Vor: i n i ranski trg ,1 PTUJ „_ Te <;lasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje ŠT. 36 PTUJ, 11. sept: 1964 »Tednik«.. Izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — - Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St. tek. računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000, za inozemstvo 2000 din ■J-!nik XVII. Gibanje gospodarstva v občini Ormož v letošnjih prvih šestih meseci LETOŠNJE POLLETNO GIBANJE GOSPODARSTVA V spodarstva v primerjavi z istim' Odkup živine }e v letošnjem OBČINI ORMOŽ JE ZADOVOLJIVO. V INDUSTRIJI JE DO- obdobjem lanskega ' leta. Letni prvem polletju napram postav- SEŽEN PRECEJŠEN VZPON. V RAZVOJ KMETJJSfVA SE plan je realiziran s 35,3 odst., i ljeneimi planu nezadovoljiv. V VLAGAJO OGROMNE INVESTICIJE. kar je glede na sezonski značaj | tem obdobju je bilo odkupljenih proizvodnje zadovoljivo. V tem 1616.255 kilogramov raznega me- V sredo, 9. septembra, so v kar je vplivala manjša proiz- oMobju so porabili manj sred- sa ali 67.340 kg manj kot v Ormož« na seji občinske skup- vodnja in izločitev, medobratna ste7' kot 7 '.sten? obdobju lam, istem obdobju lani. V prvem = - - — realizacija iz celotnega dohodka J-ato povečani neto produkt zna-1 polletju je bil tud, manjs. od- uge ie 14 996 000 di- . dohodek se ;e kup goveje živine za 10 odst. scine občinski poslanci razpravljali O poročilu O gibanju M,„uet: ic i*,yyu.vvv ui- - , r,— — ji . t. gospodarstva v občini Ormož j narjev. Vzroki zmanjšane pro- | P?™?1 ,7.8. 27,2 ^t.. neto oseb-, ..... v prvem polletju 1964. o reali- izvodnje so v zastareli opremi .dohodki pa za 10,4 odst Po- IKVeS!lCij3 V kmetlfStVU zaciji proračunskih dohodkov in precej iztrošena ostala osnov-1 T?c.an'e , nerazporejenega drla ' za prvih šest mesecev in o na sredstva, ki čestokrat zalite- v- j* f10.".0-"140 z,.lasa 57,8 oclst. Plan investicijske graditve v predlogih svetov in komisij vajo popravila, medtem pa je letošnjem letu v kmetijstvu zna- skupščine. Gospodarska dejavnost, v kateri je na območju občine zastopanih 14 delovnih organizacij, od teh pa imata dva obrata svoji matični podjetji izven občine, je v prvem polletju lfetos ugodnejša v primerjavi z istim obdobjem lani. Doseganje realizacije je ireba pripisati delovnim kolektivom, ki nenehno povečujejo produktivnost dela, izkoriščajo notranje rezerve in si tako ustvarjajo pogoje za skrajšani 42-urni tednik. V prvem polletju letošnjega leta je bila manjša dinamika vzpona proizvodnje in celotnega dohodka, kot v istem obdobju lani. Zato eelotni dohodek izkazuje padec, feer je tudi upravičeno in ra-wimljivo, saj je prišlo do izločitve 288,936.000 dinarjev med nitratno realizacijo. V obratnem primeru je realizacija celotnega dohodka za 14,3 odst. večja od istega obdobja lani. Porabljena sredstva so se povečala v manjšem razmerju kot celotni dohodek, kar je zelo ugodno vplivata na realizacijo neto produkta. vajo popravila, medtem pa je zastoj v proizvodnji. Ob pričetku letošnjega leta bi po planu morala pričeti obratovati mešal-nica močnih krmil, kar pa ni bilo realizirano zaradi pomanjkanja skladišč in električne energije. Sorazmerno z dose- ; ženim fizičnim obsegom proiz- i vodnje je celotni dohodek reali-1 ziran napram istemu obdobju I lani Z 79,5 odst., neto produkt z '. 91.4 odst., čisti dohodek t 89,1 1 odst. in nerazporejeni del čistega dohodka z 62 odst. i Lesno predelovalni obrat žaga tipke zadruge Ormož v poveča-j ga , milijardo 648 mjllj0nov' di-nju terjatev do kupcev in ob- narjpv in jp b)]o v ]efošnjem veznost. do dobaviteljev. Vzrok prvem ponetj„ realizifanih 444 povečanja obveznosti je pomanj- bilijonov dinarjev. kanje obratnih sredstev. Pogodbeno sodslovnnje in odkup zemljišč Kmetijska zadruga Ormož hitro širi pogodbeno sodelovanje in uživa ugled pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih. V primerjavi z letom 1963 je letos ključeno v pogodbeno sodelo- je v prvem polletju letošnjega yanje 614 hektarjev več površin leta dosegel dokaj ugodne re- ln zadruga sodeluje z zasebniki zhltate. Fizični obseg proizvod- na 5.069 hektarjih. V pogodbe-nje se je povečal za 31.8 odst., celotni dohodek za 6.8 odst., na- na nem sodelovanju še zadruga ni realizirala predvidenega plana in ima možnost, da istega do rodni dohodek za 17,4 odst. ... , čisti dohodek za 57,4 odst. Tudi; konca leta doseže. Letos je zaposlenost in neto osebne do-! vkl jučeno v pogodbeno sodelo-hodke so povečali. Terjatve do vanje 887 hektarjev pšenice, kar kupcev in obveznosti do dobavi- . bo približno 66 odst. vseh zate! jev so se znižale, prav takojsebmh površin zasejanih s pše-zaloge gotovih izdelkov. n»co. Vse kaze, da sta v sodelo- , vanju med kmetom in zadrugo ITmatiictirn premalo cenjeni pridobitni kul- mneujbivu |tlI7.j oves jn jegmen V prvem polletju kmetijska j V letošnjem prvem šestmeseč-proizvodnja ne more prikazati I nem obdobju je zadruga z od- Pri fizičnem obsegu proizvodnje , roaln'efra „speha, ker sc kmetij- je zabeležen porast do 32 odst., planirane polletne realizacije proizvodnje ni dosegel obrat Kmetijske zadruge »Mlin in oljarna« v Središču ter opekarna. Zadnja zaradi svoje sezonske proizvodnje ni mogla realizirati plana. Investicijske naložbe se povečujejo v precejšnjem obsegu, naj je letošnji povečanje za 239,3 odst. večje kot v istem obdobju lani. Povprečni primerjalni pokazatelji gibanja gospodarstva v prvem jjolletju so ugodni, vendar ni zadovoljiva realizacija glede na postavljen plan,- predvsem pri tistih delovnih organizacijah. ki nimajo sezonske dejavnosti. .1 Industrija Tovarna »Jože Kerenčič«, Ormož predstavlja središče ormoške industrije. V letošnjem prvem polletju je industrija v ob-1 čini doživela precejšen vzpon v fizičnem obsegu proizvodnje, v investicijski izgradnji, v boljši organizaciji'dela in pri povečanju števila strokovn jakov. V industriji se je povečala realizacija za 16.4 odst. predvsem na račun tovarne »Jože Kerenčič«. Fizični obseg proizvodnje je po-rastel za 12,8 odst. napram letnemu planu, ki je realiziran z 49.9 odst. Vzporedno s tem se je povečal celotni dohod za 33,1 odst., čisti dohodek pa za 23.5 odst. Znatno so se tudi izboljšali osebni dohodki zaposlenih,1 ljarda. Ta