpolago 700 do 800 vagonov. Zaradi letošnjih visokih cen surovin bo tudi cena olju narasla. Razlika bo med ceno navadnega in bučnega olja še ostala. Lani je znašala cena za navadno olje 18 din, dočim je znašala cena nerafi-niranega bučnega olja 23 do 24 din za kg. Bučno olje se v glavnem troši v severnih krajih Slovenije, letos pa kaže, da bodo bučne peške predelovale tudi druge tovarne olja v državi, če bi količina surovin prekašala kapaciteto slovenskih tovarn bučnega olja. Letos hočejo posebno pažnjo posvetiti zbiranju bučnih pešk v Vojvodini in posebno v Južni Srbiji, kjer je kakovost pešk odlična. Uvoz žita in moke Med belgrajskimi vestmi smo poročali že včeraj, da je objavljena v ■»Službenih novinahe z dne 5. oktobra uredba ministrskega sveta, s katero se oprošča Priv. izvozna družba plačila uvozne carine za 10.000 vag. pšenice, 5000 vag. ovsa, 3000 vag. ječmena in 3000 vag. pšenične moko. Podobna pooblastila so bila dana že v prejšnjih letih, vendar niso bila izkoriščana. Letos pa imajo pooblastila praktičnejši pomen zaradi deficitnosti naše žetve in je uvoz žita prav konkretno prišel na dnevni red. Iz komentarjev belgrajskih listov posnemamo, da želi družba nabaviti onfenjene količine žitaric in moke zaradi zadovoljitve vseh domačih potreb. Vsekakor ima glede tega tudi izvesten delež namen, da se omogoči vzdrževanje pristojnih cen tem proizvodom v državi. Nadalje doznava belgrajska »Politika«, da je Priv. izvozna družba že stopila v pogajanja za nabave teh količin žitaric. Naš žitni trg Ljubljana, 8. oktobra 1940. Na domačem trgu s pšenico je položaj normalen. Odkup gre dalje, toda količin je premalo na razpolago. Kaže, da so producenti zopet začeli zadrževati blago, ker so imeli doslej s tem dobre izkušnje posebno pri koruzi. Merodajni faktorji na-glašajo, da ni govora o zvišanju odkupnih cen, nasprotno listi so začeli celo kampanjo za znižanje žitnih cen pri producentu. Vsekakor lahko pričakujemo v pospešitev prisilnega odkupa, da bodo tozadevni ukrepi poostreni. , ... ' Ponudba moke je zadostna, zlasti ničle, toda blago gre zelo težko v denar, ker je cena očitno previsoka in je konzum ne zmore. Zaradi tega so začeli tudi mlini forsirati prodajo ničle poleg krušne moke. Tako n. pr. zahlevajo za vagon krušne moke še nakup 12.5% ničle. Mlini tudi še nadalje tožijo o pomanjkanju vreč, katerih cena je danes od 35—36 din. Slovenski mlini imajo zelo malo dela in številni mlini delajo samo po nekaj dni v tednu. V stari koruzi ni skoraj nobene kupčije več. Zato pa je večje zanimanje za novo koruzo, katero že obirajo. Vse kaže, da bo dala letina odlične rezultate, le zadnje deževje nekoliko to moti. Kavo-vost letošnje koruze ni najboljša. Poslovanja s sušeno koruzo je malo. Cena je za konec oktobra 255 din za 100 kg. Tudi povpraševanja ni dosti. Cene drugih vrst žita so nadalje čvrste ter so v Vojvodini naslednje: pivovarski ječmen 420 nakladalna postaja, ječmen slabše kakovosti 355 do 300 din, oves 310 in fižol 415 din. Pridelek fižola je pri nas dober, cene pa so zelo visoke, danes se na deželi že kupuje fižol po 5 din, kar pomeni, da bo cena nad 5 din, dočim je vojvodinska cena 4.15 din. Ker je pridelek obilen in ni izvoza, je pričakovati, da bo tudi cena našega domačega fižola nekoliko popustila. Vinogradniki pozor! Že več let izdaja Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru strokovno glasilo »Naše gorice«. Pri listu »Naše gorice« sodelujejo priznani vinarski strokovnjaki, praktiki in drugi odlični so-trudniki. V oktobrski številki prinašajo »Naše gorice« zelo aktualne članke iz vinarstva in kletarstva. Med drugimi je zlasti pomemben članek pisca F. V., ki obravnava o slajenju in razkisanju letošnjih mostov. Kakor je znano, je izdala Kr. banska uprava dovoljenje za splošno slajenje vinskih mostov. Tudi je ministrski svet predpisal uredbo o osvoboditvi državne, bauovinske in občiuske trošarine na sladkor, namenjen za sladkanje vinskega mošta. Zaradi tega bodo strokovno podane smernice v »Naših goricah« zelo dobrodošel kažipot za one vinogradnike, ki bodo izboljševali mošte z dodajanjem sladkorja. Poleg sestavka »Duh po žveploveni vodikovcu v vinu«: in »Kaj nas uči letošnja trsna reze je zlasti zanimiv in poučen prispevek ravnatelja Kosija. V kratkih in jedrnatih odlomkih je pisec nanizal celo vrsto prekoristnih in praktičnih naukov iz vinarstva in kletarstva, ki morajo zanimati vsakega vinarja. Končno je omembe vreden tudi sestavek: Vinograd in klet v oktobru in v začetku novembra, kjer neimenovani pisec v pregledni in po časovnem redu zvrščeni obliki našteva vsa opravila, ki jih skrben vinogradnik čez leto ne sme zanemarjati. List Naše gorice« izide vsakega 15. v mesecu. Oktobrska številka je izjemoma izšla nekaj dni poprej. Naročnina za »Naše gorice« je zelo nizka ter znaša komaj 20 din letno. Zato pišite lakoj dopisnico na naslov: Vinarsko društvo v Mariboru, Vinarska šola, da vam pošlje »Naše gorice«. Dostavljene vam bodo vse dosedanje letošnje številke lisla. Za poravnavo naročnine prejmete po pošti ludi čekovno položnico. Kdor ljubi toliko opevano vinsko trto in njen žlahtni sok in kdor hoče sodobno in dobičkanosno vinariti, ne bo okleval in odlašal z naročilom »Naših goric*. Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici V nadaljnjem še nekatere posestne izpremembe v mestu in okolici. Tako so prodali odnosno kupili: Ladič Ana - Marija, posestnica v Ljubljani, Tržaška cesta št. 79 ie prodala Angeli Mrakovi, posetnici in soprogi soboslikarskega mojstra v Rožni dolini XXI-1S a parcelo štev. 190-2 k. o. Vič v izmeri 557 m-' za 17.000 din. Kačar Jožefina, posestnica, Sv. Jakoba trg št. 7 je prodala Danijeli Kiriničcvi, zasebnici Ljubljana, Jernejeva cesta št. 3 parcelo št. 779 in 442 k. o. Trnovo predmestje v izmeri 2159 m5 za 15.000 din. Krušič Ivan, mesarski mojster Ljubljana-Moste, Bezenškova ulica št. 10 je prodal Anici Petrov-čičevi, soprogi krojaškega mojstra, Ljubljana, Tabor št. 4 parcelo št. 758-7, 758-18, 757-1 in 757-5 k. o. Moste v skupni izmeri 1330 m= za 46.000 din. Kvadratni meter po 35 din. Šilar Ana, posestnica Št. Vid nad Ljubljano je prodala Bernardu Ogriču, natakarju, Ljubljana-Aloste, Zadružna ulica št. 14, parcelo št. 225-3, travnik k. o. Vižmarje v izmeri 944 m! za 13.216 dinarjev. Dalje Faniki Garbajsovi, soprogi mehanika intendantskega skladišča v Ljubljani-Moste, Zadružna ulica št. 14, parcelo št. 225-3 iste k. o. v izmeri 1034 m- za 12.408 din in Francetu Kirnu, čevljarskemu pomočniku, Vižmarje, in ženi Kristini parcelo št. 225-4 iste k. o. v izmeri 1038 m2 za 6228 din. Kvadratni meter po 6 din. štrukelj Ana, posestnica, Ljubljana, Zapuška ulica št. 8 in Jenko Valentin, posestnik, Dravlje št. 50 sta prodala Angeli Krese, Ljubljana, Vošnja-kova ulica št. 4 parcelo št. 251-6 k. o. Dravlje za 23.800 din. Cunder Marija, posestnica, Stožice št. 1 je prodala parcele v k. o. Brinje, in sicer: Franu Gra-lenaucrju, profesorju in soprogi Lidiji, Ljubljana, Alarmontova ulica parcelo št. 255-3 v izmeri 682 kv. metrov za 34.100 din. Kvadratni meter po 50 dinarjev. Dalje Viktorju Lapajnetu, uradniku Mestne hranilnice ljubljanske in soprogi Beti roj. Ka-čič, Ljubljana, Kalanova ulica št. 16 parcelo 255-2 v izmeri 757 m2 za 37.850 din. Anton bron Codelli je prodal več parcel v k. o. Udinat, in sicer: Silvestru Klunu, zasebniku, Ljubljana, Lipičeva ulica št. 2 pare. št. 179-94 v izmeri 511 m2 za 30.000 din, Leopoldu Briclju, stavbeniku, Ljubljana, Povšetova ulica št. 48 parcelo štev. 179-114 za 50.000 din in Andreju Vovku, Ljubljana, Privoz št. 11 pare. št. 179-112 v izmeri 625 m2 za 43.750 din. Premru Frančiška, posestnica, Ljubljana, Ga-silkka cesta št. 3, je prodala nedl. Pavli Mertlovi, zastopani po očetu Franu Mertlu, Ljubljana, Ma-sarykova cesta št. 14 nepremičnino vi. št. 411 k. o. Črnuče (hiša št. 102 v Črnučah, vrt in travnik) za 00.0C0 din. KonvenTmisijonske družbe v Ljubljani, Tabor št. 12 je prodal Gjura Frančiški, posestnici, Ljubljana, Svetosavska ulica št. 24 parcelo št. 457-35 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 160 m za 16.000 din. * Pogodba z Nemčijo za izenačenje obdavčitve. Dne 5. januarja letos je bla podpisana med našo državo in Nemčjo pogodba za izenačenje obdavčitve v tuzemstvu, posebno za izbegavnje dvojne obdavčitve na področju neposrednih davkov. Ta pogodba je že ratificirana in je sedaj objavljena v »Službenih Novrnah« z dne 5. oktobra. Obrnem je objavljen tudi zaključni protokol k tej ootfodb'. Pogodba z Nemčijo o pravni zaščiti in pravni pomoči v davčnih zadevah. V »Službenih Novinah« z dne 5. oktobra letos je objavljena pogodba med našo državo in Nemčijo o pravni zaščiti in pravni pcmoči v davčnih zadevah. Obenem je objavljen tudi zaključni protokol k tej oogodbi. Trgovinska pogajanja s Finsko. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času prišla v Belgrad posebna finska trgovinska delegacija, da začne s trgovinskimi pogajanji z našo državo. Pravilnik o nadzorstvu nad odpadnimi vodami naselij in ter obrtnih podjetij ie nodnisal minister socialne oolitlke in ljudskega zdravja ter je objavljen v »Službenih Novinah« z dne 5. oktobra. Prijava blokiranega blaga v italijanskih pristaniških. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je že nekolikokrat pozvalo vse jugoslovanske uvoznike, katerih blago se nahaja v tranzitu zadržano v posameznih italijanskih lukah, da se obrnejo na Izpremembe pri Mootanil v Belgradu. V upravni odbor družbe so bili izvoljeni: dr. Jurai T.nriii, dr. Maks Heinhold, dr. Danilo Grcgorič, Carl Miil-ler, dr. L. F. Meyer, Henrik Wiesselmann, Hatis Herman von Scott«, v nadzorstvo pa Fritz Weihen Maksimilian Frenk in Josip Glaser. Redno jesensko licencovanje bikov in mriascev bo v lendavskem okraju po naslednjem vrstnem redu: — V soboto dne 12. oktobra ob 10 dopoldne v Bogojini za občino Bogojoštnem prometu, kar so povzročile sedanje razmere, morejo pooblaščeni zavodi izjemoma dajati akontacije do največ 2000 din potnikom, iz Nemčije, proteklorata in Italije, ki se nahajajo na poslovnem potovanju v naši državi, in sicer na osnovi dobljenih aviz o izvršenem vplačilu odgovarjajočih zneskov odnosni kliring. P.nliki izplačila dinarjev bodo pooblaščeni denarni zavodi opozorili potnike, da preostale efektivne dinarske bankovce no smejo iznašati i/, državo, temveč da jih morajo vrniti po isti poti. po kateri so jili prejeli. Obenem opozarja devizno ravnateljstvo pooblaščeno zavode, da se ta okrožnica no nanaša na turiste, za katere veljajo v vsem predpisi v zvezi s turističnim prometom. Jugovzhodni tefnji na trgovski akademiji v Gradcu V oktobru se začne nn trgovski akademiji v Gradcu poseben učni tečaj za jugovzhod. Namen tečaja jo, po nemških virih izučiti strokovnjake za gospodarsko delo v jugovzhodnem prostoru. Učni načrt obsega gospodarski zemljepis, drzavoznanstvo, narodno gospodarstvo in bla-goznanstvo. Nadalje bo obsegal tudi pouk srbohrvaščine ki ca bo zaenkrat 6 ur tedensko. Najbrž bo uvoden tudi t°faj za madžarščino. ..,.._1"nSpi„rU.dnDki' Za ravi-ateIja druibe je ime- OV881 x_.rH C 31 a rčirotivr. v Ljubljani 438 —442 v Zagrebu 441.50—443 v Belgradu 440 —441 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 432—442, begluške obvez. 76—77, dalm. agrarji 69—70, 8% Blcrovo posojilo 99—100, 1% Blerovo posojilo 95 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 94.50 denar. — Delnice: Trboveljska 330 denar, Kranjska industrijska družba 148 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97 denar, agrarji 51.50 denar, vojna škoda promptna 441.50— 443, begluške obveznice 7S blago, dalm. agrarji 71 blago, 6% šumske obveznice 70 blago, 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 99.50 blago, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 92 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 denar, Trboveljska 340—345, Gutman 45—51 (45), Sladk. tov. Bečkerek 600 den., Slodk. tov. Osijek 225—300 (300), Osj. livarna 165 denar. Isis 60 blago, Oceania 650 denar, Jadr. plovba 280 denar. v Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, vojna škoda 440—441 (440), begluške obveznice 76.75 denar (77), dalm. agrarji 69.25 do 69.75 (69.50), 6% šumske obveznice 69 denar, 4% severni agrarji (53), 8% Blerovo posojilo 99.50 denar, 1% Blerovo posojilo 95.50 denar. — Delnice: Narodna banka (6.600, 6.500), Priv. agrarna banka 192.50-194 (193 drobni komadi). Žitni trs Novi Sad. R ž : bačka 327.50—330, ban. 325—327.50, ječmen bač., srem. 350—352.50, bački, sremski spomladanski 412.50-417.50. Fižol: bač., srem. beli brez vreče, 2% kasa duplikat 405— 407.50. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sombor. Oves: bač., srem., slov. 305—310, rž: bač. 332.50-335, ječmen: bač. okolica Sombor 350—355, srem. 350-355, bač. spomlad. 415—417.50, koruza: bač. 315-320, fižol: bač. beli 2?