Št. 15." Pol—¦— lt««r. —» 2t rtottefc. V GORICI, dm» 12. ap*ila 1922. Fogtno (e6»a rtičnM It. 24. L«tn!k V» GOR1SKA STRAŽA *^^— - - ----------¦—.....- - ———————————^—--------------------------------- kliaja vsako sredo opoldne. Velja za celo !eto \2 lir, za en •ttese« 1 L, za inozcmstvo 2Ü L; posamezne številke 20 stot. ~- — Urediiištvo in uprava-: ul. Vetturini 9. — — - - ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CKJ. — — Vi vsi, hi ste teptani in obhajalc dan velikcga petka, ozrite se na čudei Vsiajenja Gospodovega in vedite, da bo prisla'VeMka nedelja tudi za vas in boste vstali po- veličani! Neiränkirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo napre} In stanejo 4 lire v visočini enega cm v enem stolpu. — — List izdaia lconsorcij »GORIŽKE STRA2E«. — - - — Tisk »NARODNE TISKARNE« v Qorid — — Človeštvo, dvigni se ! Ne bi bili pošteni, če bi dejali, da jc . danes cloves'tvo gospodarsko na boljšem | kot jc bilo poprej, ko v/idimo luijc bedo jn I hujše izžemanje kos kdaj poprei. Slepi bi ] bjH, čc bi trdili, da ljudstvo stoji nioralno visjc kot je stalo pred vojno, ko so na dnevnem redu zloaini, katcr.ih posamczni ! slucaji so pireje razburili pol Evrope, ko so danes posameziiiki izvoliii spc- kulacijo in zapravljanje za svoj poklic. Danes je tisiti čas, ko otrok ne kbiče prvo j sladko besedo: mati, ampak besedo, ki je ! navečkrat sliši: valuta. V innogih shiča- Üh je skoro dobesedno tako. Prisiljeno ali nepnisiljeno, je Ijudstvo siirahovi'to posu- rovelo in se navadilo misLiti samo na ina- ¦terijelne dobrote. ! V splošni zmed.i časa spočetka tega j niti opazili nismo. Toda danes odmeva ( vedno jasneje in vedno glasneje klic: | »Ckwestvo, dvignu se, vstami iz svojr j bede, izberi si drugega boga, razen zla- j ta; poglej v jedro svoje propasti in ogui j se je!* Cudna ironija usode lioče, da so ' zaeeli te klice razširiati celo itisti, ki so j sami neinoralni tin ki sami g-rabezTjivo ne j mislijo drugega ko-t na mater.ijelno korist | onih skupin, ki jih zastopajo. IzprevideLi i so, da če gre svct v posameznik/ih in v | družbi po ti poti dalje, bodo izgindla .tla j i>od nogami vseh. Zato tisto mrzlieno sc- | stajmije diplomatov, da urcdijo irazglaše- »e strune med gospodarsko koristjo e- ncga in socialno bedo drugega. j Toda če se ozreino v bistvo tistih i vzrokov, ki vodijo nekaternike do ure- ; ditve mcdseboinih odnošajov, boino vi- deli, da jim daje pogona k temu samo fliaiterijelna korist, samoljubje, .in da vsa to na videz clovekoljubna dejanja ne iz- >'ira.io iz globine njih dušnega »poznanja «i iz dobrine niih src. Tedaj ne radi l.iu- bezrsi in radi Boga, ne radi povzdige mo- ralnosti celega čioveštva, amuak radi koristi in le v itoliko, v kplikor te koristi zahtevajo. Mi nikakor ne zametujemo masteri- jelnih dobnin. Smo proti vsakenni izže- 'naiiju, ker je protikrščansko, smo zato, ^ bodi dodeljono pošteneinu in pridne- ttiu delavcu toliko plaöilo. da «a ne bo raziedala skrb za skorjo krulia, .e-mo za^to, ^a se uredi človeška družba tako, da ne bosta bcda /^iji^rck in vcčei.ia dclavčc- \'ii. Toda. nismo edino za to, ker vemo, da I samo inateifljelne dobrine ne odloča.io I človeško srečo. Ker vemo tudi, da med človeških odnošajev, ne marejo urcditi javni in pnikriti boji za koristi posamez- ' iiiikov tin skupin. ri'rei)a je, da se člove- štvo pole,? Kospodarskega dviRa tudi mo- ralno dvi.ifiie, to se pravi: treba je, da smo kristijani, da obno\iimo v sebi zapo- ¦ ved: »Ljubi svoje^a bližnje^a kakor sa- I meira sebe!« Ali naj nas bo po tolikih letiih brez- plodmih bojev. sovraštva in poizkusov zopetnejja zbližanja. sram priznati to zapoved 'm jo zače/ti oznanjevati? To za- | poved bi bili nioralii pribiti nad vrata ver- | zajske konferencc to zapoved bi morali | odnestii danes tudi v (jcnevo, pa bi svet | dru.uače izjfledal, kot danes iz.deda. Iz- [ simil bi ves pretirani nadonalizem, mili- | tarizeni, imperijalizcm, e^oizem bi sitopil | v ozadje, pravi razum in čustvo bi ko- ! spodovala. | Mesto te velike zapovedi pa stoji na I čelih vseh zapiisano: »Oko za oko. zob j za zob!« In ni čuda tedaj. če beremo ! zadnie case, da ljudstva sveta nimaio za- j upanja v genevsko konferenco. Odkrito I povodano: TucLi mi nimamo zaupanja. Ljudstva, ki izražajo nezaupanje, se mor- da ne zavedejo, na čem sloni njih neza- upanje. Mi vemo: Naše nezaupanje sloni j v vodilnem vceslu vcčine vseh onih, ki so j se zbrali. Če bi vedeli, da jih je pripelja- I !a skj.i|)aj ljubezen do svoiih bližiijdkov, bi 1 bili prepričami, da bi ne bilo treba nobcne [ konfercnce več. Vemo, da boste dcjali, da je naša mi- sel irtopija. Utopiia je zato, ker se jc kr- ščanstvo prijelo samo človeških jezikov in ne 'tudi človešknh .sax. Kaj pa boste re- kli, da je ffeslo: »Oko za oko, zob za | zob!« ki fiči s koreninami v vaših du- J šah. Vase Leslo je utopija. ker se v tisoč in tisočletni paganski praksi ni 'izkazalo. Zafto nc homo neliali ponavljati ob spominu Kristusovejra Vstaienja in Nje- ffoveffa od.rešenja dzmučenemu in itežko preizkušencmu človeštvu: Dvipnii se iz «ospodarske lin moraine bede po zapove- di ljubezni do svoje^a bližnjcjra! Brez te ! zapovedi je vse tvoie delo brezplodno! BOJ ZA AVTONOMIJO Zadnjič enlkrai smo poinočali, da je PrediLog za avtonainiijo v eni zadnjih sej dežeilne posvetovalne ¦kiomisije propadel, - toda ne definitivnto. Ista kcunisija je ^ y tem poiTovno xazpravljala im ob tej priH- y je dr. Pettarin staivil siledeoi predict ki ie tako vazen, da ga podajaiimo šiirseniu ()bcinstvu v celoti: »Dczelna posvetova/lna ikomisija za ^ulijsko Krajino je proučila vpirašanje °^i"anitvc našili ikrajevnih avtomomiij. U- viilela je, da se aivtoniomij«, dasi so na vi- cipz daiiilo vladarja podtoznifkom, v res- n^'i po 'svtojem pom-enu in po dobi, v ika- tei"i so bile podeljene, morajo simaitrati za I pridobitev libenalizma na'spiroti abso- ilutni tdržavni 'oblasti, dalje »da ije uprawii rfi'stciiii, ki sloni na aivtomomiistiöneim ita- ced'U, v svojem bis4;vu dobcr tudi ncglcde na njegov z^oidjovmsko-politični pomen, ker se z njim r-aizdeliijo vse zalkonoidajne in upravne pravice 'med -državno via do in krajevna zastops-tva, in 'Sicer taiko, da se oliranijo v podinočju držaivne vlaide v neskrčaiiem števdlu vse zadleve, Iki se ti- čejo cetokiunnega prebivalstva, imcd'tcm ko bi se kira'jevnian zastopom izročile sa- il no tiste zadeve, Ikaterih važniost je stro- go omejena »na oziko i>odročje. Dailje se s takirn upravnim siste'mom uveljaivlja tudi na'celo razidelitve dela, -kair o'lajsuje v ve- liki mea'i hitro opnavJjanje poslspešcvaiije poljedelstva in žiivinnoireje. Posvetovalna koniisijs je trdno prepri- čana, da so avtononiije, s katerhni je preblvalstvo odrešenih krajev zdruzeno že nad 60 let, Postale bivsteii del social- negs in gospodai*skega življenja tistih krajev, ki so jih upravljala avtonomna oblastva. Ako bi se ta uredba črez noč luidomestila z drugo, nßj bo tudi boljša, bi iz onienienili razlog nastale liasilne izpremeni.be v gaspedarskem in social- sten; redu, kl bi se po svojih posledicah daie prhucrj&ti s posiedicaini, ki nasta- nejo za živo bitje, ako se mu odreže kak kos njegovega telesa. V odrešenih po- krajinah živijlo drugcdne manjšine, kate- rim hoc2 itsüianska tisočletna kultura, prežeta od clovekollubja in pravičnosti, zagotoviti, da bodo lahko inirno živeli skupno z Italijani, na skupno korist, v medseboinem spoštovanjii in v en^ki v- danosti napram državi in njenim ustaiio- varn. Edino sredstvo za zagotovitev te- ga mirneg?i skupnega življenja je ohraui- tev avtonomi]. Med iraznimi avtoiiamnimi sistemi Jilli je neflcolütoo, 'ki idajajo pravo dezeino 'suverenost v naisprotjai z diržav- no. Avtonomni sistem, ki je v (odlreseniih pülvirajinah še v veljavi, ipa ne fcrlia niti najmanje absolkitme suverenosti države .nad cel'i\ni državnim ozemljem. Dailje ne vsebuje ta sistein nükake lnožnositi, da; bi sc z njÄmi (ikrhaila 'suveranost države, ker ostanejo ipnavioe avtönarnnih zastopov popoilnoana v nieiah zadev, ki se tičejo teh pokrajin in 'ki nlrso v naspratju -s siilošnimi inioresi drzawe. Centnalizem se je izfkaizal, d'a me mare zaidovoWevatt po- treb drzavljan'ov v zadlostni aneri, ikar je povzročilo avtonomistiičnio gibanje tudi v 'Starih pdkrajinah kiradjestiva. To igil>n- nje je zadiobilo v ndkateniili najbo'lij zane- mairjenih 'kirajih naravest vznennirljive o- blike. Vslcd tega se bo miotrala 'sedanja urcdbct države fatalno izpremeniti v av- ton'omisticnem smislm. Koimisijia je prepri- čana, da se niorafio aivtonomije novili po- iknatjin oliramili tudi zato, da se da pri- k/nösit, dia se pmakfičnio i^eizikusa njih pörabnoist tudi za druge p-oSkr-ajmnc Italije. Ra,vno takio je komisija :prepričana, da se aiglod in mioč države ne Tnoreta dlcre- piti, alko se državi ne ömioffcci, da pri v- saiki prilöznosti izdaitmo in naiglo poseže ymes, tako da bo lahko stkirbcla čim 1a- žje za potrebne diržaviljanov in zadiov'o- Ijeviula njjihove zelye na podkigi sigurnega in glfobicikega piozniaivanjia razmer. Vse te piredpostavlke ipa se dajo ur-esmičiti sajinto ¦potom decentraliizaaije državc, katera se more izvesti samo ma podlagi k»rajevnih avtoinomnih zastopov, >ker bi sicer decen- traltzacija izjgnibilfa svojo izdatniaat. Upo- števafoč vsa ta deystva ije posvebovalma k«m.isij.a slkieniiila slödeoe: Razen ?armal- j nih 'iikrepov z-a imridično ikooirdinacijo, naj se ipravice avtomomnih zastopov v iNTvili prik'Tajimah Itailije ohranijo ned!o- laikinjeiie v sv(3!j€m bLstvu, predvsem pa naj se oliranijo: a) zakionodajne, finanone in od!iočevalue praiviice deželnih zbbrov; b) pravice dezeliiiih odbarov kot .nemd1- visnih upravnih obilialsitev, dallj« i>ösebne nalogc dežel. odborov -ktoit otigan pri nad- ziorovainjiu nižjih .avtiotiioniniilj enot, pred- vsem občim, lim kot sodiišč v sporih 'me3 'oböinami; c) pravioe do lastne uprave, .ki >g,redo manjširm avtomomni/m enotam, predvsem lobčinam a posebno oböinami z lastnim 'Stalutom: d) pasvetosvaiba ikomii- sija želi, da hi lizkiušnjje, iki >so se že in se bodo še niapraiviile z aivitonomijarni v novih' pökircjiniah, sluzilc ikot iponik za bodtočo decentraiizacijo države po dežedah, Iki se bo mora'la izivršiti v enaiki obliiki po v- som kraljestvu!« O voini odškodnini. 