Dolenjske, Novic« i/.liajajo vsul; pelok; uko ; : jc tli iliUi prtiztiik, lititi |iojiroj. ; :
Cetia jim jc zh ccio icto i^od aprila lio iipiila) ."1 K, za pol itîtji li. Naroriiiiiji '/Al Xenn'ijo, Bosno in rlniye evropsku liržave znašii K, za Ameriko 4-.')0 K. List ill ot;iasi stí plitřiijtíjo itii)íi'(\j.
iiiii'<ičtii)io in oziiatiiiii
liskarnu J. Knijec iihmI.
Ko SO zablestele sveče...
Ponosni lii'aiii )K)žji stnni v zimski (lan. Zaííiicžeito i^^líi^^jiiif'siiivíijo podlK'!» ti(h;jo, ki se iskri v žarkih lu'iuiietiili solnca, kakor bi Ijíli^ líoljanc posute 'A milijoni (lotiiaiitov, M C 1)0 gori krvavordwie, nasičeno vriskajocili ])i'anienov, neho žaii, kakor ogroiticn žrtvenik . . . Ali tam v tiliotnein božjem hraitni kloni iimožiea svoje glave. Sključene postave drlité polne bolesti. Uti-^a se iz muřenega srca tilia iiiolilcv, zamorjen vzdih, iieporojena pro.šiija . . . Pa zažaii brleče sveciec plamen, kakor satiiotiui zvezdica, tam (Irjigi, tam tretji, deseti, tisoči .. . Ponosno vstaja hram Ložji v svojem dostojanstvu, in nešteto niigljajočili pramenov se zliva v morje čudovitega veliňastva liiěi . ■ . Vstal je \ioiio?;!ii hram božji v vsej bajni lepoti, zardel je v mogočni krasoti, kakor zakrvavi žrtvenik ... Sklonjene postave pa medle v silni bolesti ín pre-čndiii sladkosti . . .
liilo je tako določeno v ti.sti čuiloviti dobi skrivnosti, Tedaj je vstala Mati, božansko lepa in činlezno jtlomeniia. Vstala je ter se odpravila na ])ot, kajti ni mogla pi-enesti sladkosti materine sreče. Stopila ju v Go«i*otiuv hraui;, „Íj1(U iXiUcr polno ljubezni, poltio razkošne sicčc! Miniain zlata, nimatii svile, iie baržuna, ne de-mantov. Ali imam Dete, porojeno v bajni noči med sijajem zvezd, svoj zaklad, luč-svojiii oči, zvez(io svojega življenja. Tehi ga dai ujem, o ]Jog, Tebi, oče dobrotni, sveti, ljubljeni . . ." Pristojiil je svečenik, pa jc dvignil svoje roke ter dejat : „. . . A tvojo dušo bo tneč presunil . .
]\loi-je solz, morje bolesli se razliva |)o vesoljnem svetu. Temni o!)iaki krožijo nad zemljo. Vzilil)i pretresajo ozračje, kakor bi širni svet trepetal v silni bolesti: Mikjer iniine zvezde, ki bi hladila pekoče bole.sti, nikjer svitiega i)i'amcna zlatega solnca, ki bi razveselil iioleče srce! iCakor ogroitnia olza i)opIavlja goi'jé obal življenja ... Oj
težka pot, trnjeva pot! Mamica, sključena stai'ica, })otuje . . . Nenadoma jo je jiokli-ealo iz daljave, lianjeni sinko kliče materino sree . , , Kam potuješ mamica? llaviuikar je utonila zvezdica na nebu... Smrt je švignila mimo, kakor zadnji pozdrav ... A mamica nima solz v očeh.
Tam ])laka tidada žena. Petei'o otrok, neilolžnili in ljubkih se ovija okoli krila ... Misel za mislijo jirihaja samotno in l)o-lestno ... Šel je ponosen in mlad, kj'epak kakor hrast, oči lilesteče, cvetje na klobuku, pogutii v srcu ... „Še pridem, dušica, in tedaj bo lepo!" Kriknila je žcnka, kajti nenadna bolečina ji jc presutiila srce. Misel je švignila na ])oljano ki'VÎ . . . Tam bledi junak — srce strto . . . Ali zamorjene so svetle solze — žeitka ne plaka . . .
illadenka sloni v samotni sobi. Rožno lice bledi. Dan na dan čaka pisemce, pisemce polno sladkih besed iit sanj ... Cesar ga je poklical. Šel je — a ustna so šei)elala tako sladko: „Pridem, kraljica moja, v svojem si'cu vstvarim kraljestvo. Tebi ovenčam glavico, kajti v mojem srcu gori zate ljubezen ,., Cvetja bom trosil na steze tvojega življenja. Ti mi boš kraljevala, a jaz bom tvoj, ves tvoj . . .I'a je ]H'išel list ves žalosten in prinesel mrke vrstice: „Ne plakaj, padel je tvoj kralj!" Bolna glavica se je sklonila —^ a oko jc bilo solio . . .
Pa ae pomika četa zapuščenih, pre-giuanil). Kakoi' po gozdu begajoče zveri se ozirajo jilalio in trudno, „liežite, bežite, ljudje božji!" Že je za petami kleti so-vrag ... V nai'očju otroci lačni, bolni, Sneg in burja drvita v si'ditem iilesn. Nebo žari, kajti domovi gofé . . . Zajoka dete vse šibko in revno, za]daka mati v si'čni bi'it,kosti, zacvili pes in muka izmučena žival, tresoča se in lačna . , . Stai'ec stopa ves betežen, in oko iiin gori v stratni. Hrbet se tim ki'ivi pml tovorom, pretežkim za stara ramena.., Zadaj pa odpi'l.o peklo. Kakor peklenski jeziki sikajo sovi ažtie krogle, kakor Ijf.fneče zveri tulijo granate, Snu't vihti svojo koso ... — Ali oči so suhe . . .
A tam, kjer pojo topovi svojo mrt-
vaško pesem, tam kjer stoje branilci na meji domovja, tam kjer švigajo ognjene kače in pi'eži snn t ne prizanašajoč, ne izbirajoč, tam kjer kipi v veliČastvu smrti nebo, tamkaj, kjer zaman poskuša tresoča roka ustavili tekoči vir življenja, tam ni strahu v junaških srcili. Sneg pokriva gorske goličave in rdeči madeži vriskajo v belem prtn . ■ . Kakor orli, z jeklenimi kj'em])lji in z goi'ečimi očmi, s trpečimi lici, bledimi od čuvanja, od truila, z orožjem v junaški desnici Čakajo in Irpć naši junaki . . . Krikne mladenič v bolesti — zahrope jnož v snn tnem boju . . . Toda v očeli ni solza, in v srcu ni strahu , . .
Kakor silni zrtvewik je ves svet. ]''lameiii se dvigajo do neha, in v božjem hranni di'IitO. hičice. Sklonjene postave tre-pečejo v čudoviti liolcsti in jn^eČudni sladkosti. Toda srca ne krvavé in oči ne blesté v solzah, kajti domovitia je poklicala, in silne množice so sc odzvale, pj'inašajoć s selioj svoje darove. Za to ni solz v očeh, in v hramovih božjih gore tisočeri ]tlamcni, kakor silen Žrtvenik, ki i)riča o ljubezni do lepe domovine . . .
Stopila je IMati božja v hram Gospodov; „Nimam bogatstva, nitnatii zlata, ne bai'žuna, ne svile, domaniov. Ali imam samo Dete, porojeno v bajni noči, med sijajem čudežne zvezde, svoj zaklad, luč svojih <iči, zvezdo svojega življenja. Tebi, samo Tebi ga darujem o lîog, Ti oče do-brotin, Ti sveti, ljubljeni . , .!" Pristopil je svečenik, pa je dvignil svoje roke ter dejal : ... „A tvojo dušo i)o meč i)resiiuil , .
S čim bomo letos trie škropili?
To vprašanje se sliši letos od strani vinogradnikov najbolj pogostoma In je gotovo tudi za obstoj našega vinogi'adništva najboij važno,
Doslej smo škropili trte z modi'o galico, te pa, kakor je znano, v Avstriji pi'inunijkuje, od zuruij je pa tudi ni tnogoče
dobiti, ker jo naši sovi'ažniki ne puste k nam uvažati.
Tendar se pa je naši marljivi kmetijski družbi, katere član bi moral biti tndi vsak vinogradnik, posrečilo kupiti deset vagonov modre galice na .^vedskem.
