8 monografije cpa IZVEDBE PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAV Minimalni standardi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za konservatorstvo Center za preventivno arheologijo mmxviii 8 monografije cpa MINIMALNI STANDARDI IZVEDBE PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAV Uredniki (po abecednem vrstnem redu): Maja Janežič, Dimitrij Mlekuž, Tadeja Mulh, Barbara Nadbath, Gašper Rutar Avtorji: Barbara Nadbath, Gašper Rutar, Eva Butina, Maja Bricelj, Matija Črešnar, Tomaž Fabec, Philip Mason, Dimitrij Mlekuž, Tadeja Mulh, Špela Karo, Maja Janežič, Danijela Brišnik mmxviii Monografije CPA 8 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav avtorji oblikovanje in prelom Barbara Nadbath, Gašper Rutar, Eva Butina, Maja Bricelj, Nika Čremošnik Matija Črešnar, Tomaž Fabec, Philip Mason, Dimitrij Mlekuž, Tadeja Mulh, Špela Karo, Maja Janežič, Danijela tehnična priprava Brišnik Nika Čremošnik izdajatelj naslovnica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nika Čremošnik Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana http://www.zvkds.si Elektronska izdaja uredniški odbor naklada Maja Janežič, glavna urednica 100 Barbara Nadbath, odgovorna urednica Tadeja Mulh, članica Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. Naj- Vanja Celin, tehnična urednica dete jih na povezavah: http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige lektoriranje slovenskega besedila https://www.dlib.si/ Nina Krajnc © 2018 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Vse pravice pridržane. ISSN 2630-2071 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 902(086.034.4) MINIMALNI standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav [Elektronski vir] / uredniki Maja Janežič .. [et al.] ; avtorji Barbara Nadbath ... [et al.]. - Elektronska izd. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2018. - (Monografje CPA, ISSN 2630-2071 ; 8) ISBN 978-961-6990-50-9 1. Nadbath, Barbara 2. Janežič, Maja, 1981- COBISS.SI-ID 300526592 Kazalo 7 1 Uvod 11 2 Izhodišča arheoloških raziskav CPA 13 3 Minimalni standardi arheoloških raziskav 13 3.1 Minimalni standardi kabinetnih raziskav 13 Metoda 1-2 Historična analiza prostora in analiza obstoječih podatkov 14 Metoda 3 GIS analiza 15 Metoda 4 Metode daljinskega zaznavanja 19 3.2 Minimalni standardi suhozemnih raziskav 19 Metoda 5 Ekstenzivni terenski pregled (ETP) odprtih površin 21 Metoda 6 Ekstenzivni terenski pregled (ETP) zaprtih površin 22 Metoda 7 Geofizikalne raziskave - ekstenzivno 24 Metoda 8 Intenzivni terenski pregled (ITP) odprtih površin 25 Metoda 9 Intenzivni terenski pregled (ITP) zaprtih površin 26 Metoda 11a Vrtanje jedrnih vrtin - ekstenzivno 27 Metoda 11b Vrtanje jedrnih vrtin - intenzivno 29 Metoda 11c Ročno kopanje testnih sond 31 Metoda 12 Strojni izkop testnih jarkov z arheološkim dokumentiranjem ob stalni prisot- nosti arheološke ekipe in arheološkim dokumentrianjem presekov 32 Metoda 13 Geofizikalne raziskave - intenzivno 34 Metoda 14 Arheološka izkopavanja 35 Metoda 15 Druge raziskave 37 4 Minimalni standardi podvodnih raziskav 37 4.1 Podvodne prehodne arheološke raziskave 37 Metoda 10a Ekstenzivni podvodni pregled 39 Metoda 10b Intenzivni podvodni pregled 40 Metoda 10c Podvodne testne sonde 40 4.2 Podvodno arheološko izkopavanje 41 5 Minimalni standardi poterenske obdelave podatkov in gradiva 41 5.1 Obdelava zajetih podatkov 41 5.2 Primarna obdelava najdb 42 5.3 Sekundarna obdelava najdb 42 5.4 Specialistične analize 42 5.5 Hramba 43 5.6 Objava najdišč (prvo poročilo) 43 5.7 Objava najdišč (končno poročilo) 45 6 Arhiv arheološke raziskave 47 7 Podatkovne zbirke 47 7.1 Evidenca arheoloških raziskav 48 7.2 Osnovna baza najdb 49 8 Literatura in viri Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav 1 Uvod Arheološka dediščina je že po svoji definiciji fragmen- plementaciji v zakonodajo in ustanovitvi Centra za tirana, zakrita in slabo prepoznavna. Za razliko od preventivno arheologijo.1 drugih vrst dediščine, prepoznavanje, dokumentiranje Ta razvoj je odraz širših sprememb v razumevanju