ŠTEVILKA L F.TO XLIV, 16. NOVEMBER 2017 CENA 1.58 EUR rt '/v 'j r/riv'f tmw vravf«*«f «¿^ TELEFON MESECA HTC One V LETU S tel. 03 891 56 11 «nkia ccoj: FREE 20 OPCIJA 9 Več na www.tiismobiisi *mm I 20 let Savinjskih novic v revijalni obliki in z vse tusmobil j iijij 11 mu bogatejšo vsebino Tušmobil Mozirje jf tel: 070 702 8ÜÜ rä STRAN 8 2 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Iz vsebine: Aktualno: Kdo in kdaj bo plačal sanacijo poplav?..........6 Volitve predsednika države: Martinovo ni prineslo predsednika, pri nas zmagal Zver...............................................7 Volitve predsednika države: Martinovo ni prineslo predsednika, pri nas zmagal Zver...............................................7 SŠGZ: Izvolili organe za naslednjih pet let..................7 SŠGZ: Izvolili organe za naslednjih pet let..................7 Dan splošnih knjižnic: Prijazna priložnost za zamudnike in dolžnike..................................24 13. Štajerska frajtonarica: Kropovškova na najvišji stopnički v svoji kategoriji..................................24 KUD Utrip: O Plečnikovi zapuščini z dr. Prelovškom.....25 Galerija Nazarje: Razstava slik Brine Torkar.................................25 Gasilsko poveljstvo Ljubno: Po potresu lahko tudi zagori............................27 Rečica ob Savinji: Zlati jubilej zakoncev Pokleka..........................27 Bernarda Zvir: V kratkem času med najboljše tekačice......28 Tretja stran Zgodovina se ponavlja Neverjetno, kako (hitro) se zgodovina ponavlja. Ko smo se leta 1998 pripravljali na praznovanje 30-letnice izhajanja Savinjskih novic in v ta namen v dvorani nazarskega doma kulture načrtovali izvedbo slavnostne akademije, se je v noči s 4. na 5. november odprlo nebo in prebudili smo se poplavljeni. Akademija je seveda odpadla, saj Dreta v dvorani kulturnega doma ni zalila samo sedežev, ampak tudi oder. Letos ob obeleževanju 20-letnice »novih« Savinjskih novic sicer nismo načrtovali proslave, toda scenarij dogodkov je nadvse podoben kot pred štirinajstimi leti: znova 5. november in znova poplavljen center Nazarij, vključno z dvorano tukajšnjega hrama kulture. Naključje? V naključja že dolgo ne verjamem več. Gre preprosto za to, da so se klimatske razmere spremenile in da moramo biti pripravljeni, da se bodo ekstremni vremenski pojavi, kot je bila enor-mno velika količina padavin, ki je povzročila poplave v začetku prejšnjega tedna, pojavljali vse pogosteje. Znanka mi je omenila, da njen oče že dlje časa vestno beleži in primerja količino padavin. Njegova ugotovitev je, da na letnem nivoju bistvenih sprememb ni, se pa dogaja, da po daljših sušnih obdobjih (spomnimo se letošnje spomladi in poletja) očitno želi narava »nadoknaditi zamujeno«, zato v krajšem času zlije na zemljo več vode. Ne glede na vse vremenske (in druge) nepri-like Savinjske novice ostajajo zvesti spremljevalec Zgornjesavinjčanov pri njihovem popotovanju skozi čas. Krepko v petem desetletju izhajanja in drugem desetletju tedenske frekvence še naprej po svojih najboljših močeh opravljajo funkcijo osrednjega lokalnega medija. Njihov namen in poslanstvo ni poročati o tem, kaj se dogaja v Ljubljani in po svetu, čeprav se temu seveda v celoti ni mogoče izogniti, ključni poudarek je na dogodkih v sedmih zgornjesavinj-skih občinah, ki so naše domače bivalno in za nekatere tudi delovno okolje. Ker je omenjeni jubilej časopisa tudi malce moj osebni (pred 20 leti sem postal glavni in odgovorni urednik), sem ga toliko bolj vesel. Dovolite, da to priložnost izkoristim za ponovno zahvalo vsem, ki ste takrat verjeli vame in v naš projekt, kakor tudi vsem tistim, ki Savinjske novice redno ali občasno prebirate, zlasti pa zvestim naročnikom, brez katerih Zgornja Savinjska dolina lastnega medija v sedanjih razmerah ne bi mogla imeti. Hvala, dragi prijatelji! ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 46, 16. november 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ ... u „^o t ' ' Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 3 Tema tedna ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA S pravočasnimi ukrepi bi bila lahko škoda zaradi poplav manjša Prve ocene škode, ki so jih morale občine Zgornje Savinjske doline poslati na Upravo RS za zaščito in reševanje že dan po poplavah, so seveda le približne, a številke so kljub temu izjemne. Ocenjene so bile le škode, ki so bile najbolj očitne, marsikaj se bo še pokazalo v teku časa, zlasti plazovi bodo ob vsakem obilnejšem deževju še bolj ogrožali imetje in infrastrukturo. SKODA PO PRVIH OCENAH OGROMNA V sedmih zgornjesavinjskih občinah so dan po poplavah ocenili, da je škode za okoli 12 milijonov evrov. Računajo, da bo znesek še naraščal. Tako ali drugače je bilo od vode poškodovanih okoli 600 stanovanjskih objektov, 150 kmetijskih in okoli 50 industrijskih objektov. Sprožilo se je približno 100 usadov in manjših ter večjih plazov, poškodovanih je bilo okoli 400 km gozdnih in lokalnih cest. Občani kažejo s prstom na občine, a te brez dovoljenja države ne smejo posegati v vo- dotoke. Po mnenju županov bi se škodi marsikje lahko izognili, če bi država skrbela za čiščenje vodotokov, če bi v gozdovih ne ostajalo vejevje, ki ga voda nato odnese in zagozdi propuste, če ... Meteorna voda z okoliških hribov je na večih mestih zasula propuste in cestišče proti Lepi Njivi, ki ga je bilo potrebno z gradbeno mehanizacijo dodobra očistiti, naplavljen material pa odpeljati. (Foto: BK) NEKATERI UKREPI VENDARLE USPEŠNI V zadnjem času se je v dolini izvedlo nekaj protipoplavnih ukrepov, kot so različni zadrževalniki, ki so, če niso bili polni že od prejšnjih nalivov, dobro opravili svojo vlogo. Tako je po besedah mozir-skega župana Ivana Suhoveršni-ka zadrževalnik na Trnavi preprečil še veliko hujše poplavljanje in zadržal mulj. Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik: »Zelo dobro so se v občini Ljubno izkazali protipo-plavni ukrepi, ki smo jih izvedli na spodnjem delu Ljubnice in na desnem bregu Savinje. Tokrat voda ni zalila predelov, kot so Prod, Loke in industrijsko poslovna cona, ki so bili prej večkrat na udaru poplav. Tudi čiščenje proda Savinje, ki smo ga izvedli lani, je pripomoglo k temu.« Pred časom so na hudourniku Črni graben v občini Nazarje la- Naša anketa Voda odnesla vse, kar ni bilo pribito ali privezano Nuša Skok, Mozirje Poplave so letos naredile katastrofalno škodo na območju Zgornje Savinjske doline. Pri nas v Mozirju je iz svoje struge stopila Mo-zirnica. Moje mnenje je, da se je to zgodilo zaradi neurejenih hudournikov. Prav tako se mi zdi, da so krivi tudi ljudje, ki puščajo ob vodi velike količine odpadnega materiala ali ne čistijo gozda. Živim ob mostu, ob katerega se je zagozdila velika korenina, iz katere je bilo razvidno, da je do mostu prišla zaradi malomarnosti nekoga, ki je žagal hlod in štor pustil. Škoda na mojem domovanju je velika. Zato sem, ko je voda upadla, kontaktirala s predstavniki mozirskega gasilskega društva in krajevne skupnosti, ki so mi v pomoč poslali fante. Pri meni so čistili fantje Slovenske vojske in ljubljanski gasilci. V pomoč so mi bili številni prijatelji in sosedje. V veliko oporo pa so mi tudi moji sodelavci iz službe. Tako lahko z gotovostjo trdim, da v nesreči spoznaš prave prijatelje. Vesela sem, da so na svetu še taki ljudje, ki znajo prisluhniti človeku v stiski. Goran Ramšak, Nazarje Zalitje lokala smo pričakovali, poskušali pa smo se na to maksimalno pripraviti. A tu ni bilo kaj storiti, proti vodi se ne moreš boriti. Zabili so se odtoki, odtrgalo nam je vrata, voda je vdrla v prostore in jih poplavila vse do višine šanka. Škode je skoraj za sto tisoč evrov. Kot kaže, bomo zaradi možnosti zlitja Drete morali biti vedno v pripravljenosti, saj je to postal pogost pojav in ne le stoletne vode. Prav tako pa bi lahko to mogoče omilili, če bi bili vodotoki očiščeni in poglobljeni. Po zadnjih poplavah so namreč poglobili strugo in jo dve leti redno čistili, sedaj se mi pa zdi, da so to malo zanemarili. To so za nas tretje poplave. Smo se pač sprijaznili, da je naša gostilna najnižja točka Nazarij. A proti naravi se ne moreš boriti, temveč jo moraš sprejeti. Če bi obupaval in se sekiral, bi škodil sam sebi in zdravju. Tako pa smo z ekipo pljunili v roke takoj, ko je voda upadla. Delali smo celo noč, se potem malo odpočili in že v torek zvečer je bil lokal ponovno odprt za obiskovalce. Tudi v Mozirju, kjer imam še dva poslovna prostora, ki sta bila poplavljena, smo ju očistili in se sedaj pripravili, če bo narava ponovno pokazala »zobe«. Karel Zupanc, Šentjanž Pri nas je voda odnesla vse, kar ni bilo privezano ali pribito in na dvorišču pustila stvari, ki so prišle iz gozda. Največja ironija pa je, da nas je zalil potok, ki je v poletju mali potoček. Ugotovil sem, da se ob vsej katastro- 4 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Tema tedna, Oglasi stniki zemljišč v sodelovanju z na-zarsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije postavili lesene pregrade imenovane tudi kašte. Kako se je to izkazalo za koristno, pove Damjan Jevšnik, vodja krajevne enote Nazarje: »Med zadnjo ujmo so vsi pragovi odlično delovali in so sedaj polni gramoza. Ta gramoz je dovolj dobre kakovosti, da se bo lahko uporabil za nasutje bližnje ceste. Redno praznjenje pragov je nujno! Dobro so se obnesle tudi »lovilne grablje« pred cevnimi propusti.« Ukrepi niso zahtevali prevelikih stroškov, a so učinkoviti.« Rečiški župan Vinko Jeraj (v sredini) na ogledu plazu, ki je z doma pregnal družino v Dol-Suhi. (Foto: Marija Lebar) MILIJON IN POL EVROV ZA NEPOSREDNO POMOČ Da same občine ne bodo mogle odpravljati posledic, je jasno. Večina zgornjesavinjskih ima na voljo 1,5-odstotni delež od celo- tnega proračuna v obveznih rezervah za podobne primere. Zneski se sučejo od 7.000 do 25.000 evrov, zato bo morala v žep poseči država. Vlada je na seji 8. novembra za takojšnjo pomoč v materialu, kot so hrana, kurjava, odeje, čistila ..., odobrila 1,500.000 evrov, in sicer 750.000 evrov za Rdeči križ in prav toliko za Karitas. Obe organizaciji bosta za razdelitev pomoči sodelovali v posebnih komisijah z občinami, centri za socialno delo in upravo za zaščito in reševanje. V sklepu je vlada zapisala, da bo za škodo na gospodarstvu potrebnih štiri milijone evrov, za posege na vodotokih pa bo potrebno zagotoviti deset milijonov evrov. Marija Lebar Ob napovedi za morebitne nove poplave so mozirski prostovoljni gasilci s pomočjo skavtov polnili in delili protipoplavne vreče s peskom. (Foto: Benjamin Kanjir) + OBMOČNO ZDRUZEHJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Nalrgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO v četrtek, 22.11.2012, od 7. do 11. ure v OŠ Luče. S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! fi, ki me je doletela, ne splača sekirati, ker tako lahko še bolj škodim svojemu zdravju. Sedaj, ko se je voda umaknila, mi je na pomoč pri čiščenju priskočila vojska. Ta mi je pomagala, da smo iz potoka odstranili naplavljen les, nato pa še mulj z dvorišča. Škoda je velika. Kletni prostori so zaliti, voda je segala skoraj dva metra v višino. Uničeno je vse orodje in stroji. Z odpadnim materialom smo sedaj napolnili že dva kontejnerja. Strah nas je naslednjega slabega vremena. Nad hišo so se namreč utrgali tudi trije plazovi, ki grozijo, da bodo zajezili strugo. Natalija Rahten, Loke pri Mozirju Zalila nas je Savinja, in to je že druga poplava, od kar smo v tej hiši. Sedaj je bilo bistveno več vode. Res je, v prvih trenutkih, ko smo morali odstranjevati velike kose pohištva, smo bili sami. Pozneje pa so nam pomoč nudili gasilci. Voda nam je naredila veliko materialno škodo. Prav tako sva z mamo imeli izpad dohodka. Oba salona sta utrpela veliko škodo. Prenoviti ju bomo morali od temeljev do stropa. Upam, da nam bo znesek škode povrnila zavarovalnica, saj imamo objekt zavarovan. Kje iskati vzrok za nastalo situacijo, bi težko