dva reliefa sta naj-saj povprečno na zaposlenega lepša, vendar je potrebno pod- ski pridelki pospravljajo šele v tpetjem in četrtem tromeseč-ju. Iz podatkov periodičnega obračuna je razvidno, da se je povečala realizacija lastne in kooperativne proizvodnje in da je dose,ženo ugodnejše stanje go- kupom povečala kmetijske površine za 196 hektarjev, ali za 30 hektarjev več kot v istem obdobju lani. Kljub temu pa je plan odkupa zemlje realizira? komaj s 30.3 odst. Vzroki takega stanja so predvsem objektivne težave. Realizacija investicij se je v letošnjem prvem polletju povečala za 411.1 odst.. napram istemu obdobju lani. Ta ogromna investicijska sredstva se predvsem v občini Ormož vlagajo v gradnjo nove vinske kleti v Ormožu in v gradnjo goveje farme za 2500 glav govedi v Središču. Precejšnje investicije so bile tudi vložene v gradnjo skladišča kmetijskih pridelkov in v nabavo mehanizacije. Po realnem predvidevanju bodo planirane investicije letos realizirane, saj bo zgrajena goveja farma in bodo skoraj dokončana vsa gradbena ,n ostala dela na novi vinski kleti. Gozdarstvo i V občini Ormož je gozdarski obrat Gozdnega gospodarstva Mfyibor v letošn jem prvem polletju realiziral proizvodni plan zadovoljivo. V tem obdobju je celotni dohodek porastel, kot v istem obdobju lani. Porabljena sredstva pa so v absolutnem znesku manjša kot v istem obdobju lanskega leta. Bruto osebni dohodki pa so se povečali za 26,8 odst. V sredo je umrl posrednik glavnega tajnika OZN na Cipru, finski diplomat Tuomioja, za posledicami kapi. In prav ta tragični dogodek nas znova spominja ciprske tragedije. Res je sicer, da je na otoku trenutno sorazmerno mirno, vendar je že sedaj očitno, da bodo morali ^mandat oboroženim silam Združenih narodov, ki poteče 26. septembra, podaljšati. O tem je govoril tudi že glavni tajnik OZN U Tant. Ciprski predsednik Makarios je prejšnje dni obiskal Kairo in dobil od predsednika Naserja zagotovilo, da bo podpiral težnje ciprskega ljudstva po pravici do samoodločbe in mu tudi po potrebi vojaško pomagal. Ker rešitve ciprskega vprašanja ni, bo predsednik Makarios osebno nastopil s ciprskim problemom pred Združenimi narodi. Na turški strani pa Še vedno groze. Tako je premier Ino-nii pred dnevi izjavil, da si turška vlada pridržuje pravico, da vsak trenutek posreduje z oboroženo silo na otoku. Podprl je tudi Achesoilov predlog o delitvi otoka na dva dela, vendar samo tedaj, če bi bila taka delitev dokončna. To pa je načrt, ki ga ciprski Grki in grška vlada odločno zavračajo. PRED SREČANJEM HRUŠČOV—ERHARD? Sovjetski premier Hruščov je po svojem poslaniku v Bonnu sporočil, da je pripravljeji sestati se z zahodnonemškim kanclerjem Erhardom. Take in podobne izjave ha obeh straneh smo slišali že tudi poprej. Erhard sedaj samo terja, naj bi se sestala v Bonnu, kajti po diplomatskem protokolu mora Hruščov vrniti obisk nekdanjega kanclerja Adenauerja septembra 1. 1955 v Moskvi. Pričakujejo, da bo bonnska vlada sedaj uradno povabila-sovjetskega premiera. Nato se bodo lotili priprav in datuma. Ni dvoma, da bi to srečanje ne glede na uspeh pomenilo močan činitelj pri splošnih pomirjevalnih prizadevanjih in težnjah, da bi odprli pot sodelovanju med obema Nemčijama. PRIDEM, ODIDEM... Tako se dogaja v Južnem Vietnamu. General Kan se je pred dnevi moral odreči predsedniškega položaja in posebnih pooblastil, privoliti v tristranski svet, v katerem bi bil samo član, nato je šel malce »na oddih« iz mesta, se vrnil in se slednjič moral umakniti generalu Dinu, katerega je svoj čas — strmoglavil Igra pravzaprav ni n6va. Del starejše garde častnikov, ki se je šolala v francoski šoli, se bolj nagiblje k pomiritvi dežele. »Ameriški šolarji«, med katere sodi tudi Kan, pa želi politiko »trde roke« po ameriškem vzorcu in so potemtakem idejni nasledniki nekdanjega predsednika in diktatorja Diema. Katoličani bolj nagibljejo k proameri-ški liniji (jih je skupaj en milijon), budisti pa »profrancoski«. Najnovejši dogodki torej pomenijo, da je obveljala »francoska linija«, četudi je že sedaj očitno, da se VVashington s tem ne bo pomiril. Mnogo govore še o drugih kombinacijah, toda dejansko najbolj vplivne sile, osvobodilnega gibanja Vietkong, nihče ne upošteva. V tem pa je tudi največja napaka. To gibanje bi namreč bilo pripravljeno, kot nekatera treznejša gibanja v Sajgonu, da bi zadevo rešilo za da ob dobri volji in upoštevanju dejstev. KITAJSKI NACIONALIZEM Predsednik kitajske KP Mao Ce_ Tung je v razgovoru z japonskimi socialisti zelo grobo načel vprašanja ozemeljskih zahtev do Sovjetske zveze in celo opozoril, da bi morala Moskva vrniti nekatere dele Japoncem. Kitajci terjajo Vladi-vostok, Kamčatko in druga območja vzhodno od Bajkalskegd jezera. Seveda je nova Mao Ce Tun-gova »delitev« sovjetskega ozemlja hudo razburila duhove v SZ. Tako najrazličnejši .ljudje v pismih dnevnikom opozarjajo na kitajski nacionalizem in na to, da so te dele SZ zgradile in oblikovale sovjetske delovne roke in da potemtakem ne gre samo za kos zemlje. Znanstveniki tudi objavljajo odkritja o samoniklosti kultur narodov na sibirskem območju in s tem zavračajo kitajsko tezo o kitajskih »kulturonosilcih«. Most prijateljstva in sodelovanja (Konec prihodnjič) Restavriranje pomembnih kulturnozgodovinskih objektov v Ptuju Po naročilu Skupščine občine Ptuj je Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru sredi avgusta t. 1. začel z deli pri re-stavriranju nekaterih pomembnejših kulturnozgodovinskih objektov v Ptuju. Dela vodi re-stavrator Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru kipar Tone Blatnik, v ekipi pa so trije strokovnjaki iz Josipdola, ki jim priložnostno pomagajo nekateri dijaki iz Ptuja. Uprava ptujskega muzeja nu,di ekipi vso možno pomoč. Ekipa 'se je lotila najprej portalov nekaterih hiš v Prešernovi ulici, pozneje pa je začela restavrirati keramične reliefe na Trgu svobode. Na hiši, v kateri je Arnugova delavnica, je nekaj prekrasnih reliefov iz leta 1815, med njimi se zlasti odlikujeta kvartet Napoleonovih vojakov in igralci bi- znašajo 27.154 dinarjev. Tovarna »jože Kerenčič« v Ormožu precej skrbi za povečanje skladov. Tako znašajo nerazporejena sredstva čistega