2e nestetdkrat 'je naš list ipoinočal, ka- ko posbopajio wadnikii z vojiiiuni 'Oäkoido- vanci pri slkilepanju ikianlooirdatav nai pre- 'l^icjiinah. Trdiili ismo, da je to positopanje prolizaikonito, neosmiljeaio in neotovieško. Na shodu vojnih oslkodiovanoev na Telo- 'vadnem tnffu se je pozivijaJio vlmdio, da na- pravj v -.tem pcigiediu red, tor da naloži svojim uradiiiikom, da se držijo pri skle- panju kcinkonidatov ViOjntood^kod^inf/ke^a zakona, člena 6. iki jasrto djoliočuje dalžnio- sti in pravice uradniikov. Drzaiva je dolž- ¦iia po ustanavljenju \iojne Slfoide vojn-emu oškiodiovanou izplačati toliko, dia sä lahfco nalcupi izgubljene ali pokvanjene predme- te. Na ishiodu se je pozirvJjalo ivojne oäteodio- vance, da me ipodpisujejo ikiomkoindatov, a- ik'O se ne draijo nnradlmilki üüii viojmcwdsikod- ninsike koamisije 'tega čliena. Uradniki pr!- pioveduijeijo vojnim lošlkodlovancem, da jiim deld vlaida \e mitosti im podpomo, ter da ni- majo pravice dio vojne oidäkodnine. To se Dan plačila. V. Kot bltslk se je iraznesla novica po v'^cim Cedadu: »Patrijarh }e zaukazal, naj Se Tazruši giraidövc rapamslkili vitezov, da '^ bo faiien na ikameinu ostal.« Beseda o tem se ^}e raznesla v kre- lni; na ulici in na tirffu. Okoličani, .ki so ^'"'nesli v mesto pridelkov na prodaj, 'so ne^li niiovico v severne vasi, Ikjer je »Ja Oci hiše do hiše kot veselo upanie. »Viragi!« je potfledal (kmet na ignim- J)ci'äko gnezdo. »Nc boste mi več polja tePtaIi!« Ko je sei Kaporjak v na svojem konju ?° cesti öd Bi-jač »proti Cedadu, ga je .sre- °'ll kmet z /iviint). »Ogini se!« je vpil nanj. »Ogni se ti!« je dejal kirnet samiöza- v^stno in zagnal živino proti kanju, Iki je glasen poskočil. Kaporjak ie zaklel «n ho- ,' kaznovati kmet a, a ni utegmil: (konj ga Je Hesel ,kot veter po cesti. »Kaj je tem Ijudem, da so postaH ošabm'?« 'si je de- jal in 'krotil konja. Hotel je iti naravnioist v Čedad. Toda vrdel je še par ikmeokih 'obrazov, iki so ga iporogljivio ^ledajlii, zato je odlio/.i'l svojo ix)t, krenil je na stirmi QnnnpGrlk. Dva hiapea :sta oiiu prilii-tela nasproti. Po stnnom aruostišču 'je istopil na zibajoči niostc'vz med brdme zid^ve istarega gradu in njegov glas je odmel po veži: »Jure, koid hodiš?« Bil je raizposajene völje ikljub vsemu. Zato sc ni memalo zaoudil, ko jc zaigledal pribajati Juretai s taiko Ikifslim obrazom nasproti, da ga je kair pretrcsilo, vendatr je ostal inoCan, ni ho'tel delali suma, da ga ta ali ona. novica Mičkatj dirne. »Tu sem«, je dejal Jure. »Tu sein.« »Kaj se držiš (kot kvaiterimi teden! V sobo v stiolp ppiva, da bova saima. In vi- na iiama daj prinesti!« Čez nekaj časa ista v stoilpu sode iz- pi'la že druigo čašo. a luretu se še ni hotel irazvezati jezjk. Kaporjak je postal n^str. ptn. Oiedal je sfcozi linico proti Čedadiu in si ipredsfcavl'jail, da mu tisti ikup od zi- dov obdanih hiš ikuha samo sov.rastvo in zanoto. Skleoil je, da vpraša naravnost: »Ali si bi;l v Cedadu?« »Bil!« >Kaj ,si izvediel?« »Nie diobrega.« »To vidim na tvojem licu in ne bi te bilo treba še vprašati.« »Čedadci sio bili pri paitrijairhu.« »In da mi pattrijanh ne pošilja svojega blagoslova, am' je že vnaprej zmano. Nisem mu hotel hlapčevatii.« »Patiijajrh te je iobsod.il.« »Kalko?« je zaigrail «laliek iroiiicc/ii na- smeli dkirc-g vitezovih «st. »Čedadci imajo aiatogio, da s poinočjo kmetov razdercjo oba grad'ava, in onega v Bijačah tudi.« Kapoirialk, ki je bil ravno izgrabil za kozarce, ga je ¦tireščH ob tla: »In to mi še- le sedaj pöves?!« »Jcdva sem izvedel. Ccl Cediaid go- vori. Sploh pa ne verjaunem še zatrdmo. Saij nimajo denarja in kmetov tudi ne Še.« »Ime'M jih bodo!« »Dalati niorajo!« »Aili me vcfdo, da je na igiradovili veL žita kot ga miorejio oni priidclati. Ampalk bežal ne born, postavimi se jim v bran! Oba tgraidiova inoramfo zastnažiti. Pošljt hlapce vohunit, ti ne hodsi. Kjer nanese prilüka, oropajmo jih. Pred vsenn 'pa — po Potonoo....« »Zdaj ne bo §.lo«, je tugovarjal Jure. »§lo bo. Mene aibogaj! S sido bo $!ia Preglei. oe lso vse ohrambene priprave v rcdiu....« Kaporjak ni bil v stanu dobro razmi- sliti nov po»ložaj. Le :to je vedel ma pol, da ga je zashizil in 'deloma tudii pričaiko- •val Di>rja»l je kot ncumen in fiia poti s'ko- raj pogazil otroka. Na Uruspeiiku ^e zar- jul nad hlapci in se zaprl v stolp..... (Dalje). je zg-odilo v nmc/^ili isiu-öajih, zUnsti na Talminslkem. Vojjni oškodovanci niso be- rači, lie prosijo vlade liiilosti, ne podpore, miarvec zahtevajo od vtlade saanD .to, ikar jim gre 'in toar vim je vikida zagoto-vila v zako-nu. MiočeiJiifO uiavcsti 'samo nekaitöre slu- čaje sklenjenih ikonkordatav! Gasptada glaivm-ega (kcrmsairja Majgionija v üorici priasimo, da Jili dobro pregleda, da bo zrral na ikal'.\šeii naein se slklepajo z vojniniii o- škodiovanci konkor da ti in ikaikšne v nebo vpijooe 'kri'vice se gödijo vöjne/niu ošodio- vanou. I.) Huinar Frančiški, Banjäice st. 114. so lxnuidiiM v Gorici, Via Mcreüi 40. za 11.438 lir mavedene äkode — Hr 2300: strauika ni liotöki tkinnlkordata podpisati; radii /koaikordaita je bila isfcranka že štiri- iknat 'V Gorici, /kiair pom en i sfrrošlkov uad •Kr 100.____ 2.) Žbogar Andreju. Banjšice St. 113. so pnnuidiM Kstotam /a 5600 lir aiavedcne škade, li>r 1800; ni hotel pödipisati; sfcran- ki\ vč bila pri odvetnilkm in j-adi konkorda- t-a že park rat v Gorioi. __^ 3.) Cvetrežnik Jeniej, Banjšiice št. 100 je sik.-I-cn.il Jkorjkord&it listatam in stcer za tir 4584.80 naivedene škode je dobiil lir 2500, do idanes mu je izplačanio lir 1120; kanfcßrdait je podpuisail 18. 10. 21. 4.) Perdovt Alojziij, Baujsice št. 31 je skl&wl istalam 18. 10. 21. toonlkordat od Hr 8301.30 mavedeiie skode za lir 3100. Bi! je stirJkirait >v Ooriici, izgubM 4 id/miiiie, imel je raditega nad 200 li-r stiroäkiov. 5.) Aiitonu Cimprič, Karnno (pri Ko- banidu) je bilo p;o koanisijii določenih s sklapom 9. II. 22. št. 80-22 Hr 7600 za lir 9400 Biavcdene štoodc, ker ni hotel podpi- sati pri ikomisiji Ikonlkiandata, 'ko mu je po- nujalki najprej po 'itradniiku HenmaiMi v Tolminm lir 4000; bil je p;oz>van vnavie v Tiolrrain pred konnisiijo 9. II. 1922; odilajgi pritisika od istniiiii kiomtiisi|er: Alkio ne podpišete, Vam dol'ocim'o saimo lir 5000, isioer pa diobite vcj.to lOdšlkc-idniiiiio na zemljiš^u, ako pod- pišeic Konkordat. 7.) Gabrsödk Anitomu, Kamno st. 51 je i^'.a k-amisiiia ponudib pri sik'lcpanju ik-onkordata 10. II. 22. dir 6500 za 8500 na- vedene äkiode; pröd vsem ni hotela Iko- misjija prizn^ti. da je orizaclcti kmel: iinel dve kraivi, >6e tfudii je iiind par prič itoza- devn'o ina ira'zpolago, mairveč je «traiinfco tolažila s tem, da sc bo na to stvar ozira- la fpri slklepanjLi ikiomlcordata na zenniliji- šču. 8.) Koren Ivan, Tinibusnje št. 39 je dr. Arsoni, uradnik daivisinegia odidellka pri civ. komisarijatu vTolminnn ponudiii za lir 2300 lüaivodüii-e äkiode sanio lir 1850. Dr. Arrcni je isti dan vsem vcyinim oäkodo- vancem — to je deoemb-ra 1921. tndil, da država me bo izplaoevala vojne odsk'od- nine in da se daije vojniim loskodovancom ile iiettcalkäna pcidpora. Z^aito je najboljše, dia pcdpiše fcortkordmt. 9.) Kranjc Ivan, klerdkio št. 37. je skie ni'l 'V Tolmiiniu ipred g. rlcrmain, ikonkcirdat od lir 11500 navedene äkodie za lir 8500. Tüidi ta uradniik je zlarahljal S'vojo urad- no 'üblast, kor je irainaivn'osit nialaigiail st ran- fco, eeš «imi že vemo, Ikolilko se ima dölo- Čtti, alko pridete pred kömfeijo, diobite mr.ogio unanj.» 10.) Vol-arič Ivati, Ldeirslkto št. 68. je püidpisal IkonikiLirdat jv obüisukem mraidu pred ig. siermao zia 11000 lir, za znctsdk, ki ga je na-vedel v pirosnji za 'vojmo odäkiod- nino in sicea* niescca oktobra 1921. 3. dec. 1921. ij-e bil vnio-vič ikiL'ioan raidi ikonkcirdoita in. &icer v Kob'arüd. Uradniik ga je vpraöal: »za fcciüko je podpisall 'konkm'- dat«, »za 11000 lir« je kniet odgovonil. Uradniilk pa reöe: tauiaija ije Gdloicila -lir 6000. Raztimc se, dia :ni bil knnet s tem zadov>0)ljen. UradmÜfic pa se llaže kiiietu, češ: mi delimto ile pedporo vio-jaiim oäko- doviancem, iker tuidii na Firancoslkom deilijo le piodporo za pic-zganc viasii. Uradnik je pa še nadalje igliha'l in ikioncmo je VoKiiric Ivan podpisal loonbord'at za lir 8300. 1O Kumiričič Mangeriita, Idersik-o št. 3. i'r 1;Ja ipozvana prod Ikomisijo radi ikion- kordalst v T(N'imin 27. dec. 1921. Škcide je •navecVa lir 15.000 — poimdiU so ji lir 8500, Clani komiisSje ji je r-clkel: Ako no jinri.piščte Ikonkondata, dobfte izplacaino vojiLO odäkodinino šele po clvoli lefcili. Vdo va ni hottela podpisati. Ö!an koinisije ijii je grozil potcni na doinin čcš, »še zaprli vas bodo, ko ipridete vnicvič pred komisiijo«. 12.) Ursi'c Ivanu, Garjaiusko st. 71. je bilo poniijeno pri slklepanju kon/k«rdata \- Sežami za 9000 Ur inaveden-e Skiode 2000 lir; ni hotel podpisa.ti; k*oiniisija iv Trstu mu je- na ki je ema iiajpreiiuožnejšili stiran)k v -občini, je na'vred!a šlkicde 14.500, v Sežani sio ji i>onu- dil'i pri -skilepaniu kontordato liriseso. Ko je bi'l I)red Hissed pni ig. (gtlavnemu komisai^ju Majgiansiju v Goirid agitacijslki odi;or za zadeve vojne od3kodniine, }e ffosp. glavni kamisar izja'vi/ti: Daite ml Ikonktrelne slu- čaje. Evo )jih g. glaivni ikömisar! Slučaji so kiičočii, aramotni in skanda.1 za vladö, ki rešuje taiko väzno gospcidarsko vprašanje na nacin, Iki je ciiganslki in af^ilkiamslkii in ni niti najimanj vredon iveülke dirža\re, ki je dtimes po isvoji pöliticni niööi na itre/tijem mestu v cello Evropi. Iz slučajev je raz'vidiio: 1) da ciobijo vojni osk'O'iavand %, 1/:1, V-> cmogia zinoaka, ki jim pnipalda po zaikoniu; 2) je iraz-vidno, da se posaimezni uradnükä in ulani viojmo- odäkodniiksküh koanisij poslužuijejo najbolj nizikih sredistev, ostudnih laži v svrho, 'da ogiulijo in osleparijo že italk neizunerno >re;vn€ vojne ioŠkoidovamce; 3) iz slueajev se pa itudi flahikio siklepa, da iniajo niirad- niiki, vojoodškioidninsikc Ikioinisije tajna po- velja, ida na omenijeni način lizžem/ajo voj- ¦nc oslkodovance, da so naravniost zločin- siki ajgentti za državno bliajgamo, niikaikw pa poštem itolimači in izvrševatolji vtoj- iiiood.rikicdninislk'üga 'zalkiona, iprödivsem n»}e- govega 6. čkma. Lahkio se pa tudii islklepa, da 'niorajo biti uraidnilki za;to svioje delo z bogatiimi procenti poptiaoani, ker