ar-in varovanje arheološke dediščine zahteva vrsto zah- heološke dediščine in vloge arheologije, ki se kaže v tevnih tehničnih postopkov, ki dediščino prepoznajo, sprejetju konvencije iz Le Valette o zaščiti arheološke dokumentirajo, interpretirajo, overdnotijo in varujejo. dediščine, sprejete leta 1992, in njenem ratificiranju v Prav zato je razvoj metodologij in postopkov arheo-Republiki Sloveniji leta 1999. Glavni poudarki kon- loškega dela ključen za uspešno varovanje arheološke vencije – vključitev arheoloških raziskav v proces na-dediščine. črtovanja in princip „onesneževalec plača” (ang. pollu- Arheološka dediščina je zaradi čedalje intezivnejših ter pays), tam kjer je s posegom arheološka dediščina posegov v prostor, od gradnje, infrastruktre, širitve ogrožena – predstavljajo tudi temelje preventivne ar-industrijskih območij in vedno bolj razpršene poseli- heologije. tve izpostavljena mnogim grožnjam. Preventivna arheologija je tako sodoben način varo- Take razmere zahtevajo tudi drugačne načine va- vanja arheološke dediščine, ki arheološke sledove ra- rovanja arheološke dediščine, saj je reševanje, torej zume kot vir, s katerim je treba vzdržno in dolgoroč- dokumentiranje arheološke dediščine med posegi v no upravljati. To pa se izvaja predvsem s prostorskim prostor neproduktivno tako za varovanje dediščine načrtovanjem. Glavni cilj preventivnih arheologije ni kot za investitorje. Preventivna arheologija pomeni več izkopavanje posameznih najdišč, ko so ogrožena, konceptualno novost, ki arheološke raziskave umesti temveč pridobivanje čim več podatkov o arheoloških v postopek načrtovanja posegov v prostor. Arheolo-sledeh v prostoru s predhodnimi arheološkimi razi- gija postane eden izmed partnerjev pri načrtovanju skavami. Tako je preventivna arheologija ključnega prostorskega razvoja. pomena v primerih, ko bi lahko bili zaradi posegov v Začetki koncepta preventivne arheologije v Sloveni- prostor uničeni arheološki sledovi. ji segajo v pozna osemdeseta leta 20. stoletja, ko je Poglavitni rezultat predhodnih arheoloških raziskav slovenska arheologija razvila vrsto konceptualnih in je torej karta arheološkega potenciala, dokument, ki metodoloških novosti, predvsem v neinvazivnih me-izlušči območja, kjer arheološki sledovi potencialno todah opazovanja pokrajine, kot so sistematični po- obstajajo. Predhodne arheološke raziskave so tako vršinski pregledi, aerofotografija in geofizika. Nove umeščene v fazo načrtovanja večjih posegov v pro-ideje in metode so bile prvič uporabljene v praksi na stor in služijo kot izhodišče pri odločitvah o posegih velikem projektu gradnje avtocest, kar je povzročilo v prostor. Načrtovalci uporabljajo te karte, da se izo-dramatično povečanje števila in gostote novih najdišč. gnejo območjem z visokim potencialom, ki bi zahte-Izkušnje varovanja arheološke dediščine na projek- vala dolgotrajna in draga zaščitna izkopavanja ter bi tu gradnje avtocest so pomembno prispevale tudi k uničila arheološke sledove. spremembi doktrine in organizacije varovanja arheo- Prav zaradi varovanja arheoloških ostalin oziroma loške dediščine. strokovnih raziskav in odstranitev so tudi na našem Prav izkušnje, ki jih je slovensko varovanje kulturne prostoru z Zakonom o varstvu kulturne dediščine iz dediščine pridobilo na projektu avtocest, je vodilo v oblikovanje prakse preventivne arheologije, njeni im- 1 Djurić 2007. 7 Monografije CPA 8 leta 2008 arheologi-konservatorji vključeni že v pri- druge omembe v javnih medijih, v ustnem izročilu, pravo posameznih prostorskih aktov.2 toponomastiki in podobno. Preventivna arheologija ni le novost v načinu varova- Pomembna inovacija preventivne arheologije v Slo- nja arheološke dediščine v prostoru, temveč prinaša veniji je sistematično apliciranje metod daljinskega tudi konceptualne premike v razumevanju kaj arheo-zaznavanja, ki omogočajo, da lahko od daleč opazu- loška dediščina je in predvsem kako nastaja. Ključna jemo površje Zemlje. Sem uvrščamo aerofotografi-inovacija preventivne arheologije je faza predhodnih jo, satelitske posnetke, lasersko