z obrazomv svojega casa abonmajska sezonk07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski TOREK, 9. OKTOBRA 2007_ št. 238 (19.021) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) » Tajni« prvi vrh Kopra in Trsta Rado Gruden Včerajšnje prvo uradno srečanje med vodilnima možema koprskega in tržaškega pristanišča se je začelo nekoliko nenavadno. Boni-ciolli in Časar sta namreč še pred pogovori na sedežu Luke Koper »uradno« povedala, o čem se bosta pogovarjala. Po srečanju je sledilo le izredno kratko tiskovno sporočilo predsednika Tržaške pristaniške oblasti, ki je v nekaj besed strnil tisto, kar je bilo povedano že pred pogovorom in kar je bilo dejansko znano že prej, saj sta o tem pred mesecem dni govorila že pre-mierja Janša in Prodi. Zato lahko le ugibamo o pravi vsebini pogovorov. Toda prav ta »tajnost« najbolje priča, daje bilo na mizi precej konkretnih zadev, o katerih bodo pristojni organi iz obeh pristanišč v naslednjih tednih poglobljeno razpravljali, da bi lahko na vrhu decembra v Trstu predstavili kak konkreten rezultat sodelovanja. Jasno je, da bo največ pozornosti namenjeno nujno potrebni izgradnji infrastruktur, brez katerih je vsako dogovarjanje o skupnem nastopanju brezpredmetno, optimistične izjave o velikem zanimanju ladjarjev iz Srednje Evrope in Daljnega vzhoda za severnojad-ransko prometno pot pa prazno besedičenje. Zato ne čudi, da sta tako Časar kot Boniciolli še kako zainteresirana, da se pospešijo postopki za izgradnjo petega evropskega železniškega koridorja in tudi železniške povezave med pristaniščema. Pri tem pa morata glavno vlogo odigrati Slovenija in Italija, jasno pa bo treba tudi videti, kakšno vlogo bo pri vsem tem imel Deutsche Bahn, ki se zanima tako za Luko Koper kot za Tržaško pristanišče. italija - Včeraj se je pričelo tridnevno posvetovalno glasovanje v priredbi sindikatov Pokojninska reforma na rešetu referenduma Izidi bodo znani v petek - Vladna večina še vedno neusklajena GORICA - Na Trgovinski zbornici o ukinitvi proste cone V ospredju »odškodnina« Dežela FJKpripravljena sesti k pogajalskemu omizju - Črpalkarji na bojni nogi GORICA - Na goriški Trgovinski zbornici je bilo včeraj potrjeno, da bo s prvim januarjem 2008 gorivo proste cone le še spomin. »Prosto cono je ukinila EU, dosegli pa smo ohranitev deželnega bencina, kar ni malo,« je povedal podtaj-nik Ettore Rosato. Vprašanje denarja, ki ga bo dežela FJK dobila od državnega davka za promet tekočih goriv, pa ostaja odprto. Deželna odbornica Michela Del Piero je namreč izrazila pripravljenost, da se bodo o namembnosti te »odškodnine« pogajali na skupnem omizju. Na bojni nogi so goriški črpalkarji. Na 23. strani ITALIJA - Podpis nove pogodbe za šolnike Pogodba vsebuje tudi doklado za dvojezičnost RIM, TRST, GORICA - Predstavniki sindikatov in agencije Aran so včeraj podpisali novo delovno pogodbo za šolnike, ki predvideva povišek mesečne plače za 140 evrov bruto za učno ter za sto evrov bruto za neučno osebj e. Zadovoljstvo so včeraj izrazili minister za šolstvo Giuseppe Fioroni kot sindikati. Komaj podpisana šolska državna pogodba priznava neučnemu osebju slovenskih šol vseh stopenj iz goriške, tržaške in videmske pokrajine doklado za dvojezičnost, ki so jo doslej prejemali le slovenski osnovnošolski učitelji. V korist doklade sta si prizadevala deželni predsednik in goriška predstavnica UIL Scuola Ugo Previti oz. Maja Peterin, ki sta pojasnila, da bo določilo stopilo v veljavo s prvim januarjem. Po novem bo doklada za neučno osebje znašala 195 evrov bruto na leto, medtem ko bodo osnovnošolski učitelji na leto prejeli 312 evrov bruto. Peterinova in Previti sta zahtevala, da bi doklado priznali tudi vsemu učnemu osebju, vendar njunih želja v Rimu niso uresničili. Doklada za dvojezičnost namreč ni bila priznana vzgojiteljicam v vrtcih ter profesorjem višjih in nižjih srednjih šol. Zadovoljstvo je izrazil tudi tržaški pokrajinski tajnik UIL Scuola Giovanni Bisiacchi. Na 8., 24. in 28. strani nobel - Medicina Med nagrajenci ameriški Italijan Mario Capecchi STOCKHOLM - Letošnji dobitniki prestižne Nobelove nagrade za medicino so ameriški Italijan Mario R. Capecchi, Američan Oliver Smithies in Britanec Martin J. Evans. Kot je sporočila žirija v Stockholmu, so nagrado prejeli za svoja »prelomna odkritja na področju zarodnih izvornih celic in rekombinacije DNK pri sesalcih ... ki so vodila v razvoj silno močne tehnologije«. Gre za tehnologijo ciljanja genov. Z objavo nagrajencev za medicino se je začela letošnja sezona Nobelovih nagrad. Na 32. strani ajj modo ^Pmalalan obutev • usnjena galanterija NeroGiardini JANET & JANET (J^ janetisport fRAU RIM - V vsej državi se je včeraj začel tridnevni posvetovalni referendum o pokojninski reformi, kakršno zarisuje 23. julija sklenjeni sporazum med vlado in socialnimi partnerji. Referendum prirejajo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, ude le ži lo pa naj bi se ga ka kih pet milijonov upravičencev. Izidi referenduma bodo predvidoma znani v petek, ko bo o zadevi odločala vlada, v vladni večini pa so stališča še vedno neusklajena. Radikalna levica zahteva korekture, druge vladne sile pa so za odobritev sedanjega besedila. Predsednik vlade Prodi je izrazil prepričanje, da bo do naš li kom pro mis. Na 28. strani Zaostrena kampanja proti dvojezičnim tablam na Koroškem Na 3. strani Boniciolli in Časar začela pogovore o sodelovanju pristanišč Na 4. strani Zeleno omizje v Nabrežini: zaskrbljenost zaradi V V», • I | v • • zaščitenih območij Na 8. strani Tudi s Slovenci v Italiji utemeljujejo izbiro imena Goriška za slovensko pokrajino Na 25. strani La Combustibile s.r.i. TUST - DONIJO 30 TEL 040.020331 - 010252 Ji É Narodno UL, 28 Opčine Tel. 040.212136 III0ZBA V NOTRANJOSTI 2 Torek, 9. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Sredozemlje in Jadran vse važnejša evropska pomorska pot Miro Kocjan Včeraj je bil na Hrvaškem dan neodvisnosti, državni praznik, ki poudarja njeno suverenost. Povsod so bile državne proslave, slovesnosti pa imajo še v nekaterih strankah, organizacijah in ustanovah. Praznik pa je seveda samo sila kratka pavza v političnem vrtincu, ki je zajel tako notranjo kakor zunanjo politiko te države. Roko na srce pa to ne drži samo za Hrvaško. Nekako se je zganil ves Balkan, toda ob novejših prozornih naporih organov Evropske unije, da bi pričeli resno razmišljati o tem, kako vse balkansko področje v doglednem času in seveda ob izpolnitvi potrebnih pogojev, previdno vključiti v evropsko organizacijo. Krepi se mnenje, da Srbija v bilateralni dimenziji ne bo nikoli pristala na to, da se odreče Kosovu, Kosovo pa da ostane srbska pokrajina. Pri vsem tem naj bi Slovenija ob bližnjem evropskem mandatu igrala določeno reševalno vlogo, del te pa naj bi na svoj način prevzela tudi Hrvaška kot bližnja članica Evropske unije in prav tako kot Slovenija nekoliko boljša poznavalka razmer na jugu nekdanje Jugoslavije. Nam je seveda bližja neposredna politična problematika, pri čemer vsekakor zasluži pozornost in priznanje dejstvo, da se manjšinski organizaciji, slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji ter v večjem delu na Hrvaškem, vse-bolj zbližujeta, sprejemata zanimive in obojestransko koristne programe, se vzajemno podpirata, prva posreduje pri svoji vladi za upravičene zahteve sosedne manjšine, druga pa spet za prijateljsko manjšino onstran meje. Tokrat so se predstavniki dveh manjšin sešli v Kopru, Italijane je zastopal Maurizio Tremul, Svet slovenskih organizacij v Italiji (ena dveh krovnih manjšinskih organizacij) pa Drago Štoka. Poudarek so namenili vrsti žgočih vprašanj. Tako na primer, da bi še kako ustrezalo, če bi bližnja schengenska meja bila za hrvaško stran, seveda v tem primeru zlasti za manjšince čimbolj prožna, dalje, če bi pričeli skupaj obravnavati poreklo dveh manjšin (seveda zlasti krščansko), da je treba dokončno prenehati s spori in umetnimi nesoglasji ob meji in krepiti vzajemno tudi gospodarsko sodelovanje. Jedro sodelovanja pa naj bi kakorkoli bil jezik obeh manjšin. Vse to pa je zaokrožilo stališče, da bi bilo treba manjšini odločneje vključevati v organizme in dejavnost Evropske unije. O tem je že podrobno pisal Primorski, omenjene aspekte pa navajam, ker so jih zvečine objavili hrvaški, seveda pa predvsem istrski in kvarnerski časniki. Niso redka ugotavljanja, da je sodelovanje med manjšinama kar zgledno za obe državi. Manjšine na Hrvaškem so sicer te dni nejevoljne, ker jim je država za prvo tromesečje prihodnjega leta namenila manj sredstev, kakor so predvidevali in tudi zahtevali, vendar se tolažijo s tem, daje to začasna proračunska potreba in da bo v prihodnje spet normalno. Trimesečna sredstva so za 7 odstotkov manjša kot lani. To seveda prizadene tudi italijansko manjšino. Poslanec Furio Radin je posvaril, da je v tem primeru zlasti občutljiv položaj EDIT-a, ki je dobro in dokončno urejena ustanova, seveda pa ne bi smela biti žrtev finančnih težav, za katere ni kriva. To je tudi stališče, je naglasil, osrednjega Sveta za manjšine v Zagrebu, ki meritorno posreduje pri vladi in saboru. V Pulju pa je predsednik deželne vlade Ivan Jakovčič sprejel predstavnike manjšinskih svetov istrske regije. Omenjeni sveti so bili zakonsko ustanovljeni nedavno, da bi prek njih manjšina imela stalne stike z oblastjo. Zanimivo je, da tudi Istra izstopa po številu manjšin, saj jih predstavljajo Makedonci, Bosanci, Albanci, Čehi, Italijani, Slovenci, Srbi in Madžari. Tudi ta pogovor, sproščen in bogat, je izhajal iz potrebe, da bi odnos do manjšin ostal neomajen. Prav tako v Pulju pa so določili za prihodnje volitve kot vodilnega kandidata Istrskega demokratskega zbora Damira Kajina, ki ima že dragocene po- slanske izkušnje in je nemalo naredil za Istro. Predlagatelji so poudarili, da si je Kajin zlasti prizadeval za boljše socialne razmere, za zmanjšanje brezposelnosti, za sodobnejši odnos do upokojencev, vse to pa povezano s tem, da ni prav, da gre v državno blagajno kar 90 odstotkov vsega dohodka, ustvarjenega v regijah. Kajinov namen je, da bi 40 odstotkov fiskalnega dohodka šlo občinam in županijam, saj bi s tem v Istri vrednost notranjega družbenega proizvoda lahko dvignili kar za 50 odstotkov. Pa smo spet pri pekoči temi: pri-četek veljave ekološko-ribolovne cone na Jadranu. Znano je, da namerava Hrvaška ščititi cono kar z vojaškimi plovili. Vlada zagotavlja, da to bo, dasiravno se zaveda, da tvega, tega pa ne priznava. Ta cona je že epidemično zajela vso Hrvaško. Javnost je množično zanjo. Vodilno vlogo za cono igra Kmečka stranka, zanjo se bolj ali manj glasno opredeljujejo desničarji, pa tudi levičarji. Še najbolj previdna je Socialna demokratska strankam ki jo zdaj vodi Zoran Milanovič, saj je razumela, da Evropska unija ne podpira hrvaške enostranske rešitve. Nekakšno samostojno igro pa igra Vesna Pu-sič, voditeljica Ljudske stranke, ki sicer podpira pričetek veljave s prvim januarjem, vendar to podreja pristanku Slovenije in Italije. Na dlani je, da bosta jabolko morala neposredno načeti (in na rešitev vplivati) premier Sanader, kot predstavniki Hrvaške demokratske zveze in Milanovič kot glavni eksponent leve sredine. Vse kaže, da je vprašanje plinskih terminalov aktualno za vso celino. Splošna sodba strokovnjakov je, daje plin cenejši in manj nevaren za okolje neglede na speljavo vseh naprav. Med drugim, vemo da so v Kopru ob 50. obletnici luke, uradno dejali, da nič ne vedo o takem terminalu, dasiravno mnogi tihoma trdijo, da oblast in načrtovalci še kako dobro vedo o po-nu dbi in mož nos tih. No, ureditev plinskega terminala naj bi stekla tudi na otoku Krku, konkretno v Omišlju, ponudnik pa naj bi bila avstrijska firma OMV skupaj z drugimi tujimi, zvečine avstrijskimi, hrvaška podjetja pa naj bi finančno sodelovala s 25 odstotki. Pri Zadru, na področju Gaženice, pa nameravajo zgraditi novo pristanišče, ki bo stalo 220 milijonov evrov, od tega naj bi prispevala 120 milijonov Nemška razvojna banka, Evropska banka pa naj bi dala 100 milijonov evrov. Za zdaj je govor o luki potrebni za turizem, niso pa vsi prepričani v to. Drugačen cilj, izrazito profitni, je menda bolj vabljiv. Skratka, na dlani je, da Sredozemlje postaja vse bolj tranzitno, pa tudi, kakor pravijo, končno območje evropskega, pa tudi svetovnega gospodarstva, ki med drugim ugotavlja, da je sredozemska pot denimo do Azije daleč krajša kot ona po Severnem morju. S stališča gospodarskega oziorma materialnega razvoja je to zlasti za Jadran zgodovinska priložnost, pri tem pa sirena glasno razkriva dilemo: je boljše, da se jadranske luke, zlasti severne, povežejo in se načrtno dogovorijo o tem, kako sprejeti ta pritisk, ali pa naj se vsaka luka zase enostransko bori za svoj dobiček. To je eno, drugo pa je, kako naj jadranski dejavniki ravnajo v zvezi z vprašanjem varstva okolja, ki je že tako načeto. Zahtevna naloga, priznavajo tudi v Istri. Nazadnje pa čisto istrske novosti: tudi v tej regiji ni povsem jasno (to sicer velja tudi za Slovenijo), če je tako imenovani »splošni zdravnik« tudi »družinski«, ker je pač svetovno znan kot družinski. Tudi v stroki (puljski zdravstveni dom, denimo) zahtevajo, da se to enkrat za vselej razjasni. Pričelo se je tudi nabiranje oljk. Manj jih bo kot lani, vendar bo olje kvalitetnejše. Hkrati pa bodo v Livadah, v dolini Mirne, te dni odprli tradicionalni sejem tartufov. Cene bodo pošteno visoke, kar sicer zmeraj velja za ta naravni produkt. Kilogram črnega tartufa bo stal 150, belega pa celo 500 evrov. BOGATIMO SVOJ JEZIK Poleg strukture in strukturalnega jezikoslovja, s katerim sem končala svoj prispevek prejšnji teden, imamo tudi še druge izraze, ki izvirajo iz istega osnovnega pomena. V slovenščini se uporabljajo še izrazi: struk-turalistična metoda, strukturne spremembe (to so spremembe v sestavi), strukturirani pojmi (sestavljeni, zapleteni pojmi), strukturalizem (ki je metodološka smer), slovnična struktura stavka (tj. zgradba stavka) in drugi. To nam ne dela težav, saj pomenijo v slovenščini isto kot v italijanščini. Ni se nam treba bati napačnega tolmačenja, zato jih tudi v Lažnih prijateljih prof. Diomire Bajc ni. Če je ital. struttura po Šlencu najprej ogrodje, je njena slovenska sopomenka zgradba v svojem izhodišču, torej v svojem prvotnem pomenu nekaj popolnoma drugega, saj izhaja iz glagola (dejanja) zgraditi. Zgradba je torej zgrajen objekt, ki ima vsaj navadno stene in streho. Lahko je betonska, lesena, montažna; lahko jo sezidamo, postavimo, obnovimo ali pa tudi porušimo. Najdemo jo že v Pleteršnikovem Slov.-ital. slovarju 1895. leta. Pomenila pa je tudi zidanje in zidavo, poleg zgradbe, medtem ko se je hiša, cerkev ali sploh poslopje imenovano zgrada. Pleteršnik ima veliko in tudi stanovanjsko poslopje. Najbogatejše pa je pri njem geslo hiša, ki je lahko božja, Gospodova, rojstna, pa tudi že mestna hiša, po domače rotovž, ki je po dolgih letih spet zapisan v SP 2001, medtem ko ga je Pleteršnik že pred sto leti izločil, saj ni nič drugega kot narečna spakedranka za nem. Rathaus. Pozna pa Pleteršnik tudi že hišni davek, tj. davek od stavb, o katerem potekajo zdaj v Sloveniji velike razprave. Dolga leta ga ni bilo; nadomeščala ga je pristojbina za uporabo družbenega zemljišča. Zanimivo je, da se je pred sto leti zidana hiša imenovana zidanica, medtem ko je danes to manjša stavba v vinogradu, ki je namenjena predvsem hranjenju vina. V SSKJ preberemo, da je hiša stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi. Navadno stoji na samem. Lahko je kamnita, lesena, stanovanjska, montažna, alpska ali panonska. Pod geslom (hiša) je dolga vrsta zgledov. Ob teh moram opozoriti na našo največkrat (pod italijanskim vplivom) napačno rabo te besede. La casa je namreč pomensko precej širši pojem kot slovenska hiša. Stanovanje v večstanovanjski hiši v slov. j. namreč ni hiša, ampak samo stanovanje, hiša je vedno samostojno stoječi objekt. Ital. casa pa v slovenščini lahko pomeni tudi dom, ki so ga Italijani že zdavnaj izgubili. V lat.j. je bil to domus, ki se je v današnji rabi ohranil samo v besedi Duomo, kar je pri nas stolnica ali pa katedrala. Imajo pa Italijani še dolgo vrsto besed, ki imajo svoj izvor v lat. domus, med njimi domestico, domicilio, domiciliare, pa celo domenica in do- minare, ki pa nas tokrat ne zanimajo, saj jih tudi prevajamo na zelo različne načine, seveda v skladu s slovenskim jezikom, kjer se večkrat celo ne začenjajo z zlogom dom-. Stavba je prav tako kakor hiša v SSKJ zelo bogato zastopana. Vedno je objekt, ki ima stene in streho. Prilastki so podobni ali isti kot pri zgradbi in hiši. Stavba je novejša beseda, ki pa je bila dolga desetletja in je še danes močno v rabi. Izpeljana je iz glagola staviti v pomenu postaviti. Načrte za hiše je nekdaj izdelal stavbenik, ki je imel za to posebno izobrazbo, lahko je imel tudi lastno gradbeno podjetje. Nekoč smo imeli gradbene parcele (lotto di terreno, particella cata-stale), danes jim pravimo zazidljiva zemljišča ali parcele, v nasprotju s kmetijskimi ali gozdnimi zemljišči oz. parcelami. Svoje vedenje o it. in slov. parceli si lahko izpopolnimo v Lažnih prijateljih prof. Bajčeve, ki jih ponovno priporočam posebno vsem tistim, ki pišejo v naša javna občila. Ostalo mi je še poslopje. K njemu se bom pa vrnila prihodnji teden. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Zadruga PD sad široke participacije ljudi Spoštovano uredništvo, pišem Vam v zvezi z uvodnikom Sandorja Tenceja z dne 7.oktobra 2007. Članek obravnava nedeljske volitve za Demokratsko stranko in se zaključi s trditvijo:"To bo vsekakor, če se ne motim, prvič, da tudi Slovenci (seveda tisti iz leve sredine) neposredno volijo in izvolijo svoje zastopnike. Tokrat v stranko, ju-tri,kdove, pa mogoče v kakšno manjšinsko organizacijo'. Ker menim, da morajo trditve v vsej svoji miselni svobodi sloneti na stvarnih dejstvih, moram k Tencejevemu stavku nekaj dodati. Trditev namreč daje misliti, da so slovenske organizacije, vse po vrsti, nedemokratične in da ne poznajo volitev (vsaj tako se iz trditve zdi). Osebno lahko govorim za Zadrugo Primorski dnevnik, ki ji predsedujem. Nastala je namreč prav v smislu široke participacije ljudi. Danes lahko vodstvo Zadruge voli preko 2000 Slovenk in Slovencev. Člani lahko predlagajo svoje liste z imeni kandidatov in s programi. Včlanjevanje v Zadrugo je vseskozi odprto in ponovno apeliram na mlade, naj pristopijo k tej množični slovenski organizaciji, ki je lastnik edinega pisanega dnevnika slovenske manjšine. Bivši odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar je v PD dne 30. septembra 2007 glede časov, ko je Zadruga nastajala, napisal:" Jasno je bilo, da je treba najti novo rešitev (za PD: op.p.). Tudi v uredništvu smo oblikovali eno, ustanovitev zadruge novinarjev; na ta način so v Italiji rešili več časopisov, ki jim je pretila ukinitev. Pa za to ni bilo volje; eden izmed veljakov je celo izustil stavek, da Primorskega dnevnika ne bodo dali prvemu, ki pride, kot da bi bili novinarji, ki so ga desetletja ustvarjali, "prvi, ki pride mimo'. Predlog o novinarski zadrugi je zaprt, saj po definiciji ne omogoča široke partecipacije. Slovenske komponente, vse, pa so se odločile za drugačno zadrugo: za tako, kjer lahko vsak Slovenec voli in soodloča. Vem, da je široka partecipacija v kolikor toliko normalnih trenutkih "problematična" v smislu udeležbe. Je pa dejstvo, da je na prvih volitvah na Pomorski postaji v Trstu volilo preko tisoč članov. Jasno je, da imajo pravico do volitev samo člani ali pa delničarji. To predpisuje civilni zakonik in velja tako za najmanjše društvo kot za podjetje ali zadrugo. Tudi v strankah volijo člani, drugačen proces se lahko seveda sproži ob ustanavljanju novega subjekta. Menim pa, da morajo tudi konstituirane slovenske organizacije sloneti na članstvu in statutu. Tako lahko so. Zadruga Primorski dnevnik vsekakor odpira vrata množični udeležbi. Včlanjevanje in prisotnost na občnih zborih sta seveda prepuščena posameznikovi volji ali potrebi. Vedno upam na čimširšo udeležbo. Skratka, ni res, da v manjšinskih organizacijah ob- stajajo neke prepreke. Sandor Tence ima pred sabo primer, ki ga je morda v naglici spregledal. S spoštovanjem , Ace Mermolja Predsednik Zadruge PD Pojasnilo V zvezi z mojo reportažo o poletnem seminarju za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji bi rad pojasnil, da je bil naslov ČETRTA PRIMORSKA ZASEDBA MARIBORA samo krilatica, ki jo je med svojim predavanjem izrekel Tone Partljič in sem jo osvojil kot delovni naslov prispevka, ki je nato ostal kot dejanski naslov, želel je pa na duhovit in iskriv način povzeti razpoloženje udeležencev seminarja. Prav tako ni bilo mišljeno (v prvem nadaljevanju), da so Primorci, ki so v Maribor prinesli "poulični jezik", da je bil to prostaški jezik, temveč, da je po ulicah končno zazvenela slovenščina, in sicer v sočni primorski govorici. Toliko v vednost bralcem, da ne bi bilo napačnih ali drugače mišljenih interpretacij. Boris Pangerc PREJELI SMO - Mussolinijev obisk na slovenskih tleh leta 1938 Kako sta se dr. Marko Natlačen in Franc Kavs srečala z Mussolinijem 19. septembra leta 1938 je Benito Mussolini ob večdnevnem obisku Treh Benečij, začel ga je v Trstu, prestopil pri Kačji vasi (Planina) italijan-sko-jugoslovansko državno mejo. Na jugoslovanski strani so gosta, kije prišel na zelo kratek obisk, sprejele vojaške in civilne oblasti. Civilno oblast je predstavljal v prvi vrsti ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen. Italijanskega predsednika je pozdravil in dejal, da je ves jugoslovanski narod ve sel te ga obis ka, ker je sto pil na ju -goslovanska tla kot prijatelj. Prav tako prisrčne so bile tudi Mussolinije-ve besede. Po krajšem pogovoru se je Mussolini vrnil preko rapalske meje in od šel v Trst. Ne nad ni obisk je raz -burkal slovensko javnost. Naslednjega dne, 20. septembra, je Mussolini potoval po Goriškem. Na njegov najavljeni obisk Kobarida se je pripravila krajevna oblast. Na povsem drugačen način pa je želela pričakati vodjo italijanskega fašizma organizacija Tigr. Njen član Franc Kavs naj bi izvedel na Mussolinija atentat. Nekaj je bilo razlogov, da se za dejanje, »ki naj bi podnetilo novo vojno ali celo revolucijo v Italiji«, ni odločil. Kavs je bil zaradi namere na drugem tržaškem procesu obsojen na smrtno kazen, nato pa je bil pomilo- Ta dva sko raj so čas na do god ka izpred skoraj sedemdesetih let je priklicalo v spomin najavljeno odkritje spomenika dr. Marka Natlačna v njegovem rojstnem kraju Manče pri Vipavi. V času, ko slovenska javnost časti tigrovce kot prve antifašiste, ustvarja počastitev bana Dravske banovine dr. Natlačna, svojevrstne odmeve, ki zrcalijo na eni strani pestro podobo slovenske zgodovine, na drugi strani pa njene tako različne interpretacije v sedanjosti. Zagotovo pa spomenik v Mančah, tudi zaradi vloge, ki jo je Natlačen odigral ob italijanski okupaciji Slovenije, ni spravno dejanje. Branko Marušič / ALPE-JADRAN Torek, 9. oktobra 2007 3 KOROŠKA - Pred 87. obletnico plebiscita HRVAŠKA Zaostrena kampanja proti dvojezičnim tablam Haider zagotavlja, da jih ne bo - Zaskrbljenost NSKS in EL - Skupna knjiga Sturma in Feldnerja CELOVEC - Tudi letošnja, že 87. obletnico plebiscita 10. oktobra 1920, ko seje 58 odstotkov volilnih upravičencev tedanje plebiscitne cone A izreklo za Avstrijo in proti priključitvi h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je močno zaostrila politično vzdušje na Koroškem. Še pred jutrišnjo osrednjo proslavo na dvorišču deželne hiše v Celovcu so se pretekli konec tedna vrstile prireditve z izrazito protimanjšin-skim, nacionalističnim in provincialističnim nabojem. Tarča ostrih napadov pa so bile dvojezične krajevne table in vsi, ki jih zagovarjajo - predvsem koroški Slovenci! Tudi deželni glavar Jörg Haider, ki bo jutri glavni govornik na uradni proslavi, se je vključil v protimanjšinsko kampanjo in na shodu zveze brambovcev (KAB) v Domu glasbe v soboto v Celovcu zbrani množici zatrdil, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe v celoti izpolnjen, manjšinska politika na Koroškem pa zgledna za Evropo. Pristavil je še, da nihče več ne želi razprave o dvojezičnih tablah, kajti te ne bi pomenile nič drugega kot neko označenje slovenskega teritorija na Koroškem. Na zaostritev vzdušja v deželi sta se takoj odzvala slovenska Enotna lista (EL) in Narodni svet koroških Slovencev (-NSKS). EL je ob Haiderjevem nastopu na shodu brambovcev ter »nenehnem ščuva-nju proti vsemu slovenskemu v deželi, ki ga uprizarjajo predvsem nekateri zastopniki brambovcev in Haiderjeve stranke BZÖ pri slavjih ob 10. oktobru« v tiskovni izjavi opozorila, da dogajanja dobivajo zaskrbljujoče razsežnosti, NSKS pa poudarja, da se ustvarjanje vtisa ob letošnjem 10. oktobru o pozitivnem razvoju odnosov med večinskim narodom in slovensko narodno skupnosti, plodnem sožitju in medsebojnem sporazumevanju, nikakor ne ujema z dejansko narodnopolitično stvarnostjo na Ko-roš kem. »Slovenska narodna skupnost je tarča hudih in žaljivih napadov s strani najvišjega predstavnika dežele, ki zmerja Rudija Vouka kot kršitelja prava in divjaka na cesti, in to samo zato, ker je s svojimi pritožbami uspel pred najvišjim avstrijskim sodiščem. Prav tako se deželni glavar Haider z vsemi sredstvi upira uresničitvi razsodb ustavnega sodišča. Pa ne samo to: na prireditvi Zveze koroških brambovcev je deželni poslanec Lutschounig, ki je uradno zastopal deželnega svetnika Martinza, pozval k duhovnemu obrambnemu boju proti enakopravnosti slovenske narodne skupnosti, v brošuri brambovcev, za katero je napisal spremno besedo deželni glavar Haider, pa so odkrito zapisali, kaj razumejo pod tem duhovnim obrambnim bojem - da se mora namreč manjšina podvreči nemški prevladajoči kulturi,« piše v tiskovnem sporočilu NSKS, ki ugotavlja, da namesto da bi se ob letošnjem 10. oktobru vodilni deželni politiki odločili za pot v prihodnost, za pot, ki pomeni izpolnitev predplebiscitne obljube koroškega deželnega zbora in zavzemanje za popolno uresničitev sedmega člena Avstrijske državne pogodbe in razsodb najvišjega avstrijskega sodnega organa, so se odločili, da vztrajajo na poti preteklosti in s tem pri politiki, ki je usmerjena v dokončno asimilacijo slovenske narodne skupnosti. NSKS ob tem poudarja, da nikakor ne bo klonil pritisku na narodno skupnost »niti se ne bo pustil zavajati s še tako sladkimi pomiru-jočimi pilulami bodisi v ustni ali pismeni obliki«. NSKS opozarja tudi na dvoličnost avstrijske politike: »Ko gre za izgon integriranih beguncev iz države, se kljub glasnim protestom javnosti, ki zahteva bolj človeško postopanje, sklicuje na to, daje treba zakone dosledno izvajati. Ko gre za pravice manjšin, pa o kakšni doslednosti pri izvajanju zakonov ni ne duha ne sluha.« Predsednik EL Vladimir Smrtnik pa je v tiskovni izjavi opozoril na protimanjšinsko gonjo pri športnih prireditvah preteklo nedeljo. Kot primer je navedel dogodek v Velikovcu, kjer so gledalci grobo zmerjali mlade slovenske nogometaše in jih psovali z izjavami, ki so pravzaprav po zakonu o prepovedi oživljanja nacističnih idej prepovedane, in sojenje nekega sodnika Koroški deželni glavar Haider zagotavlja, da novih dvojezičnih tabel na Koroškem ne bo Volitve bodo 25. novembra ZAGREB - Parlamentarne volitve na Hrvaškem bodo 25. novembra, sta na včerajšnjem srečanju v Zagrebu potrdila hrvaški predsednik Stipe Mesic in premier Ivo Sanader. Dogovorila sta se tudi, da bo med razpravo o delovanju haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Sanader nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku. Včerajšnjega srečanja se je udeležil tudi predsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks, ki je novinarjem povedal, da bo Mesic razpisal volitve 17. oktobra, ko bo začel potekati 14-dnevni rok za prijavo volilnih seznamov kandidatov. Šeks je dodal, da bo v petek, 12. oktobra, razpustil parlament ter da se bo tri te den ska predvolilna kampanja uradno začela 3. novembra. proti slovenskemu moštvu iz Sel, ko je gostom podaril enajstmetrovko, da so lahko zmagali. Opozoril je tudi, da se pri uradnih prireditvah ob 10. oktobru po deželi brez sramu delijo brošure, ki so vsebinsko sporne in prikazujejo zgodovinska dejstva v zvezi z narodno problematiko povsem tendenciozno. Proti temu je ostro protestiral je tudi podpredsednik deželnega šolskega sveta za Koroško Rudolf Altersber-ger. Tako so ljudske šole brez vednosti ravnateljev prejele povsem sporno propagan-distično brošuro brambovske zveze, učitelji dvojezičnih šol pa morajo iz pripravljenih dvojezičnih tekstov za plebiscitna slavja slovenski del spet črtati, čeprav so povabljeni, da sooblikujejo te prireditve v smislu njihovih učnih načrtov. Drugačno Koroško hočeta danes v Celovcu s predstavitvijo skupne knjige z naslovom »Kaernteen neu denken« (»Koroško novo misliti«) predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in (nemško nacionalnega) koroškega Heimat-diensta Josef Feldner. Knjiga, ki je izšla v celovških založbah Drava in Heyn, je dialog o vprašanjih sožitja na Koroškem - od zgodovine do aktualnih tem. Knjiga oz. razgovor med Sturmom in Feldnerjem opisuje potek dialoga in učni proces dveh glavnih akterjev dolgoletnega konflikta na Koroškem, oba pa ocenjujeta, da je konstruktiven dialog na Koroškem mogoč. Ivan Lukan GLASBA V Ljubljani 9. festival Slowind LJUBLJANA - S koncertom francoskega ansambla Aleph se je včeraj v Slovenski filharmoniji v Ljubljani začel 9. festival sodobne komorne glasbe Slowind 2007, ki ga že tradicionalno pripravljajo člani istoimenskega pihalnega kvinteta. Letošnji program so zasnovali skupaj z dolgoletnim prijateljem in umetniškim partnerjem Vinkom Globo-karjem. Festival bo ponudil pet koncertov, skoraj na vsakem bodo zaz-venela Globokarjeva dela, posvečen pa je stoletnici rojstva skladatelja Marjana Kozine. Poleg ansamblov Slowind in Aleph bo na festivalu nastopil še Divertimento Ensemble iz Milana. Predstavil se bo na drugem koncertu 10. oktobra, na koncertih 12. in 13. oktobra bodo vsi trije ansambli skupaj igrali skladbe za večje zasedbe, zaključni koncert 16. oktobra pa bo pripadel italijanski pianistki Mari-i Grazia Bellocchio. TRST Seminar Slovenske kulturno-gospodarske zveze O delovanju organizacije in nujnih strateških usmeritvah Precej pozornosti so na seminarju namenili tudi promociji slovenskega jezika kroma TRST - Ob začetku nove sezone se je izvršni odbor Slovenske kulturno-gospo-darske zveze zbral na internem programskem seminarju z namenom, da poglobi nekatera vprašanja, ki so pomembna za delovanje organizacije in sploh za strateško usmeritev dela v prihodnjem obdobju. Po uvodnem nagovoru deželnega predsednika SKGZ Rudija Pavšiča sta člana izvršnega odbora Ace Marmolja in Suzana Pertot podala daljši poročili, ki sta služili kot uvod v poglobljeno razpravo, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. Ace Mermolja je v svojem razmišljanju izhajal iz čisto konkretnega vprašanja glede mej, ki si jih pri svojem delovanju mora zastaviti organizacija, kot je SKGZ: kje so meje organizacije, kaj pravzaprav zmore, kako jo doživljajo drugi, koliko prostora "obvlada" in kje se pričenja obširen teritorij individualnih Slovencev, skratka življenje, ki se ga kot organizacija SKGZ v bistvu ne dotika več. Slovenci v Italiji smo vstopili v obdobje uradnega priznanja, je ugotavljal Mermo-lja, v čas, ko imamo nam j e v prid, ob že obstoječem, še državna zaščitna zakona 482/99 in 38/01, ki se jim bo sredi oktobra pridružil še deželni zakon. Pri tem se zastavljata dve bistveni vprašanji. Prvo je to, kako na neideološki način privabiti ljudi, da se bodo pravic (do priimka, do dvojezičnih izkaznic itd.) tudi posluževali. Drugo vprašanje sega še globlje: po tolikih letih razprav, zahtev, protestov je nujno ustva- riti pogoje za realno interkulturno komunikacijo med Slovenci, Italijani, Furlani in drugimi. Pluralnosti je danost, njena nadgradnja v vizijo pa predpostavlja medsub-jektivni kulturni dialog, ki je danes v bistvu nedorečen. Prav nekatere polemike glede furlanskega vprašanja in še pred tem vroče razprave glede nekaterih nedorečenih zgodovinskih tem dokazujejo, da obstajajo nerazčiščena in obremenjujoča področja. SKGZ se zaveda potrebe bo modernizaciji lastne strukture in pristopa. Sedanja manjšinska strukturiranost sledi tisti osnovni platformi, ki nam jo je zapustilo narodno preporodno gibanje iz 19. in začetka 20. stoletja. Stvari pa so se v naši stvarnosti seveda globinsko spremenile. Ob krovnih organizacijah, kot sta SKGZ in SSO , obstaja še druga stvarnost. Slovenci v Italiji doživljamo družbeni kontekst, v katerem smo, kot izrazito integrirana skupnost: v dobrem in slabem. Pot ponujanja idej in vsebin je vse bolj zahtevna. Kjer ni več ideologije, morajo obveljati drugi vzvodi. Slednji zahtevajo strokovnost, znanje, analizo stvarnosti, kjer se ponudniki gibljejo. Za SKGZ še vedno nepozabljena programska konferenca je šla v to smer in njeni zaključki lahko še danes služijo kot štartna točka v stvarno modernizacijo organizirane skupnosti Slovencev v FJK. Raziskovalka Suzana Pertot je svoje poročilo osredotočila na vprašanje promocije slovenskega jezika. Že uvodoma je Per- totova ugotavljala, da jezikovna politika, ki jo izvajamo Slovenci v Italiji, od vedno privilegira pravno varsto. Neposredno skrb za medgenearcijski prenos jezika smo poverili družini, šoli, medijem in vsem oblikam organiziranega življenja. Manjka, ugotavlja Suzana Pertot, jezikovno načrtovanje na individualni ravni. Posegi morajo biti v tem primeru usmerjeni v širjenje števila govorcev (manjšinskega jezika) in ustvarjanje pogojev in potrebe po rabi jezika. Jezikovno načrtovanje pa ne more mimo resnega usposabljanja kadrov in oblikovanja ter izvajanja aplikativnih načrtov. V to mora slovenska narodna skupnost v Italiji prepričano investirati največjo pozornost in namenska finančna sredstva. Razprava, kije sledila uvodnim izvajanjem, se je nato dotaknila še vprašanja notranjega reorganiziranja SKGZ, o čemer je spregovoril deželni tajnik Igor Gabrovec. Posebna pozornost razpravljavcev je bila namenjena šolstvu, kulturni ponudbi naše skupnosti in politiki do jezika, ki je bila predmet poročila Suzane Pertot. O posameznih vprašanjih se bo razprava nadaljevala v obliki delovnih skupin, ki bodo pripravile izhodišča za nadaljnje korake. SKGZ se bo obenem opremila s „strateško skupino", ki bo v prihodnjih mesecih preučila še aktualne zaključke programske konference in ponudila izvršnemu odboru SKGZ načrt srednjeročne operativne strategije, zaključuje svoje tiskovno sporočilo SKGZ. 4 Torek, 9. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / KOPER - Srečanje prvih mož koprskega in tržaškega pristanišča Boniciolli in Časar o možnostih za sodelovanje Šlo je za spoznavno srečanje - Pozornost železniški povezavi in varnosti KOPER - V koprskem pristanišču je bilo včeraj spoznavno srečanje med predsednikom tržaške pristaniške uprave Claudiom Boniciollijem in predsednikom uprave Luke Koper Robertom Časarjem. Pred sestankom sta v izjavi za javnost povedala, da bosta govorila o varstvu plovbe in morja, pridobivanju sredstev iz EU in morebitnem sodelovanju na različnih področjih. Spregovorila bosta tudi o železnici, saj so po Časarjevih besedah vse luke odvisne od dobre povezave z notranjostjo, koprska in tržaška pa še posebej. Na novinarsko vprašanje, kako res no je vzel na mi ge pred sed ni ka ita -lijanske vlade Romana Prodija, da bi morala tri pristanišča, Koper, Reka in Trst, bolje ali več sodelovati, je Boniciolli odgovoril, da je do včerajšnjega srečanja prišlo ravno zaradi predhodnega srečanja Prodija in Janše v Ljubljani. Povedal je, da prav s tem sestankom začenjajo vzajemno poglabljati medsebojno poznavanje, z namenom, da bi bolje služili interesom Italije in Slovenije. "Prav tako morata obe pristanišči služiti interesom EU, katere del smo," je še dejal. Po njegovih besedah je glavni namen ponuditi celotni EU in še širše pristaniški izhod na morje proti Sredozemlju, "ki ga lahko predstavljajo le luke Ravenne, Benetk, Trsta in Kopra" in - kot je dodal - kmalu morda tudi hrvaške Reke. S tem bi po njegovih besedah lahko končno ponudili alternativo lukam severne Evrope. Transportna in pristaniška Evropa po njegovih besedah z zanimanjem gleda na srečanje med Luko Koper in tržaškim pristaniščem. Na novinarsko vprašanje, če morda razmišlja o kapitalski povezavi oz. možnosti, da bi Italija v prihodnosti odkupila od države delež v Luki Koper, je Boniciolli odgovoril, daje pravni položaj italijanskih pristanišč drugačen kot v koprskem pristanišču. Vodstvo tržaškega pristanišča po njegovih besedah ni operacijsko podjetje ampak sklad za načrtovanje, nadzor in promocijo pristaniške dejavnosti. "Kar neposredno izvajajo pristaniški delavci," je pojasnil. Povedal je, da ne ve, kaj bo storila slovenska vlada glede koprskega pristanišča, dejstvo pa je, da tržaško pristanišče želi sodelovati s koprskim pristaniščem iz prej naštetih razlogov. "Samo s sodelovanjem in z združitvijo naših moči bomo lahko delno spremenili bilanco med izredno močnimi lukami v severni Evropi", je menil Boniciolli. Srečanje med predsednikom Tržaške pristaniške oblasti Claudiom Boniciolliem in predsednikom uprave Luke Koper Robertom Časarjem sta Na vprašanje, ali ne meni, da gre projekt železniške povezave med koprskim in tržaškim pristaniščem prepočasi, je Boniciolli odgovoril, da se verjetno tako Časar kot on sam ne moreta ne pritoževati nad počasnostjo, s katero poteka projekt petega koridorja in ostalih vej, ki se bodo spuščale do morja. Boniciolli upa, da se bo zadeva pospešila, saj je to v interesu tako Slovenije in Italije, kot tržaškega in koprskega pristanišča. Železniška povezava je izredno pomembna in si brez nje ni mogoče zamisliti uspešnega pristanišča, je še pojasnil in dodal, da "to razumeta tako koprsko kot tržaško pristanišče". "Naši razvojni projekti so v veliki meri vezani na razvoj železniške povezave", je pojasnil Boniciolli. Glede varnosti je Boniciolli dejal, da imata luki v smislu načela "safety and security" veliko skupnih interesov, in sicer tako glede monitoringa ladijskega prometa v koprskem in tržaškem zalivu kot splošnega nadzora območja in dejavnosti proti onesnaženju morja. Na vprašanje, če obstaja tudi problem terorizma, je Boniciolli dejal, da je ta problem prisoten v vseh pristaniščih, v interesu obeh pristanišč pa je izmenjava informacij, ki lahko zadeva območje obeh pristanišč. Na srečanju sta se Boniciolli in Časar dogovorila, da se vodstvi pristanišč ponovno sestaneta decembra v Trstu. (STA) BOVEC - Rekorden obisk na Kaninu Novo turistično naselje nekaj kasneje BOVEC - Po uspešni zimi, ko so zabeležili več kot 50.000 smučarjev, kar je največ v zadnjih letih, se lahko na kanin-skem smučišču pohvalijo tudi z rekordnim poletnim obiskom. Z gondolsko žičnico so prepeljali 17.000 turistov, je zadovoljen direktor družbe ATC Kanin Aleš Uršič. Nov zagon smučarskemu turizmu naj bi dala povezava z italijanskim smučiščem na Žle-beh (Nevejsko sedlo) in novo turistično naselje v Bovcu pred sezono 2008/2009, a se slednje vse bolj odmika v prihodnost. Kaninsko smučišče je med junijem in septembrom obiskalo za slabo tretjino več turistov kot lansko poletje. "Večinoma gre za planince in druge obiskovalce, prevladujejo pa domači gostje, ki jih je okoli 60 odstotkov. S poletno sezono smo zadovoljni, a bi si želeli še več obiskovalcev, za kar pa bodo potrebne tudi nekatere izboljšave," je povedal Uršič. Na Kaninu si veliko obetajo tudi od prihajajoče zimske sezone, ki naj bi se na najvišjem slovenskem smučišču začela že sredi decembra, saj načrtujejo za med 10 in 15 odstotkov večj i obisk od EUROBAROMETER - Javnomnenjska raziskava v članicah povezave Slovenci med najmanj podjetnimi v Evropski uniji BRUSELJ - Evropejci so manj podjetni kot Američani, saj bi dalo samozaposlitvi pred zaposlitvijo prednost 45 odstotkov Evropejcev in 61 odstotkov Američanov, kaže javnomnenjska raziskava Flash Eurobarometer, objavljena poleg vmesnega pregle da po li ti ke do ma lih in sred -njih podjetij v EU. Eden večjih izzivov EU je spodbuditi podjetništvo, pozivajo avtorji raziskave. Med vsemi obravnavanimi 25 državami članicami so samozapo-slovanju najmanj naklonjeni Slovenci, saj jih je 63 odstotkov še vedno raje zaposlenih, za samozapos-li tev pa bi se jih od lo či lo 32 od stot -kov. Enako bi se odločilo 50 odstotkov državljanov EU-25, v stari pet-naj ste ri ci 51 od stot kov, v de se tih no vin kah 46 od stot kov. Med Ame -ričani pa bi se tako odločilo le 37 od stot kov vpra ša nih. V petih novinkah iz širitvene-ga vala 2004 je večina bolj naklonje- na zaposlovanju kot samozaposlo-vanju - poleg Slovenije so to še Slovaška, Češka, Estonija in Madžarska. Prav tako v petih državah je delež tistih, ki dajejo prednost zaposlitvi, narasel od leta 2004 - najbolj na Cipru, nato v Sloveniji in na Slovaškem. Podjetništvu pa so najbolj naklonjeni v Latviji, na Slovaškem in v Litvi. Eurobarometer je izmeril tudi željo po pridobitvi statusa samoza-poslene osebe v prihodnjih petih letih v po sa mez nih čla ni cah. Naj manj želje po samozaposlovanju je v Avstriji (16 odstotkov), Belgiji (18 odstotkov) in Nemčiji (19 odstotkov). Najbolj privlačna pa je ta možnost za Latvijce in Poljake. V Litvi je mnenje razdeljeno, v preostalih članicah pa je ta mož nost raz me roma ne za -želena. V Sloveniji je - skladno s prejšnjimi ugotovitvami - želja po pridobitvi statusa samozaposlene ose be maj hna, in si cer si te ga že li 24 odstotkov vprašanih, medtem ko si tega ne želi 72 odstotkov vprašanih. Tako je Slovenija poleg Avstrije, Danske, Belgije in Nemčije med osmi mi dr ža va mi na re pu les tvi ce. Pridobitev statusa samozaposlene osebe se sicer zdi laže izvedljiva v de se tih no vih čla ni cah kot v starih, kaže Eurobarometer. Dve tretjini Evropejcev, ki niso samoza-pos le ni, me ni, da je to za nje v pri -hodnjih petih letih neizvedljivo ali težko izvedljivo. V starih članicah se dojemanje izvedljivosti od leta 2004 ni spre me ni lo, v ve či ni no vih čla ni cah pa se je okre pi lo mne nje, da je to izvedljivo. Le dob ra če tr ti na Slo ven cev me ni, da bi se v pri hod njih pe tih le -tih lahko samozaposlili, medtem ko jih 72 odstotkov misli, da bi bilo to težko izvedljivo ali sploh neizvedljivo. Anketiranci so na to vprašanje odgovarjali ne glede na njihove dejanske želje. (STA) lanskega. Ob spodnji postaji so uredili parkirišče, tam bo postavljen gostinski objekt, novosti se obetajo še v restavraciji na vrhu smučišča, čeprav bodo večje posodobitve vidne šele prihodnje leto, je glavne novosti izpostavil Uršič. V družbi ATC Kanin, ko jo skupaj obvladujeta novogoriški Hit in francoska skupina Transmontagne, precej pričakujejo od povezave s smučiščem na italijanski strani Kanina, ki bo omogočala smučanje v dveh državah. "Povezava bo zaživela v sezoni 2008/2009. Italijani že gradijo prvo, prihodnje leto pa bodo uredili še povezovalno žičnico," je prepričan Uršič. Hkrati s povezavo smučišč naj bi zaživelo tudi novo turistično naselje z 800 posteljami na območju nekdanje vojašnice v Bovcu, ki bi ga skupina Transmontagne po prvih napovedih morala začeti graditi že v septembru. "Zaenkrat kaže na polletni zamik pri uresničitvi več kot 20 milijonov evrov vredne naložbe. Projekt bi delno lahko uresničili prihodnje leto, dokončali pa bi ga v letu 2009," je je povedal predstavnik Francozov Franc Alain Furlani. Občina Bovec in Transmontagne morata namreč na zahtevo ministrstva za finance podpisati aneks k pred slabim letom sklenjeni pogodbi o ustanovitvi skupnega podjetja Turistični center Bovec, ki bo bdelo nad gradnjo novega turističnega kompleksa. Med drugim je problematičen brezplačen prenos stavbne pravice, kot je bilo sprva predvideno, sta pojasnila bovški župan Danijel Krivec in Furlani. Po besedah obeh je aneks že usklajen, podpis pa ovira prisilna poravnava, v kateri se je po lanski topli in s snegom skopi zimi ter osmih milijonih evrov izgube znašla skupina Transmontagne. S tem se onemogoča kakršnekoli večje poteze podjetja, a Transmontagne je še vedno zainteresiran za gradnjo sodobnega turističnega naselja v Bovcu, ki naj bi ga z zakupom apartmajev financiralo belgijsko-francosko podjetje, je zagotovil Furlani. Z gradnjo bi tako lahko začeli spomladi, je za STA povedal Krivec. Francosko sodišče naj bi o načinu reševanja težav skupine Transmontagne odločilo v drugi polovici oktobra. V prejšnjem in tem tednu se je sodišče seznanilo s predlogi za sanacijo, za katero v družbi Transmontagne predlagajo ohranitev skupine s pomočjo dokapita-lizacije zunanjih partnerjev ali delno odprodajo nestrateških dejavnosti, možen pa je tudi delni prevzem skupine, je še povedal Furlani. (STA) Evropska centralna banka 8. oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 8.10 5.10 ameriški dolar 1,4089 1,4136 japonski jen 165,49 164,60 kitajski juan 10,5755 10,6106 ruski rubel 35,2330 35,2910 danska krona 7,4517 7,4518 britanski funt 0,69125 0,69285 švedska krona 9,1665 9,1848 norveška krona 7,6700 7,6530 češka krona 27,513 27,530 švicarski frank 1,6679 1,6623 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 249,85 250,80 poljski zlot 3,7465 3,7609 kanadski dolar 1,3863 1,3947 avstralski dolar 1,5680 1,5846 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3473 3,3590 slovaška krona 33,664 33,912 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7049 0,7043 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 85,77 86,25 turška lira 1,6711 1,6779 hrvaška kuna 7,3268 7,3255 Zadružna Kraška banka 8. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4283 1,3990 britanski funt 0,7015 0,6853 švicarski frank 1,6933 1,6521 japonski jen 169,6375 161,3625 švedska krona 9,3946 8,9453 avstralski dolar 1,6076 1,5398 kanadski dolar 1,4115 1,3578 danska krona 7,5948 7,3087 norveška krona 7,8412 7,4587 madžarski florint 257,0700 244,5300 češka krona 28,21825 26,84175 slovaška krona 34,7598 33,0642 hrvaška kuna 7,50863 7,14236 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 8. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4316 1,3963 britanski funt 0,7027 0,6854 danska krona 7,563 7,377 kanadski dolar 1,4053 1,3707 japonski jen 167,71 163,58 švicarski frank 1,6909 1,6492 norveška krona 7,771 7,580 švedska krona 9,300 9,071 avstralski dolar 1,5894 1,5502 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale VM » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ J 1 lilanski borzni trg 8. oktobra 2007 Indeks MIB 30: -0,26 delnica cena € var. % AEM 2,735 -0,98 ALLEANZA 9,315 +0,04 ATLANTIA 25,6 +1,91 BANCA ITALEASE 14,06 +0,86 BANCO POPOLARE 17,45 -0,05 BPMS 4,4725 -0,28 BPM 10,49 -1,25 EDISON 2,3225 +0,06 ENEL 8,035 -0,25 ENI 25,9 -0,15 FIAT 22,02 -0,54 FINMECCANICA 20,24 -0,83 FONDIARIA-SAI 33,22 -0,78 GENERALI 30,96 -0,06 IFIL 7,795 -0,26 INTESA 5,585 -0,96 LOTTOMATICA 26,1 +2,23 LUXOTTICA 24,71 -0,60 MEDIASET 7,37 +0,14 MEDIBANCA 15,63 +0,69 PARMALAT 2,6825 +2,66 PIRELLI 0,8345 +0,34 SAIPEM 28,87 +0,35 SNAM 4,4375 +0,06 STMICROELEC 11,51 -0,09 TELECOM ITA 2,0625 -0,41 TENARIS 18,8 -0,42 TERNA 2,575 -0,89 UBI BANCA 19,2 +0,29 UNICREDITO 6,29 -0,62 Podružnica Trst H ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Torek, 9. oktobra 2007 5 HRVAŠKA - Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Predsednik sodišča zaradi pritiskov Hrvaške pisal ZN Do tega naj bi prišlo zaradi nedavne sodbe proti vukovarski trojki - Zagreb pritisk zanika ZAGREB - Predsednik haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Fausto Pocar je na Združene narode naslovil pismo, v katerem Hrvaški očita, da izvaja pritisk na sodišče zaradi nedavne sodbe proti t.i. vukovarski trojki in da skuša vplivati na neodvisnost sojenja na haaškem sodišču, v nedeljski izdaji piše hrvaški dnevnik Jutarnji list. To je potrdil tudi tiskovni predstavnik haaškega sodišča Liam McDowell. Hrvaška vlada je očitke o pritiskih na sodišče zavrnila. Vlada sicer pisma še ni dobila, zato ga niti ne želi komentirati, je še povedal Maček. Podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor pa je poudarila, da ima Hrvaška kot suverena država in članica ZN "pravico izraziti svoje nezadovoljstvo z nepravično in nesprejemljivo sodbo", in zatrdila, da ne izvaja nikakršnega pritiska na haaško sodišče. Izpostavila je tudi, da je bilo haaško sodišče ustanovljeno za sojenje za vojne zločine in zato, da bi zločince pripeljali pred roko pravice. "In dejstvo je, da se je v Vukovarju zgodil zločin in da je Ovčara priča tega zločina," je še dejala Kosorjeva. Pocar se ima pravico pritožiti ZN zaradi nesodelovanja držav s haaškim sodiščem, vendar pa omenjeno pismo ne pomeni tovrstne pritožbe in zato ni pričakovati, da bi Hrvaški grozile kakšne sankcije, piše Jutarnji list. Haaško sodišče je razsodbo v procesu proti t. i. vukovarski trojki, nekdanjim poveljnikom JLA Miletu Mrkšicu, Veselinu Šljivančaninu ter Miroslavu Ra-dicu, obtoženim pokola približno 260 civilistov nesrbske narodnosti na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991, objavilo 27.septembra. Mrkšica je obsodilo na 20 let zapora, Šljivančanina na pet let zapora, Radica pa je oprostilo, saj tožilstvo po mnenju sodišča ni uspelo dokazati, da je vedel za umore. Na Hrvaškem je razsodba izzvala ogorčenje in šok. Hrvaški premier Ivo Sa-nader je tako dan po razsodbi poslal protestno pismo generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu, v katerem je med drugim ocenil, da je bila razsodba "sramotna" in "postavlja pod vprašaj nepristranskost in pravičnost haaš ke ga so diš ča". Sanader bo tudi po dogovoru s predsednikom Stipetom Mesice med razpravo o delovanju haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Sanader nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku. Dogovor Mesica in Sanaderja, da bo premier govoril v New Yorku, je sledil potem, ko je prejšnji teden Mesic zapisal, da bi bilo "naj-pametneje", če bi osebno nastopil pred GS ZN, na kar je Sanader odgovoril, da se je že odločil, da bo šel sam na East River. Mesic je nato odgovoril, da se pred Sanaderjevo odločitvijo nista nič zmenila, čemur so sledile telefonske konzultacije. Hrvaški predsednik, ki ima ustavno pravico in obveznost zagovarjati hrvaško zunanjo politiko, pa je včeraj izjavil, da bo Sanader nagovoril GS ZN, ker "je to tudi napovedal". Pred sed ni ca opo zi cij ske ga De -mokratskega centra (DC) Vesna Škare Ožbolt, ki je bila sicer prva pravosodna ministrica v vladi Iva Sanaderja, je danes povedala, da je odhod premiera v New York "slabša izbira", ker "Sanader ni bil konsistenten v sodelovanju s haaš kim so diš čem". Na spremembe Sanaderjevih stališč do haaškega sodišča je v nedeljo opozoril tudi predsednik največje opozicijske Hrvaški predsednik Stipe Mesic (na posnetku) je premierju Sanaderju prepustil »nalogo«, da spregovori v ZN med razpravo o delovanju haaškega sodišča Socialdemokratske stranke (SDP), ki je povedal, naj "Sanader pošlje v New York posnetek svojega nagovora v Splitu". Gre za shod "Vsi mi smo Mirko No-rac" s februarja 2001, ko je takratni vod- ja opozicije Sanader pred veliko množico privržencev na splitski rivi ostro kritiziral takratnega premiera, pokojnega Ivico Račana, zaradi sodelovanja hrvaške vlade s haaškim sodiščem. (STA) Požar v hotelu Virginija naj bi podtaknil britanski državljan PORTOROŽ - Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Koper in policisti Policijske postaje (PP) Piran so ovadili 43-letnega državljana Velike Britanije, ki naj bi zanetil požar v nekdanjem hotelu Virginija v Portorožu. Britanski državljan, ki v Sloveniji nima prijavljenega bivališča in naj bi živel kot brezdomec, naj bi se po podatkih policije večkrat zadrževal v stavbi in tam večkrat prespal. Včeraj popoldne so ga zaradi povzročitve splošne nevarnosti predali preiskovalnemu sodniku v Kopru. V noči na nedeljo je zagorelo v starejšem zapuščenem objektu nekdanjega hotela Virginije pri Metropolu v Portorožu. Požar se je iz prvega nadstropja naglo razširil do strehe šestnadstropne zgradbe, ki je v notranjosti skoraj v celoti pogorela. Ogenj, ki je povzročil veliko gmotno škodo, je več ur gasilo večje število sečoveljskih in koprskih prostovoljnih gasilcev. Med gašenjem so zaradi varnosti delavci Elektro Primorske izklopili elektriko na objektu in bližnji okolici, policisti pa so se pripravili tudi na morebitno potrebo po evakuaciji bližnjih stanovalcev. (STA) V Sežani razstava ob dnevu duševnega zdravja SEŽANA- Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi bo tudi letos obeležilo 10. oktober - svetovni dan duševnega zdravja, ki poteka pod okriljem Svetovnega združenja za duševno zdravje. Tako bodo danes ob 18.uri v Kosovelovem domu v Sežani odprli razstavo z naslovom Življenje v slikah, ki bo na ogled do 24. oktobra. Dan odprtih vrat bodo jutri od 10. do 14. ure priredili v v Dnevnem centru Štorje in Ilirska Bistrica. V sredo pa bo ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Občini Sežana potekalo predavanje na temo Anksiozne motnje in stres. Predavali bosta specialna psihologinja dr. Nataše Sedmak in univ. dipl. psihologinja Milene Pegan. (O.K.) POLITIKA - Pred skorajšnjim nastankom Demokratske stranke na italijanskem političnem prizorišču V DS bo treba rešiti tudi narodno vprašanje Ta problem je še posebej aktualen v FJK - Slovenci v imenu starih časov ne smemo zamuditi novosti, ki nam jih prinaša rojstvo nove stranke Prejšnji torek je bil v Slovenskem klubu v Trstu večer na temo: »Nova stranka izziv tudi za nas - Ali je res možna združitev SSk in slovenske komponente LD?«Uvodni razmišljanji sta imela Ace Mermolja in Martin Brecelj. Ker gre za zelo aktualno temo, smo Brecljevo razmišljanje že objavili, danes objavljamo še razmišljanje Aceta Mermolje. Načrt za Demokratsko stranko je nastal z namenom, da se zmanjša strankarska razdrobljenost, ki je toliko bolj opazna na levi sredini. Izkušnja Prodije-ve vlade je verjetno zadnja. Vlada, predvsem njen gospodarsko-finančni del, dela dobro. Porazno pa vplivajo na javno mnenje razprtije v koaliciji in med samimi ministri. Poslanska zbornica, kjer sta večina in manjšina jasni, je postala skoraj nekakšen privesek senatu, kjer je meja med večino in manjšino, tudi zaradi nesrečnega Berlusconijevega volilnega zakona, skrajno tesna in gibljiva. Senat je postal nenaravno središče politične predstave, saj bo Prodijeva vlada uspela ali padla v senatu. Dogajanje pa je razburljivo in zelo negativno vpliva na javno mnenje. Nekaj ur potem, ko vlada sprejme kak pomemben sklep, se v koaliciji, ki jo podpira, sprožijo polemike. Veljaki raznih strank postavljajo nove zahteve in včasih prihaja celo do očitnega izsiljevanja. Ministri in tajniki večinskih strank prirejajo shode proti vladni politiki, nekateri ministri se udeležujejo srečanj opozicije, posamezni senatorji dvigajo ceno, ali so odsotni. Med glasovanjem v senatu je bil minister in senator večine na snemanju v televizijskem študiju. Zunanja podoba Prodijeve koalicije je zameglila dobre rezultate vlade in pahnila mnoge volilce v objem antipoliti- ke in razočaranja. Nova demokratska stranka nastaja zato, da bi na osi s centra proti levi prišlo do močne reformistične grupacije. Jasno pa je, da bo morala nova stranka sloneti na jasnih vsebinskih postavkah, na izostreni družbeni viziji in na konkretnih programih, ki ne bodo zaobjemali 300 strani dolgega teksta. Potrebna bo torej precizna diskusija V novo grupacijo vstopajo namreč ljudje, ki imajo za sabo tradicijo KPI, nato socialistične in socialdemokratske kulturno-politične izkušnje, ki se "iztekajo" v levi reformizem. Drugo skupino sestavljajo katoličani, mnogi z izkušnjo v KD, ki zagovarjajo laično državo in krščansko socialno doktrino. Tretjo smer predstavljajo liberalci s tradicijo Giolittija, La Malfe, danes Scalfarija. V stranko pričakujejo tudi pristop mladih z dodatnimi idejami in vsebinami. Vsebine, vizije in programi bodo sad razprav med različnimi kulturno-poli-tičnimi tokovi v stranki. Sinteza bo seveda morala biti jasna. Stranka si nato ne bo mogla privoščiti zavezništev, ki ji bodo onemogočale izvajati resnično reformi-stične politike. V tem kontekstu bo nujno razčistiti tudi narodno vprašanje. V deželi FJK je problem še posebno aktualen. Z razčiščenjem mislim na ozaveščanje in izostritev vprašanj. Razprava v deželnem svetu glede zakona za Slovence in odmevi na zakon za Furlane sta pokazala na različne pristope in mišljenja v sami levosredinski večini. Narodnega vprašanja seveda ne omejujem le na Slovence. Razumeti je namreč treba, kako bo nova stranka gledala na samo italijansko identiteto v mešanem in kontaktnem prostoru. Nadalje so tu Slovenci, Furlani, Nemci in še kdo. Prostor, ki so ga razklali nacionalistični konflikti in vojne ter je ko- maj pred nekaj več kot desetimi leti lahko z daljnogledom videl morijo na Balkanu, se ne more izogniti razpravi in stališčem glede pomena, ki ga imajo pojmi, kot so pluralnost, večkulturnost, inter-kulturni dialog, odprtost do sosedov, pozitivna integracija itd. Progam DS mora nujno postaviti omenjeno problematiko na "vrh" prednostne lestvice, drugače bo stranka zamudila zgodovinsko priložnost in pustila omenjene teme tistim, ki jih zlorabljajo ali pa se vanje zapirajo. V tej razpravi se mi zdi prisotnost Slovencev odločilna. Dana nam bo priložnost, da ne spregovorimo le med sabo, da se ne soočamo le z enako mislečimi, ampak da pritegnemo k izostrovanju stališč tudi tiste Italijane, ki so bili do teh vprašanj tradicionalno malomarni, skeptični ali celo nejevoljni. Tu pa se odpira vprašanje, ki ga je zastavil Martin Brecelj, ki me je sugeriral, vsaj tako mi je bilo povedano, za sogovornika na večeru v priredbi Slovenskega kluba. Ne bo namreč isto, če se bodo v DS vključili le sedanji člani slovenske komponente LD ali pa če bo v okviru stranke našla svojo kolokacijo tudi Slovenska skupnost. Stališča glede narodnega vprašanja še vedno ločujejo Slovence, ki že tradicionalno sodelujejo v italijanskih strankah, in to od časov KPI in PSI, ter Slovence, ki so se odločili za etnično stranko. Padle pa so nekatere bistvene pregrade in prekluzije tako, da je danes dialog povsem možen. Soočati se moramo nadalje z dejstvom, da bo ob nastanku DS del Slovencev ostal na izrazitejše levih pozicijah. Ne moremo pa izključiti nastopanja Slovencev na desni in pod okriljem Doma svoboščin. V devinsko-nabrežinski občini se to že dogaja, vendar je Slovencev, ki se bolj strinjajo s stališči desne sredine kot leve, več. Če se bodo ublažile nekatere protislovenske predpostavke, bodo lahko premiki na desno še opaznejši. Zato je jasno, da bo morala imeti DS tudi glede narodnega vprašanja nasploh in slovenskega posebej dovolj izostrena stališča. Tu pa je treba jasno vedeti, da pomeni eno dialog pod isto streho, drugo so dogovarjanja glede čisto volilnih navez. Ena je raven, ki zadeva vsebine , stališča in programe, druga raven je tista, ki je zgolj predvolilno pragmatična, skratka, sredstvo za dosego določenega položaja. Vem, da je za Slovence v slovenski komponenti LD in za simpatizerje omenjene stranke, kot tudi Marjetice, prehod v Demokratsko stranko naraven. Razpust Slovenske skupnosti bi bil bolj travmatičen. Ne vem torej za oblike, kako se bo formalno združevanje lahko odvijalo. Treba je dati času čas, vendar opozarjam, da ne bo proces le tehnični ampak bo imel tudi vsebinske in čustvene posledice. Že sama konkurenca med slovenskimi kandidati v DS in kandidati v SSk, ki so izven stranke, čeprav pridruženi, bi bila, kot je dejal Brecelj, povod za nova trenja. Padli bi na staro: kdo je bolj Slovenec? Tudi za slovenske člane DS bo težko sprejemati takšne dileme, ko pa mora nova stranka imeti do narodne stvari čista in jasna stališča in se ne ukvarjati z namišljenimi problemi, če je boljši Slovencev tisti, ki je v slovenski stranki ali tisti, ki je v italijanski (podmena je bila, da slednji ne more biti "boljši"). Zgolj volilna zavezništva bi bila, kot sem že dejal, za DS slaba izbira. Ljudje si pričakujejo jasnost vizij in programov. Prevelik poudarek na kandidatih za vsedržav-nega in deželne tajnike je npr. že sprožil določeno skepso, češ da se v novi stranki obnavljajo stare garniture. Delno je tako, saj je nosilec nastanka nove stranke generacija voditeljev in ljudi med petdesetim in šestdesetim letom starosti. To je razumljivo, vendar so v stranki mehanizmi, ki bodo nujno vodili v prenove. V Italiji bo prvič, ko bodo lahko ljudje volili tajnika in vodstvo neke stranke na primarnih volitvah. Petdeset odstotna prisotnost žensk bo drugi element sprememb. Dinamika, ko se srečajo ljudje, ki prihajajo iz sorodnih a vseeno drugačnih okolji, je nujno bolj kompetitivna. Vse to gre v smer, ki preprečuje avtoreprodukcijo političnih vodstev. Istočasno pa takšni procesi pospešujejo konkurenčnost, ki vnaprej nikomur nič ne zagotavlja. Tudi v tem smislu ne bo vseeno, kolikšno težo bomo imeli Slovenci v DS. Stranka torej bo. Nastaja v trenutku, ko Prodijeva vlada šteje v senatu vsak glas in ko v državi vejejo močni vetrovi anti-politike. Slednja pa ni nevtralna. V zgodovini je antipolitika vedno našla svoj politični "izhod", ki ni bil vedno demokratičen, nasprotno. Pojav opažamo tudi med Slovenci. Zato se mi zdi pomembno, da ne zapravimo novosti, ki bi jo pomenil dialog med Slovenci v novi Demokratski stranki. Pri tem nikakor ne odpisujem drugih, vendar je prav DS najugodnejši prostor za zbližanje dveh komponent:Levih demokratov, ki se bodo razpustili, in Slovenske skupnosti, ki bo morala sprejemati ne le zgolj pragmatičnih odločitev. Upam, da bomo sredi zgodovinskih sprememb našli skupno omizje in da ne bomo ustvarjali novih razlogov za konflikte. Večsmeren dialog je sedaj možen, ni več zidov in bodečih žic in obstajajo zelo močni skupni interesi. Zamuditi novosti v imenu starih časov pa bi imelo za našo skupnost zelo neprijetne posledice. Ace Mermolja / TRST Torek, 9. oktobra 2007 6 l^SSÊPfst r dnevnik REFERENDUM - Še danes in jutri Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sindikati Cgil, Cisl in Uil pozivajo k številni udeležbi Cilj je 17 tisoč volilcev na Tržaškem - Referendum ima že političen prizvok Zadovoljiv priliv volilcev na sedeže in zelo dobra udeležba na skupščinah na Tržaškem sta zaznamovala prvi dan referenduma v podporo sporazuma glede pokojnin, trga dela in mladih, ki so ga priredili sindikati Cgil, Cisl in Uil. Referendum poteka seveda na državni ravni in bodo sedeži odprti še danes in jutri, pridobil pa je že političen prizvok. Če čaka po eni strani med vlado in sindikati sklenjen dogovor preizkušnja v parlamentu - množična udeležba na glasovanju bo nedvomno imela pomemben vpliv na posamezne stranke -, je po drugi sama vlada izjavila, da bo za morebitne spremembe sporazuma počakala na izide referenduma, ki jih bodo predstavili ta petek. Pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil zato pozivajo upokojence, odvisne uslužbence oz. delavce, prekerne delavce in brezposelne v tržaški pokrajini, da se še danes in jutri udeležijo referenduma in da po možnosti podprejo podpisani sporazum. Sicer se je glasovanje začelo že včeraj in so prav tako potekale še zadnje skupščine, odziv pa je bil vsekakor zadovoljiv, so nam včeraj popoldne povedali pokrajinska tajnika Cgil in Cisl Franco Belci oz. Luciano Bordin ter deželni tajnik Uil Luca Visentini. Skupščin, ki so jih priredili v tovarnah (najbolj obiskani sta bili v tovarni velikih motorjev Wartsila in v škedenjski železarni), v bolnišnicah (tudi v Burlu) in tudi za javne uslužbence, se je namreč udeležilo mnogo delavcev. Različna mnenja in mestoma kritična stališča so bila omikana, je povedal Belci, in so bile razprave vsekakor koristne za sam sindikat. Tudi odziv na voliščih je bil dober, je dejal Bordin, čeprav so morda pričakovali večje število ljudi, kot je na to opozoril Visentini. Glede na dosedanje število volilcev naj bi sindikati vsekakor dosegli zadani cilj, tj. 17 tisoč glasov v tržaški pokrajini, glede samega sporazuma pa je doslej prevladoval konsenz. Spomnimo naj, da so sindikati in vlada t.i. sporazum o welfareju sklenili 23. julija. Dogovor je po mnenju sindikatov izredno pomemben. Med pogajanji z vlado so namreč dosegli več kot 75 odstotkov zahtev, medtem ko niso v zameno tokrat dali ničesar. Z vlado so se dogovarjali o mnogih vprašanjih, ki zadevajo omenjena tri področja oz. pokoj- nine, trg dela in prihodnost mladih. Doseženi sporazum zadeva na Tržaškem približno 20 tisoč ljudi. Glasovanje o sporazumu je tajno in obenem preprosto: dovolj je izročiti dokument in potrdilo o delovnem razmerju, o brezposelnosti oz. o upokojitvi. Referendum poteka na posebnih voliščih na sedežih sindikatov in v podjetjih z več kot 15 uslužbenci. Na Tržaškem je mogoče glasovati od 9. do 19. ure (v sredo, 10., od 9. do 14. ure) na sedežih Cgil (v Trstu - Ul. Pondares št. 8, pri Domju - Ul. Rosan-dra št. 58, v Miljah - Ul. Mazzini št. 3 in v Nabrežini - Trg S. Rocco št. 103), na sedežih Cisl (v Trstu - Trg Dalmazia št. 1, pri Domju - Stara istrska ulica) in na sedežih Uil (v Trstu - Ul. Polonio št. 5, pri Domju, Ul. Rosandra št. 189), na voljo pa so tudi sedeži sindikatov upokojencev v posameznih občinah. (A.G.) PODPIS - Gasilci in civilna zaščita Sporazum za večjo varnost Včeraj podpisana konvencija med deželo FJK in gasilci bo omogočila, da bo integrirani deželni sistem civilne zaščite še učinkovitejši. Predstavlja torej korak naprej na poti zagotavljanja čim večje varnosti prebivalstvu. Sporazum so podpisali podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Ro-sato, deželni podpredsednik in odbornik za okolje, javna dela ter civilno zaščito Gianfranco Moretton in prefekt Giovanni Balsamo, slovesnosti pa so se udeležili še deželni direktor gasilcev Amedeo Monaco, deželni direktor za civilno zaščito Guglielmo Berlasso ter vsi gasilski poveljniki iz naše dežele. Med drugim je predvideno, da bodo povezali operativne centrale gasilcev z operativno centralo civilne zaščite v Palmanovi, vključenje bodo tudi pre-fekture iz Trsta, Gorice, Vidma in Por-denona. Nadalje so predvideni postopki za profesionalno usposabljanje. Postavljena je namreč že osnova za urjenje prostovoljcev civilne zaščite (za kar skrbijo gasilci), za skupne vaje, tehnič-no-znanstveno sodelovanje. Na razpolago bodo v treh letih imeli poldrugi milijon evrov, ki jih bodo namenili bodisi povezavi med operativnimi centralami, načrtovanju posegov ob emergenčnih primerih kot tudi nabavi sredstev, ki so potrebna ob gozdnih požarih. Odbornik Moretton je napovedal, da bodo čimprej podobno konvencijo podpisali tudi s finančno stražo, kateri bodo brezplačno posodili štiri terenska vozila. Srečanje z mladimi kandidati Demokratske stranke V kavarni - knjigarni Knulp bo dre-vi ob 18. uri srečanje z mladimi kandidati Marjetice in Mladinske levice Stefanom Čokom, Salvatorejem Dorejem, Danielejem Villo in An-dreo Brandolisiom, ki bodo spregovorili o nastajajoči Demokratski stranki in politični obnovi. Pobudeza Demokratsko stranko Na vogalu med ulicama Dante in San Nicolo bodo danes od 16.30 do 19. ure delili t.i. »pakt z ženskami«, ki ga je podpisal kandidat za deželnega tajnika Demokratske stranke Enzo Barazza. Pakt med drugim predvideva večjo prisotnost žensk v vodstvu nove stranke in celo pod-tajnika ženskega spola. Pri stojnici bo mogoče najti tudi več informacij o voliščih in o načinu glasovanja. Tiskovna konferenca pred primarnimi volitvami Na sedežu Oljke v ulici Donota 1 (3. nadstropje) bo jutri, 10. oktobra, ob 11. uri srečanje o nedeljskih primarnih volitvah za Demokratsko stranko v tržaški pokrajini. Beseda bo tekla predvsem o voliščih, o načinu glasovanja in o organizaciji sami. Zaprta šentjakobska občinska izpostava Zaradi nepričakovanih tehničnih težav je bila občinska izpostava pri Sv. Jakobu včeraj zaprta. Prav tako bo zaprta tudi danes. Morsko obarvan Fiaba Day V nedeljo je tudi v Trstu potekal t.i. Fiaba Day oziroma dan pravljice. Letošnja, že peta izvedba državne pobude, ki jo prireja istoimenski državni sklad pod pokroviteljstvom predsednika republike in ki želi ukiniti arhitektonske pregrade, spada v širši okvir pobud, ki želijo ozavestiti širšo javnost o težavah, s katerimi se srečujejo danes mladi invalidi. V sodelovanju s tržaškim pristaniškim poveljstvom in obalno stražo ter ob spremstvu prostovoljcev in osebja Rdečega križa so mladostniki obiskali sedež pristaniškega poveljstva, se seznanili z njegovim delovanjem in s čolnom celo zapluli po Tržaškem zalivu. »kraška občina« - Vaški sestanki Nocoj na Opčinah Koordinator Vremec: »Doslej več kot 2 tisoč podpisov« Na Opčinah bo nocoj sklepni vaški sestanek o ustanovitvi samostojne »kraške občine«. Prvotno je bil napovedan že za 21. september, a je bil preložen, da bi omogočili izvedbo dveh srečanj v ezulskih naseljih pri Križu (S. Quirico e Giulitta) in pri Kontovelu (Naselje S. Nazario). Nocojšnji sestanek se bo začel kot vsi dosedanji ob 20.30 in bo potekal v dvorani Prosvetnega doma (medtem ko je bilo prvotno določeno srečanje v dvorani Zadružne kraške banke). Koordinator delovne skupine za sklic referenduma za ustanovitev nove samostojne upravne enote na Krasu Dario Vremec je včeraj potrdil, da so člani delovnih skupin po posameznih vaseh zbrali doslej več kot 2 tisoč podpisov prebivalcev vasi z vzhodnega in zahodnega Krasa za usta no vi tev »kraš ke ob či ne«, pri tem pa »manjkajo še podatki nekaterih vasi.« Zbiranje podpisov se bo nadaljevalo vse do konca novembra, kajti na Opčinah se bo začelo šele po no- PRI PADRIČAH - Mazaška akcija Skrunili že leta 2003 povsem razdejani spomenik Dario Vremec cojšnjem sestanku, »Opčine pa predstavljajo s svojimi 10 tisoč prebivalci dve tretjini prebivalstva v obeh kraških rajonih,« kot je poudaril Vremec. V Trebčah, Križu, Bazovici, na Padričah in v Gropadi so potekala že srečanja članov delovnih skupin, na ka te rih so iz lu šči li te melj na od -prta vprašanja, ki bi jih morali rešiti v po sa mez nih va seh, v dru gih va -seh pa de lo še po te ka. Ta te den bi mo ra li tu di iz ve de ti, ali bo do pre bi -valci Ferlugov pristopili k akciji o no vi ob či ni, ali ne. Sredi maja leta 2003 je od spomenika ostal samo kup kamenja, neznani vandali so ga razdejali s kladivom. Naslednje leto je bil spet na svojem mestu, obnovili so ga svetoivanski šolarji. Sedaj so se izprijenci spet znesli nad njim, tokrat s psovko na račun Slovencev. Žal smo o skrunitvah naših spomenikov in obeležij pisali že neštetokrat, doslej pa nismo še imeli zadoščenja, da bi pisali o tem, kako so naposled krivce odkrili in kaznovali. Malo upanja je, da se bo to zgodilo sedaj. Spominski kamen v gozdu Salcer pri Padričah, ob gozdni poti Trnovka, nedaleč od igrišča za golf, so postavili že daljnega leta 1833, označeval je mejo med katastrsko občino Padriče in katastrsko občino Lonjer. Obenem pa je spominjal tudi na sestanek članov organizacij Tigr in Borba, ki so 3. novembra prav tam načrtovali upor proti raznarodovanju. Leta 1999 so na zgornjem delu vklesali besede, ki spominjajo na tisti dogodek izpred 70 let. Ostanke leta 2003 razbitega spomenika so po naročilu direktorja tržaških muzejev Adriana Dugulina odpeljali na varno. Starši učencev svetoivanske osnovne šole Oton Župančič so se tedaj zavzeli, da bi njihovi otroci obnovili razdejani kamen in pobuda je naletela na izjemen odziv. S pomočjo matere enega od sošolcev, Viviane Deffar, ki je po poklicu restavratorka, so se lotili zahtevnega dela. Razbite kose so sestavljali v tržaškem lapidariju, kjer so bili spravljeni. Pobuda je imela tudi velik vzgojni pomen: po eni strani so otroci lahko spoznali povsem novo področje, restavratorstvo, po drugi pa so se seznanili s tem dolga leta manj znanim obdobjem naše zgodovine. Obnovljeni spominski kamen so spet postavili na svoje mesto 26. maja 2004. Pomazani spominski kamen v gozdu Salcer kroma / TRST Torek, 9. oktobra 2007 7 železarna - V pričakovanju novih podatkov o onesnaževanju Narašča zaskrbljenost zaradi usode uslužbencev Za jutri napovedan nov sestanek med županom Dipiazzo in sindikati - Pričakujejo izvedence iz Rima Dokler ne bodo znani podatki za mesec september, ni pričakovati kakšnega konkretnega koraka glede škedenjske železarne. Tržaški župan je sicer napovedal, da bo treba obrat zapreti, če bodo tudi najnovejše meritve potrdile izredno zaskrbljujoče razmere, prisotnost prašnih delcev MP10 in benzopirena, ki sta daleč prekoračila zgornjo dovoljeno mejo, in pri tej nameri so ga že podprli minister za okoplje Alfonso Pecoraro Scanio ter drugi. Prav za jutri je napovedan nov sestanek med Dipiazzo in sindikalnimi predstavniki, saj bi se z zaprtjem obrata odprlo boleče vprašanje delovnih mest. Po drugi strani pa ob sila zaskrbljujočih podatkih tudi sindikati nimajo izbire, saj se ne morejo zavzemati za ohranitev delovnih mest, če je ogroženo zdravje zaposlenih in prebivalstva. Napovedali so tudi, da bo zdravstveno podjetje v kratkem opravilo posebne analize, ki naj bi pokazale morebitno prisotnost dioksina, in sicer pri delavcih v železarni kot pri materah, ki živijo v Škednju in ki trenutno dojijo. Ta teden je napovedan tudi prihod tehnikov agencije za zaščito okolja in za tehnične meritve Apat, navodila v tem smislu je dal minister Pecoraro Scanio. Nekateri so jih pričakovali že včeraj, kar pa je bilo preuranjeno. Preverili naj bi doslej zbrane podatke in po potrebi tudi sami odredili dodatna merjenja in analize. Medtem se je vnela polemika med deželnim svetovalcem Alessandrom Metzom in pokrajinsko svetovalsko skupino Fi na eni strani ter pokrajinsko odbornico Ondino Barduzzi. Dolžijo jo namreč, daje glede železarne doslej pokazala brezbrižnost, kar pa Barduzzijeva odločno zavrača s trditvijo, da je naredila vse, kar je morala in mogla storiti. Škedenjski obrat letos slavi 110-letnico svoje ustanovitve, obletnica pa bo morda prinesla tudi njegovo zaprtje. kroma JAVNA DELA Obnovili štiri ulice v Jožefinski četrti Jožefinska četrt ima od včeraj nekoliko sodobnejši videz, saj so se zaključila obnovitvena dela na ulicah Belpoggio, Promontorio, Burlo in Argento. Četverico ulic z novo podobo je včeraj predstavil tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli, ki je podčrtal, da so se dela iztekla tik pred Barcolano, na območju, ki je v neposredni bližini osrednjih prizorišč velike prireditve. Posodobitev je stala približno 150 tisoč evrov. Pod ulicami so gradbena podjetja poskrbela za prenovo plinske, vodne in električne napeljave ter greznic, nakar so izpeljala delo na cestišču in ob njem. Pločnike so razširili (pri tem so uporabili plošče iz peščenjaka), vozne smeri pa so delno spremenili. Ul. Promontorio bo še naprej enosmerna navzdol, Ul. Belpoggi-o bo enosmerna od Nabrežja do Ul. Laz-zaretto Vecchio, po Ul. Argento se bo vozilo v obratni smeri, Ul. Burlo pa bo namenjena parkiranju motornih koles. Kmalu bodo stekla obnovitvena dela na trgu Venezia, v Jožefinski četrti pa bodo postavili stenske svetilke za ulično razsvetljavo. poseg - Spet zelo verjetno lažni alarm Grožnje z antraksom Kuverti s sumljivim prahom prejeli v dveh centrih - Posegli so gasilci, policija in zdravstveno osebje Posegla je posebna ekipa gasilcev kroma Posebna ekipa gasilcev, ki je usposobljena za bakteriološke, kemijske in radiološke primere, je bila včeraj ponovno zaposlena, in to na dveh krajih. Gasilce so klicali zaradi domnevne prisotnosti strupenega antraksa, s katerim so teroristi svojčas ogrožali Ameriko. Kot v dosedanjih primerih gre zelo verjetno za neslano šalo. Sumijo tudi, kdo si krati čas tako, da drugim povzroča skrbi, sitnosti, a tudi stroške, saj so čas poleg gasilcev zapravljali tudi policaji in zdravstvena enota, poleg tega se bodo z bel im prahom sedaj ukvarjali še v laboratorijih za analize. Eno od kuvert z »antraksom« so našli med pošto, namenjeno središču, ki skrbi za ženske, žrtve nasilja (GOAP -gruppo operatrici antiviolenza e proget-ti) v Ul. S. Silvestro. Na kuverti je bil samo napis »antraks« in nič drugega. Drugo kuverta pa je bila naslovljena multime-dialnemu kulturnemu centru za julijsko, istrsko, reško in dalmatinsko kulturo v Ul. Filzi 6. V kuverti je bil bel prah in list, na katerem je pisalo, da gre za antraks. POD FURLANSKO CESTO - Na posestvu družine Danieli KOCIJANČIČ Kaj ima davek ICI opraviti z železarno? Igor KocijanCiC Med lansko volilno kampanjo je županski kandidat Roberto Di-piazza obljubil, da bo ukinil davek na nepremičnine ICI, če bo izvoljen. Po potrditvi za župana pa je v proračunu za letošnje leto le minimalno znižal dajatev na prvo hišo, češ da bo »ukinitev« davka ICI postopna in bo postala dokončna ob izteku mandata (to je leta 2011). V nedeljo je nakazal drugačno varianto. Davka ICI naj ne bi znižali, ker bi z njim »pomagali« bodočim brezposelnim škedenjske železarne (po zaprtju industrijskega obrata). Ta svojevrstna in svojeglava varianta pa prav nič ne ugaja deželnemu svetniku Stranke komunistične prenove Igorju Kocijančiču. Po njegovem mnenju bi hotel župan izkoristiti zadnje dramatične dogodke okrog železarne, da bi ohranil davek na nepremičnine ICI na sedanji ravni. Tako bi železarna - po dolgoletnem onesnaževanju -že spet prizadela občane, tokrat na drugačen način. Za župana bi to bil zgolj izgovor, češ: jaz bi že hotel znižati davek ICI, a ne morem, ker moram priskočiti na pomoč delavcem. Kocijančič je v svojem tiskovnem sporočilu spomnil, da je Di-piazza že lani zvišal celo vrsto dajatev in zvrnil krivdo na Prodijev finančni zakon, čeprav mu je deželna vlada zagotovila prenos finančnih sredstev. Letos bo očitno kriva železarna. Ob tem je Kocijančič zastavil županu vprašanje: ali ne bi moral, pred poseganjem po davku ICI, povprašati lastništvo železarne, kako bo z dopolnilno blagajno (če jo bodo sploh aktivirali v teku leta...). In še: ali je župan že prepričan, da bo Lucchini odšel, ne da bi kaj poravnal? Kombi »pristal« na dvorišču Dostavno vozilo zdrsnilo s strme poti in se po kotaljenju ustavilo kakih deset metrov nižje - Dvorišče ni dostopno za vozila, zato bo treba kombi razstaviti Mercedes vito je »priletel« z vrha in pristal na dvorišču kroma Na dvorišču hiše družine Danieli pod Furlansko cesto je od včeraj popoldne parkiran rumen dostavni mercedes vito. Novica je novinarsko zanimiva, ker tisti del dvorišča sploh ni dostopen vozilom: mercedes vito je nanj privozil... z zraka. Nekaj metrov od hiše družine Danieli se od Furlanske ceste navzdol (v višini hišne številke 232/2) odcepi strma, vijugasta, rdeče tlakovana pot. Vodi do hiš, ki so jih v zadnjih desetletjih zgradili na strmem pobočju pod Furlansko cesto. Tem hišam je podjetje s kombijem v preteklosti že večkrat dostavilo ročke, polne plinskega olja. Mercedes vito je včeraj popoldne končal svoje opravilo in se vračal po strmi poti navzgor. S počasno vožnjo je prevozil že več ostrih ovinkov. Ko mu je do Furlanske ceste manjkalo le še nekaj desetin metrov, pa se je ustavil in začel drseti ritensko navzdol. Iz črnih gumijastih sledi na poti so gasilci razbrali, da je skušal voznik pognati spet vozilo navzgor, a mu očitno ni uspelo. Ob vijugasti poti je nameščena težka kovinska ograja, da ne bi vozila, ob ne- varni vožnji navzdol zgrmela v škarpo. Le pri drugem ovinku je odsek poti za kaka dva metra nezavarovan. Rumeni mercedes vito je z vzvratno vožnjo zaneslo prav sem. Bujni bršljan ga v ovinku ni uspel zaustaviti. Tako je kombi zgrmel po pobočju navzdol, se zakotalil in pri tem podrl lo-vorovo drevo, preden se je, kakih deset do dvanajst metrov po ovinku, ustavil na kolesih na dvorišču hiše družine Danieli. Domačini so povedali, daje bil trušč, ki ga je kombi povzročil med kotaljenjem in pristankom zelo močan. Vetrobran je bil razbit, stene in streha kombija potol-čene, šofer in delovni kolega pa sta izstopila dejansko brez praske. Le malce ob-tolčena sta bila. Na kraju so posegli gasilci (iz preostalih ročk je začelo uhajati plinsko olje, o čemer je še dobre tri ure po nesreči pričal zaudarjajoč smrad...), ki pa niso mogli odstraniti vozila z dvorišča. Vprašljivo je tudi, ali bi bil poseg žerjava uspešen. Šofer in njegov kolega sta uvidela, da bo treba kombi razstaviti »na prafaktorje« in odstraniti po kosih. 