rekla. Vem le, da je Savinja predrla nasip v Mozirskem gaju. A kljub temu, da imamo veliko materialno škodo, lahko rečem, hvala bogu, lahko bi bilo huje. Važno je namreč, da smo mi ostali živi in zdravi, da se nikomur ni zgodilo nič. Margareta Atelšek, Okonina Savinja nam je z vrha drla v hišo vse do metra višine. Čeprav imamo že precej dvignjeno, tokrat nismo mogli pomagati. To so za nas že tretje poplave, od kar živimo v Okonini. Moram pa reči, da smo prijetno presenečeni nad radmirskimi gasilci. Ti so namreč narediti tisto, kar so okoninski odsvetovali - črpanje vode iz hiše. Radmirski so do nas prišli z velikimi črpalkami in v sedmih urah izčrpali vodo iz prostorov. Poplavo pa je povzročilo dejstvo, da v zgornjem delu vasi niso urejeni vodotoki. Občina je že pred to katastrofo obljubila, da jih bo uredila, a kot kaže, jih je to neurje vse skupaj prehitelo. Občina je pripravila že pet projektov na to temo, a do realizacije ni prišlo. Realizacijo ovirajo tudi krajani, ki ne dovolijo posege na njihovih travnikih. Prav tako sem razočarana nad domačimi gasilci, ki so trdili, da se črpanje ne splača, češ da je podtalnica, kljub temu, da smo jim dokazali s posnetki, da se motijo. Celo tako daleč so šli, da jim je eden od pomembnih mož v okoninskih gasilskih vrstah, ko je ugotovil, da so prispeli člani PGD Radmirje, po telefonu prepovedal črpanje. A ti ga niso poslušali in le po zaslugi požrtvovalnih prostovoljcev iz Radmirja in njihove prisebnosti je bila tako rešena hiša tega okoninskega gasilca in naša ter hiša moje tašče. Prav tako je prišla Slovenska vojska, a smo že sami velike stvari uspeli umakniti. V veliko pomoč so mi bili seveda številni prijatelji. A kljub temu ostaja grenak priokus, saj ugotavljam, da sta bila na preizkušnji humanost in predvsem razum, ki sta v nekaterih organizacijah dobila negativno oceno. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 5 Tema tedna, Aktualno KDO IN KDAJ BO PLAČAL SANACIJO POPLAV? Župani na srečanju z ministrom zahtevali preventivne ukrepe Poplave so terjale svoj davek tudi v Zgornji Savinjski dolini. Postavlja se vprašanje, kdo bo plačal sanacijo poplav in kdaj. Dan po poplavah je na srečanju z župani občin Zgornje Savinjske doline minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič zagotovil, da bo vlada ukrepala hitro in učinkovito. Srečanje se je odvilo v prostorih Mestne občine Velenje, kjer so se župani SAŠA regije zbrali, da dobijo odgovore na svoja vprašanja. Manjkal je le rečiški župan Vinko Jeraj, ki je imel zaradi posledic poplav nujne obveznosti v domači občini. Sestanek je pričel minister Bo-govič in povedal, da bo vlada ukrepala takoj, ko bo podana preliminarna ocena škode. Zagotovil je, da bodo skušali sredstva za najnujnejše ukrepe zagotoviti iz proračunske rezerve. Ugotovil je, da bo več potrebno vložiti v preventivne ukrepe, in sicer sanacijo vodotokov, da se dogodek ne pono- vi v tej razsežnosti. Za odpravljanje vzrokov posledic je omenil tudi projekt, s katerim bodo sicer odpravili le del vzrokov. terega se pripravlja gradbeno dovoljenje, je povezan s suhimi zadrževalniki, s katerimi bodo regulirali strugo Savinje od Laškega do so- Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je zagotovil pomoč pri sanaciji poplav. (Foto: Katja Remic Novak) »Projekt vreden 40 milijonov evrov, zajema ureditev vodotoka Savinje in je že uvrščen v kohezij-ska sredstva. Drugi projekt, za ka- VOLITVE ZA ŽUPANA ŠMARTNEGA OB PAKI Prepričljiva zmaga podžupana Janka Kopušarja V nedeljo, 11. novembra, so v Šmartnem ob Paki imeli poleg volitev za predsednika države še nadomestne volitve za župana občine. Za mesto nadomestnega župana so kandidirali trije kandidati: Jože Slemenšek, Gregor Petrovič in Janko Kopušar. Največ glasov volivcev je prejel dosedanji podžupan Janko Kopu-šarja z Liste za napredek občine, ki je prejel preko 70 odstotkov glasov. Kopušar je kot podžupan do nadomestnih volitev začasno nadomestil julija umrlega župana Alojza Podgorška, ki je občino vodil 10 let, drugače pa je zaposlen kot sekretar na Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje. Posebno pozornost bo Kopušar namenil projektu Celovita oskrba Šaleške doline s pitno vodo, prometu in varnosti, Za Janka Kopušarja je glasovalo več kot 70 odstotkov volivcev. umestitvi trase tretje razvojne osi ter zmanjšanju občinskega dolga. Štefka Sem za sanacijo poplav v letih 2007 in 2010 niso prejeli toliko sredstev, kolikor je bila ocenjena škoda. V občini Gornji Grad župan Stanko Ogradi ocenjuje, da se z vsako poplavo stanje vodotokov v občini slabša. Kot je sam povedal, je že večkrat prosil za pomoč Agencijo RS za okolje, saj bi s praznjenjem in stabilizacijo vodotokov prihranili sredstva za sanacijo poplav, pa odziva ni dobil. V Solčavi so siti tega, da se pri poplavah pojavljajo vedno iste težave in da morajo potem sanirati vedno iste probleme. Župan Alojz Lipnik je povedal, da pred popla- točja z Lučnico v Lučah,« je še povedal minister. Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik je v imenu vseh županov Zgornje Savinjske doline prebral izjavo, v kateri župani ministrstvo opozarjajo na pomanjkljivosti v sistemu varnosti državljanov ob poplavah ter na počasne postopke za pridobivanje dovoljenje, ki omogočajo posege v varovana okolja. Župan občine Mozirje Ivan Su-hoveršnik je opozoril na Ločki jez, ki je v poplavah popustil, kar je povzročilo poplavo v Lokah. Povedal je še, da je že velikokrat zahteval odgovore od Agencije RS za okolje, ampak se sanacija jezu še vedno nikamor ne premakne. Župan občine Luče Ciril Rosc je že večkrat opozoril ministrstvo za kmetijstvo in okolje na nujnost odvoza gramoza iz rek, saj je vzdrževanje vodotokov v pristojnosti države. Meni, da bi poglobljeni strugi Savinje in Lučnice pripomogli k manjšim posledicam poplav. Na dejstvo, da se poplave ne dogajajo več na daljša obdobja, ampak pretijo vedno pogosteje, je opozorila Majda Podkrižnik, županja občine Nazarje. Poudarila je, da bo potrebno več preventivnih ukrepov. Za jez v Lačji vasi so prosili tri leta, pa se še vedno ni nič spremenilo. Razočarana je tudi nad tem, da Zupan občine Luče Ciril Rosc je že večkrat opozoril ministrstvo za kmetijstvo in okolje na nujnost odvoza gramoza iz rek. (Foto: Katja Remic Novak) vami z občani vedno trepetajo, potem pa drago plačujejo za neurejene vodotoke, katerih sanacija ni v njihovi pristojnosti. Minister je prisluhnil vsem pritožbam in ugotovil, da »je rešitev za težave sprememba organizacije služb, ki so odgovorne za vodotoke. Trenutno je to področje precej razvejano, zato bo potrebno vse spraviti pod isti okvir«. O višini sredstev za sanacijo je bilo še prezgodaj govoriti. Minister je pohvalil vse službe za zaščito in reševanje, ki so ukrepale pravočasno in zelo učinkovito. Bo tudi država ukrepala tako kot najpogumnej-ši v poplavah? Na odgovore bo potrebno počakati. Katja Remic Novak 6 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Aktualno VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVE 2012 Martinovo ni prineslo predsednika, pri nas zmagal Zver Pete predsedniške volitve, na katerih so se za položaj predsednika Republike Slovenije potegovali trije kandidati, se bodo zaključile šele v drugem krogu. To je bilo sicer pričakovano, nekoliko bolj presenetljiv je za nekatere rezultat prvega kroga, ki je prinesel največ glasov Borutu Pahorju, čeprav je bil po predhodnih raziskavah javnega mnenja favorit aktualni predsednik dr. Danilo Türk. Iz nadaljnje tekme je izpadel dr. Milan Zver. PRI NAS VOLILNA UDELEŽBA NAD POVPREČJEM Glede na dosedanje predsedniške volitve je bila tokratna udeležba rekordno nizka, v vsej Sloveniji je na volišča prišlo manj kot polovica od 1,782.711 volivcev. Volilo je 818.289 volivcev ali 47,80 odstotka. Poudariti velja, da so vsi rezultati še neuradni. Podatki za šesti volilni okraj, to je območje, ki ga pokriva Upravna enota Mozirje, se od slovenskih nekoliko razlikujejo. Volilni imenik obsega 13.871 volivcev, na volišča jih je prišlo 6.822, kar predstavlja 49,18 odstotka vseh tukajšnjih volilnih upravičencev in je nad slovenskim povprečjem. Neveljavnih glasovnic je bilo 66, to je 0,97 odstotka. Volivci so svoje glasovnice oddali na 33 voliščih, volili pa so lahko tudi predčasno, česar se je poslužilo 116 volivcev. Na voli- Najvišjo udeležbo v dolini so zabeležili na volišču Osnovna šola Šmihel. (Foto: Marija Lebar) šču omnia je bilo oddanih šest glasovnic. Iz rezultatov sledi, da naši prebivalci s sedanjim predsednikom niso najbolj zadovoljni, saj je dr. Danilo Türk dobil najmanj, to je 1.902 glasova ali 28,15 odstotka. Na sredini je pristal Borut Pahor s 35,75 odstotka. Zanj je glasovalo 2.415 volivcev. Zmagovalec v naši dolini je dr. Milan Zver, ki so mu volivci naklonili 2.439 glasov ali 36,10 odstotka. UDELEŽBA PO VOLIŠČIH DOKAJ RAZLIČNA Če pogledamo udeležbo po voliščih, se je volitev udeležilo najmanj volivcev na volišču Osnovna šola Ljubno III - le 37,30 odstotka ali 141 upravičencev. Najvišjo udeležbo so zabeležili na volišču Osnovna šola Šmihel, kamor je prišlo volit 125 volivcev, kar predstavlja 73,10 odstotka vseh tamkajšnjih volivcev. Največ glasov za Zvera so oddali volivci na volišču v Podvolovljeku, in sicer 57,95 odstotka vseh, ki so prišli volit. Borut Pahor je zbral največ glasov med volivci na volišču v gasilskem domu Grušovlje, kjer je glas zanj oddalo 52,17 odstotka udeležencev glasovanja. Za Danila Tür-ka pa se je odločilo največ, to je 48,62 odstotka volivcev, ki so prišli na volišče Osnovna šola Ljubno II. Marija Lebar SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Izvolili organe za naslednjih pet let Na volilni skupščini, ki je potekala v ponedeljek, 5. novembra, so člani Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice (SŠGZ) izvolili organe za novo mandatno obdobje. Predsednici dr. Cvetki Tinauer so zaupali še en mandat. Izvolili so upravni in nadzorni odbor, kjer so člani tudi gospodarstveniki iz Zgornje Savinjske doline. Skupščini je prisostvoval predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič. Predsednica Tinauerjeva je podala poročilo za preteklo mandatno obdobje. Po njenih besedah so uresničili skoraj vse zastavljene cilje. Tako se je SŠGZ v tem obdobju preoblikovala. Za dobro potezo se je izkazala organiziranost zbornice kot samostojne pravne osebe, ki se povezuje v zbornico na nacionalni ravni. Vse tesnejše je sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, prav tako so v težnji tukajšnjega gospodarstva po internacionalizaciji na zbornici uspeli navezati trdne stike s podobnimi organizacijami zunaj slovenskih meja. Zbornica se je dejavno vključevala in večkrat prevzela tudi iniciativo glede tretje razvojne osi na svojem obmo- Dr. Cvetka Tinauer bo vodila zbornico še naslednji mandat. (Foto: Marija Lebar) čju, soorganizirala pa je tudi več srečanj in razvojnih konferenc. Samo Hribar Milič je izrazil zadovoljstvo z delovanjem SŠGZ, kot tudi s sodelovanjem na nacionalnem nivoju. Predstavil je številne težave, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo vse od birokratskih ovir, nedelovanja pravne države do neodzivanja državnih uradnikov ter odsotnost državne podpore slovenskim izvoznikom. Kot je poudaril, bodo to teme, o katerih bodo spregovorili na bližnjem vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu. Potem ko je bil izvoljen 15-članski upravni in tričlanski nadzorni odbor je bila za predsednico ponovno imenovana dr. Cvetka Tinauer. Ta je predstavila izhodišča za delovanje zbornice v mandatu do leta 2017. Izpostavila je krepitev vloge SŠGZ v lokalnem in regionalnem okolju, ohranitev položaja in vloge SŠGZ v sistemu GZS, pridobivanje novih članov, zlasti malih in srednjih podjetij, mednarodno sodelovanje in povezovanje, krepitev ugleda SŠGZ in GZS ter izvajanje družbene odgovornosti. Marija Lebar Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 7 Ljudje in dogodki SAVINJSKE NOVICE PRAZNUJEJO 20 let z revijalno obliko in vse bogatejšo vsebino Savinjske novice v tem mesecu praznujejo 43. rojstni dan in hkrati 20 let, kar izhajajo v sedanji, revijalni obliki. Prvih 23 let je časopis izhajal enkrat mesečno kot brezplačnik v časopisnem formatu, prejemala pa so ga vsa gospodinjstva v takratni občini Mozirje, ki je pokrivala celotno Zgornjo Savinjsko dolino. 