Rl «=/% 111 NO. 45 ’ A/.y *m in tpcw? UN«UA®« National and IntemaUraa) Circoladoa CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. MARCH 5, 1970 $iOV<*NIAI% ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Manhattan bo aprila ponovil pot na sever Severozahodni prehod je po godbi Kanade v njenih te-ritoriaiih vodah, ZDA ga pa — neuradno — smatrajo za “visoko morje”, kjer nima Kanada nobenih suverenih pravic., OTTAWA, Kan. — Lastniki petroljeske ladje Manhattan so vprašali kanadsko vlado, če bodo na razpolago kanadski ledolomilci, ko bo ladja v začetku aprila znova zaplula proti severu in nato skozi severozahodni prehod skozi kanadske arktične Vode do severne obale Aljaske, kot je to storila lani v septembru. Zunanji minister M. Sharp je v parlamentu povedal, da je lastnica ladje Humble Oil and Refining Company obvestila kanadsko vlado o nameravani poti, ni pa navedel nobenih podrobnosti. Za te je vprašalce napotil k prometnemu ministru. Dejal je, da je kanadska vlada pripravila ukrepe za varovanje svojih Voda pred onesnažitvijo, ni pa povedal, v čem ti ukrepi obstoje. Ko je lani Manhattan plul skozi severne vode in zašel pri tem v ledeni oklep, ga je iz tega nešil kanadski ledolomilec John A. MacDonald. Predsednik vlade P. E. Trudeau je nedavno dejal, da bi navzočnost ledolomilcev pri plovbi skozi severozahodni prehod najboljše pokazala kanadski nadzor nad to vodno potjo. Kanada je uradno na stališču, da je severozahodni prehod v kanadskih teritorialnih vodah in da se morajo zato vse ladje, ki hočejo pluti po njem, držati predpisov kanadske vlade. Združene države, katerih ladje bodo v glavnem plule po tej poti, če Se izkaže za uporabno, smatrajo bienda to vodno pot za visoko biorje, nad katerim nima nihče pravice do kakega nadzora. Med tem ko je Ottawa svoje stališče ^ tem vprašanju, povedala jasno, se Washington o n-jem javne še ni izrazil. Novi grobovi Richard J. Vicehio Včeraj je umrl v veteranski bolnišnici 47 let stari Richard J. Vicchio, znan med prijatelji kot “Vicks”, rojen v Clevelandu, samski, sin Franka in Lugene, pri katerih je živel na 14721 Hale Ave., brat Mrs. Leonore Gillette, Mrs. Anne Hendricks, Mrs. Marlene Black, Sophie, Helen, Dana in Angela. Pogreb bo iz Grdinovga pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. fiimifihrey ferez moči? WASHINGTON, D.C. — Uradno je H. H. Humphrey, zadnji demokratski predsedniški kandidat, vodnik demokratske stranke. Kot tak se je prizadeval za izbiro novega strankinega načelnika, ko je sen. Harris iz O-klahome pretekli mesec izjavil, da odstopa. Za ta korak se je menda odločil prav zato ker se ni dobro razumel s Humphrey-jem. Brandt podpira britski vstop v Skupni trg LONDON, Vel. Brit. — Za-hodnonemški kancler W. Brandt le- v ponedeljek prišel sem n? tridnevni uradni obisk. S predsednikom vlade H. Wilsonom se je razgovarjal o angleškem Vstopu v Skupni trg in o britanskem deležu pri naporih za Združevanje Evrope. Zavzel se Je tudi za pametne gospodarske °dnose z ZDA. Wilsona je zanimalo tudi to. kako potekajo razgovori Bonna 2 Moskvo in Varšavo ter kakšni so izgledi za uspeh prvega srečanja zahodnonemškega kanc-!erja z vzhodnonemškim kasneje ta mesec v Vzhodnem Berli-bn. Pripravljalni sestanek o tem srečanju je bil uspešno izveden. Postopna zjasnitev, hladno. Naj višja temperatura okoli 36. Za Rumor jem Moro Različnost pogledov na vprašanje uzakonitve 1 o čitve zakona ovira sestavo koalicijske vlade v Italiji. RIM, It. — Predsednik republike G. Saragat, kateremu je Mariano Rumor vrnil naročilo za sestavo nove koalicijske vlade, ko te po treh tednih poskušanja ni mogel sestaviti, je naprosil Alda Mora, naj poskuša on doseči, kar njegovemu tovarišu v krščanski demokratski stranki ni uspelo. Aldo Moro je sestavil prvo italijansko vlado “leve sredine” in ostal na njenem čelu pet let. Ali bo uspel tudi tokrat ali ne, je težko reči. Izgledi gotovo niso dobri. Vprašanje uzakonitve ločitve zakona visi kot Damoklejev več nad razgovori za rešitev vladne krize. Če do sestave vlade ne pride, bo predsednik republike moral razpustiti parlament in s tem bo zakonski predlog za ločitev zakona, ki je bil v parlamentu, že izglasovan, sam po sebi propadel. Če pride do sestave vlade, bo ta predlog skoro prišel na V Laosu mirnejše, rdeči so vzefi vladni oporišči oSs Hočiminhovih potih VIENTIANE, Laos. — V zadnjih par dneh je v Laosu le malo slišati o vojskovanju. Rdeči pohod se je ustavil na robeh Planote vrčev, četudi so nekatere rdeče patrulje prodrle dalje ob poti proti Luang Prabangu in proti Vientianam. Trdijo, da čakajo rdeče čete na dovoz ali donos oskrbe. Šele, ko bodo to imele v nekaj dneh, bo jasneje, ali so zadovoljni rdeči z doseženim cilji ali bodo šli še dalje. Včeraj je vlada priznala, da so rdeči zasedli dve njeni manjši postojanki, eno 15 milj južno od Thakkeka na meji Tajske, drugo pri Pak Songu v bližini meje Južnega Vietnama in Kambodže. Predsednik vlade Suvana Puma je pozval v glavno mesto na posvet vojaške poveljnike posameznih vojaških okrožij za reorganizacijo odpora proti rdečemu napredovanju. Težava je v tem, da vlada ni dovolj močna, da bi pripravila vojaške vodnike k pokorščini in sama odrejala in vodila obram- KONGRES ODREDIL ODLOG železničarskega strajka Kongres je včeraj izglasoval, predsednik pa podpisal zakonski predlog o obvezni odložitvi železničarskega štrajka za 37 dni. Predsednik je dejal, da odložitev štrajka vprašanja ne bo rešila, kot bi ga odobritev njegovega predloga Kongresu, železničarske unije so __označile odložitev štrajka za “nesmisel”. WASHINGTON, D.C. — Kongres je odklonil predsednikov predlog za obvezni sprejem dogovora, ki so ga sklenile unije železničarjev in železničarskega delavstva pretekli december predstavniki železnic. Izglasoval je odložitev splošnega železničarskega štrajka, ki je bil napovedan za preteklo polnoč, za 37 dni. Zvezna vlada je izjavila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, za dosego sporazuma med železničarskimi unijami in železniškimi družbami. Dežela si ne more privoščiti ustavitve vseh vlakov, do kar bi nujno pri šlo, če Kongres ne bi posegel na predsednikov predlog v spor. Predstavniki železničarskih unij in železniških družb so se v decembru sporazumeli Humphrey se je najprej obr- nilna L.O'Briena,kijebilvod-!,la.ovanie tud'; v Sen't„7kj;;ibo Dejamko jevsak vodmkvo- „ y sporazum.