Zasluga za to gi'c pred vsem ravnatelju te družbe, gosp. cesarskemu svetniku Pircii, ki je tndi že storil vse potrebne korake, da Nemčija dovoli prevoz te galice, Tako dobimo, zna biti že pi'av v kratketii času, deset vagonov tuje galice v deželo.
Toliko galice, mislim, nima v Avstriji še nobena dežela zasigiirane. Kranjska kmetijska družba ima sicer še daljnih deset vagonov galice naročenih, če bomo pa tudi to galico še sem dobili, je vprašanje.
Za gotovo i)a dobimo i)rvoomctijenih 10 vagonov moili'e galice in še zna biti tudi nekaj galice od dižave, kej' je znano, tla je država vso v Avsti'iji se naliajajočo galico zaplenila v korist vinogradnikom.
Ker se pa poi'abi v navadnih letih na Kranjskem za škropljenje ti't okoli 20 vagonov modi'c galice, tedaj lahko rečemo, da imamo dohi'o polovico one galice na razpolago, ki je vsakoletjio rabimo. Ali to zadostuje?
Da! Ako pravilno in varčno delamo, lahko s toliko galice izhajamo, poprijeti se pa moramo vsi Martin i j eve škropilne z m es i.
Kaj j e il a r t i n i j e v a škropil n a zmes V
^Ai spomladi lanskega leta je podpisani v številnih ju'edavanjiii in v listih, toraj tudi na tem mestn, opozarjal na važnost Martinijevi zmesi za škropljenje vinogi'adov. Važnost te škropilne zmesi je pa [lostala ob splošnem pomanjkanju galice od tedaj še večja.
i\l a r t i n i j e v a š k r o p i 1 n a z m e s je na v a d n a g a 1 i č n o a p n e n a š k roji i 1 ti a zmes, v k a ter i pa je polovica galice n a d o 111 eš č e n a z galunom,
Na 100 litrov vode vzamemo; za jirvo škropljenje Va kg modi'o galice, Va kg
LISTEK.
Vojak pri jaslicah.
A. H,
„.Tuhuiin !" je zavri-^kal trikrat jiovrsti Zlatov l.ojze, čvrst fant lovskega bataljona, ko je zvedel railostno novi{;o, da so mu dovoljeni za božične [iraznike trije dnevi dopusta, Sam ni viidel, kaj bi počel od vesidja. Kar objel l)i bil častnika, ki mti je to sporočil, Skrbi in strait in delo itt znoj, ki jih je, rodila dolga vojska, ki so ga spremljali zlasti zadnje dni, vse je bilo takorekoč ]k)zabljeno, Si'ce mit je jelo uftieje iiti'ipati. Domov pojde . . . Puhinigo leto skoro že ni videl bele domače hiše, ne skrlniega očeta, ne tmgnhanili lic ljubečti matere, ne bratov in sesii-ic. Kolikokrat je že grizel njegovo dušo obup, da si ne bodo nikdar več gleiiali iz obličja v obličje! Sedaj mii je pa uslišalo dobrotno nebo srčne želje. Zares se čuti srečnega! Mitv/. ]iri|iiave, bi-ez glavo !)eži tui vlak, kakor bi ga kdo jirogatija]. Tu najde štiivilne tovai'iše, ki se jim je sreča pravtako nasmejala, kakor njemu. Veselja si mane roke, pogleilttje zdaj po vozu, zdaj skozi okno, v mislili
je pa že ves doma, že pri mizi v rojstni hiši v krogi! svojilt domačih.
Že jo maha po iieli cesti proti vasi, ki mu je bila znatia do zadnjega pi'c-liivitlca, do slednje stezice. Pospeši korake. Srce mu igra veselja, kri urno i>love po žilali, lica žare, oči se iskre. Še par ire-nuikov, pa mu stopi noga na domači prag.
Mati Oila so ravno pripravljali večerjo. O^ró se po prišleču in zagledajo v njííiii — svojega ljubljenca, Lojzeta. Hokejiin omahnejo. burklje jim [ladejo iz rok in že stiskajo desnico sinovo, ga gledajo, olisipajii z vprašanji in se ga ne morejo nagledali.
„ha te le šc enkrat vidim živega, pa sem zadovoljna", so rekli in ga ))eljali v s))remstvu malih bj'atov in sestric v ]n'o-stortio sobo. To so ga vsi glodali! Lepa vojaška uniforma jim je bila nel novega, četudi je iiila stara in zamazana in je glasno vpila )io vtiliki žebti. Večerja se je bila med tem že vsa prismodihi, in ogenj je že jiojemal, ko so s(! zojiet domislili skrbna mati na opravilo zunaj v veži.
1'ičlo odmerjeni doiHist. je mineral Lojzetu br/,0, bizo. Že je trebalo misliti na ločitev. In to ni bilo prijettio. Koliko so mu imeli naročiti ljubeča mati! iSlchenii
dober nauk je slišal Lojze dvakrat, trikrat. Pa še nekaj leži na srcu blage maten; Cile. „Veš kaj, Lojze! Se eno željo mi izpolni, samo eno Željo, lU'ihajajočo iz materinega srca; le])o (e prosim, ])ojdi še k sjiovedi, lu'eduo se povrneš k vojakom. Cerkev je blizu, duhovnik ludi. 'I'ako leiia iiriložnost se ti ponuja, da poskrbiš za svojo dušo, da morebiti take ne boš več našel To veš, katii se vračaš. Morebiti . ,Solze jI zalijejo oči. „Noč in dan ))i no iiinila pokoja, če bi slišala, da te je zadela nesreča, kakor že sto in tisoč drugih, pa bi ne vedela zagotovo, si li naredil račun z Bogom, ali ne."
In Lojze! Odkrito povedano: tii.so mu prijale materine besede. Ivomaj je par dni »loma, pa že sit narijo s spoveiljo. Da mu je kilo di'ug tako zinil, liî se bii okrcnil in Šel, .A. mati, ki ji veje ljubezen iz vsake beseile, ta skrbna mati bi bila pa le ]n'eveč užaljena, če In ji odrekel željo. Naj bo ! ilati so le mali. Časi vojske so tudi resni dovolj.
Poiioldne naslednjega dne po ]iraz-nikili je šel Lojze počasi proti cerkvi. Mračilo se je že. Ni mu bilo laliko opravilo, ki se je zanj odločil. Pi'ecejkrat je že namreč pokazala luna zemljanom svoje
bledo lice odtakrat, ko se ja bil on zadnjič predstavil s])ovedniku. Tudi ni šlo vojaško življenje brez sledu mimo nj<iga.
Stopi v polmraČno hišo božjo. Cisto lirazna je. Sam bo torej. Nihče ga ne bo ojiazoval, ga molil, nihče raztresal. Kakor nalaŠČ zatij. In ta mračna tišina v cerkvi! Kako blagodejno vpliva že sama })o sebi na človeka, kako mu odpira skcu'o nehote vrata do srčnih globin! Se bo vsaj lahko pripravil na sveto opi'avilo, kakor se gre.
A Lojzti se takrat kar ni mogel zbrati. Sam ni vedel zakaj. Ni se mu ljubilo misliti o dneh, ki so mu potekli pri vojakih. Pogledal je proti velikemu oltarju, kjer biva v tabernakeljnu liog, a njemu .skoraj tuji liog, potem proti prižnici, odkoiler je časih slišal, kaj ni dovoljeno storiti, pa zopet po sencali, ki so se sprehajale po stenali. Duh mu uide ven iz cerkve in že se mudi v domači hiši.
Vzdrami se. Tam v kapelici utriplje rdeča luč. Kaj bi bilo? Sam je v cerkvi, nič se mu ne ijubi; gre gledat iučko. A, lučka je (n pî'ed jaslicami. Lupo jih osvetljuje, jaslice, tiste jaslice, ki jih je on kot otrok tako rad hodil gledat, ki se od
galim;\ iti približno VU kg iigašunega ai)tiii; za (Inigo in vsa iiadaljiia škf()i)[jeiija vzaiiieiiic) pa 74 kg galuna in 2 kg uga-Šeiitíga apna.
Le kil<n' ima giilice (lovolj, zlasti Čti je poletje inokfotno, vzame Uiliko ztt (ti ugo in nadaljnje ški'ojjljenje 1 kg galico, V4 kg galinia in 2Vakg ajiiia.