25. januarja 1992 je naš lokalni časopis v zgornjesavinjske domove prvič vstopil v novi obliki in z bogatejšo vsebino, saj se je poleg formata spremenil tudi obseg. Od takrat dalje so Savinjske novice izhajale vsakih 14 dni, občani pa so omenjene spremembe dobro sprejeli in ni jih malo takšnih, ki so naročniki Savinjskih novic vse od začetka. NOVA OBLIKA IN VSEBINE V obdobju, ko je bil časopis brezplačnik, ga je izdajala takratna mo-zirska občina v sodelovanju z delovnimi organizacijami, kasneje tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL), z letom 1992 pa je izdajanje prevzelo nazarsko podjetje EPSI. Novi izdajatelj je uvedel tržni pristop, začetne skrbi, ali bo sploh dovolj gradiva, da bi vsa- ka dva tedna zapolnili dvajset časopisnih strani, pa so se izkazale kot odvečne. Novembra 1992 je dotedanjega glavnega in odgovornega urednika Marka Lenarčiča nasledil Franci Kotnik, ki je bil dotlej v podjetju EPSI zaposlen kot novinar. Mineva torej okroglih 20 let, odkar Kotnik vsebinsko skrbi za časopis, oktobra pa je minilo 18 let, odkar zanj skrbi tudi po izdajateljski plati. PRVA BARVNA NASLOVNICA Naslednja večja sprememba se je pri Savinjskih novicah zgodila novembra 1994. Takrat je časopis dobil prvo barvno naslovnico. Na njej so se sprva pojavljale fotografije iz narave, šele pozneje so z napredkom digitalne fotografije začeli objavljati fotografije z aktualnih dogodkov. Biserka Povše Tašic, odgovorna urednica Novega tednika »Savinjske novice so med tistimi lokalnimi časopisi, ki ob svojem jubileju opominjajo vse kre-atorje medijske politike v državi na nujnost soobstoja velikih, srednjih in majhnih medijev. To, kar lokalni tednik loči od osrednjega regionalnega ali morda kakšnega od nacionalnih, pa je prav tisto, kar mu daje draž, poseben pomen in narekuje nujnost njegovega nadaljnjega obstoja in razvoja. Mislim predvsem na ljubiteljske ustvarjalce medijske vsebine, ki zaradi ljubezni do pisane slovenske besede, veščin in naklonjenosti fotografiranja in nezadržne želje po sodelovanju, soustvarjanju in beleženju utripa vaškega, mestnega, med-sosedskega vsakdana skrbijo za kroniko nekega časa, nekega kraja. Lokalni medij ustvarjajo tako rekoč bralci, sokrajani sami, seveda ob posluhu skrbne skupine profesionalcev, ki zbrano razvrščajo po rubrikah, tehnično obdelajo in s pronicljivo urednikovo besedo umestijo v prostor in čas. Zatorej Savinjske novice še na veke vekov.« ŠS Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik: »Seveda moramo tudi mi slediti trendu sprememb v načinu informiranja, zlasti mlajših generacij, zato so pred nami še številni izzivi.« V časopisu so se postopoma uveljavljale nekatere še sedaj zelo priljubljene rubrike, kot so Cvetke in koprive, Stari vici po zgornje-savinjsko (sedaj Zadrečke novice), Mladi bobenček, nasveti ... Tudi karikature izpod peresa Uroša Kotnika so postale nepogrešljiv sestavni del Savinjskih novic. ROJSTVO TEDNIKA Sledila so leta, v katerih se je uredništvo z ekipo dopisnikov trudilo v domove Zgornjesavinjčanov in tudi v domove izseljencev po svetu prinašati aktualne novice iz Zgornje Savinjske doline in njene okolice. Založniška tehnologija je napredovala, zlasti programska oprema, kar je pozitivno vplivalo tako na nastajanje kot kvaliteto časopisa. Izboljšave so prinesle možnost hitrejšega ustvarjanja in lažjega obli- Rajko Pintar, ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji »Čeprav sem bil kar nekaj let novinar Dela, pa se iz svojih novinarskih časov s prav posebnim ponosom spominjam obdobja, ko sem bil glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic. Kot član Društva novinarjev Slovenije sem z različnimi aktivnostmi dvignil prepoznavnost Savinjskih novic v širšem slovenskem novinarskem prostoru. Regionalni tisk pač ni bil enakovreden dnevnikom in najbolj vplivnim revijam. Za Savinjske novice pa to ni brezpogojno veljalo, saj je imel naš časopis prav poseben rekord, ki je bil kar odmeven. Na prostoru, kjer je živelo okoli 16 tisoč prebivalcev, je bilo na Savinjske novice naročenih, s plačano naročnino, 3.200 naročnikov. Torej so bile prisotne v sleherni hiši. Temu primeren je bil seveda vpliv. Ko so Savinjske novice pod sedanjim vodstvom pričele izhajati kot tednik in v barvni revialni obliki, je bil storjen zelo velik korak naprej. Danes ni izdelka, še prav posebej pa ne medijskega, ki bi se prodajal brez privlačne zunanje podobe. Tudi to je del umetnosti in vsebine. Menim, da se Savinjske novice razvijajo v pravo smer. Zaradi zanimive in privlačne oblikovne ureditve tudi mladi radi vzamejo Savinjske novice v roke. To pa se pred dvajsetimi leti ni dogajalo. In zato se zdi, da je pred časopisom svetla prihodnost.« ŠS 8 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Ljudje in dogodki kovanja. Posledično temu je sredi leta 2001 dozorela odločitev, da Savinjske novice postanejo tednik. Prva številka tednika je izšla oktobra tega leta, kar pomeni, da Savinjske novice že 12. leto vsak petek razveseljujejo bralce s svežimi informacijami iz lokalnega okolja. Glede na ekonomske in ostale okoliščine je to optimalna frekvenca izhajanja, potrebam po bolj ažurnem informiranju občanov pa bodo v prihodnje v uredništvu sledili z objavo novic na spletu, pojasnjuje Franci Kotnik. S tedenskim režimom izhajanja je časopis postal še bolj pester in vsebinsko razgiban, poslanstvo informiranja pa v uredništvu že skoraj dve desetletji nadgrajujejo s številnimi akcijami, koncerti, gledališkimi abonmaji, izleti za naročnike ... BOGATE DODATNE AKTIVNOSTI Poleg časopisa so v uredništvu Savinjskih novic v minulem obdobju nastajale tudi nekatere druge edicije. V letih 1998, 1999, 2000 in 2001 so izdajali Almanah Zgornje Savinjske doline. Naslovnica prve številke Savinjskih novic v letu 1992. Prvi je izšel ob 30-letnici izhajanja Savinjskih novic. Njegov namen je bil strniti dogodke minulega leta, temu pa so dodali zgodovinske in geografske značilnosti doline, predstavitev občin skozi oči županov, predstavitev gospodarstva, zdravstva, šolstva, sociale, društvenih dejavnosti . Za izdajo almanaha je bilo potrebno veliko dodatnega angažiranja sodelavcev in po štirih letih, predvsem zaradi prehoda na tedenski režim izhajanja Savinjskih novic, obstoječa ekipa ni več zmogla tega dodatnega napora. Savinjske rojenice so bile literarna priloga zgornjesavinjskega časopisa ob kulturnem prazniku. Urednik priloge je bil Edi Mavrič - Savinj-čan, financirale so jo občine. Ljubiteljski literarni ustvarjalci, ki niso imeli možnosti objavljati drugje, so lahko v Savinjskih rojenicah objavljali tako prozo kot poezijo in tudi likovna dela. RIS Zabavnik je bila edicija, namenjena slovenski mladini. Zabavno in informativno obarvano revijo so dopolnjevali stripi; za nekatere od slednjih so odkupili licenčne pravice , nekatere sta ustvarila Uroš Kotnik in Igor Solar. Kljub velikemu entuzi- ALEKSANDER VIDEČNIK, NEKDANJI UREDNIK IN SE VEDNO AKTIVNI SOUSTVARJALEC SAVINJSKIH NOVIC »Vesel sem, da sem del te zgodbe« Brez Savinjskih novic bi bila Zgornja Savinjska dolina drugačna, je prepričan Aleksander Videčnik, ki je tudi sam pustil neizbrisen pečat časopisu z desetletnim delom na mestu urednika. Po njegovem mnenju so Novice za številne prebivalce Zgornje Savinjske doline pomembne in potrebne, saj prinašajo aktualne vsebine s celotnega območja. Veliko zaslug za to, da časopis živi, ima po mnenju Videčnika sedanji urednik Franci Kotnik, ki skrbi, da gre medij s časom naprej in da bralci še vedno težko čakajo na petek, ko v domovih zadiši po sveži tiskarski barvi. NASTANEK INFORMATIVNEGA ČASOPISA Videčnik je uredniško mesto zasedel leta 1978. Do takrat so bile Savinjske novice prvenstveno namenjene objavljanju raznih občinskih odlokov, časopisi pa so se kopičili na sedežih takratnih krajevnih skupnosti, saj distribucije praktično ni bilo, tudi izhajale niso redno. Ko so Savinjske novice dobile uredniški odbor, v katerem so bili predstavniki občine Mozirje, političnih organizacij in podjetij, vodil ga je Matevž Požarnik, so pričele izhajati redno, vsebine so postajale bolj bogate. Videčnik se spominja, da je sam pisal, fotografiral in skrbel za izid časopisa. Kljub vsem tem obremenitvam je nekako kar šlo, saj je bil časopis še mesečnik. »Ko sem postal urednik, so časopis urejali v Velenju, kjer so pričakovali, da bodo Novice počasi postale priloga njihovega Našega časa. Veliko truda in zagnanosti je bilo potrebno, da do tega ni prišlo in da smo ostali samostojni,« se spominja Aleksander Videčnik. Aleksander Videčnik: »To je pravi lokalni časopis in takšen mora tudi ostati, saj zbližuje ljudi.« (Foto: Štefka Sem) Časopis je počasi postajal to, kar mora biti, vir informacij. Videčnik si je že doma postavil strani in jih potem odnesel v tiskarno v Novo mesto. Brez njegovega tiskarskega znanja in iznajdljivosti bi zgornjesavinjski časopis v tistih časih le stežka obstal. OBČANI VIR INFORMACIJ V prvi polovici osemdesetih let še ni bilo rednih dopisnikov. Za obveščanje so največkrat skrbeli predsedniki krajevnih skupnosti, v katerih je imel Videčnik dobre pomočnike. Vse več vsebin je bilo namenjenih kulturi, dogodkom v delovnih organizacijah, obeleževanju praznikov, predstavitvam zanimivih občanov, izogibali so se le političnih tem. Tudi občani sami so bili neprecenljiv vir informacij in, kot se spominja Videčnik, skoraj ni bilo zaselka v dolini, ki ga ne bi obiskal. Preko uredniškega dela, ki ga je opravljal že v pokoju, je pričel tudi z delom, ki je iz hobija prerasel v način življenja. Raziskovanje zgodovine tega območja, narodopisje, običaji, zanimivi ljudje, vse to še sedaj zanima Aleksandra Videč-nika. Gradiva, iz katerega črpa nove prispevke, mu nikoli ne zmanjka. Še vedno živi s Savinjskimi novicami, saj tedensko objavlja v rubriki Zgodovina in narodopisje. ZADOVOLJEN IN PONOSEN NA SVOJ DOPRINOS »Vesel sem, da sem del te zgodbe, kajti to delo mi je dalo veliko iztočnic za moje sedanje delo. Vsa pohvala sedanjemu uredniku Franciju Kotniku in njegovim sodelavcem, ki se trudijo, da so bralci sproti obveščeni o vseh pomembnih dogodkih. Savinjske novice so za Zgornjo Savinjsko dolino pomembne, skozi ta medij so ljudje zelo povezani. To je pravi lokalni časopis in takšen mora tudi ostati, saj zbližuje ljudi. Prepričan sem, da so Novice dobro vodene in ustrezno vsebinsko zasnovane ter da jih čaka še mnogo uspešnih let,« svoje razmišljanje in spomine zaključi Aleksander Vi-dečnik. Štefka Sem } Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 9 Ljudje in dogodki, Informacije azmu uslvarjalcev je revija prenehala izhajati že po treh številkah zaradi težav z distribucijo. DRUŽENJA IN SODELOVANJE Z BRALCI Kot že omenjeno, Savinjske novice bralce animirajo tudi z raznimi nagradnimi igrami, akcijami in dogodki. V 35. letu izhajanja so vsak mesec organizirali dogodek za bralce. Tako so pripravili družabno igro Savinjčan ne jezi se, kulinarični natečaj, turnir v pikadu in odbojki na mivki, pohod na Menino, izlet in kopanje v Termah Snovik, več gledaliških predstav ... Izvedli so tudi nagradni natečaj za gobarje in nagradno igro Fotografije moje mladosti. Leta 1998 so v sodelovanju z bralci prvič izbrali zgornjesavinj-sko osebnost leta. Ta laskavi naziv je pripadel takratnemu mozir-skemu župniku Ivanu Suhoveršni-ku. Po nekaj ponovitvah so to akci- jo opustili; od leta 2005 dalje bralci izbirajo osebnost leta v vsaki od sedmih zgornjesavinjskih občin. Ob 40-letnici izhajanja Savinjskih novic je izšla posebna številka z zbranimi vtisi ustvarjalcev in bralcev. Med rednimi