-« 407.50-412,50. Tendenca neiznreme-lijena. Promet majhen. Življenje v nezasedeni Franciji Iz vtisov izseljenskega duhovnika 6. g. T. Svetca V petkovi in nedeljski številki je »Slovenec« prinesel daljši poročili o doživljajih slovenskega izseljenskega duhovnika g. Toneta Švelca, ki je živel polnih 8 let med slovenskimi izseljenci v severni Franciji. Ob začetku nemškega napada na zahodno fronto je bil g. Švelc prijet od francoskih oblasti, ker je padel nanj sum, da je tudi član pete kolone. Prepeljan je bil zato v južno Francijo, kjer je preživel dva in pol meseca v nekem taborišču za internirance, 60 km južno od Toulou-sea. Na posredovanje našega konzulata je bil v začetku septembra izpuščen in je nato 14 dni čakal v Marseilleu na ladjo, k; ga je konec septembra pripeljala v domvino. O življenju v nezasedeni Franciji nam je g. Švelc pripovedoval: »Kako je bilo po francoskem porazu v nezasedeni Franciji, mi vsi, ki smo živeli v taborišču, nismo mnogo izvedeli. Čutili smo le posledice francoskega poraza in sicer največ na prehrani. Po sklenitvi premirja se je začela hrana, ki smo jo dobivali v taborišču, hitro slabšati, tako da so vsi, ki 6i niso mogli kupovati v kantini priboljškov, skoraj stradali. Mnogim so pomagali tovariši in-terniranci, ki so radevolje lačnim odstopali nekaj zase nakupljenih priboljškov. Pomanjkanje Prav vesel sem bil, ko sem 3. septembra lahko zapustil taborišče. Prva misel, ki sem jo imel, je bila: Spet se bom pošteno najedel in sicer tega, kar bom sam izbral. Pa sem vendar takoj ob začetku doživel nemajhno razočaranje Odpotovali smo vsi skupaj, bilo nas je osem Jugoslovanov, ki smo istočasno odšli iz taborišča, najprej v Toulou-se. Tam smo prvič videli razmere v nezasedeni Franciji. Videli smo, da so v Franciji začeli zelo varčevati in da gre vsem trda za živila. Zato tudi s pojedino, katere smo se vsi veselili v Toulousu, ni bilo nič. V restavracijah tako boljših, kakor tudi srednjih, so bili jedilni listi že popolnoma prazni. Gost je lahko dobil res poceni pijačo, nekaj sadja, največ grozdja, pa tudi kruha. Kaj drugega pa nismo dobili, čeprav mi lahko verjamete, da smo presneto pazili, da bi iztaknili zopet en pošten obed. Pravili so nam. da je skoraj v vseh mestih v nezasedeni Franciji podobno, in da so si vsi morali precej zategniti pas. V drugih mestih se nismo ustavili, razen v Marseillu. Tam pa je bilo nekoliko boljše, saj je še vedno pripeljala v pristanišče kakšna ladja, natovorjena z živili. Imel sem dovolj časa, da sem si ogledal življenje v Marseillu, ki je bil vedno znan kot največje in najbolj prometno francosko pristanišče. Ogromno pristanišče s svojimi napravami je bilo popolnoma mrtvo. Nekaj ladij je počivalo zasidranih ob pomolih, živahnega pristaniščnega vrvenja pa ni bilo. Videl sem tudi pristaniški pomol, ki so ga popolnoma razbile težke bombe, ki so jih zmetali nanj nemški strcnoglavci Nemci so bombardirali ta pomol še pred sklenitvijo premirja in povedali so mi, da so Nemci sijajnn merili in bili še bolj sijajno obveščeni. Dan pred napadom je namreč pripeljala v pristanišče ladja vojaške tovorne avtomobile. Začeli so jih razkladati in ko je bilo na pomolu postavljenih nad 100 tovornih avtomobilov, so pribrneli strmoglavci in razbili ves pomol. Od vseh avtomobilov sta uporabna ostala samo dva. Drugih znatnih sledov bombardiranja v sicer Velikem mestu nisem opazil. Življenje v Marseilleu Življenje v Marseillu samem je postalo neprimerno bolj resno, kakor pa bi človek mogel pričakovati glede na govorice o Marseillu. Vsa zabavišča so bila zaprta. Številni varieteji so prav tako prenehali delovati, po javnih lokalih pa je bil ples prepovedan. Samo v enem gledališču so igrali opero, bila je to neka dvodejanka; druga gledališča pa so bila prav tako zaprta. V javnih lokalih tudi razne godbe niso smele igrati in edina zabava, ki je ostala prebivalstvu so bili kinematografi. Seveda so v teh kinematografih vrteli že same stare znane francoske filme. Poleg vsega tega je policija v Marseillu ostro pazila na tujce in v prvih jutranjih urah so bile redne velikanske racije. Pri teh racijah so prerešetali vse pešce na cestah. Francozi in domačini se teh racij niso bali. Hude pa so bile za vse tujce. Pr: nekaterih takih lovih so nabrali v eni sami noči po cestah po 700 demobilizi-ranih tujcev. Tako prijeti tujci so roma'i takoj v taborišča. Tudi nas so na našem konzulatu opozorili, naj ne hodimo posamič po ulicah, ampak vedno v skupinah. To pa zato, če bi nas slučajno prijeli, bi se verjetno vsaj nekomu posrečilo, da bi ušel in sporočil to na konzulatu. Vedeli so namreč, da je mnogo lažje rešiti človeka v Marseillu, kakor ga pa izvleči nazaj iz kakega taborišča za internirance. V Marseillu samem je v začetku septembra bilo naprodaj še marsikaj dobrot. Med živili, ki so bila redno na prodaj, je bil sir, razne klobase in kruh. Pred mojim odhodom, pa ni bilo več dobiti niti sira, niti klobas. Seveda pa olja, sladkorja in mila nikjer niso več prodajali. Tega je že davno zmanjkalo, prav tako riža. Pred trgovinami so stale dolge kače kupcev in policija je večkrat morala Iz taborišča internirancev v Franciji. Štirikrat na dan so se morali stanovalci ene barake zbrati pred barako, kjer so jih klicali po imenu. delati red na cesti, toliko kupcev je oblegalo trgovino. Posebno, če so v njih morda začeli prodajati novo pošiljko kave, ali kakih drugih dobrot. V kavarnah in gostilnah je bila kava skoraj iz samih nadomestkov. Sladkali pa so jo s sai.arinom. V splošnem pa je za preprosto prehrano dobil lahko vsak kar je potreboval. Najbolj zanimivo pa je kako so v Merseillu preganjali draginjo, Nadzorstvo nad cenami je bilo zelo strogo. Oblasti enostavno cen niso pustile zvišati, pa naj si je tudi kako blago začelo primanjkovati. Tudi zadnjo zalogo je moral tigovic prodati po nespremenjenih cenah. Ko sem bil v Marseillu so prav tedaj prisilili restavracije, da so morale znižati cene obedu Zatj je bilo mogoče, da sem na primer v preprosti restavraciji debil celotno kosilo za devet frankov jokreg 9 din) Prosim, pa ne mislite, da je bila ta san o kakšna malica. Za ta denar sem dobil h kes Iu po! litra vina, kruha pa toliko ko!'kor sem ga hote. vzeti Obed sam pa |e imel juho, ki ie bila ali zelenjadna ali pa ribja, nato sem debil majhen košce.. me*a bilo je ali goveje, zajčje, pa tudi z ribj »o radi postregli. K teinu je bilo še dodire precei prikuhe, paradižniki, ali krompir Na koncu Sw dali tudi še nekoliko sadja Če se je pa kdo mest. odpovedal in vzel samo prikuhe, pa ie na koncu dobil lahko mesto mesa — sir Pa ne samo v restavtaciiah. tudi v drugih trgovinah so oblasti strogo nastopale, in navijalce cen neusmiljeno kaznovale Naviialcem cen so namreč zaloge zaplenili in trgovine zaprli. Zato tudi drugim izdelkom cen niso mnogo povišali, zlasti so pazili na cene obutvi in obleki. Dobre čevlje ste mogli dobiti za 250 frankov, pri čemer so bili ti čevlji že res lep fin izdelek. Navadne solidne čevlje pa so prodajali po 150 frankov. Sešite obleke so prodaiali od 400 frankov dalje. Za 1200 frankov pa ste dobili žc obleko iz dobrega blaga po meri Kljub temu da ie začelo že obutve primanjkovati, se cene niso dvignile. Tudi oblek je že primanjkovalo in sem cclo slišal govorice, da bodo uvedli zaradi varčevanja enotne obleke za moške, kljub temu pa ccne niso smele kvišku. Proti Židom Med drugim je morda najbolj zanimivo to, da so v Marseillu, v katerem je bilo silno mnogo Židov, začeli proti Židom ostro nastopati Časopisje je ostro napadalo Žide in odkrivalo kako že sedaj špionirajo za Anglijo in kako kot pij3'ke vise na vsem francoskem gospodarskem življenju. Očistili so Židov razne zbornice, kakor odvetniško in zdravniško in iz vsega sem razbral, da sc Židom v Franciji ne obetajo dobri časi. To ie nazadnje razumljivo, saj je po francoskih podatkih bilo na vodilnih mestih v vseh ministrstvih nekdanje francoske vlade 52% Židov kar zopet motda pokaže na en vzrok, ki je pomagal pripeljati Francijo do propada.« Velike slovesnosti na Brezjah Ob 40 letnici brezjanske cerkve je bilo ogromno ljudstva Naše verno slovensko ljudstvo se je zopet zbralo okoli oltarja svoje Gospe, da počasti spomin 40 letnice posvetitve Njenega svetišča. Ni bilo treba velike reklame in bučnih agitacij. Kakor vedno, se je tudi sedaj zbrala velika množica romarjev. Naše ljudstvo dobro ve, kam se mora zateči po tolažbo, ki smo je tako potrebni vsi, posebno danes, ko divja skoraj po vsem svetu krvava vojna vihra. Velika udeležba pri včerajšnjih in današnjih slovesnostih je pač najboljši dokaz, da smo hoteli Slovenci dostojno praznovali 40 letnico posvetitve Marijinega svetišča. Že v soboto so se pričeli zgrinjati številni romarji okoli Marijinega svetišča. Prihajali so iz najbolj oddaljenih krajev naše domovine. Večerni vlaki so bili zelo napolnjeni, mnogo jih je prišlo z vozovi, bližnji pa peš. Slovesnost se je pričela v soboto večer. Ob osmih je pristopil k oltarju ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman ob številni asistenci kanonikov in duhovščine. Nato se je razvrstila veličastna rimska procesija, ki jo je vodil sam prevzvišeni. Procesija je bila nenavadno dolga in ni hotelo biti ne kouca ne kraja številnih pobožnih romarjev. Glavne današnje svečanosti, ki so bile namenjene proslavi 40 letnice, odkar je bila na Brezjah posvečena cerkev Marije Pomagaj, so se začele dopoldne ob desetih, ko je bil slovesen vhod ljubljanskega škofa v romarsko cerkev. Škof je imel nato krasen govor, v katerem je poudaril velik in globok smisel današnjega praznika, med drugim je tudi omenil, kako potrebna bi bila zgraditev novega oltarja v Marijini kapelici. Po njegovem go- Razširitev ameriške lefglske industri,e V Zedinjenih državah pripravljajo obsežno razširitev obstoječih tovarn za izdelovanje letal in letalskih motorjev. Najvažnejša tovarna letal »Wright Aeronautical Corporation« bo znatno razširila svoje obrate. V tej tovarni izdelujejo najmočnejše letalske motorje na svetu, ki bodo močnejši od motorja na novem superbombniku »Douglas«. Ta novi motor bo 18 cilindrski in se bo hladil s pomočjo zraka. Razvijal bo moč 2200 konjskih sil. Uporabljali bodo te motorje na novih bombnikih »Douglas« KP 19. Težak bo 70 ton in bo lahko preletel 9000 kilometrov. Lahko bo nesel 18 ton bomb in 12 članov posadke. voru, ki je segel do dna duše vsem navzočim, je daroval škof dr. Rožman ob asistenci kanonikov dr. Zupana in Volca ter številne duhovščine in bogo-slovcev slovesno pontifikalno sv. mašo. Slovesnost je posebno povzdignilo krasno petje pomnoženega brezjanskega pevskega zbora. l'o sveii maši so še dolgo ostali romarji v cerkvi in oblegali čudodelni oltar. Popoldne so bile kot zaključek teb slovesnosti pele večernice, s katerimi se je končala veličastna proslava za vse verno slovensko ljudstvo tako velikega dogodka, kakor je bila posvetitev Marijinega svetišča na Brezjah j j/red štiridesetimi leti. Fotografski snimek o pravem času V neki neapeljski cerkvi sta se poročila gospod Angelo Capriu in gospodična Amelia Avoho. Po končanih cerkvenih obredih je pr ih i tel nevestin oče ves žalosten in razburjen naznanit na policijo, da mu je med poročnimi obredi zginila denarnica iz žepa. Neki policaj je slučajno videl, kako je blizu cerkve neki fotograf slikal sprevod Naročil je. naj fotograf slike takoj razvije in jih prinese na policijo. (ilej čildo, ta poskus se je sijajno obnesel. Na sliki se je iepo videlo, kako je poleg ukradenega stal neki gospod, >e naslonil z eno roko nanj, z drugo pa tičal v njegovem žepu. še več. Ta gos|iod je bil na policiji dobro znan kol prijatelj tujih žepov. liil je neki znani £epaf po imenu Vem. Policija ga je takoj zaprla, nevestin oče pa je dobil še svežo denarnico nazaj. Z Zadružno zvezo v Slovenske gorice Najbolj neprijeten posel. v taborišču internirancev v Franciji. Vsaka baraka je morala vsak dan postaviti skupino, ki je poskrbela, da so bile posode iz zasilnih stranišč prenesene na vozičke in odpeljane do reke Garcne, kjer so jih izpraznili in očistili. Uprava Zadružne zveze v Ljubljani in ravnateljstvo sta povabila letos svoje uradnike na izlet v Slovenske gorice in Haloze, da se od blizu seznanijo podrobneje z oddaljenejšimi slovenskimi kraji ler stopijo tudi osebno v stik z zadrugami v teh krajih. Pred leti je odbor Zadružne zveze popeljal svoje uslužbence centrale v Gorico in Trst, zdaj pa v prelepe Slovenske gorice, kjer mnogi izmed njih še niso bili. Hvalevredno je tako dejanje slovenskih zadružnikov, ki v tovariški družbi s svojimi uradniki hočejo preživeli vsaj lep izlet v lepi slovenski pokrajini ter tako združevati tovarištvo, oddih in poznavanje domačih lepot. Pod vodstvom podpredsednika Zadružne zveze ravnatelja Bogomila Remca so se člani izvršilnega odbora, ravnateljstvo in uradništvo s svojimi soprogami podali v soboto, 5. t. m. v Maribor, kjer so si ogledali nova dela v stolnici in mesto, na kar so imeli večerjo v hotelu Orel, kjer so jih med drugimi obiskali in pozdravili senator dr. Sthaubach in podžupan F. Žebot, pridružili pa so se jim še mariborski tov., ki so organizirali nadaljni izlet. V nedeljo po sveti maši pri frančiškanih so vstopili v velik avtobus mariborske prometne zveze, ki jih je popeljal izredno lepemu dnevu nasproti in lepi pokrajini proti Slovenskim goricam. Že takoj na ono stran Sv. Petra za Gorco so se začele megle dvigati in na prvi vzpetini nasproti Gorci smo že občudovali lep razgled proti Pohorju in Kozjeku ter proti stražarju Slov. goric Sv. Urbanu. Ko smo se ustavili pri Sv. Trojici, da pozdravimo staro častitljivo božjepotno cerkev, je bil že visok dan in sončen, pravo nedeljsko razpoloženje pa so bile vrste vernikov, ki so se vračali |>o veličastnih stopnicah od svete maše. P. Ladislav, gvardijan, je izletnikom razložil zgodovino cerkve in njeno usodo v slabih časih meniških preganjanj ter še posebej kapelico črne Marije, kopijo Loretske kapele. Z dvorišča samostana se je odprl lep pogled nazaj proti Sv. Lovrencu, ki smo ga pustili za seboj v Pesniški dolini ter smo zavili proti severu in skozi Apaško dolino prispeli ob Muri v Radgono, na samo severno mejo Slovenije in države. Ob lueji je brzel avtomobil pioti prekmurskemu velikemu mostu v Petanjcih, ki so ga oblasti odprle za promet šele pred mesecem ter so zopet mnogi izmed izletnikov prvič stopili na prekmurska tla, ki so sedaj za vedno in tako tesno povezana z mogočnim mostom. Preko Radr-ncev. kjer so lastniki in uprava razkazali gostom zdravilišče, je šla pot na najlepšo razgledno točko Slovenskih goric, na Kapelo, kamor nas je pripeljala lepa vrsta trt v banovinski trtnici, sprejel pa razgled, kakor ga nismo pričakovali. Sredi goric stojiš in ves obzor te vklepa s samimi goricami, klanci, hribčki in cerkvicami od Pohorja do ptujskega polja in na vzhod daleč v Prekmurje in nižine, ki se izgubljajo za Dravo in Muro. Klo-potci pojo svoje pesmi in trtam grozdje zori v goricah, da že čutiš žlahten sok v ustih, ko ni šel še niti skozi prešo. Ne slorili bi prav slovenski zadružniki, ko bi ne šli s Kapele naravnost v rojstno ras svojega predsednika ministra dr. .4. Korošca i• št. Jurij in obiskali hišo v Hisrrjanili, kjer se je rodil. Ministrova sestra je z veseljem pozdravila sodelavce svojega velikega brata na zadružnem polju, izletniki pa so se podpisali v knjigo obiskov in tako počastili na najlepši način zadržanega predsednika Zadružne zveze, ki pa je prav ta dan tudi obiskal svoj rojstni dom, pa ga je dolžnost že prej klicala drugam. Veliki aviubus s tridesetimi osebami je pre- vozil ščavniško dolino, se ustavil za hip pri Muli Nedelji, v fari rodoljuba Kremplja, opisovalca dogodivščin štajerske dežele in Razlaga. Od Male Nedelje je ob lepem pogledu proli Veržeju, Križev-eem in Murskemu polju vodila pot v Ljutomer, kjer so ljubljanske zadrugarje čakali ljutomerski tovariši, pozdravil pa jih je na kosilu župan g. Slavič, zabaval pa - pristnim prleškim gučem uslužbenec domače poštne uprave. Posebno ta je prinesel tisto pravo Prlekijo, ki je ne vidi in občuti vsak, kdor samo z avtom drevi skozi Slovenske gorice, ne sliši pa te lepe, mehke in duhovite govorice, ki je vsa ena sama nepretrgana pesem. Iz Ljutomera smo preko Murskega polja pohiteli v Ormož in obiskali tamkajšno vinarsko zadrugo z mogočnimi kletmi in žlahtnimi vini, kamor bi napotili vse tiste krčmarje, ki hočejo imeti pristna in dobra štajerska vina. Iz Ormoža smo takoj preko Drave skočili na hrvatsko stran in od tam v Haloze in se po njihovih klancih in pobočjih, med že slabšimi goricami in ubožnejšinii doini spustili na Ptujsko polje, da smo se kot v