Da piiiJi'avinio n. )ii'- slo litiov Mar-tinijeve zniesi za pi vo ški'opljciije jjostopaiiio tedaj lako-lc: Vzanieino priiiienio velik čeljer in odniei-inio vanj 100 litrov yuiW.. Od te vode odvzamemo koj en škaí, to je kakih 20 litrov vode stiun, za I'az-topitev apna.
y ostalih 80 litrov vode raztopinn) Va kg modre galiee m '/2 kg galnna ob enem in sicer tako kakor smo vajeni, to je, da oiiojc obesimo v enem košku ali v eni vreči tik pod površino vode v reber.
Ko sta se galica m galun raztopila, razmešamo v ]n'ii)ravljcni vodi v škafu 'A kg dobriiga, mastnega, vgascnega apna na redek apiien belež in tega potem med vednim mešanjem in'eoiidimo v i'aztopino galiec in galnna v ćebi'ii.
Nato vse še enkrat iJobro premešamo in î)reskusim() s košćkom reageni'inega (pi'csknšovalnega) papirja, íe ni /Jinss več kisla, kei- bi sicer v tem sluéajn ti to opalila.
Ce je bilo vzeto apna zailosti, po.síam; v to zmes pomočen košček rdečega lak-movega impirja moder (plav), oziroma košček belega, řenolťtaleinovega papirja Ï d e č.
Će se je to zgoililo, gremo laiiko škropit, če ne, je bilo vzeto apna premalo, oziroma je bilo apno preslabotno in ga je treba Še dodati. Tako tedaj pravilno ])ri-pravinio Škropilno zmes.
Enako postopamo tudi pi'i drugom ill tretjem ozîronni nadaljnem škropljenju, samo da vzamemo, da je zmes močnejša, vsake snovi nekaj več, toliko namreč, kolikor je bilo nav^edetm zgoraj.
Priprava Marlinijeve škropilne zmesi je teiiaj prav lalika in enostavna. Opomniti je le še, da se ne sme rabiti več kot en dan staro zmes, zato naj seje pripravi vselej le toliko, koliko)' se je v enem dnevn porabi.
(Koiico jiriliodtijii.)
Kako pridemo po mestih do malo zemlje?
Skrb za vsakdanji živeŽ razjeda danes marsikatero iiišo. Pičli dohodki, rastoOa draginja, to spravlja mestne iirebivalce v čim-dalje težji položaj.
Kdor ima le količkaj zemlje, da mu ni treba vsak grižljaj posebej kupovati, se Čuti na boljšem. Zato jirodira ])o malili
mestih čimdalje î)olj prepričanje, da si je treba pomagati z najemanjem zemljišč, da si na ta narin saj deloma zagotovimo potrebni živež in znižamo neznosne stroške za življenje.
Kjer so se piej obdelovali rodovitni vrtovi, tam so v zadnjih desetletjih zrastle nove hiše po meslih. Tako so sčasoma izginili mnogi vrtovi. luilikor prostoi'a se je zazidalo in obrnilo za stavbne jjrost.ore, toliko se f^a je Imli izgubilo za priikdo-vanje zelenjave in drugega živeža. Tako 11, pr. jo tudi v najbližji okolici Nnvf^ga mesta šlo že veliko vrtnega prostora v zgubo. Kj(>i' stoje seilaj i(;i)e in veiiko nove zgradlje, kjer imamo sejmísče itd., tam se je iired leti prideloval krompir, fižol, zelje in druga zelenjad. In taka slika se odpira oťeni po vseh mestih, ker se je že povsod veliko vrtnega sveta zazidalo in povabilo v druge namene.
Danes pogrešamo vse to prostore toliko bolj, ker je mej tem narastlo tudi število prebivalstva.
.Mestne občine imajo težko delo s prehrano prebivalstva in vtdiko odgovornost. In t([ nastane vjírašaiijc, ali bi ne mogle mestne občine za aprovizacijo tudi na ta način kaj storiti, da id pospeševale dobavo pri[)raviiih pi'ostorov za pridelovanje [mtrebne zelenjave in drugega živeža? Ali bi se no dala vpeljati kaka akííija, s katero i)i se prijiornoglo mestnim prebivalcem do malo zemlje, do pridelovanja potrebnega kromi)irja, i'epe in (ižola ? Ali bi se ne dalo v najbližji okolici pomnožiti število vrtov in manjših njiv V Ali bi se ne dala večja zemljišřa razdelitJ, v rmjem oddati in Času pnmei'iieje izkoj-isčati ?
Pre]u ičan sem, da se dá v tem ozirti Še marsikaj dobrega storiti za mestno jire-bivalstvo, če bi se od sirani mestnili obČin vpeljala v to svrho kaka primerna akcija, ako bi mestna občina pos)edovala dobavo pripravnih prostoi'ov za oddajo v podrobni najem.
Nekatere mestne obč,inc ntegjiejo imeti same nekaj itripravne in lazpoložne zendje, katero kaže obrniti za pridelovanje živeža in iii'cpust.iti meščanom v manjših pareelali v najem. Kjer pa to ni mogoče, naj [la skušajo mestne občine dobiti pripravna zemljišča od takih mestnih in vnanjih posestnikov, ki imajo dosti zemlje, več kakor je rabijo in kakor jo morejo sami obdelovati, Od takih posestnikov naj se dobe zemljišča, saj za čas vojne, in imj se oddajajo mestnim prebival<;em v najem.
Tudi v bližnji okolici Novega mesta n. pr. bi se dalo dobiti Še nekaj takega pi'ostora, ki bi se dal porabiti za vrtove in mala zemljišča, in ki i>i se na ta način veliko boljše in Času jirimej'iieje izkoriščal,
kakor pa, če leži slabo obdelan ali z iioriio travo poraščen in sam selii prepuščen. Posestniki, ki imajo več zemlje in ki jo utegnejo brez Škode za lastna gospodarst va odilati meščanom v najem, naj se oglasijo in naj l»onudijo taka zemljišča jiri mestni občini, mestne občine naj pa posredujejo oddajo takih prostorov v najem, da pridejo po-treimim mestnim prebivalcem v loke.
Tako bodo mestne občine ski'bele za aprovizacijo mest in storile hvaležno delo za mestne iirebivalee.
Nazaj k grudi! Ta klic ne velja danes samo za kmiîtske ljudi, ampak velja tudi za maíomeščane, ěeí.udi ie v dehnsm poměrní svojem !	Kohrman,
Cerkveni koncert v Novem mestu.
Cerkveni koncert, ki se je vršil v nedeljo 23. januarja zvečer ol) pol 5. uri v koi'ist vdov, sirot in invalidov tretjega armadnega zbora v kapitidjski cerkvi, je v sedanjem vojnem času kar zablestel kot blagodejna sohična Uič, i)regrel in vzra-dostil vse Novomesto in okolico. Prostrana cerkev je bila prenapolnjetia poslušalcev iz vseh civilnih in vojaških stanov obojega spola, civilnili in vojaških dostojanstvenikov. Poselnio slovesno lice je dala cerkvi navzočnost nenavadno mnogoštevilnega vojaštva. Osobito nas je pa najprijetnejše iznenadila prisotnost ekseelenceg.goriškega knezonadškofa Fi'iinca Sedej, mil. g. opata P. Bernarda \\'idmantia iy^ ZatiČine ter našega dičnega jirvaka, sklailatelja preC. g. P. Hugolina Satiner iz Ljubljane, ki so pohiteli v naS(» dolenjsko metropolo osebno počastiti naš koncert,
V resnici, tacega glasbenega nžitka, kot nam je nudil ta cerkveni koncert, ne uživamo mnogoki'at. Vojaška goilba 87. polka je imela glavno vlogo, ki jo jo Ízvr.Šila povsem umetniško. Največji učinek jo dosegla s slavnostnim zborom i/. Oratorija „Mesijji" od IJandehia. Prekrasen jc bil Kienzlnov „Blagor jim, ki jili i)reganjajo", katero točko je izvajala mojst-rsko. „Largo" od HiUideina in pa „Hvalnica" od Kremserja za orkester in orgle sta bili vzvišeni točki, katerih nčinek, jiosebno pri hvalnici, je bil naravnost majestetičen ; polne orgle, polu orkestei' (32 mož) je donelo, da je človeku veselja si'ce kipelo. G. primarij dr. Strašek ji: pťl s svojim obsežnim glasom (4oiinodovo „O salutaris hostia!" prav izborno.