8 Torek, 9. oktobra 2007 TRST / DEVIN-NABREŽINA - Včeraj na županstvu sestanek zelenega omizja Proti ohranitvi zaščitenih območij pri Štivanu, Medji vasi in Cerovljah KZ poziva Občino, naj se pritoži na DUS - Tudi o vzdrževanju teritorija, namakanju in krizi živinoreje Kmečka zveza poziva Občino De-vin-Nabrežina, naj se pritoži zoper sklep deželne vlade Furlanije Julijske krajine, ki glede kmetijske variante št. 22 k občinskemu regulacijskemu načrtu določa ohranitev dveh evropskih zaščitenih območij na območju Štivana, Medje vasi in Cero-velj. To je tajnik KZ Edi Bukavec zahteval na včerajšnjem zasedanju zelenega omizja, ki ga je popoldne na županstvu v Nabrežini sklicalo odborništvo za kmetijstvo devinsko-nabrežinske občine ob prisotnosti župana Giorgia Reta in pristojnega odbornika Fulvia Tamara. Na srečanju, ki so se ga poleg Bu-kavca udeležili med drugimi še podpredsednica KZ Sidonja Radetič, predsednik odbora za vrednotenje kraških mlečnih in sirarskih proizvodov Dario Zidarič in deželni predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Dimitri Zbogar, sta bili izraženi zaskrbljenost in zaprepaščenost ob sklepu deželnega odbora, da se ohranita omenjeni zaščiteni območji, na katerih ne bo dovoljena gradnja novih kmetijskih objektov, v primeru neprofesionalnih kmetovalcev pa niti širitev že obstoječih objektov. Tudi za ostale posege bo potrebno izdelati študijo o vplivu na okolje, kar bo po mnenju KZ predstavljalo dodatno breme. Zaradi tega, je bilo opozorjeno, prizadeti kmetovalci ne bodo mogli koristiti ugodnosti novega načrta za razvoj podeželja. Stanovska organizacija slovenskih kmetovalcev, nam je povedal Bukavec, bo seznanila prebivalstvo o tem problemu, preučila pa bo tudi morebitne ukrepe. Ze zdaj pa poziva župana Reta, naj se pritoži na Deželno upravno sodišče, glede česar je Ret dejal, da bo občinska uprava preverila to možnost, omenil pa je tudi pripravljenost na oblikovanje nove kmetijske variante. Drugače je bil na včerajšnjem srečanju govor tudi o novem ukrepu občinske uprave glede vzdrževalnih del na teritoriju, pri čemer bo Občina oblikovala seznam kmetovalcev, ki izpolnjujejo pogoje, da se jim lahko poveri vzdrževanje. Prav tako so prisotni pozvali devinsko-na-brežinsko občinsko upravo, naj izdela načrte o vodovodu oz. namakalnem sistemu za potrebe kmetijstva, saj je Dežela že vključila postavko zanj. Pereč problem predstavlja še huda kriza živinoreje, zlasti govedoreje, saj od rejca že petnajst let odkupijo liter mleka za 33 centov (v trgovini pa se ga prodaja za poldrugi evro), obenem pa so narasli stroški za stroje in krmo. Odbornik Tamaro je izrazil razumevanje za to vprašanje in se je obvezal, da bo stvar preučil in ukrepal. Kmetovalci so na zasedanju zelenega omizja izrazili zaskrbljenost zaradi ohranjanja nekaterih evropskih zaščitenih območij kroma GREENACTION TRANSNATIONAL - Pri Briščikih Odlagališče azbesta? Po zagotavljanju naravovarstvenikov naj bi se nahajalo v bližini obrtne cone ter trgovskega in športnega centra Naravovarstvena organizacija Greenaction Transnational v sporočilu za javnost opozarja na prisotnost azbesta na območju odlagališča, ki se nahaja v neposredni bližini športnega centra Ervatti, trgovskega centra Lanza in Obrtne cone Zgonik in ne več kot dva kilometra razdalje od jame pri Briščikih. Odlagališče je dolgo približno 250 metrov, naravovar-stveniki pa so ugotovili tudi prisotnost azbestnih odpadkov. Slednji naj bi bili tudi zdrobljeni, kar po mnenju organizacije Greenaction Transnational mora upravičeno povzročati preplah, ker se v bližini nahajajo središča, odprta javnosti. Kupi azbesta so namreč izpostavljeni vetru in burji, ki azbestne delce lahko razpršita daleč naokoli, zato naravovarstveniki pozivajo k zamejitvi območja in zavarovanju kupov odpadkov. Potrebno bi bilo tudi preveriti, kaj se nahaja pod slednjimi. Območje so naravovarstveniki tudi filmali, videoposnetek pa se nahaja, tako piše v sporočilu za javnost, na spletni strani You Tube. Odkritje, pravzaprav ponovno odkritje odlagališč, kot je tisto pri Briščikih, priča o razširjenem onesnaževanju, ki ga ni lahko ugotoviti, saj so mnoga odlagališča umetno zakrili oz. jih je s časom zakrilo zelenje Zaradi tega je tako onesnaževanje veliko nevarnejše, menijo pri Greenaction Transnational, saj najbolj nevarni odpadki so tisti, ki jih ni mogoče videti, ker so pokopani več deset metrov pod zemljo v kraških vrtačah ali pa so jih odvrgli v jame. Zgoniški župan Mirko Sardoč, ki smo ga po telefonu poklicali, da bi izvedeli kaj več, nam na vrat na nos ni mogel dati kakih točnih informa- cij, saj je treba preveriti, če je bil v tem pri me ru že spro žen po tre ben pos to -pek s strani občinske uprave. Občina se mora s takimi primeri večkrat soočati, ko pride do takega odkritja pa je postopek vedno isti: najprej je treba ugotoviti, kdo je lastnik zemljišča, na katerem se nahaja odlagališče (kar ni vedno lahko, nam je povedal Sar-doč, saj se j e lastnik lahko tudi preselil oz. izselil v kako oddaljeno državo). Ko se enkrat ugotovi lastnika, občinska uprava zahteva od njega, da sproži postopek sanacije zemljišča oz. postopek ponovne vzpostavitve prejšnjega okoljskega stanja. V primeru odlagališča pri Briščikih pa je treba preveriti, ali je bila o prisotnosti slednjega Občina obveščena ali ne: če je bila obveščena, nam je dejal Sardoč, je za go to vo že spro ži la ome nje ni postopek. UILSCUOLA TRST Pozitivno o priznanju dvojezične doklade Tržaški pokrajinski tajnik sindikata Uilscuola Giovanni Bi-siacchi nam je v izjavi izrazil zadovoljstvo, da se v pravkar podpisani novi kolektivni delovni pogodbi za šolnike nahaja tudi določilo o dokladi za dvojezičnost za učitelje in - po novem - tudi za neučno osebje. Gre namreč o vsoti 195 evrov bruto, ki jih bodo pripadniki neučnega osebja na šolah s slovenskim učnim jezikom odslej letno prejemali. Kot obširneje po ro ča mo na dru gem mes tu, gre za dosežek sindikata Uilscuola, ki je zahteval vključitev doklade za dvojezičnost v vsedržavno delovno pogodbo. Če sta na Goriškem prošnjo z zahtevo po dokladi pripravila deželni in obenem goriški tajnik sindikata Ugo Pre-viti in Maja Peterin, opozarja po drugi strani Bisiacchi dolgoletna prizadevanja tržaškega sindikata Uilscuola za tako rešitev že od leta 2003 naprej. Tajnik tržaškega sindikata posebej opozarja na razsodbi Deželnega upravnega sodišča in Državnega sveta v prid priznanja in izplačevanja doklade za dvojezičnost nekaterim pripadnikom neučnega osebja, ki so nekoč spadali pod Pokrajino, slednja pa jim dalj časa ni hotela priznati doklade. Kot smo svojčas že pisali, je bila tem uslužbencem doklada dokončno priznana pred nedavnim, ko so prejeli tudi tozadevni denar (vsega skupaj je šlo za 137.000 evrov). Bisiacchi si je v tem smislu od odvetnika Petra Močnika, ki je osem let zagovarjal pravico do doklade štirinajstih bivših in sedanjih članov neučnega osebja Li-ceja Franceta Prešerna in Trgovskega tehničnega zavoda Zige Zoisa, priskrbel vso potrebno dokumentacijo, katero je posredoval vsedržavnemu tajništvu sindikata. Pokrajinskemu tajniku sindikata Uilscuola se dosežena doklada za dvojezičnost zdi že nekaj, čeprav nekateri ugotavljajo, da bi lahko vsota bila še višja. Da so se vrata odprla, meni Bisiacchi, je že ne kaj in je bo lje, da se je za če lo na tak način, pri čemer tajnik izpostavlja ravno dejstvo, da gre za rezultat sindikata Uilscuola. 7. ROJAN DAY - Po Piščancih, Lajnarjih in zaselkih nad Rojanom Prireditev letos posvečena Spacalu Pohod se je zaključil na domačiji Anite Perič s predvajanjem diapozitivov, slastno pašto in uigranim nastopom glasbenega dua Piščanci, Lajnarji in drugi zaselki nad Rojanom so v nedeljo dočakali svojo vsakoletno prireditev, Rojan day, ki je bil letos posvečen Lojzetu Spacalu. Kulturno-družabni dogodek že od svoje ustanovitve prireja Kulturno športno društvo Rojanski Krpan. Njegovi odborniki so si za letošnjo izvedbo zamislili dobri dve uri dolg pohod, ki sta mu sledila kulturni program in zabava na domačiji Anite Perič Altherr pri Lajnarjih. Pohod je skoraj 40 udeležencev peljal od Obeliska do Lajnarjev, čez Trsteniški gozd, Škalašanto in Piščance. Hojo so upočasnile zaraščene steze v grapi med Trstenikom in Škalašanto, preostali del pohoda pa je potekal ob najboljših pogojih, saj je nad Trstom sijalo sonce. Izlet se je končal na domačiji Pe-rič-Altherrjeve, kjer se je izletnikom pridružilo še veliko ljudi, ki so si najprej privezali dušo, nato pa sledili predvajanju diapozitov. Za slednje je poskrbela kar gostiteljica, kije na domač, poljuden način prikazala lik svojega dobrega znanca Lojzeta Spa-cala. Pri kaz se je skle nil ob son čnem zatonu, ki že tradicionalno velja za trenutek, ko vešči rojanski kuharji postrežejo pašto. Letos je iz lonca na krožnike prišlo pet kilogramov testenin. Dogajanje pri Lajnarjih je stalno sprem ljal ui gran nas top glas bene ga dua Andolšek-Berginc. Prireditelji rojanskega dne so bili z letošnjo izvedbo zelo zadovoljni. Krpanovci se zahvaljujejo zlasti gospe Perič za gostoljubje, pa tudi godcem in vsem domačinom, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu. Naslednja Krpanova pobuda bo predvidoma 9. novembra. Takrat naj bi v Rojanu predvajali film Egona Piščanca, kije posnel marsikatero zanimivo dogajanje pri Piščancih v zadnjih desetletjih kot npr. pripravo pusta in sa di tev Bo le to vih trt. ( P. V.) / TRST Torek, 9. oktobra 2007 9 PRAPROT - 12. Kraški Oktoberfešt Uspešen praznik glasbe Ob pohodu »Na Krasu je krasno« in Muzikfeštu letos tudi simpatični taborniški kotiček Pretekli konec tedna je minil v znamenju Kraškega Oktoberfešta, ki ga je že dvanajstič priredilo slovensko kulturno društvo Vigred iz Šempolaja. Pod mogočnim šotorom na prireditvenem prostoru pod borovci v Praprotu je od petka do nedelje, kljub včasih muhastemu vremenu, vladalo živahno vzdušje. Prireditelji so namreč tudi tokrat pos krbeli za bogat in pes ter pro -gram tako v dnevnih kot v nočnih urah ter za do bro zalo že ne kioske in seve -da top le kos tanje, tako da je v šotoru kar mrgolelo mladih in manj mladih. Sobotni program je bil zaradi izredno slabih vremenskih razmer nekoliko okrnjen, v nedeljo pa je steklo vse kot po olju. Likovnega ex-tempore za otroke in mladino od 3. do 14. leta se je udeležilo 59 otrok. Izreden uspeh pa je letos zabeležila prisotnost taborniškega kotička na prireditvenem prostoru. Mladi taborniki Rodu modrega vala so namreč postavili dva šotora, v katerih so predstavili svojo pestro dejavnost, hkrati pa priredili številne delavnice ročnih del in pa igre za najmlajše. Zamisel je bila povsem uspešna, tako da jo bodo prav go tovo pono vili tudi pri hod nje le to. Okrog tris to pohod ni kov se je udeležilo 12. pohoda - sprehoda »Na Krasu je krasno«, pri katerem so sodelovali tudi jamarsko društvo Grmada iz Mavhinj, razvojno društvo Pliska, vaška skupnost Tublje in občina Sežana, s svojimi kombiji pa še taborniki Ro du mod rega vala, pla nin ski odsek SK Devin in Godbeno društvo Nabre-žina. Ne delj ski pohod se je začel v Tub -ljah, kjer je ude le žen ce pri čakala pra - va vaška pogostitev. Pohodniki so se po okoliških stezah povzpeli na Sv. Lenart, v spremstvu izkušenih jamarjev pa se na to spus ti li še v ja mo » V hri bih« ob slovensko-italijanski meji, ki so jo ob priliki primerno razsvetlili. Sprehod se je zaklju čil v Pra pro tu, kjer se je na to začel Kraš ki Muzik fešt, ki je v šotor privabil veliko število ljubiteljev glasbe. Na oder sta stopili napovedovalki Meta in Vesna, ki sta v vlogi t.i. »velin« uvedli nastop petih sodelujočih ansamblov: Burkenfest, Bršljan, Biseri iz Piv ke, Mla di kraški muzikan ti in Ljubitelji glasbe so napolnili šotor ob nedeljskem Muzikfeštu kroma mali Zamejski duo. Zmagovalci so bili Mladi kraški muzikanti, najdaljši aplavz pa si je zaslu žil otroški par Za-mej ski duo. Glasba je seve da odigra la pogla -vit no vlo go tudi v ve čer nih urah: v petek so se publiki predstavile razigrane Navihan ke, v soboto pri mor ska enajst član ska sku pi na Dej še en lit ro in ansambel Slovenski zvoki iz Rogaške Slatine, v nedeljo (po Muzikfeštu) pa še narodno zabavni ansambel iz Laš ke ga in Ro gaš ke Sla ti ne Okrogli muzikan ti. ( sas) milje - Gledališče Verdi Gostovanje SSG V četrtek ob 20.30 bodo ponovili predstavo Tihobitje v jarku Društvo Slovencev miljske občine in Občina Milje sta pobudnika izredne ponovitve drame-kriminalke Tihobitje v jarku, produkcije SSG, kije bila pravi dogodek sezone 2005/06. Predstava je slovenska praizvedba teksta enega od najbolj zanimivih, mladih talentov sodobne italijanske scene, genovskega igralca, režiserja in dramatika Fausta Paravidina. Zgodba sloni na policijski preiskavi. Fant, ki se je zale tel z avtom v dre -vo, najde v jarku truplo nekega dekleta. Od tega trenutka dalje se zvrstijo in prepletajo izpovedi različnih likov: Boy (Primož Forte), Cop (Vladimir Jurc), Mother (Maja Blagovič), Pusher (Janko Petrovec), Bitch (Nikla Petruška Pa-nizon) in Boyfriend (Danijel Malalan). Vsakdo s svojo izpovedjo, ki se preple- ta in navezuje na drugo ter nam odgrinja vse več novih detajlov zapletenega mo zai ka do god kov in usod. Hrvaška režiserka Nenni Delmes-tre je postavila na oder-pravo areno rea-lity-showa »kriminalko z robov italijanskega mesta«, ki predstavlja izzive aktualne teme in ekspresivne uporabe jezika. Predstava bo gostovala v četrtek ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah in ji bo lahko sledila tudi italijanskapublika, saj bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Izredna ponovitev spada v pobudo »Vabilo k abonmaju«. Ob tej priliki bodo obiskovalci lahko dobili vse informacije o letošnji sezoni SSG in bodo lahko potrdili ali vpisali nove abonmaje. Novi abonen-ti si bodo lahko ogledali predstavo po promocijski ceni 2. evrov. Včeraj danes Danes, TOREK, 9. oktobra 2007 AHRAHAM Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 18.31 - Dolžina dneva 11.18. Luna vzide ob 5.20 in zatone ob 17.40. Jutri, SREDA, 10. oktobra 2007 DANIJEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,2 stopinje C, zračni tlak 1015,4 mb ustaljen, veter 28 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo v petek, 12. oktobra 2007 potekale na naši šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev pol-noštevilno udeležijo. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Micheal Clayton«; Dvorana 2: 17.45 »Hairspray - Grasso e bello?«; 20.10, 22.15 «La ragazza del lago»; Dvorana 3: 17.30 »I Simpson - Il film«; 20.00, 22.00 «Cemento armato»; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Un'impresa da Dio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Le ragioni dell'aragosta«. M Izleti U Kino d] Lekarne ŠEMPOLAJ Tečaji v Štalci Šempolajsko kulturno društvo Vigred je tudi v novi sezoni začrtalo bogat spored dejavnosti. Danes bo na primer v domači Štalci ob 17. uri prvo srečanje z gospo Ma rico Peric, ki bo vsak torek od 16. do 18. ure vodila tečaj vezenja oziroma »štikanja«; prihodnji ponedeljek, 15. oktobra, pa bo ob 18. uri na vrs ti sre čanje z go spo Adriano Regent, ki bo mentorica tečaja priprave narodnih noš, ki bo potekal vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Tudi otrokom je na voljo veliko dejavnosti; otroško pevska glasbena skupina Vigred je na primer že začela z vajami (vsak ponedeljek od 16. do 17. ure) pod mentorstvom Sare Matiačič in Aljoše Saksida, prav tako tudi otroška plesna skupina, ki jo vodi Jelka Bogatec in vadi vsak četrtek od 16. do 17. ure. Kdor se želi pridružiti veseli druščini, se lahko zglasi na tel.št. 380/3584580. Od ponedeljka, 8. , do sobote, 13. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 21.30 »Le vite degli altri», 16.30, 19.00 »Io non sono qui«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Michael Clayton«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Espiazione«. CINECITY - 16.00, 20.00 »I Simpson - Il film«; 17.55, 22.00 »Planet terror«; 19.40 »Il buio nell'anima«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.05 »Un' impresa da Dio«; 16.30, 22.00 »Hair-spray«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 «Rush hour: missione Parigi»; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 «Cemento armato»; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 «Surf's up: i re delle onde»; 16.30, 19.40, 22.00 «Michael Clayton». EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 21.00 »In que-sto mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.00, 20.00, 21.30 »Soffio«. FELLINI - 18.45, 20.30, 22.15 »La ragazza del lago»;17.00 »Shrek terzo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 20.25, 22.20 »Cemento armato«; 18.30 »Piano, solo«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hairspray«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20 »Gasilca pred oltarjem«; 18.00, 20.40 »Zvezdni prah«; 21.40 »Planet terorja«; 19.20 »Nekaj dni v septembru«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30 »Surf's up -I re delle onde», 22.15 »Grindhouse -Planet terror«; Dvorana 3: 20.15 »Il buio dell'anima«; 16.30, 18.20, 22.15 »Rush hour missione Parigi«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'impresa da Dio«. SUPER - 22.20 «Ventiotto settimane dopo». SPDT NA BURNJAK- SPDT prireja v nedeljo, 21. oktobra 2007, izlet na »Praznik kostanja v Burnjak«, v Gorenji Tar-bi, Srednje (Tribil Superiore, Stregna), tradicionalna prireditev Nadiških Dolin. Predviden je pohod v organizaciji Planinske družine Benečije, ogled razstav in sejma kostanja. Ker je izlet avtobusni naj se člani in prijatelji čimprej prijavijo na tel. št.: 040-220155 (Livio) ali 0402176855 (Vojka). IZLET NA BURNJAK: Kmečka zveza prireja v nedeljo, 21. oktobra izlet na praznik kostanja BURNJAK v Gorenji Tarbij, ki spada med tradicionalne prireditve Nadiških dolin, kjer se četrto leto zapored srečujejo slovenski kmetje iz treh dežel: Koroške, Slovenije in FJK.V programu je predviden ogled Stare gore, ogled razstav in sejma kostanja in obrti, sv. maša in procesija, koncert moškega okteta » Odmevi« iz Saleža in ogled mesta Čedad. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 30,00 evrov. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30 po tradicionalnih poti: Bazovica, Opčine, Sesljan. TRADICIONALNI IZLET OLJKARJEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. 0 Prireditve SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v pone- deljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 -»Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! SKGZ v sodelovanju s SKD Lipa vabi na predstavitev brošure Pravica do imena in priimka, ki bo v sredo, 10. oktobra ob 20.30 v bazovskem domu. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 19. oktobra ob 20. uri v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 - Trst, predavanje na temo: PREHRANA IN BIODINAMIČNO KMETOVANJE, primerjalna analiza med industrijsko, biološko in biodinamično metodo kmetovanja. Predavatelj je dr. Michele Codogno, univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodnozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 3476849247 (Erik) ali info@godbanabrezi-na.it ali fax 040-2529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »CO-ROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vo-cale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associazio-ne corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Cit-ta di San Vito« (PN), associazione corale »Audite Nova« (gO), ŽPZ »Mul-tifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Cattico-ro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. IG Torek, 9. oktobra 2GG7 TRST / 8 www.teaterssg.it vabilo k abonmaju v sodelovanju z društvom Slovencev mlljske občine In Občino Milje TIHOBITJE V JARKU "Sodobna drama/kriminalka z robov italijanskega mesta" FAUSTO PARAVIDINO režiserka: Nenni Delmestre četrtek, 11. oktobra, 20.30 Gledališče Verdi, Milje z italijanskimi nadnapisi za letošnje abonente vstopnina samo 2€ I info brezplačna tel.št. 800 214302 časa Čestitke Želimo vse najboljše dragi no-ni, tebi voščilo naj se prikloni, da bi bila zdrava, vesela za vse večne dni, doma ti želimo vsi. Arlin in Lana pa ti pošiljata 60 poljubčkov. □ Obvestila šc MELANIE KLEIN' in Zbornica kliničnih pedagogov prirejata TEČAJ ZA DOJENČKE PRVI KORAKI (tečaj predvideva 6 srečanj; masaža in dejavnosti v bazenu) ZAČETEK 15. OKTOBRA Info: www.melanieklein.org. tel. 328-4559414 45-LETNIKI IZ KRASA! Kdor bi se rad udeležil skupne večerje naj pokliče na tel. št. 040-213760 (Egon) ali 040214526 (Marko). ATELIER DEGLI ARTISTI vabi do 20. oktobra (ko bo ob 17.30 tudi nagrajevanje) na ogled kolektivne kulturne razstave »Jadra in marine našega morja« (Dvorana - Sala Victoria -Pomorska postaja, Molo Bersaglie-ri št. 3). Razstava je odprta s sledečim urnikom: od 8. do 12. ter od 15. do 20. ure. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se nadaljujejo vpisi za novo sezono. Razpored treningov: 1.skupina letniki 2004-2001) pon. 16.30-17.30 in pet. 17.30-18.30 na Opčinah; 2.skupina - Zajčki (letniki 2000-1997) pon. in pet. 17.3019.00 na Opčinah; 3.skupina - Strele (letniki 1996-1993) pon. 19.0020.15 na Opčinah, tor. in pet. 18.3020.00 pri Banih; 4.skupina - Škrati (od letnika 1992 dalje) tor. 20.0021.30, sre. 19.30-21.30 in pet. 20.0022.00 pri Banih. Info: 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). AŠD MLADINA IN KD VESNA organizirata začetni in nadaljevalni tečaj SALSE v domu Alberta Sirka v Križu pod vodstvom federacijskih plesnih učiteljev. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 338-6376575 ali 040-220718. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 13. oktobra s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini postaja. Za ples bo igral »Duo melody«. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. SKD F. PREŠEREN vabi ljubitelje la-tinsko-ameriških in karibskih plesov na plesni tečaj pod vodstvom učiteljice Antonelle Vitale iz priznanega »Club Diamante-FVG«. Treningi se bodo vršili vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren, v dveh izmenah: 20.30-21.30 začetniki; 21.30-22.30 nadaljevalni tečaj. Danes, 9. oktobra, bo vaja odpadla in jo bomo nadoknadili v četrtek, 11. oktobra, z istim urnikom. Toplo vabljeni na poskusno vajo! SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj TAMBURIC za otroke in najstnike pod vodstvom diplomiranega učitelja Sergia Zigiottija iz Ferrare. Tečaji se bodo odvijali vsak petek v popoldanskih urah. Možne so individualne in skupinske vaje. Začetek tečajev bo v petek, 19. oktobra. Info: Sergio 347 4735017. SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj ŠIVANJA NOŠE pod strokovnim mentorstvom Franke Slavec iz Folklorne Skupine »Stu Ledi«, vsak četrtek od 20.30 dalje, v občinskem gledališču v Boljuncu. Vabljene lanske in nove tečajnice! SKD F. PREŠEREN vabi osnovnošolce in najstnike na PLESNO ŠOLO pod vodstvom učiteljev Fulvia in Anne Settomini iz priznanega »Club Diamante-FVG«. Treningi se bodo vršili v ponedeljek: 16.00-16.45 skupinske koreografije - hip hop za srednje in višješolce; 16.45-17.30 la-tinsko-ameriški in standard plesi v parih za osnovno in srednješolce; 17.30-18.15 hip hop za osnovnošolce. V torek: 16.45-17.30 plesi v parih za višješolce. Toplo vabljeni na poskusno vajo! SKGZ, v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, NARODNO IN ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO in KRUTOM, vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« ki bo v četrtek, 11. oktobra 2007, ob 18. uri, v Narodnem domu v Trstu (Ul. F.Filzi 14). STROKOVNI TEČAJ V IZPOPOLNJEVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj ma-terni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TAMBURAŠKI ANSAMBEL SKD »F. PREŠEREN« išče nove člane, da se jim pridružijo, vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje v občinskem gledališču v Boljuncu. Ansambel vodi domačin, izkušeni glasbenik Ervin Žerjal. TOP TEEN, v sodelovanju z društvom KRD Dom Briščiki, organizira ciklus 12. srečanj modernega plesa z zaključnim nastopom, za najstnike od 12. do 16. leta starosti, bivajoče v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Tečaj bo vodila Daša Grgič vsak torek, od 23. oktobra 2007 dalje, od 18. do 19. ure, v duštvenih prostorih, v Briščikih, 77 (Občina Zgonik). Za vpise kličite na tel. št. :335-7611598 (Monica) ob torkih in četrtkih, od 14. do 16. ure, najkasneje do 16. oktobra 2007. Storitev je brezplačna, število je omejeno, zato pokličite čimprej! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, ob 20.45, pevska vaja na sedežu v Padričah. V soboto, 13. oktobra, ob 16. uri pa odhod avtobusa za gostovanje v Postojni. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040-212289. AŠD MLADINA organizira v mesecu oktobru začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj za otroke na plastični stezi v Nabrežini, s pričetkom danes, 9. oktobra. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 040-220718 ali 338-6376575. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLA-DINSKA pevska - glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Sak-sida. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrija-no Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTIKANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave danes, 9. oktobra, ob 17. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 9. oktobra 2007 ob 18. uri v dvorani Baroncini, zavarovalnice Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: metabolni sindrom. Govoril bo prof. Giuseppe Bellini, prof. tržaške univerze in direktor bolniške univerzitetne ustanove. Vsi so vljudno vabljeni! ŠZ BOR - organizira tečaj pred-smučarske telovadbe, ki bo potekal ob torkih, od 20.30, do 22.00. Tečaj se prične danes, 9. oktobra 2007. Za informacije: Silva 333-1755684, ob večernih urah. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253 (Cirilo) ali 348-8850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice! SLOVENSKA SKUPNOST vabi na srečanje »Naj se Slovenska skupnost vrne v deželni svet«, ki bo v sredo, 10. oktobra v Kulturnem centru Lojze Bratuž, s pričetkom ob 20. uri. Ob priliki bo predstavljena tudi lista »Slovenci za Morettona«, ki nastopa na primarnih volitvah za Demokratsko stranko v okrožju Gorica. Večer je namenjen predstavitvi možnosti, ki se za Slovensko skupnost odpirajo, da se s svojim imenom in simbolom vrne v deželni svet na naslednjih deželnih volitvah. TRŽAŠKA FEDERACIJA stranke slovenskih in italijanskih komunistov poziva vse zaposlene v zasebnem in javnem sektorju, naj se danes, 9. in jutri, 10. oktobra, udeležijo referenduma za oceno rezultatov julijskih pogodb o takozvanem »paketu welfare«, ki zadeva upokojitve, delovne pogodbe in mladinsko zaposlenost. Zvezni sindikati so organizirali volišča na naslednjih mestih: v Trstu: na ulici Pondares 8 (CGIL), na Trgu Dalmazia 1 (CISL) in na ulici Polonio 5 (UIL); v Domju: Str. del-la Rosandra 58 (CGIL), Str. Vecchia dell'Istria 10 (CISL), Str. della Ro-sandra 189 (UIL); v Miljah na ulici Mazzini 3 (CGIL); v Nabrežini na Trgu Sv. Roka 103 (CGIL). Volišča bodo odprta danes, 9. oktobra, od 9.00 do 19.00, v sredo 10. oktobra pa od 9.00 do 14.00.Volijo lahko vsi stalno zaposleni, upokojenci tisti, ki imajo atipične pogodbe in pogodbe za določen čas (precari) in nezaposleni, tudi če niso vpisani v noben sindikat, dovolj da pokažejo delovno pogodbo, mesečno plačo, prejem pokojnine ali pa vpis v seznam nezaposlenih. SIK meni, da so nekateri členi pogodbe nesprejemljivi in krivični do revnejših in manj zaščitenih slojev, zato vabi vse naj volijo ne. SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Za vpis 040200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040220680. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo tečaj PILATESA pričel v četrtek, 11. oktobra 2007. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št.: 3404835610 (Anica) ali 040-327062 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov z začetkom v četrtek, 11. oktobra, tel. 3388475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 3338980166 (Erika Kojanec). USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 328-4559414; info@mela-nieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. AŠD SOKOL obvešča, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra pričel prvi trening odbojke za letnike 1996 - 1997 in 1998 (minivolley) v telovadnici v Sesljanu od 17.00 do 18.30 .Za vse informacije poklicati Cirilo 335-5313253.Vabljeni vse deklice i, ki bi se rade ukvarjale s odbojko. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Nabrežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanie-klein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@me-lanieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. oktobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040200620 (Mileva). 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do 19. oktobra Fausto - 335 5465636, Robi - 333 6557822, Boris - 347 3591855 in Ksenja - 320 0717920. 0 Mali oglasi V TRSTU, v bližini Slovenskega stalnega gledališča, prodam komfortno stanovanje v dveh etažah, po zelo ugodni ceni, možnost odkupa parkirnega mesta. Za informacije v večernih urah na tel. št.: 040-229343 ali na 00386-41905947. GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 328-3617053. IŠČEM zazidljiv teren za enostanovan-jsko hišo v Barkovljah, Furlanski cesti na Kontovelu s pogledom na morje ali na novo zgrajeno hišo v istih conah. Tel. 040-662023. KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. KMETIJA Komar iz Loga prodaja ex-tra-deviško oljčno olje in sveža kokošja jajca. Tel. 040-380749. LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste, lesene, prodam po ugodni ceni. Nekatere tudi po polovični ceni. Tel. 050-54390 ali 348-2801144. POBIRAM oljke. Tel. 347-0466075 ali 335-5268055. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Ga-brovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529. PRODAM lepo, svetlo in popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje na mirni ulici v bližini Ljudskega vrta. Tel. 335-6002920. V GORICI dajem v najem prostor, 50 kv. metrov, svetel, v hiši z vrtom, primeren za skladišče ali garažo. Tel. 040228262 ali 334-7855908. V NAJEM iščem bivališče (podstrešno oz. monolokal in kopalnica ali podobno), najmanj 30/40 kv. metrov, tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do 310,00 evrov. Klicati na tel. št. 040-392018 ali 3402620400. IŠČEMO URADNICO/KA veščo na uvozno-izvoznem področju z znanjem tujih jezikov, full time. Curriculum poslati na info@tri-butariosocietario.it ali na št. faxa 040-0642873. OSMICA PRI KOVAČU v Coljavi 2/A, pri Komnu, je odprta od 5. do 14. oktobra. PODJETJE GUŠTIN VW AUDI Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega in sposobnega mehanika in resnega vajenca. Tel. 040225343 V OBRTNI CONI "ZGONIK" dajem v najem prostor, ca 150-200 kv.m, prvo nadstropje. Tel. 3482812360 Bil Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. 