bi diru- igačc ne postopali tako liesrainrno \n ,n\z- kofciio na'sproti irevnemiu vöjinemu ioäko- dovanou. Od Vas veleblagorodmii ig. igilavni k,o- iniisiair igorišlke dežele priöaHviijemo, da bo- ste zuali napraviti v :tem pogledu iröd ter d>a bosfce znaJli vanovialtii pred laistniimi dr- žavijani im pred imediia/rodniim svetoni u- gled vcilesile Italiiije. Interes diržavo v no- benem »lučaju ne diavoljuiie >ne pröd ilastni ini dr/iaivijani, ne pred svoticm, dia jo n'je- ni loistflii oblastnikii na talk naöin bstatijo, panižujejo pred visalkim posterä/m člove- k'om öe tndi pnilnrarii idrzava na ta način .ndkdlBkio ffnošav, .toda ee pri talkšniam ,po- isl'opauju 'trpi giospiodlarstvo cele dežde, 'ki je važen sestavnä de;l velcsile Ita'lije. Kdo bo brani! naše pravice 1 Samo krepka organizaeija je sposobna braniti naše igospodarslke osikuice! To je res, a po- la;nci bi mogln naše pravice primerno braniti, aiko bi jih b'ilo ivisaj 50, na žaiost •jih iunainio 1c ipet. Nc zirnorejo 'vsegia. Pa praivi naš delavec: »Imamo župame«. Prav iniaš, to je res, todla vedi, da so župani le cd idianes do jartiri, vllada jih «od- pcikliče in nastaivii tiuje 'kioiniKsarjc. Kaij potcni? Nato odigicivoirita kniet in dela- vec: »Potem pa se bouno OTgandziiralii«. Draigi kinetic in delkwec, pcitenn bo pre- pozno. Zdaj ise imoranDo oingiamizirati. »K mrašn treba iki, Ikadair zvtotni, kdör. inoče zrimuditi«, talko ivel/i Iijmdstki pregiovor in draigo röklo se #aisi, da po tači zvoniti nie ne p'oinwga. Zalio je treba, dia 'simo ze ¦sedaj organiziirani. Kmnotiic vpraša: »Kjc naj se orgainzfiiramo in ikalko?« Odigovor je kiratek: »V Ikinctako-dölaivslki %vezi. To zvczo so isi že v mmogih občinah osii'ovali; treba 'je, da ee 'O-snuje v vsalki obein.i, v vsalki zupniji, v valki v:aisu«. Pa kaj nam ije storiti, Le hocemo ustamm'jti Kmeitslkio-delaivislkio zvezio?« Vzeani papir in napiäi »Podlprsani žeiliinio, da se pni nas I osnuje KanetsScoJdelaviska zveza«. To izja'vo naj podpiše več vaščaiifov; čim v€č podprsa, tcimbolje. Naito spravi papk v kuverto in napiši naslav: »Tajništvo kmetsiko-delavske zveze« v Goriai, via Ma- ineli. V kiraitike/in dobiš odgovncss i-n po- ja-snila. Vesfnik Kmefske In delavske zveze. V nedeljo, dnc 9. aprila se je vršil v Komnu organizacijski shod Kmetske \in delavske zveze za ves Kras. Udeležba je bila sijajna. Na shodu je govuril državni posla- nec Šček. Na itajništvo Zveze se obračajo od raziiiili strani, da bi prišli govoruiki hz Go- rice in ustaiiovili v njihovi občini Kmet- sko in delavsko zvezo. Opozarjatno vsc, da prijavijo svojc želje glede shodov taj- ništvu Zveze, Gorica, Via Mamelli št. 5, vsaj en inescc naprej, da zamore tajni- st vo pravočasno iu pravilno porazdeliti shode in govornike. Kmetje in dclavci so spoznali veliko važnost Kuitvtsko-delavskih zvez; pov- sod so shodi Zveze obiskaui v obilnem števiilti. V letu 1922 niora biti slovansko de- lavno ljudstvo v ltaliji organizirauo v tej Zvezi — v tem lctu mora imeti vsaka na- ša občina svojo Kmetsko-dclavsko zve- zo, ki bo branila gos/:>darskc in socialne koristi delavnega ljudstva. V nedeljo 23. aprila priredi Kmetsko- delavska zveza svoje shode na Kirasii in Tolminskem. Senovska konferenca. l'olifkio obljublJQna 'konforewea v Ge- movi je pričela. Nismlo talko nai'viw, da bi ipotlagaM naiTjo prev-eiiloo važno&t, toda enio je -giofravo, da je :to pöt nimago 'Več iz- glöda za rüsoo delo, toot kdaj pop-rej. Pr- vič sedii'jo to pot vsi zmagiovalci in prc- maganai isikiupaj. Prviič ije vdcležena tudi Rusija zböra lostalih nsrodiov. Zapald jo bo niiOiT.t'l piriznati. Sauna ^ranoija se drži ndtoülükio /reserviranio, ker se boji reviiizi- je sverzajslke pogodbc. Angleži pa hocejo na vsalk maoin 'tak-o Evrapo, da se pov- zdigne mi ill obubiožana tngiavinia. Tudi ined Jiijgiosslav'ijo in Ita'lijo bo mcxrda napravüa Geneva jaisnejse razmerje. Biog daj! Kaj 'smemo tipati od ktonforence, bo podcazal se le injen loonec. Od vseh straini so prihiiteli delagat/i v Geniavo. Koliiko ijih }e, poiročamo na dnu- göm iweist'ii. Mesto ie oik.rašeno. Dne 10. t. ¦ni. ob 15. uri je die Facta (ital. min. pred- seidiniik) svečano otvnciril Ikonferenco, kii je liznaziiil željo, naj se obnovi zaupanje med narodi, 'ki je pcidlaga 'za mimio sožiV^e in naprcdek. Zadnja ponočiia ifcudi že iprina- šajo goVQr i^redisicldraka nuske delegacije Čičerina, tei ije zavzd steuiišče miasproti mjnoi2:im važnim vprašanjem. Priihodnjič baniio princsli o ikonferenci daljše poročilo. — Iz baniškc piaiiotc. Porooaio nam, da sc vedno bolj množijo slučaji ¦izselje- vanja na banjški planoti. Ljudje se izselju- jejo v Jugoslavijo. Opozarjamo naše liud- stvo, da se ne jzseljuje lahkoniiselno. — Kdor ni v resnici iz gospodarskih razlo- irov prisiljen h a'zscljevanju, naj rajše vstraja na svojem doinu. Tudi sluoai iz- seljcvaiija hočcjo izrabljaiti nekateri brez- vestuezi. Ob bedi našega ljudstva hočejo oboga-teti s tem. da jih navajajo k izselit- vi, ter pokupujejo hiše lin zemljišča po iiizki ceni. Opozarjamo vse. da se varu- .iejo -teh umazanih špekulantov in sporo- čiio njihova imena naScinu lis-tu. Ljudi, ki se hojejo inasüiti ob trpljcnju in bedi na- šega ljudstva, bomo javno osramotili. .____________________________.^____ ' Politika. — Pogreb bivšega cesarja Karla. Dne 6. t. se udeležuje 350.000 dclavcev. 751 delegatov na genovsk! konferen- ci. Cjenova, 8. apri'la. (lzvirno) Na kanfe- renci bo zasbopanih 36 držav. Afniika bo imela 10 dele-gauov, Albanija 4, Avstrija 4, Bielgija 14, Bofeairiija 15, Kanada 15, Ceskos'jovaska 30, Dan ska 10, Estoiiisfca 25, Fir!»ka 7, Francijai 80, Nem.ija 90, Au- glešfva 130, Gräka 22, Inska 10, Italija 60, Letonsika 10, Libva 8, Lirikseuburg 4, Ni- zozemska 16, Poljs'ka 40, Porfcugalskn 9. Rüimiwsija 22, Rusija 50, Jiugoslavija 10, S. Marino 4, Španodbor. -f-Naflovi. Pnaivijo, da unoraijo biti naiskivi na poatnih pašilijaitivah pisani v novih spajkedraitkah. Do danes še nimanto imeniilka teih spakedranlk. Pa pri nas je vse miogooe, bo že tuidi :to. + Domovinska pravica. «Edinost» z dne 11. apdla pninaša A'azano notico o ire- iklamacijah pnoöi lopuatibvi umadnega vpisa v pnisitojno cbcino in priniasa seznam ob- ciin z datuinicun, do Ikdaj je čas za rekla- maoijo. Nimanno prasbera, dia bi dames prinesili ta seznam v ce'ioti, a lopozarja- mio vse na to stevi'Jko «Ed.» Pobrigajte se za isvcije cirzaxnljainsbvo! ¦f Čehoslovaški državljani bcdiO nio- raili ibi ma nabor na ičehoslovaski konzu- lat v Trstu di^e 24. in 25. a'Prila. -f Sviloprejlce. Kdor hwa naincn le- 'tos gojiti sviloprejke ali kavalirjc, naj si takoi nabavi seme. Latošnji kup ali cena. kakor sporočajo industrijalci, bo okrog 20—24 lir kilo. Seme staue 40 lir unai V0} unče 20, četrt 10. Denar se pošije naprcj- Poiasnila daje »Goniška Zveza«, Corso Verdi št. 32. -[¦ Po»redovan|e našili jioslancev zar istama civstrijska dodščiiuu PotenntakciTi .ft'remo popolnioima nobel k .Avragu. Gosp°" diup&i'vio, da .gia pač miima paoi! H- Tako ie prav» (Iz Konina.) Pre(^ dnevi je komenski novi brigadir brez P°~ voda napadel v neki gostilni slikarja ^1 Kellerja. Očividci so — bila je že pozn*1 ura — hiteli klicat na pomoč župana. B1" la je sktaiua sila, zaK'aj orožnik jc Kelerja zvezai, vrgel na tla. in ga mrc\aril z n°' garni %in kopiti. Ko je bil župan infonnii"al! zakai »re. si je v svojd izredni pdsotnost' duha nadel novi županski nas, tekel na H- ce mesta in tain zavpil: »V imenu positi- ve, pustite 'tega človeka, ki je nedolžen^* Brigadirvjo osupnil \in začel prosiai odf)^- ščeiija. Cujcmo, da je višje oblastvo ^c infonnirano o tem in bo, kakor upaiu°: primerno kaznovalo to živino v človeski podc'bi. Merodajne osebe so žc opozorjc- ne, da pazijo, ali bo oblastvo zares Prl' ¦nienio kaznovalo brigadirja. Naj se čuva torc.i oiii, ki mora nastojrti proti živinčc- *Ll- Vsa obeina jc 'i odobravaniem vzda na ziianje »ta čin župaiia k. Žigoiia, ki jc Jtel ujirneua občinana snirti. Pirav jc ta- Gospod župan jc dal nasaditi obšinii !rK pred ccrkvijo z razitovrstnim drcv- Jem. Vcscli nas, da se u'. župan tako zani- } n*3- Uidi za olepsaiije iiasc občiiic. i v I Vzposiavi.jan.je naših csrkva. ži>(, ^bčinskih domov itd. inieli smo prcvod ^vilnika, ki vsebujc predpise tflcde po- popauja pri vzpostavljanjn požkodovane ^stiiine dežel, občin, žiipnih cerkva, šol- s|{i'i poslopij itd., a j?a radi obširnosti to D^jiisino mojrM prinesti. Pride v priliod- ^j} števiilki ob cnem z odlokom z due 5. °ktobra 1921., po katerem je omenjeni ?J'avilnik razitegnjcn tudi na naše kraje. ^ozoritc na to vse interesente, da ne bo . ^siznejc iiepotrebniii izpraševanj. I "f Ni pravi Slovenec, kdioir noče po- laSaii prj orj>-anizaaiji našega ljudstva. »Kmeits-kio-dela/vsika z,veza«. J Kmetje in delavci, a'li .ate še usta- ftVi!i pri .vas Kimetsiko-delavisko zve- '?• l"'ajte, zganite se. Piišite v Gorico, ,1a Mameli na 'fcajmištvo Kmetsko-de- 'avske zveze. r Shod vojnih oškodovancev Tol- ^nskega okraja, foi je hiil napwddan zu J'ölm.o nodeljo, se ije iroorail preložiti vsled .ll8°dneig!a wemena iki vtflik'onßüni pone- JclJek due 17. 4. 22. Shod je veJäke važ- ^U »a to 'se #a ludeležite vsi! v ?a Slovensko sirotišče: Sl. mestno i5iU!istv..o_Sv._KnlžJ00 L. _____ Društva. ^ Velik narodni tabor v Medani. Ka- °r žc .objavljeno, se vrši na velikonoičiil °JicIcljök v Medani ve-lik naimdni tabor. 'rfjsim Bnda bodo ravno na velilkomoč v Hopsern cvetu, iko izgledajo Ikakor ve- Kan»ki cvetlični vr.t. V tem cvetočem ^11' iia liialenn igriaii se bo vršil tabor. ,. A ^si na ¦velJkonočni pandeljek na iziet v ^euano. , ] . Vspored: r ' ^prejemaiTje .gostov točno ob 2 pop. j j>.ri slavo'Wku; "'J^kiKoslavljanje nove^a druš-tvcnecra o- ^ ^ozdiravni Rovor; '" a-) Volanič: Slovan na dan, mešan ^bor Medana; ö-'v V. Vodopivec: O večerni uri, me- *;an zbcr Štev-ea-jaii; c^ Juvanec: Na sojto,' inešan zbor Bi- 3 Jjana; u' j^oklamacija; ' )r- Schwab: Dobro juiro, mešan zb;oa* 1 s 5Premljeiivanii-em arkestra, Modama; 8* ^°V)Qr g. poslamca V. Ščdka; ' v- ^'odopivec: Naročilo, imešain zbc»r (^olkaii; '»;¦ Vodapivec: V naravi, rnošiki zbor 1 ' >:Rodo''4ub iz Amarike«. Vcseloigra s ^iem v 3 d-ejaniiih. ^k'jruiisöe vsch ©Oistüv v vasi pred ori vUo. Med 'Odmori i'1 i>o iiffri Biljans'kl fiihC'ster ter dduje šaljrva pošta. Vistop- $t{?