dohodka 19 milijonov 603 tisoč dinarjev, ali za 31,3 odst. več kot V istem obdobju lanskega leta. poslova- črtati, da so vsi reliefi, kolikor jih je ohranjenih v Ptuju, zelo Wpi, da so edinstveni v Sloveniji, ker jih 'drugje nikjer ni najti, in da pričajo, da je bila nekoč v Ptuju lončarska delavnica kvalitetnih izdelkov. V Aškerčevi ulici je ekipa re-stavrirala kvalitetni relief iz stavljena — bo prišla sedaj nazaj na svoje mesto, potem ko je bila nekaj zadnjih let (odkar so zadnjič pred okrog 10 leti obnovili stavbo) shranjena v ptujskem muzeju. Restavriran bo tudi vsem Ptujčanom in okoličanom znani Flori j an na Trgu MDB, medtem ko še ni gotovo, ali bo moč omenjenega pročelja, bi seveda z deli nadaljevali, dokler bi to dopuščale vremenske razmere. Ekipa ima težave z materialom, ki ga potrebuje za svoje delo. Gre za kvaliteten peščenjak, ki ga potrebuje, čeprav v malih količinah. Do določene mere si pomaga z iz ruševin restavrirati tudi tega potrebno izkopanim materialom, vendar pročelje bivšega dominikanskega samostana. Gre za sredstva, v ostalem za restavriranje ni nobenih ovir. Vodja ekipe kipar Tone Blatnik misli, da bodo dela na navedenih objektih v mesecu sep- ta docela ne ustreza, ker je več-ji del že preveč propadel. V Ptuju je še mnogo objektov kulturnozgodovinskega pomena, ki bi jih bilo potrebno restavrirati .in je njih restavriranje tudi že v načrtu. Potreb tembru t. I. končana, če pa bi < no bo le zagotoviti za ta dela prišlo tudi do restavriranja potrebna sredstva. Odgovorne naloge krajevne skupnosti Kidričevo Pred nedavnim smo že na i reševati vprašanja v zvezi z usta- kratko poročali o zboru volilcev Y Kidričevem, kjer je med drugim-bilo enoglasno sklenjeno, da se ustanovi krajevna skuipnost" Kidričevo in sicer za naselji Kidričevo I in II ter Njiverce. Ta krajevna skupnost bo tudi ena izmed najmočnejših krajevnih skupnosti v ptujski občini, predvsem še, če to gledamo iz vidika raznovrstnih nalog, s katerimi se bo morala ukvarjati., prav talko pa tudi po celotni organizaciji organov, številu zasedanj, servisnih službah in sprejemanja sklepov. Novo ustanovljena krajevna skupnost bo pravzaprav le nadaljevala delo dosedanje stanovanjske skupnosti, ki je bila ustanovljena leta 1959, vendar bo Negativno Stanje v posiova- — — ~ .....f-----y, nju pa se odraža v prevelikem kamna, ki je bil precej posko-porastu terjatev do kupcev, na! dovaiiAzaradi požara pred laO drugi strani jia obveznosti do j"0 ^00 leti. dobaviteljev. Terjatve šo se po-1 Nad vhodom y zgradbo ptuj-večale v primerjavi s prvim pol- j skega sodišča prav te dni re-, letjem lanskega leta za 32,8 i stavrira ekipa dobro ohranjen : pa kot taka prevzela mnogo več-odst. Vzrok takega stanja je I relief iz marmora. Ta relief so ; je odgovornosti. Ni odveč neko-predvsem zamudno plačevanje, j dali vgraditi nad tem edinim liko pogledati, s čim se je ukvar-Proizvodnja v »Mlinn in oljar-j renesančnim portalom v Ptuju ja,la in kaj je pravzaprav sploh ni« v Središču v letošnjem pr-1 grofje Stubenberg, kar priča delal? stanovanjska skupnost, da vem polletju ni zadovoljiva, saj, tudi njihov grb v reliefu. Plo- bi zadovoljevala -vsakodnevne je pod povprečjem za 20.1 odst. j šča z navedbo, kdo je dal stav-1 potrebe svojih občanov Po svoji od istega obdobja lani. Tudi fi-1 bo postaviti z letnico gradnje ustanovitvi je morala naprti nančna realizacija je nižja, na — 1515. leta je bila stavba po- novitvijo hišnih svetov, fei so po sprejetem zakonu o stanovanjskih razmerjih v mesecu aiprilu 1959. leta prevzeli stanovanjske zgradbe v upravljanje. Čeprav so obstajali hišni sv"ti pri nas že od leta 1953, pa do sprejetja tega zakona niso imeli kakih večjih pravic, saj so prejemali le 10 %> stanarine, namenjene predvsem le za splošne upravne stroške. kot so bili poraba elektrike, odvoz smeti in zavarovanje. Novo ustamovljeni hišni sveti pa so dobili mnogo več samoupravnih pravic in dolžnosti v zvezi z upffabo in vzdrževanjem stanovanjskih zgradb. Njso pa dobili prarvice glede samostojnega dodclicvanja stanovanj, ki jih še vedno dodeljuje komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard pri delavskem svetu Tovairne glinice in aluminija, katera je kot investitor tudi lastnik stanovanj. vanje v mejah zakonitih jrecipi- V ponedeljek ob devetih zjutraj sta predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Tito in predsednik državnega sveta Romunske ljudske republike Dej svečano odprla dela pri gradnji hidroenergetskega in plovnega sišl«ma Džerdap s tem, da sta odkrila spominsko ploščo na mestih, kjer bodo pričeli graditi ogromen jez, t. j. pri jugoslovanskem kraju Sip in romunskem kraju Gura Vali. Oba visoka gosta je pozdravila več desettisočglava množica v Kladovu, kjer je tudi bilo svečano zborovanje. Dolg pon-tonski most, na kraju kjer bo v bližnji bodočnosti tekel .1292 metrov dolg jez in spajal jugoslovansko in romunsko obalo Donave, je kakor simbol povezal ozemlje dveh držav, ki sta pričeli s tem podvigom, kot je romunski predsednik Dej pozdravil jugoslovanskega predsednika, »slednjič novo obdobje v življenju obeh narodov«^ Velikanski hidroenergetski sistem pa n tnozem •■'akih razstavljavcev. Razstavna površina 01.164 m5 je zasedena .-do zadnjega v n d r a t nega metra. • N& novo zgrajeni zaprti sejemski ptostotj. s povt luio. 12.000. m-,.ka-mor je treba prišteti. tudi novi reprezentativni paviljon DK Nemčije, in znano razširitev odprtih razstavnih površin, nista mogla zadovoljiti zahtev domačih in ino-, Zerriskih raZstaVIjaVceV po večjih razstavnih površinah. NijVfečje presenečenje letošnjega jesenskega' sejma je njegova naglo razširjena inlerriacional-•»žSt. • Med S2 tujnhi državami škorci - velika nadlega vinogradnikov ■ Zadnji topCi dnevi so pripomogli, da se je. grozdje v vino-.gradih hitreje omehčalo. Š tem J)a so dobili vinogradniki neljube, oziroma želo škodljive goste — škorce. L>e-ti' letajo zadnje čase zelo pogosto v'velikih ja- bb- JHHati, aa še bodo sliho' rašmno-z:!i. Kjer se spustijo na trto, na-H«ivijo že sedaj občutno škodo. V soboto, 5. 