zagonu pognali še na romarsko pot k l'tujslo vodovoda v Rajhenburgu. Delo je bilo oddano Adolfu Okrož-ku, instalaterju iz Celja za nekaj nad 3t.mocjo banovine graditi tako potrebno kapnico. Zidarska delti, potrebna zn zgraditev ka|>nice. so bila že oddana zidarskemu mojstru Francu Kraglju iz Brežic za okrog 89.000 din. Podjetnik bo še to jesen skušul dokončati najvažnejša zidarska dela. List, ki izhaja vsak drugi mesec in stane za vse leto samo 15 din, najtopleje priporočamo. — Dre žrtvi nebrzdane maščevalnosti. Včeraj popoldne sta prišla v stanovanje 46-letne Marije Marn, vdove po žel. kretniku v Zalogu, dva bojevita domačina, ki sta začela neusmiljeno pretepati vdovo. Svoji sestri je prišel na pomoč 41-letni Andrej Dimnik, vendar se bojeviteža nista dala ugnati, pač pa sta hudo osuvala z nožem še Dimnika, lako da so morali oba, brata in sestro, prepreljati v ljubljansko bolnišnico. da tudi vi prestopite prag »VRELCA SREČE«, v Ljubljani, Beethovnova ul. 14. Vaša pot do sreče ni dolga in tudi ni strma, kje je vaš »VRELEC SREČE« to vsakdo ve. Čas je seda) res zlato. Ogromen je to znesek 65,000.000 din ali mali je vaš vložek 50 din. Priporoča se vam glavna kolektura državne razredne Ioterije»VRELEC SREČE«, Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14. — Opozarjam vas na prilož-nostni nakup pisalnih strojev Continental. Glej »Male oglase«. po dh&avi uintumiuaa * Novorojenček z zobmi. V vasi Vrgorac pri Splitu se jc te dni kmetu Anti Klaričiču rodil sinček, ki ima že docela zlastle zobe. Otrok je zdrav in lepo razvit. Dva sprednja zoba sta popolna, medtem ko je drugo zobovje nekako tako, kakršno dobivajo otroci, ko so eno leto stari. Zdravniki, ki so si ogledali to čudo, pravijo, da bo fantek v kratkem dobil jjopolno zobovje. * Smrt slovenskega dekleta. V Šibeniku je v nedeljo zvečer popila stekleničko lizola 17 let stara Slovenka Silvija Pavko, doma iz ptujske okolice. Prepeljali so jo siccr v bolnišnico, kjer pa je v ponedeljek zjutraj umrla. * Obročkanje ptic na Hrvatskem. V Zagrebu žc 40 let deluje ormtološki zavod ter že 30 let obročkajo ptice v znanstvene namene. Po poročilu tamkajšnje ornitološke postaje so od leta 1919 do danes obročkali že 30.000 ptic. Ornitološki zavod vodi prof. Anion Alaštrovič. * Kasacijska razprava o umoru prof. Šuflaja bo 30. oktobra. Kakor znano je zagrebško okrožno sodišče obsodilo zaradi umora prol. Šuflaja Zwer-gerja na dosmrtno ječo, Bcloševiča na 5 let ječe, Večerinca pa je oprostilo. Zdaj bo pred kasacijskim sodiščem padla končna odločitev. * Vpisovanje na zagrebško univerzo je letos zelo živahno. Listi pri tej priliki poročajo, koliko se jih je lani vpisalo na zagrebško univerzo. Iz teh številk posnemamo: Iz banovine Hrvatske jih je bilo 4182, iz Slovenije 405, iz vrbaske banovine 144, iz dranske 227, iz vardarske 54, iz Belgrada 21, skupaj naših državljanov 5556. Iz drugih slovanskih dežel jih je bilo lani 599, iz neslovanskih pa 65. Vsega skupaj je lani študiralo na zagrebški univerzi 0220 dijakov, med njimi 4788 moških in 1432 žensk. * Preiskave o umorih v vasi Vezišče. Svoj čas smo obširno poročali o sodni obravnavi zoper 14 ktnelov iz vasi Vezišče, ki so bili obtoženi, češ, da so ubili osem drugih kmetov. Bjelovarsko sodišče pa je vseh 14 obtožencev oprostilo zaradi pomanjkanja zanesljivih dokazov, komaj pa so obtoženci prišli prosti domov, je bil takoj ubit 20 let stari Stjepan Kovač, ki je bil glavna priča zoper obtožence. Hrvatski ban je takoj nato dal pozapreti vseh H kmetov ter jih privesti v Zagreb, ker bo poslej zagrebška policija preiskovala dogodke v okraju Čazam. Preiskavo vodi pristav dr. Janko Vukovič, ki je na podlagi dosedanjih izjav zaprtih kmetov dal prijeti še nekaj drugih prebivalcev vasi Vezišče. Zdaj se je odpeljal sam na lice mesta, kjer pričakujejo še novih aretacij. * Sitnosti s pobiranjem nočnega davka v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, je prvi dan pobiranja nočnega davka po gostilnah mirno potekel. Da pa so ljudje nevoljni zaradi tega davka, priča dogodek v neki gostilni, kjer je gostilničar občinskega kontrolorja, ki je prišel nadzorovat pobiranje nočnega davka, kar pograbil za vrat in ga vrgel skozi vrata. Sele policijski stražnik je umiril gostilničarja ter ga vzel s seboj. * Hrvatski zasebni nameščenci so pokrenili gibanje, da bi bili višjih prejemkov deležni tudi zasebni nameščenci na deželi. Banska oblast bo v kratkem izdala odločbo za draginjsko doklado zasebnim nameščencem v podeželju. Obenem je hrvatsko nameščenstvo sklenilo pokreniti pri finančnem ministru, da bi draginjska doklada bila prosta davčnega bremena. * Obtožen, češ da je kradel sodne akte. Dne 7. t. m. se je pred sodiščem v Kruševcu začela sodna obravnava zoper odvetnika dr. Branka Di-milrijeviča, ki je bil obtožen, češ da je kradel Zbogom, Mister Chips 1 nes ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION, telefon 22-21 | Film mladosti in ljubezni Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Dve uri razvedrila zdravega humorja in gromkega smeha Vam nudi zabavna kriminalna komedija Neodoljiva komika debelušastega Huszar Puf!'y-ia Vas bode nasmejala do solz! V ostalih vlogah: Tlieo Schall in E. Richter. TUNIS Prekrasni posnetki iz okolice Niče, Menite Carla in Genove avtentični jiosnetki . Sahare in njeneira prednvorjH Tunina z njegovim pestrim orijentaluinrži?lie- ItlllO SiOSa. td.tf< iti* nJem polnim čarobne lomimtike. Premiera ilancs oli 16. 19. In 21 url L n Danes nepreklicno zadnjikrat! Ne zamudite! Še danes si oglejte prekrasni film Umirajoča pomlad KINO MATICA tel. 22-41 ob 16., 19 in 21 I JCaj jphtw£ba? Velecenjeni gospod urednik! Poslušni sem v petek v oddaji ljubljanskega radia Oerhitevo uro. Naš radio se je spomnil stoletnice rojstva rojaka, ki jc s požrtvovalnim in nesebičnim delom polagal temelje slovenski glasbeni kulturi in naši domači operi. Nisem glasbenik, zato sem slišal prvič, da je ta pozabljeni mož poleg drugega komponiral simfonije in da se ]e ena njegovih oper, ki je bila enkrat uprizorjena. — izgubila v naši domači operi. Kako in zakaj se more izgubili opera, gospod uredniki1 Mislil sem. da bom o vsem tem itak lahko bral v naših časopisih, ki se redno spominjajo kulturnih in drugih pomembnih in manj pomembnih obletnic in se bodo gotovo spomnili tudi stoletnice rojstva enega naših prvih pionirjev na glasbenem polju. V svoje presenečenje nisem, razen članka v *Slo-veneux, v naših listih našel niti najskromnejše notico o tej obletnici. Spomnil sem se med drugim na članek s sliko jubilanta, ko je pred teli najemnik znane ljubljanske gostilne praznoval življenjski jubilej. Kaj je zakrivil ta Gerbič, da molči ob njegovi stoletnici časopisje, da se ga ne sme spomniti Glasbena Matica niti slovenska opera kol svojega ustanovitelja? Ali nam je kol kulturnemu narodu v časi, da z ignoriranjem in molkom preidemo preko spomina onih, ki so gradili temelje naši kulturi in ali je to tako tudi pri drugih narodih? Kaj pravile, gospod uredniki' Lepo Vas pozdravlja čilalelj. — Koledarček Kmečke zveze za leto 1941 je dotiskan. Čeprav so se od lani v.se cene. posebno pa še tiskarske, občutno zvišale in vkljub dejstvu, da je letošnji koledarček ohranil ne le vso dosedanjo bogato vsebino, temveč je celo izpopolnjen z novimi poglavji in podatki. je založništvo določilo tudi za lotos ne-zvišano prodajno ceno, to je 10 din pri skupnem naročilu potom KkZ, oziroma 12 din pri naročilu posameznih izvodov in v knjigarnah. Naročilu naslavljajte na Kmečko zvezo v Ljubljani, Tyrševa cesta 38. — Ljudje, ki poleg trde stolire trpe fudi na zapeki, lahko jemljejo za čiščenje zjutraj in zvečer četrt kozarca naravne »Franz-Jusefove« grenke vode. _Reg. 9. br. 1A4R.V35. — Za 20 din — tri mesece strogega zapora. Lojze iz okolice Murske Soboto je čevljarski pomočnik brez stalnega bivališča. Natakarici v gostilni Franceta Mežka v Žirovnici je 4. septembra letos iz zaklenjenega predala izmaknil kovanec za 20 din. Pred malim senatom je pripovedoval, da je res odprl predal s ključem, ki ga je našel v drugi sobi, toda denarja ni vzel. Poskusil je samo, ali ključ predal odpira. Pozneje, kadar iii bil v denarni stiski, pa t>i odpiral s ključem predal in po malem jemal kovače. Pri tatvini ga je zalotil gostilničar. Lojze, ki doslej še ni bil kaznovan, je bil od ljubljanskega sodišča obsojen zaradi tatvine 20 din na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dve leti. — Ni prepozno še tudi na dan žrebanja prvega razreda II oktobra lahko kupite srečko državne razredne loterije za novo 41. kolo. Vaš je interes ,ako želite kdaj dobiti večjo vsoto denarja, sodne spise na sodišču. Zagovarjajo ga kar trije advokati, med njimi celo eden iz Belgrada. * Ženska, ki je padla iz vlaka. V nedeljo zvečer je na postaji v Sisku izstopil vojak, ki je izročil uradniku žensko ročno torbico, ki jo je našel v kupeju. Povedal je, da je torbica bila last neke ženske, ki pa je pred Siskom odšla iz kupeja in se ni več vrnila. V torbici so našli več ko 4000 dinarjev denarja, železniško legitimacijo na ime Ane Kočevar, žene železniškega ključavničarja v Zagrebu, ter nekak spis, ki je podpisan od Ane in Vinka Kočevarja, da se sporazumno ločita. Takoj je bila obveščena orožniška postaja, ki je šla iskat žensko po progi. Medtem pa je že železniški čuvaj zunaj Siska sporočil telefonično, da je na prog! našel neznano žensko, ki nič ne govori, ki je bosa in vsa raztrgana in obtolčena. Ko so prišli orožniki, so iz nje komaj zvedeli, da se piše Ana Kočevar. Nato so jo z reševalnim vozom poslali v bolnišnico. Dozdaj se še ne ve, kaj je vzrok da je ženska padla iz vlaka. * Ptiči se selijo. Hrvatski listi poročajo, da na Hrvatskem o|iažajo živahno selitev ptičev, kar pomeni, da prihaja mrzla doba. Zlasti veliko je golobov, ki so se zbrali okoli Ivanca, kjer s0 se spreletavah v ponedeljek ves dan, proti večeru pa so odleteli. Prav tako so odšli tudi drugi ptiči, celo vrabcev je zdaj mnogo manj kakor poprej. * Avtomobilske omejitve na Hrvatskem so napravile slabo kri, zaradi česar listi zahtevajo naj bi se avtomobilski promet omejil z racioni-ranjem bencina, lako bi vsak sam omejeval svoje vožnje tudi med tednom, da bi se potem v nedeljo lahko peljal. 1o zahtevo podpirajo tudi tujsko-prometni oziri. no i*. Yiški „bo'ev,n,ik umrl V Maka raki je umrl 03 le star Mijo Madoiuč, ki se je kot mladenič lela 1866 |iod admiralom Tegetthofom udeležil slavne bitke pri Visu. Mož je znal mnogo zanimi- Ljubljana, 9. oktobra Gledališče Drama: Sreda, 9, oktobra: »Romeo in Julija« Red Sreda. — Četrtek, 10. oktobra: Razvalina življenja«. Red Četrtek. — Petek. 11. oktobra: »Revizor«, Red Premierski — Sobota, 12. oktobra: »Romeo in Julija«. Izven. — Nedelja, 13 oktobra: »Revizor« Izven. Opera: Sreda. 9. oktobra: »Lok«. Plesni večer. Gostovanje Pie iu Pina Mlakurja. Izven. — Četrtek, 10. oktobra: »Fidelio«. Red A. — Petek, II oktobra: zaprto. (Generalka) — Sobota, 12. oktobra' »Jeniifu«. Red Premierski. Gostovanje Josipu Costiču in Llze Karlovčeve — Nedelja. 13 oktobra: sGrof Luksemburški«. Izven. Ravnateljstvo Opere obvešča p. n. abonenle reda A, da bodo imeli v četrtek predstavo Beethovnove opere »Fidelio«, ki j i m je v torek zaradi 1'runclove obolelosti odpadla Abonenti reda četrtek pa bodo imeli v četrtek v Drami uprizoritev Finžgarjeve ljudske drame »Razvalina življenja«. Radio Ljubljana Sreda, 9. oktobra: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček (plošče) do 7 45. — 12 Ob mračnih urah (plošče). — 12.30 Poročda, objave — 13 Napovedi. — 13.02 Junahu v spomin (plošče). — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: (Obisk v knjigoveznici (reportaža). — 18.40 Gibanje slovenskega prebivalstva (g. Rudolf Smersu). — 19 Napovedi, poročila, objave. — 19.25 Nac. ura. — 19 40 Plošče (pisan spored). — 19.50 Uvid v prenos. — 20 Prenos iz ljubljanske ooere. V 1. odmoru: Glasbeno predavanje g. V. Ukmar). V 2. odmoru: Napovedi, poročila. — Konec ob 23. Drugi programi Sreda, 9, oktobra: Belgrad; 20 Nasla«jev:čeva opera »Juraj Brankovič«. — Zagreb: 21 Orkest..' .i koncert. — Sofija; 19.50 Verdijeva opera »Falstaff« — Budimo°"a! 10 30 V<--di'°va onpra »OteL — Rim-Turln-Florenca; 20.30 Sinfonični koncert, — Praga: 18.33 Johann Ctraussove skladbe - Bero-miinster: 19.45 Švicarske narodne pesmi in plesi — Sottens: 20.30 Simfonični koncert — Atene: 31 Di- Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini; YUF, YUQ (19.96 m): 2.30 in 3.30 Poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja Nalivno pero sem našel v nedeljo. Kje gu dobite, izveste v upravi. vega povedati iz tistih časov. Vsi so ga radi imeli. Z njim je najbrž umrl zadnji bojevnik iz bitke pri Visu. Čudna nesreča Redka nesreča je zadela pred kratkim mladega zdravnika na milanski kliniki. Z nekim prijateljem je bil na deželi pri sorodnikih. Pozno zvečer sta se vračala domov. Ko se prijatelj obrne k njemu, lioteč ga nekaj vprašati, 11111 mladi zdravnik ničesar ne odgovori, ampak ga krepko udari po rami. Prijatelj stopi z voza in vidi, kako se mladi zdravnik muči; krč fnu je spačil obraz, oči so grozno zavite. Premikal je ustnice, ne da bi mogel kako besedo spravili iz sebe. Prijatelj mu je dal košček papirja in svinčnik. S tresočo roko je mladi zdravnik ob brlenju žepne svetilke napisal, naj ga spravi čim prej domov. Ko so doma takoj poklicali zdravnika na pomoč, prav tako ni mogel spregovoriti nobene besede. Le na al je zopet, da je videl v temnem grmu belo p ..ast, prijateljev glas pa ga je iznenada predramil. Potem ni mogel več govoriti. Mladi zdravnik ni zgubil samo govora, ampak je tudi popolnoma osivel. Zdravniki upajo, da se mu bo sčasoma dar govora zopet povrnil. Zanimivosti hotedarla Nobeno stoletje se ne more začeti s sredo, petkom in nedeljo. O tem se lahko prepričate, če pregledate razdobje dveh tisočev let. Mesec oktober se prične z istim dnem v tednu kot januar, april z istim kot julij, december z istim kot september. Ne velja pa to za prestopna leta. Februar, marec in november se začnejo z istim dnem v tednu. Junij in avgust pa se pričneta z različnimi dnevi tedna. Tudi to se ne nanaša na prestopno leto. Navadno leto (torej zopet ne prestopno) se začne in konča na isti dan v tednu. Gomilsko Na Goinilskem se že dolgo veselimo nove ceste na Polzelo Veselijo se je kmetje nekaterih vasi, ki so ob času povodnji po cele dneve odrezani od sveta; veselijo se je delavci, vozniki 111 obrtniki, ki bi v času sedanje krize vsaj nekaj zaslužili. Za novo cesto je že vse pripravljeno: načrti, denar in dovoljenje oblasti. Samo začeti je treba! Ne razumemo torej, čemu še čakati? Ali mar tisti, ki so se prej potegovali za to cesto, sedaj ceste nočejo? Ali nismo potrebni, da bi prišlo nekaj denarja v naš kraj? Ako bomo še nekaj časa čakali, se nam lahko zgodi, da se bo pripravljeni denar obrnil drugam, kjer bodo znali bolje zagrabiti za ponujeno roko. Pri nas pa se bodo še pozni rodovi čudili, kako je bilo nekoč že vse pripravljeno za novo cestno zvezo, pa ni bilo tistega, ki bi začel. Torej na delo, dokler je še časi Pomanjkanje bencina Nov avtomobil gospoda generalnega ravnatelja H LJUBD4N4 1 Slovesni requiem za t dr. J. Ev, Krekom bo v četrtek dne 10. oktobra ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. K udelcibi uljudno vabi Prosvetna zveza v Ljubljani. 