Krona koncertu je bila pa gospa Pavla Tjovšetova. To ni pevka, ampak ljuldii slavček! Njen čisti glas, lahkota v višini, gibčnost, s katero je premagala v Haydnovi „Arija iz Stvarjenja" ogromne težkote, imponii'ajo. Tako pa, kot je pela ])rvo Aj'ijo iz Šattnerjeve „Assumptio",
njih kar ločiti ni mogel. Kako vesele trenutke je iirebil pred njimi. 'J'akiat sevc je bil še otrok, nedolžen deček, ki še ni poznal hiiilobije in grdobije tega sveta. Postal je fant. Za jaslice ni več maral. Ni jih šel več pogledat. Ostajal je zadaj v cerkvi med tovariši in sramoval bi se bil, če bi ga bila videla soseda bolj spredaj v cerkvi ali morebiti celo pri jaslicah in bi potem bila okiog pravila, da je poiiožen. Ampak v mla<lih letih je bilo vseeno najbolj prijetno. Še bi jih rad enkrat užival. To rad iii'izna.
Po več lotih torej stoji on zo])et pred jaslicami. Ogleduje jih. Vse drugačne sc mu zde, kakor v otročjih letih. Vse vidi sedaj, rekel Iti, z drugimi očmi.
Zamisli se Lojze v jaslice. Pi'ed oči se mu priigra dogodek božično nočt. Ogleduje zdaj pastirje, zdaj Jeziiščka in začni; — primerjati sebeznjimi. Pobožno ljudstvo občuduje piT'proste pastirje, piJiniliije siromašno Dete v hlevčku, l'a bt vendar on še l)olj zaslužil (jbčiniovatije, še bidj pomilovanje. Kaj pa so doživeli ))astirji posebnega. Čuli so pri Čredah ponoči; kolikokrat je čul on na straži, oi)azt>val zvezdnato nebo in pazil, da se ne vtihotapi sovražnik. Obsije jih
svotlidia; on je tudi imel skoro nešletokrat priliko opazovati ozračje, razsvetljeno z raznobarvnimi raketami in svetlobnimi metalci. Pastirji so ćuli angelsko petje; sam pa godbo, ki so jo igrale puške, strojnice in topovi. Ni li tudi on kakor past.îrji?
Ogleduje Dete v hlevčku. V hlevčku se je 1'odil .Teziis, Kolikokrat, je že on spal še na slabšem kot v hhsvu, Jezus je ležal vsaj na slami. On še slame ni imel. Jeztisn sla delala veselje ifarija in Jožef, sta skrbela zanj, ga božala; kdo sts jc pa zanj pobi'igal! Mrzlo jo bilo, da seje ves tres(il, pa ni bilo oslička in vola, ki bi nni bil dihal gorko sapo. Ni It torej ofi Še ira slabšem kakor iiastirji in Jezus?
Pa zdi se Lojzetu, da ne misli prav. Te misli bi bile skoro bogokletne. Kako se U]ia on jjrimerjati s propruslimi, pa Hogu vdaniiiri jiasiitji. Na svojo dušo jo čislo pozabil, lu božje Dete . . . Bilo jii pač Dete božje. On j(! pa Človek, To trpljenje Jezusovo l'es ni bilo najhujše. J'a poglej na križ, mu veli notranji glas, in i)oteni od-govoi'i božjemu Zveličai'ju, ko te vprašuje: O vi vsi, ki gi'(iste mirno, i)omÍslite in ))o-glejte, če je bolečina, kakor je bolečina moja!"
zna le ona; o njej tri druge sodbe — slavček je!
]\lešan zbor, pevk in pevcev, sprem-Ijarr s i)olrniri oi'kestrom, je zai)el, žal, sanro „t^r-edo" irr „Sanctus" iz Grirberjeve božične maše o]), 45, ampak tako veličastno in dovršeno, »da je ostala le ena sodba; premalo petja! Kakor smo že ob raznih juilikab oi)raviceno povdaijali, ima pa Novo mosto zar'cs pevke in pevce, da jim niso kos zlejia cerkverri zboi'i ludi večjih rm;st. Soihdovale so pa tudi vse najiioljše moči in smo po ])ravi<'-i Novomeščaiije iionosni na naše vrle gg, pevke in ])evce in njih pevoviidjo, našega umetnika in skladateljag. Ig, Hladnika.
Koncert je zaključila večno krasna cesarska himna, ki je mogočno donela v liiši b(»žji pod spremljevanjem polnega orkestra in orgel ter vsej^a iievskega zbora tako, lia Se nismo slišali v Novem mostu sijajnejšega izvajanja cesarske pesmi. Bog živi in ohrani našega i)reljrdjega vladarja in vso cesarsko hi,šo in ceio veliko Avstrijo!
Da se je pa zamogel tako nenavaden slaven cerkvpn koncert uprizoriti, gre Čast in livala veleč, in mil. g. proštu dr. Seb. Elbertu, ki ima vsikdar srce in vnemo za vse takšne iirireditve v gmotno pomoč in tolažilo trpečemu Človeštvu in ravnotako zopet v prijetno razvedrilo ohčinstvu civilnega in vojaškega stanu, ki si želi vsaj trenotne uteiie v teh restrih časih.
Prav pohvalno pa moramo opomniti, da sc je vi'šil koncert v jirelepi harmoniji tudi v nravnem oziru. Vse obnašanje, vse vedetrje ogromnega občinstva-na koni in v cei-kvi, kakor vsacega posameznika, je l)ilo vzvišeno in dostojno, Ka prví î)ogle<l si spoznal, da so so vsi navzoči dobro zavedali, da so zbrani v hramu božjem pod resnim utisorii časa.
Bil je pa tudi denarni uspeh zelo blagoslovljen, kajti nabralo se je povodom tega cerkvein;ga koncerta K 1501'93 ter še dohajajo vedno novi darovi. Gotovo bo ta svota izdatno posušila britke solze vojaškim vdovam, sirotam In invalidom, katerih svojci se bore in trpe, ali pa so že svoje življenje izkrvaveli za cesarja in domovino.	Uh.
DomaČe in tuje novice.
Vojaška godba v Novem mestu. Po
dolgem molku smo imeli zopet piîlîko, jiu-slušati krasno izvajanje vojaške godbe 87, peŠpolka, ki jc došla iz Ljubljane povodom popoldanskega cerkvenega koncerta v kai)iteljski cerkvi, o katerem poročamo na drugem ure,stu. V nedeljo ob polu 1 2. uri je koncertirala na glavnem ti'gu ob krasnem vremenu pred veliko množico ljudstva. —
Dalje ne more več o tem razmišljati. Kesanje ga prevzame. Odpusti naj mu Bog! Saj ni tako zares mislil.
Ozre se še enkiat v Dete, liako ga gleda! Preje tega še opazil ni. Kamor so obrne, povsod gleda za njim Jezušček s svojimi lepimi oČe.sci, Kaj ga neki gleda? Kaj ga mar ljubi? Njega naj bi ljubilo! Pač 011 ni vreden te Ijidiezni, Kako je živel kot vojak, zlasti dokler je bil še v zaledju. Družba, ki ga je obdajala.,. Med njimi Jezusa ni bilo, kakor je bil pri pastirjih. Jezus bi pač gotovo ne maral živi'ti v taki družbi. Bežal bi od njih. Pa si celo upa primerjati se s preprostimi, pa poštenimi pastirji, in z Jezusotii, najsvetejšim . . . On so je pač oddaljil, zelo oddaljil od njega , . . Posebno takrat . . .
Solza mn stopi v oko. Dete ga pa gleda, gleda. Po njem gleda, „Nisem ])rišel iskat pravičnih, ampak grešnike."
Pogumen postaja. Novo moč Čuti v sebi. Srce se mu otaja, mehko mu jiostane in tako lepe misli irni vstajajo v glavi. Vse drugače mora biti. Tako bo živel, da ga bo gledalo božje Dete z veseljem.
„Jezušček, gledaš me, ker tue ljubiš. Tudi zame si so rodil. Tudi zame si trpel.
ležeč na slami v borni votlini. Na to nisem mislil. Ljubiš mo zares? In jaz? Odpusti mi. Dete, nehvaležnost! Glej, sedaj te boru pa ludi jaz gotovo Ijiihil, t« ljubil z novo ljubeznijo in ti delal tudi kot vojak veselje. To obljubim tu pred jaslicami."
Zaslišijo se koraki \m cerkvi, l^ojze lioklekne skesan pred zairireženo okno,..
Vrača .se domov. Zopet bi zavřískal, ])a .še bolj iz .^rca, kakor takrat, ko je zvedel, da pojdo na dopust.. Vest si je ponriril. In kako lopo so ga tolažili gospod!