040229449. PRI PIŠČANCIH sta odprla osmico Andrej in Erika Ferfolja. Toplo vabljeni! Prispevki Namesto cvetja na grob dragega Ivana Lesizze darujeta Elio in Fatina 30,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Zdenka Hrvatiča darujejo Boris, Martina in Damian Gulli 25,00 evrov za SKD Slavec in 26,00 evrov za ZMPZ Slavec-Slovenec. V spomin na Ginota Verginella daruje Olga Štoka 20,00 evrov za ŠD Konto-vel. V spomin na dragega Celesteja Sanci-na darujeta družini Sancin in Starec 100,00 evrov za obnovitev bolnice Franje, 100,00 evrov za odbojkarsko sekcijo ŠD Bor, 100,00 evrov za TFS Stu Ledi in 100,00 evrov za SPDT. Proseški motociklist Mitja Emili o svoji sezoni, sebi in bodočih načrtih >/19 Lewis Hamilton se za zmago v formuli ena še truditi Govolleyju 6. pokal mesta Gorica za mladinke do 16. leta starosti Šport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika KOŠARKA - Prvenstva stekla s polno paro Skok v neznano Teden dni po Boru v boju za prvenstvene točke v deželnih ligah še Jadran Mark Breg in Kontovel Sokol i SASA FERFOGLIA Jadranov play-maker je v krstnem nastopu C2-lige v Portogruaru dosegel 26 točk, vendarod teh kar 22 samo v prvem polčasu. Nad njim je nasprotnik storil kar 11 prekrškov. Zanj je bil skoraj neustavljiv. BOR RADENSKA Dva poraza v prvih dveh krogih C1-lige je Bor doživel samo še v sezoni 2004/2005, v preteklih dveh letih pa je bil bolj uspešen i ARTUR ALEJNIKOV Šestnajstletni sin Krasovega beloruskega trenerja je v krstnem nastop v promocijski ligi dosegel v 92. minuti lep in odločilen zadetek NOGOMET PRIMORJE Proseško Primorje je izmed članskih ekip naših nogometnih društev še edino brez točk in povrhu brez doseženega zadetka. Če k prvenstvenim dodamo še pokalne poraza se jih je skupaj nabralo že šest! i JESSICA MAUROVICH Visoka mladinka Sloge je bila na nedeljskem Memorialu Sonja Kokoravec na Opčinah za kategorijo under 18 (v priredbi ŠZ Sloga) imenovana za najboljšo igralko troboja med Slogo, Grobničanom in celovško ekipo AVC de Witt W0 POGLED Z VEJE Ples v maskah Marij Cuk Košarkarska prvenstva so stekla s polno pari, saj so se Boru v državni C1-ligi pridružili še naši deželni ligaši. Vsak s svojimi pričakovanji, Jad- ran in Breg tudi z določenimi ambicijami, vendar pa napovedati, kako se bo izšl,o je sila težko. Tudi za njih same. Do uradnega pustnega časa je še nekaj mesecev, a zdi se, kot da smo v njegovi šaljivosti vsak dan. To vidimo tudi na športnih igriščih, da o ostalih življenjskih čereh sploh ne govorimo. Ljudje si nadevamo maske -metaforično in dejansko. Z maskami na igrišču je v moderni dobi začel nizozemski nogometni repre-zentant Davids, ki si je nadel zatemnjene naočnike, da bi obvaroval svoj dragoceni vid in da bi bolje zadeval gležnje nasprotnikov. Sedaj pa vidimo na zelenih pravo-kotnikih brezštevilne mladeniče z barvitimi zaščitnimi plastikami na obrazu, kot na primer branilec Lazia, češki vratar Čeh (kako drugače!), pred časom Materaz-zi (da bi skril svojo istovetnost, ko se z glavo zaleti v 'sovražnika'), stvar se je premaknila tudi na košarkarska igrišča, kar je dokazal slovenski reprezentant Dra-gič, da ne govorimo o hokejistih, ki so zamaskirani od glave do mezinca. Pust je pač pust in če je šport danes tudi in predvsem spektakel, zakaj mu ne bi dodajali ščepcev norčavosti? Maske pa so predvsem pravi zaščitni element! Na to bi morali pomisliti predvsem sodniki, ki na vsaki tekmi tvegajo veliko več od zmerljivk in psovk. Soditi bi morali v maskah, da jih potem nihče več ne bi prepoznal, s tem bi se izognili marsikateri nevšečnosti. Da ne govorimo o politikih in javnih delavcih, ki so ta čas izjemno nepopularni, ali pa o novinarjih, ki so itak vsega krivi. Maske so izjemen izum človeštva in vsestransko uporabne, lahko utrnejo celo hip sreče in spremenijo individualnost. Pomislite na reveža, ki si na obraz natakne podobo Billa Gatesa, Berlusconija ali Monteze-mola, v sekundi se lahko prelevi v bogataša... Ah, ko bi bilo to res! A žal ni! Tudi maske so le skeleča rana med videzom in resničnostjo. Pod masko je človek le človek, z vsemi svojimi slabostmi, nihče nas ne reši pred bedo, da je danes zelo težko biii ceio neumen, saj je konkurenca prevelika... Med najbolj priljubljenimi športnimi panogami širom po svetu je dviganje posebnih uteži. Brez maske. Saj j e tudi ni treba, ko pa človek po nekaj kozarcih ali vrčkih samodejno spremeni svoj izraz in obraz. Tega je bilo na primer v bavarski prestolnici na pretek, saj so na Oktoberfestu v šestnajstih dneh stočili skoraj sedem milijonov litrskih vrčkov piva. Kam so potem vso to količino izlili pivci, je vprašanje, s katerim si ne bomo belili glave. Dejstvo je, da praznik ni vplival na igro Bayerna. Tudi na tržaškem Krasu smo imeii pos dobno prireditev. Miniaturno, kot se za zamejski prostor spodobi. Ali je to kaj vplivalo na igre naših liga-šev, ni znano. A doping slej ali prej učinkuje prej škodljivo kot spodbudno. A tudi ta je, žal, del športnega življenja in življenja samega, ki ga ni treba jemati preveč resno, saj je vse skupaj le -ples v maskah. Andrea Hrovatin /^13 360° Borut Bogatez / 15 Konec tedna se pričenjajo deželna ženska odbojkarska prvenstva. Tokrat predstavljamo D ligo. Na 20. strani 1 2 Torek, 9. oktobra 2007 ŠPORT / formula 1 - Dirko pred koncem prvenstva Raikkonen upa na spodrsljaja Alonsa in Hamiltona Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima? Šampanjec je bil že v hladilniku, priložnostne majice, ki bi praznovale naslov svetovnega prvaka angleškega mladega fenomena Hamiltona, so bile že natisnjene in pripravljene v skladišču. Vendar v nedeljo se je na kitajskem dirkališču pripetilo to, kar se ni še nikoli v letošnji sezoni: vodilni na skupni lestvici je bil prisiljen na odstop, tekmeca Raikonnen in Alonso pa sta s prvim oziroma drugim mestom znova v teku za končno lovoriko najboljšega v formuli ena. O vsem bo tako odločala zadnja dirka v brazilskem Sao Paolu, na dirkališču Interlagos, 21. oktobra. Pri Ferrariju so se izredno veselili 200. zmage v zgodovini najprestižnejše italijanske avtomobilske hiše. Po zmagi za konstruktorski naslov, česar se v Maranellu niso pretirano veselili, saj so ga osvojili za zeleno mizo po izključitvi hiše McLaren, je tako zanje še možno dvojno slavje. Zmagati na dirkališču pa je seveda okusnejše in pri Ferrariju si torej srčno želijo osvojiti z Raikonnenom še naslov voznikov. Prav fin- ski voznik je v zadnjih nastopih prepričal tudi najbolj skeptične navijače. Po aklima-tizaciji je v zadnjem obdobju nizal uspešni nastop za uspešnim nastopom, pred zadnjo dirko pa je nadvse motiviran, čeprav se zaveda, da morda niti zmaga mu ne bo zadostovala za lovoriko. Nujno bo potreboval pomoč moštvenega kolege Masse, ki bo imel nalogo odščipniti pomembne točke mclarnovima voznikoma Alonsu in Hamiltonu. Trenutno stanje na lestvici je namreč pred zadnjo dirko sledeče: Hamilton 107, Alonso 103, Raikonnen 100. To se pravi, da angleški pilot ostaja nesporni favorit za zmago. Možnih kombinacij je ogromno, seveda v veliki večini primerov bi si lovorov venec nadel Hamilton, najmanjše možnosti pa pripadajo Raikonnenu. HAMILTON - Zadostuje mu že drugo mesto v Braziliji, v primeru tretjega mesta pa ne bi zmagal le, če bi stopil na najvišjo stopničko Alonso (ob enakem izku- FORMULA 1 Dogovor obveljal do 30. kroga. Primož Sturman V petek sta se podpisani in urednik športne redakcije PD načelno že dogovarjala, da bo Lewisu Hamiltonu, ki bo spričo svojih dvanajstih točk prednosti na skupnem seštevku po vsej verjetnosti postal svetovni prvak že v nedeljo, posvečeno daljše besedilo in večja fotografija na zadnji strani današnje športne priloge Primorskega dnevnika. Dogovor je seveda obveljal vse do 30. kroga nedeljske dirke, dokler ni mladi angleški pilot na dirkališču v kitajskem Šangaju na poti v bokse obstal v grušču. Tokrat ni bilo žerjava, ki bi ga postavil spet na stezo, kot se je to zgodilo v Nurburgringu julija letos. Zmago sije zato privozil Finec Kimi Raikonnen na Ferrariju, ki se je Hamiltonu približal na sedem točk zaostanka, drugo mesto pa je zasedel Španec Fernando Alonso, sicer lanski svetovni prvak, ki trenutno za Hamiltonom zaostaja le za štiri točke. Nedeljsko dirko v Šangaju je dodobra zamešal dež. Pri Ferrariju pa se tokrat z izbiro gum niso ušteli, kot se je to zgodilo le sedem dni prej na Japonskem. Šef Formule 1 Bernie Ecclesto-ne je v eni od svojih izjav dejal, da bi bilo zelo lepo, ko bi na vsaki dirki na četrt ure progo zmočil dež, tako bi bilo več špektakla. Prav tako je bil mnenja, da bi bilo zelo lepo, ko bi se tekma za naslov svetovnega prvaka zaključila šele na zadnji dirki. V višjih sferah so ga tokrat torej le uslišali, saj se bodo čez dva tedna v Braziliji za najprestižnejšo lovoriko potegovali kar trije kandidati. Mokre dirke, ki dodobra zamešajo strategijo postankov v boksih, pa so seveda dobra priložnost tudi za manjše ekipe. Le korak od zmagovalnih stopničk je v nedeljo pristal Nemec Sebastian Vettel, kije svojemu moštvu Toro Rosso privozil pet svetovnih točk. Ko je prevozil ciljno črto, je začel v svojem bolidu kar poskakovati. Tako je vsaj delno lahko pozabil na svoj odstop na Japonskem, ki ga je stal zmagovalnih stopničk. Od pilotov, ki letos zagotovo ne blestijo, pa najbolj izstopa ime Brazilca Rubensa Barrichella, ki je bil kar nekaj sezon moštveni kolega Michaela Schumacherja pri Ferrariju. Dirko pred zaključkom sezone ostaja Barrichello še brez točk na skupnem seštevku, njegov moštveni kolega na Hondi Jenson Button pa jih je letos nabral komaj šest. Tudi samo Hondino moštvo letos ne blesti, še posebno če pomislimo, da ga je njegov mlajši brat Super Aguri že večkrat premagal na dirkališču. Kimi Raikkonen je po zmagi na VN Kitajske še v boju za naslov, moral pa bo odpraviti konkurenco obeh dirkačev mclarena, Španca Fernanada Alonsa in Angleža Lewisa Hamiltona ansa pičku več zmag Španca). Ob zmagi Raik-konena mu zadostuje četrto mesto. ALONSO - Če zmaga v Braziliji mora upati, da je Hamilton vsaj tretji, če bi bil drugi mora biti Hamilton vsaj šesti, če pa bi bil tretji morata biti Hamilton osmi in Raikkonen največ drugi. RAIKKONEN - Sicer bi prav finski dirkač na ferrariju osvojil naslov, če bi si po zadnji dirki vsi trije piloti delili prvo mesto. Tudi taka kombinacija je mogoča. V Braziliji bi moral Raikonnen dirko zaključiti na drugem mestu (8 točk), Alonso na četrtem (5 točk), Hamilton na osmem (1 točka). Vsi trije piloti bi imeli v skupnem seštevku 108 točk, naslov pa bi osvojil Finec zaradi večjega števila zmag. Vsekakor je Raikonnen prisiljen zmagati, saj je, razen komaj omenjene kombinacije, zelo malo verjetno, da bi mu zadostovalo drugo mesto. Če bi finski dirkač kot prvi privozil v ciljno črto, bi osvojil naslov »že« s tretjim mestom Alonsa in petim Hamiltona. WURZ - Avstrijski dirkač Alexander Wurz (33 let) končuje svojo kariero dirkača formule 1. Avstrijca, ki v tej sezoni vozi za ekipo Williams, naj bi že na zadnji dirki letošnje sezone v Braziliji zamenjal japonski dirkač Kazuki Nakajima, Wurz je za ekipe Benettona, Williamsa in McLarna nastopil 69-krat, prvič junija 1997. Zmage v formuli 1 ni dosegel, njegovi največji uspehi so tri tretja mesta, nazadnje je na stopničkah stal v letošnji sezoni na dirki za VN Kanade. ALIGA DAN POTEM SANDRA VITEZ 9 točk ob debutu v A1 ligi Sandra Vitez Sandra Vitez je v nedeljo odigrala svojo prvo tekmo na najvišji ravni. Opravila je namreč krstni nastop v italijanski A1 ligi, po vsej verjetnosti najbolj kakovostnemu prvenstvu na svetu. Sas su o lo je mo ral na go sto -vanje k solidnemu Jesiju, kjer igra tudi Goričanka Elisa Togut. Sassu-o lo se je reno mi ra ne mu na sprot -niku, ki se bo boril za najvišja mesta, z izjemo dru ge ga ni za do bro upiral, moral pa se je zadovoljiti z osvojitvijo enega samega niza, kar ne pri na ša točk na les tvi ci. Nedvomno bodo za Sassuo-lo odlo čil ne tek me pro ti na sprot -ni cam, ki bodo bolj v nji ho vem dometu. Sassuolo vsekakor ni raz-oča ral, zno va pa je izsto pala Ro -munka Turlea, ki je zaključila tekmo s 27 doseženimi točkami. Sandra Vitez je bila z devetimi točka mi dru ga naj bolj us peš na v svoji ekipi. Sedem točk je dosegla v napadu, po eno pa na servisu oziroma v bloku. Nekdanja Kon-tovelka je bila nekoliko manj uspešna v sprejemu, saj je sprejemala zgolj z 22 odstotno natančnostjo. Izidi 1.kroga A1 lige: Jesi -Sassuolo 3:1 (25:23, 25:12, 24:26, 25:21), Novara - Imola 3:0, Pesa-ro - Bus to Ar si zio 3:0, Al tamura -Chieri 3:2, Bergamo - Forli 3:0, Perugia - Santeramo 3:0; vrstni red: Bergamo, Novaras, Perugia, Pesa-ro in Jesi 3, Altamura 2, Chieri 1, Sassuolo, Busto Arsizio, Forli, Imola in Santeramo 0. Že jutri bo na sporedu drugi krog, Unicom Starker Sassuo-lo pa bo gos til No varo. Brez politkomisarja v B ligo? DRŽAVNE LIGE NOGOMET A liga Izidi 7.kroga: Atalanta - Udinese 0:0, Catania - Livorno 1:0, Fiorentina - Juventus 1:1, Genoa - Cagliari 2:0, Inter - Napoli 2:1, Lazio - Milan 1:5, Palermo - Reggina 1:1, Parma - Roma 0:3, Siena - Empoli 3:0, Torino - Sam-pdoria 1:0; vrstni red: Inter 17, Juventus in Roma 14, Fiorentina 13, Genoa 12, Palermo in Udinese 11, Napoli, Atalanta in Milan 10, Catania 9, Sampdoria 8, Torino, Lazio in Cagliari 7, Siena in Parma 6, Empoli 5, Reggina 4, Livorno 2. Prihodnji krog: v ned 21.10. (sobotne in večerne tekme niso še znane) Atalanta - Torino, Ca-gliari - Catania, Fiorentina - Siena, Juventus - Genoa, Livorno - Lazio, Milan - Empoli, Reggina - Inter, Roma -Napoli, Sampdoria - Parma, Udinese - Palermo. D liga Itala iz Gradišča si je privoščila še Ta-mai. Deželni derbi D lige je odločil Rossi proti koncu tekme, Alen Carli in soigralci pa so bili pravi gospodarji tekme in zamudili številne zrele priložnosti. S to zmago se je Itala z desetimi točkami po šestih tekmah povzpela na peto mesto na lestvici, skupina drugouvrščenih pa je le točko višje. V tem začetku prvenstva nekako izstopa le Sambonifaciese, ki je prvi s 14 točkami. ODBOJKA A1 liga MOŠKI - Po dveh zmagah je Mania-jev Gabeca Montichiari okusil tudi grenkobo poraza. Gladko jih je odpravil Trento, ki je bil v vseh treh se-tih boljši. Goriški libero pa je dobro opravil svojo nalogo, saj je v celi tekmi petnajstkrat sprejemal s 67 odstotki pozitivnih sprejemov in 60 odstotki perfektnimi. Obratno pa je po dveh porazih prvič v prvenstvu zmagal branilec naslova, Sisley iz Trevi-sa. Izidi 3.kroga: Treviso - Perugia 3:1, Trento - Montichiari 3:0, Latina - Mo-dena 0:3, Piacenza - Cuneo 0:3, Taranto - Padova 2:3, Macerata - Cori-gliano 3:1, Rim - Milan sinoči; Vrstni red: Cuneo 8, Padova in Taranto 7, Modena, Montichiari in Trento 6, Rim in Macerata 4, Corigliano, Tre-viso in Perugia 3, Piacenza 2, Milan 1, Latina 0. KOŠARKA A1 liga Izidi 2.kroga: Teramo - Rim 83:69, Rieti - Milan 92:79, Siena - Avellino 83:77, Varese - Snaidero Videm 62:83, Cantu' - Scafati 70:60, Montegranaro - F.Bologna 75:79, Pesaro - Treviso 85:69, V.Bologna - Biella 81:92, Nea-pelj - Capo d'Orlando 62:75. Vrstni red: Siena, Cantu' in F.Bologna 4, Scafati, Teramo, Rieti Biella, Milan, Snai-dero Videm, Pesaro, Montegranaro, Rim, V.Bologna, Capo d'Orlando 2, Varese, Avellino, Neapelj in Treviso 0. Dimitrij Žrižman Lepo, zadel je Gilardino. Oddahnili so si psihologi, morda celo psihiatri, gotovo vsi vse-logi, ki jih je v nogometu še več kot drugod; vsi našteti po vrsti so preučevali težavno obdobje napadalca, ki gola ni dal že 158 dni, 3 ure, 7 minut in 44 sekund. Sicer smo se navadili oziroma dobro vemo, da je svoje veličanstvo nogomet vsaj en dan na teden važnejši kot vse tegobe, ki tarejo današnjo družbo, toda včasih mi gre vse skupaj že pošteno na smeh. In se sprašujem: tisti, ki se z resnobno masko sprašujejo, kako težko je bilo ubogemu Gilardinu prej in kako se mu lahko odvali kamen iz srca zdaj... mislijo resno ali pa se le zafrkvajo? Vem, vsak si mora na nek način služiti kruh, toda prehranjevati se hvala sočustvovanju z Gi-lardinom prej in povzdigovanjem v višave zdaj, se mi zdi krepko preko meje dobrega okusa. Ali pač sinonim za inteligenčni količnik, ki je precej manjši od tistega, s katerim se hvali bivša miss Slovenije, brhka Brkinka Iris Mulej - sama prisega, da je v ekskluzivnem klubu »over 120«. Če zaključim sprehod po Gilardinolandiji moram ugotavljati, kaj bi se za vraga spremenilo brez tistih dveh golov, ki jih je eden izmed večjih za-pravljivcevpriložnosti dosegel, ko je tekma bila že ad acta. Nič. No, Inter je po odrešilni zmagi v Ligi prvakov opravil še z Napolijem, za črno-modrimi pa je zazevala prva sezonska praznina. Roma je resda zmagala v Parmi, toda Fiorentina in Juventus sta si bratsko razdelili točke. Bratsko? Kaj pa drugega! Navijači črno-belih in vijoličastih so si sicer v laseh, omenite Zeffirelliju Juventus pa dobi ošpice, v resnici pa se na relaciji Firence - Turin že leta, in to v obeh smereh, pretakajo številni igralci. Roberto Baggio je sicer pobral šila in kopita iz Firenc, je pa zato v obratni smer potoval še en genialec, Adrian Mutu. Ravno on je v nedeljo zapečatil končni rezultat na izenačenje, čeprav se je zmaga že pošteno nasmihala gostom. Kot večkrat skok na dno, kjer se spričo bolj folklornih prikazni pogosto dogajajo prav zanimive stvari. Ob 40-letnici smrti Ernesta »Che-ja« Guevare so njegovi veliki »navijači« iz Livorna doživeli nov šok in še trdneje pristali na zadnjem mestu. Mislim, da se bo Livorno brez svojega ideologa (morda bi lahko dejali politkomisarja) Lucarellija težko izognil izpadu. Če bo kdo v antičnem Laburniumuprebiral časopis, ki je naslednik Partizanskega dnevnika, lahko na tem mestu dobi tolažbo: v B ligi se bodo lahko spet znašali nad Tržačani in tudi nad sosedi iz Pize. (dimkrizman@yahoo.it) / ŠPORT Nedelja, 7. oktobra 2007 2 7 DRUŠTVENI KALEJDOSKOP - Pogovor s predsednikom Pomladi Robertom Zuppinom »Premalo vrednotimo in vlagamo v naše športnike« Do ustanovitve društva Pomladi je prišlo dokaj avtomatično: znižanje števila slovenskih otrok v naših društvih in posledični odhodi slovenskih nogometašev v italijanska društva, kjer so bili boljši pogoji in obenem boljše možnosti za napredek, so sprožile verižno reakcijo in spremembe na področju mladinskega nogometa. Z ustanovitvijo novega društva, ki združuje vse nogometne mladinske ekipe od začetnikov do naraščajnikov na področju celotne tržaške pokrajine, so na slovenski nogometni sceni sestavili unikum, ki predstavlja tudi edini zgled za os ta la druš tva na še skup nos -ti. Vsako prejšnje sodelovanje, ko so mla din ske eki pe ci klič no nas to pa le pod imena enega izmed nogometnih klubov, ni obrodilo zaželjenih sadov, za to je bi la edi na re ši tev, ki so jo spr -va podprli predvsem starši otrok, ustanovitev novega društva, »v katerem naj bi se spoznala celotna slovenska manjšina na področju tržaške pokrajine,« meni predsednik Zupin, s katerim smo se tudi podrobneje pogovorili o celotnem projektu, težavah, ki pestijo društvo in zamejski športni sceni nasploh. Združevanje je v zamejstvu vedno aktualno vprašanje, a največkrat tudi najbolj kočljivo. Zakaj ste bili pri nogometu (v mladinskih selekcijah) kos vsemu in uspeli sestaviti združeno ekipo? Ideja uspeva predvsem zato, ker smo ustanovitelji gledali predvsem na interes otrok, ob strani pa smo pustili osebne interese in iniciative. Skupni projekt zaide takoj v težave, ko le del odbornikov, staršev ali športnih delavcev nima enakih prioritet in ciljev. Zato menim, da je pri drugih društvih združevanje težavno: če je pri politiki za večino potrebna le 51 % podpora, je pri društvih skorajda Pomlad Pogovarjali smo se s predsednikom Pomladi Robertom Zuppinom Leto ustanovitve: 2006 Sedež: Prosek, 2 Društveni prostori: Prosek, 2 Panoge: nogomet Število odbornikov: šest, v resnici pa smo v treh Število odbornikov under 30: jih ni Število članov: približno 90 Letni proračun: 70.000 evrov E-mail: francomerigioli@tisca-li.it Spletna stran: poslužujemo se spletne strani slosport.org, načrtujemo pa svojo stran. vedno potrebno 100 % strinjanje. Mislim pa, da je bilo pri našem društvu odločilno to, da smo stopili vsi skupaj: društva, vodstvo in tudi starši, ki pa so sedaj pokazali nestrinjanje z nekaterimi našimi odločitvami. In sicer? Aktualno in kočljivo je vprašanje glede otrok letnika 1995, ki bi po mnenju vodstva morali pomagati starejšim letnika 1994, ker je slednjih številčno premalo. A temu se upirajo starši, saj se jim zdi to rušenje ravnovesja ekipe. Gre pa za enostavno pravilo, ki je tudi prvo v našem pravilniku in pravi, da se otroke lahko "pretaka" iz ene ekipe v drugo. To je bilo enostavno pred 2 ali 3 leti, sedaj pa ne več. Težava se je pojavila že lani, čemur pa niti letos nisem kos. Zaradi težav sem sedaj precej demotiviran in resno razmišljam, da bi se umaknil. Vloga staršev pri Pomladi ni zanemarljiva. Ali je pri športnem društvu pravilna rešitev, da imajo tak vpliv? Če je tako vključevanje staršev pravilno, ne bi vedel. Ideja je bila moja, saj sem bil od vedno tudi pred- kroma stavnik staršev in zato sem jih vedno vabil, naj se izrečejo. Zavedati pa se moramo, da so starši velik potencial. Gre zato, da se staršev ne samo izrablja in od njih zahteva, ampak da jim s tako vlogo, kot jo imajo pri Pomladi (nekateri sedijo v odboru), dajemo tudi možnost vrednotenja in kritike. Največkrat se pri že tako dobri ideji zaplete pri finančnih sredstvih, ki so trn v peti pri vseh društvih. Kako ste to uravnovesili? Enostavno. Vsako društvo daje letno 5.000 evrov. To lahko nudi v materialu, s posojilom igrišča, s prevozi ali z denarjem. Poseben status ima Primorec, ki nima mladinskega sektorja in torej ničesar ne prispeva, ampak od društva ničesar ne zahteva. To pomeni, da Primorec ne prejema igralcev od našega projekta. Kljub temu pa je društvo Primorec vedno na razpolago, posoja nam igrišče, material in se zato čuti del projekta. Ko nogometaši odrastejo (po naraščajnikih) se spet vrnejo v matična društva. Ali niste še razmislili, da bi združevanje potekalo tudi na višjih starostnih kategorijah? To je tudi želja nekaterih predsednikov. Mislim, da bi bilo to tudi možno, ampak je v tem trenutku prezgodaj, saj je potrebno projekt, ki smo ga začeli, učvrstiti in utrditi. Če bi mi ustanovili mladinsko ekipo Pomladi, članske ekipe društev ne bi imele več rezervoarja, iz katerega lahko črpajo kvaliteten igralski kader in bi bile zato prisiljene, da trošijo denar za italijanske igralce. Po drugi strani pa bi mladinska ekipa Pomladi omogočila vsem igralcem, da dobijo ekipo in naprej igrajo. Brez take ekipe ostajajo nekateri igralci po obdobju Pomladi brez mesta v ekipah. Ali je oblika Pomladi aktualna v Gorici? To bi bila moja želja in mislim, da je možno. Evgen Ferfolja že dela na tem. Edina težava na goriškem je v številu igralcev, ki jih je premalo, a mislim, da je to le stvar časa. Vprašanje slovenskih trenerjev je na dnevnem redu pri ZSŠDI. Kako gledate na to? Čeprav sem v ZSŠDI kot predstavnik nogometne komisije vstopil z idejo, da v ekipi ni pomembno, če vodi treninge italijanski ali slovenski trener, da ni pomembno , če se v skupini 90 otrok zaradi enega itaijanskega otroka govori v italijanščini, sem svoje ideje nekoliko spremenil: opazil sem, da je najvažnejše samo to, da na igrišču italijanski igralec razume na- vodila slovenskega trenerja. Kar pomeni, da mu lahko soigralec prevaja, da slovenski trener simultano prevaja ali da se italijanski igralec nauči slovenske besede. Pri temu moramo nujno upoštevati, da je Pomlad slovensko društvo. Če je v okviru društva italijanščina pogovorni jezik, nima smisla nositi slovenskega imena, ampak smo lahko enostavno tudi mi »Primavera«. Kot predsednik torej želite, da bi ekipe vodili slovenski trenerji? Idealno bi bilo po mojem mnenju, da ekipo vodi slovenski trener, ki se trudi, da je italijanski igralec na našem igrišču kot doma. Tu pa je še druga plat: če sem pred izbiro med dobrim italijanskim trenerjem ali slabim slovenskim, izberem dobrega italijanskega. Če sta oba dobra, pa seveda slovenskega. Poglejmo zamejsko športno sceno z vrha. Katere so hibe našega športa? Premalo vrednotimo in vlagamo v naše športnike. Obenem občutim pomanjkanje športne kulture. Menim, da bi moral biti šport na drugem mestu po šoli, opažam pa, da zaostaja za računalnikom, glasbo ... Pred leti je sceno skazila večkrat konkurenca med nogometom in košarko, ki jo opažam delno še danes: sami si dajemo polena pod noge, namesto da bi sodelovali in imeli skupaj pregled na celotno športno gibanje. Zavedati se moramo, da ravno to vodi k sodelovanju z italijanskimi društvi, čeprav bi večkrat lahko imeli reštev doma. Katere pa so odlike? Že trener Marion, ki sedaj vodi Triestino Calcio, je poudarjal, da imajo naši fantje poseben in edinstven Roberto Zuppin Starost: 46 Stan: poročen z dvema otrokoma Izobrazba: višja srednja šola Služba: trgovec Predsednik od: 2006 Igrani športi: košarka in nogomet Ljubljeni športi: vse, od regbyja do tenisa Ostale dejavnosti: Pomlad mi vzame ves čas Bel, rdeč, roza: rdeč Avtomobil: ford escord Časopisi: Primorski dnevnik, Piccolo Revije: kar pride pod roko, največ Espresso in Panorama Osebnost stoletja: Ghandi Osebnost pri nas: Boris Pahor, ki je imel manj, kot si je zaslužil in lepa skupina zamejcev, ki po njihovih zmožnostih bi dala lahko kaj več. Hribi ali morje: morje Srečal bi se ... s kakšno lepo bion- do. Kraška občina: da ali ne? Da Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI: mladinski projekt kot je Pomlad tudi na drugih področjih. Postali smo društvo, ki je gledano z zavistjo tudi z italijanske strani. značaj, ki ga odlikuje vztrajnost, ki je drugi nimajo. Čeprav mi nazadujemo na tehničnem nivoju, nam ta pozitivni naboj omogoča, da smo vseeno konkurenčni. Drugič je tu kakovost igralcev, v katero nisem nikoli podvomil. Da letos Pomlad nastopa v višjih kategorijah, ne gre zgolj za srečo, ampak so igralci dokazali, da so zmožni, če imajo določene pogoje. Tretjič: imamo zelo sposobne osebe, ki bi jih morali sicer izrabiti na pravi način. Profesor Peterlin bi lahko pomagal nogometašem, košarkarjem, tako tudi profesor Tul, ki pa se bavi samo z nogometom. Nesodelovanje vodi, da iščemo pomoč drugje, ko imamo pri nas že veliko bogastvo. Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVOR Poškodbe mladih stvar neizkušenosti Andrea Hrovatin Andrea Hrovatin, 27-letni študent fizioterapije v Trstu, si je priboril marsikaj. Do be sed no si je pri bo -ril karatejski črni pas, v pre ne se nem po me nu pa mesto fizioterapevta pri Vesni v nogometni elitni ligi in ko šar kar skem B-li ga -šu Pallacanestro Trieste. Svoj čas pa si je iz bo ril tu -di mes to v pe ter ki Bo ro ve vrste v C2-ligi, danes pa kljub na si če ne mu vsa kda -nu še ved no igra ko šar ko, in sicer pri Ciciboni v promocijski ligi. Si fizioterapevt pri najboljšem košarkarskem društvu v Trstu in drugem najboljšem tržaškem nogometnem društvu. Kako ti je uspelo? K Vesni sem prišel lani slučajno. Zgodba je komplicirana: moj bivši soigralec pri Boru Marzio Kriz-man je zaročen s hčerko Vesninega športnega direktorja Pribaca. Marzio je zvedel, da Pribac išče novega fizioterapevta za Vesno, mi to omenil in tako naprej ... K Pallacanestro Trieste pa sem prišel letos po zaslugi Paola Paolija, ki je tudi kondicijski trener pri Vesni. Ko je Bussani letos zapustil Trst in šel k Snaideru, so v Trstu iskali novega fizioterapevta in Paoli je predlagal mene. Kdo bolje plačuje? Pallacanestro Trieste, ampak to ni važno. Recimo, da je bolj važno to: veš kaj imata skupnega - poleg tebe, seveda -Vesna in Pallacanestro Trieste? Ne. Dolg seznam poškodovanih. Res, ja. Bolj pri Pallacanestro Trieste vsekakor. Je kriva preobremenitev na treningih? Ne, tudi smola, saj je bilo veliko poškodb travmatične narave. Sosič se je npr. poškodoval zaradi udarca, ki ga je dobil od soigralca na treningu, sicer pa je za mlade značilno, da so neizkušeni, ne znajo se dobro »premikati« in zato dobijo poškodbe. Ena nič za Vesno, devetdeseta minuta, Vesnin igralec obleži na tleh, sodnik da znamenje, naj pride fizioterapevt na igrišče. Ti v takih primerih trener priporiči: »Opravi počasi«? Calo ne, igralci pa ja ... Tudi to je stvar izkušenosti. Vesna, Pallacanestro Trieste in Cicibona. Kdo ima več možnosti za napredovanje? Pravijo, da je Pallacanestro Trieste letos dober. To govorijo tudi o Vesni Ja, ampak zgleda, da sta Pordenone in Manzanese boljša. In Cicibona? Letos je dobra ekipa. Mah, t skoraj bi rekel, da ima prav Cici še največ možnosti za napredovanje. Ni Alternativnega pogovora brez aktualnega vprašanja. Je italijanska politika pri dobrem zdravju ali ima prav Bep-pe Grillo, ki govori o številnih »poškodbah«? Recimo, da je kot s trenerji, ki pošljejo na igrišče ne povsem zdrave igralce. Politiki pač podcenjujejo poškodbe in pošljejo v igro tudi take, ki niso povsem zdravi ... Pri kakšnem zdravju pa je zamejski karate? Še vedno se čutim shin-kaijevec, saj sta tam moj brat trener in oče predsednik. Glavni problem Shinkaija je vedno sedež. (Perče) 14 Torek, 9. oktobra 2007 KOŠARKA / C1 IN C2-LIGA - V nedeljo v Portogruaru Vodstvo, zaostanek in preobrat: zmagovita razgibanost Jadrana Bor Radenska je drugič zapored ostal praznik rok - Napad je bil tokrat šibka točka Murovih varovancev Bor Radenska - drugi poraz, a važen korak naprej Dva zaporedna poraza in torej še nič točk na skupnem seštevku za Bor Radensko: podoben razplet kot v sezoni 2004-2005, ko je Bor Radenska prvič nastopal v državni ligi. Trener Mura pravi, da je to normalen proces: »Ekipa se še spoznava, zato potrebujemo še čas, da se dokončno uigramo.« ODLOČILNO - Glavni vzrok za nedeljski poraz je bil namreč prav napad (sicer prednostni element Bora), ki je bil preveč statičen in z reduciranim številom podaj. Siljenje metov iz nedodelanih položajev in izven predvidljivih shem je omogočilo, da je Marghera ušla v tretji četrtini. Tokrat je bilo tudi veliko manj igre pod košem: Visciano je moral v 14. minuti zapustiti igrišče zaradi zvina gležnja, Sandi Zeriali, ki ga je solidno zamenjal, pa je bil v napadu premalo obremenjen. KORAK NAPREJ - Nedvomno so v nedeljo borovci zaigrali bolje v obrambi. Margheri so dopustili veliko manj lahkih metov. To je omogočilo, da so tudi v četrti četrtini nadoknadili zaostanek 17 točk, ampak je z natančnim izvajanjem prostih metov na koncu zasluženo slavila Marghera. NAJIGRALEC - Ivan Kralj z 27 točkami je bil v napadu najbolj zanesljiv. Odličen tudi v skokih z 11 odbitimi žogami. NAJČETRTINA - Prva, ko so borovci neobičajno začeli zelo agresivno in kljub poškodbi Visciana zaostajali ob zvoku sirene le za dve točki. Marghera - Bor Radenska 83:76 (19:17, 40:34, 61:48) BOR RADENSKA: Bole 2 (-, 1:2, 0:1), Krizman 15 (4:6, 4:9, 1:1), Visciano 0 (-, -, -), Crevatin 0, Štokelj 2 (-, 1:3, 0:4), Babich 7 (-, 2:2, 1:4), Burni 15 (-, 3:5, 3:9), Madonia 4 (2:2, 1:1, 0:1), Kralj 27 (6;6, 9:12, 1:5), Zeriali 4 (-, 2:3, -). Trener: Mura. Jadran Mark: zmaga agresivne obrambe Krstni nastop Jadrana se je začel z zmago, ki je svoj srž imel predvsem v zadnji četrtini, ko so Kristjan Ferfolja, Christian Slavec in Dean Oberdan dokončno strli odpor Portogruara. DVOLIČNO - Dvoličen je bil začetek srečanja, kjer je na eni strani s Sašo Ferfolja dobro deloval napad, na drugi strani pa je po odličnem začetku (4:14 za Jadran) veliko število napak v obrambi omogočilo, da so nasprotniki nadok- Alan Burni (na sliki) je bil s 15 točkami drugi najbojši strelec Borovega srečanja v Margheri. Odločilen doprinos je podal v prvih dveh četrtinah, ko je bil najboljši z 12 točkami kroma nadili in končali prvi polčas le s košem zaostanka. PREOBRAT - Če je bila obramba pri jadranovcih tudi v tretji četrtini trn v peti (nasprotniki so povedli na devet točk), so Popovičevi varovanci zaigrali kot prerojeni v zadnji četrtini, kjer se je agresivna obramba končno tudi obrestovala. Na igrišču je svoj krstni nastop opravil tudi mladi Zaccaria, ki je zamenjal Franca in Marušiča, ki sta zaradi petih osebnih napak že v 26. in 27. min. bila primorana na klop. NAJIGRALEC - Brata Ferfolja: Saša, ki je v prvem polčasu je zadel kar polovico košev, in Kristjan, ki je v spreobrnil potek tekme s koši v zadnji četrtini. NAJČETRTINA - Zadnja,ko je bil delni izid 12:23. Portogruaro - Jadran Mark 75:84 (21:22, 45:46, 63:61) JADRAN MARK: Oberdan 11 (5:5, 3:6, 0:1), Slavec 16 (5:5, 4:7, 1:6); Franco 15 (1:2, 4:7, 2:3), S. Ferfoglia 26 (10:16, 8:12, 0:1), K. Ferfoglia 11 (5:7, 3:5, 0:1), Se-mec 3 (3:4, 0:4, -), Zaccaria 2 (-, 1:1, -), Vitez, Umek 0 (0:2, 0:1, -), Marušič 0 (-, 0:1, -), Šušteršič in Malalan n. v. Trener Po-povič. (V.S.) INTERVJU - Sandi Zeriali V slačilnici krasna klapa, Mura prijatelj in strog trener Sandija »Mravljica« Zeriali - naziv, ki ga spiker Rado Šušteršič na domačih tekmah Bora Radenska uporablja takrat, ko 23-letni Borov center vstopi na igrišče ali zadene koš, smo si priložnostno sposodili tudi mi. Zakaj so 198 centimetrov visokemu Brežanu nadeli tak naziv, tudi njemu ni ravno jasno, spominja pa se, da so mu naziv podelili prijatelji pri 7 ali 8 letih, ko so skupaj igrali nogomet na zunanjem igrišču v Dolini. V nedeljo je Sandi igral celih trideset minut, saj je moral po odhodu poškodovanega Vis-ciana sam prevzeti nadzor pod košem. Trener Mura je ocenil, da je bilo igre pod košem v nedeljo premalo. Si bil torej manj zaposlen? Žoge sem si res moral priboriti sam, saj mi jih iz zunanjih položajev večinoma niso podajali. V nedeljo pa MOŠKA D-LIGA - Breg je boj za napredovanje pričel s pravo nogo V tretje gre rado V soboto v Dolini edini slovenski članski košarkarski derbi Minili so lepi časi, ko smo imeli vsako sezono po 2 derbija v C1 ali C2 ligi in 6 v D-ligi... pa tudi izjemna sezona 2003/2004, v kateri so se Breg, Ci-cibona, Kontovel in Sokol poskrbeli za kar 12 četrtoligaških derbijev, v C2 ligi pa sta se Bor in Jadran dvakrat spopadla. Letos se bosta namreč v košarkarskih članskih prvenstvih pomerili le dve slovenski ekipi: Breg in Kontovel- PETERKA TEDNA Sokol, prvo srečanje pa bo že v soboto v Dolini s pričetkom ob 20:30. Povratni derbi bo v športnem centru Ervatti pri Briščikih 26. januarja 2008. Na papirju imajo Brežani boljšo postavo in so s treningi pričeli skoraj mesec dni pred igralci združene ekipe, Šušteršiče- vi varovanci pa bodo seveda skušali presenetiti nasprotnike in osvojiti prvi par prvenstvenih točk. V prvem krogu D-lige slavile le domače ekipe. Prednost domačega igrišča je lahko včasih odločilna. Poznavanje košev, podpora publike in (občasna) rahla naklonjenost sodnikov po navadi prevesijo jeziček na tehtnici v korist gostiteljev. Zato pa bi si na sedem tekem vzhodne skupine deželne D lige najbrž pričakovali štiri ali pet zmag domačih ekip. V prvem krogu pa je zmagalo vseh sedem. To pa še ne bi bila prava senzacija, če se ne bi do istega razpleta prišlo tudi v zahodni skupini. Če je zmaga sedmih domačih ekip »samo« ma-loverjetna (ena možnost na 128), je zmaga vseh štirinajstih (skoraj) nemogoča, saj je le ena izmed 16384 možnih kombinacij! V tretje gre rado Breg že tretje leto zapored odkrito naskakuje napredovanje v C2-ligo. Že na začetku prvenstva pa se je v prejšnjih dveh sezonah kaj zataknilo: pred dvema letoma je -dejansko brez prave publike- pod vodstvom trenerja Corsija izgubil prvi dve tekmi proti San Vitu in Miljam in ob koncu rednega dela pristal na drugem mestu. Lani so Brežani - kljub uvodnemu porazu na domačih tleh pred maloštevilnimi gledalci proti Athletismu - po zadnjem krogu delili prvo mesto z Goriziano in bili »drugi« le zaradi porazov v medsebojnih spopadih. Tokrat pa je v prvem krogu šlo vse kot namazano: pred številno in vselej »vročo« domačo publiko je prvi par točk pripadal Bregu. V dolinskem taboru seveda upajo, da se bo v tretje uresničila tudi želja po napredovanju. Podobno upanje bo verjetno do začetka naslednjega članskega prvenstva gojil tudi trener združene ekipe Danjel Šušteršič, ki je že drugič zapored izgubil uvodno tekmo. Morda bo naslednjič tretji pričetek prvenstva boljši od prvih dveh. Mitja Oblak smo vsekakor igrali precej površno in tudi večinoma raztrgano, vsak zase. Na lestvici ste še brez osvojene točke. Kateri so glavni razlogi? Za nedeljski poraz mislim, da je bil odločilen padec koncentracije v tretji četrtini: popustili smo v obrambi in tako dopustili nasprotnikom preveč lahkih metov. Tudi v napadu smo bili dokaj šibki. Na splošno pa mislim, da nam manjka še uigranost. V pripravljalnem obdobju smo posvečali veliko časa fizični pripravi, premalo smo mogoče igrali. Sedaj smo fizično dobro pripravljeni, ui-granost pa bo prav gotovo prišla s časom. Kakšno pa je vzdušje v slačilni- ci? Krasna klapa. Čeprav so v ekipi tudi novi igralci, smo se vsi hitro ujeli, saj smo se vsi že poznali. Trener Mura je imel lani vlogo športnega direktorja. Kako ste sprejeli njegovo zamenjavo vlog? Osebno sem zelo zadovoljen. An-dreo poznam že dolgo. Veseli me, da sva še vedno dobra prijatelja, ko vstopimo v telovadnico pa se njegov odnos spremeni: na igrišču je zelo strog in zahteven. To je dobro, saj nam tako omogoči, da resno delamo in napredujemo. KOŠARKARSKO SPRIČEVALO: Ocenjuje Sandi Zeriali 9 Boru, ker je edina slovenska ekipa v najvišji ligi 10 vsem košarkarskim klapam vseh košarkarskih klubov na Tržaškem 9 Borutu Klabjanu, mojemu učitelju košarke, ki me je naučil res veliko. Še sporočilo: Vrni se, ker manjkaš. 3 tisti, ki še vedno niso uredili še odprtih košarkarskih igrišč v Boljuncu na jami in v Dolini pod srednjo šolo. (V.S.) C1 liga IZIDI 1. KROGA Marghera - Bor Radenska 83:76, Corno - Cordenons 65:55, Eraclea - Limena 86 :83, Montebelluna - Spilimbergo 61:54, Pool Venezia - Codroipese 85:74, Caorle - San Daniele 76:80, Virtus Udine - Roncade 100:105, Vicenza - Virtus Padova 77:73 San Daniele 2 2 0 145:126 4 Pool Venezia 2 2 0 169:143 4 C. Rosazzo 2 2 0 132:97 4 Eraclea 2 2 0 162:156 4 Vicenza 2 2 0 141:136 4 Montebelluna 2 1 1 111:119 2 Roncade 2 1 1 178:176 2 Virtus UD 2 1 1 195:197 2 Caorle 2 1 1 172:172 2 Marghera 2 1 1 131:135 2 Spilimbergo 2 1 1 113:109 2 Bor Radenska 2 0 2 168:179 0 Codroipese 2 0 2 116:152 0 Limena 2 0 2 152:170 0 Virtus PD 2 0 2 165:172 0 Cordenons 2 0 2 118:129 0 PRIHODNJI KROG Bo Radenska - - Montebelluna (13.10. ob 20.30 C2 liga izidi 1 . KROGA Cormons - Cervignano 57:54, CUS Udine - Ardita 66:70, Basket UD - Acli Fanin 100:94, Portogruaro - Jadran Mark 75:84, Ronchi Muggia 76:73, San Vito - CBU UD 64:100, Santos- Aviano 85:52, Tricesimo - Latisana 53:60 CBU 1 1 0 100:64 2 Santos 1 1 0 85:52 2 Jadran Mark 1 1 0 84:75 2 Latisana 1 1 0 60:53 2 Basket UD 1 1 0 100:94 2 Ardita 1 1 0 70:66 2 Ronchi 1 1 0 76:73 2 Cormons 1 1 0 157:54 2 Muggia 1 0 1 73:76 0 Cervignano 1 0 1 54:57 0 CUS Udine 1 0 1 66:70 0 ACLI Fanin 1 0 1 94:100 0 Tricesimo 1 0 1 53:60 0 Portogruaro 1 0 1 75:84 0 San Vito 1 0 1 64:100 0 Aviano 1 0 1 52:85 0 PRIHODNJI KROG Jadran Mark - Basket Time UD (14.10 ob 18.00) D liga vzhod izidi 1. KROGA Don Bosco - Isontina 61:48, Breg -Fogliano 92:56, Drago Basket - Dinamo 73:69, Perteole - Kontovel Sokol 72:50, Goriziana - San Vito 76:53, Romans - Athletismo 72:71, NAB Tržič - Poggi 61:57 Breg 1 1 0 92:56 2 Goriziana 1 1 0 76:53 2 Perteole 1 1 0 72:50 2 Don Bosco 1 1 0 61:48 2 NAB 1 1 0 61:57 2 Drago B 1 1 0 73:69 2 Romans 1 1 0 72:71 2 Monfalcone 0 0 0 0:0 0 Athletismo 1 0 1 71:72 0 Poggi 1 0 1 57:61 0 Dinamo 1 0 1 69:73 0 Isontina 1 0 1 48:61 0 Kontovel Sokol 1 0 1 50:72 0 San Vito 1 0 1 53:76 0 Fogliano 1 0 1 56:92 0 PRIHODNJI KROGBreg - Kontovel Sokol (13.10. ob 20.30) 5 zmag. Jadran je v zadnjih petih sezonah petkrat zmagal na prvem prvenstvenem nastopu. Dvakrat v državni C-ligi, trikrat pa v deželni C2-ligi. Z največjo prednostno je Jadran zmagal v sezoni 2004-05 proti Spilimbergu s 44 točkami prednosti, v sezoni 2003-04 pa z najnižjo prednostjo petih točk. NAJ DOSEŽKI Skupno: Ivan Kralj (Bor) 27, Saša Ferfoglia (Jadran) 26, Kristjan Škor-ja (Breg) 19. Prosti meti: Ivan Kralj (Bor) 6:6 (100%) Za 2 točki: Jan Sossi starejši (Kon/Sok) 5:6 (83%) Za 3 točke: Peter Franco (Jadran) 2:3 (67%) Statistika flop: Bukavec (Kon/Sok) 0:5 za 2T, Slavec (Jadran) 1:6 (17%) za 3T in združena ekipa Kontove-la in Sokola 2:10 (20%) za 3T NAJBOLJŠI STRELCI C1 LIGA Po 2. krogu: Ivan Kralj 52, Alan Burni 36, Marzio Krizman 30. C2 LIGA Ppo 1. krogu: Saša Ferfoglia 26, Christian Slavec 16, Peter Franco 15 D LIGA Po 1. krogu: Kristjan Škorja (Breg) 19, Jan Sossi starejši (Kont/Sok), Pavel Križman (Breg) in Borut Sila (Breg) 14. / ŠPORT Torek, 9. oktobra 2007 15 barcolana - V pričakovanju nedeljskega viška Od jutri v tržaškem zalivu jadralci svetovnega kova Barcolina (regata optimistov) in Trofeja Bernetti sta zaradi burje odpadli - Jutri začetek regat jadrnic tipa RC44 tenis Pokrajinsko prvenstvo za veterane in veteranke Naslov Gajinima predstavnikoma Devettijevi in Vidovichu V nedeljo sta se odigrali na igriščih Gaje na Padričah še preostali zaključni srečanji turnirjev, ki so veljali za pokrajinsko prvenstvo veteranov over 35 in over 45 ter za kategorijo ladies. Letošnja izvedba pokrajinskih prvenstev veteranov se je s prvimi srečanji začela že 22. septembra, zaradi sovpadanja s turnirjem četrte kategorije v krožku železarne v Škednju pa je predvsem v začetnih kolih potekala z mnogimi prekinitvami, saj je marsikateri tenisač nastopal na obeh turnirjih. Med prijavljenimi je bilo kar precej domačih igralcev med mlajšimi ve tera ni in predvsem med žen ska mi, kjer so le tos odpad le zara di poškodb ali dru gih prob le mov ne katere igral ke drugih društev in je tako bila edina izjema med samimi gajevkami drugopo-stavljena Gabriella Matievich od DLF. Medtem ko se je finalno srečanje med Luigiem Coletto in Fabiom Ze-bochinom (oba iz Krožka škedenjske železarne) odvijalo v soboto popoldne in se je zaključilo z odločno prevlado Zebochina - končni rezultat je bil 6:1, 6:3 za slednjega - so se ob prisotnosti nekaj desetin gledalcev v nedeljo popoldne spoprijeli Cirila Devetti in Gabri ella Ma ti e vich med ve teran -kami ter Ilvio Vidovich ter Davide Para via od Krožka ške denj ske že le zar ne med mlajši mi ve tera ni. V ženskem finalu je Devettijeva, kateri pripada pokrajinski naslov ladies, odkar je prestopi la v to katego rijo, brez vsakršnih težav strla odpor nasprotnice, ki je trajal le v začetnih igrah prvega seta - končni rezultat je bil 6:2, 6:0 za Gajino predstavnico. Naj omenimo, da sta se med desetimi prijavljenimi uvrstili v polfinale Magda Gojča in Tatjana Čač. Dos ti bolj ena ko vredno sta igra -la drugi Gajin finalist Ilvio Vidovich in Davide Paravia. Vidovich se je uvrstil v zaključni krog, potem ko je presenetljivo v polfinalu premagal prvopostav-ljenega Francesca Franzina od TC Tri- Z regato mladih Barcolino letos niso imeli sreče, zaradi burje je v nedeljo odpadel tudi drugi dan tekmovanj. Na suhem so ostali tudi najmlajši jadralci Čupe in Sirene, ki jih je ovekovečil naš fotograf kroma Konec tedna sta zaradi burje v Tržaškem zalivu odpadli tako regata za najmlajše Barcolina kot Trofeja Bernetti (prenesena na 28. oktober). V sklopu Barcoline so sicer nastopili samo tekmovalci na jadralni deski. V kategoriji open je zmagal Andrea Ferin, med začetniki Ginevra Gabrielli, med U15 pa Michele Ravelli iz Sicilije. Športne prireditve v sklopu Barco-lane pa se nadaljujejo v pričakovanju viška, ki bo v nedeljo. Če bodo vremenski pogoji dobri, bo že danes v tržaškem zalivu Trofeja Fu-orivento: najpomembnejša regata, ki je namenjena večnamenskim društvom, ki delujejo na socialnem področju. Šest posadk se bo danes izmenično zvrstilo na dveh jadrnicah tipa J24 in skušalo prijad- rati čimhitrje do cilja. Športno sceno v pričakovanju nedeljskega viška bo poplemenitila svetovna jadralna smetana, ki bo tekmovala na desetih monotipnih jadrnicah tipa RC44 v sklopu predzadnje preizkušnje mednarodne turneje. »Velikani« jadranja Rus-sel Coutts, James Spithill (krmar Lune Rossa), Dean Backer (krmar New Zealand), Vincenzo Onorato (lastnik Moby Lines) in taktik Cameron Appelton bodo glavni protagonisti petdnevne regate RC44 Trieste cup, na kateri bo na jadrnici Bora Team nastopil tudi Sirenin jadralec Jaro Furlani. Jadralno elito bodo dopolnjevali tudi industrijski mogotci: Japonec Isao Mita, predsednik Beecoma Group (investicijska družba na pre-hrambnem področju), Portugalec Patrick Montiero de Barros, Maciej Nawrocki, eden najpomembnejših delničarjev Or-ganike S.A., farmacevtski industrijec Miroslav Reljanovic in trgovec Chris Bake. Prisotna bosta tudi Marjan Bauer, odgovorni urednik Slovenskih novic in Igor Lah, eden najvplivnejših slovenskih delničarjev. Danes bodo jadralci opravili trening, od jutri do sobote pa bodo na vrsti regate: flotne in dvoboji. V nedeljo pa se bodo monotipne jadrnice prvič ude-le žile tudi Bar cola ne. Od četrtka, 11. oktobra do sobote, 13. oktobra bodo na vrsti tradicionalna regata starodobnih jadrnic Barcolana Classic, v soboto pa bo nočna regata jadrnic tipa Ufo 28. Višek vseh športnih dogodkov pa bo v nedeljo s »kraljico« tržaških regat - Barcolano. Do včeraj se je prijavilo 640 jadrnic. Kar 20 velikank (nad 19 m) je že potrdilo prisotnost: ob glavnih favoritkah Alfa Romeo 2, lanski zmagovalki, in Maxi Jeni slovenskega krmarja Mitje Kosmi-na, bo nastopilo še pet »dvojčkov« - pet enakih jadrnic z elitnimi krmarji: Maurom Pelaschier, Albertom Leghisso, Maurom Fiorettmo, Cinom Riccijem in Maurom Montefuscom. V okviru projekta »Babice in dedki proti vetru« bodo na Barcolani nastopili tudi gostje padriškega doma za ostarele Livia Ieralla na jadrnici Chiara Martina, na jadrnici Sol Calao pa se bodo udeležili upokojenci sindakata Spi Cigl. Ob RC44 predstavlja novost tudi nastop novih monotipnih jadrnic Melges 32. 