1 Jezuitski red praznuje letos štiristoletnico ustanovitve. Tega praznika se bomo spomnili na drugem prosvetnem večeru v petek 11. oktobra »b 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Velike so zasluge, ki jih ima ta red za versko in svetno izobrazbo Slovencev, saj je vodil naše šolstvo eiiaii stoletja. Zato je primemo, da se tega jubileja spomni tudi Prosvetna zveza in ostala prosvetna društva. Na sporedu je predavanje p. Bogumila Remca o štiristo-letnici jezuitskega reda. Predavanje bodo ponazoro-vale fliiopUčnc slike. Cenjeno ljubljansko meščanstvo vljudno vabimo na skupno proslavo tega jubileja. 1 Razstava Rika Debenjaka se danes nepreklicno zaključi. Nato opozarjamo občinstvo, kakor tudi šole, ki bi si jo hotelo še ogledati. I Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek ob treh popoldne ogled škof. dvorca, stolnice in semeniške knjižnice. Sestanek na dvorišču škof. dvorca. 1 Elizabetna konferenca pri sv. Petru se lepo zahvaljuje gospema Anici in Milici Lukič ter g. ing. Mačku za dar 650 din, ki so ga darovali bednim namesto venca na grob pokojne sorodnice gdč. Špenko,. Bog plačajl I Danes ob 20 bo pod okriljem prirodo-slovnega društva Ljudske univerze predavanje v Filharmoniji o »Lastnostih, ki se podedujejo«. Predava prof. dr. Boris Zarnik. 1 Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu 61. 1+8 zak. o neposrednih davkih v IV. četrtletju 1939 v plačilo: A) dno 1. okobtra 1940 IV.' četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. B) dne 13. novembra 1940 II. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in Mestnem poglavarstvu. 1 Priglasite vsa vozila zaradi takse. Davčna uprava Ljubljana - mesto, Vodnikov trg 5, poziva vse lastnike vozov na vzmeti ali brez vzmeti ter dvokolnic, da v smislu uredbe, ki je objavljena v Službenem listu z dne 9. julija 1938, kos 55, čl. 10 vložijo takoj prijave za odmero vozninske takse za cestni sklad. 1 Stavka čevljarskih pomočnikov končana. Kakor smo poročali, so čevljarski pomočniki v Ljubljani stopili v četrtek 3. oktobra v stavko. Stavka je trajala vsega skupaj 4 dni, ker je ogromno večina čevljarskih rrojstrov, ki zaposlujejo delavstvo, s podpisi izjavila, da pristane še na spornih 5% po-viška. Zaradi tega je potem tudi vodstvo zadruge čevljarskih mojstrov pristalo na povišanje. S tem so se plače čevljarskih pomočnikov v Ljubljani ponovno zvišale za 20% tako, da anaša skupen -o-višek v tej draginji 35%. Re6 je, da je draginja na-rastla za mnogo več, vendar je delavstvo upoštevalo tudi težki socialni položaj čevljarskega obrtnika ixncrja ki je izšla 23. ept. v »Obzoru«. »Obzor« ima najbolje -uejen feljtoo in tudi pričujoča ocena bo gotovo zanimala naše bralce, ki j'h inlercsira vsak uspeh naših umetnikov. »Klub 12 Neodvisnih slovenskih slikarjev in kiparjev razstavlja po 4 letih svojega obstoja rezultate dela svojih članov tudi zunaj Slovenije. Dvanajst mladih išče s čopičem 'n dletom likovni izraz svojega naroda in Kraja, ozirajoč se na jug in sever, na vzhod in zahod, kako sc veliki narodi trudijo, da predstavijo svojo zemljo* (iz predgovora kataloga). Konkretneje: na temelju likovne kulture Pariza, Prage in Zagreba ustvarjajo mlidi Slovenci poli, ki vodijo le narodni umetnosti. V uvodu kataloga beremo: »Sto obrazov in sto izrazov ima naša zemlja, od impresionistov sim sc trudijo vsi naki slikarji — tudi najmanjši in najmlajši — da bi v polnem zamahu barv in linij obsegli tudi vse te obraze in izraze.« V iskanju teh »stoterih obrazov« so Slovenci po lastnem priznanju »porabili francosko gle-danie«; mi pa bi to določneje imenovali »francosko gledanje«, nekoliko transpcoerano v delavnicah zagrebške Akademije. Razen Prage je namreč orav Zagreb zelo pomemben v razvoju sodobne slov. umetnosti; saj je skoraj ves mlajši rod dovršil svoje šolanje na zagrebški Akademiji. Marsikatero platno je sorodno pastomim «lifodo spravili slovensko lahko atletiko zopet v pravi tir. Naš slovenski lahko atletski šport, ki se je v zadnjem času tako lepo razvil in zavzema vedno večje dimenzije v našem športnem življenju, potrebuje sedaj delovnih mož. športnike, katorim je samo za napredek športa. In take ljudi je dobila sedaj slovenska lahko atletska zveza s predsednikom dr. I.apajnetom na čelu. Naši plavači, ki so priliorili slovenskemu plavalnemu športu v letošnjem letu naslov državnega prvaka, so imeli tudi svoj redni občni /.bor. V plavalnem športu v naši o/ji domovini vlada največji red in najlepši mir in v tem znamenju je potekalo tudi celotno zborovanje. Da so ob toki harmoniji neizbežni veliki uspehi, je samo ob sebi razumljivo. Za predsednika je bil izvoljen dr. Skaberne Tenis — Italija : Jugoslavija 4 : 2 Čeprav je bilo drugi dan tekmovanja izenačeno stanje 2:2, so Italijani zadnji dan dobili oba singla in si tako izvoievnli sigurno zmago 4:2 /a svoje barve. Seoti (Italija) : Major (Jugosl.) 3:6. 6:2, 6:2 in 6:4, Romanoili (It.) : Punčec (Jugosl.) 6:2, 6:2, 4:6, 6:3. »Atlete-potnike« imenuje »Hrvatski dnevnik« ono hrvatske lahko atlete, ki so ušli« v Carigrad in se zelo pritožuje nad slabimi uspehi, ki so jih dosegli njihovi atleti >l.epšo je samo gledati ter uživati v Carigradu. To je bil namen tega potovanja Ne zastopati barve, temveč potovati in uživati«, tako se huduje omenjeni list dnlje. Tudi mi smo ob odhodu v Carigrad sporočili javnosti, da se bojimo, da irre gotovim hrvatskim atletom samo zato. da potujejo in vidijo Carigrad, tekmovanje pa, da je podrejenega pomena. O stvari se bo gotovo še mnogo debatiralo, pisalo itd. Saj tudi Slovenci no bomo molčali in bomo hoteli pojasnila, kako je prišel v reprezentanco Onbršek. Namreč niti ne vemo ali je sploh tekmoval, ker ga ni najti med imeni objavljenih tekmovalcev. Nova norveška smučarska zveza Sedaj, ko so se vse smučarske organizaci je Norveške združile, šteje enotna smučarska zveza »Skiforbundet« 1628 društev s 81.272 člani. To je sedaj najmočnejša športna organizacija v Norveški. Boks V Zagrebu je bilo izbirno tekmovanje jugoslovanskih boksarjev za reprezentanco, ki nastopi proti Madžarski. Največje presenečenje je vzbudil zopet Jeseničan Baloli Evstahij, ki je premagal sigurno in to v tretji rundi Zagrebčana, 100 kg težkega Kovači od sPolicijskega SK« s knoekoutom. Ralnh jo delil Kovaču tako strašne udiirce. da se mu je moral mlati. Vidi se, da se Raloh /elo vestno pripravlja na srečanje z madžarskim prvakom tlomolyo. Tenis v Južni Ameriki V tekmovanju za južnoameriški pokal, za katerega sq tekmuje po istih pravilih kakor za Davi-sov pokal, je postala zopet Argentina zmagovalec, ki je premagala zastopstvo Brazilije z rezultatom 5:0. Od leta 1921 dalje je vedno zmagala Argentina z edino izjemo leta 1923. ko se je postavila reprezentanca Čile na prvo mesto. Neusel—Lazek 3. novembra Za naslov prvaka v težki kategoriji med sedatinni prvakom Walterjem Neuselom in njegovim nasprotnikom lleinzom l.azekotn se bo vršila odločilna borba v nedeljo 3. novembra t. 1. v berlinski športni palači. Če se športnik upijani... Nikkanen, finski svetovni rekorder v metu kopja, je bil za nedoločen Čas diskvalificiran Ta-ko je namreč sklenila finska atletska zveza, ker je Yrjoe Nikkanen nastopil pri nekem mitingu pijan in je vrgel kopje samo 49 m daleč. Najboljši evropski lahkoatletski rezultati v letošnjem letu Četudi še ni popolnoma pri koncu letošnja lahkoatletska sezona, so bili že sestavl]eni najboljši rezultati, ki so bili letošnje leto doseženi od evropskih lahkoatletov. Takole izgledajo: 100 m: Monti (Italia), Nota (Holandska), Melle-rowicz (Nemčija) 10,5 sek. 200 m: Mellerovvicz (Nemčija) 21,5 sek. 400 m: Lanzi (Italija) 46,7 sek. 800 m: Harbig (Nemčija) 1:47,8. 1500 m: Kalarne-Jonsson (Švedska) 3:48,8 5000 m: Hellstrom (Švedska) 14:20,6. 10.000 m: Syring (Nemčija) 30:06,6 110 m zapreke: Lidman (Švedska) 14,4 sek. 400 m zapreke: Storskruhb (Finska) 53,2. 3000 m zapreke: Seidenschnur (Nemčija) 9:13,2. 4X100 m: Italija 40,6 sek. 4 X 400 m: Nemčija 3:12. Skok v daljavo: Maffei (Italiji) 7,44 m. Skok v višino: Stai (Norveška) 2,C0 m. Troskok: Rajasaari (Finska) 15,22 m. Skok s palico: Lahdesmaki (Finska) 4,12 m. Krogla: Trippe (Nemčija) 16,60 m. Disk: Bergh (Švedska) 50,62 m. Kopje: M. Jarvinen (Finska) 75,09 m. Kladivo: Storch (Nemčija) 57,71 m. Desetoboj: Glotzncr (Nemčija) 6894 točk. _ Osem Evropejcev nad 2 m Norvežan Erik Stai, ki je pred kratkim postavil v Oslu nov rekord svoje države v skoku v višino, je s leni postal osmi Evropejec, ki je preskočil znamko 2 111. Tile evropski možje so tedaj preskočili 2 m: 2.04 ni Kotkas (Finska) 1936 2,01 ., Kalima (Finska) 1936 2,01 „ Kovtun (Rusija) 1937 2.005 „ Perasalo (Finska) 1934 2,00 „ Bodossv (Madžarska) 1934 2,00 „ VVeinkiitz (Nemčija) 1937 2,00 „ Nicklen (Finska) 1939 2,00 „ Stai (Norveška) 1940 Vesti športnih zvez. klubov in društev SK Slavija. Drevi ob 20 v klubski sobi širši članski sestanek vseh aktivnih in podpornih članov Važno zaradi nedeljskih tekem, posebno pa še zaraeli plesnih vaj, ki se bodo vršile v četrtek ob 20 Kdor še nima članske legitimacije, naj jo danes dvigne, ker brez legitimacije nima dostopa do plesnih vaj. Legitimacije se dobo proti odškodnini 2 din v tajništvu. STTZ sporoča da bo seja upravnega odbora v sredo, 9. t. m. ob 8 v Sal mlad. domu v klubskih prostorih Zaradi važnosti seje se prosi sigurne udeležbe Tajnik. Z F 0 Lahkoatletske tekme F0 St. Vid-zavod Fantovski odsek Št. Vid-zavod je priredil lahkoalletski miting. Iz rezultatov se vidi. da je zlasti pri mladcih zanimanje za lahko atletiko zelo veliko; treba jim je še pravilnega in sistematičnega treninga. Tudi rezultati članov so na splošno zadovoljivi, a bi bili lahko boljši, saj je že večina članov z uspehom nastopala na zveznih mitingih. Tehnični rezultati so naslednji: Člani: 100 m: 1. Burja 12,1; 2. Vidic 12,5; 3. Kop-čavar 12,7. Skok v daljavo: 1. Burja 5.77 m; 2. Vidic 5.45 m: 3 Resinan 5.36 ni. Skok v višino. 1. Vidic 149 cm; 2. Majzelj 149 cm: 3. Burja 144 cm. Troskok: 1. Burja 11.70 ni; 2. Hesman 10.69 m: 3. Zupančič 10.39 m. Kroqla (5kq): 1. Potočnik 11.17 m; 2. Burja 10.95 m; 3. Vidic 10.83 m. Skok s palico: 1. Burja 256 cm; 2. Maka-rovič 246 cm. Met kopja (600 qr): 1. Makarovič 41.24 m; 2. Deršek 37.95 m: 3. Burja 37.78 111. Disk (1.5 h7): 1. Vidic 32.28 m; 2. Burja 30.90 m: 3. Vršaj 27.78 m. M 1 a d c i : 60 m: 1. Brezovar 8,1; 2. Lovše 8,2; 3. Bi-gler 8,6. Skok v daljavo: 1. Lovše 5.42 m; 2. Gra-hek 4.47 ni: 3. Rigler 4.35 m. Skok v višino: 1. Lovše 142 cm; 2. Gašper-šič 132 cm; 3. Rigler 132 cm. Troskok. 1. Lovše 11.28 m; 2. Vidic M. 10.37 m; 3. Potočnik 9.39 m. Kroqla (5 kq): 1. Lovše 11.81 m; 2. Bigler 8.72 m; 3. Hribar 8.40 m. Kopje (600 ar): 1. Hribar 31.10 m; 2. Ce- rovšek 29.60 ni; 3. Vidic M. 29.10 m. * F. O. Ljubljana Sv. Jakob začne s svojo redno telovadbo in sicer vsako sredo od 8 do 10, v telovadnici I. realne gimnazije, Vegova ulica. — Naraščaj ima telovadbo vsako soboto od 6 15 do 7.30 Mladci pa od 7 30 do 8.45 Pro-s'>n°starše, da puste svoje otroke k telovadbi Vabljeni vsi stari člani, sprejemajo se tudi novi člani. — Bog živi! — Odbor. ZDK Telovadnim načelnicam! Drevi od pol 7 do pol 8 je nn Učitelj išču vaditeljska telovadba /a vse vaditeljice članic mladenk in gojen k ljubljanskih in bližnjih de.klHikih kro/kov Udeležba jc za voditeljice in njih namestnice obvezna. MARIBOR Socijalna akcija mariborske industrije 6 Maribor, 8. oktobra. V časih, kakor jih doživljamo sedaj, je gotovo napačno, če se v naši javnosti opisujejo samo temne sirani našega življenja. Ni čuda, da narašča med ljudmi nezadovoljnost, če bero dan za dnem o sami draginji, o samih stavkah in mezdnih borbah. Ne-bote postajamo črnogledi, da potem nitLne opazimo na drugi strani prizadevanj, da bi se sedanja kriza zajezila, da bi se vsi ti neizbežni pojavi draginje, brezposelnosti iu drugih gospodarskih tegob omejili na najmanjši obseg. Spričo kritike, ki pada na račun državnih oblasti in na račun zasebnega kapitala, ne vidimo, kako si ta oba činitelja prizadevala, da bi se vzroki zla odstranili ter bi se njegove posledice čimbolj omilile. Zaradi tega mislimo, da je vprav v današnjih časih potrebno, da pokažemo na nekaj svetlih primerih iz mariborskega življenja, kako si zasebni podjetniki prizadevajo, da bi olajšali položaj svojega delavstva in nameščencev. Mariborska industrija danes gotovo ni v rožnatem položaju. Pretežno je to tekstilna industrija, ki se bori že več kot leto dni s pomanjkanjem surovin. Dela bi bilo dovolj, toda blara za predelavo primanjkuje in tako morajo podjetja omejevati delovni čas, krčiti število zaposlenega delavstva ter se boriti z vsemi mogočimi zvijačami, da si zagotovijo vsaj majhen delež surovin, s katerim potem lahko spet za nekaj časa vzdržujejo obrat. 