-:J- sedež: 7-~ L' IL °"''^: 5'~ Lj | |^s}ls.^i: 3.— L. Za vozove, Ik^-ife in k:o- vČ ^e Preslkrbljeno. V slučaju slabega t .^ciia, se vrši tabor nedeljo ipozneje, v-ij.^- t. m. K obilni udeiležbi 'vljudno 01 Odbor. <]r v^aibilo ma občni ;zbon- »SIov. plan. i{tfSl*Va toininskega« ki bo na veliko- | ])Onn' Poiideljck idnc 17. ap.rila ob 2. uri cjjj'" v 'dvoirani «ostjilne Mukuž pri Sv. Lu- | P)' ^spored: 1) Naigovca- predsednika, h ^?/0^'0 ta'jimka, 3) poročilo bla^aj-nl- %i\^> Pirenieniba p.ravi!, 5) predJiogi Hn Iji t ^biljcmi so vsi čland in spiloli pjrijafe- s>0Jok. pisate'lj zapi- 1[%J fcraien sponin. PrHiitite v obilnem V^ :!l'ui da se razvedrrtc in naoudiite, ikaj t^^J^emore vzajemiTO brat«ko delo. Na- Dr !leiši spored se 'objavi tefccan tedna \^ Brji. Bira'lnio in |)ev?ko drustvo ma Brjah priredi prvo nedeijo maja veli- , fco slavnost. Obhajali bomo 25. detnico. , TolDlflo na züianje SDsednirn hratskhn ] dmštvoin, 'da bi ta dan cne pnirejali ve- selic. d. Sestauck Goriškega godbenega | krožka. V nodeljo sc jc navzlic slabemu | vreinenn ojrlasilo lepo število našili mla- j deničev pri »Zla'tern JeleniK in se upisalo v Kodbeni krožek. Orisalo se jiin je na- me» ^odbenc^a krožka, ki ima biti pod- ¦ lajra za ohranitev mladine ter da bo sln- žila .vrlasba v razvedrilo nn v zdravo za- ' bavo. Veseli so se razšli v upanju, da bo krožek ponos naroda in njim v vesel.ie. I^lnihodnji sestanek s^ vrši isto pri . »Zlatein Jelenu« pi vo nedeljo po veliki • noči. — Nadalju.ie se vpisovanje nn se bo razpravljalo o dnevncni redii in o pra- vilili. d. Bralno društvo v Zaloščah priredi pnvo veliiko prkcdiiteiv na •vrtu vile g. | Rejca. Na .sporeidu sio: Fdnžgarjeva dirama «Ra^valina življenia»i dekflamacifia in pe- tye. Zia&atek ob itreh im pol. V vsiliučaju sla- 1 l:-cKa ¦¦vruinciia s-e vrši »pniirediteiv iui isti dan v pnastorih liraniluice in posojil/nice v DiGippbcirgiu. K obilni vdeiežbi vljfiidno va- bi odboj'. d. Akademično fer. društvo »Adrija« v Gorici javlja svdjim öl-anoni, d'a se viršn v petek, 14. t. an. cb 20 w\ zvečer v Ika- varmi idjnuštveni sestanetk. Na dnevniem redii je aJkutna im vctžna razpraiva o usta- dioviiibvi in ustnojii «Dijaške malice». Vde- Ježba za čkne obvezna, ©g. staresiiiie dn prijateiji *«liia'tšva vlS-udnio 'vabflleni! — Piredsedimiik. d. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi priredi tna vdlikonočni pondeljek veli'ko Ikölcsarsko slaivnost, p,ri kaiteri na- stopijo tudi ženslke. Dirka 'Seniorjev in juniLorjev tte-r razme dlruige tdkme. Zače- tdk toöiio ob idevetih zj-utiraj. d. Straža pri Ccrkncm. Tainkajsnje Kai. slov. izobr. drnštvo priredi na belo nedeljo ob 2. uri in pol popoldne veselico pri Piirhu. Na vsporedu igra »Na razvalii- nah življenja« in »PoRodba«, deklama- cüe itd. — Uljudno se vabi vsa sosedna drnštva in vse dobromislecc. d Društvo «Čitaluica» na Ponikvah priredi dne 17. aprila (na Velik. ponde- Ijek) ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. Iv. Krajnc šit. 26, Jajvtno prireditev v spo- min in proslava S. Ore^orčiča. Na vspo- redu bo življeniepis pesnika, petje in de- khup.acija. d. »Pri besem konjičku« vöseloisfi'o v 3 dejanili priredi na Veliikoniocni pon- deltjok 17.4. t. <1. ob 3 h pop. Kršč.-soc. izobražovaJlmo drusitvto v Rihemberku na dvcirišču »Hrain. nn pos.« : Umetna gnoila - kmetiisko orodje :•: KORÜZ0, OVES in sploh vse poljske pridelke na drobno in na debelo. RUDOLF SAUNKj Zaioga apna, odbirek istega fer kamenja za zidanje. Solkan - nas;;roti žgiezniškemu mostu. ----------Cene brez konkurence. —===== Odlikovana Pekarna in slašfiiarna I«. GAIER, Gorica, Corso Vitt. Em. Stev. 26. °dJe».aa,SVoJi"» cenjenim '4icein svoje najfin. POTICE • PESiSNITZ* izvršuje miročiia in pošiijateve na dežeio - Cene brez vsslce konkurence. Vabilo na občnS zbor. Hranilnice in posoüilnice v Koimiu - reg. zadrujre z neom. zavezo bode due 23. aprila 1922 z dnevtiim redioan: 1) Ponočilo roačdstvia in «ladzonstva. 2) Potrdicev raöinna 'leta 1921. 3) Volitev načelstva in nadzonstva. 4) SlučajiTOsti. Načelstvo. Spreime se dobro ktiharico. z znanjem če smogoče tudi nekoliik'o nemskega jezifca, ter eno skižkinjo. Oglasiti se je v Gorici, via Cipressi št. 2 (ffostilna). Pohištvo (mobilja) stara in nova po jako niziküh cenah je na pnoKiaj. Ciodea, ul. Formica 27. VABILO fc" {redBueimu občiiemii zboru »Kmečko de!. gosDodarske zadnige v Dobravljah«. ki se ivrši v nedeljo, dne 23. aprila 1922. ob 1 uri punoldine v zadrüznem prostoru. DNEVNI RED: 1.) Panook) načeksitvo. 2.) Paročilo naidziorstva. .3.) PQtrjenje raicunöv za 1. 1921. 4.) Prcmemba pravil. 5.) Voliteiv načefetva in nadzorstva. 6.) Razni predilostf. Opotmba. A'ko bi me biilo zadostno šte- vilo ölanov ob doloöeni uri, se virši občmi zbar z istiim dnevnim rediom iob Vj2 ii/ri popoldue brez ozira na Stevi'lo članiiov. Zaidiniznim" pozdlravxym! Kmečko-delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem reg. zadr. z ornej. zav.________ Na prodaj je 'lepo posestvo v Jaznah, otar. Ccrkno po jako amerni ceaii, na ka- terem se dobro »redi 5 iglav težke živinc Pojasnüa da je Jeirncj M'lalkar v Cedknem hiš. štev. 79.________________________ Na Refci-Laze Pri Cerlkneni se otddia v iia'jem nowK> hišo s štiriimi isiobiami in dve- >na hramoma, pripravno za vsako obrt ali nokodel'stvo, ker ;se nahaja ob gilavnl cesti. Več se izve v Orelilku pri posestm- ku Alojziju Štucin.__________ Lepa prillka. Na iprodaj sio v dobrem sbanu okna, \irata, podovii, olkvirji, lcs za strop itd. za en'o celo hišo. Kje, pove u- prava lista. ŽUPANSTVO OPATJESELO naznanja, da je od 8. aprila d>o 8. irtaja t. 1. na vpolled v občLiisiki pisiarni imenilk oseb, katere so pridobilc italj. dr'zavlilan- stvo ro» presnits kupite mokO št. 00 po L. 2 20 , 0 „ ,. 1.90 , 1 „ , 1.80 iz znanoga mlina in tovarne testenin ASCOli-Picenp, ki se prodaja v trgovini na voglu ulice XX Seltembre št. 13 in ul. Brigata Pavia št, 2 (prej ul. Slrazig). Testenine prve vrsie po L. 2.60 Otrobi (noli) . , ,, „ «.85 Nstjnižje cene za prekupce» Gospodarska zadruga za coriško okolico v Vrtoibi vabi člane na redni občni zbor, ki se bo viršil v nedeljo 23. aprila t. 1. ob 2 in pol uri v Občiiiskem domu v Vrtojbi z dnevnim re- do m : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa za upra\ no leto 1921. 3. Volitev nadzorstva in lorajnih od- borov. 4. Slučajnosti. Načelstvo. IZBRAN LES za sodarstvo in inoderno poliišivo na strojih po naročilu prirezan. poskoblan resp. ostrugan drakslan), jesen, iiaKnoj, akacija, česnja, lipa, oreh, hrast, ^aber, vlačna bukev, jovha za imitacij inahaRo- niia (z navodiloin), suh jelov les; izjjotov- ljene dvodelne jbrmemice (Rieinenscliii- ben), kola za vozove, furnir itd. dobavlja Mehanična žaga Fužine Ajdovščina. Na prodaj je zemljišče za stavbo z vodnjakom, v Via dei Gelsi št. 14. — Za informaoije se oglasiti: ulica XX Settem- bre št. 13. IVfifarlilikif ^ L.grapulin v zvezi z lastno OiSavarnlCO^fProfumerio) Gorica - nasproti Ljudskemu vrtu - Gorißö NA DROBNO Cene brez vsake konkurenze NA DEBEL0; f^evesie pozorS Weve&tc pozorf Na domačo tvrdko Andrei Mauril GORICA ul. Carducci st. 11 (prej GOSPOSKA nl.) Velika zaloga manufaktarr.ega blaga, volne, žime, bombaža, zmeti, — Ravriodošlavelita množina moškega. in žfnskpga sukna, in raznovrstnega perila, kakor tudi svile. HT &ST Posfreiba toina in soüdna! "H8 ~^i ! Teod. Hribar (nasi.> - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenlr. Posojilnica) Velika zaloga češkega piatna iz zaane tovarne ReSGnkarf & Ryntann9 vsakovrslno blago za poročence, kakor ludi velika izhira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! „ADRIA" PIVO je naiboliSe ZaSoga sa Gorko in deleSo Franc Barzellini - Gorica Via Silvio Pellico 10 (blizo Korna), josip Kerševani inehctnik in puškar v Gorici, Sfoini trg 9, desno. Zaloga raznih šivalnih in knietijskih sirojrv, dvokolep, p«§k in ssmiolviescv, ter vs posamezuüi delov, spadajočih v melianično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplafen pouk v unieinem vezanju in krpanju. La»tna delavnicüi 1ü popravijivliiica, Stohii trg 5, ^" Poniklanje in lakiranje ˇ vsaki barvi. '"^C PHporoeam vsakemu Original Muudlos aivaln© etroje, ker so najbolj zauesljivl, za te janicim 15 let. J. Lenassi9 Solkan. Moka, sirk, oves, 'otrobi, kava' sladkor, špeh, o!je, petrolej i{d ZastopnHt za Gorico in delelo Roco Bozzini Via Trento it. 7 fl2.E2.UJH! VSTAJENJE MESA. V ravan beneško so oči se uprle, nešteto lučic v mraku sivem mrgoli: za slednjo skriva novo se živijenje, ki vstalo je iz groba strašnih dni. So misli ob pogledu se vzbudile : plamene naših lučic ugasnil je vihar, žirljenje mre, trohni že in razpada, iz groba vee ne vstane mrlič naš nikdar. V noč liho requiem se moj razlega, objema mrtve želje, ž njimi Irepeta, - - spe*. z mislijo se up je v srcu združil: da vidim kdaj vstajenje našega mesa. Peter Butkovič. VELIKA N O Č. Jerusalem spi in Kalvacija spi, nad gvobom Mesijevem kamen leži, ob grobu v orožju. glej, straža stoji. Obup je skoz duše kot veter zavel. . . le majen žar upanja v prsib je cvd, kot roža pomladna je v sreib žarel. Jeruzatem spi in Kalvärija spi ... Boš vstal, Rešenik ? Se noč temna motči. Le v sreib teptanib kot lučka gori . .. In planil požar je z višine nebes, pretresel je zemljo vsesilni potres, obsinila zarja stvari je vsecez . .. In svedi razpokanib, zdrobljenib skal, je stal On v sijaju, ki sužnjem je vstal in žejnim tolažbe v dno duš je sijal. »Vsi k meni! Jaz vase sem vino, vaš klas! Dokler vi živite, živim tudi jaz ! Vstal sem, ker slišal vas tužni sem glas !« In pala je vera v dno temnib globin in dvignila v zarjo nebroj bolečin . .. Vse srečne oči jim strme do višin . . . .7. Partie. J U DEŽ IŠKARIJOT. Kdo je potnik, ki gre v noči tej skoz gozd? Kaj tava tod? Lune žar - skoz dcbla luč brez mej - glej - juda Iškarijot! Bled mu je obraz, oči plasnö mu zrö, ko v noč beži . . . Ozira se - in vsako, glej, drevö se zdi, da ga lovi. .. Trga se od lastnega sreä, rad bi vdušil svojo vest, a obsojen je na dno gorja, misel bije ga kot pest. Vpil je v grozi strašni do nebes : »Mitu ! Trenutek vsaj!