360 STOPINJ Borut Bog Smučar, ki je osvojil enega najvišjih vrhov Italije e sti na - kat. 3.5. Tudi v ne delj skem srečanju je dokazal, da je v dobri formi: kjub temu, da ga je na sprot nik s šte vil ni mi poho di na mre žo več krat Moška finalista Davide Paravia in Ilvio Vidovich presenetil, je v odločilnih trenutkih zdržal pritisk in zaključil srečanje v dveh nizih z rezultatom 7:6, 6:4. (ma.- Borut Bogatez: smučar, košarkar, odbojkar in nazadnje še ... alpinist. Tako, saj je letos avgusta osvojil tudi enega izmed najvišjih italijanskih vrhov Monte Rosa -Punto Gnifetti (4550 m). »Boca«, kot mu pravijo prijatelji, je v prvem razredu osnovne šole začel s smučanjem pri ŠD Mladina, ki ga še danes goji, in košarko pri Poletu, ki jo je pri trinajstih letih zamenjal za odbojko. Pri Slogi je zaigral v vseh mladinskih ekipah vse do predzadnjem letnika oddelka za geometre pri trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa. Maturant na oddelku geometrov in absolvent fakultete za geodezijo v Ljubljani se sedaj s športom ukvarja »bolj rekreativen«, pravi, na prednostni letvici pa je pohodništvo, plezanje, nogomet in smučanje. Najboljši športni dosežek: Punta Gniffeti, 4550 m Datum rojstva: 30. 5. 1982 Društvo: ŠD Mladina Bivališče: Opčine Stan: prost Zaposlen/študent: študent Ostali športi: smučanje, odbojka, košarka, plezanje, pohodništvo Moj trener: Branko Vidmar Ostale dejavnosti in konjički: načelnik pri Tabornikih Rodu modrega vala, fotografija, potovanja Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Delo, Mladina, Svet in ljudje, /, /. Knjiga na nočni omarici: O iskanju ljubezni, Tomo Križnar Najljubša glasba: Pink Floid Najljubši film: božje mesto, Fernando Mei-relles V sobotah zvečer grem najraje ... h Savotu. Najljubša jed: pašta na vse načine Najljubša pijača: pivo Navijam za: šport Najljubši zamejski športnik: Kristjan Fer-folja Najljubša zamejska osebnost: Mario Magaj-na Moja zastava: slovenska Najljubše počitnice: potovanje po Balkanu Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil roko-metaš Zgled v športu: Marc Girardelli Skrita želja: če je skrita, je ne bom razkril ... Primorski 1B Torek, 9. oktobra 2007 NOGOMET / elitna liga - V 3. krogu Reakcija Juventine Vesna še ni v najboljši formi V 3. krogu elitne lige je štandreš-ka Juventina dosegla nadvse pomembno zmago. Rdeče-beli so premagali solidni Gonars in tako popravili slab vtis, ki so ga zapustili v Man-zanu. Nasprotnikovo mrežo sta v nedeljo zatresla ljubljenca domačih navijačev Cristian Devetak in Manuel Peteani. »Tokrat sta igrala zelo dobro,« ju je pohvalil predsednik Marko Kerpan. »Cristian je dal res lep zadetek (iz približno 30 metrov), ki se ga težko vidi tudi v A ligi. Tudi Ma-nuelov gol je bil poseben, saj je nasprotnikovega vratarja premagal z lobom. Vsekakor v drugem polčasu smo igrali res brezhibno. Fantje so dokazali, da lahko letos premagajo vsakogar. Morajo pa igrati koncentrirano in borbeno.« Juventina je dobro polovico tekme igrala z desetimi igralci, saj je sodnik izključil Daria Kovica. »Nekoliko prenaglo,« je dodal 2. amaterska liga Bregova zmaga za moralo, stare težave pri Zarji Gaji V 2. amaterski ligi je Breg po pekočem porazu proti ekipi iz Žavelj zmagal kar sredi Milj. »Zmaga proti Mugli je ze lo pomemb na, predvsem za mo ra -lo naših fantov,« je poudaril spremljevalec »plavih« Lorenzo Zuppin. »Po povprečni igri v prvem polčasu je trener Davor Vitulič takoj ukrepal in med odmorom odločilno motiviral vse nogometaše. V drugem delu smo igrali kot prerojeni. Coppola je dosegel res lep zade tek, zatem pa se je izkazal še Lego -vich, ki je v nedeljo prvič stopil na igrišče po poškodbi kolena (poškodoval se ne na lanskem derbiju z Zarjo Gajo).« Zmaga Brega bi lahko bila še višja, če ne bi German zgrešil dve zelo dobri priložnosti. Pomemb no točko, gle de na to, kako se je razpletla tekma, je dosegla vzhodno-kraška Zarja Gaja. Predsednik Robert Kalc sicer ni bil najbolj zadovoljen: »Ponavljajo se stare napake. Preveč grešimo pred nasprotnikovimi vrati. Tudi tokrat smo imeli štiri oziroma pet dobrih priložnosti za gol, ki pa jih nismo izkoristili. Še dobro, da je pred koncem zadel Schiraldi.« 3. AL: Napredek Mladosti Castions je solidna ekipa in »mi smo se jim enakovredno upirali,« je povedal spremljevalec doberdobske ekipe Ezio Bressan. Castions je zmagal po zaslugi kazenskega strela z bele točke. Mladost je pokazala določen napredek. Kerpan, ki se je tudi tokrat zgražal nad sojenjem. »Sodniki so letos res prava katastrofa.« Ena dosežena točka na dveh domačih tekmah so prav gotovo premajhen zalogaj za ambiciozno Vesno, ki je tudi v nedeljo (0:0 proti Azza-neseju) igrala zelo dobro v prvem polčasu in zatem malce popustila v drugem. »Nismo še v optimalni formi in zaradi tega po odmoru ne igramo najbolje,« meni maser ekipe kriškega društva Alex Sedmak. »Izgubili smo lepo priložnost, da bi se približali vrhu lestvice. V prvem polčasu smo se štirikrat nevarno predstavili pred nasprotnikovi vrati. Vsaj ena žoga bi morala v vrata. Povrh tega pa se je poškodoval (meč) še vezni igralec Velner, ki bo prav gotovo za nekaj časa odsoten. Pohvalil bi nastop Riccarda Bertocchija, Swan-na Ritosse in Daniela Tomizze.« (jng) promocijska liga Junak srečanja je bil mladi »carjevič« Artur / 16-letni Artur Alejnikov obiskuje 3. razred trgovskega tehničnega zavoda Gian Rinaldo Carli v Trstu kroma 1. amaterska liga Sovodenjci končno prebili led Na Proseku ni razlogov za veselje Primorec igral slabo in neborbeno Prvi goriško-tržaški derbi slovenskih društev v 1. amaterski ligi so osvojile Sovodnje, ki so s klasičnim 2:0 pre ma gale pro seš ki Pri -morje Interland. Tekma ni bila naj bolj kako vost na in igra še zda -leč ni bi la na viš ku. V do ma čem taboru so se ve seli li pr ve pomemb ne prvenstvene zmage, pri Primorju pa se že soočajo z rezultatsko in strelsko sušo. Zdravko Kuštrin, predsednik Sovodenj: »Tri točke so prav gotovo dobrodošle. Tekma pa ni bila bog-ve-kaj. Igra še zdaleč ni bila dobra. Mi smo igrali dobro le prvih dvajset minut, zatem se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Primorje je bilo nevarno le proti koncu tekme, ko smo ostali v desetih.« Kuštrin je pohvalil nastope Reščiča, Calligarisa in Kogoja. Stefano Mauri, trener Pri- morja: »Imamo velike težave v napadu. Na žalost ne znamo zatresti nasprotnikove mreže. Prav zaradi tega moramo čimprej ukrepati in najeti še enega napadalca. Kljub temu smo trenerji, igralci in odborniki optimisti in verjamemo, da bodo v kratkem prišli tudi rezultati. Ne smemo obupati, tudi ker smo doslej vsakič igrali z zelo okrnjeno postavo. Že v nedeljo bo nekoliko bolje, saj bosta znova na razpolago Peter Emili kroma Matteo Pipan in Aleksander Kante. Tudi Mitja Merlak bo prihodnjo nedeljo igral od začetka.« Nekoliko presenetljivo pa je Primorec na domačem pravokot-niku klonil proti San Canzianu (1:2). Kapetan Peter Emili ni bil prav nič zadovoljen s prikazano igro in nasploh z nastopom. »Igrali smo slabo in sami smo krivi za poraz. Pogrešal sem običajno zagrizenost in borbenost, predvsem na sredini igrišča. Ne razumem, zakaj smo proti San Sergiu igrali dobro in borbeno, tokrat pa tako. Čimprej moramo pozabiti na to tekmo. Opravičiti se moramo predsedniku društva Darku Kralju, ki je v nedeljo praznoval okrogli rojstni dan. Vseeno pa smo nazdravili,« je povedal Emili. Dodati moramo še, da je sodnik razveljavil gol Snidar-ja in spregledal je tudi enajstmetrovko v korist Primorca. (jng) POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Juventina - Gonars 2:1 (0:1) STRELCA ZA JUVENTINO: 65. Peteani, 80. Devetak. JUVENTINA: Furios, Bellaminut, Terpin, Buttignon, Sannino, Giar-russo, Contin (Gaggioli), Degrassi (Peteani), Devetak, Kovic, Mainardis, trener Portelli. IZKLJUČEN: Kovic (45.) Vesna - Azzanese 0:0 VESNA: Donno, Bertocchi, Tomizza, Velner (Martin Cheber), Degrassi, Fantina (Leghissa), Ritossa, Fichera (Carli), Mervich, Leone, Cermelj, trener Calo. PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex - Pro Romans 1:0 (0:0) STRELEC: v 92. min. Artur Alejnikov. KRAS: Carli, Mania (Nonis), Banel-lo, Centazzo, Ventrice, Artur Alejni-kov, Giorgi, Batti, Kneževič, Botta, Sau (Pohlen), trener Sergej Aljenikov. IZKLJUČEN: Batti (60.) 1. AMATERSKA LIGA Primorec - San Canzian 1:2 (0:1) STRELEC ZA PRIMOREC: 92. Kre-vatin. PRIMOREC: Cipollone, Santi, Man-freda, Di Benedetto, Emili (Marcandel), Lanza (Milič), Laghezza (Ursic), Krevatin, Snidar, Braini, Micor, trener Sorrentino. Sovodnje - Primorje Interland 2:0 (1:0) STRELCA: 12. Reščič, 71. Calligaris. SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomšič, Kogoj, Feri, Simone, Trampus, Cal-ligaris, Matej Ferletič (Colapinto), Di-mitri Ferletič (Portelli), Reščič (Matija Figelj), trener Sari. PRIMORJE: Percich, Brajnik, Scarpa, Ravalico, Batti, Dagri, Bertocchi, Sic-cardi (Merlak), Pavletič (Codarin), Picciola, Ferro (Cisternino), trener Mauri. IZKLJUČEN: Simone (74.) 2. AMATERSKA LIGA Muglia - Breg 1:2 (0:0) STRELCA ZA BREG: 60. Coppola, 75. Legovich. BREG: Barbato, Gustini, Sestan (Legovich), Laurica, Sabini, Medda, Zi-darich, Erbi, Coppola, Speranza (Bursich), German, trener Vitulič. Zarja Gaja - Opicina 1:1 (0:1) STRELEC ZA ZARJO GAJO: 85. Schiraldi. ZARJA GAJA: Carmeli, Bernetič, V. Križmančič (Ghezzo), Mihelčič, G. Križmančič, Salierno, Franco (Cla-rich), Satti, Fratnik (Segulin), Schi-raldi, Jurincich, trener Nonis. IZKLJUČEN: Satti (87.) 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Castions 0:1 MLADOST: Devetak, Figelj (Černic), Radetič, Padovan (Contin), Zorzin, Škabar (Jarc), Batistuta (Bagon), Bressan, Gagliano, Ferlez, Terpin, trener Sambo. Tri tekme in tri zmage za repenski Kras Koimpex v skupini B promocijske lige. Rdeči so tako z devetimi točkami sami na vrhu lestvice. Nedeljsko srečanje proti Pro Romansu, ki je lani igral v elitni ligi in letos nastopa s precej spremenjeno postavo, je odločil 16-letni Artur Alejnikov, sin trenerja Sergeja, ki so ga repenski navijači že imenovali za »carja«. Pomožni trener Krasa Maurizio Castro je takole komentiral nedeljsko tekmo: »Vsi nasprotniki so doslej proti nam igrali zelo obrambno. Prav zaradi tega smo imeli velike težave v napadu, saj so naši napadalci imeli premalo manevrskega prostora. V prvem polčasu smo zgradili nekaj dobrih priložnosti, ki pa jih nismo znali izkoristiti. Tako smo morali počakati na mojstrovino Arturja, ki je premagal nasprotnikovega vratarja s silovitim strelom izven kazenskega prostora. Vsekakor je bila naša zmaga zaslužena.« DRŽAVNI POKAL - Kras bo jutri igral tekmo 2. kroga druge faze državnega pokala. Alejnikovi varovanci bodo ob 20.30 gostovali v Tržiču (proti Monfalco-neju). (jng) 1 zmaga. Štandreška Juventina v elitni ligi, Sovodnje v 1. amaterski ligi in dolinski Breg v 2. amaterski ligi so po treh prvenstvenih krogih dosegli prvo zmago. Vse tri ekipe imajo tudi podobne ambicije: obstanek v ligi. Pomembno je bilo predvsem za Juventino in Breg, ki so v prejšnjem krogu igrali slabo in visoko izgubili (Juventina 5:0 v Manzanu in Breg 1:4 proti Zaulam). Po treh prvenstvenih krogih nista zmagali le še pro-seško Primorje (1. AL) in dober-dobska Mladost (3. AL). ENAJSTERICA TEDNA I Dle.nis-Ra.vj o I (Sovodnje) Mitja Merllak (Mladost) Eros Kogoj :o Leao Brea' Fa^io Schiraldi >wann Rito^T^T Cristian Devetak Elitna liga izidi 3. kroga Casarsa - Palmabnova 3:1 Juventina - Gonars 2:1, Monfalcone - Pordenone 1:1, Sevegliano - Union 1: 1 , Tolmezzo - Manzanese 0 :0, Torviscosa - Fincantieri 1:0, Tricesimo - Muggia 1:3, Vesna - Azzanese 0:0. Monfalcone 3 2 1 0 6:2 7 Pordenone 3 2 1 0 4:2 7 Torviscosa 3 2 1 0 2:0 7 Fincantieri 3 2 0 1 5:2 6 Muggia 3 2 0 1 5:3 6 Manzanese 3 1 1 1 5:1 4 Azzanese 3 1 1 1 3:2 4 Vesna S 1 1 1 S:S 4 Tricesimo 3 1 1 1 4:4 4 Gonars 3 1 1 1 2:2 4 Union 91 3 1 1 1 4:5 4 Juventina S 1 o 2 2:7 S Casarsa 3 1 0 2 4:5 3 Sevegliano 3 0 2 1 3:4 2 Tolmezzo 3 0 1 2 1:4 1 Palmanova 3 0 0 3 4:11 0 PRIHODNJI KROG Fincantieri - Juventina in Vesna - Tricesimo. Promocijska liga IZIDI 3. KROGA Centro Sedia Sangiorgina 1:0, Isonzo - San Luigi 2:4 Lignano - Pro Cervignano 1:1, Kras Koimpex - Pro Romans 1:0, Pro Gorizia - Capriva 2:0, San Lorenzo - Mariano 0:0, Staranzano - Pertegada 2:1, Virtus Corno - Santamaria 0:0. Kras Koimpex S S o o 4:1 9 Pro Cervignano 3 2 1 0 4:2 7 Pro Gorizia 3 2 1 0 4:1 7 Capriva 3 2 1 0 3:3 6 Centro Sedia 3 2 0 1 4:2 6 San Luigi 3 2 0 1 5:4 6 Lignano 3 1 2 0 3:2 5 Mariano 3 1 1 1 2:2 4 Pro Romans 3 1 1 1 2:2 4 Staranzano 3 1 1 1 2:2 4 Pertegada 3 1 0 2 2:3 3 Sangiorgina 3 0 2 1 1:2 2 San Lorenzo 3 0 1 2 2:4 1 Santamaria 3 0 1 2 2:4 1 Virtus Corno 3 0 1 2 0:2 1 Massai 3 0 0 3 3:7 0 PRIHODNJI KROG Virtus Corno - Kras Koimpex 1. amaterska liga IZIDI 3. KROGA Aquileia Gradese 2:0, Pieris - Azzurra 0: 0, Ponziana - San Sergio 2:2, Primorec - San Canzian 1:2, Ruda - Turriaco 1:2, San Giovanni - Gallery 1:1, Sovodnje - Primorje 2:0, Villesse - Medea 1:1 San Giovanni 3 2 1 0 5:1 7 Pieris 3 2 1 0 4:1 7 Ponziana 3 2 1 0 7:4 7 Turriaco 3 2 1 0 6:4 7 Aquileia 3 1 0 4:2 5 San Sergio 3 1 1 1 7:5 4 Villesse 3 1 1 1 5:4 4 Gallery 3 1 1 1 5:5 4 Medea 3 1 1 1 5:5 4 Sovodnje S 1 1 1 S:4 4 San Canzian 3 1 1 1 4:6 4 Ruda 3 1 0 2 6:6 3 Primorec S 1 o 2 4:6 S Azzurra 3 0 2 1 1:3 2 Gradese 3 0 0 3 2:7 0 Primorje S o o S o:S o PRIHODNJI KROG: Gallery Primorje, Primorec - Sovodnje 2. amaterska liga IZIDI S. KROGA Costalunga - Chiarbola 3:0, Domio - Lucinico 4 :0, Mossa - Audax 0:1, Muglia - Breg 1:2, Piedimonte Moraro 3:0, Ronchi - Esperia 1:0, Zarja Gaja - Opicina 1:1, Zaule - Begliano 4:1 Piedimonte 3 3 0 0 8:1 9 Domio 3 2 1 0 7:2 7 Costalunga 3 2 0 1 6:2 6 Zaule 3 2 0 1 8:5 6 Zarja Gaja 2 1 1 o 2:1 4 Opicina 3 1 1 1 8:3 4 Esperia 3 1 1 1 3:3 4 Ronchi 3 1 1 1 3:3 4 Breg S 1 1 1 S:S 4 Lucinico S 1 1 1 4:7 4 Chiarbola 2 1 o 1 1:S S Begliano S 1 o 2 S:S S Audax S 1 o 2 S:6 S Moraro S o 2 1 o:S 2 Muglia S o 1 2 4:6 1 Mossa S o o S o:8 o PRIHODNJI KROG: Audax - Zarja Gaja, Breg - Ronchi 3. amaterska liga IZIDI 3. KROGA Aurisina - Torre 0:1, Campanelle - Fiumicello 1:3, Malisana - Cgs 2:1, Mladost - Castions 0:1 , Montebello - Strassoldo 0:0, S.Andrea - Terzo 0:1, Union - Romana 0:0, Aiello prost. Castions 3 3 0 0 5:0 9 Fiumicello 3 2 1 0 4:1 7 Torre 3 2 1 0 7:3 7 Terzo 2 2 0 0 3:1 6 Romana 3 1 2 0 4:0 5 Malisana 3 1 1 1 4:7 4 S.Andrea 3 1 1 1 4:2 4 Aiello 2 1 0 1 3:4 3 Aurisina 3 1 0 2 2:2 3 Strassoldo 3 0 3 0 4:4 3 Montebello 3 0 2 1 1:4 2 Union 3 0 2 1 2:3 2 Mladost S o 1 2 2:6 1 Cgs 3 0 0 0 3:3 0 Campanelle 2 0 0 2 3:6 0 PRIHODNJI KROG: Strassoldo - Mladost / ŠPORT Torek, 9. oktobra 2007 19 motociklizem - Prosečan Mitja Emili sklenil (neuspešno) sezono v kategoriji Kawasaki »Nevarnejše je na delu ali pri nogometu« Prihodnjo sezono bi želel nastopiti tudi na italijanskem prvenstvu Supersport, potrebuje pa večjega sponzorja Proseški motociklist Mitja Emili, ki nastopa za klub Team M2 Racing iz Cit-tadelle pri Padovi, letos ni imel sreče. Pred začetkom sezone so bila njegova pričakovanja velika. 32-letni Mitja, ki je drugače po poklicu kovač, je odkrito ciljal na osvojitev lovorike v Trofeji Kawasaki 600 Ninja Trophy in potrditev naslova na Evropskem prvenstvu UEM 600 Stocksport. V obeh primerih je ostal praznih rok. Na šestih dirkah državne Trofeje Kawasaki je enkrat stopil na najvišjo stopničko (15. aprila v Misanu), dvakrat je bil drugi ( Vallelunga in Magione), trikrat pa je dirko končal na oziroma ob asfaltu. Na evropskem prvenstvu pa je bil Mitja drugi na Grobniku, na Češkem je padel, na dirkališču Vallelunga pa je bil diskvalificiran (na Švedsko zaradi prevelikih stroškov ni odpotoval). Letošnji obračun je torej negativen... »Na žalost je tako. Imel sem res veliko smole. Na vseh dirkah sem startal kot eden izmed favoritov. Vsakič sem se boril za najvišje mesto, padci pa so mi prekrižali načrte. Na Trofeji Kawasaki sem bil do predzadnje dirke še v boju za naslov, zatem pa sem se uvrstil šele na 5. mesto. To je lep dokaz, da je to prvenstvo kakovostno in zelo izenačeno. Tu ni le dveh dobrih motociklistov. Vsi so solidni.« Mogoče ti je nagajal novi motor? »V glavnem ne, čeprav sem se moral na začetku nekoliko prilagoditi nanj. Vsekakor sem bil z novim motorjem zelo hitro. Konstantno sem večal hitrost od sekunde do sekunde in pol na krog.« Koliko denarja ste potrosili za letošnjo sezono? »Kar nekaj. Približno 40 do 50 tisoč evrov. Samo vpisnina znaša okrog 5 tisoč evrov. Zatem so gume, bencin in drugo.« Koliko približno stane ena dirka? »Na vsaki dirki potrosimo za različne materiale od 1500 do 2000 evrov. Najcenejši je še bencin. Za kvalifikacije in dirko prevozimo približno 300 kilo- Mitja Emili (desno) in ostali člani njegovega moštva metrov.« Kje pa imate mehansko delavnico? »Po vsaki dirki odpeljemo motor v Cittadello. Tam je naša baza.« Kdo pa so tvoji najožji sodelavci? »To so mehaniki Fabio, Christian in moj brat Peter, ki mi stalno sledi in pomaga. Tu moram omeniti še »factotu-ma« Simoneja in ostale odbornike društva.« Kolikokrat pa si se že poškodoval po padcu z motorjem? »Na srečo malokrat, mislim samo enkrat. Nastopil sem že več kot na 40 dirkah, velikokrat padel in mogoče le dvakrat v ponedeljek nisem šel v službo. Statistično je več poškodb pri nogometu. V zadnjih šestih letih sem se več poškodoval v službi in pri igranju amaterske- ga nogometa. Igram pri ljubiteljskih ekipah Hopstar Interland in Wild Hot (nekdanji Rumeni kiosk) Sesljan.« Kateri so tvoji načrti za prihodnjo sezono? »Ambiciozni. Načrtujem, da bi znova nastopal na Trofeji Kawasaki in če bom dobil pravega finančnega pokrovitelja, bom dirkal tudi na zahtevnem Italijanskem prvenstvu Supersport. Potrebovali pa bi od 100 do 150 tisoč evrov. Še razmišljam pa, ali bi nastopil na evropskem prvenstvu, saj bodo nekoliko spremenili pravilnik.« Star si 32 let. Do kdaj lahko mo-tociklist vztraja na »jeklenem konjičku«? »Lahko tudi do štirideset let. Zgledujem se po Avstralcu Kevinu Courtain, ki je krstni nastop na svetovnem prven- stvu Supersport opravil pri 36 letih. Uvrstil pa se je na 2. mesto. Moraš dobiti le pravega sponzorja.« Kako skrbiš za fizično pripravo? »V glavnem pilim kondicijo z igranjem nogometa. Razmišljal sem tudi, da bi nekaj časa posvetil tudi motokrosu, saj bi s tem utrdil hrbtne mišice in roke.« Kateri deli telesa so med dirko najbolj pod pritiskom? »Prav gotovo podlakti, hrbet in delno tudi noge.« Pravijo, da so tvoje telesne sposobnosti pisane na kožo temu športu... »Nekako velja. Visok sem 170 cm in tehtam 66 kilogramov. Valentino Rossi je visok 175 cm. Ponavadi so mo-tociklisti nekoliko manjši, saj bi drugače s težavo obvladali motorno kolo.« Jan Grgič kawasaki 600 Dosega hitrost 272 km/h Model: Kawasaki 600 ZX-RR Motor: štiritaktni, štiri valjni v liniji, tekočinska hladilna naprava Prostornina (cm3): 599 Kompresija: 13,9:1 Največja moč kW/KM: 95/129 Največji navor 67Nm pri 12.000 obr. na min. Število prestav: 6 Medosna razdalja (mm): 1400 Gume spredaj/zadaj: 120/7017 180/55-17 Višina sedeža od tal (mm): 820 Masa (kg): 164 Posoda za gorivo (lit): 18 Največja hitrost (km/h): 272 (v Mugellu) mladinski nogomet - Pomlad v deželnih in pokrajinskih prvenstvih Dragocene točke deželnih najmlajših Naraščajniki: močnemu Donatellu je po nepotrebnem pomagal še sodnik - Slab krstni nastop najmlajših letnikov 1994 Donatello - Pomlad 2:0 (1:0) POMLAD: Bandi, Petrovački, Jev-nikar, Candotti (Jan Čok), Kovacic, Doliani, Kuret, Aljoša Čok, Martini, Zerjal (Potleca), Krpan (Jarc), trener Kragelj. Pomlad se je povsem enakovredno borila proti Donatellu, ki je prav gotovo ena boljših ekip v deželi, saj društvo tesno sodeluje z mladinskimi ekipami Udineseja. »Nismo bili nič slabši od nasprotnika,« meni trener na-raščajnikov Marino Kragelj, ki je kot zelo negativno ocenil sodnikovo sojenje. »Sodil je pristransko in nas večkrat oškodoval,« je povedal Kragelj in mislil na akcijo v peti minuti, ko je Goran Ker-pan stekel proti nasprotnikovim vratom, domači vratar pa ga je izven kazenskega prostora zaustavil s prekrškom. Po pravilniku bi moral sodnik izključiti vratarja. Pokazal pa mu je le rumeni kar- S tekme začetnikov Pomlad A - San Sergio A na Proseku kroma ton. Pet minut kasneje še en dogodek, ki je razjezil Kraglja in njegove varovance. Sodnik je gostiteljem dosodil enajstmetrovko, čeprav - je dejal trener Pomladi - je Kovacic posredoval brez prekrška. Kljub temu so gostje še držali vajeti igre v svojih rokah, čeprav večjih priložnosti za zadetek niso imeli. Donatello je drugi zadetek dosegel v drugem polčasu. Vratar Bandi je sicer odbil prosti udarec, vendar do žoge je najprej pritekel nasprotnikov napadalec in usnje potisnil v mrežo. Pred iztekom srečanja bi lahko Pomlad dosegla vsaj častni zadetek, toda Jar Martini je slabo streljal enajstmetrovko in domači vratar jo je ubranil. DEŽELNI NAJMLAJŠI Pomlad - Lignano 3:1 (2:0) STRELCA ZA POMLAD: Pahor 2 in Valente. POMLAD: Mattiassich, Tenze, Kuret, Zerjal, Hoffer (Vidoni), Zuppin, Tosone (Brass), Valente, Viviani (D'Oronzio), Carli (Cerkvenič), Pahor; trener Ljubojevič. Varovanci trenerja Mileta Ljubo-jeviča se tokrat niso pustili presenetiti in so proti nasprotniku iz Lignana zbrali tri zelo pomembne točke v boju za obstanek. Ze po prvem polčasu so oranžno-plavi vodili z 2:0. Oba zadetka je dal odlični Gabrijel Pahor. V drugem polčasu so gostje zmanjšali zaostanek (gol iz enajstmetrovke). Zadetek pa ni demotiviral Ljubojevičeve varovance, ki so igrali še bolj koncentrirano in dosegli še en zadetek. NAJMLAJŠI 1994 Pomlad - Ponziana 1:6 (0:2) STRELEC ZA POMLAD: Vidoni (Butul), Daneu, Guidone, Bonetta, Kante (Perco), Kerpan, Vallon, Ridolfi, Porro, D'Oronzio, Paoletti; trener Maj-kevič. V 1. krogu poskusnega deželnega prvenstva najmlajših letnikov 1994 je morala Pomlad priznati premoč tržaškega nasprotnika, ki je bil boljši v vseh elementih igre. Od nogometašev Pomladi je požrtvovalno igral je Gui-done. Pomlad je prejšnji teden igrala prijateljsko tekmo proti ženski ekipi U19 Pro Farre, pri kateri igra tudi Slovenka Erika Ridolfi. Pomlad je zmagala 6:0 (strelci: Rebula, D'Oronzio 3, Ri-dolfi, Ban). OSTALI IZIDI: Monfalcone - San Luigi A 0:6, Muggia - San Sergio 1:2, San Luigi B - Itala San Marco 0:3, San Giovanni je bil prost. Naraščajniki IZIDI 4. KROGACormor - Pro Romans 1:1, Donatello - Pomlad 2:0, Palmanova - Manzanese 1:0, Pordenone - Fut. Giovani 1:1 , San Giovanni - Monfalcone 2:1 Donatello 4 4 0 0 11:2 12 Pordenone 4 2 2 0 8:5 8 Pro Romans 4 2 1 1 6:5 7 San Giovanni 4 2 1 1 3:2 7 Manzanese 4 2 0 2 7:4 6 Palmanova 4 2 0 2 4:8 6 Monfalcone 4 1 1 2 7:8 4 Fut. Giovani 4 0 3 1 2:4 3 Cormor 4 0 2 2 5:9 2 Pomlad 4 G G 4 1:7 G PRIHODNJI KROG Futuro Giovani - Pomlad ZAČETNIKI 11:11 Pomlad A - San Sergio A 1:6 (0:4, 0:0, 1:2) STRELEC ZA POMLAD: Bolo-gnani iz 11-m. POMLAD A: Ghira, Skupek, Bo-lognani, Pertot, Simeoni, Renar, Rebula, Sedmak, Arduini, Sardoč, Marussi, Krečič, Ban, Vatovac, trener Livan. Poznalo se je, da ekipa Pomladi še ni uigrana. Začetniki morajo še veliko trenirati in napredovati. ZAČETNIKI 7:7 Ponziana B - Pomlad B 3:0 POMLAD B: Carli, Racman, San-cin, Stojkovic, Kovacic, Guštin, Casel-li, Esposito, Laschizza. Mlajši začetniki Pomladi, ki igrajo na manjšem igrišču 7:7, so se dobro upirali bolj izkušenim nogometašem Ponziane. Vsi igralci Pomladi so igrali borbeno in se maksimalno potrudili. Najmlajši IZIDI 4. KROGA Extra - Pordenone 1:5, Futuro Giovani - Donatello 0:5, Pomlad - Lignano 3:1, Ronchi - Gemonese 5:0, Tolmezzo Ponziana 2:3 Donatello 4 4 0 0 26:0 12 Pordenone 4 4 0 0 17:6 12 Ronchi 4 2 0 2 8:4 6 Extra 4 2 0 2 9:7 6 Ponziana 4 2 0 2 8:7 6 Pomlad 4 2 G 2 7:15 e Tolmezzo 4 2 0 2 8:8 6 Futuro Giovani 4 2 0 2 6:8 6 Gemonese 4 0 0 4 1:25 0 Lignano 4 0 0 4 1:13 0 PRIHODNJI KROG Pomlad - Ronchi 20 Torek, 9. oktobra 2007 ODBOJKA / ženska deželna d liga - Konec tedna za točke Bor Breg, Govolley in Kontovel Tri naše ekipe v povsem prenovljenem prvenstvu Od lanskih ekip jih je ostalo le šest - Tudi letos dosti izpadov, spet pa play-off V soboto se bo začelo žensko prvenstvo D lige, v katerem bomo imeli letos kar tri svoje predstavnike: Bor/Breg Kmečko banko, Govolley in Kontovel. Njihovi nasprotniki bodo Roveredo, Paluzza, Manzano, Cervig-na no, Bui a, Tar cen to, Cor de nons, Re -a na, Pa si a no di Por de no ne, Poz zo in Fiume Veneto. Naše ekipe bodo vse de-bitirale pred domačim občinstvom, njihovi nasprotniki pa bodo Cordenons, Re a na in Fi u me Ve ne to. Nivo prvenstva neznanka Na štirinajst ekip jih je že lani igralo v isti ligi le šest (Roveredo, Fiu-me Veneto, Manzano, Cordenons, Reana in Bor/Breg), ostali pa so novinci (ekipe, ki so izpadle iz C lige, napredovale iz 1. divizije ali take, ki so kupile pravice za nastop v D ligi), tako da je res težko sklepati, če bo prvenstvo zahtevno, če je med ekipami velika razlika in podobno. Nekatere ekipe so sicer nastopale v Deželnem pokalu, rezultati pokalnih tekem pa so lahko večkrat varljivi, saj marsikateri trener na pokalnih tekmah preizkuša različne postave. Verjetno bo zato šele po nekaj kolih jasno, kakšna bo letošnja D liga in kdo se lahko poteguje za napredovanje oziroma kdo se bo boril za obstanek med deželnimi ligaši. 5 Ne glede na nivo bo prvenstvo gotovo do konca zelo zanimivo, saj je izpadov tudi letos pet (razen če ne bodo rezultati deželnih predstavnikov v B2 ligi, to je Tržiča in Alture, zelo dobri ali zelo slabi), prav tako pa bo imelo pet najboljših ekip možnost, da doseže napredovanje v C ligo. Prvouvrščena bo napredovala neposredno, ostale štiri pa se bodo med sabo pomerile v play-offu, zmagovalka pa si bo zagotovila napredovanje. Le štiri uvrstitve torej nimajo posebnega pomena, če ne bo izrazito slabih ekip, pa se lahko zgodi, da se bodo ekipe na sredini lestvice istočasno potegovale za mesto v play-offu in za obstanek v ligi. Spored 1. kroga:Roveredo - Pa- luzza, Manzano - Cervignano, Buia -Tarcento, Bor/Breg Kmečka banka -Cordenons, Kontovel - Reana, Pasia-no di Pordenone - Il Pozzo, Govolley Kmečka banka - Fiume Veneto. V ženski D ligi bodo letos igrali Bor Breg, Govolley in Kontovel. Zadnji derbi med temi ekipami je bil med Kontovelkami in Goričankami, odvijal pa se je 30. aprila leta 2005 v telovadnici pri Briščikih. Na njem sta barve Govolleya - kot letos, branili tudi Paola Uršič in Ilaria Černic (druga in tretja z leve) kroma Bor/Breg Kmečka Banka Aleksia Colsani 1990 185 tolkač Roberta Contin 1980 160 libero Maria Della Mea 1988 178 center Ivana Flego 1980 175 center Anja Grgič 1989 180 tolkač Tjaša Gruden 1978 165 podajač Lara Legovich 1985 165 libero Giulia Sadlowski 1980 165 podajač Ingrid Sancin 1973 175 center Katja Spetič 1984 170 tolkač Eva Stepančič 1987 170 tolkač Katja Vodopivec 1976 173 tolkač Nataša Žerjul 1984 172 tolkač TRENER: Marko Kalc POMOŽNI TRENER: Saša Smotlak Govolley Kmečka Banka Paola Uršič 1983 173 tolkač Barbara Visintin 1985 175 tolkač Tamara Visintin 1982 165 podajač Isabel Mania 1983 180 center Lucia Danielis 1981 176 tolkač Ilaria Černic 1990 179 tolkač Mateja Zavadlav 1993 178 center Giulia Bressan 1992 177 tolkač Alice Valentinsig 1992 176 tolkač Aleksija Antonič 1994 173 tolkač Mateja Petejan 1994 162 podajač Greta Turus 1992 162 libero Maja Černic 1993 173 tolkač Greta Zavadlav 1992 166 tolkač Nicole De Palma 1992 176 center TRENER: Rajko Petejan Kontovel Sabrina Bukavec 1982 182 center Neža Kapun 1986 161 libero Martina Lisjak 1986 180 center Federica Micussi 1988 170 tolkač Tereza Pertot 1987 172 podajač Meta Starc 1983 173 tolkač Alenka Verša 1989 179 tolkač Anja Žužič 1988 174 tolkač Veronika Žužič 1984 159 podajač Nicole Starc 1985 172 tolkač Ivana Milič 1988 162 tolkač TRENER: Tanja Černe ostala deželna prvenstva Konec tedna tudi Sloga List v ženski C ligi, moška prvenstva šele 27. oktobra Konec tedna se bo pričela tudi ženska C liga, v kateri bo letos naše barve zastopala Sloga List (o pričakovanjih te ekipe bomo poročali v naslednjih dneh), na začetek moških prvenstev pa bo tre ba po ča ka ti še dva ted na, saj se bos ta moška C in D liga pričeli šele v soboto, 27 oktobra. V moški C ligi bomo imeli letos kar tri ekipe, to so Val Imsa, Sloga Tabor in Soča, že v prvem krogu pa bo v Štandrežu na sporedu derbi med va lov ci in so ča ni. V moš ki D li gi bos ta nas -topali Sloga in Olympia. bor breg M. Kalc: »Lahko presenetimo« Marko Kalc Združeno ekipo Bora in Brega bo letos v D ligi vodil Marko Kalc, ki je prevzel mesto Silve Meulje. Trenirati so začeli konec avgusta, največ časa pa so doslej posvetili kondiciji: »Opravili smo že precej kondi-cijskih treningov, čaka nas pa še veliko dela na tem področju, da bomo or-mo ohranili do konca,« je povedal novi trener zdruežene ekipe. O igralskem kadru »Ekipa ostaja taka kot lani, edino novost predstavlja podajalka Giu-lia Sadlowski, ki je bila dolgo let v tujini in zato ni igrala. Skupina je zelo dobra, mlajše in starejše igralke pa se med sabo dobro ujemajo. Imamo kar nekaj dobrih posameznic, tako mlade kot izkušene igralke pa lahko letos presenetijo. Presenečenja so vedno dobrodošla.« O ekipi »Kondicijo moramo še izboljšati. Dobro imamo pokrite vse vloge, kar se tiče posameznih elementov igre, pa bomo med sezono videli, kateri nam povzročajo več težav in bomo tem namenili več pozornosti. Moramo še nekoliko izpiliti servis, sprejem in blok. Naš minimalni cilj je obstanek v ligi, ko si bomo zagotovili potrebne točke, pa moramo ciljati na čim višjo uvrstitev. Ob tem pa upam, da bodo igralke med sezono čim bolj napredovale. Naša končna uvrstitev bo odvisna tudi od nasprotnikov.« O prvenstvu »Nasprotnikov ne poznam, tako da bomo šele po nekaj krogih videli, koliko je zahtevno. Ostali dve slovenski ekipi sta solidni, njuna uvrstitev pa bo prav tako odvisna od moči ostalih nasprotnikov.« kontovel T. Cerne »Do uspeha z obrambo« Tanja Cerne Kontovelove odbojkarice so si lani zasluženo priborile na pre do va nje v D li go, tu di le -tos pa jih bo v zahtevnem in dolgem prvenstvu vodila Tanja Černe. O igralskem kadru »Nastopali bomo z igralkami, ki so si lani priborile napredovanje. Dekleta so med sabo zelo povezana in se dobro poznajo, kar bo po mojem med prvenstvom zelo koristno.« O ekipi »Ekipa je homogena. Imamo malo visokih igralk, tako da smo nekoliko slabši v bloku in napadu. Zato bomo skušali igrati zelo agresivno v obrambi in biti čim bolj natančni v sprejemu. Naš minimalni cilj je obstanek v ligi, skušali pa bomo doseči čim boljšo uvrstitev.« O prvenstvu »Glede na to, da smo novinci, nasprotnikov ne poznamo. Po tem, kar sem slišala, pričakujem, da bo precej ekip v našem dometu, tako da smo pred začetkom optimistično razpoloženi. Prvenstvo je vsekakor zelo dolgo, poleg tega pa so tudi gostovanja v glavnem oddaljena, saj je malo ekip iz Trsta in Gorice. Treba bo igrati čim bolj konstantno. Združena ekipa Bora in Brega je uigrana in v glavnem izkušena skupina, pri Govolleyu pa je precej zelo mladih igralk. Rezultati bodo verjetno odvisni tudi od tega, kako se bodo ujele s starejšimi soigralkami.« govolley Morda tudi za »play-off« Ja Rajko Petejan Še pred nekaj sezonami je Go-volley nastopal v državni ligi, letos pa začenja pod vodstvom Rajka Petejana nov ciklus. O igralskem kadru »Na razpolago imam nekaj izkušenih igralk, ki bodo pomagale mlajšim soigralkam tako na tekmah kot na treningih. Naše mlade igralke so po mojem zelo perspektivne, tako da precej računam nanje. Upam, da me bodo med sezono prijetno presenetile, med posameznicami pa bi omenil Ilario Černic (letnik 90), ki bo letos končno redno igrala in bi lahko bila glede na fizične sposobnosti, ki jih ima, naš adut.« O ekipi »Smo precej visoka ekipa, tako da moramo to izkoristiti. Mislim, da nimamo ne izrazito dobrih ne slabih lastnosti. Mogoče bo za nas značilno določeno nihanje v igri, ker je v ekipi precej mladih igralk. Naš minimalni cilj je obstanek, glede na igralski kader, s katerim razpolagamo, pa bi se lahko potegovali tudi za uvrstitev v play-off. Dodaten cilj je seveda tehnična rast naših mladih igralk, ki lahko letos veliko odnesejo že na treningih.« O prvenstvu »Ne vem, kakšen bo nivo letošnjega prvenstva. Kar se tiče ostalih dveh slovenskih ekip, upam, da se bosta tako Bor/Breg kot Kontovel borila za dobre uvrstitve. Bor/Breg bo igral letos verjetno bolj konstantno kot lani, s fizičnega vidika bo gotovo odlično pripravljen in bo, če se bo uvrstil v playoff, takrat zelo nevaren. Kontovel je mlajša ekipa, vem, da dekleta dobro trenirajo, a jih ne poznam tako dobro.« / ODBOJKA Torek, 9. oktobra 2007 21 sp 2012 Kandidatura Trsta je vse bolj resna Na predstavitvi letošnjih deželnih prvenstev in nagrajevanju lanskih najboljših ekip in posameznikov v San Giorgiu di Nogaro je podpredsednik Odbojkarske zveze FIPAV Domenico D'Alessio potrdil, da je Trst med dvanajstimi možnimi gostitelji kvalifikacijskih skupin svetovnega odbojkarskega prvenstva, ki bo leta 2010 v Italiji. Trst se je že nekajkrat izkazal pri organizaciji tekem Svetovne lige, italijanskega superpokala in drugih odmevnejših prireditev, odbojka pa je v naši deželi izredno popularna panoga, tako da bi bilo zanimanje za tekme svetovnega prvensta res veliko (ne smemo pozabiti, da je pred leti tržaškemu Adriavolleyu na odločilni tekmi za napredovanje v A1 ligo uspelo napolniti tržaško športno palačo). Trst, oziroma tržaško športno palačo, si bodo pred končno odločitvijo ogledali še predstavniki mednarodne odbojkarske zveze FIVB. Uradno pa je že, da bo v Trstu naslednje leto tekma Svetovne lige, leta 2009 pa bo v Lignanu Trofeja dežel. V nedeljo so tudi podelili nagrade društvom in posameznikom. Od naših društev je bila nagrajena Sloga za napredovanje v C ligo, Soča za 2. mesto v prvenstvu U18 (ekipa je nastopala kot Združeni Imsa) in 3. mesto v prvenstvu U16. Zaradi dejavnosti na moškem mladinskem področju so spodbujevalno finančno pomoč prejele Sloga, Soča in Olympia. Med posameznicami so bile nagrajene sodnica Monica Carrara, ki je napredovala v A ligo, in Sandra Vitez. memorial sonje kokoravec - Za mladinke v priredbi ŠZ Sloga Na prvem mestu visoke igralke Grobničana Izenačeno med slogašicami in celovškim AVC De Witt - Jessica Maurovich najboljša V nedeljo se je na Opčinah odvijal ženski mednarodni mladinski (Under 18) turnir za Memorial Sonje Kokoravec, ki ga je letos že devetnajstič zapored priredilo AŠZ Sloga v sodelovanju z ZSŠDI v spomin na svojo mlado igralko, ki je bila žrtev prometne nesreče. Turnir je potekal v obliki troboja, poleg domače Sloge sta na njem nastopila še OK Grobničan in AVC de Witt Klagenfurt iz Celovca. Tekme so bile lepe in zanimive, povsem zasluženo pa je na koncu slavila hrvaška ekipa: njene zelo visoke igralke predvajajo hitro in dinamično odbojko in znajo na mreži odlično izkoristiti svojo fizično moč, saj so zelo učinkovite tako v napadu kot v bloku. Ekipa iz Celovca je bila prvič gost Sloginega mladinskega turnirja in je najbolje igrala prav proti domači ekipi. Njene igralke so se srčno borile, vodile v setih že z 2:1, a so morale na koncu kloniti pred odločnejšo Slogo. V zadnji tekme je Klagenfurt nekoliko odpovedal in Grobničan je zmago - in s tem prvo mesto na turnirju - osvojil brez težav. Za slogašice je bil to prvi uradni nastop pred uradnim mladinskim prvenstvom, ki se bo začel ta konec tedna. Ekipa zaenkrat sicer igra še nihajoče, saj so res lepim in dovršenim akcijam večkrat sledile nerazumljive pavze, vendar se vsem pozna, da na treningih dobro delajo. Razveseljivo novost predstavlja dogovor med ŠD Breg in AŠZ Sloga, ki sta se v sklopu meddruštvenega sodelovanja domenila, da bosta mladi Bregovi odboj-karici Sara Cernich in Karin Milkovič letos mladinsko prvenstvo igrali v dresu Sloge. Nastopili sta že na turnirju in dokazali, da sta se s soigralkami že »ujeli«. Trener Maver je vsekakor preizkusil prav vse svoje igralke, tudi najmlajše, Slogino ekipo under 18 sta letos po dogovoru med društvi dopolnili tudi dve Bregovi odbojkarici kroma ki bodo nastopile tudi v nižji starostni kategoriji in bil - globalno vzeto - z njihovim nastopom zadovoljen, še najbolj, kljub porazu, z nastopom proti Grobničanu. Izidi: OK Grobničan - Sloga 3:0 (25:14, 25:17, 25:15), Sloga AVC Klagenfurt 3:2 (23:25, 25:22, 18:25, 25:11, 15:12), OK Grobničan - AVC Klagenfurt 3:0 (25:5, 25:9, 25:13). Vrstni red: 1. OK Grobničan, 2. Sloga, 3. AVC Klagenfurt GROBNIČAN: Ban, Zdrilic, Filipo-vic, Dujmic, Tomas, Ticak, Obuc, Ko-vačevic, Fafandel, Buekalo, Baljak. Trenr M. Crnovic SLOGA: Cernich, Goruppi, Kralj, Malalan, Maurovich, Milkovič, Pertot, Porro, Slavec, Spangaro, Stranščak. Trener Martin Maver AVC DE WITT KLAGENFURT: Maurer, Felsberger, Hartman, Verdel, Stadler, Mauch, Kazianka, Pintar, Müller, Zerche, Mitterberger, Pogantsch, Jauer-negger. Trener Kasnjek Pred skupnim kosilom v restavraciji Veto (lastnica gospa Nada Debenjak je poklonila vse nagrade razen posebne trofeje, ki jo je darovala družina pokojne Son- je) je bilo nagrajevanje ob prisotnosti Son-jine sestre gospe Majde. Slogin predsednik Vojko Miot se je vsem ekipam zahvalil za sodelovanje in že napovedal, da bo prihodnje leto jubilejna 20. izvedba še posebno bogata. Poleg nastopajočih ekip so bile nagrajene še najboljše posameznice in sicer Beatrice Kovačevic (Grobničan) kot najboljša obrambna igralka, najboljša napa-dalka Iva Zdrilic (Grobničan), najboljša podajačica Vedrana Dujmic (Grobničan) in slogašica Jessica Maurovich kot najboljša igralka turnirja. 