„Glej! Jezus jc prinesel mir na svet. Saj ve.Š, kako so peli angolci. 'J'ndi tebi je prineslo Dete mir srtia. Ponosi ta mir med vojake, v vojsko. Čuvaj ga, kot dia-goeen zaklad in se vai'iij vpričo tovarišev, da ti ga kdo ne vzame. Nosiš ga v prsteni pjwodi. Trdno zaupaj v lioga in se popolnoma [lusti vodili njegovi sveti A^olji. Naj i>ride, kai' hoče. Nič se ne boj. Saj veš, katere besede so prišlo iz ust božjega Zveličai'ja: Blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani."
Zvečer po cevlívenein koncortu i)ii je svirala vojaška gfidltn v natlačeno polni kavafni „(^-iitral". Diiigi lUiti v pomkíljek ob 9. lili jo iii'1'iiln pr«(l novo gimnazijo, nato před bulniíu) ciísarice lOlizalxite in popoldan oli i)ol li. nri pa pi'cd bolnico llsinilji'nih bratov v Kandiji. A^)di> Iji v nioi'jo nosil, kdor lii luitol to vojaško goill)o livaiiti. Eksakinost, pi'ednaianje in čistost Iiaijiionije, samo imponira: tako izvaja le vojak, vajen discipline in tnlan z vso Ijnbennijo „inuziki". V jiondidjek zvefei' pa se je odpeljala vojaška godba zopet v Ljubljano, /apnstivša nam najlepše ntise in srčno lircpenenje, jo zopet kmalu slišati v Novem mestn.
Izkaz dohodkov povodom cerkvenega koncerta v Novem mestu. Pri koiiccrtn na vslojtnini z vštevšimi f)rc|dačili se je nal)ralo K' 1 UO'Ol. — Poslali so nadalje; g. župan liosmanii V imenu slavne mestne občine IC fiO'—; gi'ofica Allia Mai'S^lieri K 1 (f—; grolica tiodriga Marglieii K 1(>-—; trgovec g. Kari liarboric K 20'—; gosjiod kaplan Lol)é K 10'—; Č. IIL ra) sv. l^'ran-čiška K 11-40; rodbina pl. TerlmboviC K Tr—; g. /Vnton Kline K 5'—; g. žn])tiik Netiiaiiie K 5'—; g. župnik Zorů K 4-—; g. Žujinik Vovko K 3'—; gospoil svetnik A. Sinidovnik K 5'—; g. kaplan ňuštei-Sič K —; gosp. vojni knrat Novak K 2 —; Neimenovan K tí'~. — Pi'i koncertu v ka-varni„ Central" se je vplačalo vstopnine v isti namen K 2 1 T'ôii. 'l'oraj Je aknpaj vstib doliodkov K 1 501'93. — l^og jilainj obilno! Izrekam koiiečno sv{)jo najiskrencjšo zalivalo vsem |). n. sodelovalceni in obiskovalcem koncerlii in sploh vseui, ki so na kakoršenkoli način pripomogli k njegovemu častnemu uspehu, osol)ito se tvrdki J. Krajec nasi, za vso posvojeni voditelju Urb. Horvatu izkazano požrtvovalnost, ki nam jo je ob tej piiliki zoi)et izkazala z brezplačnim na-tiskoin vabil, kakor to vedno jailcvoljo stori VC3 Čas vojne v korist Udečenni križu
in V pomoč v^cm blagim iianiciioiii raznih vojnih podpornih zavodov.
Prošt dr. Scb. Elbert. Novomesto in Kandija v zastavah. Povodom rojstva iiresveth'ga zaveznika naše Avstrijo nemškega cesaija Viljema 11, so plapolale vcei'îij zastave raz hiš v Novem mestu in v Kandiji. Cesar Viljem 11. se je rodil 27. januarja 1859. leta in je tedaj star 57 let.
Podružfiloa „Slomškove zveze" za novomeški in črnomaljski okraj zboruje 3. februarja (.. 1. ob U. uri (lo|K)kine v (Ivoi'ani ííokodeiskoga doma v Novem mestu. Predava c. kr. okr. šol, nadzornik gospod Janko Gi'ad. Valiljeiii so vsi člani in članice, kakor tudi vsi prijatelji šole m „Slomškov« liodl'UŽnice". l'i'iditc gotovo! Odbor.
Zrelostni izpiti nanovomeškigimnazljj.
Maturo je napi'avilo v pi'vem smncsíru .šolskega leta 19Jr)/ir> devet o.smošolcev ki so že enoletni tn'ostovolci, med t,enii trije z odliko. Z odliko so iiialtiririili : Mušič ,fin-ij sprejet v Franc -ložefovo vojaško akailemijo na Dunaju, Turk Josip kadet v Scheiflingu in Uežen Fi'anc enoletni prostovolec v Judcnburgu. Spričevalo zrelosti so dobili: Artič Franc, liele Jožef, Kit Janez, Kvas Fei'dinand, Pîntai' Vikloi', Ropaš Miliui. — Predsedoval je dvaki-at (27. novembra TJlT) in 7. januarja 1 9 I Gj g. deželni šolski nadzornik dr. J. lîezjak, štinki at (29. novembra, 22. decembra 1915, U). in 24. jamiarja 191(1) gosp. ravnatelj Fr. lirežnik.
20 kronski bankovci stare vrste, izdaje 2. januarja 1907, ki so rudečkaste barve in imajo Številko 20 na obeh stratieh v zgornih vogalili, so s 1. jainiarjem 191 (i iz kurza ter se ne sprejemajo več v plačilo. Pač pa se isti laliko zamenjajo pri avstrijskih bankali in sicer še do k(mca leta 1921. Potem pa izgubijo v.so veljavo.
Zgodnja spomlad. Ob sedanjem topleui vremenu I'azveseljuje.jo nas v naši okolici že spomladanski žafran in pa diSeČe vijolico. ZtU'es zgodnji pomladanski pozdi'av. Sicer pa te cvetljice niso nič kaj dobre napo-
vedovalke ugodne in lepe spomladi, kci' bo še dovolj nii-zla in snežena. — Ravnokar nam je pi-inesel neki gostjod Icjio cvetečo vejico nuirelice.
Katol. slov, izobraževalno društvo v Metliki jc ])rire<iilo 23. jan. v nedeljo po-polnilne ))o većei'iiieah jiredslavo z zelo zanimivim vsporcdom v korist Rdečemu križli in zavodu za oslepele slovenske vojake. Vse točke so izborno uspele. Zanimanje je itilo toliko, da je moralo do 200 ljudi oiliti, ker ni bilo veČ prostoi-a. Zato se 111'cdstava z nekoliko spi'cmenjcnim vsporedoni 30. januarja ob 3. uri popoludnc po večcinicah ponovi.
Srebrno iirabrostno svetinjo je prejel itaš domačin Kai-l Lenai-d vsled svojih junaških dejanj pred .sovražnikom lui laškem tiojišču, Ker se ju pa nahajal takrat v bolnišnici vsJed pridobljenih l'an po sra|nielu, je poslal njegov niulporocnik Kaltenegger iz i'ojiie pošte Št. 7G svetinjo njegovemu očem Joželn Lenardu v Novomesto s zelo laskavo pismeno čestitko k |írídneniu in pogumnemu sinu.
Padel je na laškem bojišču v bližini Sv. Miliaela korporal g. Avgust. Skerl, iiovfnneščan, sin Čevlj. mojstra g. Skerla. Zadet je bil 18. dec. v gliivo ttir takoj obležal, kakor poroča uradno obvestilo. Lansko leto se je lnijoval tudi na ruskem bojišču, kjer jo bil ranjen na ustnice in v roko. Ko se je pozdravi! v bolnišnici, podal so je na laško fronto, kjer inu je sovražna krogla le prehitro pretrgahi nit mladega življenja. Htar 2G let zapušča jokajočo ženo, dva nepreskrbljena oti'očiča in neutolažljive stariše, brata in sestro, l.'očivaj v mii'ii braliri bojevnik, tvoja duša pa naj uživa rajsko slavo!
Umrla je 2G. jan. ob 7. uri zjutraj, 1)0 dolgotrajni mučni bolezni, previđena s sv. zakraiiKinti, stara 70 let. gospodična Praričiika Jiobič posestnica v Novnui mestu in teta gosp. moi'iiariSkega kuřata A. Jarca in g, poslanca Evg. Jarca, l'ogreb jť, danes v petek ob 4. uri. ííog ji daj večni mir in pokoj !
Umrla je 1G. jan. Marjeta Kalčič, po dolgi in zelo hudi bolezni, pi'evidena s sv. zakramenti, v 78. letu, Pogreb je bil 18. januarja. Naj počiva v miru!