1. m., sem opazoval večjo jato, ki me je hrUpoma preletela in se usrtierila iž.vijšine v vinograd v Dragoviču pil Jur-7'ncih. Kaj so tam napravili, si r. ••-tn upal iti gledat, kajti last-n*t bi lahko mislil, da Imam slabe. nahtertc. vseh celin je 2C iz Afrike in Azije v primerjavi z lani, ko jih je bilo 18. torej .".0 V« vet. Posebno žhisri le dirav,- k; ptVi'6 rdHitfc (kltfere med MBti tdmt sploh prvič sartiosiMno r<Sv-ifajo, odkar so dosegle poliMČho samostojnost. Med temi so Tan-gattjika, ln Zan?ibar, lian, Daho-mej, Kenija, -Jemen in Libija. Tudi Japonska, K Je res razsIaV-ljala tudj. prej, se letos prvič Uradrio: pojavlja fiia žagrebšfeem velesejmu.. . _ , TakSria struktura nastopa, tttjih. držav simbolično izi-aja tudi vse večje število neodvisnih držav na svetu in tudi nj'hovo vedno večjo potrebo, da b; spremenile svoj pod od 6 Vam i&lojjj V mediV&rodnd delitvi 8'ela. Lahko šahio ŠeMrtO, da bi pospešen' eSčiidmsfel i-ažvoj teh držav, predvsem na noti k industrializacij;, {to Vedel ttidi do J Mihove iW)črtej.?e udeležbe v Jugoslovanski zunanjetrgovinski izmenjavi. Nila zunanjetrgovinska politika do teh držav znatno pospešuje razvoj v tej 'smeri.' Ižredno močna ponudba in povpraševanje, koncentrirana na" le- tošnjem zagrebskerti Velesejmu, ter ' zelo živahno zanimanje, ki ga kažejo zanj dorr.aJi :h inozemski gospodarstvenik', ter veliko šte- vilo tujih delegacij, katerih obisk pričakujejo, opravičujejo optimistično prognozo o poslovnih uspehih tega sejma Tokrat ne gre več za to, da se okrepi, in diverzifici-ra blagovna izmenjava. Naše gospodarske organizacije bodo morale posvetiti večjo pozornost sklepanju poslovnih angažrilajev v vrsti drugih oblik zurianjeeko-nomskega povezovanja (investicijska graditev, storitvena dejavnost, pOsebno turističha, tehnično sodelovanjr in razne druge oblike koristnega sodelovanja z inozemstvom). Povečan izvoz je sedaj ena prioritetnih nalog, če želimo obdržati in razvit: našo gospodarsko rast v liovem planskem razdobju. Zato lahko pričakujemo, da bodo. tudi gospodarske organizacije učinkovito uporabile edinr štveno priložnost, ki Jim jo nudi letošliji jesenski zagrebški velese- jem. GerteralflJ direktor ZV IV^T 6ACUN Itt. septembra 1942 jc bil listano vljen prvi mornariški odred. Dan es šteje naša država 25.000 plovnih objektov H je torej sodobna pomorska sila. V trgovinah in gostilnah še pomanjkljivosti (Nadaljevanje in konec) Največ porh&šijkijivosti Sra sanitarni in tržni iiišpektor našla v liovo urejeni trgovini na Grabaih pri Središču. Trgovina je lepo urejena in sodobno opremljena, vendar je prodajni prostor pomanjkljiv v tem, da nima urejenega zračenja, kar zmanjšuje kakovost živil. Notranjost prodajnega prostora, je precejšnja in tudi dovolj, svetla. Ima. veliki.izložbij okusno urejeni. Med pregledom v trgovini sla inšt>ektorja ugotovila, da zaposleno osebje premalo skrbi za higieno. živil v' trgovini, in da se nedovol.jno seznanja z rokom t raj atija Blaga. Iz prodaje sta izločili 3,70 kg odprtih keksov, ki so bili cbf.riz-cni od miši in tudi ponesnaženi z mišjimi odpadki. Tudfi. pol kilograma ro/.ičeve moke je,bilo jjopestiaseno, 2 mišjimi odpadki, 200 gramov čokola- 1E pa obs .ce, strašila, Volrttlee ifrd., ki so s svojim r pregibanjem, i^opota-njem ali.drugače .plašile ter od-grnjale. perjad. Celo vinograd-.,n:;s:fei pazniki, ki. so bili izmenično kinetovalci sami in ki .so prvenstveno pazili na taitove groizdja, so od .čaisa do časa tudi pcrdinevi streljali, da so prestrašili . drobne leteče škodljivce. . škorci so tiidi zelo koristni, zla-iii, v. sadovnjaikih, vendar pa. te-.ga ni mogoče vzporejati s škodo, ■ki -jo povzročajo na češnjah in na- zgodnje pa. tudi pozno zjore-'č>:im- grozdju. Ž-ato bi kazalo za "Sferpe tte-teh je v tem času iiaj-vet i!n tudi riaijfcolj požrešni, sd) nararaviti različna straišiia, v B^jrfetti: slOčajii t>a $6 rtjih streljati ali Jim nastaiviti sttUi). Taiko bj se .jih ftajlaže znebili, vihogt-adie pa obvarovali pred' po^žrešhimi kijurti. . B, J. — Odkril serri najnovejšega '^čltibranita! < — Skrajni čas! Drugi šo že tako štari. _ I * ..... ' Profesor liorc pred izpitom opomniti sttideMa: — Na izb i tu ie kakor v gle- iti vi m Wffl igralec. — SViifno, takoj pokličem Pri-Šepetovalra? bfiVfeSTlLO Občane PttVj dbveŠčA- j mo, da s|a ,pe referat za goz-dalrstvo in gozdarŠKa inšpekcija (biv^i odsek za gozdarstvo) skupščjne občine Ptuj začasno preselila iz Ljutomerske c. 15 na Srbski trg 1 — II. nadstropje, soba št. 29 (bivši okrajni ljudski odbor). Prosimo občane, da se po gozdarskih zadevah v bodoče obračajo na gozdarske organe obline Ptuj na novi naslov. Vse ostale informacije^ nudi občanom sprejemnf^ pisarna uprave skupseine občine Ptuj. Pstri. fcjf U i, » 11. 1, in , to Vsak delovni naii v rednem delovnem času, tejrtištva Skupščine občine Ptuj "iženo o:} miši. Zaradi ~ ^—fti. le ri"sO majhne, je bil poslovodja Ivan .itaušl kazijovasa.^ kaznijo ZMsoč dinarjev,..... -Vždrno. je bift. urej.enA .trfep-Vina v ŠVediščU,. zla kateto »-šipektorja med pregledom nista imela pripomb. Čeprav je trgovina V starin prostorih ih ftivfen-tar bo kmalu dotrajal, so bili vsi prostori čisti, ni bilo znakov miši, blago, kateremu pa je . rok IVajahja prenehal, je bilo pred pregledom izločeno iz prometa. Toki-at gre vse priznanje celotnemu osebni poslovalnice v Sre-itesču, predvisem posloVodju Ah-TOMti Marce eni. Kfed pl egledom je bilo. ha z^-v trgovini .v. Vužmetincih precej Piva neprimerno, vstela-disčenega, katerega rok trajanja bo kmalu potekel. Oa postane pivo kalno je vzrok temperatura had pluis 10 stopinj Celzija. K direktorici balethe šote pride starejsi gospod: ^ — Maser sem. Za 10 tisoč sem pripravljen vsak dan masirati vse Vaše gojerike. — Izvolite. Če imate denar pri sebi, lahko takoj začnete. Takšrto pivo povzroča prebavite motnje. Vedeti, je treba, da je .po pravilniku o kakovosti živil določena maksimalna teimipieraittlra za pivo plus iO stejpihj Celzij^. Trgovina v Vuzmetmcih je dotrajana, inventar neprimereri, zato trgovina ne ustreza higienskim predpisom, fcšilovatlnica pbtre»buje hAaidulnik, ki gi še nf-rak. Med pregledam - je bilo ik mnriiH a i o 171'A^etnn* r^,/^ .T>in>fcčr ^on-v» ti 3TO gramov zdrobljenih in jsttš-hih lizalk. Iz ujjoratee je> tržni Inšpektor Izločil nežiiigosahe