oblikami druženja z bralci je vsekakor treba omeniti tudi izlete, na katerih udeleženci odkrivajo lepote Slovenije in okoliških pokrajin. TEM ZA PISANJE NE PRIMANJKUJE Savinjske novice so v več kot štirih desetletjih postale prava stalnica v zgornjesavinjskih domovih. Kljub temu, da so se gospodarske in socialne razmere v dolini v zadnjih dvajsetih letih bistveno spremenile, so ljudje ostali odprti in prijazni. »Društvena dejavnost je bogata, aktivnosti v zvezi z delovanjem občin so razgibane, veliko je kulturnih in športnih prireditev, zato nikoli nismo v zagati, kaj in o čem pisati. S tega vidika pogoji za delovanje časopisa niso slabi, seveda moramo tudi mi slediti trendu sprememb v načinu informiranja, zlasti mlajših generacij, zato so pred nami še številni izzivi,« je ob 20. oble- tnici revijalne podobe Savinjskih novic povedal glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik, ki bralce vsak petek nagovori s komentarjem na aktualno temo. Štefka Sem Matična kronika za mesec oktober 2012 ROJSTVA: Rodilo se je enajst deklic in deset dečkov. POROKE: Klemen Matk iz Logarske Doline in Janja Klinc iz Nove Cerkve, Aljoša Breznik iz Nazarij in Urška Pestator iz Šentjanža, Janez Kaker iz Florjana pri Gornjem Gradu in Urška Cajner iz Pustega Polja. SMRTI: Ivan Kropovšek iz Bočne, Jozefa Poličnik iz Spodnjih Pobrežij, Jožef Kosmač iz Savine, Alojzij Tostovršnik z Ljubnega ob Savinji, Frančiška Detmar iz Primoža pri Ljubnem, Jože Strmčnik iz Luč. _- MARIJA LEBAR Kako sem se znašla med tatovi ŠTEFKA SEM Za Savinjske novice delam že osem let. Delo je zanimivo, večkrat tudi stresno, predvsem pa je razgibano in me osebno bogati. Zahteva nenehno učenje, kar mi je v zadovoljstvo. Največ mi pri tem pomenijo stiki s čudovitimi ljudmi, ki jih je naša lepa Zgornja Savinjska dolina polna. A vedno ni tako, najdejo se tudi izjeme. Pa sploh ne gre kriviti gospe, o kateri nameravam pisati, za neljubi dogodek sem kriva čisto sama in čeprav se je zgodil že pred več leti, se včasih še spomnim nanj. Na pogovor sem se naročila, a je bilo potrebno na sogovornika ne- Z veseljem ustvarjam za Zgornjesavinjčane koliko počakati v sprejemni pisarni. Nisem bila sama, čakali sta še dve stranki. Čeprav sem prišla zadnja, sem bila na vrsti prva. S sogovornikom sva hitro opravila. Odšla sem, v sprejemni pisarni oblekla plašč, s stola pobrala svojo torbo - nahrbtnik, v kateri nosim fotoaparat in rokovnik, ter se odpravila po stopnicah proti avtu. Naenkrat zaslišim za sabo hitre korake in glasno kričanje: »Hej, vi, kam pa tako hitro z mojo torbo? Mojo torbo takoj nazaj!« Za mano je tekla razjarjena ženska in ko me je dohitela, je skušala iztrgati torbo iz mojih rok. Seveda se nisem dala. Zatrdila sem, da je torba, to je manjši črn usnjeni nahrbtnik, moja. Ona pa, da bo poklicala policijo, če ji torbe ne vrnem. Skušala sem ji pokazati fotoaparat, ki ga vedno nosim s seboj in sem torbo odprla. A glej ga zlom-ka, aparata v torbi ni bilo. Še več, v torbi so bile meni povsem tuje reči. Osramočena sem se razkurjeni gospe opravičila in v avtu, kamor sva med prepirom prišli, zagledala svojo torbo - na videz povsem enako tisti drugi. Savinjske novice so del življenja prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Pred leti so postale tudi del mojega vsakdana in vesela sem, da je tako. V nekaj letih dopisniškega dela so se mi zgodile razne zabavne ali nerodne situacije. Priznam, da sem slednje pozabila, saj jih ni bilo veliko, so pa dogodki in ljudje, ki so se trajno vtisnili v moje srce. Med nerodnostmi se mi je lani zgodilo, da sem na en dogodek odšla teden dni prekmalu, na drugega teden prepozno, a vse se je uredilo zaradi dobrega so- delovanja z organizatorji. Naletela sem tudi na sogovornika, s katerim sem bila dogovorjena, a nekako ni bil pri volji, da bi mi kaj povedal o dogovorjeni tematiki. Raje me je izobraževal o ekonomskih znanostih in v tistih trenutkih je prav slabo kazalo, da bo nastal članek z najinega pogovora. V drugem primeru sva se s sogovornikom, dolgoletnim prijateljem, tako zaklepetala, da sem pozabila na fotografije. To kaže, da naše delo ni nikoli dolgočasno, da se kdaj tudi vračamo, da bi delo dokončali, in da se pogovor z zanimivimi ljudmi zna zavleči tudi več ur. Še najbolj zabavno pa zna biti, če koga pokličeš in zmotiš med nedeljsko mašo ali na kakšnem drugem javnem dogodku, kar se mi je tudi že zgodilo. Predvsem mi je v veselje in zadovoljstvo, da ustvarjam za Zgornjesavinjčane, za ljudi, ki znajo stopiti skupaj, ljudi, ki so prijetni, prijazni in jim solidarnost in dobrota nista tuji. To se je nazadnje izkazalo ob poplavah v preteklem tednu in ob mnogih drugih podobnih dogodkih. 10 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Ljudje in dogodki BENJAMIN KANJIR Delo z ljudmi kot izziv in zadovoljstvo S pisanjem prispevkov in fotografiranjem na različnih prireditvah sodelujem pri sooblikovanju našega časopisa sedemnajsto leto. V tem času se mi je pripetilo veliko lepih, tu in tam tudi malce manj lepih stvari. Še sreča, da smo ljudje nagnjeni k temu, da prej pozabimo slabo, kot pa dobro. V prvih mesecih pisanja prispevkov sem se na terenu udeležil otvoritve dveh odsekov modernizirane ceste v oddaljen kotiček Zgornje Savinjske doline. Po nasvetu urednika sem obe otvoritvi, ki sta bile krajevno in časovno popolnoma blizu, strnil v en prispevek z dvema fotografijama. Do roka sem oddal material v obdelavo in objavo. Zdelo se mi je, da je stvar dobra in kvalitetna. A glej ga zlomka. Kaj kmalu po izidu časopisa sem na svoj telefon prejel klic neznane gospodične. Bila je sila nezadovoljna z mojim pisanjem. Seveda v smislu, kako da si niso zaslužili dveh člankov, saj je to za njih ogromna pridobitev, pa potrudili so se z otvoritvijo in podobno. Moram priznati, da sem se zelo »zasekiral«. Seveda se na hitro zjo-čem glavnemu uredniku, kako sem ubog, kako me ljudje ne marajo in podobno. Deležen sem bil modrega nasveta, ki ga uporabljam še danes. Dejal mi je namreč, naj po-iščem najbolj temen prostor v hiši, zlezem not in se sekiram. Ko se bom nehal, pa naj zlezem zopet na svetlo. Takrat sem se temu nasmejal in tako je še danes. Morda pride ta nasvet prav še komu izmed vas, drage bralke in bralci. Ja, delo z ljudmi je pestro, zanimivo in nič kaj dolgočasno. Vesel sem, da sem del kolektiva, ki vsak teden prinaša v zgornjesavinjske domove sveže, včasih tudi malo manj sveže novice. Lepo je delati z vami in za vas, dragi Zgornjesavinj-čani. Smo pa ljudje bitja, ki se včasih tudi zmotimo, in želim si, da to vzamete v zakup. MARIJA SUKALO Padec brez posledic, prizadet le ego Ko se človek ozre po prehojeni poti, ugotovi, da leta prehitro minevajo. Tako je tudi s skoraj dvema desetletjema mojega dela pri Savinjskih novicah. Ob delu sem spoznavala veliko prijetnih ljudi in njihove usode ter se iz njihovih zgodb marsikaj novega naučila in zorela kot osebnost. Nabralo pa se mi je tudi kar nekaj prigod. Na neko pustno soboto sem se odpravila v Solčavo na hu-moristično prireditev. V naglici sem ob obhodu od doma na radiator položila fotoaparat. Nanj sem se spomnila šele na pol poti in ni mi ostalo drugega, kot da se vrnem ponj. Sprva sem bila malo slabe volje, potem pa se mi je zdelo vse skupaj smešno. Smeh prisotnih pa sem požela pred leti ob obisku vlade v naši dolini. Tedaj sem dobila nalogo, da poslikam ministre in premierja Janeza Janšo v Lučah, nato pa spremljam kmetijskega ministra na položitev temeljnega kamna za gradnjo čebelnjaka za vzrejališče če- beljih matic v Raduhi. Ze v Lučah mi je malo nagajal avto, a je nekako še šlo. Na cilj sem prispela pravočasno. A v tisti naglici, da dogodek poslikam kar najbolje, seveda obuta v čevlje z visoko peto in oblečena v krilo, nisem pazila, kod stopam. Rezultat moje nepazljivosti je bil korak na rob, kjer sem izgubila ravnotežje in padec na hrbet. Kaj je sledilo, lahko sklepate sami. Sama lahko rečem, da sem jo odnesla brez posledic, prizadet je bil le moj ego. ROMAN MEZNAR Dvakrat preveri Zadnje dve leti sem poročevalec s tekem Rokometnega kluba Nazarje. Članska ekipa kluba nastopa v 1. B državni ligi za ženske. Skozi spremljanje tekem v živo in tik ob igrišču sem spoznal, da je rokomet razburljiv in dinamičen šport, ki mu posebno noto dodajajo navijači, zato so tekme v nazarski športni dvorani postali dogodki, ki se jih veselim ob koncih tedna. Tako sem pred približno letom dni zasledil, da so nazarske rokometaši-ce slavile zmago v gosteh. Na spletni strani Rokometne zveze Slovenije sem prebral, da bodo Nazarčanke naslednjo tekmo prvenstva igrale doma proti zanimivim nasprotnicam. Navdušen nad prihajajočim dogodkom sem pozabil dodatno preveriti datum tekme, saj bi ugotovil, da je bila tekma prestavljena na kasnejši datum. Sklepal sem, da bo le-ta igrana prihajajočo soboto. Nestrpno pričakovani dan tekme je prišel in sem se veselo zapodil v Nazarje s fotoaparatom in beležko, da naredim zapis o tekmi. Naletel sem na zaklenjena vrata športne dvorane in na plakat, na katerem je jasno pisalo, da sem na tekmo prispel en teden prezgodaj. Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 11 Ljudje in dogodki JOŽE MIKLAVC Moji fotografski vzponi in padci Kot neprofesionalni novinar, zagret dopisnik Savinjskih novic, sem skozi nekaj desetletno obdobje tovrstnega hobija doživel številne »podvige«. V svoji zagnanosti za odkrivanjem novega, stikanja za atraktivnimi fotografskimi posnetki, sem komaj »preživel« komaj verjetne, dobesedne padce. Po tleh! Z višine. Tako sem na ekskurziji v italijanskih Pompejih na skrivaj »odkrival« opustošenje vulkana, pri tem pa zgrmel tri metre z obzidja, se lažje poškodoval ter zlomil fotografski objektiv. A so ostale le praske in odlične fotografije. Pod trško lipo na Rečici, ko sva s kolegom, fotografom Savinjskih novic Cirilom M. Semom opravljala vsak svoje novinarsko poslanstvo, je Ciril v nekem trenutku zagledal na odru motiv za »cvetko Savinjskih«. Namreč, mene v neki delikatni fotografski pozi. Ker je bil preblizu, je s korakom nazaj podrl mojo kamero na stojalu. Po padcu je malo »oluščena« še vedno delovala, s Cirilom pa sva še vedno prijafla ostala. Na neki glasbeno-kulturni prireditvi, ko sem bil za slab meter prenizek za dober posnetek, sem skočil na oder, da bi fotografiral pevski zbor, brez treninga pa je bil to prehud zalogaj. Najprej fotoaparat in fleš, nato jaz smo zaropotali po tleh. Pesem je za hip zastala ... in se nadaljevala do zaključnih akordov ter aplavza, ki najbrž ni bil namenjen mojemu spektakularnemu padcu. Od foto kamere so ostale v glavnem le slike. Kot vnet gobar in ljubitelj narave sem gobaril na »mojem« gobarskem placu, kot pogostokrat z nepogrešljivim »kanonom«. Naenkrat najprej gorjača, nato velik mož pred menoj: »No, zdaj bomo pa »vagali« naše gobe .« Na srečo jih je bilo v košari le za vzorec in gozdni mož ni bil več tako velik. Le prijazno je opomnil, »da ima najraje, če najprej nabere gobe sam, če pa jih kaj ostane, je »fajn«, če so za seme«. FRANJO ATELŠEK H« «Vt • I I • Ti samo risi, napisal bom pa jaz m f! J__ Naslovne besede so mi ostale v spominu, ko sem v prvih letih moje sedaj že skoraj desetletne dopisniške poti pri tedniku Savinjske novice v vlogi fotografa spremljal »ta prave« dopisnike na aktualnih dogodkih po Zgornji Savinjski dolini. Največkrat je bil moj partner sedaj žal že pokojni Edi Mavrič - Savinjčan, ki mi je pustil neizbrisen pečat s svojim pogledom na ustvarjanje zgornje-savinjskega časopisa. Tudi omenjen naslov je njegova misel, ki mi jo je večkrat ponavljal, ko sva bila kje »v akciji«. Najbolj sem si jo zapolnil, ko sva hodila dobesedno po žerjavici pogorišča požara, ki se je pred leti razbesnel na strmem gozdnatem pobočju v bližini Igle. Tedaj sem spoštovanega kolega na kraju dogodka vprašal, na kaj moram biti pozoren pri dokumentiranju požara, da bo čimbolj pristno, nakar je le samozavestno zamahnil z roko in dejal: »Ti samo riši, napisal bom pa jaz tako, da bo prav!