« o aik njegovo vohvne borbe leta bo nemata večino, kot jo okroaja naveran Sam na novi koiektivni ddLni DO„odbi iQfiP. itn nrptp vnlivnp hnrhp .. —-i---- ~i----•—• sebe, namesto, da bi vsi nastopa- - - - S u 1 li skupno in uporabili vse razpoložljive sile proti tujemu na- 1968 in preje volivne borbe oredsednika J. F. Kennedyja ter za. njim L. B. Johnsona. Hum-ohreyju se ni posrečilo pridobiti 3’Briena, da bi načelstvo stranke sprejel. Tako se je odločil za bivšega guvernerja Indiane M. d. Welsha. Strankino vrhovno vodstvo te zbire ni odobrilo, ampak se je mova obrnilo na L. OTlriena. Ta je po dveh dneh preudarjanja končno ponudbo sprejel. To je do neke mere klofuta Humph-reyju, ki se je pokazal pri svo- je v spodnji zbornici. Krščanski demokrati so proti uzakonitvi ločitve zakona, njihovi zavezniki v koalicijski vladi preteklosti pa so za njo. Dokler ne najdejo v tem vprašanju nekega sporazuma, na rešitev vladne krize ni mogoče računati. NASA se pripravlja na polet ApoIIa 13 WASHINGTON, D.C. — Polet Apolla 13 je določen za 11. padalcu. Letalska patrola nad Ohio Turnpike CLEVELAND, O. —■ Državna cestna patrola nadzira promet ki določa povišanje plač za 19% od sedanjiga povprečka $3.60 na uro. Vse unije železničarjev in delavstva v železniških delavnicah so sporazum odobrile, le unija obdelovalcev pločevine je predlog odklonila, ker ni dovolj ščitil pravic njenega članstva do določenih del. Unija se boji, da bi pristanek na novo pogodbo vijo ni nič rešenega, za dosego sporazuma je bilo dovolj časa v preteklosti. Podpredsednik Unije strojnikov, ki je vodil pogajanja v imenu železničarskih unij z železniškimi družbami, William W. Winpisinger je dejal, da je odložitev štrajka “katastrofa”, Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Danes, v četrtek, popoldne ob dveh je vabljeno članstvo Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ v Golubov pogrebni zavod na E. 47 St. in Superior Avenue k molitvi za pokojno Katarino Stos, jutri pa k pogrebni sv. maši v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih. Polka radio-program— Ob petkih popoldne ob petih je na WZAK FM radio postaji 93 mc Polka Town Music sloven- , ,ske vrste z napovedovalcem B. pa pripomnil, da bodo unije Bergerjem ■•čongres ubogale. ! Dobrodošli— • UkJT, K°ngreSa 16 , i Iz Slovenije je prišla za stalno carsk, strajk preprečil danes | družlna Janeza Povirka k dm. vlaki kar redno vozijo. Prišlo je gjnl Rudi s hal. v Eudid„. ■e do nekaterih manjših prekini- ;Tinie s hal. in Iva„ka p k tev, ki pa nimajo večjega jsta cpliva. sestri, obe doma v Veliki vasi v župniji Moravče. Dobrodošli med nami! Vlake hočejo ukiniti— Penn Central železniška druž-WASHINGTON, D.C. — Kon- ba je zaprosila za dovoljenje, da grešni kritiki ameriškega po- ustavi potniški promet zahodno Zadnje vesti seganja v Laos so bili nekoliko pomirjeni, ko je državni tajnik W. Rogers v torek na tajni seji zunanje političnega odbora obrazložil položaj v Laosu od Buffalo s 15. aprilom 1970. Ce bo to dovoljenje dobila, bo Cleveland dejansko izgubil svoje zadnje redne železniške zveze. Sedaj se ustavljajo tu še in dal odgovore na vprašanja, | vedno na dan trije vlaki, ki vo- april. Ako bi kaj spodletelo, bo jih naporih brez moči in vpliva.'prestavljen na 10. maj. Astro- sti, ki jo je letalo obvestilo, je bi po- navti bodo pristali na hriboviti grešnike ustavila in zapisala.' na velecestah države, posebej na Ohio Turnpike z letalom. V pr- Povzr°čil izgubo večjega števila vih petih dneh tega nadziranja deI za njeno članstvo in s tem je odkrila z višine 165 prehithih seveda Postanek določenega voznikov, med njimi 60 vozni- števila delovnih mest. kov tovornjakov. Patrola na ce- Ker je med unijami dogovor, Strankino vodstvo ne dopalo z njim tako, če iilo, da je Humphrey politično nočan in da ima izglede za ponovno imenovanje za predsedni-ikega kandidata leta 1972. bi so-'površini Lune 15. aprila, v bli- Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE žino Lune bodo pa prišli že 14. aprila. To bo prvi pristanek astronavtov na hribovitem terenu, zato so tudi priprave za polet deloma različne od prejšnjih, da se bodo astronavti tako ognili vsem presenečenjem. Letalo je v zraku samo podnevi in bo ostalo v službi pol leta da morajo pristati na pogodbo vse če naj bo veljavna, je odklonitev ene pomenila odklonitev vseh. Začela so se nova pega jaza poskušnjo. če se bo obneslo,' nja, ki pa kljub podaljšanju in bo postalo stalni del cestnega odlaganju štrajka niso privedla nadzora. nikamor. Zato je razumljivo, da je predstavnik unije obdelovalcev pločevine E. F. Garlough izjavil, da je odložitev štrajka za 37 dni “nesmisel”. Z odložit- Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-»te držali prometnih predpisov. Obisku francoskega predsednika Pompidouja v spomin CLEVELAND, O. — Obisk francoske ga predsednika Pompidouja je bil primeroma kratek, toda spomin nanj v političnih krogih ne bo tako hitro obledel. Obisk je bil namreč zvezan s celo vrsto napak, ki jih ne bi bilo treba delati. Da je obisk sam po sebi koristna stvar, to smo vedeli že v dobi režima generala De Gaulla. Imel naj bi namen u-stvariti zaupnejše osebne stike De Gaulla z Ameriko. Take stike bi bil moral svoje dni ustvariti že pokojni predsednik Roosevelt, pa jih ni. V tem je tičal začetek generalovih antipatij do Amerike. Rooseveltova okolica je dalje le prerada debatirala o generalovih napakah, veliko manj pa o vlogi, ki jo Francija — naj bo taka ali taka — zmeraj igra v evropski zgodovini. Čudno je, da tega ni uvidel Trumanov državni tajnik D. Acheson, ki gotovo spada med najbolj razgledane ameriške diplomate. Ko je zgodovina poslala De Gaulla v pokoj, je ves svet mislil, da bodo stiki med obema deželama postali prisrč-najši, pa so se le počasi taja- li. Amerika je mislila, da bo novi francoski režim na hitro roko likvidiral generalovo politiko do Amerike, pa se to ni zgodilo. Le počasi je pri nas dozorevalo prepričanje, da je temu deloma kriva tudi Amerika. Šele z Nixonom so se odnosi začeli boljšati. Optimisti so upali, da bi obisk Pompidouja lahko končal dobo hladnih osebnih diplomatskih stikov med Parizom in Washing-tonom. Verjetno jih je, toda pod vplivom dogodkov, ki jih ni nihče ne pričakoval ne želel. Kot se je zadnje čase že par-krat zgodilo, je začela ameriška ulica skušati uveljavljati svojo zunanjo politiko na “sodoben” način, ki pa še ni mednarodno priznan: z demonstracijami, zvezanimi z izjemno divjim obnašanjem. Tako je ulica po svoje “počastila” tudi Pomipidouja in njegovo spremstvo, kar je prisililo predsednika Nixona, da je še zadnji trenutek povedal naši javnosti, Franciji in vsemu svetu, da je ameriško francosko prijateljstvo staro stoletja in da ga trenutni začasni odkloni od tradicije ne morejo ne spremeniti ne ubi- ti. Ako bi bil Nixon vse to povedal prvi dan obiska, bi stvari morda drugače potekale. Obisk ne bi bil postal tvegana stvar, ki se je spogledava! nad njo marsikdo v Parizu in Washingtonu. Obisk se tudi lahko ovekoveči v posledicah. Kdo bo še hodil v Ameriko, ako mu lahko ameriška ulica dela škandale pred vso javnostjo za njegova dejanja, ki ne kršijo ameriških življenjskih interesov? Ako bi jih, bi ga Bela hiša sploh ne vabila v goste. Ali ne tira naša ulica deželo posredno v novi izola-cionizem? Morda je prav to pravi cilj takih demontracij! Kaj naj bolj koristi našim levičarjem kot sramotiti našo deželo pred svetom? Kdor bo opazoval, kako svet poroča o demonstracijah proti Pompidou] u, bo lahko opazil, koliko polen leti pri tem ne samo na demonstrante, ampak tudi na deželo samo. V čem se razlikujejo na primer demonstracije v Latinski Ameriki proti našim diplomatom in predsednikovim d e 1 e g atom od demonstracij proti Pompidou-ju? Mnogo bi dalje koristil naši deželi tisti, ki bi razčlenil, kdo vse se je udeleževal demonstracij. Ameriških Judov je res precej, toda za burne demonstracije do sedaj niso bili vneti. Kako to, da so judovski demonstrantje večkrat rabili tudi tehniko naše “nove levice”, da dajo čim večji poudarek svoji udarnosti. Ali ne vodi to do sklepa, da so judovski demonstrantje imeli skrite sodelavce, ki v svojem sodelovanju niso iskali nič drugega kot škodovati naši deželi. To je vprašanje, ki je vredno nepristranske preiskave. Drugače bo hitro nastal vtis, da so se judovski zagrizene! že močno približali naši novi levici. Od tod je le še korak do pospeševanja antisemitizma, ki tudi pri nas še