Letnika 1868 in 1869 pozvana pod orožje 21. februarja. Z l)unaja se uradno poroča, da sla letnika 18GH in 18fi9 pozvana pod orožje 21. februarja 1 9 ! G. Vojna uprava namerava ta d va letnika kakor letnike 18G5, ISfifi in iaG7 zaposljevati v zaledju in v etapnih jirostorih.
Prebiranje županov in občinskih svetovalcev. Včeraj in danes potrjenim županom in občinskim svetovalcem se je izjavilo, da gredo pod orožjcsi)rihodnjini prvím pozivom Prvi prihodnji poziv bo 21. febrnaija.
„Glasbena matica" V Ljubljani. i\i(»jst,ei-na goslih g. Zlatico líalokovič iz Zagreba bo koncei tiral v torek 1. februarja 191tJ zvcéer v veliki dvorani hotela „llnion". Inozemski listi so mu ])rizrmli svotovno slavo. Na koncertu dne 4. oktobra 1915 v Ljubljani jo pokazal, da zasluži to shivo popolnoma. Spremljal ga bo umetnik na klaviiju g. prof. Krautb iz Ziigrcba.
Kmetijska podružnica v Novem mestu je imela odborovo siijo dné 24. jan. t, 1. Načelnik ravnatelj Rohrman se je najprej spominjal smrti velezaslužeiiega [u edsednika glavne družbe Frančiška Po vše t a, ki pomeni za družbo in za njene podružnice nenadomestljivo izgnlio. Odlikoval se rajni IH'edsednik ni samo po svojem vplivnem stališču, ki ga je zavzemal v javnosti na ]'aznih odličnih in častnih mestih, ampak tudi po svoji strokovni izidjrazbi in po svoji neumorni delavnosti. Zato i)ři ni bilo lu'edsedniško nnwto zanj le častno mesto, ampak mesio, na katerem si je prizadeval uveljavljati vse svoje strokovtio znanje in svoje izkušnje v prospeh kmetijstva. Prav Iciii lastnostim njegovim sc je zahvaliti, da je di-užl)a vs[HiŠno na|U'e-dovala in da se je povzilignila na višek svojeg a razvoj a. Ranjki pniilsednik
je imel pa tudi blago srce za v.sc kmetijske težnje in je s svojim vplivom mnogo dobrega storil za irosameznike kakor tudi začele kmetijske organizacije. Organizacija podružnii; mu je bila posisbiio pri srcu in je škoda, da ni mogel izpeljati vseh svojih načrtov. Za vsa njegova dela v piid kmetijstvu nni hočemo ohraniti tudi pri naši podružnici časten spomin, želeč, da uživa onkraj groba bogato ])laeiio in rajski mir. Poročilo o slavnosti „Zlatega klasu" in o oddaji znakov, se je vzelo na znanje. Podružnica je oddala 2700 znakov. Istotako se je sprejelo poročilo o gmotnem položaju podružnične irtnice in drevcsnice. Sklenilo se je soglasno, da se oddajo prazni prostori trtnice v najem in da se napravi na deželni odbor primei'im poilprta peticija za subvencijo podružničnih nasadov v letu 19 IG. Slednjič so se določile cene za oddajo sadnega drevja in trt. Vsak ud dobi brezplačno po 3 (h'evesca. -Čez to število jih zamoro nabaviti po 80 vin. komad. Oep-Ijenke so za člane po 14 vinarjev.
Živinorejska zadruga za novomeško okolico v Kandiji jo imela 24. jan. t. 1. sejo načelstva s predlogi za dehivanje L 1916. Tajnik zadruge ravnatelj Rohrman jii i/javil, da ima zailruga skrbeti y.ti to, da .se (dirani v zadružnem okolišu zadostno število ])lemenjakov za i'(!jo goveje živine in ])]'ašičev. Štetje živine z dné L dec. minulega leta nam jc pokazalo, da se je število goveje živiufs od zadnjega štetja (pi'ed 5 leti) povzdignilo po celi deželi za 20.000 glav in da so je povzdignilo tudi število bikov za 5 4 9 glav. V zadružnem okolišu, ki obsega 5 kmetskih občin, se^ jia tega ne čuti, ampak preje nasprotno, število bikov propada in je danes manjše kakor druga leta. Posebno neugodno je jia stanje nirjascev. Po izkazih zadnji^ga štetja se je naštelo \hí celi deželi trikrat manj mrjascev kakor leta 1910. V novomeškem okraju n. pr, je padlo število mrjascev od 211 na G9. To so številke, ki dosti jasno govore, kaka nevarnost pieti naši prašičjireji, če se reja mrjascev ne vzdržuje v pot.rebnem Številu. Poročevalec je stavil dva predloga, ki sta se soglasno sjjreje.la in sicei' 1 ) da se po vseh občinali zadružnega okoliša poizveduje o sedanjem stanju oziroma številu bikov in mrjascev, in 2) da s(! naprosi deželni odbor, da z nagradami podpira potrebni n ar a š Č a j m I a d i h b i k o v i n m r j a s c e v. Nagrade naj bi sc razpisale in delile o priliki pj'ogledovanja priglašenih živali.
Vojni pregled.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 22. jan. — Včeraj so se na celi severovzhodni fronti vršili boji s topovi. Pri lîerestianih v Volinijî so naše čete odbile ruske iioizvedovahie oddelke. Danes zjutraj je sovražnik zopet pi'ičel napadati dele naše besai'abske fi'onle, pa smo ga odbili.
Dunaj, 23. jan. — Na višini Dolzolca severno od liojana ob Prutu smo razstrelili predsinoči z mino nek ruski jarek. jMed ;-iOO mož močno jiosadko je bilo mogoče žive rešiti le nekaj ljudi. Ponoči od včeraj na danes so in'egnale naše čete sovražnika v ravno tem prostoru iz neke njegove utrdbe. Severnozahodno od Llscieczka izvajajo llusi že več Časa veliko napadov na neko našo utrdbo pri mostu. Skoraj vsak dan sc vnamejo i)obiižnji boji. Vrli branih'i vzdržc vse naskoke. .lužno od Dubna je napadel sovražnik danes zjutraj po močni t.o])riiški pripravi naše postojanke, bil pa je s težkimi izgiibumi odbit.
Dunaj, 22. januarja. — Odinžitev orožja črnogorske armade, ki je ))redpogoj za fiadaljna mirovna pogajanja, jc v teku. Avstroogrske čete so v ta namen, opustivši vsako sovražnost, pričele prodirati v notranjost dežele. Črnogorski vojaki morajo, kjei'koli pridejo skupaj z našimi oddelki, odložiti orožje in se, Če se to zgodi brez
odpora, laliko pod primernim nadzorstvom posvele v domačih krajih svojemu delu. Kdor se upira, se mn orožje vzame s silo in pride v vojno ujetništvo. Taka rešitev, ki JO zalitevajo vojaški vzroki in tndi posclitie navade dežele in njenih pndiivalccv, ho najhitreje t)riponiogla do miru Črnigori, ki že toliko časa trpi vsled vojske. Crnogorsko višje povéljstvo je v tem smislu poučeno.
Dunaj, 23. jan. — Topniški boji ob tolminskem mostÍ.ščii, v zahodnem odstsku karnij-skega pobočja in na posameznih delih tirolske bojne črte. V prostoru iiri Bovcu je bil oilbit napad nekega sovražn(;ga sla-bcjšega oddelka na strmini Uombona.
Dunaj, 23. jan. — Položitev orožja Črnogorcev naprediije. Na številnih točkah se je [toložilo orožje. Na črnogorski severno-vzhodni bojni črti seje udalo zaiinje dni nad 1500 Srbov. Naše čete so zasedle jadranski pristanišči Bar in IJlcinj.
Dunaj, 24. jan. — Sinoči smo zasedli Skader. Nekaj tisoč Srbov, ki so ivorili posadko trdnjave, se je umaknilo brez boja proti jugu. Naše čete so dalje vkorakale včeraj v NikŠič, Danilovgrad in Podgorico. Uaz(n'ožit.ev dežele se je izvedla do te ure in'ez prei)irov. Črnogorski oddelki na nekaterih točkah niso niti čakali naših vojnih sil, marveč so iioložili orožje že prej, da so se vrnili laliko domov. Na drugih krajih je pa večji d(d razorožencev odšel rajŠo v vojno ujetništvo, kakor pa da bi s(! bil vrnil domov, kar jim je bilo dovoljeno. Prebivalstvo je sprejelo naše čete povsod prijazno, ne redko s slavnostmi. Izgredi, kakršni so se n. pr. pripetili v Podgorici, so takoj iionehali, kakor hitro je jiriŠel prvi avstrijski oddelek.