« In v nadaljevanju istega dne je v pogovoru dobesedno navezal dogajanje, ki sva ga pokrivala še z delom, ki sva ga opravljala za zgornjesa- vinjski časopis. Dejal je nekako takole: »Veš, tudi naše delo (novinarsko) je nekakšna hoja po žerjavici kot najina današnja. Lahko se ope-češ, če nisi dovolj pozoren, vedno pa moraš biti objektiven in napisati tako, kakor je, četudi je to kritika dogajanja, ki ga opisuješ v svojem prispevku.« In prav teh misli sem se večkrat spomnil, ko moj skromni doprinos pri ustvarjanju Savinjskih novic ni bilo le »risanje«, ampak sem v zadnjih letih začel tudi malo pisati, pri čemer dobri nasveti nekdanjih dobrih prijateljev še kako prav pridejo. MARIJAN DENŠA Kmalu po ustanovitvi sta nazar-ska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije in uredništvo lokalnega tednika Savinske novice sklenila dogovor o strokovnem, objektivnem in trajnem obveščanju javnosti o gozdovih in gozdarstvu v Zgornji Savinjski dolini. Sprva so strokovne prispevke v Savinjske novice pošiljali zgolj člani strokovnega sveta, torej iz Kremlja, kot imenujemo naš »štab«, ki pa jim je kmalu zmanjkalo elana. Tako se je nekega dne vodja območne enote obrnil na mojo malenkost (tedaj sem vodil krajevno enoto) in mi Moj prvi predlagal, naj tudi jaz kaj napišem s področja, ki me zanima, saj mi pero gladko teče. »Ni problema, samo, kako obsežen naj bo prispevek?« me je zanimalo. »Za kakšno stran v Savinjskih novicah naj ga bo,« so sporočili iz uredništva po temeljitem premisleku. Dobro, a koliko je to, saj nisem imel niti najmanjše predstave, koliko vrstic besedila je to na papirju velikosti A4. Članki v časopisih so se mi vedno zdeli pre-obsežni. Posebej v tistih časih je bila dolžina močan atribut kvalitete. Zato sem nameraval na računalnik prepisati nek čla- nek, da bi tako dobil »mero«. Ker pa sem bolj len kot ne, sem britha pre-tipkal samo dve ali tri vrstice in nato s pomočjo razmerja izračunal, koliko vrstic teksta potrebujem za eno stran v časopisu, ter se lotil dela. Treba je reči, da mi je kar šlo, le na koncu mi je že malo zmanjkovalo »što-fa«. Ampak za slabo stran v Savinjskih novicah pa je vendarle bilo! Ko je članek izšel, so ga Novice objavile v treh delih. Očitno sem se pri izračunu uštel. Morda mora urednik tudi zato še danes prevzemati moje članke s škarjami v rokah. Kaj neki bo naredil s tem? 12 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Ljudje in dogodki, Oglasi FRANJO PUKART Ob jubileju Savinjskih Novic Če si razpet med športom in Savinjskimi novicami, ti zagotovo ni dolgčas in se ti dogaja marsikaj zanimivega. Začetki mojega sodelovanja segajo daleč nazaj, sploh ne vem natančno, katerega leta je bilo, ko sem svoje prve rokopise člankov o krajevnih ligah malega nogometa dostavil v uredništvo, kjer so jih najprej prepisali in uredili, da so jih sploh lahko objavili. Kasneje sva z urednikom Francijem poskrbela in bila avtorja kar nekaj športnih projektov, med katerimi se je pod okriljem Savinjskih novic izredno dobro prijela zgornjesavinj-ska liga malega nogometa, po izgradnji igrišč za odbojko na mivki v varpoljskem športnem parku pa še turnir naključno izžrebanih trojk, ki je aktualen še danes. Kot lokalni športni novinar sem se veselil vsakega uspeha naših športnikov, znal pa sem biti zelo razočaran ob neuspehih, celo bolj kot športniki sami. Največ »živcev« so mi zagotovo pobrali nazar-ski nogometaši, po drugi strani pa sem z njimi doživel svoje najsrečnejše športne trenutke. Sem velik ljubitelj smučarskih skokov in Planice, zato sem z lju-benskimi navijači njen redni obiskovalec. Seveda pa sem tudi velik navijač Primoža Pikla in podpornik projektov svetovnega formata v organizaciji Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC. Kapo dol. Kapo dol pa tudi najuspešnejšemu športniku invalidu Slovenije Frančku Gorazdu Tiršku za njegovo srebro na paraolimpijskih igrah v Londonu. Upam, da smo veličino njegovega uspeha nekako znali predstaviti tudi bralcem našega časopisa. Tu so še moji veterani in naša nogometna srečanja z vrstni- ki v Bosni, pa tekma vseh tekem v Barceloni in še bi lahko našteval. Skratka, ob jubileju našega in vašega časopisa želim vsem skupaj vse najboljše, uredniku in ekipi veliko uspehov pri pripravi in oblikovanju medijskih dogodkov, zgor-njesavinjskim športnikom pa kar največ pozitivnega adrenalina in tekmovalnih užitkov. Zgodi/o neje vzadnjiA dvajsetiA htiA ... KAKO SO UMRLI REŠEVALCI 10. junija 1997 je v severni steni Turske gore v Savinjskih Alpah potekala gorska reševalna vaja. Med vajo je prišlo do nesreče, v kateri je življenje izgubilo pet udeležencev vaje. NORA KRAVA V NAŠI DOLINI?! V Zgornji Savinjski dolini je novembra 2001 izjava ministra za kmetijstvo Francija Buta, da pri eni od krav na kmetiji v teh krajih obstaja utemeljen sum na prisotnost BSE med ljudmi povzročila pravo paniko. Laboratorijske analize pa so ovrgle vsak sum o morebitni navzočnosti bolezni pri potomci krave Brede, obolele za BSE. VODNA UJMA 1998 HUJŠA KOT LETA 1990 Grožnja pobesnelih vodotokov se je razbesnela v noči iz 4. na 5. november 1998. Savinja je v Mozirju na področju Novih Lok prestopila nasip in vdirala v stanovanjske hiše. Na Rečici se je potok Rečica v centru kraja in v Zavdamah razlil in zalival domove. V nazarski občini so vode povzročile hudo dramo v občinskem središču, razbesne-la voda je poplavila dele naselij v KS Šmartno in KS Kokarje. Narasle vode so škodo povzročile tudi v občinah Luče, Ljubno in Gornji Grad. MORILEC USTRELJEN V KOLOVRATU Državljana BIH, ki je v dneh med 26. in 29. aprilom 2000 vlamljal v vikende na območju mozirske planine in je bil osumljen storitve dvojnega umora v Belih Vodah, so 5. maja v bliskoviti akciji smrtno ranili policisti. PREK PAVLIČEVEGA SEDLA KONČNO TUDI Z AVTOMOBILI Od maja 2000 je mednarodni mejni prehod Pavličevo sedlo končno odprt tudi za osebna vozila, saj je bilo doslej možno prečkati mejni prehod samo peš. Slovenski in avstrijski mejni organi so ob prisotnosti številnih županov z obeh strani državne meje in drugih visokih gostov s simboličnim dvigom rampe udejanjili dolgoletna prizadevanja obeh strani. MATEVŽ LENARČIČ POSTAVIL SVETOVNI REKORD Rečičan Matevž Lenarčič, ki je z ultralahkim letalom poletel na pot okoli sveta 6. junija 2004, je svojo pot uspešno zaključil v samo 79 dneh in tako postal prvi človek, ki je poletel okoli sveta z ultralah-kim letalom. VODNA UJMA PRIZADELA TUDI ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Narasle vode so v septembru 2007 največ škode povzročile v občini Nazarje, kjer je Dreta predrla nasip. Najhuje pa je bilo na Trnovcu v občini Rečica ob Savinji, kjer so narasle vode spodjedle stanovanjsko hišo, tako da se je del zrušil. ŠKODA, KI JO BODO ČUTILE GENERACIJE V nedeljo, 13. julija 2008, se je nad našim območjem razbesne-lo neurje, kakršnega ljudje ne pomnijo. Strahovit veter je napravil ogromno škodo, najbolj so bili prizadeti gozdovi, veliko škodo beležijo tudi na infrastrukturi. Poleg gornjegrajske, predvsem območja Črnivca, je bila prizadeta tudi ljubenska občina. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 13 TATIANA GOLOB Odvisnica od čokolade v Solčavi Marsikaj zanimivega, pa tudi nerodnega se mi je že zgodilo v slabem desetletju, kar aktivneje sodelujem pri ustvarjanju Savinjskih novic. Z vami, bralci, bi rada delila zgodbo, ki dokazuje malce navihan smisel za humor, ki ga lah- ko imata naš izvršni urednik Igor in Uroš, ki skrbi za grafično obliko časopisa. In če je tole objavljeno, ju smisel za humor »žal« še vedno ni zapustil! Nekega dne po velikonočnih praznikih sem se odpravljala k direktorici pomembnega zavoda v naši dolini po izjavo za aktualno temo, še prej pa sem se oglasila na uredništvu Savinjskih novic. S sabo sem imela fotoaparat v etuiju, ki sem ga odložila na mizo v pisarni, kjer delata zgoraj omenjena humorista. Po obisku in izmenjavi informacij (čveku) sem se odpravila na pogovor h gospe direktorici. Ko sem si pri njej zabeležila vse potreb- no, sem izrazila še željo, da jo fotografiram za potrebe članka. Odprla sem torbico, v kateri sem imela fotoaparat in na moje veliko presenečenje so se iz nje vsula in po vsej pisarni razkotalila mala, v pisan papir zavita čokoladna jajčka. Ja, tista, ki se jih po velikonočnih praznikih vsi želimo znebiti ... Igorju in Urošu je to takrat vsekakor uspelo, jaz pa sem rdeča kot kuhan rak hitela pobirati tista jajčka in se pri tem opravičevati, češ, »presneti otroci spet nagajajo«. Gospa pa se je le prizanesljivo nasmihala in si mislila svoje. Pa še za kakšno simpatično doživetje se lahko zahvalim Igorju in Urošu. V lanskem letu ob 1. aprilu sta našim bralcem zagodla z domislico in objavo, da se uredništvo Savinjskih novic seli v Solčavo, posledično pa sem se na ta račun tudi jaz precej pozabavala. Najprej, ko me je sosed ob moji pripombi, da nesem fotografije na uredništvo, zelo sočutno pogledal in rekel: »Ti revica, a zdaj sem boš pa v Solčavo kar naprej vozila!« Naslednjič pa že nekaj dni kasneje, ko sem prijateljico iz Nazarij prosila, če namesto mene odnese kuverto na uredništvo. Pa je bila nekaj časa tiho, potem pa mi je plašno odgovorila, da v Solčavo se pa res nima časa vozit ... Obvejevanje iglavcev - drugi del MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V prejšnji številki smo spoznali namen obve-jevanja gozdnega drevja, v kakšnih gozdovih ga izvajamo in osnovne smernice za delo. Danes bomo predstavili izbiro primernega orodja. Izbira orodja je odvisna od obsega dela in od višine obvejevanja. Za manjši obseg dela, za nekaj deset dreves za bolj ali manj domačo porabo zadoščajo močnejše sadjarske žage na poteg. Torej take, ki režejo samo v eno smer. Sprva lahko v letvenjakih opravimo delo kar z orodjem, ki ima navadni ročaj, v drogovnjaku pa že potrebujemo orodje na teleskopskih ročajih. Dolžino ročaja prilagajamo višini obžagovanja. Kmalu bomo spoznali, da z višino obvejeva-nja naraščajo tudi čas dela, napor in možnost poškodb drevesa in tudi delavca. Nad višino šest metrov že potrebujemo lestev. Zato res dobro premislimo, koliko dreves bomo obvejili za prvi hlod brez grč in koliko še za drugi hlod. Ponekod v tujini od te višine dalje obvejujejo posebej izurjeni in vešči ter lahki mladi plezalci, ki splezajo na drevo, ne da bi ga poškodovali. Žage naj imajo posebno rezilo, s katerim pri odmirajočih in živih vejah naredimo predhodno zarezo na spodnji strani veje. S tem preprečimo njen razcep. Pri obvejevanju odrežemo le les veje. Režemo (žagamo) tik ob deblu, vendar debla, vejnega ovratnika in skorjine brazde (ode-belitve na mestu, kjer veja izrašča) ne smemo poškodovati ali odžagati. Če je veja debelejša Prerez debla, obvejenega v živo po osemnajstih letih (1970 - 1988) (Foto: MD) od pet centimetrov in še vsaj delno živa, je težka. Zato jo najprej skrajšamo in šele nato odrežemo. Tako bomo preprečili razkol na mestu obvejevanja. OBVEJEVALNIKI Za obsežnejše delo si moramo priskrbeti po- sebna orodja. Kljub vsem motornim novostim se še vedno zelo obnese stara, dobra Sterzigo-va žaga. To je posebna kljukasta žaga na poteg. Narejena je tako, da vejo odrežemo z enim samim potegom, tik ob deblu. Delo je znatno hitreje kot s sadjarskimi žagami, vendar zahteva več moči in spretnosti, saj je žaga precej težka. Njena velika prednost pred prenosnimi motornimi pripomočki je poleg cene in »sonaravnega delovanja« predvsem v tem, da žaga drsi ob deblu in vanj ne more zarezati. Višinski obrezovalniki na motorni pogon so v bistvu motorne žage z mečem na dolgem ročaju. Na tržišču se jih kar tare, vendar je njihov osnovni namen čiščenje krošenj in ne čiščenje debla. Za resno delo so prenevarne za drevo, saj kar hitro zarežemo v živo in tudi sežejo ne dovolj visoko. Povrh so še nevarne za izvajalce. Mnogo bolj se obnese »plezalna opica«, kot popularno imenujemo daljinsko upravljan stroj s samohodnim plezanjem in spuščanjem po deblu. Na stroju je nameščena motorna žaga tako, da se ne glede na debelino drevesa ves čas »tišči« drevesa in ga obvejuje. Kolesa, s katerimi stroj pleza po drevesu, so gumirana in ne poškodujejo debla. Danes lahko tak stroj prenaša in namešča že en delavec, včasih sta bila za to opravilo potrebna dva. Posebno poglavje agregata je seveda cena ... Vsekakor se tak pripomoček izplača velikemu podjetju, ki obvejevanje izvaja načrtno, o tem vodi evidenco in za ta les izdaja poseben certifikat. Kljub temu, da je obvejevanje iglavcev zahteven postopek nege gozda v številnih pogledih, ima svoj smisel v ekonomiji, ki zna ceniti kvaliteten in vreden les. Predvsem kvaliteta je tisti dejavnik, ki daje čar in vrednost slovenskemu lesu. Za množično proizvodnjo smo premajhni. ■ 14 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Oglasi Studio irsko Zofln sp trgu '43 S'550 M vii jy hg Delovni iai pon, '(ict. 9.00 ig.oo iohnta ■ 12.00 celja n pT^iiiiki taprto Viljirnti Vas, da nI* bh iiete v l-rpierst sni Mutbu HG v lUnjii ¡n a j piicri|o h k), ki« vam uredba pfiiedtC i prof esfanalnp ta. ■. :ikn z.ore-cOncept. -NOVO- liienjc In svetovni hit Slteltaf lakiranji, ki se njnatlM I.ik in nnii kot gpl. (iifciiinsclje na: - Frimrj: d jo 550 (trika) Lii(iiijn: ft ShfrlK Inltlr-flnjji - eni 75S53- (ffitlUli ■ Vesel t 3 si AIeA abiska: Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 15 Oglasi m ii ii ii.imii i ruadigija. kv^lirlia 1 !