uteži po en kiio.grarri. Zataji teh poinainjkljdvosiii je bila kaznovana poslbvodkiirija ' trgPvihe Francka Švigelj z diSttattto kaznijo 2 tisoč dinarjev. V trgovini na Kogu sta stregli pomočnica in vajenka, poslovodja pa, kot je že v navadi, jc bil oisPten. Tli in t.aih manjše pomanjkljivosti X' trgoVftii šo vznemirjale, inšpektorja, predvsem pa zato; da je t'ft poslovodja le redko na dewvnem- mestu. Kej so ..Upor^mjali _hezigosain| uteži,' je' bi) poslovodja "kaznovan ž milo kažnijp Soo dinarjem. V gpstilhi pri Tohiažu, ki je lepo urejena in sodobno opremljena, .je bilo vse v redu. Cista -točilna 'miza, kozarci čisti i'h r.eokrušeni. Cigarete nepokvarjene m vise lepo urejeno ln zloženo. Ob zaključku ne bo odveč povedati naslednje: poslovodje nekaterih trgovin . z mešapim blagom trgovskega podjetja »Žarja« Ormož .pogositd,biso po mhihM potroshikoV, ih obeh inšpektorjev med delovnim časom na svojih delovnih mestih, zato so često prepuščeni pomočniki in vajene?.v poslovalnicah sami sebi. Opaziti je tudi bilo, da še vedno nekateri posamezni trgovski delavci ne.ceni jo dovolj potrošnikov, zato tudii niso dovolj vljudni iin postrežljivi. Kljub nakazanim pomanjkljivostim pa je trgovska mreža v občini zadovoiljiva, saj je glede kakovosti strežbe v zadnjem ča- Turistični kotiček V Milanu, so nedavno odprli III. mednarodno razstavo turističnih propagandnih plakatov. Iz vsefla sveta so prejeli za njo okoli .1200 plakatov s turistično propagandnim motivom, od katerih pa je mednarodni kolegij žirije izbral samo 300 izvadov od 42 narodov ter jih pripustil na razstavo v emnem javnih parkov Milana in bo do 20. septembra t. 1. Da bi bili plakati ves čas kljub vremeflskim neprilikam v neoporečnem stanju, si je vod-sVO raištave zagotovilo 5 izvodov od vsakega plakata. Posameznthi sd razstavljenih plakatov bodo prisojene nagrade v obliki zlatih, srebrnhl in bronastih gozdnih vil. V ta namen so razdeljeni plakati rta risane, slikane in fotografirane trt bo všafca Šfcubiha ločeno obravnavana oziroma ocenjena. Med člapi žirije so ugledne osebnosti iz umetniškega sveta, znana in zvočna imena pa so ia-kistD med avtorji plakatov. Jugoslovanskih imen žal nismo izsledili; iz inozemskih poročil tudi ni moč povzeti, aH se je naša država udeležila te razstave ali ne. Žirija se Je ozirala pri ocenje-vahjti plakatov sanio na čisto umetniške vidike; upoštevala je shibllne učinke, izločila pa je vse abstraktne prikaze. Posebno visoko je bil ocenjen vpliv na razpoloženje gledalca (psihični moment). Povsem razumljivo je; da "daje razstava dragocen pregled čez umetniške dosežke posamez- nih držav ozit-otha narodov; zato je vredna ne samo bežnega ogleda, ampak temeljitega študija; propaganda S plakati je draga zadeva. r.az-urjeno m rt o- Humor Advpkat obtožencu: — Dokazal sem vašo tiedolž-nost in zdaj ste prosti. Povejte mi samo to, ali je »d pHmMijk-ljaja, ki ste ga napiaViii, kij ostalo za moj honorar? * Škota, kandidata za sprejem v newyor.šl{o. policijo, vprašajo na sprejemnem izpitu: ; Kaj bi storilj, da.,bi gnali veliko in razburjeno žico ljudi? — Ne vem, kako pri vas. ioda pri nas doma bi snel čepico ih začel pobirati miloščino. To naj bi bil prvi polet rili a-dega pilota. Ko so motorji za-brneii, se je ijpi-1 z ramehi v sedež in zaprl oči. Čez kako minuto je boječe odprl prvo in poterti še tfriitp ,oK'p, nato pd previdtio pogledal skVi-no-sadje« v Cakovcn se opaža nadaljnji padec cen nekaterim kmetijskim pridelkom, posebno sadju. Belo grozdje boljše kvalitete. ki ga podjetje nabavlja v Kavarovcih v Makedoniji, stane kilogram 220 dinarjev, cen* breskev je 180 dinarjev, lubenice pa so po 25 dinarjev kilogram. Kot prejšnja leta bo tndi letos v prodajalnah tega podjetja dovolj pridelkov za ozimnico. Podjetje bo vskladiščilo dovolj krompirja, jabolk, čebule, zelja, govinah kaj kupujejo in potem grozdja in drugih prehrambnih-spotoma prekladajo natkiupljeno. proizvodov za ozimnico, neuporabni papir spravili na za to določen prostor, ne pa da ga odmetavajo na ulici, kjer se pač trenutno nahajajo. Mlajše ženske so prišle iz knjigarne z zavitki v rokah, pri Lackovem spomeniku pa so tiste ovojne papirje že odložile. Takšnih primerov bi lahko našteli še mnogo, vse od žel.; do avtobusne postaje, od gostišča Beli križ dO Novega sveta ter od javnega stranišča, do ne vem katerih zakotnih, skrivnih prostorov izza minorit-skega poslopja itd. Povsod vidiš nekaj takega kar ni lepo. s čimer se ne moremo sprijazniti in še mani pohvaliti, da smo kulturno ljudstvo. B. J. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 20. septembra 1964 Med petkom in soboto... 12. septembra, so možne krajevne nevihte. Od nedelje, 13. septembra do nedelje. 20. septembra, bo lepo in prijetno toplo vreme. Temperatura okrog 20 stopinj Q Prvi krajec bo v nedeljo, 13» septembra ob 22.24. Alojz Cestnik Pester program za novo izobraževalno sezono NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ BO USTANOVLJENIH OSEM ODDELKOV VEČERNE POLITIČNE ŠOLE IN VSE INTENZIVNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA. PESTER PROGRAM PROSVETNE IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI. Prejšnji torek pppoldne, 8. IX. 1964 je bila razširjena seja izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL občine Ormož, na kateri so navzoči temeljito razpravljali o programu družbene dejavnosti v občini Ormož in sprejeli program za novo izobraževalno sezono. Družbena dejavnost je dosegla v občini že v preteklem letu svoj cilj in smoter, v pričeti izobraževalni sezoni pa bodo na tem področju doseženi še večji uspehi. Pester program družbene dejavnosti predvideva vse "mogoče oblike izobraževanja, ki bodo omogočene slehernepiu občanu, predvsem pa delavcem-pr()izvajal-cem, ki na svojem deloVhem mestu v samotipravljan ju potrebujejo vedno več znanja. V tem pogledu je bilo mnogo narejenega v minuli izobraževalni sezoni v občini Ormož, saj so bili uspešno zaključeni štirje oddelki večerne politične šole z čez sto slušatelji. Predavanja so bila dobro obiskana in za slušatelje zanimiva. V novi izobraževalni sezoni bodo delovali 4 oddelki prve stopnje in 4 oddelki druge stopnje večerne, politične šole. Oddelki prve stopnje bodo pri Veliki Nedelji, v Podgorcih, na Tomažu in na Kosu. Oddelki druge stopnje pa bodo v Ormožu. pri Miklavžu, v Središču in v Ivanjkovcih. Namen večerne politične šole bo, slušatelje usposobiti za delo v množičnih organizacijah delovnih organizacij. V šoli se bodo med drugim slušatelji seznanili z delavskim gibanjem, samoupravljanjem, s pravicami in dolžnostmi, s perspektivnim razvojem občine, z vlogo družbenih organizacij in z vlogo samoupravljanja v današnjem hitrem gospodarskem razvoju. 