ni izkoreninjen. Zato: Obisk predsednika Pompidouja je za nami, spomin nanj še ni zamrl, posledice pa šele pridejo. Naj prej e se bodo naravno pokazale v Franciji in ne bodo prijetne. Francija je doživela v tem stoletju zmage in poraze, toda njen ponos je ostal nedotaknjen. ki so mu jih senatorji stavili. WASHINGTON, D. C. — Administracija za hrano in droži bo zahtevala od vseh izdelovalcev pilul za preprečevanje spočetja, da vključijo v njih zavitke listič s svarilom pred j možnimi nevarnostmi zdravju i uživalk teh pilul. WASHINGTON, D.C. — Sen. A. Ribicoff je dejal včeraj, da piloti trgovskih letal vtihotapljajo denar s črnega trga v Saigonu in Bangkoku v ZDA in s tem škodujejo gospodarstvom Južnega Vietnama in Tajske. PARIZ, Fr. — Francoska napadalna podmornica Euridice vrste Daphne je včeraj tekom potapljanja eksplodirala nedaleč od Toulona. Na površini so našli nekaj ostankov podmornice, ki je s seboj v globino ponesla posadko 57 mož. To je v nekaj več kot dveh letih že druga taka nesreča francoske vojne mornarice. LAMAR, J. C. — Oblasti so prijele 15 oseb, ki so sodelovale pretekli torek pri izgredih proti šolski integraciji. Demonstranti so prevrnili šolske buse, ki so pripeljali črne šolarje do dotlej čisto bele šole in črne šolarje pregnali. SAN JUAN, P. R. — Včeraj je prišlo do hudih nemirov na univerzi, pri čemer je bila ena slušateljica mrtva, 54 pa ranjenih. SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 113 ameriških vojakov. Ameriške letalske sile so napadle rdeče topniške postojanke onstran meje v Kambodži, ko so rdeči streljali preko meje v Južni Vietnam. BEOGllAD, SFRJ. — Prof. Mi-hajlo Mihajlov, ki je bil obsojen zaradi “sovražne propagande”, je bil po 3 letih in pol izpuščen iz ječe, pa mora ostati najmanj še 4 leta tiho. Prav tako ne sme nič objaviti v tem času. SAN ANTONIO, Tex. — Stanje L. B. Johnsona, ki so ga v ponedeljek pripeljali v tukajšnjo Brooks General bolnico, se je ustalilo. Bolečine v prsih zijo med Chicagom in New Yorkom, med Clevelandom in Indianapolisom in med Clevelandom in Columbusom. Ostal bo le še redni dnevni vlak Erie Lackawane med Clevelandom in Youngstownom. Nenaden find snežni metel p mj Evropi Promet na cestah, železnicah in letališčih obtičal, snežni meteži divjajo vse od severne Evrope pa do Sredozemskega morja. LONDON, Vel. Brit. — Nena-uno je pritisnil na Evropo vse od severa pa do juga hud mraz s snežnimi metezi. Promet je obtičal na tleh in v zraku. Naj-hujši snežni viharji od leta 1963 so prizadeli Britanijo, kjer so potrgane električne in telefonske žice, promet pa je skoraj obtičal. Hudi snežni metež je divjal nad Parizom. Mesto je pokriia 5 palcev debela snežna odeja. Promet na letališču Orly je bil prekinjen. Snežni metež je segel v Alpe, četudi je imel de! Švice jasen, sončem dan. Sneg je zapadel tudi v Italiji daleč na jug. V Rimu je padala toča in toplo-meter je kazal pod ničlo (C). Na Češkem in Slovaškem divjajo snežni meteži že tri dni. Prav tako v Avstriji in v Sloveniji. Gorski prelazi med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo so zaprti. Sneg je zapadel tudi v Belgiji in na Nizozemskem, kjer se prav pripravljajo na cvetenje tulipanov, kar je za Hohndce pravi narodni praznik. Posebno hud mraz je prrisnil v Sovjetski zvezi. V Sibiriji naj bi padla temperatura do 76 pod ničlo. Husein: V vojno lezemo AMAN, Jord. — Kralj Husein ie dejal, da Srednji vzhod zopet 'eze v splošni vojni spopad. Združene države bi ga lahko preprečile, pa niso v ta namen storile še nič od vojne junija 1967. so popustile, nastopila pa je nevarnost prehlada. Ameriška Domovina F===5s [ Ki t č>i «■»-I i 1/•* ! Tč + i r-Tr -14-*-,1 i fTri.rll sv. obhajilo! K tej sv. maši odidemo skupno ob 7.45 iz šolske veže, kje se dajmo vsi .pravočasno zbrati. Po maši imamo v dvorani pod cerkvijo naprej skupen zajtrk, potem pa kratek društveni sestanek. Naslednjo nedeljo, 15. sušca, pripravi naše društvo v šolski dvorani svoj redni vsakoletni zajtrk, ki bo na razpolago vsem župljanom kakor tudi gostom od 8. ure zjutraj do ene ure popoldne. Na voljo bo cvrtje z domačo pečenico in kava s pecivom. Cena $1.25 za odrasle, $0.75 za mladino pod dvanajstim letom. Nakaznice za zajtrk so na razpolago pri vseh društvenih odbor-nijkih. Preteklo nedeljo, 1. sušca, so bije v naši župniji volitve cerkvenih mož. Izvoljeni so bili: Tone Meglič, Lojze Petelin in Karel Winter. Vsi trije so udje DNU pri Sv. Vidu. F. Sever --o- V nedeljo na “Verigo”! CLEVELAND, O. — Dramat-sko društvo Lilija pripravlja v režiji g. Staneta Gerdina Finž-garjevo kmečko dramo Veriga. Igro bomo videli na odru Slovenskega doma na Holmes Ave. v nedeljo, 8. marca. Veriga je zrazito kmečka drama, kjer se sosedje zaradi malovredne verige sovražijo dolga leta, dokler smrt ne privede spet do sprave in pameti. Koliko je bilo takih primerov med našimi kmečkimi ljudmi, ki v svoji trmi, v svoji “pravici” niso hoteli popustiti prav do smrti. Naj danes omenim, kje sem spoznal Finžgarja. Leta 1942 med vojsko je Prevod najel pisarniške prostore v študentovskem “Jegličevem” domu v Gosposki ulici in Novem trgu v Ljubljani. Tam je bil Finžgar predsednik družbe ali delničarjev, ki so ta dom lastovali. V domu so takrat še stanovali štu- gim inteligentom ter, kot vidimo, tudi pisateljem. Oba: zgovorni in vsevedni Kač ter tihi vorom Indijancem Utah. Aspen je 7,900 čevljev nad morjem. Tam sta se kot prva naselila Hrvata brata Martin in Nick Gerich iz Gospiča. Njih sinovi in hčere še sedaj tam živijo. Sin Mike je bil 12 let mestni odbornik (councilman) ter 4 leta župan. Drugi pionirji so bili Joe in John Tekavčič, John, Julius in Peter Zupančič, Valentin in Anton Ober-star, Frank Solka, Frank Lavsin, Anton Boltezar, družine Hrovat, Hočevar, Kavcek, Klemenčič, Kastelec, Kralic, Lesar, Lukančič, Mavec, Petek, Plus, Papesh, Petrovčič, Perla, Rigler, Stariha, Sirola, Starinski, Šparovec, Škufca, Oberstar, Terselic, Zelnik, Zobec, Babic, Čampa, Turšič, Mismas, Pečjak, Pugelj, Dolinšek ter mnogo drugih. Prva gostilničarja sta bila Poleg tega bo tudi zabava, prigrizek in okrepčila. Igrala bo dobra godba in vstop je prost. Odbor vabi vse balincarje in balincarke iz slovenskih naselbin, posebno iz Fuclida in St. Clair j a, da boste pokazali, kaj znate. Četudi niste člani kluba, ste dobrodošli. Lahko se vpišete, članarina je samo en dolar na leto. Tukaj balincamo vsak dan čez teden popoldan in zvečer, stari in mladi, moški in ženske. Na svidenje v nedeljo popoldan! I lili Vabi odbor. "j J. F. Na telovadno akademijo CLEVELAND, O. — Toliko je . . _ , ,, , .Iže različnih vabil, da so mnogi . ..................— -....... , ... .... , v ! . ki jih komaj prelete z očmi. Pc Pahor bi zaslužila posebnega o-lsta skusala 0^eJltl težave tez- ]e če se včasih piša. Kot sem omenil, so se na^k delavcev. o je ivja a v,^ ..