■! ,r, POlaK iliifj, i.p. Cfirtjii 16 h 3337 Sfflifm» 4 Pitj tatm s!t9 M,* Ml 607 337 fiu.m8b1 l irtj. htkimhijijüki «lik i*: hüft; ir**h «kvitiiiüt.ü PRODAJA TRANSPORTNIH BETONOV AKCIJSKE CENE BETONOV DO 30.11.2012! UGODNI PREVOZI Z MIKSERJI IN ČRPALKO! AKCIJA JESEN! Strešniki Polak E (6 barv) -že od 6,40 EUR/m* NOVO! Strešniki Polak E (svetlo sivi) ■ EXTRA lakirani 6,16 EUR/m2 KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE! Vse za streho na enem mestu. V Deželni banki Slovenije smo pripravili POSEBNO PONUDBO ZA NOVE STRANKE - FIZIČNE OSEBE: ■ 6- me sečno b rez p! a črto * ode nj e os eb nega računa s kartico (TRR). - elektronska banka brej pristopnini, ■ breip lačen general or enkratnih gesel za uporabo elektronske banke, ■ podarjena enoletna 11 a m ar i na za plačilno k artjta i odloženim plačilom Activa MasterCard. Z;i i/nč infiirniš« ij Sittn vitli / trM-ljriii nj voljo v |h>^I[]vjiI[i{Cj1 i Dcielnt lj:inki- Sli i vri i i 511 v ViLl(Lnji( (jSal^kii I Rj, SoitanJu (M rijivu 4) Ljiiiinuili «ti Savinji j|llm: j J C«rnjt:iiu CraHu (Aiiciilmjv <1 11,j Li-lcItniikilL -nlf. Ikith fie s »močjo Stanke Dnhmk 7. 12. 2012 oh I K.OO Naučimo sc otvoritveni valček s Plesno Šolo Spin - 14.12,2012 ob 1 K.OO Priprava na javni nastop z NataSo T. Coklin - 18.1.2013 ob 18.00 Prva pomni -25.1.2013 ob 18.00 Zdravi le z zdravo hrano z Brigito K. Ranzinger - 1.2,2013 ob 18.00 Dodatne informacije dobite na tel.: 03/ 839 02 60 ali po e-pnsli: Iunazarjefosinl.net. Prijave sn zaželene. Vljudno vabljeni! Delavnice bodo potekale v Domu kulture Nazarje, kuharska pa v OŠ Nazarje, 16 Savinjske novice št. 46, 26. november 2012 Organizacije, Ljudje in dogodki GASILSKO POVELJSTVO OBČINE LJUBNO Po potresu lahko tudi zagori Gasilci PGD Ljubno ob Savinji so najprej gasili preužitkarsko hišo v Vrbju, od koder so morali reševati ranjene in jih evakuirati ter prepeljati do štaba. (Foto: Marija Lebar) Na podlagi predpostavke, da je prišlo na območju občine Ljubno do močnejšega potresa, ki je bil vzrok za več požarov, je občinsko poveljstvo pripravilo v nedeljo, 4. novembra, vajo za vsa tri gasilska društva svojega območja. Vaja je dobro uspela, pokazala pa je tudi nekaj pomanjkljivosti, kot so kasneje ob analizi poteka povedali pristojni. Gasilsko poveljstvo in štab civilne zaščite sta se nastanila v občinski stavbi, od koder so koordinirali delovanje operativnih enot na terenu. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljubno ob Savinji so najprej gasili preužitkarsko hišo v Vrbju, od koder so morali reševati ranjene in jih evakuirati ter prepeljati do štaba. Med tem, ko so gasilci gasili goreči objekt, so člani ekipe prve pomoči civilne zaščite ranjencem nudili Potrpljenje je božja mast, sta si enotna zakonca Vida in Herman Pokleka z Rečice ob Savinji, ki sta v teh dneh praznovala zlati jubilej skupnega življenja. »Res so naju pestile razne bolezenske težave, Hermana tudi več delovnih poškodb v jami. Danes sva oba kolikor toliko zdrava. A pet desetletij preživeti v dobrem in slabem je mogoče le z močno voljo in strpnostjo,« v en glas zatrjujeta Vida in Herman. »Najina zgodba se je pričela daljnega leta 1961, sredi poletja, ko smo se tako mladinci iz Šmar-tnega ob Paki kot nekdanji gimnazijci mozirske nižje gimnazije srečali na Mozirski planini. Tedaj je med nama preskočila iskrica, ki je tlela in se razvila v ljubezen. To sva v oktobru natanko pred petimi desetletji okronala s poroko v reči-ški cerkvi,« se smeji Vida, Herman pa dodaja: »Veliko preizkušenj sva prestala, a ker sva se znala dogovarjati in pogovarjati, sva prebrodila tudi težke čase.« Vidi je zibka tekla v Šentjanžu, kjer je odraščala na Trenklovi do- prvo pomoč, kasneje so gasili še hišo v Planini. Tudi radmirski gasilci so imeli na svojem območju dve intervenciji, med drugim gašenje plinske jeklenke, ki je bila v ogroženem sta- novanjskem objektu. Pri drugem požaru je bila potrebna evakuacija prebivalcev, gašenje in odstranitev vnetljivih tekočin, oskrba in prevoz ranjencev. Okoninski gasilci so rešili in oskrbeli več ranjenih oseb iz delavnice Vulkanizerstva Novak in pogasili jeklenke s tehničnim plinom. Na domačiji v Okonini so reševali poškodovano osebo, ki je bila ujeta v ruševinah. Tako poveljnik štaba CZ Stanko Zagožen kot poveljnik poveljstva Bogomir Trbovšek sta bila z izvedbo vaje zadovoljna. Kot je pokazala analiza, radijske zveze na celotnem območju ne delujejo zadovoljivo, saj je zaznati nekaj sivih lis, kjer komuniciranje ni bilo mogoče. O tem je bil obveščen tudi župan Franjo Naraločnik, ki je bil na vaji ves čas prisoten. Izvedbo sta si ogledala tudi poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric in predsednik Janko Žuntar. Ta je podčrtal pomembnost takih vaj, ki dvigajo operativni nivo enot gasilcev in CZ. Marija Lebar strpnostjo niških ur za razvoj mesta ob Paki. Danes oba upokojenca, razpeta med delom v upokojenskem društvu in svojima hobijema, se rada spominjata tudi časov, ko sta gradila domovanje na Rečici, si kupila prvega fičaka, se izobraževala ob delu, preživljala dopuste na morju . Kot vsi upokojenci tudi Herman in Vida danes »nimata časa«. A kolikor jima ga še ostane, ga vložita v ročnodelsko dejavnost in administrativna dela v Društvu upokojencev Rečica ob Savinji. Vida namreč veze in opravlja delo tajnice, Herman pa spleta vrbove šibe, iz katerih nastajajo različni uporabni in okrasni predmeti. Te je moč videti vsako leto na cvetno nedeljo. Veliko časa mu vzame organizacija dela v društvu, kjer opravlja funkcijo predsednika. Tudi delo v domači kuhinji mu ni tuje. Spretno se zavrti ob štedilniku ali zamesi potico ali krofe. Spoprime se tudi z zahtevnimi recepti. Čas zakoncema Pokle-ka pogosto krajšata vnuka Barbara in Sebastijan. Marija Šukalo ZLATI JUBILEJ ZAKONCEV POKLEKA Z RECICE OB SAVINJI V dobrem in slabem z močno voljo in Vida in Herman Pokleka se rada domovanje na Rečici. mačiji. Že zelo mlada si je poiskala službo na železnici, kjer je dočakala upokojitev. Herman je mladost preživel ob sedmih bratih in sestrah na kmetiji, kjer je bila vsaka roka dobrodošla. A ker je bilo pri hiši veliko ust, je poiskal delo sprva kot gozdar, nato pa se je zaposlil v velenjskem rudniku. Njun prvi korak na skupni življenjski poti ni bil enostaven, saj sta imela stanovanjski problem. spominjata časov, ko sta gradila (Foto: Marija Sukalo) Tako sta sprva živela ločeno, in sicer Herman v Velenju, Vida pa v Celju. Ko se je družina povečala - rodila sta se jima hčerka Vida in sin Herman, sta dobila rudniško stanovanje v Velenju. »Tisti čas ni bilo lahko priti do stanovanja, opraviti si moral najmanj 400 udarniških ur za »rast« življenjskega okolja,« se tistih časov spominja Herman. Pove, da je sam prispeval več kot tisoč udar- 2 Savinjske novice št. 48, 27. november 2012 I Šport, Oglasi 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 8. KROG Pričakovan poraz za »graščake« v Litiji Aktualni državni prvaki so se oddolžili »graščakom« za nepričakovan remi v prvem krogu. Zmaga pa vendarle ni bila tako lahka, kot kaže rezultat 5:1, saj so se Nazarča-ni, še vedno brez nekaterih ključnih igralcev, hrabro borili in povzročili kar nekaj sivih las favorizirani FC Predilnica Litija. V naslednjih treh tednih bo za ekipe s spodnjega dela razpredelnice najverjetneje padla odločitev glede obstanka v elitni osme-rici slovenskega dvoranskega nogometa. Tako bo za Pezičeve varovance dan »D« že danes, ko gostujejo v Slovenskih Goricah in ne smejo izgubiti. Zelo pomembna BERNARDA ZVIR IZ ŠENTJANŽA bo v nadaljevanju domača tekma z Oplastom, kjer bi se dalo iztržiti vsaj kakšno točko, piko na i ali že-belj v krsto pa si bosta ekipi Glina in Vuka pritisnili oziroma zabili na medsebojni tekmi v Ljubljani. Zares pestri obračuni čakajo edinega zgornjesavinjskega prvoligaša, razplet pa bo odvisen tudi od tega, koliko in katere igralce bo imel na-zarski strateg sploh na razpolago. V tem tednu je bila na delu še selekcija fantov U-21, in sicer so po izenačenem polčasu v Sevnici na koncu popustili in prepustili pomembne tri točke domačinu. Končni rezultat Sevnica : Nazarje Glin 8:4. Franjo Pukart FC Predilnica Litija : KMN Nazarje Glin 5:1 (2:1) Strelci; 1:0 Vrhovec (3), 1:1 Brinjovc (17), 2:1 Pertič (18), 3:1 Pertič (33), 4:1 Fetič (34), 5:1 Osredkar (37). Nazarje Glin: Ortar, Letojne, Urtelj, Miklavc, V. Kugler, D. Kugler, Brinjovc, Goltnik, Cigljar. Rezultati 8. kroga: Predilnica Litija : Nazarje Glin 5:1, Dobovec Trgovine Jager : Oplast Kobarid 2:2, Puntar: Slovenske Gorice 5:3, Bronx Škofije : Vuko Ljubljana 2:5. Lestvica po 8. krogih; 1. Dobovec Trgovine Jager 20, 2. Predilnica Litija 19, 3. Puntar 14, 4. Bronx Škofije 13, 5. Oplast Kobarid 12, 6. Vuko Ljubljana 6, 7. Nazarje Glin 4, 8. Slovenske Gorice 3. V kratkem času med najboljše tekačice Med najboljšimi udeleženci letošnjega Ljubljanskega maratona smo zasledili tudi ime Bernarde Zvir, ki je v svoji starostni kategoriji med 127 tekačicami zasedla več kot odlično drugo mesto. Polma-raton je pretekla v času ure in dobrih štiridesetih minut in za prvou-vrščeno zaostala zgolj za sedemnajst sekund. Bernarda se je s tekom pričela ukvarjati šele lani, intenzivneje pa letos. Zaradi dobre družbe tekačev in ob tem odličnega počutja se je le- ROKOMETNI KLUB NAZARJE tos udeležila večih tekov širom Slovenije. Ob tem je očitno pozabila zgolj na sodelovanje, saj se z vseh tekov vrača z najboljšim možnim izkupičkom. Tako je uvodoma zabeležila dve zmagi, na Brdu pri Kranju in proti Logarski dolini, V Slovenj Gradcu in na Ljubljanskem maratonu je bila druga, sodelovala je tudi na DM teku in na teku na Bledu. Za posamezne preizkušnje se ni posebno pripravljala. Upoštevala je zgolj dejstvo, da se pri teku dobro počuti, da je rada v giba- Tretja zmaga za tretje mesto na lestvici Slabo vreme, ki je spremljalo Ljubljanski maraton, Bernarde Zvir ni motilo, saj se je dobro segrela in v času teka ni občutila nobene krize. Nazarske rokometašice so v nedeljo, 4. novembra, odigrale prestavljeno tekmo 6. kroga prvenstva proti RK Sava iz Kranja. V domači športni dvorani so bile prepričljivo boljše in se s tretjo zaporedno zmago zavihtele na tretje mesto prvenstvene lestvice. Zmaga Nazarčank je bila dosežena rutinirano. V nobenem trenutku tekme ni bilo dvoma o zmagovalkah. Že ob polčasu je rezultat-ska prednost domačink znašala pet golov (17:12). V nadaljevanju tekme se je le-ta samo stopnjevala do končnih 33:22. Njihov trener Branko Dobnik je pot do uspeha videl predvsem v dolgi