1'ri vseh težkočah, s katerimi se morajo podjetja boriti, pa je na drugi strani razveseljiv pojav — da je mezdnih sporov in stavkovnih gibanj v mariborski industriji (če izvzamemo sezonsko gradbeno industrijo) za sedanje čase začuda malo, četudi bi bili baš ti časi zaradi občutljivosti ljudi za takšna gibanja kakor nalašč. Da je v tem pogledu ostalo doslej Mariboru in celemu njegovemu zaledju marsikaj prihranjenega, gre v prvi vrsti zasluga uvidevnosti podjetnikov. Dobili smo nekaj tozadevnih podatkov, ki bodo zanimali gotovo tudi širšo javnost. Vse mariborske tekstilne tovarne in tudi druga industrijska podjetja so nekajkrat od nastopa gospodarske krize zvišala mezde. To zvišanje se je vedno izvršilo v notranjem okviru podjetja, v sporazumu med delavskimi zaupniki in lastniki. Poleg zvišanja mezd pa so posamezna podjetja iz lastnega nagiba priznala svojim uslužbencem tudi druge ugodnosti. Predvsem so jim sedaj, ko je tako težko nabaviti potrebne zaloge živeža, priskočila na pomoč ter so preskrbela vagonske pošiljke najvažnejših življenjskih potrebščin, ki jih razdelujejo med delavstvo sedaj deloma popolnoma brezplačno, deloma pa proti povrnitvi dejanskih stroškov. »Predilnica in tkalniia d. d(prej Doctor in drug) dela v svoji predilnici že od meseca maja naprej s skrčenim obratom ter izrablja samo 10—15% kapacitete tega oddelka. Kljub temu pa delavstvo tega ne čuti, ker dobiva mezdo še vedno za pet delovnih dni na teden — kar stane tovarno na mesec približno četrt milijona dinarjev. Poleg tega pa je tovarna sedaj nabavila 30.000 kg enotne moke, katero razdeljuje sporazumno z delavskimi zaupniki zastonj med svoje delavstvo. Ta količina moke se bo razdelila med 800 ljudi po posebnem ključu, po katerem raste količina po številu družinskih članov, za katere mora zaposleni delavec skrbeti. Tako dobi samec, ki skrbi samo za sebe, gotovo enoto, ki se zaračuna za deset točk. Tisti, ki skrbi za nezaposleno ženo ali moža, dobi povrhu še osem točk, za vsakega otroka spet še po pet točk, če pa podpira starše, pa za vsakega spet po pet točk. Po istem ključu bo tovarna delila med delavce tudi še mast in olje, katero je že naročila. Tovarna J. llutter in drug je s pričetkom krize povišala vsem svojim nameščencem in delavcem prejemke za 20%, meseca septembra pa je zvišala delavcem mezde na 25%. Istočasno pa je vpeljala posebne draginjske doklade delavcem, ki imajo otroke. Ako dela tri dni tedensko, dobi za vsakega otroka 10% doklade, če dela štiri dni, 5%. Tovarna je bila prisiljena, da je odpustila zaradi skrčenja obrata 140 delavk in delavcev. Poleg podpore, ki jo dobivajo ti od borze dela in ki je seveda neznatna, jim daje tovarna še posebno podporo — po 50 din na teden, za vsakega otroka pa tedensko še 25 din. Odpuščeni so dobili tudi enotedensko polno mezdo, delavke, ki so poročene, pa dvotedensko mezdo. Tovarna je doslej razdelila med delavstvo žo en vagon moke, drugi vagon pa je naročila ter je moka že na poti. Tisti, ki delajo tri do štiri dni na teden, so dobili 15 kg inoke zastonj, ostali, ki delajo po šest dni, pa si lahko to količino nabavijo po režijski ceni 4 din za kg. Dalje je dala vsem delavcem dolgoročne kredite za nabavo zimske kurjave, tako da je dobil vsak samec 500 kg, poročeni pa 1000 kg premoga. Kredit se bo obračunal, ko bo podjetje poslovalo spet normalno. Tovarna Marko Rosner je med 600 svojih delavcev razdelila zastonj blago v vrednosti 100.000 dinarjev ter je naročila zanje še dva vagona moke in 2000 kg masti. To se bo razdelilo med delavstvo zastonj. Nameščencem pa je podjetje že sedaj izplačalo 13. plačo, da si lahko nabavijo primerne zaloge, dokler je še blago na tržišču na razpolago. Tovarna je tudi zvišala mezde doslej približno za 35 odstotkov. Enako je pomagala svojemu delavstvu tudi tovarna Jugosvila. Nadalje je Mariborska tekstilna d. d. razdelila med svoje delavce en vagon bele moke, podjetje pa je kupilo še dva vagona rži, katero je dalo sedaj v mlin ter bo delilo tudi rženo moko. Vsak delavec dobi 30 kg moke zastonj, če je poročen, pa 60 kg in za vsakega otroka še posebej 10 kg. Obenem je podjetje nabavilo en vagon masti, katero bo postopoma razdelilo med delavce. Podobne socialne akcije izvajajo tudi druga tekstilna podjetja, tako Thoma, Ehrlich, Jugotextil in ostale tovarne. Pa tudi druga industrija si prizadeva, da bi ublažila položaj delavstva. Navajamo za primer samo tovarno Zlaforog, ki je razdelila med delavce, ki so poročeni ter imajo otroke, 15 kg moke in 3 kg masti, med Oženjene brez otrok 10 kg moke in 2 kg masti ter med samce 5 kg moke in 1 kg masti. Nikakor nimamo namena, da bi s tem, kar smo zapisali, skušali peti hvalo mariborskim podjetnikom, zdi se nam pa potrebno, da to v javnosti poudarimo prvič zaradi tega, da bi odpadla neupravičena kritika, da zasebni podjetniki v današnjih časih popolnoma brezbrižno gledajo na težak položaj svojih nameščencev in delavcev in pa da bi opozorili tudi druga podjetja, ki se doslej, še niso zganila, naj se zavedajo socialnih nalog, ki jih imajo nasproti skupnosti. m Dekliški krožek Maribor I. ima danes zvečer ob 7 v dvorani Zadružne gospodarske banke sestanek. Pridite polnoštevilno, nove članice iskreno vabljene. m Ker so napeljali žico čez cesto so se zagovarjali včeraj pred okrožnim sodiščem trije 17-letni fantje iz Podlehnika v Halozah. Ko je bila dne 26. marca pri Sv. Trojici v Halozah veselica, so jih odrasli fantje pognali iz gostilne, pa so se hoteli maščevati ter so napeli na strmi cesti čez cestišče bodečo žico v višini 30 cm od tal. Na žico so naleteli ponoči štirje kolesarji ter so se ponesrečili. Dva krivca sta dobila vsak po tri mesece zapora, pogojno na dve leti, tretji pa je bil odpuščen na preizkušnjo. m Ker je povišal najemnino. Orožniki na Pragerskem so ovadili oblastem posestnika Valentina Hergana, ker je povišal najemnino svojim najemnikom za 20 din mesečno. Hergan je to priznal, dodal pa je, da je moral najemnino zvišati, ker so tudi rijemu zvišali davke. Njegovi najemniki so sami železničarji in železniški delavci. m Skupščina okrajnega cestnega odbora v Mariboru bo dne 15. oktobra ob 10 v uradnih prostorih na Koroški cesti. Obravnaval se bo proračun. m 18 šiber je dobil pod kožo. Dne 5. oktobra se je odigrala v gozdu na Vrholah razburljiva žaloigra med nepoznanim divjim lovcem in lovskim čuvajem Alojzom Matušem. Lovski paznik je bil na službenem obhodu ter se je v gozdu naenkrat srečal z moškim, ki je nosil pod suknjo skrito dvocevko, katere cev mu je gledla izpod oblačila. Komaj je neznanec zagledal paznika, je skočil za grm ter dvignil puško. Paznik pa je bil hitrejši ter je sprožil orožje. Zadel je nasprotnika, ta pa je vendar zbežal, samo klobuk je pustil na licu mesta. Na podlagi te najdbe so potem orožniki dognali, da je bil v gozdu ranjen 19 letni Peter Tkavc z Vrhol, ki je dobil iz lovčeve puške 18 šiber ter so ga našli doma v postelji ležečega. Ni si upal poslati po zdravnika, da se ne bi izdal ter bi bilo to skoraj postalo zanj usodno. m Konkurenco je dobila cesta Maribor - Slov. Bistrica sedaj v cesti, ki pelje iz Maribora skozi Slovenske gorice. Ta cesta je od odcepa v Koša-kih pa do Sv. Trojice sedaj v takem stanju, da se ne da opisati. Kotanja pri kotanji, vse je razrito, kakor kmečki kolovoz, motorna vozila so v neprestani nevarnosti, da si polomijo osi in kolesa. Vzdrževnje te ceste ko je že tako uničena, je sploh dvomljivo, posebno še zaradi tega, ker nima nobene kamenite podlage, temveč je gramoz kar nasi-pan na zemljo. m Pri našem poslaništvu v Rimu je dodeljen k vojaškemu atašeju Mariborčan g. major Josip Rijav«c. m Vlomske tatvine so v zadnjem času vedno bolj pogoste. Zato je poz.iv k zavarovanju zoper vlame upravičen. V zvezi s tem opozarjamo na današnji oglas Glavnega zastopa Vzajemne zavarovalnice v Mariboru. m Naše naročnike vabimo, da si za ceno 10 dinarjev cih, venčev koledar«. m Nenavadna nesreča. V Mariborski tekstilni d. d. se je ponesrečila delavka Kristina Plečko. Na tkalnem stroju se je zlomila os pri čolničku, pa ji je zagnal stroj čolniček z vso silo v glavo. Prebilo ji je čelo ter povzročilo veliko rano. Reševalci so jo odpeljali v bolnišnico. m Umrla je v bolnišnici 53 letna soproga železničarja gospa Ana Toplak. Naj počiva v miru. in »Vzajemna zavarovalnica« bo zidala. Včeraj popoldne ob petih se je mudila na Glavnem trgu komisija za zazidavo najlepše mariboske parcele — zemljišča poleg mostu, katerega je kupila pred leti od mestne občine Vzajemna zavarovalnica. Načrti za zidanje velike reprezentativne palače so že gotovi in končno se je zavarovalnica vendarle odločila, da tudi v Mariboru zida. Kakor smo informirani, se bodo gradbena dela v kratkem času že pričela, tako da bodo še letos zabetonirni temelji ter bodo napravljene kleti, na spomlad pa se bo gradnja nadaljevala ter bo v prihodnji gradbeni sezoni popolnoma dogotovljena. — Bolne ženske si izpraznijo čreva z uporabo naravne »Franz-Joselove« grenke vode brez ovir in težav. Ren. S. or. 1M85'35. m V soboto začetek gledališke sezone! Zaradi preureditvenih del na poslopju mariborskega gledališča, se je letošnja otvoritev gledališke sezone zavlekla. Otvoritvena predstava bo v soboto zvečer. V Skrbinškovi in Košičevi režiji se uprizori heroična komedija »Cyrano de Bergerac« — zgodovinsko znamenito delo sloviega francoskega mojstra Edmonda Rostanda, ki je že pri krstni predstavi 29. decembra 1897 v Parizu doseglo višino svetovnega slovesa. m Maribor dobi »Dom grafikov«. Poročali smo že, da je strokovna organizacija tiskarjev kupila lepe in nezazidane parcele na Kralja Petra trgu. Na eni izmed teh namerava organizacija zgraditi večnadstropno hišo »Dom grafikov« z dvorano na dvorišču, preostali parceli pa bo prodala. Celje c Tečaj za duhovnike celjske podiTt-ze bo jutri, v četrtek, 10. oktobra od 10 do 13 v mali dvorani Ljudski- posojilnice. Vse dušne pastirje v celjski podzvezi vljudno vabimo na razgovor o delu mod našimi fanti. Poročali bodo o delu in o načrtih člani predsedstva ZFO. — Vljudno vabljeni I c DK ima drevi oh pol 8 v Domu svoj redni sestanek. Vabimo dekleta k polnoštevilni udeležbi 1 c FO Celje 1 ima drevi oh 8 v Domu svoj redni sestanek. Govori g. prof. Jože Mavčec. c Zopet dva prijatelja tujih koles — v rokah policije. Neka učiteljica iz Savinjske doline jo žo lansko leto posodila nekemu moškemu svoje žensko kolo Moški pa se z izposojenim kolesom ni več vrnil. Ko je dotična učiteljica te dni šla )>o Dr. Gregorja Žerjava ulici v Celju, je srečala moškega, v katerem je takoj spoznala dotičnega. kateremu je pred letom zaupali svoje kolo. Prijavila ga je policiji, ki je moškega aretirala. Je to 38-letni brezposelni delavec Ivan P iz Slovenskih Konjic. Policija storilca zaslišuje in ga bo morda spomnila So kakih drugih greliov. — V ponedeljek zvečer je neki narednik opazil v veži hotela »Pošta* mladega fanta, ki je skušal izmakniti iz veže moško kolo, last domačega sina. Narednik ie fanta priiel in poklical policijskega agenta, da je fanla prijel in zaslišal .Te to 16-letni brezposelni delavec Franc iz okolice Šoštanja. Vojni poročevalci 1940 Konec avgusta ie postal žrtev poklica poročevalec londonskega lista »Daily Express«, angleški časnikar Sefton Delmer. Med neko zračno bilko nad Londoncm je opazoval na strehi v»čje hiše v bližnji londonski okolici boje v zraku. Pri tej priliki ga je zadel in ranil košček granate. Nekaj ur za tem je bil že mrtev. Pravijo, da je to od začetka nemško angleške zračne voine Drvi primer žrtve med vo;nimi poročevalci na fronti. Veliko taborišče 6evemo in južnoameriških časnikarjev, ki so bili nrej več mesecev j rranciji. je sedai Shaekspeare-Cliff, angleška vasica v bližini Dovra. Iz tega »Cliffa« na vrseki, strmo v morje padajoči kredni skali opazujejo časnikarji zračne boje nad Rokavom in nad angleško obalo, bombardiranje Dovera, Calarsa iti Boulognea (Rckav je na tem mestu najožji, nekaj nad 30 kilrmefrov) in j^o-jestranski topovski dvoboj na obalah Rokava. Tovariš Ganmel od Paramountovega zvočnega tednika je imel veliko srečo. Štiri metre od njega je udarila granata, pa ga ni raztrgala Donr-snik nofe;. ga ameriškega poročevalskega urada tovariš Buler je ostal zdrav in.cel, so se je znašel naenkrat 6rcdi med razvalinami sestreljenega letala . .. Če pustimo vojne nevarnosti ob strani, je življenje teh gospodov kaj prijetno. Naselilr so se v »Grand Hotelu«v Doveru. Zgodaj -jutraj jih je prijetno gledati, kako ob alarmu v spalnih srajcah in kopalnih plaščih beže v zaklonišče z namiljenim obrazom — alarm jih ie zalotil med britjem — s fotografskimi aparati in beležkami v rokah. Ker ženskega sveta ni več tam, prebijejo večere med igranjem ping ponga, drugi zopet igrajo bridge. Podnevi imajo mnogo časa. Edina trgovina, ki je še ostala, dobro služi. Vojna me je rešila pred polomom, razlaga starček za mizo, ko daje, poročevalcem svetovnega tiska cigarete ali cigare. f f IJ0I1M TF. je šepeta! Jo se lahko tudi Vam pripeti, če se držite tegale -presenetljivega novega recepta za lepoto Vsako dekle Je od nekdaj hrepenelo, 'da sliši opojno glesbo šepetanih besed: »Obožujem Tel«; tudi VI Jih lahko slišite — ln sicer kmalu. Naglo lahko dosežete, da pride do izraza Vaša dražest, podvojena privlačnost — da bo Vaša "inanjost v resnici očarljiva, ker so znašli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recepf bo tudi najtemnejšo, najbolj raskavo kožo napravil gladko in žametasto mehko — ustvaril Vam bo kožo, Id se je bo on zmerom z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt, polna zajedalcev in peg, postane sveža. Jasna ln posebno draiestna že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: »Predi-gerirana smetana in oljčno olje imata izredno ugoden učinek na lepšanje kože. Te sestavine so. pomešane z drugimi, ki krepijo, na-tezajo ln hranijo kožo, vsebovani zdaj v dnevni hrani za kožo Tokalon (v beli, ne mastni). V S dneh bo U dnevna hrena za kožo Tekalon polepšala Vašo kožo v tolikšni meri, da kaj takega niti sanjali niste. Z dnevno hrano za kožo Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vam vrne denar.« Martinigue, biser na Antilih Na francoskem otoku Martinique je 100 ameriških letal, ki so jih naročili Francozi še pred .sklenjenim premirjem z Nemčijo. Sedaj jih zahtevajo Američani nazaj, Francozi pa jih nočejo izročiti. Najstarejša in najzvestejša hčerka Francije Francoski parnik iColumbiac je 10. decembra 1035 zapustil pristanišče Le Havre. Ladja je bila slavnostno okrašena, velika trikolora se je vila na njej v družbi z grbi in zastavami francoskih provinc in kolonij. Na krovu je bila godba in je igrala nrarseljezo, ko je odhajala ladja iz. pristanišča proli Antilom. Med potniki so bili člani francoske vlade, zastopniki parlamenta, francoske Akademije, gospodarstveniki, člani bojevniških organizacij, oficirji in visoki uradniki kolonialne uprave. Ko je vozila »Columbia« po srednjeameriških vodah in je obiskala po vrsti otoke Marti-nique, Gvadelupo in Guayano, so jo povsod slavnostno pričakali in pozdravili, otroci vseh barv so prepevali in plesali, po pristaniščih so doneli slavnostni govori, tekel je šampanjec, lepe gospe na Antilih so prepevale in metale cvetlice na ulice. Tako so praznovali tristoletnico, odkar so Antili francoski. Nova politika Kreml\a V Sovjetiji so zopet uvedli učenje tujih jezikov dinarjev pri naši podružnici ali pa pri raznašal cih, ki jim dostavljajo naše liste, naročijo »Slo- Ko se je veliki francoski pisatelj Andrč Gide pred tremi leti vrnil s potovanja po Sovjetski Rusiji, je objavil knjigo Povratek iz Rusije, ki je zbudila pozornost po vsem svetu. Do takrat je bil v duši komunist, pa se je razočaral nad tem. kar je videl v Sovjetiji. Temu je dal duška v svoji knjigi. Zelo je bil hud na majhen, toda značilen dogodek, ki ga v knjigi takole opisuje: Pri obisku na neki univerzi je prišel v razgovor z mladim nadarjenim študentom. Sporazumevala sla se v angleščini, katero je študent za silo lomil. Na začudeno Gideovo vprašanje, zakaj ne posveti tako važnemu tujemu jeziku več skrbi, je študent skomignil z rameni in mu odvrnil: »Zakaj? Tuje jezike smo se morali učiti pred nekaj leti, ko smo se še imeli kaj učiti od zahodno evropskih narodov in Amerikancev. Toda danes? Mi smo vendar v vseh stvareh daleč pred vami, oziroma vsaj enaki z vami. potem pač nikamor ne vodi. če se še naprej ukvarjamo z vašimi jeziki.c Ko ga je Gide po tem nekaj časa brez besed gledal, mu je vendar padlo na um, da je šel predaleč, zato je malo pomislil in dostavil: »Noja, sedaj bi pač lahko še uporabljali druge jezike, ker lahko mi vam kaj nudimo.