Dunaj, 2ri. januarja. — Razoi'oženje črnogorske vojske se prcjkoslej gladko vrši. Povsod kamor pridejo naše čete, izi'oče črnogorski bataljoni })od poveljstvom svojih častnikov brez (dmtavljanja svoje orožje. Številno oddelkov iz pokrajin, ki jili naši še niso zasedli, jc naznanilo našim prednjim stražam, da so pripravljeni jioložiti orožje. V Skadj'U smo zaplenili 12 topov, 500 i)nSk in 2 sti'ojnici.
Popolnoma izmišljena so vsa iz so-vražne,ga lahora i/.liajajoča poročila o noviii bojih v Črnigori. Potrjuje se, da je zapusti) kralj svojo deželo in svojo vojsko. V katerih ndiah se nahaja zdaj di'janska vladna oblast, se še ne more določno dognati, a je za vojaški izid črnogorske vojske popolnonia brez pomena.
Dunaj, 25. jan. — Liazni deli na.io severovzhodne bojne črte so se nahajali včeraj zopet pod ognjem ruskili topov. Na mnogih mestih je s()vražnik zelo živahno poizvedoval.
Dunaj, 25. jan. — Sovražno topništvo je obstndjcvalo na tirolski bojni Črti kraja Creto (Judikarije) in (Jaldonazzo (dolina Sugana).
Dunaj, 2G. jan. ~ Naše čete so vzele ob goriškem mostišču v boju pri Oslavju del tamošnjih imstojank. Ob tej priliki so ujiile 1197 Italijanov, med njimi 45 častnikov in zaplenile 2 strojnici.
Tudi na veČ drugili mestih bojne črte ob Soči so poslali boji hujši. Odbili smo napade in priiiliževalne poizkuse Italijaniiv proti l.^idgori, Sv. ^Mihaelu in ]troti našim postojankam vzhodno od Tržiča.
Naši letalci so metali bombe na sovražna bivališča in skladišča v Borgu in v Ali.
Níiiiiostnilí načelnika generalnega štaba: pl. Híifer, ťml.
Dopisi.
Iz Čateža ob Savi. „Sedaj je tisii čas, ko morajo Ijuilje trpeti. ?]fii na vojski, drugi doma. Bog nas tepe vse. Ivaj bo, kaj bo? Vse bo jnišlo k nič, vse bo jiozcldo in segnilo. Kaj takega jia šc ne!"
Tako in enako tarnanje se je slišalo meseca novembra, ko je padlo nekaj snega.
DOLENJSKE NOVICE
Sr.t)v. 44.
memla ne samo pri luis, anipak tudi ili'iigod. Pa res se jo l)ilo bali. Pri nas niso kmetje .še vse s polja spravili, niso imeli ne slelje ne drv, ker so komaj f^laviio delo na polju in v vinogradu storili, zunaj ])a lejto sikij^ zakreše in prekriža vse uat'rte, poleg tega pa jih pri}jravi še v sl.mli, da ho zima lutda in dolga, da hodejo zmrzovali, da ho živina na goleni i. t. d. l'a oko Oeeta v nehesili je ])()giedalo rta zemljo in smilili so se itui zemljani, jia je dal toplega solnfka in velra. da sta ju'epodila sneg i u sla prinesla Icjiih g-irkiii duij kakoi- spotiiladi. Pa so si kmel je nagrabili listja in ])reskrheli z di vami, so i)rašili njive in delali nekaleii tudi v vinogi'adtli, di ugi zojjet vozijo gnoj in sejejo, kako]-, da bo vsak ('^as nastopila pomlad. Pa kako t.u(ii uc, te so se pa njeui oziianjevahd pokazali ? Že o iiožičii so tu pa tam cvetele trohentice in zvoii("ki, foloh in jeternili. O novem letu se je njih di'užha pokazala v vcejem številu in iia več krajili, kamor holj solnce (îospé. I'o našem „Griini" se uatii spomlad takoi'ekoé smehlja in gospoda iz Brežic pi'ihaja ob nedeljah popoldne na „Gi'iO,", da se malo razvedii. In trgajo zvončke in troheiiticc in pijejo sladko vinčicc, seveda nc tako ra(iostno kakoi' v mirnih časih in tudi ne toliko. Eno pa, kar tudi v teh resnih časiii človeka na-polnuje % radostjo je napis, ki so blesti na steni veraiule, poieg drugih;
„Bodi Kdi'ava domovina,
Mili moj slovenski kraj!"
Kes, zilrava bodi domovina, pričakuj l)oljšili časov, ko se bomo zopet radovali v tvojem naročju!
Belokranjski - vestnik. »
Iz Adlešič, jan. — Vojska nam je zopet pobrala enega naših župljanov. „Slov." z dne 15. t. m. je poročal pod na-idsom „Smrt junakov", da je jtiulel v vojski, kdaj iu kje, ni povedano, Jožef Ycs(;lič, fant iz Adlc.5ič ii. št. 15. Bil je na italijanskem bojišču pri	peSpolku in star še-le 21 let. Bil je pi'av jioŠten fant, eden izmed najpridiiejših v faii
V zadnjem dopisu sem omciiii, kako toplo in ugodno vreme imamo ta mesec, tla cveto nekatere cvetlice. Naj dodam še, da je že v prvi polovici tega meseca cvetel tudi dien, kakor iia se bližamo veliki noči. Tiuli kovačuik (lonicera eaprifolium) ima že precej velike mladice. V tem nenavadno ugodnem vremenu ljudje tudi Že orjejo za krompir in turšico in vozijo pridno gnoj, da se vsaj nekaj dela tičini, ker ne vemo, kaj'bo vspomladi, če bo sploli s čim orati in voziti, ko vedno bolj pobirajo delavno živino v vojne namene.
Včeraj jc umria najstarejša oseba v naši župuiji Jože Krstolič — Báibir iz Pui'ge 11. št. 8., ki je učakal lepo starost H4 let in 5 mescccv.
Dolžnost vojnih dajatev razširjena do 55. leta.
v obtih di'žavah monarhij« so se ravnokar razglasila postavila določila, s katei'imi se dozdaj do 50. leta omejena osebna dolžnost o vojnih dajatvah i'azšii'i do 55. leta starosti. Potrelmo je to, ker se z iiainedujočimi pijzivi novousianovljenih Črnovojniškili kategorij priUîgiijc vedno več takih oseb v služilo z orožjem, ki so zavezane za osebno službo, za njih nadomestilo se pa moi'a brez|)ogojuo skrbeti, (tre za odredbo, ki se ne more odkloniti, ker se mora ustreči zahtevam vojskovanja v l'azmiirju, ki zagotavlja uspeh. Ta jjotiTlia utemeljuje, da se zopet ujiorablja poži'tvovalnost, ki se je izkazala, in [»reizkuseno domoljubje jirebi-valstva, Xova določila se v ostalem ozii'ajo na koristi pritegnjenih oseb v kolikoi' tiiogoče veliki lueri ; vojaške zahteve se popolnoma enakomerno j'azdele.
V	prvi vi'sti se moi'a naglašati, da se smejo nad 50 let. sl.ari pi'itcgniti le v avsti ijskih ibižehtli za ozcitdjem ariuad tui bojišču nvpretrgoma hi največ skozi šest tednov in da se smejo istt; osebii ])filegniti zopet j)o eno- ali dvamesečnem odiiioiu v službo. Enakomei'tm I'azdelitev jamči, kei' je po postavnih določilih pi'idi'žan vpoklic izključno mitiistrstvu deželne bi'ambe.
Uporabljati se sjuejo vpoklicajicî le v oz(!mlju, ki leži za ozemljem ainiade na bojišču le v tistih delih avsti'ijskega državnega ozemlja, v katei'ih piaviee politične uprave niso prene.šene kaktimu vojaškemu poveljniku, torej le v oztiiiilju, ki leži izven ožjega ali Širšega vojnega ozemlja.
itoločilo, da se dolžnost v(ioklicaneev ne konča šele, ko se doseže dolot'iena starostna meja, marveč šele jiotem, ko po obstoječi postavi o vojnih dajatvah dolžnost ugasne po S[ilošnem razglasu, odgovai'ja že zilavnaj jiriznanemu luičehi glede na izpolnitev službene in Či'novojniŠke dolžnosti, ki temelji v izkušnji, da takojšen odpust obvezancev, ko dosežejo starostno uiejo, iz tehničnih razlogov ni mogoč.