klopi, kar je njegovim varovankam omogočilo narekovanje visokega ritma igre. Mnenja je, da bi ob koncu razlika lahko bila še višja, vendar je bil zadovoljen s pristopom igralk do igre. S to zmago se je nazarska ekipa povzpela kar na tretje mesto prvenstvene lestvice. Že jutri jih čaka naslednja tekma v domači dvorani ob 17. uri. Nasprotnice bodo članice ŽRK Branik iz Maribora. Roman Mežnar nju in da ji to pomeni dobrodošlo sprostitev. Pred sodelovanjem na teku v Ljubljani je pretekla tri malce daljše preizkušnje. Začutila je, da je dobro pripravljena in se odločila, da bo tekla, tudi če bodo »prekle letele z neba,« kot se je sama slikovito izrazila. Slabo vreme, ki je spremljalo maraton, je ni motilo, saj se je do- bro segrela in v času teka ni občutila nobene krize. V cilju je bila zelo zadovoljna, še posebno z rezultatom, s katerim je presenetila tudi svojega moža. Slednji je še ni pričakoval tako hitro in zato še fotoaparata za obvezno ovekoveče-nje prihoda v cilj ni imel pripravljenega. Benjamin Kanjir ZAHVALA Družina Atelšek iz Okonine se zahvaljuje za požrtvovalnost prostovoljcem PGD Radmirje v trenutkih, ko je za mnoge izgledalo, da se na domačiji Atelšek ne da storiti ničesar. Družina Atelšek 28 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Šport, Kronika, Pisma bralcev MEDNARODNI REGIJSKI POKAL ZA MLADE PLEZALCE Grega Verbuč sezono 2012 zaključil z zmago V Zagrebu se je odvilo še zadnje mednarodno tekmovanje v balvan-skem plezanju iRCC (InterRegional Climbing Cup) za sezono 2012. Tekem sta se to sezono redno udeleževala tudi tekmovalca športno ple- zalne sekcije pri PD Mozirje Grega in Julija Verbuč, in to zelo uspešno. V pokalu nastopajo mladi plezalci in plezalke iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Češke, Romunije, Srbije in Slovenije. Grega Na zagrebški tekmi je bila Julija Verbuč drugič zapored tretja. Grega Verbuč se je redno uvrščal na stopničke, na zadnji tekmi sezone pa je tudi zmagal. Verbuč se je redno uvrščal na stopničke, na zadnji tekmi sezone pa je prvič tudi zmagal. Vse smeri je splezal do vrha, tako v kvalifikacijah kot tudi v finalu. Enak rezultat sta dosegla še plezalca iz Avstrije in Hrvaške, zato so se vsi trije pomerili v superfinalu. Slednjega in končno zmago je osvojil Grega Verbuč. Skozi vso sezono je dobro plezala tudi Julija Verbuč. Na zagrebški tekmi je bila drugič zapored tretja. V skupnem seštevku pokala je Grega osvojil tretje, Julija pa peto mesto. Benjamin Kanjir r Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi Zima je na pragu, prav tako je s 15. novembrom začelo veljati določilo zakona o varnosti v cestnem prometu, ki govori o obvezni zimski opremi vozil. Vozniki bi se zato morali pripraviti na novo nastale razmere na cestah, ki se bistveno razlikujejo od sedanjih. V prvi vrsti je potrebno hitrost vozil zmanjšati in jih prilagoditi razmeram ter stanju vozišča, povečati je potrebno varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami. Zaradi velikokrat spolzkega vozišča je potrebno zavirati narahlo in po potrebi posto- pno, z večkratnim pritiskom na sto-palko, smeri vožnje ne spreminjajmo sunkovito, saj lahko vsako tako ravnanje povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje. V zimskih razmerah je zelo pomembna izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila. Vozilo bo pravilno in dobro opre- mljeno, če bomo upoštevali naslednja pravila: vsa štiri kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami (M+S ali M.S ali M&s), ki morajo biti na vozilu najmanj od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta. Največja priporočena starost zimskih pnevmatik je štiri leta, najmanjša globina profila pa je lahko tri milimetre. Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod sedem stopinj celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezni oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti. Za zimsko opremo štejejo tudi poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih. Pri vozilih s štirikolesnim pogonom morajo biti snežne verige nameščene na kolesih zadnje osi. V zimskih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost. Benjamin Kanjir Zelena Zgornja Savinjska Zelena barva pomirja. Ko so danes zvečer, kmalu po koncu volitev, na TV 1 za trenutek pokazali zemljevid Slovenije s tremi različnimi barvami, ki so pomenile, kje je kdo od predsedniških kandidatov zmagal, me je zelena barva, barva kandidata Milana Zvera na območju Zgornje Savinjske doline zares razveselila. Ne bi mogel reči, da me je pomirila, kajti njegovo izločitev sem pričakoval in se z njo sprijaznil že prej. Za kandidata, ki ga podpira vlada (in on njo), ki mora državo rešiti pred propadom, in torej ne more deliti rožic, pač lahko glasuje samo tisti, ki je dovolj pameten, da ve, da se ne da razdeliti več, kot se ustvari. Če bi bili Zgornjesavinjčani na TV izpostavljeni npr. kot eni izmed najlepših v Sloveniji, me to niti ne bi ganilo. Neprimerno več mi pome- ni, če živim med ljudmi, ki jih v prvi vrsti odlikuje razum. Med ljudmi, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ne pa voliti tiste(ga), ki ga vsiljivo propagirajo mediji. Kot vemo, bo še drugi krog volitev. Če smo se tokrat izkazali, čez tri tedne pa se ne bi, kaj smo potem sploh naredili? Nič! Nespametni izločajo najboljše, vsak pameten človek pa ve, da mora sodelovati pri izločanju slabih. To in nič drugega so volitve. Ta naloga, dragi Zgornjesavinjčani, nas še čaka. Ker smo očitno bolj razumni, smo tudi bolj odgovorni. Sicer pa je žalostno, da se polovica državljanov, ki se volitev niso udeležili, sploh ne zaveda, da gre za Slovenijo. In kdo drug je Slovenija, kot prav - mi. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad 16 Savinjske novice št. 48, 30. november 2012 I Pisma bralcev, Zahvale, Kronika, Oglasi Odprto pismo hvaležnih Mozirjanov Živimo v času, ko je življenje večine v včasih zelo nevzdržnem tempu. V času, ko včasih nimamo časa niti zase, kaj šele za druge. In ta vsakdan je v ponedeljek prekinila narava. Poslala nam je obilne padavine, ki so marsikje v Sloveniji povzročile ogromno gorja. Prav tako so se zaradi padavin razbesneli potoki, razbesne-le so se reke in povzročile ogromno gorja tudi prebivalcem občine Mozirje. Razbesnele reke so nas primorale, da smo si vzeli čas zase in pustili vse drugo, da smo lahko začeli reševati svoje premoženje, kolikor je to sploh bilo mogoče. Zaposleni so, če je to le bilo mogoče, zapustili delovna mesta ter odhiteli domov. Iz najnižjih predelov hiš se je začelo reševati, kar se je le dalo. Zatem pa je sledilo le nemočno opazovanje, kako skozi vsako najmanjšo špranjo v domove priteka voda, ki je ušla izven svoje poti. Marsikdo je bil obupan in ni vedel, kako ukrepati. Voda vsepovsod, na dnu vsega mulj. Najtežje je začeti. Vodo odstranjevati z vedri je zamudno, težko, skoraj Sizifovo delo. In tukaj se je še enkrat več pokazala dobra plat slovenskega prebivalstva. Solidarnost. Sploh pri ljudeh, ki jih preredko pohvalimo oziroma jim izrečemo zahvalo. Prostovoljni gasilci. Ko dobijo poziv, iz rok izpustijo vse, kar imajo in odhitijo k ljudem potrebnim pomoči. Brez razmišljanja. Tvegajo tudi svoja življenja, zapustijo svoje domove zato, da pomagajo drugim. Tako je bilo tudi v Mozirju. Gasilci so prišli na pomoč vsem, ki s(m)o pomoč potrebovali. In ne le domači gasilci. Prišli so gasilci z vseh koncev Slovenije. Največ z ljubljanskega območja, kjer je narava v večini primerov ljudem prizanesla. Preko 100 prostovoljnih gasilcev se je tako v torek kot v sredo pripeljalo v Mozirje in ponudilo svoje roke za pomoč. Prišli so pomagat popolnim neznancem. Vozili so se po vaseh in ponujali svojo pomoč. Kdor je želel, je lahko prosil za pomoč in jo dobil. Izčrpane so bile izjemne količine vode, odstranjena ogromna količina mulja in blata, premaknjenih nešteto škatel, zabojev, omar. Vse za en malenkosten »hvala lepa«. Brez plačila. Vse kar smo jim lahko dali v zahvalo je kak topel čaj ali kava in prijazno besedo. Žal pa nekateri tudi tega ne znajo ceniti in so prostovoljni (!) gasilci sprejeti tudi z nerganjem. Dragi prostovoljci! Upamo, da je bilo slabih besed čim manj in da ste občutili hvaležnost vseh nas. Če bi lahko, bi vsem stisnili roko. Če bi lahko, bi vse v zahvalo objeli. Če bi lahko ... Lahko pa vam vsem javno izrečemo zahvalo za vse ure, ki ste jih preživeli stran od svojih domov, stran od domačih, stran od svojih opravil. Samo zato, da ste pomagali sočloveku v stiski. Hvala vam za vse, kar ste naredili. Hvala tako domačim prostovoljcem kot tudi prostovoljcem iz drugih koncev Slovenije. Za konec pa vas pozdravljamo z vašim pozdravom: »Na pomoč!« V imenu Mozirjanov Klemen Čretnik Nove Loke 44 Mozirje Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. V SPOMIN 16. novembra bo minilo deset let, odkar med nami ni več našega dragega Janeza PODLESNIKA Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • UKRADEL DENARNICO IN ZAPRAVLJAL Mozirje: 5. novembra je takrat še neznana oseba iz odprte pisarne na Upravni enoti Mozirje ukradla denarnico z denarjem in dvema bančnima karticama. Storilec je kasneje opravil nekaj dvigov gotovine na bankomatih in plačeval na bencinskemu servisu. Z zbiranjem obvestil je bil izsleden. • VLOMILEC ODNESEL ORODJE Mozirje: 6. novembra so bili policisti obveščeni o vlomu v gradbeni kontejner podjetja, ki v Mozirju gradi privatno hišo. Neznani storilec je iz notranjosti odnesel razno orodje v vrednosti okoli 2.000 evrov. • GASILCI ŠE KAR NA DELU Mozirje, Rečica ob Savinji: 9. novembra so prostovoljni gasilci iz Mozirja odpravljali posledice poplav na osmih lokacijah. Odstranjevali in črpali so mulj, vodo, čistili odtoke ter čistili prostore, ki jih je poplavila podtalnica. Istega dne so gasilci PGD Grušovlje prav tako še kar odstranjevali posledice po poplavah. • VETER POVZROČAL ŠKODO Občina Solčava: 11. novembra popoldan je močan sunek vetra odkril del strehe kozolca v Logarski Dolini. Posredovali so gasilci PGD Solčava in prekrili okoli deset kvadratnih metrov strehe s folijo. Ob 17.30 uri istega dne je močan veter na cesto Solčava-Roba-nov Kot podrl drevo. Posredovala sta gasilca PGD Solčava in odstranila drevo s ceste. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo PGD Pobrežje, Rečica ob Savinji, še posebno PGD Grušovlje ter članom Slovenske vojske, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam priskočili na pomoč med in po poplavi. Kolenčevi iz Grušovelj 30 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Zahvale, Oglasi Tiho si živel v mukah in trpljenju zemeljskega življenja, a zdaj odšel si k Bogu v upanju večnega veselja! ZAHVALA Ob boleči izgubi Franca ZAVRSNIKA iz Radegunde 7.7.1940 - 2.11.2012 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja patronažni sestri Sonji, zdravnici dr. Furstovi za pomoč v času bolezni. Hvala župniku za opravljen obred, Lovski družini Mozirje in govornikoma za besede slovesa. Z najlepšimi spomini Jožica, sestre in brata Zdaj ne trpiš več dragi, zdajpočivaš, kajne sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) V SPOMIN 19. novembra mineva 20 let, odkar si nas zapustil, dragi Franc PREPADNIK p.d. Prošev Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo, podarite cvet ali prižgete svečko. Tvoji najdražji Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Našel sem svoj mir v večnosti tišine; našel sem svoj prostor, kjer ni več bolečine. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi Jože STRMČNIK 2.4.1950 - 27.10.2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh slovesa izkazali pozornost in se v tako velikem številu poslovili od njega. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki nam ob boleči izgubi pomagate in ste nam v oporo. Tvoji Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija Ivana PAHOVNIKA 14.3.1939 - 2.11.2012 iz Raduhe v Lučah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, gospe Valeriji Robnik za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, Tomažu Pod-lesniku ter sosedom, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem in vsakomur. Žalujoči vsi njegovi Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 31 Za razvedrilo Tokrat namesto velestandardnih Zadrečkih novic objavljamo utrinke, zbrane iz namernih ali nehotenih domislic avtorjev, ki bi vas zabavali izven te strani za razvedrilo, če bi jim grdi lektor to redno ne preprečeval. V Savinjske novice so bile tekom let namenjene za objavo najrazličnejše besedne zveze, ki bodo, upamo, zvabile nasmeh na lica vas bralcev, kot tudi avtorjev, ki z leti preteklimi od zapisov verjetno niti ne bodo prepoznali svojih del. Tuje par primerov, kako se lahko avtorju prispevka hitro kaj zapiše: Pohod je privabil številne prijatelje planin in pohištva, (pohodništva) Spoštovani, v priponki vam pošiljam obvestilo o prijetem prepridajalcu prepovedane doge. Ansambel je v cerkvi z odločno akustiko izvajal liturgično glasbo. Na startu se je zbralo več kot sto ljubiteljev rekreativnega teka vseh generacij in pohodništva. Stroški v zadnjem letu niso pokrili prihodkov. Številni kulturni in pevski ustvarjalci skrbijo, da pesem in delo na kulturnem področju ne bosta tako hitro izumrla. {Tako hitro ali sploh ne?) Večkratni kršitelj cestno prometnih prekrškov ... ... je razlagal Janez, ki je poleg šole, v kateri se je izobraževal, preplezal tudi nekaj njihovih gora. (Preplezal je šolo?} V prednovoletnem tednu je vzgojno varstveno osebje mačkom pripravilo pestro dogajanje. ... so si ogledali skrivnost učlovečenja božične noči. Da se razumemo, superbike prvenstvo ni »mačji kašelj«, za tja moraš biti pripravljen, kot voznik in kot motocikei! Novi VW polo je zrasel, se razširil in malce znižal. Po hribih in dolinah odmevajo poki iz mežnarjev, sodov in pločevink, v katerih se je nabral plin iz karbida. To je le del aktivnosti, ki so jih lani uspeli izpeljati v preteklem letu. Na razstavi so bile živali dobro zaprte in varne pred pogledi radovednežev. (Na razstavi?) Dogajanje ob občinskem prazniku se je začelo pred tremi desetletji z obračuni med zaselki. (Tekmovanji najbrž?) Pomembno je bilo druženje, ki se je po koncu tekme sprevrglo v prijateljsko pomenkovanje ob golažu. (Le kaj sprevrženega je bilo v tem pomenkovanju?} Slovenska krajina izžareva izreden občutek za naravo. Skratka na trgu je vedno bolj zanimivo in Francozi res hodijo v zemlje ostali konkurenci in prav je tako! Pričakal jih je pater Gvardijan. (Gavdencij) Svetniki so enotni izglasovali sklep in brez razprave zgovorno povedali, kaj si mislijo o dosedanjem reševanju družbe in z njo povezane občine. Srečanje so s kultnim programom popestrile ljudske pevke Pušeljc. Nič ni lepšega, kot če nekoga potegnemo stran od računalnika, alkohola ali drugih nevarnih substanc. (Ker smo pri koncu, se bomo za tokrat odtegnili od te nevarne substance - računalnika. Se opravičujemo za razumevanje.) Cvetke CRNO-BELO JE TUDI ŽLAHTNO V zajetni barvni monografiji velikega formata, ki jo je v samozaložbi izdal slikar iz Šaleške doline Drago Luka Šumnik z naslovom Luksizem, je kot faksimile objavljena fotografija skupaj s člankom Benjamina Kanjirja (Savinjske novice št. 9/2012), ki opisuje in prikazuje »čisto pravega slikarja« pri učenju slikanja v mozirskem vrtcu. Oblikovalec je na željo slikarja posnetek in tekst objavil v črno-beli tehniki, da je s tem dal še poseben šarm in brezčasnost dobre fotografije. Šumnik bo svojo knjigo predstavil v mesecu decembru. VSE V HECU Drago Poličnik, priložnostni župan mozirske občine: »Veš, Natalija, jaz prav rad fotografiram. Imaš kak nasvet zame?« Natalija Škruba, članica Pusta Mozirskega: »Tri. Vsaka aparatura bolje dela, če jo vklopiš, fotoaparati delajo boljše slike, če prej snameš pokrovček. In tretje: včasih je najbolje prepustiti delo komu drugemu.« NA DVEH STOLIH IN TREH SODIH Vsaj dvakratni kletar leta iz Slatin v sosednji občini Šmartno ob Paki in trški viničar v Mozirju Miha Fajfar (»vinsko sedi na dveh stolih«) je ob letošnjem martinovanju oznanil dober pridelek grozdja v Kolovratu ter v svojih drugih vinogradih. Ko mu je sv. Martin blagoslovil vin', se je vsedel na tri sode in še enkrat kontroliral alkoholno stopnjo. Zadovoljen je namesto v Slatino odšel »domov« kar v Mozirje, saj je bil že dan. 32 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Križanka, Informacije sestavil: peter udir eden od s sistemov klasične induske filozofije zlitje neodločen izid igre drog z železno kljuko ZA plavuienue lesa hlev. zlasti na planinah. v katerem živali niso privezane črni trn grška boginja jutranje zarje kana, h ena kal, poganjek osnovni delec z negativnim električnim nabojem pojav pri gorenju d. pritok vislena poljskem italijanska tiskovna agencija malavijsko jezero S " iM dušikova rasti. baza. ki močno učinkuje na človeški organizem ženska. ki igra na citre S« poslovni izdatek. strošek slovnično Število, ki izraža množico treh. trial slovenski igralec (borut) umetniška upodobitev golega telesa gospodarica morja v nordijski mitologiji botanični vrt. arboretum sl slikar in grafik (božidar) sv1c. pisatelj (fritz) velika oivjaraca trebuša-to3t s1eurs. (v aihiteHuri) papežev l£t-ni dohodek am. boksar (muhamm4d) dobro duhovno bitje koor prosta- Sko. grdo govori svičarsko smučarsko središče si. pesnik idragottn) kuntner, tone hrv. pevka (žloklc) divji mož. hostar TRGOVEC ž DROBNIM, CENENIM BLAGOM pentatevh pel kmeč-k eg a voza topilo za lake.pro-panon za polton ZVlSANIA svečana obleka ameriški glasbenik (charles! DILATACIJ-SKA MlSlCA delovno področje ministra peter tosh sumerski bog vode stroj za oirepanje prečiva velik nered. zmeda ameriški igralec (warren) italijanska pesnica (negri) KNJIŽNICA MOZIRJE - SLOVENSKA KNJIGA MESECA Samo Rugelj: Delaj, teci, živi Knjiga urednika revije Bukla in sina pokojnega znanega slovenskega psihiatra Janeza Ruglja govori o pripravah rekreativnega tekača na maraton. Rugelj bralca simpatično seznanja s svojim doživljanjem 16-tedenskega programa za pripravo na 42-kilometrski maraton. Gladko berljiva pripoved pa se ne osredotoča le na gole tekaške priprave, ampak vključuje tudi ostale doživljaje, ki spremljajo rekreativnega tekača. Tako bralec spozna Rugljevo družino, ki ga v njegovih prizadevanjih nesebično podpira in avtorjeve prijatelje tekače, ki se maratonskih podvigov lotevajo vsak malce drugače. Lepo berljiva preobrazba od s pisarniškim delom obremenjenega človeka do maratonca je pripoved, ki ne bo zanimiva le ljubiteljem teka, ampak bo pritegnila predvsem tiste, ki o gibanju trenutno le razmišljajo, v sebi pa si želijo nekaj več. Slovarček: TORA - pentatevh; VEDANTA - eden od 6 sistemov klasične indijske filozofije; ZORN - švicarski pisatelj (Fritz); v.___J Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): KARAM BO L. ORANŽA DA. TAFT, REN, MARTINOVO, IČA, LOKAL, ODBLESK, TVOR, Ll. DELOPUST, ŠPIJON. KLASIK. VSTAJA, RIG, KANAPE, ASTA, HLOD, NARAVA, TIM, EKSAMEN, DERMOTA, KATRICA, OKTOGON KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): H 7D O Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 33 MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e-naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. ◊ NUDIM RAZREZ LESA in razrez lesa za ostrešja; gsm 041/783-987. Gregorc Martin, Dol-Suha 9, 3332 Rečica ob Savinji. Napovednik dogodkov Petek, 16. november ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Neke zvezdne noči ob 18.00. CSU Nazarje Zazumbajte s Plesno šolo Spin ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Okrogla miza: Glasbeni trenutek na Rečici ob 21.00. Kulturni dom Radmirje Brucovanje Kluba zgornjesavinjskih študentov Sobota, 17. november ob 14.30. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Delavnica izdelave mil ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Branik (ž) ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : KMN Sevnica (U-18) Nedelja, 18. november ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Nona Lenart (pionirji U-14) ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Predstavitev opravljenega dela prostovoljcev na Madagaskarju ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : KMN Benedikt (U-21) Torek, 20. november ob 16.30. OŠ Mozirje Predstavitev Erosove metode za odpravo disleksije ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Miki in zvezda želja ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Neke zvezdne noči ob 19.00. Galerija Mozirje Literarni večer z Andrejem Peganom, avtorjem knjige Misli, ki jokajo in ambasadorjem zavoda Varna pot Sreda, 21. november ob 16.30. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Pojoča ribica Četrtek, 22. november ob 17.00. Center Rinka Solčava Izdelava adventnih venčkov ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje: Konflikt v družini ŽIVALI - PRODAM Prodam: 2 3-letni breji kobili SHP A rodovnik; žrebico, 1,5 let, in 3 žrebeta za zakol ali rejo; gsm 031/289-128. Prodam bikca sivca, starega 1 teden; gsm 070-379-065. Prodam bikca simentalca, starega 10 dni; tel. 03/58352-07. Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca simentalca, cca 200 kg, kupim črpalko za gnojevko; gsm 031/548898. Prodam telice, breje in nebreje, po izbi- ri, pašne ter čb bikca, starega 10 dni; gsm 041/519-507. Prodam telico simentalko, težko 140 kg; gsm 031/228-217. Telički limuzin, 175 kg, in simentalko, 160 kg, prodam; gsm 051/423-440. Prodam sivo-rjavo teličko, staro 14 dni, dobrega porekla; gsm 051/614-302. Prodam telico simentalko, težko 160 kg, brez številke; gsm 031/299-738 - po 15. uri. Prodam teličko sivo rjavo - mesnate pasme, staro 10 dni; gsm 041/783-427. Prodam kravo simentalko, brejo 8 mes. ter avto nisan terano II; gsm 051/806-053. Prašiče, težke od 170 - 200 kg, prodam; gsm 041/986-071. Prašiča, krmljenega z domačo krmo, težkega cca 200 kg, prodam; gsm 041/440-297. Prodam prašiče, 100 -180 kg, lastne reje -možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam 2 prašiča težka cca 200 kg, krmlje-na z domačo krmo; tel. 583-32-72. Prašiče odlične mesnate pasme prodam. Možna dostava. Fišar, Tabor; gsm 041/619372. ŽIVALI - KUPIM Kupim prašiča, težkega od 140 do 160 kg; gsm 031/805-253. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - m.t.; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Teletino - polovice, prodam; gsm 051/423440. Prodam suha bukova drva; gsm 051/438498. Ugodno prodam metrske bukove drve, možna dostava; gsm 031/515-112. Ugodno prodam odlično ohranjen pianino; gsm 031/642-353. Ugodno prodam strešno opeko vinkovci (lepo ohranjeno); gsm 041/818-350. Prodam otroški avtosedež, do 18 kg, skoraj nov; gsm 041/354-568. Prodam jogi, 140 x 200, vzmeten, meblo, nov, cena po dogovoru; gsm 031/582897. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam peugeot karavan 307 monospace, 1.6 i, 2006 l., 70.000 km; gsm 041/529951. Zimske gume, 195-65-15R, s platišči, za VW, prodam; gsm 041/650-151. Prodam jeklena platišča, 5 x 120, 16 col, z zimskimi pnevmatikami, 205/55/R16; gsm 040/430-080. Prodam nove zimsko-letne pnevmatike na litih platiščih, 195/65/R15, komplet 250 eur; gsm 031/764-072. Prodam zimske gume fulda 185/65/R14 - 4 x 108 - 6 mm profila na jekl. platiščih; gsm 031/202-859. NEPREMIČNINE Oddam prijetno, opremljeno stanovanje v hiši, v Lučah; gsm 031/507-740, po 18. uri. Kupim zazidljivo parcelo ali parcelo, kjer je že zgradba v okolici Braslovč, Letuša ali Mozirja; gsm 041/339-031. Najamem 1-sobno stanovanje ali garsonjero v Mozirju, Nazarjah ali okolici; gsm 030/291-836. OSEBNI STIKI Mlad, veren, delaven, uspešen moški si želi trajne, iskrene ljubezni; gsm 041/510-457. WHITE RABBIT WS-W* OUTDOOR <--) www.belizajec.si £MM ŠPORJMIZGOMM v zqomemMSia WLM tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 34 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Oglasi Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 35