< Na ta dogodek se spomnimo, če beremo, da je Sovjetska Rusija zopet vpeljala učenje tujih jezikov po šolah. V bodoče ne bi mogel noben študent dobiti diplome, če ne bo položil izpita iz angleščine, francoščine in nemščine. Ali hoče sovjetska vlada s tem odpraviti med mladino vladajočega duha ruske superiornosti in samozado-voljstva. kakor jo je doslej učila, da je vse največje, najboljše in najlepše v Sovjetiji? Zelo verjetno je, da tega ne misli. Ta določba mora imeti nek drugi pomen. Ne bomo se motili, če eledamo v tem znak vodila Sovjetija politiko samevanja. obrnila se je od Evrope in se je zanimala le še za Azijo. Če sedaj Kremelj zapoveduje mladini učenje evropskih jezikov, potem je to z.nak. da hoče zopet navezati kulturne, gospodarske in zlasti politične stike s svetom okrog sebe, z drugimi besedami, Sovjetija hoče postati evropska država. Evropska država lahko postane Sovjetija na več načinov. Lahko bi se zopet uprla na stari Litvinov sistem sklepanja kulturnih in gospodarskih pogodb ter prijateljskih zvez z evropskimi državami, ali pa na Mololov sistem, »sistem meča«, torej poseganj rdeče armade v zahodno in srednjo Evropo. Kateri od obeh sistemov ho prevladal, ne vemo. iz raznih dosedanjih izkušenj pa lahko rečemo, da se oblastniki v Kremlju nagibljejo k Molotovemu načinu prodiranja v Evropo. Mogoče si bomo lahko o tem kmalu holj na jasnem. Če se bodo dosedanjim sovjetskim pridobitvam na Poljskem, na Baltiku in v Romuniji pridružile še druge, bodo novi sovjetski tlačani lahko rekli: »Naši novi gospodarji so omikani ljudje, vsi govore angleški, nemški in francoski.. .< Ta stara, zvesta francoska posest v Srednji Ameriki nam je bolj malo znana. Vemo pač, da so imeli Francozi za časa Ludovika XIV. velik del Amerike, Kanado in kraje ob Missouriju, pa so zgubili prvo v sedemletni vojni z Angleži, drugo pa so v prejšnjem stoletju prodali Združenim državam. Ostalo jim je le n a.jhno otočje: Sait-Pierre pri Novi Fundlandiji ter Martinique in Guadelupa v Antilih. Med otokom Martinique in Francijo vlada izredno lepo razmerje. V odnošajih med temi kolonijami in Francijo prevladuje tako prijateljstvo in ljubezen, ki jo le redko najdemo v zgodovini odnošajev med gospodu joči m i državami in kolonijami. Črnci na teh otokih še danes niso pozabili, da je bila Francija prva evropska država, ki ni proti suženjstvu samo govorila, temveč ga je dejansko tudi odpravila. Niso še pozabili, da je Francija skozi celo 18. stoletje ustanavljala na Antilah šole. cerkve, bolnišnice, da jih je učila obrti in gospodarstva, jim gradila ceste in delavnice, jim pošiljala zdravnike, misijonarje, inženirje. učitelje in gospodarje, ki so šli v stotinah in tisočih na Antile ter tam pobijali bolezni, mrčes in širili kulturo med ljudstvom. Ko so Francozi spoznali, da je želo njihovo delo med ljudstvom odobravanje, so se še bolj trudili. Domače sinove so začeli pošiljati v Francijo. Že v časih francoske revolucije so se borili ti ljudje v francoski vojski na veliko začudenje Angležev, Prusov in Avstrijcev. Napoleon, ki je imel sam za ženo .losefino, hčerko Antilov, je povzdignil 12 marliniških vojakov v častnfke. Antilski sinovi so imeli kmalu dostop v francosko vojsko, upravo, parlament, mornarico in v duhov-ske poklice. Mnogo francoskih umetnikov ima na Antilih svojo domovino. Najbolj znan je Aleksander Dumas, pisec »Treh mušketirjev*. Porf-de-France, mali Pariz Srednje Amerike Majhen otok Martinique ima le četrt milijona prebjvalcev. Po večini so pečajo s poljedelstvom. Izvažajo sladkorni trst. banane, kakao in rum. Prebivalstvo, ki ne more najli zaposlitve doma, se seli v druge kraje razen na Kubo. ki ima mnogo nižjo kulturo. Najpogosteje se izseljujejo v Porto Riro. San Domingo, Haile, Trinidad ali pa v Francijo. Glavno mesto in najpomembnejšo pristanišče je Porl-de-France. Port-deFrance je krasno mesto z zelo milim podnebjem, ležeče ob morju, polnft belih enonadstropnih hišic v širokih, s palmami zasajenih ulirah, z živahnimi, marljivimi, pisano oblečenimi ljudmi. Vse to je nekaj romantično lepega; kol da hi gledal le v sanjah in ne v resnici, se ti včasih zazdi v tej krasoti. Mestece so že za Ludovika XVI. imenovali »mali Pariz«. To je v dvajsetem stoletju po vsej pravici še holj. Ima gledališče na zavidljivo visoki umetniški stopnji, knjižnice, šole. umetniške razstave, elegantne restavracije in velike trgovine. Največje zadovoljstvo domačega prebivalstva so narodni plesi. »Rumba< in »Beguine , priljubljena plesa med evropsko mladino, prihajata od tam. Mali oglasi * "Mr "»"O" > <*•»: «enltoT«nJ»kl 2* . 'i'11. tl»k«iie naslovne beaedc •« računalo 4vojno. NaJmauJAl mraek <• mali OKlaa U din. . Mali •llaHl •• plačujejo takoj pri oaro«lln. . Pri orlnalb reKlamn«ra ina«aja •• rafuna •nnkolnnska, t mm rlaoka •elitna »r»tlra po I din. • Za pismen« odgovora (leda Ballb oarlaao* treba prllotltl »oauiko. 1 Sluzbeiičejof | Ilužbodobe Pridna in poštena ter zelo potrebna gospodična z meščansko šolo in trgovskim tečaj?m, s primerno prakso — išče službe. Ponudbe v upFa-vo »Slovenca« pod »Vestna in poštena«-. Krojaškega pomočnika mlajšega, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15402. Krojaškega pomočnika In vajenca sprejmem takoj. Franc Gračner, Mal-gajeva 2, Ljubljana, (b 15 letna deklica broz staršev, lščo službo kot pomoč gospodinji. -Naslov v podruž. »Slov.« v Trbovljah. (a Zidarje sprejmem. Emil Toma-žič, pri gradnji vojašnice na Vrhniki. (b Pletilja r. mojstrskim Izpitom išče službo. Naslov v upravi pod št. 15.059. (a Starejšo, pametno žensko vajeno samostojnega gospodinjstva, sprejmem. -Lampetova ulica št. 13, Trnovo. (b šivilja za boljša dela pre šivat na dom po nizki ceni. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiva« 15.098. Kuharico ki zna samostojno kuhati ln opravljati vsa ostala gospodinjska dela, v starosti od 28 do 35 let, z večletnimi spričevali — Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena in pridna« 15376. Šiviljska pomočnica Išče primerno zaposlitve, tudi za sobarico ali pomoč pri gospodinjstvu. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.914. (a Mojstra za emajl ki Je zmožen v emajllra-nju pločevine In litega železa, sprejmemo. I'ls-mene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Tovarna emajla 1360« št. 15365. Službo oskrbnika a 11 vlnlčarja Iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vinlčar« 15.026. (a IE3MEII Krojaškega vajenca ln dobro Izvežbancga pomočnika za male kose -sprejmem takoj. Tomšič, Slomškova 6, Ljubljana. Kot zajutrk naši cleci se priporofu hranljivi in vitamine vsebujoči „EMONA" cvetlični čaj, ki nudi tudi i dodatkom mleka zdravo in krepilno pijačo. Zahtevajte samo originalne pakete v vseh trgovinah Proizvaja: Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana. Pouk nemščine francoščine, matematike. Komenskega 16-1. desno. Kupimo; Zelezje kovine, gumo, nikelj — plača najboljše »Metatia« na Gosposvctski cesti 16. Telefon 32-88. Stare moške obleke čevlje, perilo Itd. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana -Gallusovo nabr. 29. (k ([22ESSEI čevljarji! Vse vrste usnja dobite še vedno najceneje pri Fr. Jenko, trgovina usnja — Medvode. (1 Ljubitelji vrta! 3000 visokih tn nizkih imenskih vrtnic Ima naprodaj Franc Jenko — Medvode. (1 Continental na ugodne mesečne obrokeI Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 OtroSk/ kot/ček Mihčeve čudovite dogodivščine (81) Bil je nočni čuvaj. Zdelo sc mu je, da je slišal nekaj sumljivega in je prišel pogledat. Ogledal se je po praznem prostoru in zamomljal: »No, k sreči ni nič! Pa sem le mislil, da sem nekaj slišal! Tisti rogo-vilež, ki smo ga že dvakrat ujeli, nas je naredil presneto previdne! No, pa upam, da lahko brez skrbi in v miru naredim nekaj dimov iz svoje pipice!« (82) Pripravil se je, da bi sedel na kovčeg, toda preden je mogel sesti, je začutil, kako ga je nekaj trdo prijelo čez pas in za roke. Mihec in Zelenček sta skočila iz kovčga, v hipu zvezala roparja in ga posadila v kovčeg. Takega po-čivanja se pač ni nadejal! Krompir vagonske pošiljke dobavlja Kmetijska zadruga v Ptuiu. Sadike jagod, rabarbare ln krl-zantem, naprodaj. Linhartova 35, - Luščilnica. Otroški voziček globok, prodam. Cena 350 din. Cesta 29. oktobra 13, prt hišniku. (I Gumnnice, gumbe, plise, tnonograme, entel, ažut fino in hitro izvrši Matek & Mikeš LJubljana, Frandikanska ulite nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna oredtiskana žen rož. del« Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza In telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozoljcl, ogret, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za Btroške 3 dinarje v znamkah. — Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekah, drogerijah originalni karton 40 din. Vlomi in tatvine se množijo vsak dan po stanovanjih, trgovinah in kmetijah. - Najboljše sredstvo proti roparjem in vlomilcem je zavarovanje. Kako se to najbolje uredi izveste pri glavnem zastopniku Vzajemne Maribor, Loška 10 — FRANJO 2EBOT — Sporočite po dopisnici ali na telefon 23-40 CB Reven dijak instruira nižješolca za stanovanje z zajtrkom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15257. »REALITETA« zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 54, I. nadstr. Telefon 44-20. Parcele naprodaj v et. Vidu in v Vižmarjih. Poizvedbe: Vlžmarje 78 (nasproti MlzarBke zadruge). (p Stanovanjsko hišo v Mariboru ali Ljubljani, kupim. - Cena 6—800.000 din. Naslov v upr. »Si.« pod št. 15101. Lepo posestvo z gostilno v Selah-Kotlje in s prl-tiklinamt, bo na dražbi dno 15. okt. 1940 ob 10 pri sodišču v Slovenjem Gradcu, najnižji ponudelt znaša 107.900 din. Hiša, gospodarsko poslopje, šu-pa, vrt, njive, travnik, pašniki, gozd. Rentabilna naložba denarja. (o Vnajem Veliko skladišče vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15380. (m Stanovanja II Enosobno stanovanje ali mesto hišnika, iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15101. (c Palača - priložnostni nakup Reprezentativna, večnadstropna, v strogem centru prestolnice, s stanovanji po 2, 3 in 4 sobe, opremlje. nimi z napravami najmodernejšega udobja, je na proda) pod zelo ugodnimi pogoji, tako da nudi kupcu sijajno priliko za odlično obrestovanj« denarja. - Resnim interesentom daje informacije' CENTRALNI ZAVOD Obiličev vonac 38. nasproti »Ruskega carja* Beograd, telefon 25-766. Gospodarji! Za izolacijo zidov in tal zahtevajte oblastveno preizkušeni nepremočljivi N-CEMENT Zastopstvo in zaloga: M. Gregovič & Co. Ljubljana — Celovška cesta št. 37 Telefon 39-48 OBVESTILO! Naročnike malih oglasov opozarjamo, naj naroče male oglase najkasneje do 6. ure popoldne v glavni upravi Kopitarjeva 6 ali pa v podružnici na Miklošičevi cesti Uprava „Slovenca" Žrebanje loterije Legije koroških borcev v Celju z dne 6. oktobra 1940 28 623 643 741 789 1.283 2.011 2.325 2.131 2.350 2.646 2.757 2.771 2.830 2.867 3.075 3.152 3.203 3.228 3.518 3.726 3.796 4.086 4.340 4.385 4.460 4.567 4.579 4.839 5.257 5.310 5.378 5.397 5.414 5.544 5.621 5.834 5.939 5.980 6.217 6.278 6.488 6.506 6.560 6.570 6.641 7.053 7.105 7.123 7.294 7.325 7.432 7.519 7.771 7.836 7.867 7.882 7.901 7.944 8.107 8.180 8.241 8.450 8.571 5.656 5.946 6.416 8.624 8.627 8.781 9.007 9.136 9.179 9.281 9.448 9.459 9.839 9.918 9.923 10.071 10.112 10.133 10.205 10.224 10.272 10.319 10.768 10.851 10.892 10.899 10.953 11.040 11.259 11.369 lt.379 11.969 11.391 11.754 11.952 12.032 12.092 12.127 12.213 12.440 12.555 12.820 13.059 13.148 13.207 13.471 13.465 13.694 13.699 13.742 13.956 14.133 14.545 14.567 14.648 14.814 14.862 15.182 15.375 15.496 15.640 15.790 15.792 15.927 16.004 16.087 16.199 16.163 16.462 16.617 16.673 16.739 16.886 16.937 17.370 17.529 17.863 17.930 18.112 18.132 18.196 18.257 18.416 18.754 18.935 18.960 19.130 19.272 19.306 19.478 19.489 19.541 19.549 19.701 20.532 20.594 20.77S 20.852 21.026 21.141 21.378 21.848 21.991 22.412 22.723 22.724 22.735 22.933 22.964 19.032 23.143 23.221 23.293 23.260 23.485 23.525 23.711 24.408 24.802 24.839 25.017 25.060 25.145 25.149 25.169 25.411 25.578 25.929 25.976 26.217 26.279 26.512 26.583 26.661 27.011 27.352 27.104 27.420 27.571 27.622 28.282 28.342 28.318 28.453 28.607 28.816 28.922 29.070 29.080 29.196 29.350 29.387 29.579 29.625 29.926 29.947 Dobitki, ki ne bodo dvignjeni do 6. novembra 1940 zapadejo v last društva. Za eventuelne napake uredništvo no odgovarja. Alphonse Daudetj J a k e e Prevedel Fišer Frane Prinesla mu je čepico ki jo je pobrala. Že drugič je Jakec. odkar je prišel v lndret, srečal ta dobrohotni nasmeh, to znano obličje. Kje ga je že videl? Oh! Seveda! Presneto! — Na cesti v Corbeil! Krošnjar je bil, ki je bežal pred nevihto s svojim tovorom klobukov na ramenih... Toda zdaj ni imel več časa, da bi se spet z njim spoznal. Vratar je med spušča njem zastave kričal: »Halo, Crka!... Podvizaj se!« Samo čepico je vzel in se zahvalil Beli-zarju, ki se jc nato šepaje vračal po ulici. Jakec se je tega dne pri primežu počutil manj žalostnega in manj osamljenega Zdelo se mu jc, da se lepa corbcilska cesta vije sredi kovačnice, da gleda drevorede, travnike in doktorjev voz, ki re vrača zvečer ob gozdu. V tem |>eklu se mu je zdelo, da čuti svežost sanjavih trat in pr.vid reke. Kot bi ga mrzlica tresla: hladen drget se je menjaval z vročično nemirnostjo. Ko je prišel iz tovarne, jc po vsem Indretju iskal Bclizarja. Toda krošnjarja ni bilo več. Tudi naslednja dva dni ga ni našel. Njegova žalostna pojava počasnga, težkega in šepavega koraka, ki ga je sjiominjala toliko lepih reči, se jc počasi umaknila iz Jakčevega spomina. Spet se je čutil popolnoma zapuščenega. V delavnici ga niso marali. Povsod, kjer je zbranih več ljudi, mora biti med njimi nekdo trpin, bitje, ki naj prenaša njihovo nerazpolo-ženje in živčne izbruhe. V kovaški delavnici je jakec igral to vlogo. Ostali vajenci so bili skoraj vsi doma iz Indretja, sinovi ali bratje delavcev, imeli so zato več zaslombe in so jim prizanašali, kajti zapostavljajo in preganjajo se samo slabotni, nedolžni in krotki. Nikdo ga ni branil. »Pritiskat« je nedvomno misli, da je preveliko »revše« in se zanj ni maral več brigati. Prepustil ga je zlovoljnim muham vse delavnice. Po kn j je ta nežni Parižan sploh prišel v lndret? Saj niti ne povori tako, kot drugi ljudje. Svojim tovarišem pravi: »Da, gospod... hvala lepa, gospod!