1 Na razširjeni seji izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL občine Ormož so imenovali petčlansko komisijo za kadrovanje in štiričlansko programsko komisijo. V šolski odbor večerne politične šole so bili imenovani Silvo Bedrač, Franc Debeljak, Edvard Pajek, Anica Liikaček in Giza Blagovifc. 1. oktobra 1964 bo enodnevni seminar za predavatelje večerne politične šole, program predavanj pa bo izdelala programska komisija. Predavanja v večerni politični šoli bodo trajala tri mesece. Pričetek večerne politične šole bo 1. novembra 1964, zaključek pa 28. februarja 1965. V novi izobraževalni sezoni bodo v občini Ormož razvili vse oblike' intenzivnega izobraževanja. Šola za odrasle bo ustanovljena v Ormožu, v Središču, pri Miklavžu, na Tomažu, pri Veliki Nedelji in v Ivanjkovcih. S tem bo imel sleherni občan, ki nima popolne osemletke, možnost jo končati. Šola bo pričela s poukom 15. oktobra 1964. Ustanovljena bosta tudi teča ja nemškega in angleškega jezika v Središču in v Ormožu. Pričetek tečaja bo 1. novembra. V vseh desetih šolah na območju občine bodo 1. novembra 1964 ustanovl jene šole za starše. ,Šola za življenje pa bo v Ormožu, v Središču, na Kogu, pri Miklavžu, v Ivanjkovcih, pri Veliki Nedelji, v Podgorcih in na za realizacijo programa intenzivnega izobraževanja. Do pri-četka nove izobraževalne sezone si je treba zagotoviti dovoljno število predavateljev, ki jih v Ormožu primanjkuje. Izobraževalna komisija pri občinskem odboru SZDL bo poskrbela skupno z izobraževalnimi centri DU in s krajevnimi organizacijami SZDL za neposredno organizacijo izobraževalnih oblik in za zadostno udeležbo. Kot vsako leto, tako bo tudi letos Občinski odbor RK občine Ormož organiziral tečaje prve pomoči, tečaje zdrave prehrane in zdravstvene preventive in verjetno tečaj za nego bolnikov na domu. Prosvetna in športna dejavnost Prosvetna in športna dejav- pre< L novembra 1964. šoli za življenje je k<}t ostalemu izobraževanju v novi izobraževalni sezoni posvečena vsa skrb, saj pravilna vzgoja mladine ni samo odvisna od vzgoje staršev. Zato je družba tista, ki pomaga pravilno vzgajati mladino, da bo lažje pomagala pri napredku socialističnega razvoja. Delavska univerza Ormož se je v zadnjih letih s svojim izobraževalnim delom na območju občine zelo uveljavila in je dosegla razveseljive uspehe. Delavska univerza Ormož bo pričela v novi izobraževalni sezoni s predavanji 1. novembra. Predhodno pa bo sklicala sestanek z direktorji osnovnih šol in z vodji izobraževalnih centrov. Tako si bo uredila vse potrebno nost v občini Ormož se bo v Kako bomo obravnavali plonir- . ska pravila novi izobraževalni sezoni vršila v okviru priprav na proslavo dvajsete obletnice osvoboditve. Kulturni teden, ki je že doslej vsako leto uspel,.bo vseboval revijo pevskih zborov, revijo dramskih skupin, razstavo likovnih del, kinoteko, nastope instrumentalnih in vokalnih solistov in večer zabavne glasbe. Kulturni teden bo maja prihodnjega leta, junija pa ho pionirski festival, ko bodo nastopili pevski zbori, gledališke skupine in razstavili bodo ročna in likovna dela učencev. TVD »Partizan« pa bo pripravil občinski zlet s prostimi vajami, v atletskih disciplinah, v orodni telovadbi in v športnih turnirjih (rokomet, odbojka in podobno). V maju bodo priredili tudi delavske športne igre. ki bodo vsebovale: atletske discipline, rokomet, mali nogomet, odbojko in strelstvo. Te dni ravno mineva 20 let od težkega in neenakega spopada med partizani in Nemci, enega izmed, i največjih v ptujskem in ormoškem okolišu v druigi svetovni vojni, Hočem na kratko osvetliti bitko, ki priča o pogumu in odločnosti borcev ter vzbuja časten spomin padlim tovarišem. Spominsko znamenje na kraju padlih, ki ga po dvajsetih letih postavljajo, naj priča še poznam rodovom, da so tu padla mlada življenja, ki so bila podarjena na žrtvenik za blagor nove domovine. V jesenskih deževnih dneh leta 1944 je stalno zasledovanje partizanskih edkiic sililo slabo oboroženo kurirsko postajo TV.8 s III. relejnega sektorja IV. operativne cone, pod vodstvom Ivana (Stanka Petroviča) k stalnim premikom. Veze so se stal- Andrej, Mirko in Zoran — komisar III. rel. sektorja, so o&tali tu, ostali borci pa so zasedli naslednji hrib. Partizanska zaseda — četvarka — je kmalu nato odprla ogepj na glavnino zasledovalcev tOr jo z rafali iz strojnic prisilila k neurejenemu umiku. V tem trenutku se je odprl pravi strojnični pekel. Kurirske brzostrelke, puške - in bombe so prasketale in nezadržno utirale pot. Svabgki md-■traljezi, mtaometalci, puške, in brzostrelke so bruhali ogenj proti peščici trdovratnih upornikov. Umiki so se izvajali urejeno v jurišu Skozi obroče, dobesedno skozi zasede in sikozi sovražnikove strjene vrste in puškina kopita so marsikdaj otipala švtaibske glave. Smrt je^jieusmi-Ijeino kosila. Prebiti trije obroči, pomedrana zaseda, to je ostalo SPOMINI BORCEV Spopad s smrt f o Lani so prvič izšla pionirska pravila. Tudi v naši občina je nekaj šol naročilo pravila in tudi vsebinsko v glavnih potezah so že potekale razprave v pionirskih odredih. Letos, ko praznujejo jugoslovanski pionirji 20. obletnico ustanovitve pionirske organizacije, je še posebno potrebno, da pionirji pravila prejmejo in se podrobno seznanijo, z vsebino. 