6. pokal mesta gorica - Za dekleta do 16. leta starosti V finalu Govolley boljši od Kontovela Petejan (Govolley): Zmage nisem pričakoval - Cerne (Kontovel): Zadovoljni z 2. mestom - Nacinovi (Bor): Za nas koristno V soboto in nedeljo je goriški Go-volley priredil v sodelovanju z ZSŠDI-jem mednarodni mladinski turnir v kategoriji U16 za 6. Pokal mesta Gorice (prve štiri izvedbe so bile namenjene članskim ekipam, zadnji dve pa mladinskim, op.a.). Tekme so se odvijale v Sloven skem šport nem cen tru in v te lo vad -nici Kulturnega doma, v nedeljo pa je bila v Slo ven skem šport nem cen tru na koncu še zaključna slovesnost z nagrajevanjem. Turnirja se je udeležilo osem ekip, ki jih je organizator razdelil v dve skupini, najboljši dve ekipi iz vsake skupine pa sta se nato pomerili med sabo v malem in velikem finalu. Ob Govolley-u, ki je na koncu povsem zasluženo osvojil končno prvo mesto, saj je izgubil le en set, sta se od naših ekip turnirja udeležila tudi Kontovel in Bor, ostali udeleženci pa so bili Novo mesto, Kamnik, Fin-cantieri, Koper in Porpetto. Kontovelke so izgubile le v finalu proti Govolleyu, ko so bile že močno utrujene, borovke, ki so nastopile z ekipo U14, pa so zmagale le enkrat. Turnir je odlično uspel, tako da so bili na koncu tako organizatorji kot udeleženci zelo zadovoljni. Mlade od boj ka ri ce so ime le pri lož nost, da se pomerijo tudi z vrstnicami iz drugih pokrajin in držav in da v kratkem času odigrajo veliko število tekem, tako daje bil zanje turnir še posebno koristen. Naše od boj ka ri ce so se na sploš no do bro od -rezale, še posebno uspešna pa je bila od-bojkarica domače ekipe Giulia Bressan, ki je bila proglašena za najboljšo igralko turnirja. Ob koncu turnirja smo za kratko oceno nastopov svojih varovank prosili trenerje naših ekip. Rajko Petejan (Govolley): »Igrali smo na splošno zelo dobro in urejeno, kar še posebno velja za finalno tekmo, tako da sem z nastopom svojih varovank Giulia Bressan (Govolley) je bila imenovana za najboljšo igralko turnirja bumbaca zelo zadovoljen. Pred turnirjem nisem pričakoval, da bomo osvojili prvo mesto, tako da je zmaga na njem še slajša.« Tanja Černe (Kontovel): »Razen v finalu smo igrali zelo dobro in dosegli uvrstitev nad pričakovanji, saj smo igrali z zelo okrnjeno postavo. Naša skupina je bila zelo izenačena, tako da so bile tekme lepe, v finalu pa se nam je poznala utrujenost. Vse moje igralke zaslužijo pohvalo za nastope na tem turnirju.« Betty Nacinovi (Bor): »Turnir je bil za nas zelo koristen, še bolj pa bi bil, če bi se borile do konca, čeprav so bile ekipe v glavnem tehnično in fizično močnejše. Poznalo se je, da smo nastopili v glavnem z dve leti mlajšimi igralkami, vseeno pa bi morali igrati bolj požrtvovalno in borbeno. Zadovoljna pa sem s servisom, saj je večina igralk prvič poskušala zgornji servis, uspešno pa smo izvajali tudi sistem 4:2 z vstopanjem, ki smo ga šele pred kratkim začeli vaditi.« IZIDI Skupina A Novo mesto - Fincantieri 2-1 (2015; 25-20; 15-11), Kontovel - Koper 2-1 (25-17; 21-25; 15-9) Novo mesto - Kontovel 1-2 (25-23; 15-25; 12-25) Fincantieri - Koper 0-2 (13-25; 1725), Novo mesto - Koper 1-2 (25-20; 2125; 11-15) Fincantieri - Kontovel 0-2 (15-25; 20-25) Skupina B Kamnik - Govolley 0-2 (8-25; 14-25), Porpetto - Bor 2-0 (26-24; 255), Kamnik - Porpetto 0-2 (14-25; 15-25), Govolley - Bor 2-0 (25-14; 25-18), Kamnik - Bor 0-2 (14-25; 12-25), Go-volley - Porpetto 2-1 (19-25; 25-22; 15-10) Za 3. mesto Koper - Porpetto 2-0 Za 1. mesto Govolley - Kontovel 2-0 (25-16; 26-24) KONČNI VRSTNI RED: 1. Govolley, 2. Kontovel, 3. Koper, 4. Porpetto, 5. Novo mesto, 6. Fincantieri, 7. Bor, 8. Kamnik. GOVOLLEY: Petejan, Černic, M. in G. Zavadlav, Giuntoli, Antonič, Bressan, Va-lentinsig, Komjanc, Turus. Trener: Petejan. KONTOVEL: Antognolli , J. in M. Briščik, Starc, Turco , Zavadlav, Ferluga, Gregori. Trener: Černe. Pomožni trener: Žužič. KOPER: Črnac, Gorenc, Jovič, Kaker, Kljajič, Kušar, Labinjan, Lucas, Ugrin. Trener: Kušar PORPETTO: Corso, Del Negro, De Fabris, Dri, Morettin, Paoluzzi, Peloi, Sguzzin, Tonizzo, Trevisan. Trener: Ni-colini. NOVO MESTO: Perko, Guštin, La-panje, Slajkovič, Plantan, Petkovič, Skedelj, Kopina, Padovan.Trener: Vernig. FIN-CANTIERI: Del Torre, Lanza, Mauri, Passaro, Pizzignacco, Quarino, Regolin, Tre-visan, Tippi, Moratto, Devetti. Trener: Fur-lan. BOR: Hauschild, Kneipp, Nadlišek, Viviani, Cella, Visintin, Steinbach, Rabak, Pučnik, Žerjal, Bruss, Gleria Sossi. Trener: Nacinovi. Pomožni trener: Mahorčič. KAMNIK: Hudoklin-Cvija-novič, Grčar, Jakšetič, Pelin, Kadunc, Marcun, Bašan, Meže, Dujakovič, Lekan, Podgoršek, Uršič Trener:Durakovič. 22 Četrtek, 11. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE / slovenija - Hokejska tekma Olimpija-Jesenice športni dogodek tedna » Zmaga pojde na Gorenjsko. Navijaška (ali recimo športna) ^^ « Navijaška (ali recimo športna) mrzlica ima lahko več stopenj. Prva je, ko za določeno tekmo vstopnic ni mogoče dobiti za nobeno ceno. Druga, ko se jih recimo dobi, toda v akcijo je treba stopiti pravočasno, pred samo tekmo pa na blagajni bolšči v nemočno množico napis »razprodano«. Tretja, ko je stadion (ali dvorana) skoraj poln. In tako naprej, tja do zanemarljivih stopenj. Če j e prva stopnja, odkar sem v Ljubljani (in od tega je minilo že 11 let...), bila aktualna le, ko je slovenska nogometna reprezentanca igrala za evropska in svetovna prvenstva, je minuli teden vladala druga stopnja. Po dolgih dolgih letih, ko so enkrat bili premočni eni, naslednjič pa drugi, in dvoboj zaradi neenakovrednosti tekmecev ni imel pravega čara, se je v nedeljo v Sloveniji vrnil stari dobri hokejski der-bi med Olimpijo in Jesenicami. Ko se o prvenstveni tekmi, kije na sporedu v nedeljo zvečer, začne govoriti že v sredo, je več kot očitno, da je stvar resna. Začnejo se oglašati prijatelji iz Gorenjske (»morda pridem, se dobimo pred tekmo...«), o tem, da je tekma so poučeni sodelavci, za katere bi težko dejal, da jih hokej kakorkoli zanima. No, in nazadnje se pojavi sam cvet Zdravstvenega doma v Šiški, ki si želi na tekmo, čeprav je ta cvet v tisti kategoriji, ki povsem modro raje obiskuje savne. Toliko o tem, kakšna globoka čustva lahko spro ži der bi... Ritual se je tokrat ponovil 365-ič v približno pol stoletja in izračun jasno pove, da sta se Olimpija in Jesenice udarila povprečno 7-krat na leto. Bila so tudi leta, ko sta se po 10-krat in več, ampak čar te tekme ostaja. Za koga se navija, če si zgolj ljubljaniziran, ampak nisi Ljubljančan, je seveda jasno: za Jesenice. Bivši sošolec mi je nekoč dejal, da je TV soba v dijaškem domu (kjer seveda Ljubljančanov ni bilo) bila najbolj polna, ko so se na začetku 90-ih let bile epske bitke v play-offu, v katerem so Jesenice vedno znova slavile v dramatični 7. odločilni tekmi in vsakič sredi Ljubljane. Ne vem zakaj, čeprav mnenje o tem imam, ampak za Jesenice se navija povsod po Sloveniji. In če greš v Tivoliju na desno stran »Zahoda«, kjer pristaši Jesenic tradicionalno zasedejo V ljubljanski Hali Tivol se je za slovenski derbi avstrijske hokejske lige zbralo 5.000 gledalcev kržman večji ali manjši prostor, po govorici zlahka ugotoviš, da za železarje ne stiskajo pesti le Gorenjci. Potem se skupaj poje »Živela Gorenjska« ali »...ti Gorenjska, sive gore in zelene reke...« ali še najraje Avsenikovo »Prelepa Gorenjska«, ki gre ljubljanskim žabarjem še najbolj na živce, čeprav bi dali ne vem kaj, da bi kje na Pokljuki ali Bohinju imeli vikendico! Potem je tu še vedno prikladni »Ubi žabarja«, Prešerna vredna pesnitev »Umrl je žabarski zvon, Olimpija ne bo šampion«, na enostavni »Jesenice, Jesenice...« domači vsakič odgovorijo »...so prasice«, to pa je rima, za katero verjamem, da jo obvlada vsak pravi Ljubljančan, ki ne živi na Luni. Kdo je go spo dar na le du pos ta ne kmalu jasno, saj igralci v rdečih dresih pri priči prevzamejo pobudo in tudi na vodilni gol ni treba dolgo čakati. Dvominutne izključitve dobesedno dežujejo in obe ekipi se kar nekajkrat znajdeta v položaju, da se s s tremi igralci branita pred navali petih nasprotnikov. Toda ta večer v obeh vratih blestita Wes- tlund pri Olimpiji in Kristan pri Jesenicah. Sredi druge tretjine žal izenači Olimpija, a glede na kasnejši razplet večje škode ni. Razen kakih 5-6 minut zadnje tretjine, ko domači »zmaji« dobesedno bombardirajo vrata gostov, je plošček več na palicah Jeseničanov. Počasi postane jasno, da bo potreben podaljšek in tudi po dodatnih petih minutah se rezultat ne spremeni. Kazenski streli imajo podoben učinek kot nogometne 11-metrovke: moški del družbe se še dodatno razplamti, ženskemu pa seveda ni ravno jasno, kako lahko 2 gola v 2 urah (j a, hokejska tekma j e dol- Neslavna zmaga Interjevih cicibanov Za profesionalni nogomet vemo, da ni več šport, a upali smo, da to velja vsaj še za cicibane. Na nedeljski tekmi v tej otroški kategoriji pa je Inter ga stvar) kogarkoli tako prevzameta. Ka zen ski stre li so res nič no eks pres ni, saj sta vratarja vsak v svojih vratih, strelci pa se izmenično vrstijo. Po dveh serijah je še vedno 0:0 (v hokeju je veliko težje zadeti kot pri nogometu), v tretji pa najprej zadene Jeseničan in nato Kristan dokonča delo s tretjo obrambo. Oglasi se še »Zmaga pojde na Gorenjsko...«, prispe SMS »Ejga, pa smo jih!«, čez slabe tri tedne pa že 366. der-bi ( kar po me ni, da je v tem pol sto let -ja bil eden vsakih 50 dni...), tokrat v Podmežakli. D. Križman premagal Pergocremo z rezultatom 40:0. Mimo tega, ali je nujno končni izid tako poudariti, kot so naredili na uradni spletni strani uglednega društva, se postavlja vprašanje, kako je Interjev trener vodil tekmo. Kako se namreč počuti otrok šestih let, ko zapusti igrišče s štiridesetimi goli na grbi? Floret brez kolajne V Sankt Peter-sburgu se je v nedeljo končalo svetovno prvenstvo v sabljanju. Za Italijo je končni izkupiček dober, vendar je italijanska odprava presenetljivo ostala brez kolajne v ženskem ekipnem floretu. Potem ko so Vez-zalijeva, Tržačanka Granbassijeva (na sliki) in Trillinijeva med posameznicami osvojile vse kolajne na razpolago, so v četrtfinalu ekipnega dela izgubile 17:16 proti Japonski in se morale zadovoljiti s petim mestom. Izkazali pa so se »azzurri« v meču in podlegli le Franciji v finalu s 45:38. V skupnem seštevku je prva Francija z izkupičkom 4 zlatih ter po dvema srebrnima in bronastima kolajnama, Italija pa je peta, čeprav je osvojila največ kolajn (1-4-4). Rusinje odlične Košarkarski Rusiji je uspel dvojček. Po naslovu v moški konkurenci so evropske prvakinje postale tudi ženske. Tudi v tem primeru so v finalu EP premagale Španijo. V Chietiju so Rusinje stalno vodile, ob koncu polčasa celo za dvajset točk. Španija se je nato približala na -4, vendar na koncu so Špankam zmanjkale moči. Bronasto kolajno so osvojile Belorusinje. Gold Club v3.krog Rokometaši Gold Cluba Vojka Lazarja (na sliki) so na nedeljski povratni tekmi drugega kroga pokala EHF v Sarajevu premagali Bosno iz Visokega s 35:32 (20:13) in napredovali v naslednji krog tega evropskega tekmovanja. Na prvi tekmi sta se tekmeca razšla z neodločenim izidom 37:37. Po jutrišnjem žrebu na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju pa bodo znani njihovi tekmeci v tretjem krogu. Ragbi: Znani polfinalisti PARIZ - V zadnjem koncu tedna so v Franciji odigrali četrtfinalne tekme, zlasti sobota pa je bila nepozabna. Dvoboj Evrope z ostalim svetom pa je nepričakovano pripadel stari celini. Francija in Anglija sta namreč prevladali nad Avstralijo in Novo Zelandijo ter si tako zagotovili mesto v pol-finalu. Nedeljska izida manj presenečata, čeprav sta bili obe tekmi v znamenju izenačenosti. Navdušili so zlasti Otoki Fidži, ki so se enakovredno kosali z Južnoafričani in deset minut pred koncem srečanja se približali celo na tri točke razlike (37:20). V večerni tekmi so Argentinci znova presenetili z zelo dopadljivo igro in se po zmagi proti Škotski (19:13) prvič v zgodovini uvrstili med najboljše štiri. Spored: v soboto ob 21.uri Anglija -Francija; v nedeljo ob 21.uri Južna Afrika - Argentina. Finale bo v soboto 21.oktobra ob 21.uri. Vse tekme naj bi bile že zdavnaj razprodane, v Italiji pa se še dobi pakete, ki vključujejo vstopnico za stransko tribuno. Treba pa odšteti 1200 evrov... PREISKAVA ZA DIDO - UEFA je uvedla preiskavo proti vratarju Milana Brazilcu Didi zaradi njegovega obnašanja na tekmi lige prvakov prejšnji teden s Celticom. Takrat je ob koncu dvoboja v Glasgowu eden od domačih navijačev pritekel na igrišče in se dotaknil Dide, ta pa je teatralno padel po tleh in igrišče zapustil na no-silih. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SLOVENSKI SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMO2) MESTECE PRI TRAPANIJU RAMON NOVARRO ITAL. LITERAT (CARLO) ATLETSKA DISCIPUNA STEFAN EDBERG FR. PISATELJ (RENE) EDDY MERCKX FR. IGRALEC (JEAN) MESTO NA HRVAŠKEM NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORIONU AMERIŠKA PEVKA FITZGERALD NAŠA PROSVETNA DELAVKA (DAMIJANA) IGRALKA GARDNER VELETOK V SIBIRIJI NAVADNO STAREJSA 2ENSKA (SLABS.) IVAN BRATKO NEOBDELANA ZEMLJA OKREPILO, STIMULANS ODBOJK. DELAVKA PRI KONTOVELU 2LAHTNI PUN NARODNO-ZABAVNE GLASBE ORNELLA VANONI ENA NA DUNAJU ZAZNAVANJE SVETLOBE AM. HUMOR. REVIJA 2ENSKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE NORVEŠKA POP SKUPINA DAJANJE DENARJA V OBTOK BARIJ TUJE 2ENSKO IME Usodna nesreča V nedeljo je v prometni nesreči preminul 32-letni japonski motociklist Norifumi Abe, ki je trikrat zmagal na dirkah svetovnega pokala MotoGP. Na Japonskem je bil najhitrejši v letih 1996 in 2000, v Braziliji pa leta 1999. Usodna nesreča se je dogodila v mestu Kawasaki v bližini Tokya. Abe se je zapeljal s svojim motorjem v tovornjak, ki je obračal, kjer je to bilo prepovedano. Ivuti vfinišu Na pomembnem ameriškem maratonu v Chicagu je slavil Kenijec Patrick Ivuti v času 2 uri, 11 minut in 11 sekund. Bolj kot sama zmaga in skromen čas, je pomemben podatek o prednosti nad drugouvrščenim tekačem, to se pravi Maročanom Gharibom. Kenijski atlet bo namreč ostal v zgodovini kot zmagovalec z najmanjšo prednostjo. Tekmeca je po 42 km prehitel samo za 5 stotink! Torek, 9. oktobra 2007 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Na Trgovinski zbornici omizje s podtajnikom, politiki in gospodarstveniki APrimorski ~ dnevnik gorica - Semolič Neizbežno ukinitev proste cone V^j je pogoj V ospredju porazdelitev »odškodnine«- Črpalkarji napovedujejo protestno akcijo za naprej bo blažil dogovor z deželo gorica - Posvet Integracija v podjetjih »Mladi podjetniki Furlanije-Julijske krajine vidimo v integraciji delavcev iz držav izven EU veliko priložnost. Priseljenci predstavljajo 9,4 odstotkov prebivalcev Pordeno-na, 8,1 odstotkov prebivalcev Trsta ter približno 4 odstotke prebivalstva Gorice in Vidma. V naših podjetjih so zato zaposleni številni tujci, uresničiti pa moramo pogoje, zato da bomo ob navadnih delavcih pritegnili tudi visoko kvalificirane kadre.« O izzivih, ki jih medkulturna integracija postavlja podjetnikom FJK in ostalih italijanskih dežel, je na včerajšnji predstavitvi posveta na temo »Podjetje, kraj multietnične integracije« spregovoril deželni predsednik mladih podjetnikov zveze industrij -cev Alessandro Zanetti, ob njem pa še predsednik skupine mladih podjetnikov iz Gorice Simone Cagidia-co in tajnik Giorgio Bressan. Posvet, ki bo potekal 11. oktobra v palači De Bassa v Gorici, prirejajo oddelek za enake možnosti in pravice pri predsedstvu vlade, Conf-industria FJK in državni urad proti rasni diskriminaciji UNAR; začel se bo ob 15.30 s pozdravnima nagovoroma predsednika dežele FJK Ric-carda Illyja in deželnega predsednika zveze industrijcev Alberta Vald-uge. Ob 16. uri bo Cagadiaco predstavil stališča in načrte, ki jih imajo mladi podjetniki FJK na področju integracije priseljencev, zakonsko plat vprašanja pa bo ob 16.15 osvetlila Paola Lucarelli iz urada proti rasni diskriminaciji, ki deluje pri predsedstvu vlade. Pol ure kasneje bo o stroških in koristih t.i. upravljanja z raznolikostjo spregovoril Marco Buemi iz istega urada, za njim pa bo na vrsti izvedenec Tim Baxter iz šole MIB School of Management. Ob 17.30 se bo začela okrogla miza, ki jo bo vodil televizijski novinar Toni Capuoz-zo in pri kateri bodo sodelovali predstavniki podjetij Danieli, Electrolux, Sweet in Wartsila; zaključke bo potegnil Alessandro Zanetti. (Ale) Na včerajšnjem srečanju na Trgovinski zbornici med krajevnimi upravitelji, politiki ter predstavniki vlade in gospodarskih ustanov je bilo potrjeno da bo s prvim januarjem 2008 gorivo proste cone le še spomin. »Prosto cono je ukinila Evropska unija, dosegli pa smo ohranitev deželnega bencina, kar ni malo,« je ob robu sestanka povedal podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato. S srečanja pa vendarle izhaja, da vprašanje denarja, ki ga bo dežela FJK dobila od državnega davka za promet tekočih goriv, ostaja odprto: o njegovi porazdelitvi bodo pristojne oblasti še razpravljale. Deželna odbornica Michela Del Piero je namreč izrazila pripravljenost, da se bodo o namembnosti te »odškodnine« pogajali na skupnem omizju. Illyjeva deželna vlada je že zagotovila, da bo delila trgovinskim zbornicam vsote, ki so jih le-te tradicionalno prejemale od neobdavčenega goriva in jih vlagale v razvoj gospodarstva. Krajevni upravitelji z goriškim županom Ettorejem Romolijem na čelu pa zahtevajo več. »Na parlamentarce iz naše dežele bom naslovil pismo s proš- njo, naj pripravijo amandma k finančnemu zakonu. Dežela FJK bi morala nameniti celotno vsoto Goriški, Tržaški in obmejnim občinam videmske pokrajine, ki bodo z ukinitvijo proste cone utrpele hud udarec,« je povedal Romoli po srečanju, ki sta se ga med drugimi udeležila tudi poslanec Alessandro Maran in Livio Semolič v imenu Miloša Budina. Istega mnenja je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Po njegovi oceni je treba vsoto, ki jo bo dežela dobila od države v obliki ene tretjine davka na tekočih gorivih, v celoti vložiti v oškodovana območja. »Pomagati bi bilo treba potrošnikom Goriške, Tržaške in obmejnih vi-demskih občin, na primer z znižanjem nekaterih davkov,« meni Gherghetta. Zahteve krajevnih upraviteljev niso naletele na gluha ušesa, saj je Maran med srečanjem povedal, da se bo zavzel za vključitev amandmaja v finančni zakon. Tej možnosti pa nasprotuje Rosato. »Dežela FJK mora z denarjem, ki ga bo prejela od države, razpolagati, kakor želi. Gre namreč za njene pristojnosti, zato državnega finančnega zakona ne gre spreminjati. Kveč- Včerajšnje omizje na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici bumbaca jemu bi lahko amandmaje, ki bi predvideli dodelitev vseh sredstev obmejnim območjem, vključili v deželni zakon,« je svoje stališče pojasnil Rosato. Predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata je izrazil zmerno zadovoljstvo nad včerajšnjim srečanjem. »Pomembno se mi zdi, da smo se z deželno odbornico dogovorili o pogajalskem omizju. Ko bomo vedeli, koliko bo dežela prejela, bomo odločali o dodelitvi denarja za sektor prevozništva, črpalkarje in potrošnike,« je povedal Sgarlata, Del Pierova pa je zagotovila: »Upoštevali bomo zahteve pokrajin, kjer bo prosta cona ukinjena.« Goriški črpalkarji ostajajo na bojni nogi in napovedujejo protestno akcijo. Sinoči so se sestali, deželni predsednik črpal-karjev Pio Traini pa je predlagal, da bodo sledili zgledu tržaških kolegov, ki bodo v četrtek, petek in soboto točili le gorivo po polni ceni. Na goriških bencinskih servisih naj bi bilo na razpolago tudi neobdavčeno gorivo, deželnega goriva pa ne bodo točili. Traini bo dneve, ko bo potekala protestna akcija, sporočil danes. (Ale) »Glede na pozitivne premike zadnjih mesecev, ko se končno formalno uresničuje pravni okvir zaščitnih norm tako na državni kot tudi na deželni ravni, postaja odgovornost naših krovnih organizacij vedno večja.« Tako ocenjuje goriški predsednik SKGZ Livio Semolič na predvečer umestit-vene seje slovenske konzulte pri goriški občini, ki bo morala odigrati vlogo glede na spremenjene okoliščine, tvega pa ji izpodjedati tla še ne povsem razčiščen odnos med krovnima organizacijama. »Kot sem že večkrat potrdil, je danes na potezi v glavnem slovenska manjšina, v kolikor bo znala primerno koristiti pravice, ki jih zakoni dokončno priznavajo. V Gorici smo sicer marsikaj že dosegli v preteklih letih. Naj omenim dvojezične izkaznice in dvojezična potrdila, ki so nam na razpolago, v kratkem pa tudi dvojezične elektronske izkaznice, kar bo še večja spodbuda, da se jih vsi mi poslužujemo, ob nas pa seveda še vsi tisti občani večinskega naroda, ki cenijo več-jezičnost kot vrednoto,« navaja Simo-lič in poudaqa: »Te in druge novosti, in primis dokončna odprava meje, zahtevajo še dodatno utrditev sinergij med SSO in SKGZ. V tem smislu je bila nadvse spodbudna zadnja seja dveh deželnih tajništev, na kateri je prišla do izraza skupna volja po vse bolj tesnem sodelovanju. Tudi zato potqujem ne samo primernost, ampak predvsem potrebo po dogovoreni izbiri predsednikov dveh konzult, pokrajinske in občinske. Še danes ostaja nerazumljivo kršenje pravila rotacije pri izbiri predsednika pokrajinske konzulte, v kolikor je povsem v nasprotju z vedno bolj učinkovito logiko dogovaqanja med SKGZ in SSO. Prepričan sem torej, da je še možno in potrebno spremeniti tako neustrezne odločitve oz. vzpostaviti ravnovesje, ki bi zadostilo potrebam obojestranskega sodelovanja. Zares klavrno bi bilo, da bi se udeležili prve seje občinske konzulte, ne da bi rešili teh nesoglasij in tako nadaljevali po poti, ki je bila žal povsem neprimerno začrtana meseca marca na goriški pokrajini.« tržič - Občina pomirila Tržičane, zaskrbljene zaradi požara transformatorjev Za zdravje ni nevarnosti Naprave deželne agencije za okolje ARPA v Tržiču in Doberdobu niso zabeležile škodljivih snovi in plinov v ozračju »Takoj smo se aktivirali, da bi razumeli, ali je prišlo do onesnaženja okolja. Deželna agencija ARPA, s katero smo v neposrednem stiku od nedelje zjutraj, nam je že potrdila, da naprave, nameščene v Doberdobu in Tržiču, niso zabeležile prisotnosti nevarnih snovi in plinov v zraku.« S temi besedami je včeraj tržiški občinski odbornik za okolje Paolo Frittitta pomiril prebivalce mestne četrti ENEL in Tržičane nasploh, ki so zaskrbljeni, da bi po nedeljskem požaru transformatorjev v ulici Colombo ušle v ozračje zdravju nevarne snovi. Po Frit-tittovih besedah je občinska uprava že pozvala agencijo ARPA, naj si njeni uslužbenci skupaj z osebjem zdravstvenega podjetja in tehniki družbe ENEL čim prej ogledajo območje požara in ugotovijo, ali so potrebni še dodatni sanacijski ukrepi. Vzrok požara, ki se je vnel v nedeljo ob dveh ponoči, je treba po vsej verjetnosti iskati v pregretju enega izmed transformatorjev, s katerimi v ulici Colombo družba ENEL spreminja visokonapetostno električno energijo v elektriko s srednjo napetostjo. »Prepričana sem bila, da so Tržič obiskali marsovci. Iz transformatorjev so se dvigali v zrak trideset metrov visoki ognjeni zublji, sproščala se je zelena svetloba in strašno je smrdelo,« je povedala Tržičanka, ki stanuje v ulici Boi-to in ki je bila po požaru nekaj časa brez elektrike. Pred jutrom so gasilci požar pogasili, uslužbenci družbe ENEL pa so transformatorje izključili iz električnega omrežja, zatem pa so Tržičani na svojih domovih lahko ponovno razpolagali z električno energijo. Poškodovani transformator v ulici Colombo altran 24 Torek, 9. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V državni šolski kolektivni pogodbi ugodili zahtevi sindikata UIL Scuola Neučnemu osebju priznali doklado za dvojezičnost Tajniki, tehniki in postrežniki slovenskih šol vseh stopenj bodo na leto prejeli 195 evrov bruto Neučnemu osebju slovenskih šol vseh stopenj iz goriške, tržaške in vi-demske pokrajine so v komaj podpisani državni kolektivni šolski pogodbi priznali doklado za dvojezičnost, ki so jo doslej prejemali le slovenski osnovnošolski učitelji. »Skupaj z deželnim in obenem goriškim pokrajinskim tajnikom šolskega sindikata UIL Scuola Ugom Previtijem sva pripravila prošnjo z zahtevo po dvojezični dokladi za vse učno in neučno osebje slovenskih šol, ki sva jo nato izročila državnim predstavnikom najinega sindikata. Po njihovem posredovanju v Rimu sta zahtevo podprla tudi zvezna sindikata CGIL in CISL, tako da je bila doklada za dvojezičnost vključena v osnutek kolektivne pogodbe, ki so ga podpisali v noči med soboto in nedeljo,« je povedala Maja Peterin, ki je ob članstvu v Sindikatu slovenske šole vključena tudi v sindikalni organizaciji UIL Scuola. »Zahteve slovenskih šolnikov zagovarjam v okviru UIL Scuola, ker slovenski sindikat še vedno nima pravnega priznanja,« je pojasnila Peterinova. Po njenih besedah sta se skupaj s Previtijem zavzela, da bi doklado za dvojezičnost priznali vsemu učnemu in neučnemu osebju slovenskih šol, sicer pa so njuni zahtevi le delno ugodili. Pravico do doklade so namreč priznali neučnemu osebju, še naprej pa jo bodo prejemali tudi osnovnošolski učitelji. »Doklade bodo po novem deležni tajniki, tehniki in postrežniki,« je povedala Peterinova in razložila, da pravica do doklade ni bila priznana vzgojiteljicam v vrtcih ter profesorjem višjih in nižjih srednjih šol. V novi državni pogodbi je predvideno, da bo doklada za neučno osebje znašala 195 evrov bruto na leto, medtem ko bodo osnovnošolski učitelji na leto prejeli 312 evrov bruto. »Gre za pomembno pridobitev za slovenske šole na Goriškem, Tržaškem in Videmskem,« je ocenil Previti, ki je pojasnil, da bo doklada za neučno osebje stopila v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leta. Po njegovih besedah se je sin di kat UIL Scu o la že dol go pri -zadeval za dvojezično doklado, zato pa je nad sprejetim sklepom, ki bo veljal v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini, izredno zadovoljen. Kot je poudarila Maja Peterin, si bo treba vsekakor še na prej pri za de va ti, da bo do do kla do priznali tudi ostalemu učnemu osebju slovenskih šol. Učitelji slovenskih osnovnih šol imajo pravico do doklade že več let, ven dar v zad njih dveh le tih jim po be -sedah ravnateljice Večstopenjske šole Do ber dob So nje Klanj šček le-ta ni bi -la izplačana zaradi pomanjkanja finančnega kritja s strani ministrstva. Goriški tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič je večkrat posegel pri deželnem šolskem uradu zaradi pomanjkanja denarja za doklado za dvojezičnost; šolski urad je o zadevi obvestil ministrstvo, vendar iz Rima zaenkrat še ni bi lo no be ne ga od go vo ra. Po besedah doberdobske ravnateljice je zato zagotovitev doklade neučnemu osebju pozitivna odločitev, ki ima vsekakor »bolj simbolen značaj.« Ob tem je ravnateljica goriškega licejskega pola Mihaela Pirih pojasnila, da so doslej učitelji prejemali doklado za dvojezičnost, ker na osnovnih šolah ni specializacije. Učitelji namreč poučujejo več predmetov, med katerima sta tudi slovenščina in italijanščina; zato so jim svojčas tudi priznali doklado. (dr) sovodnje - Združeni o ravnanju z odpadki »Naj se uresniči skupni ekološki otok« Svetniška skupina Združeni je občinski upravi v Sovodnjah predlagala, naj se preuči možnost dogovora z goriško občino o izboljšanju storitev na področju ravnanja z odpadki. Predlog zadeva predvsem iskanje rešitve za pobiranje t.i. kosovnih odpadkov. Opozicijski svetniki predlagajo, naj bi te odpadke, v dogovoru z občino Gorica in družbo IRIS vozili na odlagališče na Majnicah. Ob tem ugotavljajo, da sta obe občini soudeleženi v istem podjetju (IRIS) in da so se Sovodnje povezale z Gorico tudi v okviru načrta ASTER. »Prav v luči sodelovanja med občinama bi veljalo razmisliti o ureditvi nadzorovanega odlagališča, t.i. ekološkega otoka pri sežigalnici med Štandrežem in Sovodnjami, ki bi služil prebivalcem obeh skupnosti,« predlaga opozicija in dodaja, da »glede ravnanja s kosovnimi odpadki v Sovodnjah velja nekakšna začasna rešitev: občani jih lahko sami peljejo na urejeno odlagališče v Moraro, kar pa je seveda povezano s precejšnjimi stroški in težavami«. Drugačna Vlado Klemše bumbaca ureditev tem trenutku ni mogoča, je bilo povedano med razpravo na zadnji seji občinskega sveta. Z družbo IRIS namreč še ni bila podpisana pogodba o ravnanju z odpadki in organizaciji zadevne službe v občini. Vprašanje naj bi se vendarle rešilo v prihodnjih mesecih. Svetnik Vlado Klemše je - po županovem zagotovilu, da bodo predlog skupine Združeni upoštevali in z njim seznanili goriškega župana na bližnjem srečanju - spomnil, da je še zmeraj odprto tudi vprašanje saniranja lokacije nekdanje sežigalnice. Ugo Previti in Maja Peterin (levo), neučno osebje nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici (desno) bumbaca gorica - Mladeniča prijeli na trgu Mejo sta prečkala z drogo v žepu Osebje goriškega poveljstva ka-rabinjerjev je med rutinsko kontrolo zasačilo mladeniča, ki sta skušala prečkati mejo med Slovenijo in Italijo s heroinom v žepu. 20-letnega F.S. iz goriške pokrajine in 19-letnega R.L., ki ima poleg italijanskega tudi srbsko državljanstvo in živi v eni izmed občin na Goriškem, so karabi-njerji ujeli v soboto zvečer na trgu pred Severno postajo. Prvi je bil že stari znanec sil javnega reda, drugi pa je bil še nekaznovan. Mladeniča sta se skupaj napotila v Novo Gorico, kjer je R.L. kupil pol grama heroina. Da bi se izognila morebitni kontroli na mejnem prehodu, sta mladeniča skušala prečkati mejo na trgu pred Severno postajo. »Na italijanski strani meje je v okviru rutinske kontrole čakala patrulja karabinjerjev v civilu, ki so opazili mladeniča, ju ustavili in odpeljali na poveljstvo,« je povedal poveljnik goriških karabinjerjev Roberto Arcieri in dodal: »Med pregledom so ugotovili, da je imel R.L. s seboj 0,50 gramov heroina. Ob njem je bil prijavljen tudi F.S., saj se ni držal prepovedi prečkanja meje, s katero je bil pred časom kaznovan zaradi kaznivega dejanja, povezanega z mamili.« (Ale) pokrajina Goričani na shodu za mir Marko Marinčič bumbaca »Dejstvo, da se predstavniki goriške občinske uprave niso udeležili nedeljskega pohoda Perugia-Assisi, tolmačim kot izraz zaprtega ideološkega stališča, po katerem je prizadevanje za mir enostranska zadeva. Odmevna mirovna pobuda, na kateri se je zbralo preko 200 tisoč ljudi, sploh ni imela protiameriškega prizvoka, potekala pa je absolutno mirno.« Tako je povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki se je s predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto, odbornico Saro Vito in pokrajinskim svetnikom Sil-vanom Buttignonom udeležil mirovnega pohoda Perugia-Assisi. Predstavnikov občinske uprave na pohodu ni bilo, saj je septembra večina v goriškem občinskem svetu zavrnila predlog leve sredine o pristopu občine k mirovni pobudi, kar je bila že nekajletna praksa. Med septembrskim zasedanjem je prišlo do glasne konfrontacije med načelnikom Foruma za Gorico Andreo Bellavite-jem in načelnikom stranke Forza Italia Gaetanom Valentijem. Le-ta je namreč dejal, da je bil pohod Perugia-Assisi v preteklosti prizorišče nasilja in da mu teroristični krogi niso tuji, Bellavite pa mu je odvrnil, da gre za grobo laž, in zaman zahteval, da izjave utemelji. »Pohoda sem se večkrat udeležil in ne pomnim, da bi kdaj prišlo do nasilja. Na nedeljskem pohodu je bilo ogromno skavtskih organizacij, predstavnikov različnih religij in zastav, manifestacija pa je potekala zelo mirno,« je včeraj poudaril Marinčič. Slovenski odbornik pri pokrajinski upravi se je že v četrtek udeležil v Rimini-ju konference o Kosovu, v petek in soboto pa je z Gherghetto in Vitovo sodeloval na skupščini narodov pri OZN. Na srečanju, na katerem je sodelovalo 200 delegatov in 55 držav, sta predstavnici afriške države Burkina Faso Rosalie Zongo in Salia Kirakoya izrekli pohvalne besede na račun goriške pokrajine, kije pristopila k človekoljubnemu projektu kooperacije za vodo v pokrajini Yatenga, kjer so zgradili štiri vodnjake in na takšen način bistveno pomagali tamkajšnjemu prebivalstvu. (Ale) podgora - Praznik Roženvenske Matere Božje Slovesno in veselo Procesiji po vaškem središču in verskemu obredu je sledilo druženje ob srečelovu in godbi V Podgori »lov« na zmagovite srečke bumbaca Množica domačinov in krajanov iz sosednjih vasi se je v nedeljo v Podgori udeležila tradicionalnega praznovanja Roženvenske Matere Božje. Posebno slovesno je bilo v popoldanskih urah, ko je bila na sporedu procesija po vaškem središču, ki jo je vodil novomašnik Marko Rijavec. Ob zaklju- čku verskega obreda je za veselo vzdušje skrbela godba na pihala iz Nabrežini, na trgu pred cerkvijo pa se je prijetno druženje nadaljevalo ob srečelovu in prigrizku, za katerega sta ob domači župniji sv. Justa mučenca poskrbela podgorski okrožni svet in prosvetno društvo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. oktobra 2007 25 nova gorica - Vladni predlog izzval razpravo in zbiranje podpisov Forum in borci za Goriško in proti Severni Primorski »Na obeh straneh meje živijo ljudje, ki svojo domačo pokrajino enako, slovensko poimenujejo« Na predlog slovenske vlade o razdelitvi države na pokrajine, ki na ozemlju Primorske predvideva dve pokrajini, sta se odzvala Forum za Goriško in Zveza združenj borcev iz Nove Gorice. Združenji odločno nasprotujeta predlogu vlade o poimenovanju bodočih dveh pokrajin na Primorskem: severni predel naj bi se imenoval Severna Primorska, južni del pa Primorska. Po mnenju Foruma in novogoriških borcev je za severni del najprimernejši izraz Goriška, za južni pa Obalno-kraška, Istr-sko-kraška pokrajina ali Koprsko primor-je. Obe združenji tudi javno zbirata podpise podpore za poimenovanje severne pokrajine v Goriško; do sobote, 13. oktobra, med 9. in 16. uro jih je moč oddati na stojnici na Bevkovem trgu. Od minule sobote, ko so se lotili nabiralne akcije, pa do včerajšnjega dne so jih zbrali več kot 700. Kot v javnem pismu utemeljujeta Boris Nemec, predsednik Foruma za Goriško, in Branko Marušič, zgodovinar in znanstveni svetnik ZRC SAZU v pokoju, je ime Gorica prvi toponim na slovenskem zahodu z izvirnim slovanskim (slovenskim) imenom, ki se zapisano prvič pojavi okoli leta 1000. »To je bil tudi čas, ko je bilo spodnje Posočje že tako močno poseljeno s Slovenci oziroma z njihovimi predniki, da so mogli uveljaviti svoja imena. Tedaj so nastali tudi prvi zapisi slovenskega jezika - brižin-ski spomeniki,« pišeta Marušič in Nemec. Nadalje navajata, da je ime Gorica del slovenske kulturne dediščine, ki bi ga najbolje ohranili v upravnem poimenovanju. »Na upravni ravni je danes ohranjeno v italijanski državi v imenu mesta Gorica, (Go-rizia) in pokrajine (Provincia di Gorizia), ki ji je to mesto središče, na slovenski strani pa le v imenu mesta in občine Nova Gorica in v krajevnem imenu Šempeter pri Gorici. Pomembna je tudi ugotovitev, da ima Goriška med petimi slovenskimi historičnimi pokrajinami (Kranjska, Štajerska, Koroška, Trst, Istra) edina izvirno slovensko ime,« opozarjata podpisnika javnega pisma. Nestrinjanje z vladnim predlogom Severna Primorska pa utemeljujeta takole: Primorska je ime, ki gaje krajem ob severozahodnih obalah namenila avstrijska državna oblast. Nato se posvetita poimenovanju Primorske skozi zgodovino do današnjih dni in ugotavljata, da se je z uveljavljanjem Kopra pojmovni obseg Primorske čedalje bolj zoževal na obalni pas, iz njega pa se je izključeval in se še izključuje njen severni predel. Nemec in Marušič pismo zaključujeta z ugotovitvijo, da je vlada pri poimenovanju dveh pokrajin na Primorskem za pravo Primorsko priznala le njen južni del, Goriško pokrajino pa je po nju- ronke Rafal tatvin Neznani tatovi so v nedeljo popoldne obiskali tri stanovanjske hiše v Ronkah, eno pa v Škocjanu, iz katerih so ukradli nekaj gotovine, draguljev in okrasnih predmetov, ki niso imeli večje vrednosti. V notranjost hiš so vlomili skozi vrata ali okna, potem ko se se stanovalci odpravili na nedeljski izlet. Po mnenju preiskovalcev gre za dobro organizirano tolpo tatov, ki po vsej verjetnosti prihajajo iz Romunije, »specializirani« pa so v tatvinah po stanovanjskih hišah. Vse skupaj opravijo namreč vzelo hitrem času; potem ko vlomijo v stanovanja, poberejo kar dobijo po predalih in na bolj vidnih mestih, takoj zatem pa zbežijo. Stanovalcem ob prihodu domov ne ostane drugega, kot da tatvino prijavijo. Osebje sil javnega reda svetuje stanovalcem, naj pazljivo zaklepajo vrata in zapirajo okna svojih domov, ob tem pa naj takoj javijo prisotnost sumljivih oseb v bližini stanovanjskih hiš. Boris Nemec (zgoraj) in stojnica, pri kateri zbirajo podpise za poimenovanje pokrajine v Goriško (desno) foto k. m. nem mnenju s poimenovanjem Severna Primorska degradirala na raven severnega teritorija. »Zakaj taka degradacija zgodovinskega imena Goriška?« se sprašujeta in nadaljujeta: »Naši sosedje Italijani ravnajo povsem drugače, saj v Goriški pokrajini ohranjajo ime, ki je slovanskega izvora.