^ usj;avimo in vsaj za hip vogalu pri trafiki srečavali in'^0?1 ruga ^etovna vojna, so pomislim0) za kaj vabijo, izmenjavali svoje “novice” naši se eci s °vens 1 ,.all 6 V soboto zvečer ob pol osmih kulturni ustvarjalci. Pri tem ne pri ameriški armadi: Joseph Bel- smem pozabiti še Ruda Jurčeca, ki je bil takrat predsednik Novinarskega društva in kot tak “gospodar” Novinarskega doma, kjer se je glavni del Prevodovih uradov nahajal. Tudi on je bil skoraj redni jutranji gost, ponavadi je stal pred glavnim vhodom, ali pa na stopnicah svoje pisarne v pritličju doma. Trideset let bo kmalu od takrat in od teh mojih slučajnost-nih znancev, naših umetnikov živi samo še Ruda Jurčec v Argentini. Nedosegljivi Jakopič, svojstven Finžgar, zgovorni Kač, Pahor ter prof. Kranjc so le še imena preteklosti. Ostala so njihova literarna in likovna dela, v katerih bodo še dolgo živeli. V delih, ki so bila ustvarjena v težkih razmerah, v boju za vsakdanji kruh se kaže njih posebnost, rast in vzpon. V delih, ki so polna ljubezni do ljudi, ki so jih opisovali, slikali ali jih postavljali na oder, je tudi njih veličina, njih duša in njih velika podoba. Pa tudi podoba časa, v kateri so ustvarjali in živeli. Ena teh stvaritev je gotovo Finžgarjeva drama Veriga. Na oder postavljena zgodba naših kmečkih ljudi, ki so dostikrat za j svoj “prav” rajši trpeli in se celo sovražili, pa bili pri vsem tem privezani na svojo grudo z verigami silne ljubezni. Pesem kmečkemu rodu, ki ga je komunistična oblast stisnila v skrajno možnost obstoja, ki mu je presekala toliko močnih korenin, da bi s tem hitreje izbrisala zgodovinsko obličje naše slovenske posebnosti in preteklosti. Kako zaboli v to stanje pesem mladega pesnika Toneta Kunterja, ki poje: “Jaz vidim v dvorani pri Sv. Vidu priredi svojo akademijo Slovenska telovadna zveza pod vodstvom g T u -r. t i o Varška. Toliko stvari ugaša al: trn in Joseph Papež, John Sny- , , , . t . o T / .le medlo zm, cas med nami gre der ml., Louis Šparovec, John' . , . , . , v. L ’ svojo pot in zdaj to društvo zdaj ono položi k počitku. Veb- le, Frank Dolinšek ml., John Lovšin ml., Joseph in Adolph Miklich, Bernard, Edward, Mar- Zupancic in Fred Mavec. Obstajajo bratske organizaci- . . ^ „ ika je škoda za vsakega. Posebne J* “ *"?'» to* S»- Bar- pa je škoda društev, ki zbirajo v bara Ameriške bratske zveze ter , . , , ,. ,. p. . , sebi mlade ljudi. Pionir Zapadno-Slovanske zve- slovenska telovadna zveza je ena teh. Mladi ljudje so v njej mnogi še otroci. V teh ljudeh sc življenje šele začenja, toliko lah- Leta 1894 so našli v Smuggler gori kos srebra, ki je tehtal 1890 funtov in so ga komaj pri- ko še st0ire vlekli iz rudnika. V naj večjem | razmahu med leti 1890 in 1910 je živelo tam približno 29,000 o-seb. Ko je nastala srebrna pa- tako močna volja tudi \ mladem človeku začne medleti če ne vidi veselja in podpore \ starejših ljudeh. Zavoljo tega jc nika in so cene padale,., so se t0 kratk(J vabUo Vabilo ln proš. ljudje zaceli preseljevati v dru- ^ da bj prijli v soboto zve5e, dentje-akademiki (Zarjani) in|Pr0p, f ■m ProPad“' sicer 'v podstrešju, kamor je1 J,T ?“«' živi- Finžgar rad zahajal. Na hodni-1!1!,; , ° PM “"v "0biiu- kih tega doma sem prvič srečal d“T °- P° VaSeh' ker si r * sploh upajo'živeti! Finžgarja, postavnega, visokega Obsodba stanja v domovini moža, izrazitih potez, močnega u i *• ■, 01 in prijetnega glasn. Takratle'^“'na m”°g,h' bil kljub letom še prožen in čil, I Zato ge kraje, kjerkoli so dobili službe. Aspen je kmalu postal pozabljen. Danes je znan po celem svetu kot najbolj! smučarski kraj na svetu, kot športno mesto. Okoli leta 1935, ko je v Ameriki vladala huda depresija, ko že denarja skoro nismo več poznali, sta prišla v Aspen mednarodno znana športnika William Fiske in Thomas Fortune Ryan ter si ogledala okolico za razvoj smučanja. Aspen je imel oboje, lahak prhek sneg in pokrajino, pa malo zaostalo mestece. Stanovalci mesta so bili premalo pozorni in zgrešili so možnost, katero so držali v svoji roki, ter prepustili postrežbo tujih gostov drugim izven države. Od pionirjev so žive še tri že- v dvorano, da bi podprli volje in sile v mladih ljudeh, da b kljub tolikim mikavostim, k mlade ljudi vlečejo od resneg: dela, vztrajali. Pridite torej v soboto ob po osmih. Ne zanemarjajmo tega kar še imamo. Mladi, ki nasto pajo, vas bodo veseli in vam bodo hvaležni. * 1 F fvH Draga Gostič Skupna prireditev SN9 CLEVELAND, O. — Zadnja leta imajo slovenski domovi v našem mestu navado, da počastc vsako leto izbrane osebe kol “može in žene” leta. S tem dame osebam, ki se prizadevajo zc splošno narodno korist, pa tud za korist posameznih domov ne, vse blizu 90 let. Obiskal sem1 Poznanje za njihove žrtve. Meč jih, go. Franco Miklich, go. Jo- nami je veliko ljudi, ki bi zaslu- hano Muhic, sestri g. Andreja Blatnika z E. 76 St., Cleveland, Ohio, ter go. Heleno Gregorich, teto Franka Smoleta v Barber-tenu. Večina mladeničev je danes zaposlenih pri vzpenjačah žili tako počastitev, pa žal nc moremo vseh izbrati, vsaj ne na enkrat Vsak Narodni dom ima pravico izbrati vsako leto le po eno o-sebo, skupno pa vsi še eno po ali dvigalih, ki vozijo smučarje se‘bej. Federacija je doslej izbrana goro. So zavedni fantje in se in počastila 8 “mož leta”. Vs radi pogovarjajo po slovensko. To so faptje Papeži, Stane Škufca, Jože in Adolph Miklich in so bili že omenjeni in opijani prejšnjih letih. Iz te skupine j c preminul nedavno veliki ljubi- saj mu hoj. iz pritličja v četrto » lujini nadstropje ni delala nobenih te- živjjenTa1 še prav'pos^bMdraieitam imeli svoi Avstrijski dom/šivih in ustanovah John Tavčar drugi. Ko je bilo bratsko življe- vsega dobrega za napredek nje živahno okoli leta 1900, so med narodom v domovih, dru- žav. Na njem je bilo nekaj voditeljskega, privlačnega in zato se ni čuditi, da je bil njegov vpliv na študente tega doma, kot seveda tudi na druge — močan in morda za marsikoga odločilen, posebno v tistih dneh zmešnjav in negotovosti. Prav takrat sem spoznal tudi sUkarja-umetnika Riharda Jakopiča, ki se je s svojim spremljevalcem prof. pisateljem Jožetom Kranjcem skoraj vsako jutro ustavil pri okencu trafike tega Dijaškega oz. Prevodovega doma in kupil tobak in oba jutranja časopisa Slovenec in Jutro. Slikar Rihard ,visok, s častitljivo brado, v dolgi, črni suknji, precej ponošeni in “mali” Jože, ki tudi ni dal dosti ali nič na svojo zunanjost, sta se že zgodaj odpravljala na delo v in naše. M. J. Na obisku v Koloradu kjer so imeli kulturne predsta- ^>os^ov^ se Je °d nas 28. novem-ve in pevske koncerte. Zanimi-^ra ^ani- Pogrešamo ga in ohra-vo je dejstvo, da drugi in tretji ga bomo v svetlem spomi- rod še vedno govori slovensko. nu-Cd meseca novembra do apri-j Za letošnje leto je bil izbran la se tedensko prijavi okrog za “moža leta” Federacije slovenskih narodnih domov sploš- ETJCLID, O. — Pred 90 leti so mladi Slovenci začeli prihajati' l0,000 ljudi, ki se smučajo v ne” v Ameriko in se naseljevali na j štetih gorah po celi okolici. Teh različne kraje. Nekateri so iskali so domačini veseli, ker ti prine-srečo v gozdovih, premogoko- sejo njim vskadanji zaslužek in pib, železnih rudnikih, tovarnah itd. Mnogo fantov iz Suhe krajine je šlo v državo Kolorado iskat zlato in srebro. Mnogo od teh je dobilo bolezen silikoza ter so pomrli v najlepših letih, ko so imeli 40 do 50 let. Ena njih naselbin je bila Aspen, Kolorado, kjer je nekoč živelo okrog tisoč slovenskih družin. Aspen je sedež okraja Pit-' kin, ustanovljen leta 1880. Srebro so našli po celi državi Kolo- Rd. tekme. Kateri se zanimate za balincanje, pridite v nedeljo urad Akademije znanosti in. u-Jrado. Leta 1870 je bilo zapadno popoldan in se priglasite pri re- jim omogočijo obstoj. Jacob Strekal Balincarske tekme CLEVELAND, O. — V nedeljo, 8. marca, ob 2. uri popoldne priredi Balincarski klub v lepih, urejenih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo no znani pevec, direktor Slov. narodnega doma na St. Clair Avenue Eddy