V	avstriji izdana cesarska iiai'edba, ki obsega stvarno ista določila, kakor razglašena ogrska postava, velja te zu dobo sedanje vojske.
O j'azšii'jenju dolžnosti vojnili dajatev ilo 55. leta izvaja „Zeit" s poučene strani: Prebirali in prezentirali seveda dolžnosti vojnih dajatev podvi'ženih oseh ne bodo, jwzvani bodo kratkim jKJtoiii v službo. Začetkom vojske so bili splošno vpeljani znaki, a zdaj so jih polagouia opustili.
Raznotero.
Nemški cesar proti potrati papirja.
Nobene pole več! Nemško vojno ministrstvo je odi-edilo, da se sme v pismenem prometu v notranji vojaški U]))'avi u])oi-abljati le tako velik papir, kolikor je teksta. Zaradi Iftgn se mora upoštevati od časa do časa, da li je potrebna cela, jwl ali pa le četi't pole. Pri aktih brez jtriloge otlpade tretja in Četrta sti'îui pole ali dela pole. 'l'a odredba je bila izdana na željo nemškega cesai'ja, kateri je sovražnik potiate papirja.
Čudežna umetna roka. Nu dunajski kliniki je dr. Maks Kolin iz Berlina, ki je izgubil oktolu'a 1914 levo j'oko, kazal umetno amej'iško Cai iiesovo roko. Dr. Kbon je umetno roko obračal, prijemal in izpuščal z njo stvari, iiavzoči nadvojvoda .Stefan iii mogel iztrgati iiajiirja iz nje. l']'edavat(i!j je odprl z obema rokama dežnik, odpiral je z levico in nosil, štel denar in jedel z njo.
V	spanju spregovoril, v Strobelnu na Saškem se je nahajal v vojaškem lazaretu neki Ivan Steven, peŠee, kateri je bil na ruskem Ijojišču lU'cd več itieseei zasut z zemljo od granate in živ pokopan. Najden od sanitetne patrulje, je izgubil dar govoia. Neke noči naenkrat zavjiije na vso moč, tovariši v lazaretu pi ilete, k njemu, nakar jim piičJie pi'ijiovedovati strašne sanje, v kateriii se mu je povi'iiil dar govora.
Davek na mačke odklonjen, (^ubenski iiiagistj'at. je, da se povi.šajo mesttii dohodki, ])redloŽil občitiskemu svetu načit za uvedbo davka na domače mačke. Pi'Í raz-})ravi seje od nasprotne sti'ani zastopalo stališče, da bi se marsikje, ker ne bi bilo mačk, raz]iasle miši in podgane v škodo meščanov, S ti'emi glasovi V(;čine je bil davek na mačke odklonjen.
Črnovojniška usotla. Iz Rlerana se piu'oča : Minuli čtdrtek jo prišel domov na dojmst vojak ,)ož(;f Egger. Na jiot.u s kolodvoi'a je srečal na Ilabsliui'ški eest.i svoje male štiri otroke, ki so .šli ravno od matei'inega jiogreba... Oi'iiovojnik (liasser, ki je jio težki bolezni prišel domov v Obermais — na diipust, je našel sviije stanovanje, uradno znklenjeno ; žena in oti'ok sta pre.d kratkim umida.
Islandija, ki je drugače le stal' otok bajk, doživlja sedaj lepe čase, kaki'šnih
Islandci .še niso iuusli. niti so kedaj kuj takega slut.ili, V nekem dausketii listu poroča neki ugleden Ishindeeo tem sledeče: „Naša dežela jf; edina na svetu, katera ne izda ničesar za vojsko in mornarico in vojska se }ui nas le v toliko pozna, ker prodajamo meso in ribe za dvakrat višjo eeiio kakor jioprej. Povprečni izvoz Islandije iznaša na leto okoli 17 miljonov tiiai'k. Polenovke, katei'o izvažamo v Italijo in Španijo, se seilaj dvakrat več izvozi, kakor pa po[>rej. Islandske slanike piišiljamo pa na Švedsko in v Rusijo. Nemčija ni nikoli pi'iltadala k največjim odjemahîem islatidskili izilelkov. Vsi stanovi zaslužijo sedaj enakomerno več. Poljudelec zasluži poselino (hdiro pri volni, kal.ei'e eeiia je ti'ikiat višja kakor pa v navadnih časih. Kmetje izlKiljšujejo svoje domove, [dačiijejo svoje dolgove in vlagajo deiiai' v hranilnic.e, Sphršna jiosledica na Islandiji je, da je sjdošmi podjetnost zelo živahna. Sedaj se misli na izrabo naravnih vodnih sil na otoku; neko elektrarno so že dogradili in v nedolgem času, upajo Islandčani, bodo preskrbljeni s ceiicno električno silo.
Raîvedrilo.
Kazen. Sostul A : „Kako so drzneš ustreliti tiiojega psa?!"' — So.sed B; .,Ker je tvoj pes moje kokoši preganjal; in Če bo še di'ugič to storil, ga iiodeni zopet ustrelil!"
Hvaležnost, „Zakaj si vendar tako 1'ad imel po]irejšnjo služkinjo, IvančekV-' — „Zato, ker nam je z mojim ribjim oljem mazala Čevlje!"
Nevarno, Ela: „Zakaj i)a uc veliš teti, da odloži plašč in klobuk?" — Erna: „Za božjo voljo, lega pa ne! Samo enkrat sem to storila, potem pa je kar dva mesca ostala pri meni!"
Zadrya beseda. „Še enkrat ti za povem, Barlia, da mi dtiS mir! lii čt; šb 1« f.rikrat začneš s prepirom, grciil tudi jaz v vojsko, ker na staia lela hoČeni imeti že enkrat mir! Razumeš?"
Velikodušnost, „Peter, vboga vdova v pritličju lt;po jinisi, da bi jej znižala tuijemnino." —	hodiva etduat
velikodušna, T'avia! Naj plačuje tia uKsec, po 10 kron manj, za to pa naj phu^uje najemnik v pi'vem midstro]iju po ! O kron mesiiOno vt;č!"
AiiHerstande
iniscreii G^fuhlcii der Wertschátzung inid des Dankes persônlich Atisiiruck zu gebeii, iibermittelii wir ani diesem Wege alien bekannten Rudolfs-vťertcrn iiiisere wârmsten Abschiedsgrûfle.
27, Jâtmer 1916. Famîlîe Madlspergcf.
Darovi
za nagrobni spomenik pokojnemu preč. g. Mihaelu Barbo.
Posestiiica Aiitonijji l^avlin, Čadreže, dve kroni.
Loterijske številke. Gradec, 19. januarja 35 16 fi4 30
Velika svota denarja
so zaitiore iial;ljiu";iti v.sakoimir, ki postane naš naročnik. — BrOiiidačna pojasnila poSi|ja: Srečkoviio zastopstvo 13, LJubljana.
Krasno
sadno dpevje
hruške in jablane, ima naprodaj Ant GLOBELNIK, posestnik v Bršliuu, p. Radolfovo. — Na zakasnelo naroČitev se ne bo moglo ozirati.	in-3-3
Les žlahtnega hostanja
kupuje 1)0 najvišji ceni L Koroschetz v ]\Iariboni, Reisei'slrasse Ni'. 23. 112-0-2
Zahvala.
Za tolažiliie dokaze blagoinilef^a sočutja ob nepričakovani smrti na.še iskreno^iib^cue manio, oziroma stare inaiiio, taščo, sestre in teto, visoko-rotino gospe
Kontese Volburge Cloricini pi. Dompocher
kakor tudi za mno^'obrojno častno spremstvo pokojne k zadnjeiim počitka, izrekamo prečastiti duhovščini, slav. c. kr. uradništvtl, prijavnemu občinstvu iz mesta in okolice ter vsem di'a^iru [^rijtàteljfïm in z nan com iz G o ri es in Priiitorskcg'a svojo najprisrčiicjšo zahvalo.
Rodbini Claricini in Gironcoii.
NOVOMESTO, 2(3. jaiiuarjii 1016.
€
Popolnooio um naložen denar. HRANilNICA [fi POSOJILNICA
zii Kîuulijo in okolico, r«^./îulr. / ihïoiii /ji oyaí = V lilstnom <l<>iiiu v Kaiidiji
Hprejeiria liratiilne vio^e oii vHaeef^a. iie je ryen nd ali ne, ter ntjiííHtuje po
•i iO
1-043
na leto Inez odltitka reiiincKa davka, katere^ra sama iz «vojesra jiiaciije.
ě

a ^