« V zaključku navajata, da v Primorsko sodi tudi prostor, kjer živi danes slovenska manjšina v Italiji, tudi zato je upravna zamejitev Primorske po njunem mnenju nepremišljeno dejanje. Tudi geograf Branko Pavlin iz Ljubljane med tremi možnostmi poimenovanja bodoče pokrajine - Severna Primorska, Posočje in Goriška - daje prednost slednji. »Goriško pokrajino je nenazadnje treba tako poimenovati tudi zaradi geopolitičnih razlogov. Sebi in drugim je treba tudi na simbolni ravni poimenovanja sporočati, da na obeh straneh državne meje živijo ljudje, ki svojo domačo pokrajino enako, slovensko poimenujejo, ker smo po narodnosti in duhu ter po poimenovanju enotni,« meni Pavlin. Katja Munih nova gorica - Dostopen tudi javnosti Občina opremljena z defibrilatorjem Novogoriška mestna občina se je odzvala na pobudo akcije »Sekunde rešujejo« radijskega programa RTV Slovenija Val 202 in kupila defibrilator za oživljanje ob srčnih zastojih, ko je za preživetje prizadetega odločilna vsaka minuta. Občina je tako prva javna ustanova v Novi Gorici z izjemo zdravstvenega doma, kjer bo takšen aparat nameščen in tudi javno dostopen. Za napravo so odšteli okoli 1.700 evrov, nameščena bo v avli občinske stavbe in na voljo tako uslužbencem občine kot tudi zunanjim uporabnikom. Osem do deset zaposlenih na občini bodo usposobili za ravnanje z defibrilatorjem, izobrazili pa jih bodo v zdravstvenem domu. (km) Občinski defibrilator fotok. m. SIK kritična do Prodija Zaskrbljenost nad odločitvami Prodijeve vlade in poziv silam leve sredine, naj se postavijo v bran socialnim pravicam, sta bili glavni temi zasedanja članov Stranke italijanskih komunistov, ki je potekalo v Tržiču. Potrdili so podporo Prodiju, ne glede na to pa so pozvali k množični udeležbi na protestni manifestaciji, ki jo sindikati, delavci in študentje prirejajo v Rimu 20. oktobra. Na zasedanju so še poudarili, da je treba vnesti spremembe v novi finančni zakon, nezadovoljni pa so tudi s protokolom med sindikati in vlado, ki je bil podpisan 23. julija in ki po njihovem mnenju ne daje zadostnih jamstev prekernim delavcem in upokojencem. CPT že spet natrpan V center CPT pri Gradišču so včeraj pripeljali 60 nezakonitih priseljencev, od katerih 40 Egipčanov. Skupno je sedaj zaprtih 240 »gostov«, kar pomeni, da so spet dosegli prag maksimalne zmogljivosti centra. Brandolin in Russo V kavarni Teatro na goriškem korzu bosta danes ob 11.30 Giorgio Brandolin, deželni koordinator liste »Democratici per Letta«, in Francesco Russo, kandidat za deželnega tajnika Demokratske stranke, predstavila kandidate deželne liste in politični program. Na Kromberku o antifašistih Goriški muzej prireja predstavitev publikacij in predavanje Metke Gombač, Sla-vice Plahuta in Borisa M. Gombača na temo Zapori in pregon za antifašiste na Goriškem; potekala bo na Gradu Kromberk nocoj ob 20. uri. (km) S Trnovega v Vatikan Papež Benedikt XVI. bo jutri v Vatikanu sprejel slovenskega glasbenika in ustanovitelja Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob, Giannija Rijavca. Ta mu bo izročil laternico iz porcelana z ognjem miru in ljubezni, ki ga bo danes skupaj z no-vogoriškim županom Mirkom Brucem v laternici prižgal na Trnovem. Ogenj miru in ljubezni gori v tamkajšnjem spominskem parku od avgusta 2005, ko so ga prižgali obmejni župani Slovenije in Italije. Rijavec je že papežu Janezu Pavlu II. osebno izročil porcelanastega belega goloba, ki je zaščitni znak omenjene mirov-niške fundacije. Drugega porcelanastega belega goloba je osebno izročil na avdienci v Dhalamshari v Indiji vodji tibetanskih budistov Dalaj Lami. (km) Občni zbor združenja Lipizer Na sedežu v ulici Don Bosco v Gorici bo drevi ob 19. uri občni zbor združenja Rodolfo Lipizer, na katerem bodo izvolili novo vodstvo ustanove; na dnevnem redu je še odobritev obračuna za obdobje 20022007 in programa aktivnosti za obdobje 2007-2012. nova gorica - Gimnazija v jubilejnem letu s kar osemnajstimi zlatimi maturanti Krepko nad povprečjem Zlata maturantka pri novogoriškem županu fotok. m. Novogoriška gimnazija, ki letos praznuje 60. obletnico, se lahko pohvali s kar osemnajstimi zlatimi maturanti. Če ta dosežek primerjamo s slovenskim povprečjem, ki znaša šest dijakov na gimnazijo, lahko kmalu ugotovimo, kako izreden uspeh je dosegla generacija gimnazijcev, ki je letošnjega julija zaključila šolanje v Novi Gorici. Naj pojasnimo: zlati maturantje so tisti, ki so na maturi dosegli vsaj 30 od 34 točk. Sprejem za zlate maturante je včeraj priredil tudi tamkajšnji župan Mirko Brulc, vendar sta se ga utegnili udeležiti le dve dijakinji, ki sta v začetku oktobra prestopili že v študentske vrste, ostali pa so se zaradi študijskih obveznosti v drugih krajih opravičili. »Naša gimnazija je dobra, vedno je bila. Je pa bila ta generacija, 59. po vrsti na šoli, izjemno kakovostna. Dobro so delali, imeli pa so tudi možnost delati z dobrimi učitelji in od tod uspeh,« pojasnjuje Bojan Bratina, ravnatelj novogoriš-ke gimnazije. Sicer pa se je na novogo-riški gimnaziji v zadnjem času veliko stvari spremenilo na bolje, ugotavlja rav- natelj Bratina. »Pomembna pridobitev je vsekakor telovadnica na Rejčevi ulici, kjer imamo tudi učilnice za umetniško gimnazijo gledališke smeri in galerijo za likovno smer. Letošnjega septembra smo v istem objektu odprli tudi restavracijo. V njej dijaki lahko pojedo topel obrok,« dodaja ravnatelj. V bodoče bi želeli urediti še povezavo med stavbo gimnazije in telovadnico, načrtujejo pa še obnovo stavbe, kar vključuje dograditev sanitarij in dve dotrajani učilnici, v katerih celo zamaka. Gimnazija v Novi Gorici je letos torej v jubilejnem letu. Od nastanka je zamenjala nekaj nazivov in združevala različne programe, po 60 letih pa ponovno postaja gimnazija in združuje samo še gimnazijske programe. Zdravstvena in kmetijsko-živilska šola sta namreč od letošnjega šolskega leta pod okriljem Tehniškega šolskega centra. Na novogoriš-ki gimnaziji torej ostaja program splošne gimnazije, ki združuje športno gimnazijo in evropski oddelek ter likovna in dramsko-gledališka gimnazija. (km) 26 Torek, 9. oktobra 2007_GORIŠKI PROSTOR nova gorica Rada prehaja meje Na drugi razstavi v jubilejni razstavni sezoni novogoriške Mestne galerije se bo predstavila goriška umetnica Annibel Cunoldi Attems, avtorica, ki rada prehaja evropske meje. Od leta 1990je razpeta med Berlinom in Gorico ter na omenjenih lokacijah postavlja instalacije. Ta hip sta na ogled dve njeni postavitvi v Parizu in Berlinu z naslovom »Diversite«, ki sta vključeni v praznovanje 20. obletnice pobratenja med mestoma. Gorica jo po drugi strani zanima kot proces povezovanja dveh mest. V centralni arhitekturi Mestne galerije, kamor je postavila prav za ta prostor narejeno instalacijo, simbolno vidi novo središč-nost novega evropskega območja. »Cunoldijeva v svojem delu izhaja iz humanistične tradicije evropskega prostora, ob močnem zavedanju modernistične in avantgardne tradicije, z veliko pozornostjo se vključuje v sodobne umetniške prakse, zanima jo umetniško vznikanje v goriškem prostoru. Umetnica, potomka Attemso-vih, ljudi išče po evropskih mestih, spoznava kulturne in politične situacije, jih sooča s preteklostjo in s pomočjo kulture vzpostavlja okolja za refleksijo o nas samih,« je zapisala umetnostna kritičarka Klavdija Figelj. Razstava, ki jo bodo odprli nocoj ob 19. uri, bo na ogled do 30. oktobra. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fabris), ul. Cosulich 117, tel. 00481-711315. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Michael Clayton«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.10 »Surf's up - I re delle onde«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ce-mento armato«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Un'impresa da Dio«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Rush Hour 3 - Missione Parigi«. Rumena dvorana: 17.45 »28 settimane dopo«; 20.00 - 22.15 »Il buio nell'ani-ma«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Michael Clayton«. Dvorana 2: 17.45 »Hairspray - Grasso e bello?«; 20.10 - 22.15 »La ragazza del lago«. Dvorana 3: 17.30 »I Simpson - Il film«; 20.00 - 22.00 »Cemento armato«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un'impresa da Dio«. Dvorana 5: niz »Cinema d'autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Le ragioni del-l'aragosta«. H Šolske vesti GLASBENA ŠOLA NOVA GORICA Cankarjeva ulica 8, Nova Gorica (tel. 003865-3351050) organizira pouk električne kitare, ki ga bo izvajal eden najboljših električnih kitaristov v Sloveniji, Robert Pikl; informacije in prijave na tajništvu Glasbene šole do 15. oktobra. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE vpisuje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina -osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na tel. 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča izletnikom v dolino Neretve »Na mandarine«, da bo v sredo, 17. oktobra, odhod avtobusa ob 7. uri iz Štandreža, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu pred cerkvijo, v Jamljah in na mejnem prehodu pri Fernetičih na italijanski strani. Priporačajo točnost in opozarjajo, udeležence, naj s seboj prinesejo veljaven dokument. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont z vodenim ogledom jezu in muzeja, ki se nahaja v stari šoli v Ertu. Odhod avtobusa je ob 7. uri pri cerkvi v Sovodnjah pri Zlatki in pri cerkvi v Standrežu. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 0481-882071 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). H Čestitke MARIJI FERFOLJA iz Doberdoba voščimo za 20. rojstni dan vse najboljše in najlepše - nono Mario in nona Jolanda, vsi strici in tete ter »kužini« Saimon, Anika, Soraja in Saša. □ Obvestila KULTURNO ZDRUŽENJE LIPIZER obvešča, da danes, 9. oktobra, ob 19. uri v drugem sklicanju občni zbor združenja v ul. Don Bosco 91 v Gorici; informacije na tel. 0481-547863 ali 347-9236285. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2007-08 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 0038653354010). »CIRCOLO FOTOGRAFICO ISONTI-NO« obvešča, da se začenja nocoj ob 20.30 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti v Gorici tečaj fotografije. Nadaljeval se bo 12., 17., 23., 26. in 30. oktobra med 20.30 in 22.30. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira tečaj gorskega pohodništva prve stopnje od 23. oktobra do 25. novembra. Teoričnim lekcijam na sedežu CAI-a v ul. Rossini 2, bo sledil praktični del z gorskimi ekskurzijami; informacije vsak četrtek med 21. in 22. uro na goriškem sedežu ali na tel. 0481-535330 (Benito Zuppel). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle v baletni sobi KC Bratuž od 10. oktobra, ob sredah od 20. do21. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Tečaj bo vodila Nataša Sirk; informacije in vpisovanje na tel. 0481531445 od ponedeljka do petka od 9. do 12.30. MLADINSKI ODSEK KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE organizira plesni tečaj. Na osmih srečanjih, ki bodo potekala enkrat tedensko, se bodo tečajniki učili baznih korakov dunajskega in angleškega valčka, fox-trotta, slowfoxa, cha cha cha in drugih plesov; informacije nudi Maja na tel. 328-2580940. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski svet sprejel varianto št. 7 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago 30 dni (do 13. novembra) na tehničnem uradu županstva v Rimski ulici 30. V navedenem roku (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) lahko vsakdo pregleda sklep in ustrezno gradivo ter pisno predloži in naslovi na doberdob-skega župana opombe in nasprotovanja. Občinska uprava bo upoštevala le opombe in nasprotovanja, predložena v predvidenem roku. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin). SLOVENSKA SKUPNOST vabi na srečanje »Naj se Slovenska skupnost vrne v deželni svet«, ki bo v sredo, 10. oktobra v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, s pričetkom ob 20. uri. Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi lista »Slovenci za Moret-tona«, ki nastopa na primarnih volitvah za Demokratsko stranko v okrožju Gorica. SPDG v Gorici vabi v nedeljo, 14. oktobra, na vsakoletno druženje ob kostanju na Štekarjevi domačiji v Šte-verjanu. Ob priložnosti bo tudi pohod v sklopu programa Kekčevih poti in vožnja z gorskimi kolesi na približno 35 km dolgi poti po briških gričih. Zbirališče za udeležence pohoda in kolesarske vožnje bo ob 9.30 pri športni hali v Podgori (start ob 10. uri), družabnost pri Štekarju bo od 12. ure do mraka. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 11. oktobra, v prostorih pri občinski palači v Mošu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v di-skografskem zborniku. Fotokopijo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mailu trst@zskd.org. ŠD OLYMPIA vabi na tečaj splošne telesne vzgoje za tretjo mladost vsak četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici; informacije in vpisovanje med urami vdabe ali na tel. 0481-82087 v jutranjih urah. Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 9. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave Annibel Cunoldi Attems. Umetnico bo predstavila umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina Společna sestava iz Prage, »Pasiones de corazon« F. Garcie Lorce; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in z 11. oktobrom vpis novih abonmajev. »Si-parioProsa«: 8. novembra, »Sarto per signora« (Georges Feydeau); 3. decembra »Sinfonia d'autunno« (In-gmar Bergman); 17. januarja 2008 »LAvaro« (Molière), 1. februarja 2008 »Trappola per topi« (Agata Christie); 11. februarja 2008 »La rigenerazione« (Italo Svevo); 25. februarja 2008 »Ru-mori fuori scena« (Michael Frayn); 27. marca 2008 »Non si paga! Non si pa-ga!« (Dario Fo); 8. aprila 2008 »La lun-gje cene di Nadal« po »The long Christmas dinner« (Thornton Wilder). »SiparioMusica«: 22. novembra »La variante di Luneburg fabula in musi-ca« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier); 11. marca 2008 »Polli d'allevamento« Giorgia Gaberja. »SiparioDanza«: 12. decembra »Omaggio a Fred Astaire e Ginger Roger« (Raffaele Paganini); 17. marca 2008 »Bolero« (Compagnia Balleto iz Rima). »SiparioRagazzi« (vsako nedeljo, ob 16. uri) 25. novembra »Le storie di Marco Polo«; 16. decembra »Il mago di Oz«; 13. januarja 2008 »Hansel e Gretel«; 27. januarja 2008 »Mary, Mary... Mary Poppins«; 17. februarja »Lo scarabeo d'oro«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku potrditev abon- majev za sezono 2007-08 in s 13. oktobrom bo možen vpis novih abonmajev. Proza: 2. in 3. novembra »Le nozze di Figaro« (Tullio Solenghi); 19. novembra »Miserabili. Io e Margaret Thatcher« (Marco Paolini); 23. in 24. novembra »Gastone« (Massimo Ven-turiello in Tosca); 7. decembra »R 60 Ballata operaia« (Monica Morini in Bernardino Bonzani); 17. in 18. decembra »La famiglia dell'antiquario« (Eros Pagni); 14. in 15. januarja 2008 »L'uomo, la bestia e la vrtù«; 9. in 10. februarja 2008 »Processo a Dio« (Ot-tavia Piccolo); 17. februarja 2008 »Roma ore 11«; 19. in 20. februarja 2008 »Tutta colpa di Garibaldi« (Gioe-le Dix); 26., 27., 28., 29. februarja in 1. marca 2008 v Galeriji sodobne umetnosti »L'arte e la maniera di ab-bordare il proprio capoufficio per chiedergli un aumento« (Rita Maffei); 4. in 5. marca 2008 »Non si paga! Non si paga!« (Dario Fo); 15. marca »Fia-to sul collo. I 21 giorni di lotta degli operai della Fiat di Melfi«; 29. in 30 marca »Madre coraggio«; 11. aprila 2008 »Appunti per un film sulla lot-ta di classe« (Ascanio Celestini); informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: obvešča, da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 13. oktobrom bo možen vpis novih abonmajev. Glasba: 30. oktobra »Louis Lortie & Hélène Mercier (klavir); 8. novembra »La casa del diavolo« (Il giardino armonico); 20. novembra Nikolaj Znaider (violina), Robert Kulek (klavir); torek, 4. decembra kvintet Bi-biena, B.C. Manjunath; 21. decembra »Musica per il Natale nella vecchia Ungheria (Clemencic Consort, Dunaj); 16. januarja 2008 Angela Hewit (klavir); 23. januarja 2008 Klangforum Wien; 1. februarja 2008 »Philharmonische Camerata Berlin; 6. februarja Rafal Blechacz (klavir); 22. februarja 2008 Igor Bobovich (violončelo), Elena Kolesnitschenko (klavir); 18. marca Ramin Bahrami (klavir); 7. aprila 2008 »Mugi's Works« (Mugiyono & Mugi Dance Company); 29. aprila 2008 »Amore e vita di donna« (Gesa Hoppe, Franziska Gottwald, Felicitas Strack); 13. maja 2008 »Baltic Voices« (Estonian Philharmonic Choir); informacije in vpisovanja pri blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjige Branka Marušiča »Il vicino come amico - Re-altà o utopia? La convivenza lungo il confine italo-sloveno.« Knjigo bo predstavila Liliana Ferrari v torek, 16. oktobra, ob 17.30 v konferenčni dvorani Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Sodeloval bo Sergio Tavano. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje se bo začelo 16. oktobra. »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: v soboto, 13. oktobra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Gradi-sca... Il teatro »Mi è caduta una cavalla nel letto«; informacije in predproda-ja vstopnic pri uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi, se začenja v četrtek, 11. oktobra, s filmom »Soom« (režija Kim Ki-Duh). Sledili bodo 18. okrobra »Angel« (režija Francois Ozon), 25. oktobra »Il rabdomante« (režija Fabrizio Cattani), 8. novembra »Les amours d'astree et de celadon« (režija Eric Rohmer), 29. novembra »The magic flute« (režija Kenneth Branagh), 6. decembra »Yasamin kiyisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kinemaxu na Travniku ob četrtkih ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. KULTURNO SREDIŠČE TULLIO CRA-LI v sodelovanju z Državno knjižnico v ul. Mameli v Gorici organizira v sredo, 10. oktobra, ob 17.30 predavanje z naslovom Hipoteza za prihodnost -/ Evrope. Predaval bo predsednik krščansko-judovske ekumenske skupine iz Milana p. J. Sergio Katunarich. ODPRTJE 9. FOTO SREČANJA v organizaciji Skupine 75 in ZSKD bo v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici v soboto, 13. oktobra, ob 18.30. Razstavljajo Marko Bezlac (Hrvatska), Andrea Bovo (Italija), Maurizio Frul-lani (Italija), Ernst Koschuch (Avstrija), Igor Pahor (Italija), Janez Vlachy (Slovenija), skupina Polaser (Italija). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. decembra (mladinska predstava) Cica v metroju (Raymond Queneau); 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 12. oktobra, ob 20.15 koncert pianistov Erika Šuler-ja, Aleksandre Pavlovič in Ivana Skrta. Pianisti, ki so študirali glasbo na slovitem moskovskem konservatoriju Peter Iljič Čajkovski. V OBČINSKI DVORANI V KRMINU ob Krminski vinoteki bo v sredo, 10. oktobra, ob 20. uri odprtje 12. razstave s pokušnjo mešanih vin z naslovom Mešana vina v svetu (»Uvaggio nel mondo«); informacije na tel. 0481630371. V PARKU CORONINI CRONBERG v Gorici bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17.30 predavanje Ferdinanda Šer-belja o zbirkah Coronini Cronberg iz niza »Visto e non visto: conversazioni sui beni Coronini esposti o non esposti«. ZDRUŽENJE »MUSICA APERTA« iz Gorice prireja niz koncertov »Gorizia classica 2007-08«: v soboto, 13. oktobra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici »Dall'Ot-tocento ai giorni nostri«, nastopata Giorgio Samar (flauta) in Pier Luigi Corona (kitara); vstop prost. ZDRUŽENJE SERGIO AMIDEI, od-borništvo za kulturo pri goriški občini in filmska smer DAMS Videmske univerze bodo 16. in 17. oktobra priredili filmski poklon režiserju Miklosu Jancsoju. V torek in sredo, 16. in 17. oktobra, bodo v goriškem Kinemaxu vrteli njegove filme (Ljudje brez upanja, Zvezde in vojaki, Molk in krik ter »Nekem lampast adott kezembe az Ur Pesten«). Posebno nagrado za izjemni doprinos k filmski umetnosti mu bodo podelili 16. oktobra. ZSKD obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu deželna zborovska revija Corovivo. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: polifonsko društvo S. Maria Mag-giore (TS), Insieme Lumen vocale (UD), Officium Consort (PN), zbor Guarneriano (UD), zborovsko združenje Città di Gradisca (GO), po-lifonski zbor Città di Pordenone (PN), vokalna skupina Ars Musica (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ Le note allegre (GO), vokalna in instrumentalna skupina Canta-rè (TS), OPZ Fran Venturini (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale A. Salieri (Videm), vokalna skupina Città di San Vito (PN), zborovsko združenje Audite Nova (GO), ZPZ Multifariam (UD); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo Cappella Tergestina (TS), zbor Cja-stelir (UD), OPZ Del Contrà (PN), Catticoro/Katizbor (TS), mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). Zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Andreana Birsa vd. Laurenti v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 10.30, Luigi Pice-ni (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v cerkvi sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Lourdes Maria Bazzeu por. Petruz (iz goriške splošne bolnišnice ob 14.00) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Giorgio Gregorin (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 9. oktobra 2007 27 kanal - Kogojevi dnevi Portreti Antona Nanuta in dve slovenski noviteti Festival tokrat tudi v sliki, za kar je poskrbela Milojka Nanut Potem, ko smo na slavnostni otvoritvi letošnjega Kogojevega festivala (in kasneje tudi v galeriji Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici) doživeli izjemno mladostno energijo še vedno zelo ustvarjalnega sedemino-semdesetletnega slikarja Karla Pečka, so prireditelji v petek, 5. oktobra poskrbeli za še eno prijetno soočanje z mladostno svežimi ustvarjalnimi vzgibi slikarke Milojke Nanut, rojene 1936 v Ilirski Bistrici. Soproga dirigenta Antona Nanuta, sicer tudi častnega občana kanalske občine in vsa leta umetniškega direktorja mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi, je tokrat poskrbela za iskreni, srčni praznik. Nanutova, ki se je šele pred dobrim desetletjem zapisala slikarstvu, je z najnovejšim ciklom slik Portretov dirigenta pripravila tako poklon možu ob letošnjem 75. življenjskem jubileju kot tudi poklon najbolj prizadevnim članom Prosvetnega društva Soča Kanal, tistim, ki že leta in leta brezpogojno verjamejo v dobrobit sodobne slovenske glasbe in vztrajno iščejo priložnosti za njeno predstavljanje in krstne izvedbe. Galerija Rika Debenjaka v Kanalu bo tako vse do 23. oktobra »živela« Kogojev festival tudi v slikah, svetlih, vedrih, optimističnih, kajti Milojka Nanut (diplomirala je leta 2003! na Visoki šoli za risanje in slikanje - Visoki strokovni šoli v Ljubljani) v sebi nosi »čudovito jedro mladostnosti« (kot je na otvoritvi dejal njen mentor prof. Darko Slavec). Z intenzivnimi, močnimi, živimi barvami ustvarja dinamične kompozicije, ki se z različnimi portret-nimi izrazi ujemajo v harmoničnem, poetičnem dialogu. »S svojo ustvarjalnostjo Nanutova že nekaj let vnaša v slovenski prostor drugačnost, predvsem značilnost spontanega in osebno oplemenitenega likovnega rokopisa,« je v katalogu zapisala Tatjana Pre-gl Kobe. Na sedemintridesetih slikah avtorica portretira lastnega moža, do kraja predanega glasbi, hkrati pa oživlja tudi podobo dirigenta, ki lahko igra tudi na violončelo, nabira gobe, ponavlja iz partitur ali zamaknjeno zre v prostranstvo morja, modrino horizonta ali čisto od blizu v regratovo lučko. Sli-karkina likovna zgodba je zaznamovana z izrazito čustvenostjo, presenetljiva je zaradi hkratnosti in enovitosti prizora, ki skoraj vedno povezuje slikarko in model - v eno. Številnim portretom moža, »kije izjemen model, ki sedi pri miru in me opogumlja, obenem pa je moj prvi kritik,« Milojka Nanut na kanalski razstavi doda še portrete Ljudmile Zimic, Petra Nanuta, župana Andreja Maffija, kanalskega skladatelja Štefana Maurija, skratka portrete tistih, ki ustvarjajo podobo Kogojevega festivala. Praznični večer se je nadaljeval v cerkvi sv. Marije Vnebovzete, kjer sta angleški violinist David Hall Johnson in slovenska pianistka Nina Prešiček izpolnila prav vse kriterije, zaradi katerih imajo Anton Nanut in Kogojevi dnevi tako zelo prepoznavno mesto v slovenskem prostoru: kar tri dela sodobnih slovenskih avtorjev (med njimi kar dve noviteti!) so dobila mednarodno razsežnost, saj jih bosta glasbenika po kanalskem »krstu« z veseljem predstavila tudi na tujih koncertih odrih. Svetovno premiero je tako v Kanalu najprej doživela skladba Rosace za violino in klavir, o kateri je skladatelj Tomaž Svete napisal, da gre »za princip rozete, ki se tako v oblikovanem in zvočnem smislu kot tudi - semantično gledano - v smislu mističnega izročila razvija skozi celotno delo.« Violinist Johnson in pianistka Prešič-kova sta suvereno in domiselno ozvo-čila skladateljevo postmodernistično prefinjeno prepletanje preteklega in novega, se očitno s precejšnjim zanimanjem in radovednostjo lotila same parititure in jo zato tudi uspešno prvič predstavila javnosti. Zelo zadovoljen s krstno izvedbo je bil tudi domačin Štefan Mauri, ki mu je navdih za Duo za violino in klavir št. 2 dala lastna izkušnja: »Zgodba te skladbe je ze- lo življenjsko pogojena. Ko sem jo pisal, sem namreč doživel neke dogodke, ki so se prvič pojavili in tudi izginili. Bila je to precej močna izkušnja in njen občutek sem poskušal prenesti v to skladbo. Grajena je po dionizič-nem principu, iz različnosti sem poskušal izpeljati temo, le-ta pa se oglaša le po posameznih delih med enim in drugim izrazom, pogojenim s čustvi. Konec je zelo optimističen.« Čeprav bi skladba za še bolj intenzivno doživetje njene sporočilnosti potrebovala še kakšno dodatno vajo, sta glasbenika navdušila številno občinstvo v kanalski cerkvi in skladatelj je bil prepričan, »da sta ga odkrila v celoti«. Precej različni atmosferi obeh slovenskih novitet sta se v nadaljevanju večera prelili še v tretjo, ki nam je na trenutke obudila značilne elemente zaveznikov glasbe B. Bartoka. Tri slike Edvarda Muncha za violino in klavir je Peter Kopač napisal kot odsev umetnosti norveškega slikarja in grafika - simbolista Edvarda Muncha in z izbranim kompozicijskim materialom oblikoval zanimivo tristavčno skladbo (Krik, Ples Življenja, Melanholija). Violinist David Hall Johnson in pianistka Nina Prešiček sta dobro uigran duo, ki bi ob bolj pogostih intenzivnih delovnih srečanjih lahko resnično postal vzor srčnega igranja in predstavljanja sodobne glasbene ustvarjalnosti. Vsak zase namreč izžarevata posebno energijo, 'objema' ju vitalna spirala, ki pa se žal zaenkrat še ne more povsem sprostiti in zasijati v vsem svojem notranjem žaru. Slednje sem prepoznavala tudi v izvedbah Sonate za violino in klavir op. 82 v e-mo-lu Edwarda Elgarja in Sonate za violino in klavir v G-duru Maurica Rave-la, ki sta sicer zveneli zgledno, prijazno, dovršeno ... a vendar še brez tistega dražljivega skupnega utripa, ob katerem bi lahko izvajalca (in zato tudi občinstvo) samo uživala, se predajala zgolj glasbeni izpovedi in ne več toliko njenemu zapisu. Tatjana Gregorič trst - Verdi Simfonična sezona: imena znanih avtorjev • ■ V« • • ■•V • privlačijo in prikličejo številno občinstvo Beethoven in Schubert sta v tržaško gledališče Verdi privabila rekordno število občinstva: ponoven dokaz, da povprečni poslušalec išče zanesljiva imena in ne zaupa manj znanim, še manj pa novejšim avtorjem. Tudi v opusu velikih klasikov pa lahko najdemo skladbe, ki so prave redkosti: Meeresstille und glückliche Fahrt (mirno morje in srečna plovba) op. 112 je krajša kan-tata za zbor in orkester, ki jo je Beethoven spisal l.1815 na Goethejev tekst (nekaj let pozneje je isti tekst navdihnil tudi Mendels-sohna), zaman pa je od pisatelja in pesnika pričakoval odgovor ali zahvalo. Delo sicer ne sodi v sam vrh Beethovnove ustvarjalnosti, čeprav ima nekaj lepih trenutkov: v začetku je tržaški zbor, ki ga pripravlja Lorenzo Fratini, oblikoval blage akorde v pianis-simu, kmalu nato pa so se v višjih legah pojavile intonančne težave, ki smo jih že beležili v prejšnjem koncertu. Uvodni skladbi je sledil Koncert št.4 za klavir in orkester v G-duru op.58, v katerem je solistično vlo- celovec - Prestižni priznanji Mohorjevi tiskarni mestni grb Celovca Drugo priznanje, častno listino ob jubileju Mohorjeve, pa je Anton Koren prejel iz rok predsednika Gospodarske zbornice Koroške Franza Pacherja Mohorjeva tiskarna s sedežem v celovškem predmestju Vetrinj je v petek prejela visoko odlikovanje. Župan koroške prestolnice Harald Scheucher je uglednemu slovenskemu podjetju kot »iz raz po ve za nos ti in znak ka ko -vos ti za edin stve ne do sež ke« slo ves -no izročil listino o podelitvi mestnega grba Celovca. Hkrati je najstarejši tis kar ski ob rat na Ko roš kem (Mo hor -jeva tiskarna je bila ustanovljena 1971 in obratuj e že 136 let, od tega 60 let po drugi svetovni vojni!) prejela častno li sti no Go spo dar ske zbor ni ce Ko -roške. Podelitev obeh odlikovanj je tiskar na praz no va la z »dne vom od pr tih vrat«, v okviru katerega so predstavili tu di nov tis kal ni stroj znam ke Hei -delberg, ki strankam zagotavlja novo ka ko vost tis kar skih sto ri tev. Mest ni grb je eno naj po memb -nejših priznanj, ki jih podeljuje koroška prestolnica. Za dosego te časti mora podjetje izpolniti mnogo pogojev, je pomen podelitve obrazložil župan mesta Celovec Harald Scheucher. Dru go pri zna nje, čast no li sti no ob jubileju Mohorjeve, pa je direktor Mohorjeve Anton Koren prejel iz rok pred sed ni ka Go spo dar ske zbor ni ce Koroške Franza Pacherja. Ta je v svojem govoru izpostavil tradicijo in poslanstvo Mohorjeve tiskarne in pri tem še posebej opozoril na širjenje slovenske besede v deželi in daleč pre- Celovški župan Harald Scheucher (v sredi) s predsednikom in direktorjem celovške Mohorjeve Jožetom Kopeinigom (levo) in Antonom Korenom ko njenih meja. Dvojezičnost kot značilnost Mohorjeve in njene tiskarne je pod čr tal tu di pro fe sor Vin zenz Jobst, zastopnik predsednika Delavske zbornice na Koroškem Guntherja Go-a cha. Milan Blažej, vodja Mohorjeve tiskarne, ki se je pred enajstimi leti iz ma tič ne hi še v cen tru Ce lov ca pre se -lila v poslovni park v Vetrinju, je po-uda ril, da je tis kar na ved no zno va in -vestirala v novo tehnologijo. Direktor celovške Mohorjeve Anton Koren je nato orisal razvoj in velik pomen Mohorjeve za slovenstvo na Koroškem, v Sloveniji in po svetu, poslovodja Slo- ven ske go spo dar ske zve ze ( SGZ) Kar -li Hren pa je opo zo ril, da je Mo hor -jevi vedno uspelo najti pravilne odgovore na izzive časa. „Z novo tehnologijo bo varno potovala skozi čeri gospodarstva in bo kos izzivom«, je še pri bil pred stav nik SGZ Kar li Hren. Ivan Lukan go igral Andrea Lucchesini. Pianist je tehnično neoporečen ter inteligenten interpret, ki je verjetno o koncertu dolgo razmišljal in se naposled odločil za izvedbo, ki je skušala uskladiti dvojni obraz partiture: intimno, nekako antiherojsko igro, kjer se običajna dialektika med solistom in orkestrom odigrava bolj v mehkem, komorno ubranem dialogu kot pa v strogi opoziciji, po drugi strani pa so v koncertu trenutki, kjer se klavir odločno zoperstavi orkestralni masi. Dirigent Gerd Albrecht je z orkestrom pozorno sledil solistovim idejam, kljub temu pa je ostalo marsikaj nedorečenega. Morda je v splošni viziji manjkala zvočna kontinuiteta: klavir Fazioli je rahlim dotikom odgovarjal z jasnim, bistrim zvenom, pri močnejši dinamiki pa je prevladala kovinska komponenta; čeprav ne navijam za uporabo starih instrumentov v Beethovnovi glasbi, je v tem slučaju moderen klavir pogosto izstopal kot tuj člen, ki se je z orkestrom lepo pretakal le v bolj liričnih trenutkih. Vsekakor nam je Lucchesini podaril kakovostno izvedbo, s katero si je prislužil dolge aplavze: prvi dodatek je zelo smiselno povezal program, Schubertov Impromptu je pianist podal s pretanjenim občutkom, še bolj prepričljiva pa je bila bistra izvedba Scarlattijeve Sonate, ki je sklenila prvi del koncerta. Zdi se nam skoraj neverjetno, da je partitura Schubertove Simfonije v C-duru št.9 D 944 obležala v predalu in doživela krstno izvedbo enajst let po smrti genialnega skladatelja, in to po Schumannovi zaslugi: pridevnik »velika«, s katerim je simfonija zaslovela, je povsem upravičen in ne samo zaradi »božanske« dolžine, temveč tudi zaradi božanskega navdiha, ki preveva celotno skladbo. Skrivnostni rogovi v začetku odpirajo romantično dimenzijo, ki se bo razvila s Schumannom in Brahmsom, drugi stavek je melanholičen, nostalgičen Andante z razpoloženjem, ki se bo kot boleča reminiscenca vračalo v Mahlerjevi glasbi, Scherzo je radostno živahen s Triom, ki izraža tipično dunajsko Stimmung, lagodno sladki valček, sklepni stavek pa je kar mrzlično nasičen z energijo, ki ne pojema do poslednjih akordov. Gerd Albrecht se je izkazal kot zelo izkušen dirigent, ki klub svojim obilnim sedmim križem še vedno premore zavidljivo energijo in suvereno kontrolo, s katerima je pripeljal tržaški orkester do odlične izvedbe. Interpretacija je bila vseskozi doživeta in privlačna, med vsemi si tokrat zasluži posebno pohvalo klarinetistka Rossana Rossignoli, ki je svoje fraze v drugem stavku oblikovala s čustveno toplino. Violine so zablestele s tehnično dovršenostjo in zanosom, lepo so zapeli tudi čeli, skratka, ansambel je ponovno dokazal, da zna pod primernim vodstvom igrati na visokem nivoju. Dolgi in navdušeni aplavzi so bili primerna in povsem zaslužena nagrada orkestru in dirigentu. Katja Kralj 28 Torek, 9. oktobra 2007 ITALIJA / sindikati cgil, cisl in uil - Volišča odprta od včeraj, zaprla pa se bodo jutri ob 14. uri Ključen referendum o pokojninski reformi Rezultati bodo znani v petek pred vladno sejo - V vladni večini še vedno nesoglasja RIM - V vsej državi se je včeraj začel posvetovalni referendum o pokojninski reformi, kakršno zarisuje 23. julija sklenjeni sporazum med vlado in socialnimi partnerji. Referendum prirejajo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, udeležilo pa naj bi se ga kakih pet milijonov upravičencev. Predlagana reforma predvideva postopno zviševanje minimalne upoko-jitvene starosti, in sicer najprej leta 2008 s 57 na 58 let, leta 2009 na 59, leta 2011 na 60 let, še dve leti kasneje pa na 61 let. Dogovor obenem predvideva, da morajo biti tisti, ki se bodo upokojevali pri minimalni starosti, pred tem pokojninsko zavarovani najmanj 35 let, po letu 2011 Kdo sme voliti in kje so volišča RIM - Referenduma se smejo udeležiti odvisni delavci, upokojenci, nestalno zaposleni in brezposelni. Na voliščih se morajo predstaviti s plačilnim listom, pokojninsko knjižico ali s potrdilom o zaposlitvi oz. brezposelnosti. Volišč je v Italiji skupno 30 tisoč, razmeščena pa so na delovnih mestih in na sedežih sindikatov. Odprta bodo do 14. ure jutri. Izid referenduma bo verjetno znan v petek, 12. t. m., ko bo o pokojninski reformi odločala vlada. Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL računajo, da se bo referenduma udeležilo kakih 5 milijonov upravičencev. Zadnjega takšnega referenduma se je leta 1995 udeležilo 4,4 milijona ljudi. Tedaj je bila pokojninska reforma sprejeta s 64-odstotno večino. pa 36 let. Tudi če bodo te spremembe sprejete, bo imela Italija še vedno eno najnižjih upokojitvenih starosti Evropi. Italija se namreč lahko »pohvali« z najstarejšo populacijo na Stari celini. Od kakih 59 milijonov prebivalcev jih je upokojenih približno 16,5 milijona, vsak četrti pa prejema pokojnino nižjo od 500 evrov. Julijski sporazum med drugim predvideva zvišanje najnižjih pokojnin oz. vsakoletne dodatke. Referendum bo trajal tri dni in se bo torej zaključil jutri. Po prvih podatkih kaže, da je bila včerajšnja udeležba dobra. Tako sta povedala voditelja CGIL Gugliemo Epifani in CISL Raffaele Bo-nanni. Sicer pa je bila pokojninska re- Včerajšnja udeležba je bila dokaj visoka ansa forma ena od predvolilnih obljub levo-sredinske koalicije in je znatno milejša od tis te, ki jo je v prejš nji za ko no daj ni dobi odobrila vlada Silvia Berlusconija. Slednja je določila, da bi se najnižja polna upokojitvena starost že prihodnje leto zvišala s 57 na 60 let. Če ne bo odobrena nova reforma, bo 1. januarja 2008 začela veljati Berlusconijeva. Kaj se bo v resnici zgodilo, pa ostaja še vedno odprto vprašanje. Veliko bo seveda odvisno od izida referenduma. V sindikalnih krogih prevladuje prepričanje, da bo večina upravičencev podprla julijski sporazum tudi zato, ker se je proti njemu opredelil le sindikat kovinarjev FIOM-CGIL. Toda reformo bi morala odobriti vlada in parlament. Vlada bo zadevo obravnavala ta petek in že tu so možni zapleti. Stranke t. i. radikalne levice (SKP, SIK, Demokratična levica in Zeleni) so namreč povedale, da njihovi predstavniki v vladi ne bodo glasovali za odobritev reforme, razen če ne bo prišlo do pomembnih korektur. Minister za delo Cesare Damiano je dejal, da so popravki možni, a v zelo omejenem obsegu. Predsednik vlade Romano Prodi pa je iz Kazahstana, kjer se mudi na obisku, izrazil prepričanje, da je dogovor mogoč. Drugačnega mnenja so predstavniki opozicije. Po njihovem je vladna večina tudi v tem primeru razdvojena. Najbolje bi bilo, da bi vlada odstopila. letalska družba - Prodaja Šest za Alitalio Novi lastnik naj bi bil znan do konca leta - Tisoč odpustov? RIM - Šest ponudnikov išče Alitalio. V drugem dejanju pirandellov-ske drame italijanske nacionalne letalske družbe se je - po prvi propadli prodaji izpred desetih mesecev -znašlo šest protagonistov: ruski Ae-roflot, francoski Air France-KLM, nemška Lufthansa, italijanski Air One preko holdinga AP in Baldassar-rejeva naveza ter družba TPG. Imena so izšla na včerajšnjem sestanku upravnega sveta Alitalie. Sporočil jih je predsednik Maurizio Prato. Izbira ni bila naključna: predsednik se je pri iskanju pravšnjih ponudnikov oprl na celo vrsto finančnih in industrijskih družb, tako evropskih kot zunajevropskih, slišal za mnenje industrijskega konzulenta Rolanda Bergerja in naposled uokviril krog možnih kupcev. Z njimi bo Alitalia »poglobila stike, da bi v čim krajšem času ugotovila, kakšen je njihov resnični interes.« V teku leta pa naj bi izvedeli za novega lastnika ita- Maurizio Prato lijanske nacionalne letalske družbe. Po ocenah gospodarskih izvedencev naj bi bila najboljša prodaja Alitalie francoskemu letalcu. Italijani in Francozi že solidno sodelujejo na trgovinskem področju. Francoska družba je pravi kolos trgovskih prog, kar naj bi predstavljalo jamstvo za Alitalio, ki se že več let ne more izviti iz rdečih številk. Prehod lastništva bo po napovedih vsekakor boleč: kakih tisoč zaposlenih Alitalie bo ob delovno mesto. O Luigiju de Magistrisu šele decembra RIM - Obravnavo pred disciplinsko sekcijo višjega sodnega sveta, ki se ukvarja s primerom javnega tožilca iz Catanzara Luigija de Ma-gistrisa ter načelnikom tožilstva Marianom Lombardijem, so odložili na 17. december. Odložitev so utemeljili z dejstvom, da morajo proučiti dodatno dokumentacijo, ki so jo poslali s pravosodnega ministrstva. Zahtevo po premestitvi je namreč vložil pravosodni minister Clemente Mastella in je vnela ostre polemike, naletela pa je tudi na odločno nasprotovanje med prebivalstvom, zbrali so že 90 tisoč podpisov z zahtevo, naj de Magistris ostane na svojem mestu. Spet umor trgovca NEAPELJ - Nameraval je v banko, kjer bi položil 7 tisoč evrov. Na poti proti bančnemu zavodu pa sta ga napadla neznanca, 47-letni lastnik trafike Francesco Gaito je reagiral in eden od roparjev je potegnil pištolo ter ga ustrelil. Trgovec je bil pri priči mrtev, domnevna roparja pa sta pobegnila, denarja nista odnesla. Župan kraja SantAntimo, kjer je prišlo do krvavega dejanja, je odločno ponovil zahtevo po okrepitvi varnostnih sil in spomnil, da so svojčas imeli policijsko postajo, ki pa so jo zaprli. Livia Turco za prepoved točenja alkohola mladim Ministrica Livia Turco se je zavzela, da bi prepoved točenja alkohola mladim do 16 let dvignili na 18 let. Alkohol je namreč glavni krivec za 40% smrtnih nesreč med mladimi. Ministrica pa se ob prepovedi zanaša tudi na odgovornost, ki bi jo morali prevzeti proizvajalci alkoholnih pijač (npr. z etiketami, kot so na zavojčkih cigaret), računa na njihovo sodelovanje kot na sodelovanje lekarn in tistih, ki se ukvarjajo z reklamo. Župnik-zaročenec mora takoj oditi PADOVA - Na koncu so ga odslovili. Škof iz Padove, msgr. Antonio Mattiazzo, je sporočil župniji in še zlasti župljanom kraja Monterossi, da je odstavil župnika Santeja Sguottija, ki je že dalj časa povezan z neko žensko. Sam Sguotti je zaprosil, da ga rešijo dolžnosti, ker se namerava zaročiti. Sedaj mora najkasneje do 13. oktobra zapustiti župnijo in seveda ne more več opravljati dosedanjih zadolžitev. politika - Lariova odgovarja Veltroniju »Hvala Walter, a zdaj ne morem« Walter Veltroni in Veronica Lario MILAN - »Zahvaljujem se Wal-terju Veltroniju, vendar zdaj ne morem.