Kenik. Pri Federaciji smo začeli izbirati može leta v letu 1962, pri posameznih domovih pa dve leti kasneje. V dolžnost si štejem, da opišem “moža leta” SDD na Recher Avenue v Euclidu. Izbran je bil za to čast Louis Sajovic, eden od mlajše generacije, v direkto-riju od leta 1962 in 8. leto predsednik nadzornega odbora. Bil je delaven pri SND že kot mladenič. Z lastnim tovornjakom je brezplačno vozil, kar je bilo tre- ba pri domu. Je splošen gradbenik in pomaga pri izboljšavi Doma, kolikor mu le čas dopušča. Je aktiven član bratskih organizacij Slovenski dom št. 6 ADZ, podpredsednik Loyalites št. 158 SNPJ, član gospodarskega odbora Federacije SNPJ izletniških prostorov, član Euclid Rifle Ciuha in Fraternal Order of Eagles Aerie No. 2221, Kluba Ljubljana, podpredsednik “Kluba 59-nikov” in predsednik “Kluba društev SDD”, ki je bil Ustanovljen za ohranjevanje in 'zboljšanje SDD. G. L. Sajevic je živel v Euclidu že 35 let, se-: iaj pa živi z ženo Gayle in hčerko Karen v Richmond Heights. Pri ostalih domovih so izbrani •a “može leta” na Dennison Trank Pultz, na E. 80 St. Willi-?,m Žagar, na Holmes Avenue thank Pižmoht, na Maple Hts. jlmil R. Martinsek, na St. Clair kvenue Janko N. Rogelj, na Waterloo Road Vid Jančič, v West Parku Michael P. Dancull, ra Prince Avenue so izbrali “že-io leta” Jennie Bartol. Prireditev Federacije v čast ‘mož in žena leta” slovenskih larodnih domov bo 15. marca 1970 v Slovenskem narodnem lomu na St. Clair Avenue eb Tirih popoldne. Odbor bo po-ikrbel za okusen obed. Za zaba-/o in dobro voljo bodo igrali ^rank Yankovic in Bobby Tim-ko. Na veselo svidenje! Joseph Trebeč ------o------ Kosilo za slovenske misijonarje CLEVELAND, O. — Danes noram omeniti zopet nov način, -ako pomagati našim misijonar-em. Kamen do kamna palača, rno do zrna pogača — velja irav gotovo za Misijonsko-namkarsko akcijo. Ko dobimo ■^zlično pošto, odstrižemo lepo namko in damo med ostale sta-e znamke. Kaj naj pomeni ena namka? Prav malo, a leto je iolgo in na kuvertah so nalep-jene vedno nove znamke in jih iridno spravljamo v škatljo. leveda brez dela ni jela — tudi :a nas velja. Največ zaslug ima gotovo ga. Železnikova, ki je katljo za škatljo odpirala, sor-irala znamke po deželah, jim v cjpli vodi odvzela lepilo, posušila in zložila v male prozorne vrečice. Nato pa so bile te znamke poslane raznim trgovcem, ki s tem trgujejo. Drugi način pridobitve so razil kuponi za različne predmete, katere smo vnovčile in znesek iddale v blagajno. Velikokrat je bil poleg znamk ;e kak dolar dodan, tako, da se je blagajna tudi na ta način pol-lila. Kdor ima list “Katoliški misijoni”, si je lahko ogledal točno poročilo došlega denarja h na katere misijonarje je bila poslana vsota. Tudi pikniki “Mladih harmo-ilkarjev” so pomagali zvišati imovino v blagajni. Po zadnjem ojkniku v lanskem avgustu se je g. Wolbang po Ameriški Domovini lepo zahvalil za vse sodelovanje in pomoč v imenu slovenskih misijonarjev. Ga. Mary Otoničar je obljubila, da s svojimi zvestimi pomočnicami skuha kosilo, katerega Idbiček bo šel za slovenske misijonarje. To kosilo bo na Cvetno nedeljo, 22. marca, v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. Kosilo bodo servirale od 12. do 3. ure popoldne. Cena je za odrasle 51.75, za otroke pa 75c. Vse prijatelje in dobrotnike misijonov lepo vabimo na to kosilo. Tako, zdaj veste, kako se je začela Znamkarska akcija in imela uspeh. Prosimo, odzovite se vabilu in pridite na kosilo, da bo zopet uspeh. V postu smo, v času, ko nam mora biti vse dobro bližje, ko nas trpljenje Velikega petka prepričuje, da za vsem trpljenjem pride Velika noč. Naj bo Cvetna nedelja lepa priprava na Veliko nedeljo! Marica Lavriša KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Tako hoče grunt.,. Primož, stara, trščata hribov-, “Vse je lepo, ampak Jera ... ska grča se stiska ob peči, vleče Prav taka je, kakor kak moža- Spisal: Ivan Cankar Zdramil -se je vsak hip, ni se mogel domisliti, kam je bil zablodil, kje leži. Šele proti jutru je zaspal mirneje. Ko se je zbudil, je sijalo sonce v sobo in skočil je z zofe. “Ne, potrpi, tak ne moreš na cesto! Reci mi, kar hočeš, ampak takega te ne spremim nikamor, sram bi me bilo! Jaz imam še nekaj, za silo bo že! Malo daljši si sicer od mene in malo bolj suh, pa saj tisto, kar nosiš, tudi ni bilo po meri krojeno! ... Kaj obupati si mislil, pa imaš čisto perilo?” Godina, čokat fant z zgodaj ostarelim, gosto porastlim obrazom, je hodil po sobi z umerjenimi koraki in je premetaval po stolih stare obleke. “Vrag vedi, kadar bi človek potreboval, nima ničesar! Vreme je krivo — za zimsko obleko je že prepozno, za poletno prezgodaj! Pa saj nismo tako natan-ki; kako pa bi se razločeval umetnik od komljev, če ne po obleki? Vzemi tole!” Mate se je oblekel, Godina je kuhal čaj. “No, zdaj pa mi malo povej, kako je bilo s tabo!... Dobro si se popravil čez noč, naravnost zredil si se v obraz!” Mate je bil še nekoliko truden, kakor da bi se bil odpočil od napornega dne. V licih se mu je bila prikazala kri; poravnal si je lase in vsuli so se v lepih kodrih na senca. “Sam ne vem, kako je bilo!” se je nasmehnil. “Ampak povem ti nekoč, kako čudovito sem se rešil.. . Zdaj res ne vem, kako sem mogel tako zabresti! Kaj pa mi je bilo? Nič drugega, nego da nisem vedel natanko, kaj bi jedel, kaj bi pil, kje bi ležal in da se nisem nosil kakor angleški kralj! Tako se godi tisočerim drugim in če bi se vsi utapljali, bi se kmalu zajezile vse vode na svetu! Malodušen sem bil, zato ker ni bilo ljubezni v meni!” “Kaj misliš zdaj?” “Delati mislim! ... Poprej pa napravim, kar sem se bil namenil snoči, napol v sanjah. Domov se napotim, samo pogledal bi rad tja dol, morda samo od daleč, s hriba. In če treba, pojdem peš!.. . Poklicalo me je namreč ...” Godina se je smehljal. “No, smej se! Poklicalo me je tako jasno, kakor da bi zaklical ti, ki stojiš pred menoj. Še nocoj se morda odpravim!” “Prenagel si, ne premisliš nikoli!” “Kaj je treba premišljevati? Potrebno je, da se napotim, zdaj zame edino potrebno. Torej je najbolje, da ne odlašam. Ne morem biti drugače vesel tega novega življenja, tako kakor človek in kristjan, če ni krščen!” Poslovil se je od prijatelja, na dlici mu je dihnilo v obraz toplo sonce in vesel je bil sonca. Vesel je bil ljudi, ki so hiteli mimo, brez zla so se mu zdeli vsi obrazi; kakor sladko, veselo sočutje ga je obšlo, kadar je gledal otroka, strmečega v svet z velikimi, radovednimi očmi in pogladil je po laseh kuštravega fanta, ki se mu je bil zaletel v noge. Dospel je v predmestja, v bližino svojega doma; šel je mimo žganjarnic, umazanih, zadehlih krčem; razcapani, slabotni in bolehavi otroci so se igrah na ulici. “Tukaj sem živel, ta .zrak sem dihal! ... čudo, da se še ni bila ostrupila poslednja kaplja krvi!” Ugledal je od daleč žensko, ki jo je poznal in se ji je ognil s studom v srcu. Gledala je za njim, on pa je pospešil korake. “Tako sem se blatil radovolj-no! In čudo, da je ostal v srcu še neuskrunjen kot... Toda vedi vedi Bog, čemu je bilo tako potreba in čemu je moralo biti tako! . .. Kako bi se veselil svetlobe, če ne bi bil šel nikoli skozi temo?” Plezal je po visokih stopnicah v svoje stanovanje. Izba je bila tesna, čisto prazna; ni bilo podobe na steni, ne rože na oknu; v kotu je stala nizka postelja z razmetanim, umazanim perilom. Ozrl se je na mizo in je ugledal dvoje pisem. Prvo je bilo veliko in zapečateno, naslov