« Toliko so hvalili njegovo nadarjenost za mehanika. Toda »Crka« ni zmožen prav ničesar. Niti zakovice (»neta«) ne zna postaviti. Kmalu se je prezir teh ljudi sprevrgel v neko hladno, kruto sovraštvo. Moč se je maščevala nad omikano slabotnost jo. Ni minil dan, da mu ne bi kaj žalepa storili. Zlasti vajenci so ga imeli v želodcu Nekega dne mu je eden od njih ponudil kos železa, ki je bil na koncil še terhno-rdeče razbeljen: »Primi, Crka!« Osem dni je bil nato v bolnišnici. In vsi ti ljudje, ki šo bili navajeni nositi težke tovore in ki se niso zavedali silovitosti svojih udarcev, so ga pretepali in suvali. Samo ob nedeljah je imel nekoliko počifkH in razvedrila. Potegnil je iz zaboja kakšno Ri-valsovo knjigo, šel na t.oirin breg in tam čital Na skrajnem koncu otoka je bil star, napol porušen stolp, ki se je imenoval Sv, llermcland in jc menda nekoč bil zatočišče norma.nskih roparjev Deček se je skril v kakšno skalno duplino ob njegovem vznožju, na kolenih je imel knjigo in pred seboj šumečo, skrivnostno in široko reko. Bila je nedelja in zvonenje je odmevalo po zraku in naznanjalo odmnr in počitek, Ladje so odhajale na odprto morje in ponekod, daleč od njega, so se otroci" kopali, kričali ter smejali. Čital je, toda Rivalsove knjige so bile zanj večkrat pretežke, prekašale so njegove razumske zmožnosti: ostalo je od njih prav za prav samo dobro, toda suho seme. ki I hi šolo čez čas skalilo. Takrat je prenehal, obstal in sa- njaril ter opazoval in prisluškoval žuborenju vode po kamenju, enakomernim in hitečim valovom. Njegove misli so odšle daleč, daleč proč, stran od tovarne in delavcev, k njegovi mami in mladostni prijateljici. Spominjal se je nedelj, ki so bile dokaj drugačne, kot so zdaj njegove, veliko srečnejše; spominjal se je, kako so hodili od maše in kako se je sprehajal po htiolles s svojo elegantno oblečeno mamo, kako sta se s Cecilijo igrala v prostrani lekarni in kako otroška in resna obenem je bila videti v svojem belem predpasniku. Teh nekaj ur je pozabil na vse hudo ... „ " J ". na vne IIUUU lil bil srečen. loda jesen je prišla. Dolgo deževje in mrzel veter sta prekinila njegova posedanja pri stolpu Sv. llermelanda. Nedeljske dneve je prebil potem pri Roudicovih Te jc dečkova milina zelo panila. Vsi so bili zelo dobri z njim. Zlasti Zenaida ga je imela strašno rada. Prav materinsko je skrbela za n jegovo perilo Kadar je čez dan'šivala na gradu, ni drugega govorila kot o vajencu Čeprav je oče Roudic kolikor toliko preziral njegovo slabotnost in nenadarjenost -za delavski poklic, je kljub temu dejal: »Pa je vendarle priden, ta dečko!« Samo to se mu je zdelo, da preveč čita m večkrat ga je smeje vprašal, če morda ne misli postati učitelj ali duhovnik. Vendar ga je prav zaradi njeirove izobrazbe nekoliko spo-stoVal. Dejstvo je. da se je Roudic spoznal samo na sestavljanje strojev, pisal in čital je pa kot takrat, ko je izstopil iz šole; to mu je bilo nekoliko neprijetno, odkar jc napredoval za delovodjo in odkar se je drugič oženil. Zona je bila hčerka artilerijskega sti-až-mojstra, malomestna gospodična, ' dobro vzgojena v številni in siromašni družini, kjer sc jc moral vsak no svoje truditi in prispevati. I ristala je na poroko z možem, ki ji ni odgovarjal ne po vzgoji, ne po letih in ga je do zdaj tiho in dobrohotno ljubila. On. je svojo ženo kar naprej občudoval in bil zaljubljen, kot bi bil star dvajset let. Prav rad bi se vlegel čez potok, če bi bilo treba, samo da bi si ona ne zmočila nog. Ves zamaknjen jo je ogledoval in zdelo se mu je lepša in očnr-ljivetša od žena drugih delovodij, ki so skoraj vse bile solidne bretonke, Res je Klarisa imela značaj in obnašanje revne deklice,-ki se ume s svojimi rokami kolikor toliko elegantno obleči. Š svojimi spretnimi prsti, ki so se po poroki sicer malo po-lenili, se je znala prikupno obleči in počesati, medtem ko so druge domačinke izgledale starinske, lase so imele zvezane pod širokimi svilenimi trakovi in v svojih naškrobanili spodnjih krilih so bile videti zavaljene. Tudi v stanovanju je bilo čutiti poseben okus Za velikimi zastori iz belega muslina, ki so okras vseh breionskih domov, se je svetilo skromno, toda snažno pohištvo in na oknu je bil kakšen šopek ali lonec z bosiljkom ali rdečimi napelji. Kadar sc je Roudic zvečer vrnil domov, je bil vedno znova vesel, ko je našel dom tako čist in ženo tako skrbno oblečeno, kot bi bila nedelja Prav nič se ni utegnil vprašati, zakaj je Klarisa v resnici tako brez, dela. kot bi bila nedelja in zakaj se po pripravljenem obedu sanjavo nasloni, namesto da bi vzeta v roke Šivanje, kot stori dobra gospodinja, ki ji je dan prekratek, da bi mogla vse izvršiti kar se ji zdi potrebno. Dobri Roudic si je enostavno domišljal, da se njegova žena samo za njepa tako lepo oblači; in v Indretju so pa preveč radi imeli, da bi pa v tem prevarili. da bi mu povedaM, da so v»e Klarisine misli, vsa njena ljubezen pri nekom drugem. In koliko je bilo v tem resničnega? Kadar koli so v tem mestecu ženske jwr*i hišami opravljali (take s|vari gredo od ust do ust) sc ni nikdar izgovorilo ime gospa Roudic, ne da bi se omenil tudi Nautais. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramarlS Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčit Najnovejša poročila Nemške Čete še vedno prihajajo v Romunijo Bukarešta, 8. okt. t. Associated Press: V Ciiirdiu, ki je donuvsko pristanišče za Bukarešto, so prišle nemške čete, ki so popolnoma opremljene ter imajo seboj tunke, protiletalske baterije, topove in letalske edinice. Nekaj se jib je vkrcalo na pripravljene ladje. V Bukarešti sami pa uradni krogi molčijo o številu nemških čet, ki so prišle v Romunijo, kakor tudi o nalogi, ki jim je prisojena. Ta tajinstvenost je značilna za vsako vojaško in politčno dejanje velesil osišča Rim-Berlin v zadnjem času. Do sedaj so se slišali trije različni glasovi. V Berlinu govorijo o potrebi, da se zastražijo petrolejka polja, iz Rima prihajajo poročila, da bodo služile kot varnostno jamstvo za varnost romunske države, med tem ko v Bukarešti govorijo, da bodo nemške čete samo vež,bale in preosnovale romunsko armado. Na j bo že tako ali tako, menijo tukaj v časnikarskih krogih, dejstvo je, da je Romunija kol zavezniška država osišča sedaj pod vojaškim nadzorstvom Nemčije in Italije. Nekateri tuji krogi v Bukarešti se sprašujejo, po kateri poti prihajajo nemške čete v Romunijo in če obstoja kakšen dogovor — in od kedaj — med Nemčijo in Madžarsko, na podlagi katerega je slednja nemškim četam dovolila prehod skozi svoje ozemlje. Sovjetski krogi v Bukarešti molče k najnovejšim dogodkom. Dopisnik agencije »Tass« ne daje nobenih pojasnil glede zadržanja Sovjetske Rusije. Najnovejša poročila poročajo, tla je v Bukarešto prišlo že sedem vlakov nemškega vojaštva, torej dve diviziji, tretja pa je še na poti. 8. oktobra, t. Reuter: Po poročilu Reuter-jeve agencije iz Sibiu so prispele danes popoldne preko romunske meje enote nemške regularne vojske, ki se bodo v kratkem času uta-borile v Romuniji. Dva vlaka sta pripeljala 4.500 mož v popolni bojni opremi iz Transilvanije, ki jo je pred praktim odstopila Romunija Madžarski. Na vprašanje oblasti, zakaj to vojaštvo prihaja, so odgovorili, da v prvi vrsti za obrambo romunskih petrolejskih vrelcev, v drugi pa zato, da bo nemško vojaštvo vežbalo romunsko vojaštvo. Izvršila se bodo utrjevalna dela pri Giurgiu in pri Buzau, kjer bodo namreč postavili najmodernejše nemške protiletalske topove. Prispeli so tudi posebni stroji za preureditev in razširitev postoječih letališč v Romuniji. Britansko poslaništvo je bilo obveščeno o prihodu nemških oddelkov le kratek čas pred tem dogodkom. Obvestilo je podpisal romanski minister Luca Turdza,. potrjeno pa je bilo od romunskega vojnega ministrstva. Pomen severne italijanske armade Rim, 8. oktobra, m. Rimsiki krogi posvečajo veliko pozornost uvodniku, ki ga je objavil v listu »Regime fascista« Farinacci v zvezi z obiskom Mussolinija v severnovzhodnih italijanskih pokrajinah. Kakor znano, je bil Mussolini na inšpekcijskem potovanju in pregledal tamkajšnje divizije v Trstu, Vittoriji, Turinu, Pa-dovi in Veroni. V zvezi s pregledom teh divizij Farinacci ugotavlja: »Dobro je, da v tujini vedo, poleg nemških armad varujejo cono premirja na zahodni meji italijanske armade in da so poleg armad v Libiji in Arabiji močne enote zbrane v dolini Pada, Pripravljene so, da krenejo kamorkoli in kadarkoli, kjer bi bilo operacijsko pozorišče,« BBHE5 u Ali m- MARIBOR Socijalna akcija mariborske industrije Maribor, 8. oktobra. V časih, kakor jih doživljamo sedaj, je gotovo napačno, Če se v naši javnosti opisujajo samo temne strani našega življenja. Ni čuda, da narašča med ljudmi nezadovoljnost, če bero dan za dnem o sami draginji, o samih stavkah in mezdnih borbah. Nehote postajamo črnogledi, da potem niti ne opazimo na drugi strani prizadevanj, da bi se sedanja kriza zajezila, da bi se vsi ti neizbežni pojavi draginje, brezposelnosti in drugih gospodarskih tegob omejili na najmanjši obsag. Spričo kritike, ki pada na račun državnih oblasti in na račun zasebnega kapitala, ne vidimo, kako si ta oba činitelja prizadevata, da bi se vzroki zla odstranili ter bi se njegove posledice čimbolj omilile. Zaradi tega mislimo, da je vprav v današnjih časih potrebno, da pokažemo na nekaj svetlih primerih iz mariborskega življenja, kako si zasebni podjetniki prizadevajo, da bi olajšali položaj svojega delavstva in nameščencev. Mariborska industrija danes gotovo ni v rožnatem položaju. Pretežno je to tekstilna industrija, ki se bori že več kot leto dni s pomanjkanjem surovin. Dela bi bilo dovolj, toda blaga za predelavo primanjkuje in tako morajo podjetja omejevati delovni čas, krčiti število zaposlenega delavstva ter se boriti z vsemi mogočimi zvijačami, da si zagotovijo vsaj majhen delež surovin, s katerim potem lahko spet za nekaj časa vzdržujejo obrat. Pri vseh težkočah, s katerimi se morajo podjetja boriti, pa je na drugi strani razveseljiv pojav — da je mezdnih sporov in stavkovnih gibanj v mariborski industriji (če izvzamemo sezonsko gradbeno industrijo) za sedanje čase začuda malo, četudi bi bili baš ti časi zaradi občutljivosti ljudi za takšna gibanja kakor nalašč. Da je v tem pogledu ostalo doslej Mariboru in celemu njegovemu zaledju marsikaj prihranjenega, gre v prvi vrsti zasluga uvidevnosti podjetnikov. Dobili smo nekaj tozadevnih podatkov, ki bodo zanimali gotovo tudi širšo javnost. Vse mariborske tekstilne tovarne in tudi druga industrijska podjetja so nekajkrat od nastopa gospodarske krize zvišala mezde. To zvišanje se je vedno izvršilo v notranjem okviru podjetja, v sporazumu med delavskimi zaupniki in lastniki. Poleg zvišanja mezd pa so posamezna podjetja iz lastnega nagiba priznala svojim uslužbencem tudi druge ugodnosti. Predvsem so jim sedaj, ko je tako težko nabaviti potrebne zaloge živeža, priskočila na pomoč ter so preskrbela vagonske pošiljke najvažnejših življenjskih potrebščin, ki jih razdelujejo med delavstvo sedaj deloma popolnoma brezplačno, deloma pa proti povrnitvi dejanskih stroškov. *rredil-nica in tkalniia d. d.< (prej Doctor in drug) dela v svoji predilnici že od meseca maja naprej s skrčenim obratom ter izrablja samo 10—15% kapacitete tega oddelka. Kljub temu pa delavstvo tega ne čuti, ker dobiva mezdo še vedno za pet delovnih dni na leden — kar stane tovarno na mesec približno četrt milijona dinarjev. Poleg tega pa je tovarna sedaj nabavila 30.000 kg enotne moke, katero razdeljuje sporazumno z delavskimi zaupniki zastonj med svoje delavstvo. Ta količina moke se bo razdelila med 800 ljudi po posebnem ključu, po katerem raste količma po številu družinskih članov, za katere mora zaposleni delavec skrbeti. Tako dobi samec, ki skrbi samo za sebe, gotovo enoto, ki se zaračuna za deset točk. Tisti, ki skrbi za nezaposleno ženo ali moža, dobi povrhu še osem točk, za vsakega otroka spet še po pet točk, če pa podpira starše, pa za vsakega spet po pet točk. Po istem ključu bo tovarna delila med delavce tudi še mast in olje, katero je že naročila. Tovarna J. Hutter in drug je s pričetkom krize povišala vsem svojim nameščencem in delavcem prejemke za 20%, meseca septembra pa je zvišala delavcem mezde na 25%. Istočasno pa je vpeljala posebne draginjske doklade delavcem, ki imajo otroke. Ako dela tri dni tedensko, dobi za vsakega otroka 10% doklade, če dela štiri dni, 5%. Tovarna je bila prisiljena, da je odpustila zaradi skrčenja Martiniqae, biser na Antilih Na francoskem otoku Martinique je 100 ameriških letal, ki so jih naročili Francozi še pred sklenjenim premirjem z Nemčijo. Sedaj jih zahtevajo Američani nazaj, Francozi pa jih nočejo izročiti. Najstarejša in najzvestejša hčerka Francije Francoski parnik >Columbia< je 10. decembra 1935 zapustil pristanišče Le Havre. Ladja je bila slavnostno okrašena, velika trikolora se je vila na njej v družbi z grbi in zastavami francoskih provinc in kolonij. Na krovu je bila godba in je igrala marseljezo, ko je odhajala ladja iz pristanišča proti Antilom. Med potniki so bili člani francoske vlade, zastopniki parlamenta, francoske Akademije, gospodarstveniki, člani bojevniških organizacij, oficirji in visoki uradniki kolonialne uprave. Ko je vozila »Columbia< po^srednjeame-riških vodah in je obiskala po vrsti "otoke Marti-nique, Gvadelupo in Guayano, so jo povsod slavnostno pričakali in pozdravili, otroci vseh barv so prepevali in plesali, po pristaniščih so doneli slavnostni govori, tekel je šampanjec, lepe gospe na Antilih so prepevale in metale cvetlice na ulice. Tako so praznovali tristoletnico, odkar so Antili francoski. Ta stara, zvesta francoska posest v Srednji Ameriki nam je bolj malo znana. Vemo pač, da so imeli Francozi za časa Ludovika XIV. velik del Amerike, Kanado in kraje ob Missouriju, pa so zgubili prvo v sedemletni vojni z Angleži, drugo pa so v prejšnjem stoletju prodali Združenim državam. Ostalo jim je le najhno otočje: Sait-Pierre pri Novi Fundlandiji ter Martinique in Guadelupa v Antilih. Med otokom Martinique in Francijo vlada izredno lepo razmerje. V odnošajih med temi kolonijami in Francijo prevladuje tako prijateljstvo in ljubezen, ki jo le redko najdemo v zgodovini odnošajev med gospodujočimi državami in kolonijami. trnci na teh otokih še danes niso pozabili, da je bila Francija prva evropska država, ki ni proti suženjstvu samo govorila, temveč ga je dejansko tudi odpravila. Niso še pozabili, da je Francija skozi celo 18. stoletje ustanavljala na Antilah šole, cerkve, bolnišnice, da jih ie učila obrti in gospodarstva, jim gradila ceste iu delavnice, jim