29. september je praznik pionirjev ln je pouka prost dam. V okviru tega praznika naj bi šolska vodstva pripravila razprave o pravilih po sledečih temah: I. tema': razvoj pionirske Kulturni dom v Juršincih organizacije; II. tema: izobraževanje pionirjev: dober pionir, dober učenec; III. tsma: Zveza pionirjev vzgaja pionirje v duhu enakopravnosti jugoslovapskiR narodov; IV. tema: praznovanje otroških oziroma pionirskih praznikov; V. tema; znaki in pionirski pozdrav; razvitje ^pionirskega prapora in v pesmi pionirske himne. Le tatoo bi pionirji vsebinsko spoznali svoje pravice in dolžnosti, ki jlim jih nalaga pionirska organizacija. V razpravah pri posameznih temah naj bi pionirji tudi aktivno sodelovaali. Na ta način bi razčistili še vse nejasnosti, ki jih imajo pionirji •iz nižjih razredov. Na te pionirske konference naj bi odredni odbori skupno s šolskimi vodstvi povabili člane pionirskega starešinskega sveta in ostrile predstavnike družbenih organizacij. Tako bodo pionirji tudi aktivno sodelovali, celotna družba. Na pionirski praznik morajo pionirji sprejeti tudi svoj delovni program odreda za celo leto in program jugoslovanskih pionirskih iger. Letošnje igre so posvečene 20. obletnici osvoboditve domovine. Pionirski dan naj bo vsebinsko in metodično dobro pripravljen. Predstavljal naj bi začetek poglobljenega dela pionirske in mladinske organizacije na šoli. Vsi pionirji bodo na ta dan prejeli tudi izkaznice, v katere bodo šolska vodstva vpisovala delovna priznanja za marljivost, tovarištvo itd Pionirski praznik naj bo tudi bogat z veselim kulturnim programom- Šolska vodstva, pionirski i starešinski svet in društva prijateljev mladine dopolnijo misli in predloge in skrbijo, da bodo vsi pionirji praznovali ta dan. Ze v začetku šolskega leta je treba sestaviti program za proslavo praznika v sleherni naši šoli. Storimo vse, da bo otroška samouprava čimbolj zaživela in spodbudila pionirje še k večjemu ustvarjanju in krepitvi pionirske organizacije. Angela Zibema no prekinjale in to je povzročalo mnogo več napornih pohodov, patrul, padcev v. nemške zasede, v obkolitve ter prebijanja iin reševanje pošte. Znoj, krvavi žulji ta smrtna utrujenost od naporov tu ni igrala nobene vloge — le dospeti do cilja ta uresničiti dano nalogo. To je bil smoter in prisega borca — partizana — kurirja. Ni bil osamljen primer, da je kurir smrtno zadetemu tovarišu pod točo krogel iztrgal kurirsko torbico ter se z njo prebijal naprej za ceno svojega življenja in se dostikrat sam zadet mukoma privlekel do javke. Kurirji niso poznali ovir, ne v ognju sovražnih strojnic, ne v- snežnih metežih, še manj pa v prehodih prek ledenih rek in .potokov. Zaščite ni poznal, v stalnem območju sovražnika se je premikal in sam odbijal napade in se prebijal skozi sovražnikove zasede. V kurirskih vrstah je smrt najbolj kruto kosila, saj jih je le neznaten odstotek dočakal svobodo. Njihovo delo so neustrašno nadaljevali drugi tovariši ta dopolnjevali razredčene vrste. Se preden je sonce 27. 9. 1944 obsijalo bregove Dežnega pod Ročam, so SS enote zasedle njihove vrhove ta začele stiskati obroč okrog kurirskega taborišča, Bile so dobro seznanjene, kje se nahaja kurirska enota — v prostranem gozdu na strmem pobočju — pod šotori. Kurirske straže so sicer opazile premik Nemcev, ali žal že prepozno za neopazen umik. Ivana, komandirja je klicala »neka« ženska, da 'ga švabi iščejo, vendar je to bilo že takrat, ko so pripravljali direkten napad. Hladnokrvni komandir Ivam je v krogu mladih in pogumnih borcev cajal zadnja navodila za boj. Neopazno se enota povzpne do vrha hriba, kjer je postavila zasedo. Ivan, za postajo 8 s, ki se je umikala proti severu v dolino Dravinje. Nastal je trenuten premor pred ponovno nevihto spopadov. Dra-vinja je bila usodna ?a neustrašno Ivanovo desetino. Trikrat prekoračeno, oziroma med točo krogel preplavano Dravinjo je zapustilo vsakokrat manj borcev, pa še ti so naleteli na še srdiitejše streljanje obkoljeval-cev. Končno se je izkazalo, da hočejo Nemci borce ujeti žive. Ostanek sedem borcev — v skupini so ,biU trije ranjeni in nesposobni za boj — je bilo kot na dlani na travniku meji Dravinjo in cesto ob koncu vasi pristava. Umik proti severu. V srcih borcev je še plala uporna in borbena kri — čeprav so puščali za seboj krvave sledove ta mrtve tovariše. Naprej prek ovir, v bližnje goedove in v niih zaščitno okrilje! Tod se je usoda za umikajočimi najkruteje poigrala. Brez streliva m življenjskih moči so se znašli v navalu sovražnika, ki se je približal na dvajset metrov z vseh strani. Borci so imeli le. še kaikšno ročno bombo, 'ki jo je vsak ljubosumno čuval za svoj lasten in časten konec. Prek ognjenih zaves ta zadnjega spopada z zelenci — ob cesti se po čudežnem naključju s poslednjimi močmi slednjič prebijejo 100 m daleč do gozda, spremenijo smer umika in s tem zabrišejo sled zasledujočim. Neenaka borba je bila končana. Le odprte rame tovarišev so ostale. Enota je izgubila najboljše borce. Padel, je junaške smrti komandir Ivam im borci Andrej, Zvonko in Tone., TV 8 s je bila razbita in pre-redčema, vendar je pq težkih naporih preživelih kurirjev ponovno vzpostavila vse zveze že čez 4 dni po dnevu usode — 27. 9. 1944. Srdam Kulturni dom v Zavrču. PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša 32 Septembrski dogodki 1941 Zelo aktivno je septembra 1941 delala organtizacHa Osvobodilne fronte v Sred-.šču, v makolskem okolišu in pod LacKOviim vodstvom v okolici Ptuja, v Ptuju im Slovenskih goricah. Hudo pa je vse agilne pobornike za svobodo prevzela vest o novih aretacijah nekaterih sodelavcev OF, o streljanju talcecv 3. septembra, ko je padel Alojza Štrafela. Dne 13. septembra je okupator z zvijačo aretiral Miha Anžela, študenta agronomije, povezanega v OF z dr. Špmdlerjem in Francem Toplakom, ki sta bila oba že za trdnimi gestaipovskiimi zaipahi. Anžel je dobil pred 13. septembrom uradne vabilo land-rafa, naj se javi zaradi službe na okraju. Posvetoval se je z Lackom, kaj naj stori. Nobenemu izmed fiji ju se ni zdelo, da bi za teim vabilom tičala past, saj je gestapo doslej kar brez ovinkov aretiral, kogar Je mislil. Tokrat Septembrski dogodki pa je bilo drugače. Anžela so na kraju čakali gestapovci in ga takoj odpeljali v ptujske zapore, nato pa v celjske, kjer Je preživel zadnje dni svojega življenja. Srečali ga bomo med talci v oktobrskem koledarju. Lacku je postalo ob Anžclovi aretaciji tesno pri srcu. Težile so ga tudi druge : z gube Svojo bu-rirko Štefko je zato poslal sredi septembra v Razvanje pri Mariboru na javko, da bi