je bil napisan po nemško z okornimi, težkimi črkami. Mate ga je odprl, v papir je bilo varno zavito dvoje posvaljkanih bankovcev. Pogledal je na to, na ono stran; nikjer ni bilo besede, ne podpisa, ne pozdrava. Mate je položil denar na mizo in se je nasmehnil. “Kdor si že, pozdravljen bodi! Naj ti se godi dobro na tem in na onem svetu!” Nato je odprl drugo pismo; poznal je pisavo in roka se mu je tresla. Ko je prebral prve besede, je sedel za mizo in je stisnil glavo v dlani. Bral je hitro, oči so ga pekle in rdečica mu je temnela v licih. Do konca je prebral in je zavriskal od radosti in zajokal. “Ti draga, ti moj angel varuh!” Še tisti večer se je napotil. IV. Hanca se je zbudila nenadoma ih je poslušala; vdrugič je narahlo potrkalo. Skočila je s postelje in je odprla okno. “Ali si prišel, Mate?” Samo temno senco je zunaj pred oknom. “Pravkar sem prišel, tat sem se priplazil, da srečal nikogar .. . Ali si me čakala, Hanca? Ali si pripravljena na pot?” “Pripravljena! Saj si tako dolgo odlašal in tako težko sem te čakala!” Ponudila mu je roko. Mate jo je prijel in jo je stisnil z obema rokama. “Tako veselo mi je bilo pri srcu, ko sem šel čez hrib. Vse je bilo tiho, komaj da je dihalo v spanju... Že davno je odbila polnoč in zdelo se mi je, kakor da sva sama na tem božjem svetu ... Samo v goste sem prišel, predno še zazori dan, se vrnem na faro... Tam imam svoj kvar-tir pod kozolcem, ker nočem, da bi zijali za mano ... In tako je človeku prijetno, kadar je sam na svetu s svojo ljubeznijo... Skloni se še malo, Hanca, rad bi ti videl v obraz!” Hanca se je nasmejala in se je sklonila, Mate je stopil na prste, stisnil ji je glavo v dlani in jo je poljubil na ustnice. “Kakor tat sem se prikradel in vse bom vzel s seboj, kar je lepega tu doli in dragocenega! Tako mi ne bo treba domotožja!... Zdaj sem te videl, Hanca, in tako se vrnem; kaj odpo-tuješ z mano že drevi?” “Precej pojdem s tabo, Mate, če bi rad.” (Dalje prihodnjič) videla kakor bi ne iz lesene pipice in gleda v tla. Le kadar krepko pljune, poškili naskrivaj na svojega sina, ki stoji ob dolgi hrastovi mizi in nasaja sekiro na pravkar izgotovljeno toporišče. Sin je živa podoba svojega očeta, le kake tri križe ima manj na hrbtu. Dolgo molčita oba. Slednjič odpre usta stari: “Groga, si kaj mislil na tisto, kar sem ti rekel včeraj?” “Na kaj pa, oče?” vpraša sin, ne da bi okrenil glavo ali kakorkoli prenehal z delom. “Da bi te zlomek!” se razhudi starec. “Kaj bi se delal nevednega! Rekel sem in še rečem, oženi se! Saj vidiš, da je hiši tako treba gospodinje kakor slepcu zdravih oči. Odkar nam je umrla mati — Bog ji daj večno luč — in potem, ko smo omožili Meto, potem, pravim, nismo imeli prave ženske pri hiši. Dekla Urša, saj ne rečem, včasih je že še bilo nekaj z njo, toda zdaj se je reva postarala in sam vidiš, da z njo ne gre več!” kar!” “Močna je in utrjena. In pridna tudi. Navajena je hribov in bo za nas kakor nalašč. Otroci bodo korenjaki in vesel jih boš na starost, ko boš gledal, kako delajo namesto tebe!” “Toda oče, Jera je — grda. Nikdar je ne bom mogel imeti rad!” “Ha, ha! Tista pest kože na obrazu — naj bo taka ali taka, saj je vseeno. To te ne bo motilo toliko, kakor tisto, če bi imel prazen' žep in bi stokal v dolgovih. Pa — da je ne boš imel rad, praviš? To so same otročarije, veš! Se je boš že navadil in potem bo vse prav, le verjemi!” Po tem originalnem pouku vzame stari pipo iz brezzobih čeljusti in strese pepel na tla. Grega se pa godrnjaje dvigne in gre iz hiše tja proti hlevu. Nekaj tednov pozneje je ženin Groga uBiral pot po dolini. Bil je v oddaljenem mestu, nakupil to in ono, uredil tu in tam, kjer Cernu revskate! Saj nisem ’ in kakor je potreba, če se čmvek re e , da se ne bom oženil,” za- ^enk Končno je opravil vse, a se godrnja sin, ki tudi zdaj ne od- tudi tako zakasnil, da je bila že makne oči od dela. ; trda no^) ko je §e y dokrd “No, potem pa katero zini,” [<■ Groga v svoji notranjosti ni pravi starec s precej mirnejšim glasom. “Treba bo pogledati za nevesto. Ali si že mislil na katero?” “Sem.” “Na katero pa?” “Ježarjeva Mina iz Dutovelj bi bila čisto dobra za nas,” vrže s težavo iz sebe Groga. “Ta ni zate,” vzroji oče, strese z glavo in pri tem tako krepko pljune, da odškropi pljunek od tal na vse strani. “Punčare sicer ne poznam, vem pa, da ima Je-žar le pol grunta in veliko otrok, zato ji dosti ne bo mogel dati. Pa tudi drugače dolinke niso za nas hribovce. So preveč mehkužne. Samo bolezčh'boš imel pri hiši in stroške. Seveda, govoriti zna sladko, kajpada, drugega pa ni nič dobrega pri nji!” “Molčite, oče!” reče nevoljno sin, odloži sekiro in trdo sede k mizi. “To ni res! Še nikdar nisem govoril z njo, in Mina tudi ne ve, da jo imam rad. To vam povem le, ker ste tako sitni in tako tiščite vame!” “Oho, to je pa tem bolje. Vsaj ne bo treba nobenih izgovorov. Vzel boš pa Brdnikovo Jero! Ta je zate in za našo hišo. Tako hoče grunt, le verjemi! Z Brdnikom sem že govoril. Deset tisoč ji bo dal. Pa takoj dal! Fant, ali veš, kaj se pravi to? Dva tisoč izplačaš meni, dva sestri Meti, šest jih pa ostane tebi, premisli malo...!” bil tako razpoložen, kakor se spodobi za ženina. Nekaj težkega ga je tiščalo k tlom. Za Jero se nikakor ni mogel ogreti. A vendar je privolil v zakon z njo. I — kaj pa je hotel! Ce bi se uprl očetu, bi mu ta lahko nagajal pri izplačilih in drugod ter ga zbadal ob vsaki prilož- nosti. Seveda ... lepo bi bilo, ko bi Mina... A kaj, zdaj je greh misliti na tol Pot ga je vodila skozi Dutovlje. Sredi vasi je postal in se zazrl v mogočno lipo, ob kateri je slonela lesena klop. Noge so mu klecale od trudnosti, a klopca je bila tako vabljiva!” Samo nekaj trenutkov!” si je dejal in že je sedel ter se naslonil s hrbtom na ogromno deblo stoletnega drevesa. Vkljub temni noči je opazil obrise Ježarjeve hiše in spet je stopila predenj — Mina. “... Bog ve, kaj počne zdaj . .. ? Gotovo že spi, kajpada. Nič ne ve, da sem tu, nič ne ve in nikoli ne bo vedela, da sem jo imel rad. Kdo neki jo bo dobil ... ? Gotovo tak, ki ima manj ko jaz, ki... ” “Oho, slepar, ali te imava!” je zdajci zarjulo za Grogovim hrbtom, in že sta dva ponočnjaka navalila nanj. Grogo je ta nepričakovani napad nekoliko zmedel. A le za hip, kajti v naslednjem trenutku se je že dvignil in tako silovito zamahnil z rokami, da sta se oba napadalca zvalila po tleh. V tem je pa, kakor bi bil zrasel iz tal, že priskočil tretji. “Kaj je, kaj je?” je vpraševal v eni sapi in se oziral zdaj v Grogo, zdaj na ona dva, ki sta vsa v strahu še vedno čepela na tleh. “Nisem nikak slepar, samo počival sem,” je zavpil Grega v sveti jezi. “Ti si, Groga?” se je začudil tretji vasovalec. Nato se je obrnil k onima na tleh in obraz se mu je razlezel v smeh: “Ha, ha, ha, ali sta jo izku- Denarne kovnice Kovnice danarja v ZDA so bile najpreje pod državnim tajništvom, šele leta 1799 so postale posebna agencija ZDA. pila, ali sta jo! Groga da bi vasoval in oglaril, Groga, ki je ženin ...! Na svoja ušesa sem slišal v nedeljo v cerkvi njegov oklic. Ha, !