pošiljala zdravnike, misijonarje, inženirje, učitelje in gospodarje, ki so šli v stotinah in tisočih na Antile ter tam pobijali bolezni, mrčes in širili kulturo med ljudstvom. Ko so Francozi spoznali, da je želo njihovo delo med ljudstvom odobravanje, so se še bolj trudili. Domače sinove so začeli pošiljali v Francijo. Že v časih francoske revolucije so se borili ti ljudje y francoski vojski na veliko za&udenie Angležev, Prusov in Avstrijcev. Napoleon, ki je imel sam za ženo Josefino, hčerko Antilov, je povzdignil 12 martiniSkih vojakov v častnike. Antilski sinovi so imeli kmalu dostop v francosko vojsko, upravo, parlament, mornarico in v duhov-ske poklice. Mnogo francoskih umetnikov ima na Antilih svojo domovino. Najbolj znan je Aleksander Dumas, pisec »Treh mušketirjev«. PorMe-France, mali Pariz Srednje Amerike Majhen otok Martinique ima le četrt milijona prebivalcev. Po večini se pečajo s poljedelstvom. Izvažajo sladkorni trst, banane, kakao in rum. Prebivalstvo, ki ne more najti zaposlitve doma, se seli v^ druge kraje razen na Kubo, ki ima mnogo nižjo kulturo. Najpogosteje se izseljujejo v Porto Rico, San Domingo, Haite, Trinidad ali pa v Francijo. Glavno mesto in najpomembnejše pristanišče je Port-de-France. Port-deFrance je krasno mesto z zelo milim podnebjem, ležeče ob morju, polno belih enonadstropnih hišic v širokih, s palmami zasajenih ulicah, z živahnimi, marljivimi, pisano oblečenimi ljudmi. Vse to je nekaj romantično lepega; kot da bi gledal le v sanjah in ne v resnici, se ti včasih zazdi v tej krasoti. Mestece so že za Ludovika XVI. imenovali »mali Pariz«. To je v dvajsetem stoletju po vsej pravici še bolj. Ima gledališče na zavidljivo visoki umetniški stopnji, knjižnice, šole, umetniške razstave, elegantne restavracije in velike trgovine. Največje zadovoljstvo domačega prebivalstva so narodni plesi. »Rumbac in »Beguine«, priljubljena plesa med evropsko mladino, prihajata od tam. — Bolne ženske si izpraznijo čreva z uporabo naravne J>Frnnz-Josc!ove« grenke vode brez ovir in težav. Reg. 8. br. 1J485-3S. Celje c Tečaj za duhovnike celjske podzveze bo jutri, v četrtek, 10. oktobra od 10 do 13 v mali dvorani Ljudske posojilnice. Vse dušne pastirje v celjski podzvezi vljudno vabimo na razgovor o delu med našimi fanli. Poročali bodo o delu in o načrtih člani predsedstva ZFO. — Vljudno vabljeni I c DK ima drevi ob pol 8 v Domu svoj redni sestanek. Vabimo dekleta k polnoštevilni udeležbi! c FO Celje I ima drevi ob 8 v Domu svoj redni sestanek. Govori g. prof. Jože Mavčec, obrata 140 delavk in delavcev. Poleg podpore, ki jo dobivajo ti od borze dela in ki je seveda neznatna, jim daje tovarna še posebno podporo — po 50 din na teden, za vsakega otroka pa tedensko še 25 din. Odpuščeni so dobili tudi enotedensko polno mezdo, delavke, ki so poročene, pa dvotedensko mezdo. Tovarna je doslej razdelila med delavstvo že en vagon moke, drugi vagon pa je naročila ter je moka že na poti. Tisti, ki delajo tri do štiri dni na teden, 90 dobili 15 kg moke zastonj, ostali, ki delajo po šest dni, pa si lahko to količino nabavijo po režijski ceni 4 din za kg. Dalje je dala vsem delavcem dolgoročne kredite za nabavo zimske kurjave, tako da je dobil vsak samec 500 kg, poročeni pa 1000 kg premoga. Kredit se bo obračunal, ko bo podjetje poslovalo spet normalno. Tovarna Marko Kosner je med 600 svojih delavcev razdelila zastonj blago v vrednosti 100.000 dinarjev ter je naročila zauje še dva vagona moke in 2000 kg masti. To se bo razdelilo med delavstvo zastonj. Nameščencem pa je podjetje že sedaj izplačalo 13. plačo, da si lahko nabavijo primerne zaloge, dokler je še blago ua tržišču na razpolago. Tovarna je tudi zvišala mezde doslej približno za 35 odstotkov. Enako je pomagala svojemu delavstvu tudi tovarna Jugosvila. Nadalje je Mariborska tekstilna d. d. razdelila med svoje delavce en vagon bele moke, podjetje pa je kupilo še dva vagona rži, katero je dalo sedaj v mlin ter bo delilo tudi rženo moko. Vsak delavec dobi 30 kg moke zastonj, če je poročen, pa 60 kg in za vsakega otroka še posebej 10 kg. Obenem je podjetje nabavilo en vagon masti, katero bo postopoma razdelilo med delavce. Podobne socialne akcije izvajajo tudi druga tekstilna podjetja, tako Thoma, Elirlich, Juodarske banke sestanek. Pridite |X)lnoštevilno, nove članice iskreno vabljene. m Ker so napeljali žico čez cesto so se zagovarjali včeraj pred okrožnim sodiščem trije 17-letni fantje iz Podlehnika v Halozah. Ko je bila dne 26. marca pri Sv. Trojici v Halozah veselica, so jih odrasli fantje pognali iz gostilne, pa so se hoteli maščevati ter so napeli na strmi cesti čez cestišče bodečo žico v višini 30 cm od tal. Na žico so naleteli ponoči štirje kolesarji ter so se ponesrečili, Dva krivca sta dobila vsak po tri mesece zapora, pogojno na dve leti, tretji pa je bil odpuščen na preizkušnjo. m Ker je povišal najemnino. Orožniki na Pragerskem so ovadili oblastem posestnika Valentina Hergana, ker je povišal najemnino svojim najemnikom za 20 din mesečno. Hergan je to priznal, dodal pa je, da je moral najemnino zvišati, ker so tudi njemu zvišali davke. Njegovi najemniki so sami železničarji in železniški delavci. m Skupščina okrajnega cestnega odbora v Mariboru bo dne 15. oktobra ob 10 v uradnih prostorih na Koroški cesti. Obravnaval se bo proračun. m Pri našem poslaništvu v Rimu je dodeljen k vojaškemu atašeju Mariborčan g. major Josip Rijavec. m Maribor dobi »Dom grafikov«. Poročali smo že, da je strokovna organizacija tiskarjev kupila lepe in nezazidane parcele na Kralja Petra trgu. N^, eni izmed teh namerava organizacija zgraditi večnadstropno hišo »Dom grafikov« z dvorano na dvorišču, preostali parceli pa bo prodala. m Vlomske tatvin« »o v zadnjem času vedno bolj pogoste. Zato j« poziv k zavarovanju zoper vlame upravičen. V zvezi s tem opozarjamo na današnji oglas Glavnega zastopa Vzajemne zavarovalnice v Mariboru. m Nenavadna nesreča. V Mariborski tekstilni d. d. se je jronesrečila delavka Kristina Plečko. Na tkalnem stroju se je zlomila os pri čolničku. pa ji je zagnal stroj čolniček z vso silo v glavo. Prebilo ji je čelo ter povzročilo veliko rano. Reševalci so jo odpeljali v bolnišnico. Vojni poročevalci 1940 Konec avgusta ie po6tal žrtev poklica poročevalec londonskega lista »Daily Express«, angleški časnikar Sefton Delmer. Med neko zračno bilko ljubim te sep^/o/ Jo se lahko fuc/il/am pripet/[ ie se drllfe tegale presenetljivega novega recepta za lepoto Vsako dekle le od nekdaj hrepenelo, 'da sliši opojno glasbo šepetanih besed: »Obožujem Te!«; tudi VI Jih lehko slišite — ln sicer kmalu. Naglo lehko dosežete, da pride do Izraza Vaša dražest, podvojena privlačnost — da bo Vaša "tnanjost v resnici očarljiva, ker so znašli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recept bo tudi najtemnejšo, najbolj raskavo kožo nepravll gladko in žametasto mehko — ustvaril Vara bo kožo, ki se Je bo on zmerom z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt, polna zajedalcev in peg. postane sveža, jasna in posebno draiestna že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: »Predi-gerirane smetane la oljčno olje imata Izredno ugoden učinek na lepšanje kože. Te sestavine so, pomešane z drugimi, ki krepijo, na-tezajo ln hranijo kožo, vsebovani zdaj v dnevni hrani za kožo Tokalon (v beli, ne mastni). V 3 dneh bo ta dnevna hrana za kožo Tokalon polepšale Vašo kožo v tolikšni mert, da kaj takega niti sanjali niste. Z dnevno hrano za kožo Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vam vrne denar.« nad Londonom je opazoval na strehi večje hiše v bližnji londonski okolici boje v zraku. Pri tej priliki ga je zadel in ranil košček granate. Nekaj ur za lem je bil že mrtev. Pravijo, da je to od začetka nemško angleške zračne voine Drvi primeT žrtvo med vo;ntmi poročevalci na fronti. Veliko taborišče severno in južnoameriških časnikarjev, ki so bili orej več mesecev i ranciii. je 6edai Sbaek^pcare-Cliff, angleška vasica v bližini Dovra. Iz tega »Cliffa« na visoki, strmo v morje padajoči kredni skali opazujejo časnikarji zračne boje nad Rokavom in nad angleško obalo, bombardiranje Dovera, Calaisa iti Boulotfnea (Rokav je rr> tem mestu najožji, nekai npd 30 kilrrnr'-ov) Vi jestranski topovski dvoboj na obalah Rokava. Tovariš Gairmel od Paramouitovetfa zvočnega tedni-■ ka je imel veliko srečo. Štiri metre od njega je udarila granata, pa ga ni raztrgala. DocfVn;k nek.' ga ameriškega poročevalskega urada tovariš Ruler je ostal zdrav in cel, so 6e je znašel naenkrat 6redi med razvalinami sestreljenega letala... Če pustimo Vojne nevarnosti ob strani, ;'e živ-lienje teh gospodov kaj priietno. Naselili «o sf v »Grand Hotelumina. Spet se je čutil popolnoma zapuščenega. V delavnici ga niso marali. Povsod, kjer je zbranih več ljudi, mora biti med njimi nekdo trpin, bitje, ki naj prenaša njihovo nerazpolo-ženje in živčne izbruhe. V kovaški delavnici je Jakec igral to vlogo. Ostali vajenci so bili skoraj vsi doma iz Indretja, sinovi ali bratje delavcev, imeli so zato več zaslombe in so jim prizanaišali, kajti zapostavljajo in preganjajo se samo slabotni, nedolžni in krotki. Nikdo ga ni branil. »Pritiskač« je nedvomno misli, da je preveliko »revšec in se zanj ni maral več bri- gati. Prepustil ga je zlovoljnim muham vse delavnice. Po kaj je ta nežni Parižan sploh prišel v Indret? Saj niti ne govori tako, kot drugi ljudje. Svojim tovarišem pravi: »Da, gospod... hvala lepa, gosjx>d!« Toliko so hvalili njegovo nadarjenost za mehanika. Toda »Črka« ni zmožen prav ničesar. Niti zakovice (»netac) ne zna postaviti. Kmalu se je prezir teh ljudi sprevrgel v neko hladno, kruto sovraštvo. Moč se je maščevala nad omikano slabotnostjo. Ni minil dan, da mu ne bi kaj zalega storili. Zlasti vajenci so ga imeli v želodcu. Nekega dne mu je eden od njih ponudil kos železa, ki je bil na koncu še temno-rdeče razbeljen: »Primi, Crka!c Osem dni je bil nato v bolnišnici. In vsi ti ljudje, ki so bili navajeni nositi težke tovore in ki se niso zavedali silovitosti svojih udarcev, so ga pretepali in suvali. Samo ob nedeljah je imel nekoliko počitka in razvedrila. Potegnil je iz zaboja kakšno Ri-valsovo knjigo, šel na Loi rin breg in tnm čital Na skrajnem koncu otoka je bil star, napol porušen stolp, ki se je imenoval Sv. Hermeland in je menda nekoč bil zatočišče normanskih roparjev. Deček se je skril v kakšno skalno duplino ob njegovem vznožju, na kolenih je imel knjigo in pred seboj šumečo, skrivnostno in široko reko. Bila je nedelja in zvonenje je odmevalo po zraku in naznanjalo odmor in počitek, Ladje so odhajale na odprto morje in ponekod, daleč od njega, so se otroci kopali, kričali ter smejali. Čital je, toda Rivalsove knjige so bile zanj večkrat pretežke, prekašale so njegove razumske zmožnosti; ostalo je od njih prav za prav samo dobro, toda suho seme, ki bo šele čez čas skalilo. Takrat je prenehal, obstal in sa- njaril ter opazoval in prisluškoval žuborenju vode po kamenju, enakomernim in hitečim valovom. Njegove misli so odšle daleč, daleč proč, stran od tovarne in delavcev, k njegovi mami in mladostni prijateljici. Spominjal se je nedelj, ki so bile dokaj drugačne, kot so zdaj njegove, veliko .srečnejše: spominjal se je,' kako so hodili od maše in kako se je sprehajal po Etiolles s svojo elegantno oblečeno mamo', kako sta se s Cecilijo igrala v prostrani lekarni in kako otroška in resna obenem je bila videti v svojem belem predpasniku. Teh nekaj ur je pozabil na vse hudo in bil srečen. Toda jesen je prišla. Dolgo deževje in mrzel veter sta prekinila njegova posedanja pri stolpu Sv, llermelanda. Nedeljske dneve je prebil potem pri Roudicovih. Te je dečkova milina zelo ganila. Vsi so bili zelo dobri z njim. Zlasti Zenaida ga je imela strašno rada. Prav materinsko je skrbela za njegovo perilo. Kadar je čez dan'šivala na gradu, ni drugega govorila kot o vajencu Čeprav je oče Roudic kolikor toliko preziral njegovo slabotnost in nenadnrjenost za delavski poklic, je kljub temu dejal: »Pa je vendarle priden, ta dečko!« Samo to se mu je zdelo, da preveč čita lil večkrat ga je smeje vprašal, če morda ne misli postati učitelj ali duhovnik. Vendar ga je prav zaradi njeeove izobrazbe nekoliko sj>o-štoval. Dejstvo je. da se je Roudic spoznal «nmo na sestavljanje strojev, pisal in čital je pa kot takrat, ko je izstopil iz šole; to mu je bilo nekoliko neprijetno, odkar je napredoval za delovodjo in odkar se je drugič oženil. Žena je biln hčerka artilerijskega straž-mojstra, malomestna gospodična, ' dobro vzgojena v številni in siromašni družini, kjer se je moral vsak no svoje truditi in prispevati. Pristala je na poroko z možem, ki ji ni odgovarjal ne po vzgoji, ne po letih in ga je do zdaj tiho m dobrohotno ljubila. On je svojo ženo kar naprej občudoval in bil zaljubljen, kot bi bil star dvajset let. Prav rad bi se vlegel čez potok, če bi bilo treba, samo da bi si ona ne zmočila nog. Ves zamaknjen jo ie ogledoval in zdelo se mu je lepša in očar-Ijiveiša od žena drugih delovodij, ki so skoraj vse bile solidne bretonke. Res je Klarisa imela značaj in obnašanje revne deklice, ki se ume s svojimi rokami kolikor toliko elegantno obleči. S svojimi spret- nimi prsti, ki so se po poroki sicer malo po-lenili, se je znala prikupno obleči in počesati, medtem ko so druge domačinke izgledale sta- rincln Incn cn imnln ii,n-.nn„ ___I x:__1 •__r . _ • rinske, lase so imele zvezane pod širokimi svilenimi trakovi in v svojih naškrobanih spodnjih krilih so bile videti zavaljene. Tudi v stanovanju je bilo čutiti poseben okus. Za velikimi zastori iz belega muslina, ki so okras vseh bretonskih domov, se je svetilo skromno, toda snažno pohištvo in na oknu je bil kakšen šopek ali lonec z bosiljkom ali rdečimi nagelji, Kadar se je Roudic' zvečer vrnil domov, je bil vedno znova vesel, ko je našel dom tako čist in ženo tako skrbno oblečeno, kot bi bila nedelja Prav nič se ni utegnil vprašati, zakaj je Klarisa v resnici tako brez dela. kot bi bila nedelja in zakaj se po pripravljenem obedu sanjavo nasloni, namesto da bi vzela v roke šivanje, kot stori dobra gospo-dinja, ki ji je dan prekratek, da bi mogla vse izvršiti, kar se ji zdi potrebno. Dobri Roudic si je enostavno domišljal, da se njegova žena samo za njega tako lepo oblači; in v Indretju so ga preveč radi imeli, da bi ga v tem prevarili, da bi mu povedali, da so v«c Klarisine misli, vsa njena ljubezen pri nekom drugem. In koliko je bilo v tem resničnega? ... kadar koli so v tem mestecu ženske pred hišami opravljali (take stvari gredo od ust do ust), se ni nikdar izgovorilo ime gospa Roudic, ne da bi se omenil tudi Nautais. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari* Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centii