obvestila o ptujskih dogodkih Miloša Zidan-ška, člana pokrajinskega komiteja KP za Štajersko. Štefka je po opravljeni nalogi prespala v Mariboru, in se pripeljala nazaj v Ptuj z ilegalnim tiskom. Nekaj tega tiska je v Ptuju oddala tov. Vogrincu, zaposlenem v železniških delavnicah, da bi ga poslal v Ljutomei. drugo pa je odnesla v Novo vas k Lackovim. Zanimivo je, da so v Lackovi hiši v Novi vasi našli po osvoboditvi na skritem kraju glasilo CK KPS, — Delo, tiskano koncem avgusta 1941, kjer beremo na zad- nji strani med ustreljenimi talci tudi ime Jožeta Trčka iz Ptuja. Verjetno je to »Delo« prinesla Štefka med tiskom septembra 1941 iz Maribora. Središka organizacija OF je septembra 1941 izgubila zvezo s prekmursko, kt jo je vodil Štefan Kovač, po poklicu jurist. Rado Iršič-Gregl, sekretar pokrajinskega komiteja KP za Štajersko, je prišel v drugi polovici septembra v Središče, da bi Se sestal s Štefanom Kovačem. Lojzka Berce. !S-letna dijakinja, naj bi to zvezo priskrbela. Toda stiki z osvobodilnem gibanjem na madžarski strani so bili vedno težji, kajti Nemci so poostrili nadzorstvo na meji. Vendar je Lojzka poizkušala dobiti zvezo, a zaman. Ustanovni sestanek 0F v Makolah Septembra 1941 so v stanovanju trgovskega pomočnika Antona Golnerja v Makolah ustanovili odbor Osvobodilne fronte za ma-kolski okoliš. Sestanek je vodil Ivan s(cale, gostinski nameščenec v Mariboru, doma v Makolah. Govorili so o nalogah OF, in o mobilizaciji k vermanom, ki je ni moči izbeči, saj pot k partizanom še ni vsem odprta. Pri ver-manih pa naj član; OF izpolnjujejo naloge, ki jih zahteva od njih organizacija. Potrebno bo jemati orožje, munlcijo in druge potrebščine, potrebno bo vplivati na nacionalno zavest drugih mo-bilizirancev. Za OF so že septembra 1941 delali bratje Crnegeti, Jančič Janko in Tone iz Variše vasi, iz Makol pa Maček Viktor, Erih Hribern'k, Tome Golouh, Ivan 'in Jože Skale, ter še nekateri. V Variši vasi so imeli zbranih nekaj pušk, bomb in streliva. Orožje so sprav'li v podzemsko jamo pod Bočem. Nekaj sestankov je vodil Ivan Skale na domačem posestvu v Jelovcu, kamor so prišl'. Erih Hribernik, Tone Golner in Jože Skale. Zaradi izdaje pa je kmalu padla prva žrtev iz vrst pogumnih makolskilf domoljubov, o čemer bomo pisali oktobra, V Makolah septembra 1942 Ko je aprila 1942 okupator ustrelil Ivana Skaleta, vodjo Osvobodilne fronte v Makolah, je prevzel njegovo dolžnost inž. Erih Hribernilk, uslužber. v Mari-. boru. Domov je prihajal k materi in sestram, založen z ilegalno literaturo. Avgusta sta padla v gestapovske roke tudi inž. Hribernik ter Anton Golner. Iz dneva v dan so se vrstile nove aretacije in kmalu je bilo za zapahi 32 ljudi iz makolskega predela. Septembra 1942 so odpeljali devet domoljubov v Maribor in jih tam pozneje ustrelil',, deset pa so jih poslali v taboreča. Septembra 1942 v ptujskih zaporih Ob prvem valu aretacij po bitki pri Mostju meseca avgusta, je okupator prijel okoli sto prebivalcev iz ptujske okolice in iz Slovenskih goric, k' so bili povezani s partizani. Septembra je z aretacijami nadaljeval, kar je razvidno iz ptujske zaporne knjige, ki jo hrani ljubljanski muzej LR. Tu čitamo, da so zaprli 3. septembra Mirka Fekonjo iz Vintarovec, r. 1. 1020, in ga na koncu meseca poslali na BorL Iz Slovenskih goric so septembra 1942 zaprli še Ivana Zelenka, Vinka Polanca, Franca Potočnika, Jožeta Kocbeka, Vinka Jurančjča, Marijo Dru-zovič, Franca Kostanjevca, Franca Kukovca, Franca Vršiča, Ivana Klemenčiča. F.da Mariniča, Ivana Ribiča, Iyana - Kocmuta, Nežo Graber in Nežo Polanec. Iz bližnje ptujske okolice in iz Ptuja so preživljali od septembra jetniške dni v ptujskih zaporih Jože Grabler, Štefka Berlinger, Helena Lovrenčič, Maks Naj-bauer, Jože Černezel, Ana Pere, Karolina Gerlevo. Marija Lah, Miro Petek, Ana Fekonja, Stanko Brenčič, Alojz Lah in Franc Horvat. Politični jetniki so bili tudi od drugod-, m;ed temi nekateri iz Trbovelj in celjske okolice, od tujih narodnost: pa dva Ukrajinca in pet Hrvatov. Skupaj je bilo septembra 1942 zaprtih 120 jetnikov, od tefc 73 političnih. Mučili so jih z zasliševanji in pretepanji. Vodili so jih na zasliševanja tudi v Brenčičevo hišo, nasproti pošte, kjer je bil sedež gestapa. Nekatere izmed njih je čakala smrt oktobra in novembra 1942. (Dalje prihodnjič) V. R. Od Pridružite se mi na poti od Velike Nedelje proti Šodincem in potem dalje proti Podgorcem. Pri Irgoličevem mlinu v Sodin-cih se odcepi cesta proti Podgorcem, kamor se bomo napotili, ampak ustavimo se prej malo v Sodincih. da bomo prisluhnili staremu očku, ki ve marsikaj povedati o nekdanjem sodin-skem gradu, ki je bila pre iz njegovih razvalin sezidana Cerkev pri Lenartu v Podgorcih. Nad SodinCi je Sodinski vrh. na katerem je štirikotna ravnica. Tu na tej ravnici je stal še v XV. stoletju grad sodinskega grasčaka in sodnika (od tod krajevno ime Sodinci). Na tej ravnici se še danes poznajo do dva metra široki rovi, ki so oklepali nekdanji grad, Veliko-nedeljski dekan in pisatelj Dajn-ko je na svojih vizitacijah večkrat omenjal, da so sodinski grad proti koncu XV. stoletja na svojih pohodih razdejali Turki. No in Iz razvalin tega gradu so potem sezidali lenar-ško cerkev. Sodinski graščak je bil prč strašno bogat. O tem bogastvu pripoveduje pravljica sledeče: V Sodincih je živel sodar Jesih. Nekoč pride k njemu ponoči neki človek od gosposkih (grajskih) in ga poprosi, da bi mu šel posodo popravljat. Jesih, dasi nerad, vzame s seboj kladivo in nekaj obročev in gre z gospodom. Ko prideta do nekega leskovega grma, potipa gospod s palico nekje za grmom, in naenkrat se odpro velika vrata, ki so vodila v grozno veliko podzemeljsko klet, nato še v drugo in tretjo, in Šent ga znaj,, koliko jih je bito še zaporedoma. V teh kleteh je moral sodar Jesih popravljati kadi, napolnjene s samim denarjem. Ko je sodar svoje delo opravil, si Je smel vzeti toliko denarja, kolikor ga je mogel s peščico zagrabiti. Jesih je moral to delo še večkrat opravljati a vse-kdar 'ponoči. Pravljica je pravljica, pa kakor je v vsaki šali zrno resnice, kakor veli ljudski pregovor, tako ima tudi pravljica nekaj podlage, na kateri je nastala. Namenili smo se v Podgorce, J