^a, ha! Groga, le kar mirno pojdi domov, le!” Ta zadnji stavek je bil pa nepotreben, kajti Grogo je že požrla črna noč ... Prihodnji ponedeljek se je Groga v tihi zagorski cerkvini, ne daleč od doma, poročil z Jero. Vse se je izvršilo brez svatov, brez godbe in brez tistega hrupa, ki je po nekaterih podeželskih krajih še vedno v navadi. Ko sta novoporočenca korakala proti domu, je bilo obema tesno pri srcu in kar nista mogla do besede. Že skoraj pred hišo se je Groga na pol obrnil proti svoje ženi in zapičil pogled v njen nos. In tedaj se je nehote pravi, da ni več vnet za parlamentarno demokracijo, ampak za delegatsko, kot jo poznajo komunisti. Šele sedaj se je prijavil sedanji predsednik Balaguer, ki bo verjetno tudi izvoljen, ker ga podpirajo generali, veleposestniki, veletrgovci in industrije!. Kandidira ga njegova reformistična stranka. Mislijo, da bo prijavil kandidaturo tudi znani general Wessin-Wessin, vendar brez upa na zmago. Tudi voditelj krščanskih demokratov Moreno nima dobrih izgledov na uspeh. Upajo, da bo volivni boj potekal mirno, toda jamstva pa ni nobenega za to upanje. Sami svoje pobijajo GAZA, Izrael. — Ko so čakal? domislil na sad tistega hruševega , ’ v.‘. drevesa tam za hlevom, ki mu *“«“ v Popravijo “tepka”, in nekaj mrz-lnaTcavt''l.t:n^a P°droeja Gaze lega mu je zapolzelo po vsem | ^ Zrae m zdanijo, je prišlo telesu. Nato je stresel z glavo ! 1 a+nena eksplozije, ki je ubi-tako močno, da so se kuštravi lasje usuli izpod klobuka, ter se natihoma vdal v svojo usodo: “Morda bo pa še vse dobro. Saj tako hoče grunt...!” Sen. i. 1. lennedy je obiska! svoje Irsko DUBLIN, Ir. — Sen. Edward M. Kennedy je v začetku tedna obiskal New Ross na Irskem, od koder izhaja njegov rod, da bi si ogledal spominski park Johna F. Kennedyja, 460 akrov gozdnatega in travnatega sveta, ki so ga kupili irski občudovalci pokojnega ameriškega predsednika. Domačini so sen. E. M. Kennedyja prisrčno sprejeli in mu zagotavljali, da Kennedyjev še niso pozabili, on jim je odgo-voril, da tudi ti niso pozabili svoje irske domovine. Ko je naslednji dan sen. E. M. Kennedy odhajal s predavanja, ki ga je imel na Trinity College, je skupina levičarjev napadla njegov avto s kamenjem in kričala proti Združenim državam. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Senator je v svojem govoru ob obhajanju 200-letnice obstoja te visoke šole obsodil vsako nasilje, pa tudi tiste, ki se z vso silo upirajo vsaki spremembi. la tri Arabce, 6 pa jih ranila. Zastopnik izraelskih zasedbenih sil je dejal, da je nekdo vrgel v vrsto ročno bombo, drugi pa trdijo, da je prišlo do eksplozije male bombe, ki naj bi jo imel nekdo od čakajočih pri sebi. LE KDO SE JE SPOMNIL — Vse čudovito okrasje, ki ga razkazuje Mrs. Valentine Welter, je narejeno iz — makaronov. Okras je posnetek tiare, kot so jih imeli nekdaj v carski Rusiji za razne slovesnosti. V Dominikani bodo maja predsedniške volitve S A N T O DOMINGO, ' Dom. rep. — V Dominikanski republiki so se že lani začeli pripravljati na predsedniške volitve. Potekale so do sedaj v miru, imele so pa le eno hibo: manjkalo je kandidatov, namreč takih, ki bi lahko upali na zmago. Prvi se je odpovedal kandidaturi bivši predsednik Bosch, JmMm MLADA ŽANJICA — Mlada Vietnamka je nažela nekaj snopov riža in ga nese na palici na kraj sušenja in mlačve. V Južnem Vietnamu je mehanizacija na deželi še vedno redka, četudi je v zadnjih letih precej napre dovala. Kei je večina moških v vojski, opravljajo na poljih največ dela ženske in otroci. Moški dobijo delo Kovinska tovarna Sestavljalci kovinskih omar in učenci. Unijska tovarna, stalno delo, vse obrobne korist. Dnevno delo. SUPREME FIXTURE & Mfg. Co. 4868 Chaincraft Rd. Broadway & Garfield His. Vprašajte za Jack 587-0200 5,9,10,11,12 mar) Ženske dobi j c I •) Čistilka Iščemo žensko za delni čas za čiščenje po šoli za katoliško šolo in cerkev v Euclidu. Kličite 531-0900 med 9. in 12 dopoldne. __________________ (46) Help Wanted Female Cleaning woman For factory offices 361-6264 Clerk-Typist no experience necessary. (45) High school graduate preferred. Starting hourly rate 1.80 per hour. Excellent working conditions. PAULIN INFRA RED PRODUCTS CO. Located at 16100 S. Waterloo Rd. facing 1-90 Freeway 531-1780 ______ (46) MAU OGLASI Stanovanje išče Starejša slovenska vdova išče neopremljeno sobo in kuhinjo ali samo eno veliko sobo v bližini cerkve sv. Kristine ali pri 185 cesti. Kličite: 391-8891. -(46) Išče delo Mlad moški, 30 let star, išče delo v tovarni ali delavnici od 9. ure zj. do 1. pop. Kličite od 9. do 10. ure zj. 432-0471. -(45) Lastnik prodaja hišo 3 spalnice zgoraj, v bližini E. 185 St. Kličite 531-6419. -(45) Carst Memoriali Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZD ELO VAJ.-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV VValprlno Rrt |V !-*»?■’ V najem 5-sobno lepo stanovanje spodaj se odda odraslim brez otrok na Norwood Rd. Za pojasnila kličite 881-6377. —(46) Dramatiko društvo "Litija' UPRIZORI E. S. FINŽGARJEVO DRAMO - “VERIGA” - v nedeljo S; marca S 970 ob 3:30 popoldne V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. H E R O D E Z Stiskar se je kar oddahnil. Dolgo je čakal na minuto, da ga vsaj za spoznanje poniža, previsoko je nosil svojo grun-tarsko glavo. Tone se je delal, kot da ga ni slišal, odkrevsal je po grapi. “Tone, še to ti povem, zamenjam pa ne s teboj, čeprav sem siromašen bajtar. Sam sem jo zmašil skupaj, na tvoji strehi pa še niti ena opeka ne bo tvoja, da veš! Lahko noč in brez zamere!” Vzravnal se je in zdelo se mu je, da ga meh prav nič ne tlači k tlom. Težje je bilo, kar je nosil že dolgo v srcu in je pravkar preložil na Tonetova pleča. “Preklemanska golazen, ali se je res vse zaklelo!” je morilo Toneta in, kamor mu je že udaril korak, mu je zapelo: miloščina, miloščina ... Vlak je sopihal čez ravan in kolesje je pelo: miloščina, miloščina... v Loki je zvonilo v čast sv. Florijana za spomin, kar je v Loki požar zadušil še v davnih časih, in zdelo se mu je, da tudi zvon poje: miloščina, miloščina, miloščina ... Korakal je čez puštalski most, čez Hudičevo brv. Koraki so mu peli: miloščina, miloščina, miloščina, odmevalo je prav takb in Sora, ki se je valila čez jez in se penila pod mostom in butala ob kamnite sklade, je bučala v temi: miloščina, miloščina, miloščina,.. Brv se mu je čudovito dolga zdela in ves čas se je oprijemal ograje, pred znamenjem sv. Janeza Nepomuka se je pa pokrižal in obstal. Lučka je gorela pred znamenjem in tenek pla- CHICAGO, ILL. menček je osvetljeval svetnikov obraz, da je Tone razločno videl, kako je bil izmučen od molčanja. Po ozki ulici so mežikale luči, svetloba se je skozi mrežaste zavese usipala tudi iz hiš, ponekod rdeča, zelenkasta, drugod spet bela, da je Tonetu kar vid pilo. “Kam?” je nenadoma udarilo vanj. “Miloščina, miloščina!” mu je utripalo iz dremajočih oken, se mu je smejalo iz gosposke veže. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP BAKERY SALES CLERK EXPERIENCED. Mornings 6 to 11 A.M. 4242 So. Archer Ave. Call YA 7-6096 (45). HOUSEHOLD HELP MAID LIVE IN Must have references. Sunday and Monday off. $75.00 weekly 831-3169 Highland Park, 111. (45) MALE HELP HOUSEMEN NEEDED AT ONCE STEADY WORK. Apply at once. HOLIDAY INN Touhy Avenue & Mannheim Road See Mrs. OMAN (47) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY & LIQUOR STORE By owner. So. West. Well Est. w/ oldg., Liv. quarters rear. Gar. Illness forces sale. $38,000 or offer. 925-3795 (46) KEAL ESTATE FOR SALE BY OWNER 5% Rm. - 3 bdrm. brk. Fin. bsmt, and gar. Many extras. 63rd. PI. -Mobile. Mid $30’s. Call aft. 6 686-3380 (45) 5 WOODED ACRES ON ROAD — Nr. Lake Chetac and trout stream. Deer and small game on property. Sacrifice $400 full price. Call owner. 