« Veter z vrbov je šumel dreves: »Sojen si na vekomaj ! Ko je padla zarja od neba, tarn je visel sredi vej; brez mini, kesanja nanj temä je pala večna v noči tej. /. M. ROŽE iz čudičine po češkem prevodu — Domen* Božja Mati je sedela v prostranem • stebrovju in blažen nasmeh ie igral na njenih licih, kjer je šc drhtel najčistejsi poliub življenja, gorak poljub Deteta Je- zusa.------------Naslonila je svojo glavo na bel/i stebcr in si hladila od srcče in bla- ženosti razpaljeno lice ob njegovi nirzli gladini. — — — Na kolenih je spalo Dete Jezus. Med slokimi stebri je videla prelepi Betlehem, pozlačen od žarkov zahajajo- čega solnca. Mehka sapica večerna je šepetala v leskečih listih kamelij in trc- | sla trtine mladike, obložene s itežkim bogastvom. Toda počasi, prav polagoma se je zbrala tejna na lazurju; na njegovem ozadju so se ostro črtale bližnje ciprese in nckod v dalji vinogradi, ki so se čim dalje tcm bolj spajali s pomračeno kraji- no. Na oboku so migljale zvezde in ognji v Betleliemu so se začeli prižigaiti, a sreč- na Matii je sedela na svojem mestu smeli- l.iajoč se hladni tišini večera, — Moja rožica — je zašepetalo Dete v snu. Mati je zadrhitela; temnorudeča ro- ža, na katere lističili so še trepetali nedol- žni poljubi božjega Deteta, mn je pala iz rokc na pisana tla mozaikova. VeLik nernir je zbegal srce srečne Maitere: ni se mogla skloniti do rože. ne da bi Dote vzbudila; na mrzlih tleh na je ni mogla pustiti — te rože Jezuščkove. Materin polled je begal nevesel po stcbrili. med katerimi je itrepetal somrak in silil k odsvitu betlehemskih ognjev na temnem nebu. Iz prsi svete Matere se je vtrgal vzdih, kakor umirajoči akord or- gelj, kakor trepet molitve. Kar so zašumele niehke sto])inje bo- sih nog malega dečka na mrzlih tleh; de- ček-pastirček, ki je imel na sebi ovčji ko- žušček, je pnišel na obisk h božji Materi. Mati ga je ogledala in spoznala v dečku malejca, kodrolasega Janeza. V roki je imel dolgo in tanko niirtino palči- co s podobo križa na vrhu. Janez se ie sklonil do rože, pri tern pa mu je pala iz roke palčica, da je zadonelo pod visokim obokom. Jezušček se je vzbudil lin pogle- dal Mater z vprašajočimi očmi; srečna Mati se je nasmehnila, ko je videla blaže- nost v Detetovih očeh. Mali Janez je pobral rožico, a njen škrlat se je sprejnenil v alabaster; toliko sledov Jezuščkovih poljubov se je odra- žalo v rudečih dn krvaväh lisah na njenili lističih. Jezušček je rekel: — Moja Tožica je pobledeAa. ko ie vzrla križ, a jaz ji spet vrnein njeno rudečieo, — nii ie poljubil rožo in teinen škrlat se je razlil po žilah njenih listiičev. A srečna Mati se je smehljala. — To je Janezova roža — je rekel Jezušček in jo podal pastirčku, ki je od radosti djliteč stegnil roko po ponudenf roži, A tako velika je bila radost malega Janeza. da je pozabil na vse — prav na vse. — Janez, ne pozabi svojega križa, — ßa je še ogovoril Jezušček, ko se je raz- veseljeni pastirček z rudečo rožo v roki izgubljal za stebri. Izginil je v tcmno noč, ognji v Betle- hemu so ugasnili, le na visokcni nebn so svötile zvezde tilii noči. In glejte! Rudeea roža v roki mu je jusno svetila, plam/teča v rudečem pla- iTienu, a ne žgoča. In Janez je hranil pre- eudno rožo kakor zaklad. Po dnevu jo je nosil v nedrih skrito pod črnim kožu- ščkom. na večer je pnstil, da mu je žare- la v čarobnem svitu. A nekoč je prišel Janez do velikega Jeruzalerna in se sprehajal v kraljevili vrtih, ki so bili odprti dn so se ponašali s | svojimi lepötami. Na mehki traiti je opazil eudoviio lei)o evetko; sklonil se je k nji, a ko jo je hotel vtrgati, je pala njegova roža iz nedrij na travnik. A jedva se h dotaknila tal, je itakoi razpredla korenine in se razrastla v mogoeen rožni grm. Zastonj je Janez tooil solze: zavedno je bila izgubljena roža Jezusekova; za- stonj je trgal z gnna irazcvele rože: tc ni- so več svetile v temi. Velikanski. špičasti trni so vzrastli na njegovih mladikah in kraljevi vojaki so jih neprestano rezali, da bi imeli s oim bi- čati zloeince; a čim bolj so jih rezali, tern večji je bil rožni grm v koljevem vrtu in je bil s svojimi cveti v veseije — če- belarn. Vstalo je jutro, ko je Jezus stal v škrlatnem plašeu pod stebrovo lopo Pila- tove palace, zunaj pa se je kratkočasila Jiestrpno čakajoča množica. — A njego- va nesrečna Mati je jdkaila. Prišli so vojaki s trnjevimi šibami v rokali. Posinehujoč so začeli plesiti venec, na kiaterem so lesketale rudeče rože. A 'ko so Mojaki idcpletli venec, so ffa polozili Jezusu :na jdavx>; rudeče rože pa so pobledele, samo krvavc kaplije tema kroc: mje; kaikior v jrhihi noči; videla je le fcr- vave kaplje, Iki iso kakor iskreči se biserl padale na travnlk. To je bifo taiterat, floo je Jeaus vtisel na križu in je nesrečna Mati stala pod kri- žem in jokala. Velikonočna povestica. Spisal Andrö Theuriet. Preredel V. C. V Setvilji, y predmestju Tiriana, je bi- val mladenjč osemnajstih let, po imenu Juanito el Morenito. Bil je sirota brez o- četa in matere, rastel je slučajno kakor plevel na tlaku Triane, spal je all pod ini- lim nebom, aid v hlevu kake posade, hra- nil se je s pestjo sladkih želodev ali s pe- civom, kupljenim za malo ceno, an delal je, da se preživi, sto. malih opravkov, ka- terih najkoristnejši je bil, piodajati spo- rede, ob vratih krledišč. Ako tudi je bila njes:ova obleka v ennjah je bil vendar lep mladenič s svetlimi očmi, s smehljajoči- mi usti, s kodrastimi lasmi in z močno ož- Rano poltjo, kar mu je doprineslo priimek Morenito. Sicer pa je imel malo ci^anske krvi v žilah, dn kakor ciffani, je bil samo- stojne nravi, postopač in strasten za bi- koborbe. Na dan velikega petka se ie zbudil slabe volje. Med vsemi petnajsftimi dnevi trpljenja, so bila gledališča zaprta, in ker ni motfel opravljati posel prodajalca spo- redov, ni imel niti eneua kvarta v žepu. Njekrova revščina je bila njernu 'tembolj občutna, ker na vclikonočno nedeljo, bi se morala vršiti velikanska bikoborba, z Mazzan:timi-jem lin s Trascnelo in videč svojo den^rnico prazno, bi bil siiloma oro- pan njemu prilubljeneffa i^rokaza. Vse- kakor, sklcnil ie poiskati kak zaslužek na cestah Sevilje, in ko je prosil Mateir Požje de la Esperanza, kateri je bil zelo udan, je obral stebelca slame, ki so ostale v njeßfovih laseh in požuril se je oditi iz hleva, kjer ie spal. Jutro je bilo krasno. Na temnomo- drem nebu se ie risal viitki rožnati stolp üiralde. Ulice so bule že polne knietske- Ka ljudstva, katero je prišlo v Seviljo, da prisostvuje procesijam Confradijev. Ko je šel črez itrg des Toros, ie zaj>ledal Mo- renito dolffo vrsto ljubiteljev pred pro- dajalnico listkov in to je še zvišalo krren- kobo njejrove nevolje. — Stiri ure je ho- diil po tlaku ulice Sierpes, srkajoč vase vonj peciva in slaščic s cimetom, katere so rjavelc v kuhajočem se olju; sledil je itoreadorjem. kateri so se počasno spre- liajali pred kavarnami in se Sopir/ili v njih kratkih suhnjicah in v ozkih hlačah. — Razbijal si je fflavo, da bi našel pošteno sredstvo dobiti nekaj peset; zaman je skušal priključiti se prodajalcem, ki so razkričavali sporede procesij z imen/i različnih bratovščin; vsa mesta so bila oddana in zavrnili so ^a povsod. Končno ni mojjel več s prazmim želodccm naprei, lirbet je bil vroč od solnca, sei je na tr«: de la Constitution, kjer bi se morale usta- viti procesije dn ker jc pod velikimi vrati našcl senčuato skrivališče, je sklenil tarn počivaiti in medtem pričakati prihod Con- fradijev. »Kdor spi, je«. In ker ni zavžil niče- sar si je privošail dobro spanje. Takoj je krloboko zaspal, in bil ie, pri moji duši! ta- ko jako lep — stcffnjeii kakor je bil, dolß:, na bclem tlaku, roko upoffnjeno pod črno kodrasito gilavo; — zapd je trepalmice z dolgimi obrvmi in odprl je v dol^em smehljaju svoje rdeče ustnice, k)i so na polovico pokazale zelo bele tetöv. ' T 1'i | Ko jc spai, ie prišel parček mdnio: dva uilada, mlada poročenca, to se je vi- delo i)o naeinu, kako sta si podajala roke. »PoRlej, vendar, kako je lep ta mla- denič«, je rekel rnladi mož svoji ženi in se je vstav'il, da bi uledal spečesa, — »in kako lepa sliika bi to bila!... Kako je nje- Kova le«;a zabavljiva! Vse do izvirneua miKljaja te odpnte roke, ki izgleda, kakoir bi čakala, da bi kak dar med spanjem tja padel«. »Veš ti?« odRovori mlada žena; »bi- lo bi v lepo presenecenje temu spečemu, da bi mu v roko daLi srebrnjak, ki bi sa našel, ko bi se zbudil«.. Ljubeči so radodarni. Mladi mož je vzel iz svoje denairnice en denar za pe/t frankov in tiho üa je polozil v odprto ro- ko, kaitera se je s strojno kretnjo na pol zaprla, ko se je dotakmila hladne kovine. —• potem se je parcek smejoe oddaljil. Morenito je spai naprei in, ^loboko v spanju, je sanjal. Sanjal je, da je stopila brezmadežna Mati Božja Esperanze, na barvasüi lestvi mavrice k njemu. Irnela je v laseh krono lilij in nosila je v rokah be- le rože. In rekia mu je s tflasom, sladkim ko med: »Morenäto, ti nisi nikdar pozabil moliti k meni ne zjutraj in ne zvečer.... V slavi vstajenia mojcRa sina, te hocem po- plačati. Pojdeš k bikoborbi! — Isitočasno je stresla devica v roko Morenita evetne liste njenih beiih rož, in ko so padali, se je vsak list izpremenil v srebrn denar in Morenito je bil tako vesel, da se je zbudil radi teffa. Ste^nil se je in iz njepove roke — oj čudo! — je zdrsnil bei denar in je padel s sirebrnim glasom na tlak. Ni ver- jel ne svojiim očem ne ušesom. Pobral je denar. Bil je novec petih peset. Devica se ni norčevala ž njim in mo^el je iti k üffni... S skokom je bil na nogah in stekel je profti »Plaza de Toros«. Kakor je zavil okoli kota calle Sasl Pablo, je trčil ob punčko predmestja Tri- ana, katero je poznal izza otročjih let in katera se je imenovaia Chata. Bila je ze- lo bleda in njene oči so bile polne solz. »Kaj tii je Chajta?« jo je vprašal. »Moja mahl je bolna«, je odffovorila. »in že dve noči sein prebila brez spanja.» Zdravnik je pr.'sel to jutro in je naročil zdravil. Sem šla v »botiko«, ampak rti hotel dati ničesair na upanje... Kai hočeni napravdti? Ce bodo zvonovi zvouili za njo, bodo tudi meni zvonili... Jaz je ne bom preživela!« Morenito je postal za trenotek v mi- slih, iijejjove oči so gledale oči mokj^. črne Chate, potem je vzel čudežni novcc in ga trdno stisnii v roko svoje male pri- jateljice. »Tukaj, ninna mia«, jc rckel, »vzeini ta denar, prišel irui je od Device de la E- speranza in dobra mati se ne bo razhu- dila, če ga vporabim, da ozdravini 'tvojo mater....