« Tako je Veronica Lario, druga žena Silvia Berlusconija, odgovorila na vabilo kandidata za voditelja Demokratske stranke Veltronija, naj da svoj prispevek k rojstvu nove stranke. Veronica Lario je svoj odgovor posredovala v interjuju za revijo A. Povedala je, da ceni Veltro-nijevo vabilo, ker je iz njega mogoče razbrati, da se Veltroni zavzema za manj napete odnose med večino in opozicijo. »Vsekakor pa nameravam spoštovati priimek, ki ga nosim,« je dejala. šolstvo - Včeraj zjutraj podpis sindikatov in agencije Aran Nova delovna pogodba Povišanje mesečne plače za učno in neučno osebje - Zadovoljstvo ministra Fioronija in sindikatov RIM - Predstavniki sindikatov šolskih uslužbencev Flc Cgil, Cisl, Uil-scuola, Snals in Gilda so včeraj zjutraj s predstavniki agencije Aran, ki na sindikalnih pogajanjih predstavlja državno in javne uprave, podpisali novo kolektivno delovno pogodbo. Slednja zaobjema kar 1.200.000 uslužbencev med pripadniki učnega in neučnega osebja (gre za upravno osebje in šolske sodelavce). Podpis nove pogodbe se tiče ekonomskega bienija 2006-2007, na področju normativa pa četrtletje 20062009. Na podlagi nove pogodbe bodo učitelji oz. profesorji prejemali za 140 evrov bruto višjo mesečno plačo, pripadniki neučnega osebja pa za sto evrov višjo plačo. Ker je prejšnja delovna pogodba zapadla 31. decembra 2005, je treba temu dodati že izplačevanje zaostankov za dveletje 2006-2007, ki naj bi jih uslužbenci prejeli že decembra letos oz. najkasneje februarja prihodnje leto. Poleg tega pogodba prinaša še dru ge no vos ti. Ta ko naj bi se iz bolj ša -la določila na področju dela s polovičnim delovnim časom, dalje prinaša dogovor večjo jasnost glede urnikov, su-plenti pa bodo po 30. aprilu lahko še naprej poučevali kljub vrnitvi rednega profesorja. Suplentkam na obveznem po rod niš kem do pus tu bo do tu di pri -znali pravico do podaljšanja pogodbe. Da slednja postane pravnomočna bo potrebno počakati 55 dni, da se o njej izrečejo uslužbenci in da jo preverita še vlada in računsko sodišče. Že včeraj pa je minister za šolstvo Giuseppe Fioro-ni dejal, da gre za pravi preobrat in za vrednotenje profesionalnosti šolnikov. Zadovoljstvo so izrazili tudi sindikati. Kot obširneje poročamo na drugem mestu, prinaša pogodba pozitivne novosti tudi za šole s slovenskim učnim jezikom. Osnovnošolskim učiteljem je namreč priznana doklada za dvojezič-nost v višini 312 evrov bruto letno, po novem pa bodo doklado prejemali tudi pripadniki neučnega osebja v višini 195 evrov bruto letno. Minister Giuseppe Fioroni ansa / KULTURA Torek, 9. oktobra 2007 29 velika britanija - V svojem včerajšnjem govoru v spodnjem domu parlamenta Brown napovedal nov umik britanskih vojakov iz Iraka Britanski premier je medtem sklenil, da ne bo pristal na predčasne volitve LONDON - Britanski premier Gordon Brown je včeraj v govoru v spodnjem domu britanskega parlamenta napovedal nov umik britanskih vojakov iz Iraka. Spomladi prihodnje leto naj bi to državo zapustilo še 2000 vojakov, tako da bi jih po novem v Iraku ostalo le še 2500. Med Brownovim govorom se je sicer pred parlamentom zbralo precejšnje število nasprotnikov vojne v Iraku. Brown je minuli teden med obiskom v Iraku dejal, da bo do konca leta bojišče zapustilo 1000 britanskih vojakov, s tem pa se bo število vojakov zmanjšalo na 4500. Ta cilj bo izpolnjen takoj, ko bo Velika Britanija predala nadzor nad provinco Basra iraškim silam. Brown je ob tem povedal, da si bodo britanski vojaki ob predaji prizadevali izpolniti dva cilja. Prvi cilj britanskih sil naj bi bil nadzorovanje iraških vojakov, zagotavljanje varnosti oskrbovalnih poti, varovanje meje med Irakom in Iranom ter zagotavljanje podpore lokalnim enotam, drugi cilj pa naj bi bile bolj omejene pristojnosti britanske vojske pri vojaškem posredovanju. Ob začetku vojaškega posredovanja Velike Britanije v Iraku leta 2003 je takratni britanski premier Tony Blair kljub številnim kritikam v Irak poslal kar 46.000 britanskih vojakov. Doslej je življenje izgubilo 169 Britancev, po besedah Browna pa naj bi se Velika Britanija v prihodnje bolj osredotočila na misijo v Afganistanu. »Iraške varnostne sile so zdaj v položaju, da same prevzamejo nadzor in odgovornost,« je ob tem povedal Brown. Kljub umiku vojakov iz Iraka pa bo Velika Britanija še naprej skušala zagotavljati pomoč Iraku, saj bo do junija prihodnje leto zagotovila urjenje 35.000 pripadnikom iraških varnostnih sil. »Zaenkrat še ne vem, ali bodo naši vojaki v Iraku tudi po letu 2008. Varnost, ki so jo letos v Iraku zagotovile mednarodne sile, je dosegla visoko raven. Tako kot je pomembno zagotoviti varnost v Iraku, je pomembno tudi, da Iračani sami prevzamejo pobudo in dobijo nadzor v svoje roke,« je med drugim dejal še dejal Brown. Sicer pa je britanski premier včeraj na mesečni novinarski konferenci branil svojo odločitev, da jeseni ne bo razpisal predčasnih parlamentarnih volitev. Kot je dejal, je razmišljal o razpisu volitev v prepričanju, da bi njegovi laburisti lahko zmagali, a se je namesto tega raje odločil, da počaka in se osredotoči na dolgoročne cilje. (STA) Med Brownovim nastopom je bila pred parlamentom demonstracija proti vojni v Iraku ansa pakistan - Krvavi boji na meji z Afganistanom Strmoglavil helikopter, ki je spremljal Mušarafa ISLAMABAD - V pakistanskem delu Kašmirja je včeraj strmoglavil helikopter, ki je bil del spremstva pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa. Umrli so štirje vojaki, ranjen pa je bil tudi Mušarafov tiskovni predstavnik, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Helikopter, v katerem je bil Mušaraf, je sicer brez težav pristal v Muzafarabadu, prestolnici pakistanskega dela spornega Kašmirja, kjer potekajo spominske slovesnosti za 73.000 smrtnih žrtev uničujočega potresa 8. oktobra 2005. O ostalih podrobnosti strmoglavljenja ne poročajo. "Predsednik sam je prispel na kraj dogodka. Helikopter, kije strmoglavil, je bil za predsednikovim helikopterjem," je za AFP dejal tiskovni predstavnik pakistanske vojske, general Vahid Aršad. V Ravalpindiju, kjer je sedež pakistanske vojske, je medtem včeraj nekdanji vodja pakistanske obveščevalne službe (ISI) Asfak Kijani prevzel dolžnosti namestnika vrhovnega poveljnika pakistanske vojske. Mušaraf je obljubil, da bo v primeru vnovične izvolitve za predsednika države odstopil kot vrhovni poveljnik vojske, na tem položaju pa naj bi ga nasledil Kijani. Po neuradnih podatkih je Mušaraf na sobotnih volitvah v zveznem parlamentu in skupščinah štirih provinc gladko zmagal, a bo moral na uradno razglasitev rezultatov počakati še najmanj devet dni, da pakistansko vrhovno sodišče razsodi o zakonitosti volitev. Medtem se je razvedelo, da so hudi boji, ki že več dni potekajo na meji med Pakistanom in Afganistanom na severovzhodu Pakistana, zahtevali veliko žrtev. Življenje naj bi izgubilo približno 80 oseb, med njimi 20 vojakov in 60 upornikov. Nasilje je povezano s številnimi incidenti, ki so se v Pakistanu zgodili po julijskem krvavem posredovanju proti skrajnim islamistom v Rdeči mošeji v Islamabadu. (STA) Mušaraf sredi vojaškega spremstva Še pet dni za sestavo ukrajinske vlade KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je rok za sestavo vlade določil na pet dni. Na parlamentarnih volitvah minuli teden so tesno večino dobile prozahodne sile v državi, kdo pa bo sestavljal veliko koalicijo, pa še ni znano. "Predlogi za sestavo vlade morajo biti predloženi v roku petih dni. Takrat bo tudi znan kandidat za premiera," je novinarjem pred zasedanjem predsednikov petih strank povedal Juščenko. Olmert za obnovitev mirovnih pogajanj JERUZALEM - Izraelski premier Ehud Olmert se je zavzel za obnovitev mirovnih pogajanj s Palestinci. "Želim jasno sporočiti, da ne nameravam iskati izgovorov, da bi se izognil mirovnemu procesu," je ob začetku zimskega zasedanja izraelskega parlamenta dejal Olmert. Hunta naredila korak v smeri dialoga YANGON - Vojaška hunta v Mjan-maru je imenovala posebnega odposlanca za odnose z vodjo mjan-marske opozicije Aung San Suu Kyi, ki je zadnjih 18 let pretežno v hišnem priporu. Omenjeno funkcijo bo prevzel namestnik ministra za delo, upokojeni general Aung Kyi, kdaj bodo pogovori med stranema stekli, pa zaenkrat še ni znano. Namestnik šerifa ubil šest oseb MILWAUKEE - Namestnik šerifa, 20-letni Tyler Peterson, je v nedeljo v ameriškem mestecu Crandon v zvezni državi Wisconsin na domači zabavi ustrelil svoje nekdanje 18-letno dekle in še pet drugih mladih, med njimi neko 14-letnico. Ena oseba je bila huje ranjena in je še vedno v smrtni nevarnosti. Streljanje se je na zabavi začelo tik pred tretjo uro zjutraj, strelca pa je nato pokončal ostrostrelec. Nov sistem za zaviranje motorjev v sili BRUSELJ - Da bi zmanjšali število prometnih nesreč s smrtnim izidom na evropskih cestah, je Evropska komisija predlagala, da se vsa nova motorna vozila opremi s sistemi za pomoč pri zaviranju v sili (BAS), so sporočili v Bruslju. Če bi v vsa osebna vozila do leta 2009 vgradili zavorni sistem BAS, bi lahko rešili kar 110 življenj letno. Na cestah v Evropski uniji sicer vsako leto umre kar 8000 ranljivih udeležencev v prometu, kot so pešci in kolesarji. (STA) rusija - V Moskvi počastili spomin na pred letom umorjeno časnikarko Ruski tožilci naj bi vedeli, kdo je streljal na Politkovsko, ni pa znan naročnik umora MOSKVA - Leto dni po umoru ruske novinarke Ane Politkovske se je v nedeljo središču Moskve zbralo več sto zagovornikov človekovih pravic in opozicijskih aktivistov, da bi obeležili obletnico njene smrti. Zbrani so zahtevali objektivno pojasnilo umora do režima kritične novinarke. Med zbranimi so bili predstavniki opozicijske stranke Ljudska demokratska unija, ki jo vodi nekdanji ruski premier Mihai-l Kasjanov. »Pred letom dni je bila Politkovska ubita na odvraten način. Umrla je, ko je zagovarjala človeško dostojanstvo za vse državljane. Njeno ime je postalo najvišja moralna avtoriteta,« je v govoru na zborovanju dejal Kasjanov, ki je napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah leta 2008. Njen nekdanji urednik pri tedniku Nova Gazeta Dimitrij Muratov je dejal, da njeno delo živi naprej, pri čemer je izpostavil sojenje ruskemu častniku zaradi zločinov v Čečeniji, ki jih je razkrila Politkovska. Na trgu v bližini Kremlja so pripravili razstavo fotografij iz Čečenije. »Mislim, daje to najboljši način, da se ohrani spomin nanjo in da se pokaže, da njeno delo ni umrlo,« je dejala Tat- jana Lokšina iz skupine za varstvo človekovih pravic Demos, kije soorganizator razstave. No-vinarkini kolegi pri Novi Gazeti, ki so obletnico obeležili z obiskom njenega groba na pokopališču na obrobju Moskve. Glavni preiskovalec umora Ane Politkovske, Petros Garibjan, pa je v včeraj objavljenem pogovoru za Novo Gazeto dejal, da preiskovalci vedo, kdo je streljal na novinarko, vendar še ne vedo, kdo je naročil njen umor. Njen umor je imel politično ozadje in bi lahko imel vzporednice z umorom ameriškega novinarja Paula Klebnikova leta 2004, je dodal Garibjan. Po njegovih besedah so oblasti doslej vložile obtožnice proti enajstim osebam, deset med njimi so jih aretirali. Slednji so obtoženi pomoči organiziranemu kriminalu, vendar preiskovalci še niso ugotovili, kdo je naročil umor Politkovske, je še povedal Garibjan, ki je višji preiskovalec v uradu ruskega generalnega tožilca. Politkovska, sicer mati dveh otrok, je bila ena redkih v Rusiji, ki je preiskovala vojne zločine v Čečeniji, napisala pa je tudi več knjig, kritičnih do Putinove vladavine. Neznanci so jo 7. oktobra lani ustrelili na njenem domu v Moskvi. Ana Politkovska resolucija - Med njimi Hrvaška Nato podprl vstop treh novih članic REYKJAVIK - Odbor Parlamentarne skupščine zveze Nato za obrambo in varnost je v nedeljo v Reykjaviku sprejel predlog resolucije, ki šefe držav in vlad članic zavezništva poziva, naj prihodnje leto na vrhu v Bukarešti Hrvaški, Albaniji in Makedoniji izdajo povabila za začetek pogajanj o vstopu v Nato. Člane Parlamentarne skupščine resolucija poziva, naj se v procesu ratifikacije protokolov o pridruževanju novih članic v nacionalnih parlamentih "aktivno angažirajo", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Odbor PS Nato je v "Predlogu resolucije o podpori trem jadranskim kandidatkam za članstvo v Natu" šefe držav ali vlad članic zavezništva pozval, "da na svojem naslednjem vrhu aprila 2008 v Bukarešti povabijo na začetek pogovorov o članstvu tiste države kandidatke, za katere bodo ocenili, da so pripravljene na članstvo v zavezništvu, in katerih približevanje bo ocenjeno kot krepitev varnosti in stabilnosti na evro-atlantskem območju". Potem ko je bil predlog resolucije potrjen na odboru PS Nato, naj bi ga danes sprejeli še na plenarnem zasedanju PS Nato, ki se ga bo udeležil tudi generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer. Letno zasedanje PS Nato tokrat od 5. do 9. oktobra poteka na Islandiji v Reykjaviku. Na njem poleg predstavnikov članic Nata kot pridruženi člani sodelujejo še predstavniki držav članic Partnerstva za mir. Predstavnik Hrvaške v Reykjaviku Krešimir Čosič je v pogovoru za Hino že v nedeljo izrazil zadovoljstvo s sprejeto resolucijo in dejal, da je to "dober znak pred naslednjim vrhom Nata", ko naj bi zavezništvo izdalo nova vabila za članstvo. (STA) 3 0 Torek, 9. oktobra 2007 PRIREDITVE trst - Začetek nove sezone Stalnega gledališča FJK Uvod v sezono v znamenju znanosti Drevi prva uprizoritev Brechtovega dela Galilejevo žilvjenje Prizor iz predstave Začetek nove sezone Stalnega gledališča FJK - Rossetti bo močno zaznamovala znanost. Drevi bo na vrsti predstava Galilejevo življenje (Vita di Galileo), delo nemškega dramaturga Bertolta Brechta, ki z likom in besedo velikega znanstvenika iz Pise obravnava zelo aktualne teme človekovega pristopa do znanosti, vpliva oblasti na znan stve ni svet ter od no sa med raz is -kovanjem in etiko. Predstava, ki so jo prvič postavili na oder marca letos, je sad sodelovanja med Stalnim gledališčem FJK in gledališko skupino Gli Incamminati. Režijo je podpisal Antonio Calenda, v naslovni vlogi pa igra Franco Branci-a ro li. Po no vi tve si bo do sle di le do ne -delje, vzporedno s predstavo pa je v teku sklop zanimivih predavanj o znanstvenih temah, ki ga skupaj prirejata Stalno gledališče FJK in Tržaška uni-ver za. Uvod v gledališko sezono 2007/2008 bo torej namenjen avtorju, ki nas še petdeset let po svoji smrti opozarja na velike in aktualne probleme, kar zmorejo samo največji misleci univerzalnega kova. Brechtove drame vodijo v poglobljen razmislek o človeku in življenju, njegov način pisanja je edin stven in za to tu di do kaj raz po -znaven. Režiser Antonio Calenda je o avtorju dejal, da je »za naš razum pomemben kritični vodnik, ki smiselno FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 10. oktobra ob 11.00 / Gostovanje MGL, J. Boko: »Gledališka ura«. Abonma Morski pes. MILJE Gledališče Verdi V četrtek, 11. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo F. Paravidina »Tihobitje v jarku«. Režija: Nenni Del-mestre. Z italijanskimi nadnapisi. BARKOVLJE SKD Barkovlje, Ulica Bonafata 6 V petek, 12. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. BOLJUNEC KD France Prešeren V soboto, 13. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 9. ob 16.30, jutri, 10. v četrtek, 11. v petek, 12. in v soboto, 13. ob 20.30, v nedeljo, 14. ob 16.30, v torek, 16. ob 16. 30, v sredo, 17., v četrtek, 18., v petek, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 20.30 ter in s postavljanjem problemov razsvetljuje naš pogled na človeka«. Glavni lik je italijanski fizik, matematik, astronom in izumitelj iz 16. in 17. stoletja, nesrečen junak s številnimi pozitivnimi značilnostmi. Brecht ga opisuje večplastno, saj znanstvenik izstopa obenem kot človek bogatega duha in številnih protislovij, željan resnice, osamljen in tudi ranljiv. Na odru se njegova zgodba začne v času poučevanja matematike na univerzi v Pado-vi (od leta 1592 dalje) in se konča z žalostnim epilogom, ko mu je pod nadzorstvom svete inkvizicije delo onemo-go če no, saj se po pro ce su znaj de v hiš -nem priporu. Vmes se vrstijo osebna zmagoslavja, pomembni dosežki, porazi in ponižanja, v ospredju pa je vedno njegova neskončna raziskovalna strast. Eden izmed Galilejevih številnih iz umov, te le skop, mu omo go či, da znan stve no do ka že Ko per ni ko ve te o -rije o heliocentričnem sistemu: Cerkev se z znanstveno revolucijo noče sprijazniti in Galileja postavi pred dilemo, ki ga popolnoma razkolje - ostati zvest svojim teorijam, učencem in zna nos ti ter s tem iz bra ti smrt ali pa skrbeti za lastno življenje? Znanstvenikova življenjska parabola se po pro-ce su na glo upo gne v sme ri za to na. Včeraj je bilo medtem na vrsti prvo srečanje v sklopu pobude »Izzivi znanstvenega raziskovanja in Galileje- v nedeljo, 21. oktobra ob 16.30. Gledališče Rossetti Bertolt Brecht: »Vita di Galileo«. Urnik: danes, 9. oktobra ob 20.30, jutri, 10. ob 16.00, v četrtek, 11., v petek, 12., in v soboto, 13. ob 20.30 ter v nedeljo, 14. oktobra ob 16.00. DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: v petek, 12. in v soboto, 13. ob 21.00 ter v nedeljo, 14. oktobra ob 17.00. GORICA Kulturni dom V soboto, 13. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia" »Pasiones de corazon«. Gledališka skupina "Společna sestava" (Praga). _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: v četrtek, 11., v petek, 12. in v soboto, 13. oktobra ob 20.00. V nedeljo, 14. oktobra ob 18.00 / Bra-nislav Nušic: »Oblast«. Gostovanje KUD "Oder treh herojev" iz Pirnič. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 9. oktobra - 11.00-12.25 / Jean- va dediščina«. Predavanja potekajo ta teden vsak dan, prva gostja je bila as-tronomka Margherita Hack, ki je govorila o Galileju in o rojstvu sodobne zna nos ti. Da naš nje sre ča nje bo ob 11. uri v učilnici Bachelet, na glavnem sedežu tržaške univerze: Francesco Bal-sano, direktor oddelka za interno medicino na rimski univerzi La Sapienza, bo spregovoril o izvornih celicah. Jutri bo ob 11. uri v sosednji učilnici Ve-nezian govor o znanosti, veri in pravu, posegel bo Mauro Barberis, redni profesor na tržaški pravni fakulteti. V četrtek bo Andrea Da Col, profesor na tržaški leposlovni in filozofski fakulteti, obravnaval ravno inkvizicijo in Galileja (ob 18. uri v gledališču Rossetti). Zad nje sre ča nje bo v pe tek ob 11. uri v učilnici Bachelet, kjer bo Galilejevo mišljenje analiziral Giancarlo Ghirar-di, redni profesor na tržaški fakulteti za fiziko, matematiko in naravoslovje. Pri Stalnem gledališču FJK se ponašajo z novima pridobitvama. Pred drevišnjo predstavo bodo odprli novo restavracijo CafeRossetti, od včeraj pa deluje nova prodajna točka: vstopnice in razni abonmaji bodo odslej na voljo tudi v tretjem nadstropju tržaškega trgovskega centra Torri d'Europa. Oken ce bo od pr to vsak dan s sle de čim urnikom: v ponedeljek med 12. in 21. uro, od torka do sobote med 9. in 21. uro, v nedeljo med 10. in 21. uro. Baptiste poquelin Molière: »Scapino-ve zvijače«; ob 19.00 Vladimir Bartol: »Alamut«. Jutri,10. oktobra ob 19.30 / Tomaž Svete: »Pierrot in Pierrette«. Gostuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. V četrtek, 11. oktobra - 15.00-17.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 13. oktobra - 19.30-22.30 / Eugène Labiche, Botho Strauss: »Špa-rovček«. Mala drama Danes, 9. avgusta - 20.00-21.45 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. Jutri, 10. oktobra - 20.00-21.30 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 12. oktobra - 20.00-21.30 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 13. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 9. oktobra ob 18.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Jutri, 10. oktobra ob 19.30 / Martin Crimp: »Podeželje«, gostuje Prešernovo gledališče Kranj. V četrtek, 11. in v petek, 12. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V soboto, 13. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Jutri, 10. oktobra ob 20.00 / Rokgre: »O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni«. V četrtek, 11. in v petek, 12. oktobra ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V soboto, 13. oktobra ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 10. in v četrtek, 11. oktobra ob 19.30 / »Dosje: Hiacinta Novak -DHN 03«. (3 del gledališke humori-stične nanizanke) po motivih iz romana A. Kremaunerja, koprodukcija s Studiom Biti. V petek, 12. oktobra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«, (črna komedija), režija Gojmir Lešnjak - Gojc. Cankarjev dom Dogaja. Premiera mladinske predstave. Zamisel: Maja Dekleva, Gregor Kam-nikar, Tomaž Lapajne in Andreja Rauch. Urnik: v petek, 12. oktobra ob 11.00 in 19.00 ter v soboto, 13. oktobra ob 11.00 in 17.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 12. ob 20.30 in v nedeljo, 14. oktobra ob 17.30 / Peti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi in igra na klavir Frédéric Chaslin. V petek, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra ob 17.30 / Šesti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Marko Leton-ja, Isabelle Faust - violina. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V soboto, 13. oktobra ob 20.30, Umag, župnijska cerkev sv. Pelegrina mučen-ca / Roberto Velasco - orgle. V ponedeljek, 15. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Manuel Tomadin - orgle. V torek, 16. oktobra ob 20.30, Milje -stolnica / Marianna Prizzon - sopran in Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic -klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkùja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 12. oktobra ob 20.00 / Koncert Rudija Bučarja. NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 12. oktobra ob 20.15, velika dvorana / Ruska klavirska glasba, nastopajo: Erik Šuler, Aleksandra Pavlo-vič in Ivan Skrt. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 9. oktobra ob 19.30, dvorana Slovenske filharmonije / Godalni kvartet Janaček. Gost: Miloslav Jelinek -kontrabas. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. -/ Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA V razstavnih prostorih KC Lojze Bra-tuž, (Drevored 20. septembra): bo do 14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. Kulturni dom: v soboto, 13. oktobra ob 18.00 bo otvoritev fotografske razstave »9. fotosrečanje«. ŠMARTNO V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. ČEDAD Centro Civico - Borgo di Ponte: do 21. oktobra bo pod naslovom »Il respiro dell'esistenza« razstavljala slikarka Claudia Raza. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija: fotografska razstava, Share International Slovenija »Otroci sveta«. Kosovelov dom: v petek, 12. oktobra ob 18.00 odprtje razstave gledaliških objektov in mask Ljuba Bizjaka z naslovom »Deske, ki pomenijo življenje«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. NOVA GORICA Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. Galerija Frnaža, (Erjavčeva ulica 4): do 19. oktobra bo na ogled razstava Andreja Trampuša z naslovom »V začetku je bila svetloba«. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): od torka, 9. do srede, 30. oktobra bo na ogled instalacija »Euforum«, ki jo je postavila goriška umetnica Anni-bel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 10. oktobra 2007 31 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Prvi aplavz: pianistka Marija Vi-viani, duo Urška Petaros - flavta, Matjaž Zobec - klavir Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik, vreme, prometne informacije 6.45 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska 10.35 Gremo v kino 10.40 Deset minut za oddaje pristopanja: Federcasa 11.00 Aktualna odd. z nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Maura Leone) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: Življenje v živo 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Gente di mare 2 (It., '06, i. Lorenzo Crespi, Vanessa Gravina, Claudia Ruffo) 23.35 Dnevnik 23.40 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.15 Otok slavnih 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) 13.00 Dnevnik 13.30 TG2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. (vodita Milo Infante in Roberta Lanfranchi) 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved , 18.30 Dnevnik, Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality show: Otok slavnih 19.50 Nan.: 7 življenj (i. Luca Seta) 20.25 Izžrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds (i. Mandy Patinkin, Matthew Gray Gubler) 22.40 Nan.: Senza traccia (i. Anthony La- Paglia, D. Kashani) 23.30 Dnevnik Tg2 23.45 Film: K2: il sogno, l' incubo ^ Rai Tre 6.00 Rai News, 6.30 II caffe 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Tgr Ženske, 12.45 Zgodbe - Italijanski dnevnik 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželni dnevnik, vreme 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis 15.10 Variete: Trebisonda,Mladinski dnevnik Gt Ragazzi 17.00 Dok.: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro' (vodi Giovanni Floris) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Doc 3: Dekleta vojaki i Rete 4 Pregled tiska, 6.20 Kapljice zgodovine Nad.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Freed Dryer), 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica (i. A. Heinle) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze Film: La stella di latta (vestern, ZDA, '73, i. John Wayne) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Film: Reazione a catena (pust., ZDA, '96, i. Keanu Reeves, Morgan Freeman, R. Weisz) Film: Space Cowboys (pust., ZDA, '00, r.-i. Clint Eastwood, Tommy Lee Jones, Donald Sutherland) Pregled tiska 6.00 6.25 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.30 17.50 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.40 0.30 8.00 8.50 9.00 9.40 10.55 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 ; Canale 5 Na prvi strani Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje TV film: Il fidanzato di mia figlia (dram., Avstrija, '06) Tg5 com/Meteo5 Nan.: Končno sama, 11.25 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: Centovetrine Aktualna odd.: Moški in ženske Nan.: 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut TV film: Una grande vincita per papa' (kom., Nem., '06, i. Heio von Stetten, Gina Sehlmeyer) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia Variete: Ciao Darwin (vodita Paolo Bonolis in Luca Laurenti) O Italia 1 6.00 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver - Človeški faktor, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.25 Odprti studio, šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars (i. Kirsten Bell, Francis Capra) 15.55 Nan.: Hannah Montana (i. Milley Cyrus, Emily Osment) 16.50 Risanke 17.30 Risanke: Spongebob 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera cafe' 19.40 Risanke: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.35 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: Mama prijateljica (i. Alexis Bledel, Lauren Graham) 23.00 Film: Il pianeta delle scimmie (fant., ZDA, '01, i. Mark Wahlberg, Tim Roth) ^ Tele 4 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualno: 60 in več 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.30 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 15.30 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 19.55 Športna oddaja 20.55 Aktualno: Včeraj in danes 21.00 Film: Cosi' parlo' Bellavista (kom., '87, r.-i. Luciano De Crescenzo) 6.00 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.30 Nan.: FX, 11.30 The Practice 13.00 Nan.: Na sodišču z Lynn - Meta- morfoza (i. Kathleen Quinlan) 14.00 Nan.: Osvajanje Zahoda 16.00 Dok.: Atlantida 18.00 Nan.: Stargate SG1 19.00 Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell) 20.30 Aktualno: Osem in pol 21.30 La7 Doc.: Homo Sapiens 23.30 Nan.: L World - Lynch Oin (T Slovenija 1 6.10 7.00 7.10 9.00 9.05 9.20 9.30 10.10 10.25 11.00 12.00 13.00 13.15 13.25 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.15 16.20 16.35 17.00 17.30 18.00 18.30 18.40 18.55 19.55 21.00 Kultura/Odmevi 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila Radovedni Taček: Ceidlo Lutkovna nan.: Bisergora Otr. nan.: Sejalci svetlobe: Čarobno jabolko Sprehodi v naravo: Jesenske barve Zgodbe iz školjke Planet Zemlja Predsednik za Slovenijo Poročila, vreme, šport Skozi čas Intervju: Karl Erjavec Obzorja duha Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Trojčice Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter Dok.: Koža, dlaka, perje Ris. nan.: Hotel Obmorček Knjiga mene briga - Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Lepota v ogledalu zdravja Modro Žrebanje Astra Risanke Vreme, dnevnik, šport Predsednik za Slovenijo Informativno-razvedrilna odd.: Piramida (vodi Erika Žnidaršič) 22.10 Odmevi, kultura, vreme, šport 23.10 Dok.: V spomin Aleksandru Litvi-nenku (Niz.) (t Slovenija 2 9.30 Zabavni infokanal 12.30 TV prodaja Otroški infokanal Slovenci po svetu Dober dan, Koroška! Studio City Izvir(n)i Mozaik Mosotvi - hidak Poročila Kalejdoskop Aktualno Dok.: Portret trobentača Staanka Arnolda Igrano-izobraž. mlad. nan.: Muzi-kajeto - Blues (Slo, '07, r. Brane Bi-tenc) Globus Dediščina Evrope - Film: Wallis in Edward (zgod., VB, '03, r. David Moore, i. Joely Richardson, Stephen Campbell Moore) Nad.: Blackjack (VB-Avstral., '05, i. Colin Friels, Marta Dusseldrop) 6.30 9.00 11.00 13.00 13.30 15.00 16.25 16.55 17.25 18.00 18.05 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 22.40 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Mladinska odd.: Fannzine 15.00 Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim Goddard, i. Sam Neil) 15.55 Sredozemlje 16.25 Kulturni magazin: Artevisione 16.55 Meridiani 18.00 Program v slovenskem jeziku: Na obisku 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vreme, šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Glasovi Dalmacije: Srečanja z italijanskimi skupnostmi vzhodnega Jadrana 20.30 Nautilus 21.10 Q - trednovska oddaja 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik 22.15 Potopisi 22.45 Folkest 23.45 Istra in... Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 16.30 Nogomet 18.00 Mladi o mladih 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Spoznajmo jih 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Goriška in Vipavska 21.30 Asova gibanica 22.00 Na Primorskem 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, prravljica in na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 8. del); 11.00 Studio D; 11.15 Radijska posvetovalnica: na vprašanja o vzgojnih zadregah odgovarja psiholog Bogdan Žorž; 12.00 Tema tedna; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Ve-soljčki v živalskem vrtu "Zelena oaza"; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbori; 18.00 Istrska srečanja; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 15.00 Predsedniška kampanja; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Napovednik; 17.10 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.50 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.15 Samopred-stavitev predsedniških kandidatov; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Pogovor s predsedniškimi kandidati; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medi-gra; 10.15 Skladatelj tedna: Gioacchino Rossini; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 9. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona **anticildona vremenska _ slika a MARIBOR O 5/16 PTUJ O M. SOBOTA O 5/18 ZAGREB 7/17 O ÎNAPOVED ZA DANES* Sprva bo pretežno jasno, popoldne pa se bo oblačnost koliko povečala. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem v krajih z burjo okoli 10, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 21 stopinj C. Nad večjim delom Evrope je anticiklonsko območje, nad Jonskim morjem se zadržuje ciklon. Proti nam pritekajo v nižjih plasteh severovzhodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 18.31. Dolžina dneva 11.17. r LUNINE MENE Luna vzide ob 5.20 in zatone ob 17.40. Nad srednjo Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. V višinah bo nad naše kraje dotekal nekoliko hladnejši in postopno nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. Popoldne in v noči na sredo se bodo pri najbolj občutljivih začele pojavljati z vremenom povezane težave. PLIMOVANJE Danes: ob 3.25 najnižje -48 cm, ob 9.56 najvišje 54 cm, ob 16.12 najnižje -46 cm, ob 21.59 najvišje 34 cm. Jutri: ob 3.49 najnižje -45 cm, ob 10.15 najvišje 54 cm, ob 16.36 najnižje -50 cm, ob 22.28 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............15 2000 m............4 1000 m...........10 2500 m............2 1500 m............6 2864 m............1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O 4/13 KRANJSKA G. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O -TRŽIČ 6/14 0 KRANJ LJUBLJANA 8/15 POSTOJNA O 6/13 KOČEVJE N° o 5/14 S. GRADEC CELJE 6/15 O MARIBOR O 7/ 14 PTUJ O M. SOBOTA O 7/16 N. MESTO 7/14 O .___ ZAGREB 9/15 O Povečini bo zmerno oblačno zaradi visoke koprenaste oblačnosti. V vzhodnih predelih bo lahko nekaj več spremenljivosti. Ob morju in v nižinah bo pihala zmerna burja. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Burja na Primorskem se bo okrepila. Nekoliko hladneje bo. Zvečer in v noči na četrtek bo predvsem ponekod v južni in vzhodni Sloveniji rahlo deževalo. V četrtek bo spet več sončnega vremena. Še bo vetrovno. nobelove nagrade - Včeraj razglasili prve letošnje zmagovalce Nagrada za medicino ameriškemu Italijanu, Američanu in Britancu Mario R. Capecchi STOCKHOLM - Letošnji dobitniki prestižne Nobelove nagrade za medicino so ameriški Italijan Mario R. Capecchi, Američan Oliver Smithies ter Britanec Martin J. Evans, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je spo roči la žirija v Stockholmu, so nagrado prejeli za svoja »prelomna odkritja na področju za-rodnih izvornih celic in rekombinacije DNK pri sesalcih ... ki so vodila v razvoj silno močne tehnologije«. Gre za tehnologijo ciljanja ge-nov.Nagrajenci so s tehnologijo ciljanja genov pri miših razvili laboratorijski model, ki nudi pomemben vpogled v širok spekter bolezni, od kardiovaskular-nih do nevrodegenerativnih, sladkorne bolezni in rakavih obolenj, ter pomaga pri razvoju novih zdravil. »Ciljanje genov pri miših prežema vsa področja bio-medicine. Njegov vpliv na razumevanje funkcij genov in njegove koristi za vso ¿mM tAv j ¥ V* Oliver Smithies človeštvo se bo v naslednjih letih še povečal,« so zapisali v Karolinska inštitutu v Stockholmu. S pomočjo tehnologije ciljanja genov se deaktivira oziroma »knockouti-ra« posamezne gene, tovrstni poskusi pa so razjasnili vloge številnih genov pri razvoju zarodkov, fiziologiji odraslih, staranju in boleznih. Do danes je bilo na ta način onesposobljenih že 10.000 genov miši, kar je približno polovica vseh genov pri sesalcih, pojasnjujejo člani odbora v Stockholmu. Cappechi je bil rojen v Italiji leta 1937 ter je profesor genetike človeka in biologije na univerzi v Utahu. V Veliki Britaniji rojeni Smithies je profesor patologije na univerzi v Severni Karolini, leta 1941 rojeni Evans pa je direktor šole za bioznanosti in profesor genetike sesalcev na univerzi v britanskem Cardif-fu. Nagrajenci kot vsako leto prejmejo zlato medaljo, diplomo in deset milijo- Martin J. Evans nov švedskih kron (dober milijon evrov). Lani sta Nobelovo nagrado za medicino prejela Američana Andrew Z. Fire in Craig C. Mello, ki sta odkrila temeljni mehanizem za nadzor pretoka genetskih informacij. Karolinska institut ju je nagradil za odkritje interference RNK, ki je pomembno za obrambo pred virusi. Svoje ugotovitve sta sicer objavila že leta 1998. Z objavo nagrajenca za medicino ali fiziologijo se je začela letošnja sezona Nobelovih nagrad. Današnji objavi bo v to rek prav tako v Stock hol mu sle -dila razglasitev nagrajenca za fiziko, dan kasneje nagrajenca za kemijo, Nobelov nagrajenec za ekonomijo pa bo znan naslednji ponedeljek. Nobelov nagrajenec za književnost bo razkrit v četrtek, nagrajenec za mir pa dan kasneje v Oslu. Nagrade vsako leto podelijo 10. decembra ob obletnici smrti Alfreda Nobela leta 1896. (STA) francija - Po mnenju soproge Jacques Chirac upokojenec kot drugi PARIZ - Nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac, ki se je maja po dvanajstih letih predsednikovanja poslovil od Elizejske palače, sedaj živi povsem drugačno življenje, kot ga je bil vajen. Kot je v nedeljo v pogovoru za radio RTL dejala njegova soproga Bernadette, je nekdanji predsednik sedaj pač upokojenec kot številni drugi, vendar pa je lahko Francozom še vedno koristen, samo na drugačen način, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vsakdo v Franciji, ki se upokoji, ve, da to pomeni konec dotedanjega hit rega rit ma in da je tre ba pois kati no ve in terese, je pojas ni la Ber na -dette. Po njenih besedah namerava njen 74-letni soprog v prihodnje predvsem veliko potovati, svoj čas pa bo posvetil tudi branju in ogledu različnih prireditev. Nekdanja prva dama Francije je še dodala, da se Jacques Chirac redno srečuje s svojim naslednikom Nicolasom Sarkozyjem, o katerem je sicer menila, da se je izkazal za izjemno dinamičnega in pogumnega. Tudi ferrarija je mogoče ponarediti RIM - Zunaj huj, znotraj pa... Navzven je bil videti kot ferrari, a pod karoserijo se je skrival zgolj pontiac fiero GT. Italijanska policija je tako nedavno v Rimu ujela mladeniča, ki je več mesecev delal na tem, da je "zvaril skupaj" svojega ponarejenega ferrarija, pri tem pa ni pozabil niti na slavni logotip v podobi konja, ki je prepoznavni znak tega svetovno znanega športnega vozila. Policija je nanj postala pozorna, ker se je po ulicah Rima vozil z izjemno glasnim motorjem in agresivno vožnjo. Kontrola prometnega dovoljenja pa je nato razkrila, da vozilo ni ferrari, kot je bilo videti, ampak pontiac. Zaradi ponarejanja so proti ponarejevalcu že izdali ovadbo. Grozi mu do treh let zapora. Švedski poklon Bergmanu še na dveh znamkah STOCKHOLM - Švedske pošte so v soboto sporočile, da bodo januarja izdale še dve znamki v spomin na režiserja Ingmarja Bergmana, ki je umrl julija letos, star 89 let. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bo ena od obeh znamk prikazovala Bergmana na snemanju filma Fanny in Alexander (1982), ki je prejel oskarja za najboljši tujejezični film. Črnobela podoba kaže Bergmana, kako daje napotke igralcem med snemanjem prizora z božično večerjo. Med igralci, ki bodo vidni na znamki, je Erland Josephson, eden režiserjevih najtesnejših prijateljev. Druga od obeh znamk bo portret Bergmana, narejenega po fotografiji iz leta 1998. Spominske znamke bodo dali v prodajo 24. januarja, so zapisali v sporočilu. Švedske pošte so pred leti že izdale znamki, povezani z Bergmano-vimi filmi, to sta bila Kriki in šepetanja (1973) ter Divje jagode (1957). (STA)