312-463-1896 (45) MALE HELP ANALYZERS Admiral Corporation needs experienced Color and Black and White Television Analyzers. Good wages, paid insurance program, nine paid holidays, paid vacations and profit sharing program. For further information call collect: MR. JAY J. THOMAS Personnel manager admiral CORPORATION Harvard, Illinois 1-815-943-5411 (45) HELP WANTED • EXCELLENT OPENINGS • NURSE ANETHETIST To join department of 4 anethesiologists and 4 CRNA’s. Immediate openings to staff expanding facilities. Excellent fringe benefits. MErnCAL TECHNOLOGIST A.S.C.P. — DIETITIAN — A.D.A. All salaries open depending on experience and qualifications, 300-bed General Hospital. — Write, apply, or call collect to: Mr. D. W. SCOTT, Personnel Department DANBURY HOSPITAL Danbury, Connecticut Phone: (203) 744-2300 An Equal Opportunity Employer pred katero je čepel kot tele velik pes in smrčal ter le za spoznanje zganil glavo, ko ga je predramilo škripanje peska pod Tonetovimi okovanimi čevlji. “Saj sem že pri Pepe tu!” Obstal je in nekam upehan je že bil. Otipal se je in dotipal dese-tak, ki ga je hranil za voznike. “Nak, ti pa nisi miloščina in miloščinarjevega rodu, nak!” se ga je razveselil in se kar sunkoma pognal v krčmo. “Viš ga no, pa kar nič te ni na spregled. Sem že mislil, da so ti dacarji goltanec zacementirali,” ga je pozdravil Zifonar in se zakrohotal kot vselej, kadar je mislil, zdaj sem jo pa spet po-šinil. “Zakaj pa? Ti bi bil bolj potreben. Hišo popravlja in ti rečem, to bo hribovska graščina,” ga je zagovarjal Tajčkov Tine. Tone se spočetka še zmenil ni za ljudi, šele ko je slišal Jevčni-kovo trlico: “Ne ogovarjaj hribovca moškega. Saj še za tobak ne bo imel,” se je zganil in ošvig-nil z očmi najprej trlico, potem pa Zifonarja. ‘Za moj denar ste že pili ko žolne, za vaš denar si niti ust nisem omočil. In moj denar je bil, ne vaš!” je zarentačil in udaril z nogo ob tla, da se je Jevč-nik izmazal pri stranskih durih. Tonetove roke ni želel svojim costem. “Ne zameri, Tone, za šalo vzemi. Na, na moje zdravje pij!” ga je ogovarjal Tine in nazadnje se je sprijaznil z ljudmi in bili so si spet stari dobri znanci. Kar pozabil je, da je noč, da je bil danes likof pri hiši in da je Malandež vse žganje popil in kračo udušil. Rešil se je miloščine in zdaj poje njegov dese-tak samo njegovo pesem: “Brez miloščine, brez miloščine .. .” Noč je prebil v Loki, pesem desetaka je utihnila, spet si je izposodil, hosto za butare je zastavil. Ves dan je šlo na račun hoste. Pri “Svavnabirtu!” je pognal zadnje beliče, ko se je že mračilo. Zavedel se je, dokler se krčmarici ni zasmilil smrdljivec. Luč je privila in rekla: "Zdaj pa spat! Smrdljivec je drag, potreben pa tudi nisi. Domov se spravi, ali se ti nič ne smilita žena in otrok!” Pa se je vzdignil, klobuk poveznil na oči in potuljeno utonil v noč, še lahko noč ni rekel in, kakor bi jo bil rad zafrknil, pa ni mogel, krčmarica ni prizanesla nikomur in, če bi bil iskal, bi jih bil skupil nič koliko. Lezel je v hrib in kar z glavo je ril v zemljo. Pot je poznal in ne bi zašel, če bi mu oči zavezali. “Domov se spravi, ali se ti ne smilita žena in otrok!” mu je pozvanjalo po ušesih in mu udarjalo na dušo. Pri vsakem koraku ga je bolj zabolelo in, ko je obstal, da bi se odpočil, ni nič prenehalo. “Od miloščine živiš, pa se šopiriš, kot da bi bil najboljši gospodar,” je sikalo vanj in ga rinilo navkreber V Loki je bila ura. Štel je. Enajst. Še dobrih dvajset, trideset minut in bo na Pestoti. Tam je znamenje in tam rado straši. Ratinka so srečavali kosci brez glave, Močeradnik je videl žensko, ki je svojo rakev nesla na rami in ga prosila: “Pomagaj mi!'’ Tu je bil ubit Bogatajev Tonca, ki je hotel Jamnikovega hlapca prestrašiti. Oblekel se je v ovčjo kožo. Bilo je pomoči. Hlapec je nesel meh iz mlina, Tonca ga je čakal oblečen kot volk. “Bom videl, ali se bo ustrašil ali ne!” si je mislil in čakal... čakal... Pa jo prikrevsa hlapec, Tonca pa proti njemu, laja, renči, hlapec pa le noče bežati. Pač pa z vso naglico telebne z gorjačo po zverini, samo zastokala je in se nič več ni zganila. Hlapec je povedal, kako ga je napadel volk in kako ga je pobil in tedaj so se spogledali. Vedeli so, da ga je šel Tonca strašit. Nesli so ga mrtvega in še mrtvemu niso mogli sneti ovčje kože. Kar takega so pokopali. Nekam nerodno je bilo Tonetu, ko je v temi zagledal črn steber, štirivogelni spomenik; nič ni vedel, kdo ga je postavil in nikoli tudi vprašal ni. S Pestote je čudovit razgled. Vsa ravan do Grintovcev, pa od Ljubljane do Kureščka in od Triglava do poljanskega očaka Blegaša. Tone se je nehote ustavil. Po nekaterih vaseh so še migljale luči, na kolodvoru na Trati so pa hiše kar topile v svetlobi. V Loki se hiše niso razločile od hiš, le luči so se in pa nunski grad nad mestom. Okna so bila še razsvetljena, tudi tista velika, kjer so navadno prečudne rože in neznana drevesa z neznansko - v-. ^ V BLAG SPOMIN LJUBLJENI HČERKI Rozaliji Hozjan OB DRUGI OBLETNICI SMRTI Dve leti sta že minuli ko Te je 5. marca 1968. leta Vsemogočni poklical k Sebi. Razvil še ni bil Tvoj se cvet in že je moral oveneti; prekrasen bil za ta je svet, Bog sam ga hotel je imeti: presadil ga je v rajski vrt, kjer nikdar ne bode sitrt. Naj duša Tvoja'v Bogu srečo uživa, ko vrelec naših solz Tvoj grob zaliva. Žalujoči: ROZALIJA, mati, IGNACIJ, oče, IGNAC, brat, MARIJA, sestrica. Cleveland, O., 5. marca 1970. EUROPA TRAVEL SERVICE 759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR EUCLID POULTRY V lalogl Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, p®, polnoma »veža iajca ter vseb vrst perutnino. Pridite In si (zberiiel HOWARD BAKER S4> EAST 185 STREET. ETJCLiD K * i.(tm 1'lflllllllllllllllllllll.. |! JOS. ŽELE IN SINOVI I POGREBNI ZAVOD «50* ST. CLAIR AVENUE Tel.: KNdlcott 1-0583 : COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 : Avtomobili in bolniški vo* redno in ob vsaki uri na razpolago i = Mi »no vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo \ ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiim^' čudnimi listi. “Bog ve, če je les od takih dreves za rabo?” mu je nenadoma ušlo. In vprašanje se mu je zdelo smešno. V listju je zašuštelo. V Tonetu je vse zamrlo. Slišal je že, da v bližini tega znamenja vsaj vsake kvatre Koštovec odkopava svoj zaklad, ki ga je po krivici dobil, ga zakopal, pa nikoli več odkopal. Pa bi ga rad vrnil, da bi se ne vical več in hodil kopat že osemdeset let. Zdelo se mu je že, da sliši copotajoče korake. Koštovec je bil velik, močan in, če je trdo stopil, se je streslo pod njim. Na kolodvoru je žvižgal vlak in tja 'proti Kamnitniku se je pomikal voz. Vozu ni videl, le lučko, ki se je pomikala počasi kot kazalec na uri prav v bližino grobišča. Glej, ali migeta lučka na križu sredi pokopališča? Vse vino in žganje mu je izpuhtelo in glava mu je bila zdaj jasna, pa trudna, misli zbrane, pa težke. “Da, proti Kamnitniku!” je zagomazelo po njem, matere se je spomnil. Samo mu je vrglo oči na dom. Črno gmoto je takoj spoznal, še lipa sredi planine se mu je prvi hip vsilila V oči. (Dalje prihodnjič) NAROČITE Sl DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJJ SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE m AMERIŠKI DOMOVINI POLŽEVA HIŠA? — Ne, pač pa po polževo speljane stopnice v stari zgradbi v Linden trdno daTe°vednos?o]T * ^ St0pniščem z9radil 9en- George de Wolf leta 1810 tako