« Chaita je bila tako günjena. da si ni niti toliko časa vzela, da bi se mu zahva- lila, in tekla je, ne da bi se obrnila, k le- karnarju.... Bilo je zapisano, da Morenito «:otovo ne pojde k igini... Ker pa so plačila na sve- tiL, ni imel vendar nič man] vesele nede- Ije. — Ta dan je maiteri Chate šlo na bo- Ije, in ta je prišla zahvali'ti se Morenitu na dvorišče »posade«. Malo se je nakiiti- la, dn s ostankom denarja Morenita je ku- pila dve rdeči roži. katere je vtaknila v örne svoje lase. — Obadva sta šla se sprchajaiti na obrežje Guadalkvivirja, ped cvetočimi drevesi Mamede. Ko sta se našla v itemnejšem zavetišču, ki so La tvorili visoki Rirmii mirt, ie de- kle vr^lo svoje roke okoli vratu Moreni- ta, in rekla mu ie brez ponarejenetra sra- mu: »Ljubirn te, prijajtelj, in ako hočeš, ko boš imel dvajset let, se poročiva.....« Nebeško ženitovanje. LEGENDA. Kolikokrat je slišal uboRi deček; »Kdor hoče priti v nebeško kraljestvo, mora po ravni pcxti hoditi«. Dvi«:nil se je na poit in cesta ua je pripeljala naravnost v mesto, v lepo cer- kev, kjer se je ravno vršila služba božja. Ko je za^ledal toliko lepote in zlatä, je mislil, da je pnišel v nebesa du je bil od srea vesel. Ko je minila maša in mu je dcjal cerkovnik. naj od'ide, je ta odgovo- voril: >'Ne, ne —• srem; vcsel sem, da sem prišel končno v nebesa«. Cerkovnik pa je šel k župniku in mu je povedal, da je v cerkvi deček, ki noče pdiiti, ker misli, da je prišel v nebesa. 2upnik pa je odgovoril: Ce (to rniisli, tedaj Ka pustimo v cerkvi«. Nato je šel župnik k njemu in La ie vprašal, če ima veseije do dela. »Da,« je odffovoril niali, »dela sem sicer navaien, toda iz nebes ne grem več«. Tako je ostal v cerkvi in ko je videl, kako prihajajo ljudje molit pred Mariio in Jezuščka, ki je bil izrezan iz lesa. je de- jal: »To je ljubi Boß;. — Poslušaj me, ljubi Rojrek, zakaj si tako shujšan! Goto- vo ti ljudje ne dajo jesti. Vsak dan ti bom pr.inesel jedi. | In od tedaj je nosil pred podobo vsak dan polovico svoje iecii in Jezušček ie pričel dobivati okrogla lica in rasti v za- čudenje vseh vernikov, k/i so čez par ted- nov to opazili. Tudi župnik sc ni mogel prečuditii, zato je osital v cerkvi in videK kako je deček prinesel svoj kruh in L<*¦ delil z Jezusom. Čez nekaj časa je dcček zbolel »n osern dmi ni prišel u postelje. Ko pa ie 70- pet vsital, ic bilo prvo nje^ovo delo, du ie nesel Jezusčku jedi. Župnik je sei za njim» in ffa je slišal, kako — je govonil: »Ljubi Bo«:ek, ne zaineri, da te tako doltfo ni- sem obiskal; bil sem bolan in nisem mo- gel hoditi. Podoba je odgovorila: »Spoznala sem tvojo dobro voljo. To je dovoli. Prl" hodnjo nedeljo pridi na iiebeško žcnito- vanje«. Dcček ie bil tesa vesel in jc povedal župniku; ta jra je prosiil, naj vpraša Je" zuščka, če sme iiti tudi on ž njim. DečeK je vpraSal. a Jezušček je odgovoril: »Nei Tü sam pridä!« -H; Zupnik pa pa je hotel prvo zato pri* praviti in jra obhajafri; dcčck je bil zado- voljen. Naslednjo nedeljo. ko je preiel svoto obhaiilo, je padel na tla, unirl i»1 | stopil na nebeško ženitovanje. Bud ilk a. Spisal C. Brio. Frevela R-a. Qospod Mauchon je p-rav zares u- zor -uradnilka. — Vesten, natančen in po- časen — pravi lepopisec — brez po- sebne vnetosti in zainiimanja zasluži si po- šteiio svojih šcsrtisoč tramkov letno, ika- tero plačo mu je odliocilo ministerstvo za njegovo ddovanje. — Le ndkaj bi se mu utegniio oporokati: njegovo prevelitoo re- dovitost. — In vsled te svoje lastnosti pride rcdo-vito vsak dian prepozno v urad. Za novo leto je gospoda Maiuchona čalkala gratifikacija — novoleino darilo. — Sicer je mi posebno izailuzii ali — 5mel je neflcaj dol^ov — in — no, allco se ima dol- ffove, tedaj...... P-redstojniik njegiovega urajda ga je tedaj potklical k sebi, da mu sponoči pri- jetno novico. — >Go/spod Mauchon, — sporooiti vam imam nekaj maleffa«. — -rnu je rekel. — »Aha — simo že tu«, — si je mislii gospod Maaiclion, 'ki je bil za spremembö prišel 'tistega -prvega due leta dve tiri pre- (kasno v urad. »Zdaj bo zaginmelo!« — In — Ikara'jza velja pa je pogaimmo odgo- varil: »Gospoid diröktor, Jaz paič že vem, kaj mi imate za reči. — Alii — «to pač mi mioja kriv'da.« — »Kako?« — »Ej — prijatlji so me tirali s seboj, — tako je bilo.« — *¦*••" »Kaj zlodja ini hočete vendar pra- viti?« — »Sainio resnioo in odkritosröno, — %0' spod direktor. — Pri'jatelOi so m'\ dospei* iz bližnjega mesta, /pa so si hoteli malo o- (gledati prestolnico, — hoteli so se maj° pozabavati in razveöriti ikoncem »leta & veselo pričeti nom« »Ej — giospcud Mauchon?!« — »Eh,— da, — saj vem!« — »Smejali smo se imado, pa pili in jc^1 9mo vesdio, — in slednjič se zalkaK/nili.** Dirök'toriu se je zazidela stvar r^ smešna, ali — m:JiiJfe"i Pre rokovanje. Iz francoščine - Rosandra. Sedela sta na drevesu, posdkarem t 2a^n]i seziji dežja.... sanjala sta in molče vDiraia svoije veliike 061 v dolino, ki se Je J^Prostiraila prcd njima, — na travnilke, CISar lepio zolenje je ozivija'lo pokrajlno ln breg ireike, iki se je toot srebrn traik va- ^a med smaragdnim obronkom. Opmostivši se sanjavostii ie Anteja, ^adfka devojka, vprašala Niiklosa. svo- Ie2a liubljenca: »Tii več ne govoriš, tiiti se mi roe • "aisfmiliaš..... kaij ti je pač?« Ne da bi jo pogleda! jele malo zmig- n'l z ranmnri in zammurail: »MisJ-ilm« »Na mene?« Brutalen v svaji imdiferentnas-ti \\ °ga dala, — n veruj nii, te so najbo>]j sreenc.« — 2a tern besedami je Nilkbs vstal. l^noti zahadu se je nebo nudeöilo v , ve^Orni zarji ;Jn (drevesa so zaSuštda v I Cemi sapi. — Nanierfl sc ije v mesto, ,a brig-ajoč se za inalo Antejo, (ki rail jc ledila s istodznimi tfcmi. v »Ali se kedaj zopet vrncš,« — jra je 'Drašala slednjič. »Goibovo^, — ji je odvrnil, keir La je Jfcfio vp.rašanje veindarle ipretsreslo. — j(Vönelo je iz istega tafko globdka žalost v1 'sflcrh, — da ji je usmiljenD oUgövoril, J-prav Hi bil ta odgQvcw odmev njegovih 9Cintov in upov. »In kodaj?« jj, Ta -vztrajitost sc nm je zdeila slkoraj ^OQjra pornena. — Ce bi ga vein dar 7 rivmosüna ljubav, lotročja želja d^nojke - l>et privedle v rojstni kraj? In z malo strpnim glasom in pomilovalnlm ^meškiam ji je odgovaril: j. »Kad&r bo na tvo)o g'laAno pada!l indeč .le'8: in z1at dež! — Taiknat ise vTnem, iai'a dovolka anila!« — Vsi listi so že padli z dreves — po- krlli tla in drvili se po prašni cesti prexi nevihto in viharjem. — Antejo pa je zme- rai še vleklo k posekanemu deblu, kjcr sta scddla z Niklosom ma večer stovesa. Urc in ure je strmda v najdaljo točko obzorja, ali morebiti ne zagleda še vra- čujoocga se. — Upala je, da sc prej ali slej vendarle vrne dzvoljenec njenegai ßr- ca, — utnijeoi od dlvjega diira širom sve- ta, srečen, da dohi nio, ki ga calk«. V potrebi tolažbe tn zaupanja se Jö Amteja ipodala k starki, o kateri -se je go- viorilo, da pozna bodočnost. — Stadca ]e poslusala njeno pripoved pa ji razlagala prihodnjost. — Virgla je na ogenj sSkJe-dl- oo vode in v irazvi'jajoco se pa.ro je dela- la čudežne znake m križanja in z grča- rim glasom je sl-ednjič reikJa Anteji: »S/bvo Nikliosa je bilo prorokovanje, vrni'l se bode, 'too bode na tvojo 'glavo padal rudeči isnesj in pa zilat dež«. — Anteja je vrgla čarovnlci svojo mo- šnjo z denarjem, globortco prertresena In skrajno zatostna goljufive obljube, — prerokbe. — Nikoli — inikoli več se P dsraigi ne bo povrnrl. — In — 'fcakar dia bi ji i>očasen strup začel sušrti ftari, se jo je polastila brez- mejna l^rezupmasft, jjlobokia melanhalija •jo je objela in spodila iz njenih ustnic nasmeh, — zbrisaila bleslk njenih lepih o- i\. — Umira'la je revica Anteja v svoji ncwikoncni žailostl dn prosrla je, da jo po- ikqpljejo v onesm dravoredu, kjer je toH- 'kokrat pričaJkioarala wnitev dratgega, da tra še mrtva čaka na mestu njiju slovesa. Lefro za lefcom je minžlo, mirzli vetro- vi so sledlli vročim sapam,... pclje je po- čivaJo pod preobMno vodo, iki je izstopi- !a iz rečne »tnuge, pa se zopet pxebudilo v jasnern pomladanskem solncu. — Nökega lepega jutra, ko se je ra/vm> nairava obudrla zopet, — ko je ozračju piaväl prelesten vzduh cvetočih pomo- ranič, — so zvonovi glasno so^lasaüii z veselrm krikolm mruozice, ki je pozdra- Ijala vra^ajočeffa se Niiklosa, :ki se Je vos ovenčan vračal iz slavnostnega pohoda v daljnih krajih. Mlade devojke so sc mu v svojih brezmadcžnih 'tunilkah blizale in me nudi- de venec sreče, medtem pa so mu m!a- denlči podali kupo zlatorujne ipijače, dia si ohladi usta pröd vhokiam v domači tetmpelj. Kar zadene sredi dre.voreda Niklos ob mal kamen —- spomimcök in spodtaik- nivši se pade.... Pri tern padcu zadene z glavo na kamen, ki mu prebije sence.... Zakrilil je z rokama, — spustil venec in kupo s pijačo In se zadnjjc stresel v smnt- nem objemu. In izpolntilo se je prerolkavanje: Ko se je praznovala vrnitev Niklosa in njega udruženje z zaročenko. je padal sneg rudečih nož in deževalo ie zlato- riüjroo vino.... Uganke v „Mladiki". (Domen). ^v Nismo imcli do sedaj lista, ki bi po- rto je hvale- ^&r ?eJstvo« da ie »Mladika«, kot do- fic i?ru^ni!>fei list odprla dovolj velik ko- r^jT ^e vrsti zabave. S kakšmirn vspehom ^'ev/s nridobitvijo novih narocnikov in jje citateljc s krajšanjem morcbitne dol- ^evri6 m z ^lstre"Jem uma- vidimo iz ^lla vsiikokratnih reševalcev. ^, Uganke nam ne nudijo lc zabave. — w°vednost, ki sili človeka. da razgrne k're a-v° in "ajde zahtevano ni-isel, nam k')P v°Ii°; ncštctokrat se povrncmo h '•" L'fi:anki: hočem, moram najti. Osve- žijo nam spomin: predclane snovi iz zem- Ijepisja, prirodoslovja, jezikoslovja, pes- ništva, računstva itd. nam stopijo spet pred ooi. Tireba je večkrat seči po knjigi: kje ta reka, gora^ mesto; kateri ta ptič; ta pesnik; ta beseda, ki mora biti tako se- stavljena? Zahtevana misel pa nas pelje na poliitično, versko, vzgojno, socialno itd. polje, kakoršen narnen ima pač avtor uganke. V dobri uganki sta korisitna in zabavna smcr tesno združenl. Uganka je umotvor, večkrat zelo u- meten, zato ni treba, da se ga avtor sra- muje. Tudd pomilovalen nasmeh onega, ki gre preko "te vrste zabave, naj ga ne moti. število vsakovrstnih reševalcev mu je v zadoščenje. 2al, da tudi pni naših reševalcih vidim le neko goitovo vrsto ljudi. Kje je druga inteligenca? Prepri- čan sem, da je veliko reševalcev, kii iz malomarnosti ali neke sramežljivosti ne pos-iljajo rešenih ugank. Poveni slučaj. Za božičmi dar v pretečenem letu je nemški tednik »Das Illustrierte Blaifct« razpisal nagrado za rešiitev neke ugan- ke znesek 2000 mark v štinih dobitkih, deset nagrad v obliki polle-tne naročnine in deseit nagtrad v knjigah. Sestaviiti je bilo treba fcrtografijo mesta Berlina iz vi- šave; slika je bila razrezana v razne ob- like. Ste radovedni, koliko rešilev je pri- šlo urednistvu: — čez 5000. Vas zanima, kdo je poslal leštitve? Vseučiliški profe- sor, knez, grof, en princ, rokodelec. uči- telj, kmeit, pesnik, poštni ravnaitelj itd.; veliko števUo še otr.ok iz mesta in deže- lc. Nekdo je porabil 46 Stevilk lista, da je sliko končno sestaviL Ali ne vddite v item ludi dobro pogoden način razširjenja lista? Čebi so imeli v lctu 1918 na platnicah »Zlate Ptrahe« (imam samo ta letniik pred seboj) pol strand širokega tiska, štirinajst- I dnevno revijo »Sbornik ceskych liadau- karu«. Urednik mu je bil J. V. Kyclitarik. Samostojno naro^en je stal 3 K 60 via. — Pli Italijanih nisem zasledil velikega za- nimanja za to zabavo. V par reviijah so le računske naloge in šarade, kii naj služijo menda za reklamo listu. »Mladika« je začela precej srečno spopolnjevati vrzel tudi na item polju. Ni še vsega, kar bi želeli; zaniimanje pa nas popelie do popolnega in raznovrstnega. Da pridemo čimpreje do tega, poslušajle, Ligankarji, glas gospoda urednika: Cim- bolj razsiriite »Mladiko«, tern lepše na- grade razpišemo. Tudi za denar, Co nam I bo mogoče. Socialna misel. Prcd nienoj leži 3. št. »Socialne mi- sii«, ki jo urejujeta in izdajata dva iskre- na in globoka poznavalca človeške družbe, državni poslanec v beogradskem parlamentu dr. Gosar in naš tržaški rojak ^ranc Terseglav. Revija je po svoji vsebini veleak- tualna, tako, da se mora vsak, komur le- ži na sreu blaginja in preporod človeške družbe, naravnost obvezati za študij so- cialno-gospodarskih vprašanj, ki pretre- sajo vesoljno človeštvo. •— Imeli smo na Goriškem vže pred vojno »Naše zapiske« od nevtrudnega dr. Turne in prerano umrlega dr. Dermota, ki so pa vsled svo- jega materijalističnega naziranja zmcsali našenm delavstvu vse verske in social- ne pojme. Današnja izkušnja nas uči, da ja bila taktika »Naših zapiskov« zgrcse- na an brczuspešna. Materijalistično nazi- ranje ne dviga, ampak ponižuje člo^eka, ker ubija dusevnost. — Hvaležni smo jima, da sta začela orati ledino socialne- ga vprašanja, a veliko večjo hvaiežrost bi jima bili dolžni sedaj, ako bi naše de- lavstvo ohranilii tudi verno in s tern tudi boij delavno in varčno. »Soclalni misli« pa ni na sxcu samo dviganje gospodarskih dobrin, ampak v pi vi vrsti preobTazba človeško družbe z večnlml načeli Dravičnosti in raedselioi- Me ljubezni. Stremi torej po dušni pre- obrazbi človeka, ki je po marterijalistič- nem kapitalizmu zgubil vsak polet in po- zahil na višjo nalogo, ki rnu io narekuje nevmrjočnost duše. Vsakeinu našemu kulturnemu delav- cu in posebej še našim delavskim masam najiskreneie priporočarn »Socialno mi- sel« naj jo ätudirajo, naj se poglabljajo v resnost in odgovornost življenja in spo- znali bodo, da ie krščanstvo ona velesila, kl edlna more oravično in brez krvi re- sit! vse dosedanje zablode kapitallsticno- ccoistlčnih buržujev. — Prinierjajo naj se »Naši zapiski« z »Socialno nwslijo« In ta- koj se spozna, da obvlada »Socialna mi- sol« po svoil jrlobokl duševnosti vsega človeka, dviga ga iz sebičnega niaterija* Iflzma k nesmrtno medsebojni ljubezn«, ki vse pretrpi. vse prenese, vse stori, da bi svojega bližnjega osrečila. — Človek ni samo matörija, ampak obenem tudi du- hovno bitje. In to plart človekovo je treba preobraziti z pravimi nazori, ki nam jih nudi krščanska etika, še-le potem smeino upati, da se bo sedanji socialni nered predrugačil. — Kdar hoče koristiti člo- veški družbi z samo rnarterijalnostjo, ne bo žel vspehov razun z surovo silo. — Najprei jo treba čloreka notranji prero- diti. dvigniti njegovo dui^evnosit, vzbuditi njegove duševne sile, notem še-Ie smemo nričakovatK da so zdrobl okove, sedanie Vapitaustično-ecolstične družbe in za- v!ada socialna oravlčnost. katere odkrlt clasnlk v Juffoslavljl le postala »Socialna misel«. Revül fe naraen pozltlvna resitev sociialnega problema, medtem, ko se ie vse dosedanje delovanie socaalistov in komunlstov gibalo v negativnem in de- struktivnem smislu. Še predno smo vedelii za «Socialno misel«, se je porodila v nekaterih «,ror> Skih izobrazencih misel, da se doda »Mla- diki« kuMurnii vestnik z nalogo, da obve- sca sor'ojake o vsem svetovnem kuliur- neni in socialnem gibanju. — S »Sodalno mislijo« pa je »Mladika« razbrernenjena in se posveti kulturni vestnik ediino na- semu društvenemu življenju, ki pa naj bi bil kot priloga »Mladike« popolnoma sa« mostojno glaailo, da se Iahko veže v po- sebno kniigo. H koncu bi pripomniil §e to-le: menj se ne zdi pravilen naslov reviji: »Social- na misel«; bolj bi odgovarjal stavljeni na- logi naslov: »Socialni zmlsel«, ker ho- čemo Tzbudit) in dvigniti zmlsei r masah za socialne problome. — Sicer je ta na- slov postranskega pomena, toda tudi na- slov naj jasno izrazi stavljeno si nalogo. Segajte pridno po revjji, ne bo vam žal tistih par lir, ki se vam z stoodštotni- mi obrestmii povrnejo. — Naroča se Iahko v prodajalnici K. T. D. v Qoriai — Mon- tova hiša. Fr. Švara. 0 nekaterih žuželkah, ki so škodljive vinski trti. Komaj spomladfi ozeleni vinska trta, že se pojavijo njeni sovražniki in škod- ljivci. Niijvažiiejšii so: trsni zavijač ali Wtjon, majski hrošč, tesni rilčkar, trsna šoitasta uš ali trsni kapar in tupatam itu- di vinogradski rezač, ali klßsman, trsni zeleni hrošč iin vinogradski pisar. Trsnega zavijača, ali trtjona in maj- skega lirošča, ali kebra, ue bom opisoval, ker jiih vsak dobro pozna. Prvi škoduje s tern, da objeda mladje in zvija perje »v cigaro« in drugi pa poleg objedanja mla- dja, objeda tudi korenike v zemij'i. Zlasti je zadnja škoda občutna v vinogradih z ralilo zemljo in ki so bili dobro poginijeni. Samica iirošča je namrec premetena ži- vaK ker leže svoja jajčka v tako zemljo, ki je dobro pogrnjena, da bi tarn njena zalega v gorkoti bolje vspevala. Tarn preživi zalega rtri leta, predno se razvije popolni hrošč, ki v četrtem letu pride na plan. Ni potreba povdarjati, da sti ti dve žuželki močno škodljivi in zato jih mora- mo tucii preganjati, pokončavati. To ni ;te- žavno delo an ga Iahko otroci vršijo. — Vsakemu je znano, da se n dve žuželki zelo Iahko dajo otresti, zlasti zjutraj, ko so od riočncga mraza premrziieni. Poleg tega ima trljon, kakor vsi sorodni ribč- karji to lastnost, da se napravd mrtev, ko slubi sovražnika, in čim se dotaknemo ras'tl/ine, na kateri tiči, se spusti na tla in se v grudi zgubi. Zato moramo postaviti, predno stresgmo trto pod njo priimerno pripravo, da ga vlovimo. Zato najbolje služi kak star dežnik, kii smo ga zato na eni strani malo porezali, da ga Iahko ulovimo kar več vrst škodliivcev h kratu in sicer poleg trtjona in hrošča, tudi rilčkarja, zelenega hrošča in morebiti 'tu- di klešmana in pisarja. Trtjona je najbolje zasledovati takoj zgodnje spomladi in si- cer nrej, nego začenja zvijati in leči jaj- ca. Ce so se pa že zvitki pojavili, jdh je neobhodno potcebno pobraiti in jih sežga- itii. To dclo ie, kakor rečeno, zelo Ialiko in veliko škodo si delamo, ako ga opustimo. Trsni rilčkair se loci od trtjona po svoü velikosti in po perutnicah, ki so i brazdaste in s sivo rumenkastima luski- caini poprskane. On se pojavi nekoliko kasneje od tntjona in objeda mladičjc in tudi korenike. Zavitkov ne dela. Rilčkarja pokončujemo podobno, kakor trtjona. Zelo zandmivo je pa življenje ščita»te trsne uši, ali 'trsnega kaparja. Izpod sčita ali- kapice, ki tiči na deblu trte zlezejo spomladi mlade ušice, ki so možkega in ženskega spola. Te ušice se parijo in samčkj, ki niso sposobni vsled pornanj- kanja rilčka za srkanje soka, za daljšc življenje, kmalu nato poginejo; samice pa zavijejo svoj rilček v ibrsno deblo ali špa- ron, pa se več ne ganejo od tarn. Tu se začnejo širiti, zadobijo ščit in začno leči jajčka. Nato samica pogine in jajca iniajo čez zimo lepo skrivališče pod ščitom svo- je mrtve matere. Ta uš, ako se prijavi v veliki men, utegne biti zelo skodljiva tnti, ker piie njen sok. Zato moramo to golazen zatiirati in sicer kaj priprosto z maščenjern z roko in to po zimi, ali že v jeseni. da se ušice prej ne zvale. Vinogradski rezač, ali klešinan, ki je zelo podobeu znancnui govnaču ali gov- nobrbcu. ie tudi zanimiv. Ta škodljivec prebiva tupatam po suhih in peščenih vd- nogradih in sicer v zemlji. Tu sedi rad pred svojo luknjo tin ako ga nikdo ne vidi, spleza unio na trto, si odščipne vršič inla- dike in jo potem povleče v svojo luknjo, kjer brani potem ž nio svoje mlade. Ta škodljiivec ie pri nas iredek in zato si ne bomo glave belili, kako naj bi ga zaltl- rali. Tesni zeleni bnošč je poznan in ni treba, da ga opišemi. Ta brošč dela veliko škodo s tern, da popolnoma obje perje. PdtooMcujemo ga is pobiranjem. Tirsnd pisar je pri nas malo zniani vi- nograidslki skod'ljivec. Ta žuželka je tako veli'ka, kalkor trtjorn in iimct opasje ln •teiTMio rujave porutnice. Prav Iahko ga locimo od rilčkarjev, (k'er moi manjka iril- čdk. Ta bnošč se imenuje zato ipisair, iker izleda ma trsinem listu, krat'ke luiknjdce, ki so caikam poidobne. Ličinka tega brošča je tudi äkodlji'va, 1 ker objeda tudi karenlke v zeml]l. Tuga brošča je zelo težiko za.fcka.ti, ker čim se trti približatno, se nairedi mrt- vega in pade na zemü)o, Iker ®a radii nje- gove zemeljske barve, le težko najdemo. just llšaj. France Bevk: Faraon. Trst \S)L&, Izdala in založila Naša založba. Tiskarna Miroslava Jaspeirja na Ounaju. Ilustriirail Tone Kiralj. Str. 127. Cena L. 5.20. üoniska živii in se Kiblje bolj ko kdaj prej. Komaj smo se oddahnili ob sijajni osebmosti Plregiljevega Joannesa Plebanu- sa, že stoüanio ob Faraonu. Bevkosvi knji- gj, ki jo po njeni teži ipostaviimo laliko ob. — Caifkarjeve Podobe iz sanij. S sirčno krvjo pisana knjiga je to. V najtežjih diieh pisana bridko preizkuše- nemu cloveätvu, ko je bil najglasnejši molk beseda in beseda skrbno izdelana knnka. Težko je bilo pisati one dni in iz- sekati sodbo in obsodbo, ki bi bila vzeta iz trpeeih sre in po njih izgovorjena. Üan- kar iin Bevk sta bila oni čas nienda edina, ki sta gpvorila za vse po Dom in sveto- viih straneli. Treba je bilo tedaj govodti v prili- kah. Saj se spominjaite: državni pravd- nik, cenzura, interes države, vojno ozem- lje itd. Stvar imenovatii tako kot je: rdeoi svinčnik ji ni prizanesel. Torej v prilikah. Ko so prilike bile vsem jasne in so ljudje šepctali, je cenzorja tudi srečalo nekaj in poslej je bilo tuidi s prilikaimi težko. O vsem item bi govonila Fraraon in Klic že- ne, ki je kot črtica »V kritju« delala toli- ko preglavic in pripomogla Bevku z »Rdeüimi vrstami« k odliki p. v. in v uni- foxmo. Bevk je zbral one črtdce in nam jih v tej svoji knjigi podal, da ostane spomin na vse gorje in da bodo kliicale v vse ca- se. »Faraon«, simbol vojnega tiranstva in vse njegove groze, ki združi človeštvo v klic ptD ckjfveöanstvu, jemottoinscenerija in čas, v katerem se odngrava osem tipič- nih tragedij »KMc žerie«, »Piraznota«, »Ka- ko je bilo?«, »Otrok«, »Begunec«, »Avdi- tor«, »Vxniitev« in »Sovka«. Eno dejanje se preliva v drugo, ena slika izpopolnju- je naslednjo an ko prebereš vse, se iti zli- jejo v grozno celoto, ob katcri se ne za- nnisliš in prisluškuješ, če ti še bije srce. A to človeško srce, kako bridko jo bilo pre- izkušeno, kai vse, kaj vse je prestajalo in prestalo! In v kolikih slučajih je nehalo biti! Frevelika je bila sila in iteža. Srca, ki so se našla, so nasilno loöili: počiti so moraia. Faraon ni poznal ljubezni! »Klic žene« je dosegel v «treh pismih sree v kritju — Faraon je sei preko klica, iz »Praznote« sliišimo utrip zapuščene: Fa- raon ie posegel med dvoje sre in ju od- tujil, »Begunca«, starčka, ka je prišel v tuj svöt ,in se mu ne more privaditi — Fa- raon ga ima na vesti in Faraon je vstva- ril »Avditorja«, ki v njegovem imenu sodi in izrece obsodbo »puntarju« in sebi in Faraon je.kriv človeka, ki bije težek, te- žek boj ob vprašanju »Kako je bilo?«, ob srečanju z »Otrokom« in ob »Vrnitvi«. »Sovka« zaMijuöule »Faraonski« cikeil s simboliko, v kateri je podčrtana ttragika mater, ki so jim vzeli otroke. Farapii ni gledal na materino ljubezen in njeno pra- vicov Clovek, ki si trpel, vzemi knjigo in beiri! Drugi del knjigL s »Crniin piščan- cem«, Anušiko pred porofo«, »Most sa- momorilcev«, »Podobni obraz« iin »üres- nik« je od vceraj, danes in jutri, nenave- zan na kraj in čas, je slika človeka in raz- mer, ki vstvarjajo kaitastrofe v ožjiih in širših krogih. Kot se je pisatelj v faraon- skiih črticah poglobil in prisluhnil najti- šjem utriponi srca in duše, ki ostanejo po- vprečni vsakdanjosti neslišni, tako je tudi v item delu setfei do dna iin vibriranje, ki ga slišimo potem ko je umetnik odmaknil roko s sfcrun, nas prevzame do bolesti. »Na četrti galeriji«, zaključuje pisa- telj zbirko. Vero y moč in umetnost naše še besede je imetl, 'ko je bil še Fairaon na vladi in pohodu du vera ga ni varala: da- nes mu daje prav in njejrova knjiga sama je glasna priča. Bevk je zapel s Pasitirčki pri kresu in plcsu, v Pesmih se nam je razodel, a jaz «a nisem bil nikjer tako vesel kot ob Faraonu. Zdi se mi, da je pokliican dedič Cankarjev. Kraljcve ilustracije so lepe, tisk lep, le korektura je prezrla nekaj niest, ki pa jih lahko vsak popravi. Vsem, ki se zani- majo res za itmetnast, knjigio priporočam. Težka je in namenjena le oniin, ki znajo mislki, čutiti iin soditi! — Dr. .foža Lovrenčič. Mladika. Brez pretiravanje Jahlkto dairies zapi- šenio besede: »Mladiika« je po svoji vse- bini, mrnoffovrstn'ostii In .opremi ne saimo näjboiljsi ijiuigioislovanslkii družinski list, ampak se lahko meri tu'di z družinskimi listi drugih narodov. Kljub temu, da prl- nesc tu kpa faim (ka'k težji člantik, |c v -li- stu še v^edno toliko zabavnega m poučne- ga čtiva, da/ je lahlko zadovoiljcn vsak preprost narocinik in citate^j. Lc Skoda, da list razširjate o Veliki noči nied ročnilkov kot bi to zashižil. Vsak sloven- s'ki intloigent, vsaka slovemstka hiša, ki kollic-kaj premore 20 L na leto, bi ga mo- rala imebi. S tern bi list izdatno podprli In mu z-asfeurali se rveč slik in še lepšega irazvitka za bodoče. Priporočanio toplo, da list razširjate v Velilki noči nied svo'jiini znancd in mu priidobite veliko štc- vil'O novih naTOČnikov. Mladika st. 3. ima sledečo boga- to vsebino: Leposlovni del: 1. Pesmi: "rance Bevk : Taiiios*. ¦ 65. Stano Kosovel: Kaj nai začne? 65. — Janko Sanrec: Golgota. 66. — Pastuštain: Sredi mladme. 70. — Stano Kosovel: Podnočje. 74. — 2. Pripovedna proza: Ivan Prege- lj: Gloriosa. 67. — France Bev'k: Pirocc- sija. 69. — Alojzij Remec: Andrej Kcšu- ta. 70. — Jure Juric-Gradnük: Kdo je ikriv? 73. — Leop. Keber: Brezen. 74. — Poučni del: Joža Lovrenčič: Valentin Stanič. 78. — Dr. Andrei Biidal: Ci-gav je Dante (Konec.) 81. — Alojzij Filipič: Po deželi citron in roždčev. 82. — E. Dan- nort-Pengov: Teloh. 83. — Jn'kapemancl. 84. — 2ivljenje in smirt na južnem tečaju, 85. — Staničeva vnanjos't. 87. — Za naše maloke: Sedm vranenr. 88. — Božja hra- na. (Legenda.) 89. — Leska. (Legenda.) 89. — V. Pri nas. (Pesem.) Jaitiko Samec: Hudi stric. (Pesem.) — Cika Jova-Qrad- nik: Veter. (Pesem.) 89. — Ženislki svet: Vzg-oja. 90. — Še par potez. 91. — Moda 91. — Iz naše književnosti: Ivan Pregel]. (France Bevk.) 92. Plebanus Joannes. (Dr. Alojzij Res.) 93. — Od'loimek iz »Plebanusa Joannesa.« 93. — Lzseljenci. (Pavel Golia iz knjige »Večerna pesma- rica.«) 93. — Listek: K refarmi stoven- ske miadiniske liteirature. (Janko Samec.) 95. — NeverjetJio! (Ciril Jeglič.) 95. — Književnost. 95. — Ljubljaiisko pismo. — (M. F. B.) 95. — Giuseppe Mazzind. 95. — Slike: Valentin Stanič. 79. — Kralj Jnkaperuancev. 84. — Shadkdetonov le- deni sklad. 85. — Slika brez podpisa. 87. — Larson: Angel vainuh. 89. — M^da. 91. — Dr. Ivan Pregelj. 92. — Giuseppe Mazzini 95. — Sodalni tečaj v Gorici. 95. — Kulturni vestnilk: J. K.: Krščanstvo in kultura. 17. — Dr. Josip Ličan: Nravste- ni prepofod ljaidstva. 18. — Jamlko Kralj: SociaUio mišljenje. 19. — Ivan Rcjcc: Socioloffija in vera izza 19. stoletja. 20. -— Tremtar: Nase plaminstvo. 22. — Do- men: Mati in ljubezen do knjig. 24. — Iz KreSkove zakladnice. 24. — Veirz. 24. -— Priloga z drobižem. Satira. 17. — Skri- valnica. 17. — Uganke. 18. — To in ono. 19. — Kratko&asnice. 20. — Stovarček tujk. (France Eržen.) 21. — Zdravstvo. 23. — Gaspodiujstvo. 23. — Listi. 24. — Na .razgledu. 24. — Glasbena priloga: Karlo Adamič: Jutxo, David Dolktorič: Gorišike trte. Književnost-umetnosi Pojasnilo umetnikom. Na drugem nie- stu objavljamo oficijeino obvestiio o pri- redlitvi jugoslovanslke razstave v Beo- graidiu. Pravilniik za ji 'z'. nočil nož i;n ji dejall: Čuj, ko rio nocoJ tvoj mož spal, mu prerezii vrat. Dobro je. Tedaj odide mož otožcn, misleč: W bi odrezal vrat svioji ženi! svoji sesfcri- To je neniOK'oce: NilkoLi (ne storim tega- In vrže nož v pot ok, ho tec se pot em #' govoriti, da ga je izgubil. 2ena pa tudi odide. Jedva tss je zfl-0* čilo, vzame nož in gre, da bi nniorila moža, iki je spaü. Kar S€ zopet pak,aže Bo& in klikne: Nesireonica! Ketr sd 'tako zlobna. se ne boš celo življenje več doteknila ž^|c za! Tvoje mesto j« na ipolju in pxi ogni'* šču. Ti pa, se )e obrnil k možu, ker si &' bor, si vreden bifti gospodar art sukati °' rožje. ZanimivGsti. * Moderni otroci. V Angliji živi \ letnj decök, ki je že ziiamenit kinoigralcCi Imenuje se Jadk Csogan in se irrta & svojo karijero zahvaliti znanemu igralc*1 Chairiic Chapinu, -kd je v dečku odfcril ve* Uk talent. Mladi Jadk je baje nevadno t&' pravil pogO'dbo z aiökkn ikinematogr2*' skim podjotjem za letno ])lačo 10.000 H* ver Stemlin.gov. — Jack je seveda t^03 postal cilj vseh amgleskih repcrrterjev, Hj teriin je iajajviJ, da je s svojo gcižo kuP11 materi avto in da zeli postati vslaven ^1* noigralec. S svojhn 15. letom pa nam** ö pod njjm globoka voida. Nedavnio je s tc' ea most a sikociij motrnar, ki je bil '&\ najet od neke filmisfk^e družbe. Iinel $ sirečo, 'kajti poakodoval sc ni prav nič. ^ Sploh je imornar splošno znan po isvoji11 vratolonmih skoikih. V Qlasgowu je s^' cil z višine 60 metrov. * Cigani zatatevajo — solo. Pf^P »Tribuna« javlja, da je pred šolsiko ßia1?' zarništvo v Bratislavi prišla deputoc^ ciganoiv iz dkolice Levica, 'kd je ziipir°s1' la, naj se tudi ciganom dovoli zigradp^ sole, v kateri, v (kateri bi se eiganski °' troci ucili tkakega slovamskeiga 'jez-v^2: Deputacija je obeöela, da luočejo ca^0 vse «troške pri graidnji sole nositi safl1' prosijo le, maj jim (država oslkrbi ^11^ učitelja. — Torej tudi oigans!ki rod strC' mi za napredlkom. .h Boj prod tobaku v starih ča51^ Anglešiki Ikiralj Jakob 1. je bil prvi, ki ? stopil v oidlkrit boj proti tobalku. I^li manifest, s katerim je aiajstrožje Pre?^ vedal kajeiije ter primerjal tobaikov dl »sopari, id se dviga iz pdkla«, — ^°^'\a perzijsiki Sah, je da-1 vsakeainu, ki so * zasačili pri kajenja, lodrezati nos in ÄOIL, njo ustnico. — Ruska carja Mihael F&* roviič in Peter Voliki sta vsakogair, iki ^ ga našli, da je (kadil, obsodila v smrt. ^ Sultan Mohaimod IV. je tako sovražil}^ baikarje, da dill je saim nadzoroval v ie tor jim dal v-saik dan pdkazati tobak, ^ tern pa vsak emu našteti 25 prav foJ'^ö, na zadnjo plat. Toda vse o ni nič lZ^^ Kajenje se je in se bo obdržalo, ^o«41 bo stail svet, pa naj bodo vrste ^^L' sinodke in cigairete, ki jih prodaja &** va, tudi še tako drage in za nič. V'<^üi: nes tlačijo že tobalk v usta, pljuca in i1^ kmalu ga bodo sc v oči in ušesa, in P1' gotovo se me bo oglasil proti tomu w°^. kralj, noben §ah, noben car in noben ^1 tan. Kar je državi prav, je sveto. v * Zdravilna moč svcllobe. firj7^et- zavrd v Kope.'ihageiu slavi svojo 23( j nico. Mnoffim je iieznano. kako je Pr'^ Finzen pravzaprav na to misel. z^^j 'iudi s pctnočjo solnčnih žarkov. ^e^'- due, ko sem sam ni dobro počutil, je * 0. dal brezbrizno skoz! okno, pa mu j^ '^, gled nehote obstal na iuački. ki se je s^, čila nia nasprotni strchi. Mačka je s a .j, dno za solncein in iskla toplih solij0^ žarikov, tako se porodi Finzenu nnise1» <„ solnce gotovo blagodejno upliva na ^^ ko, ker ga tako stanoviitno išče. In °.^ k čil se ie, da znanstveno preišče ucl c, solnčnih žarkov. Ta mačka je torej ,,, vede postala velika dobrotnica člov^1