snemanje, termično raziskav, pri katerih se ne ukvarjamo s posameznimi snemanje… Metode daljinskega zaznavanja so hiter, najdišči, temveč ugotavljamo arheološki potencial sistematičen, neinvaziven in relativno dostopen način prostora. Preventivna arheologija kot del procesa pre-pridobivanja podatkov o arheoloških sledovih v kraji- poznavanja, dokumentiranja in vrednotenja arheološ- ni. V Sloveniji se je kot zelo uspešno izkazalo zračno ke dediščine vključuje tudi fazo ocene arheološkega lasersko skeniranje površja ali lidar, saj je zaradi svoje potenciala krajine (ang. archaeological potential assesement). zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom Praksa preventivne arheologije vzpostavlja niz razi-zelo primerna za slovenske razmere.4 skav, ki se delijo v tri faze. V prvi fazi so raziskave za Vpeljava in razvoj preventivne arheologije v slovensko oceno arheološkega potenciala, ki jim sledijo raziska-prakso varovanja arheološke dediščine sovpada tudi z ve za določitev vsebine in sestave najdišča. Zaščitna vpeljavo novih geoinformacijskih tehnologij. Obvla-arheološka izkopavanja so zadnja možnost varovanja, dovanje velikega števila informacij in velikih območij ko se načrtovanim posegom v prostor ni mogoče izo-raziskav zahteva uporabo modernih geoinformacijskih gniti. Gre za raziskavo, po kateri so arheološke osta- orodij, predvsem geografskih informacijskih sistemov line na območju raziskave v celoti in dokončno od- (GIS). Le tako je mogoče veliko količino podatkov, stranjene.3 Vsaka faza raziskav se zaključi s poročilom pridobljenih na različne načine, združevati, nadgraje-in običajno vključuje tudi poterensko fazo, ki zajema vati in dolgoročno vzdrževati in upravljati.5 analizo terenskih rezultatov in pripravo sintetičnega Ena najpogostejših metod za ugotavljanja arheološ- poročila. kega potenciala pa so različni ekstenzivni terenski Skozi lok raziskav tako najprej določimo arheološki pregledi. Ti vzorčijo gostoto arheološkega materiala potencial prostora, ki temelji na indicih o prisotnosti na površju. Prednost tovrstnih pregledov je relativno arheoloških sledov v prostoru. Metode ugotavljanja hiter (in poceni) način sistematičnega vzorčenja ve-arheološkega potenciala definirajo območja s povi- likih površin. Njihova poglavitna težava je le v tem, šanim arheološkim potencialom. Šele z metodami da dokumentirajo uničenje, saj je površinski zapis v za ugotavljanje obsega in strukture najdišča lahko ornici že po definiciji predelan ostanek stratificiranih območje s povišanim potencialom opredelimo kot podpovršinskih sledov. Terenski pregledi so neinva-arheološko najdišče . zivne oziroma šibko invazivne metode ugotavljanja Raziskave za oceno arheološkega potenciala so ek- arheološkega potenciala. Glede na terenske pogoje stenzivne, pokrivajo velike površine z metodami, ki lahko uporabimo tudi ekstenzivne geofiziklane razi-ne zahtevajo velikih časovnih in finančnih vložkov na skave, ali tudi šibkoinvazivne metode kot je vrtanje enoto površine. jedrnih vrtin, ki lahko dopolnjuje terenske preglede na Temelj predstavljajo kabinetne raziskave, predvsem prostorih, kjer pričakujemo, da so arheološki sledovi t. i. historična analiza, torej kompilacija in kritičen pokopani. pretres obstoječih podatkov, dostopnih v arheološki Prostorski obseg metod za ugotavljanje arheološkega literaturi, pa tudi v „sivi literaturi”, kot so razna ne-potenciala je celotno območje Slovenije, kljub temu, objavljena poročila, elaborati in ekspertize ter tudi da je v praksi omejeno na območja posameznih pro-2 Štih 2012. 4 Mlekuž 2009, 2012. 3 Nadbath, Rutar 2012, 67–72; Rutar, Črešnar 2012. 5 Nadbath, Rutar 2012. 8 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav jektov. Prav zato je standardizirano vzorčenje ključ- Podovodne arheološke raziskave so specifične pred- no, ker omogoča primerljivost rezultatov posameznih vsem zaradi okolja raziskav, ki zahteva specializirane projektov. raziskovalce in prilagojene metode. Metode za ugotavljanje vsebine in sestave arheoloških Uvedba preventivne arheologije v varovanje arheološ- najdišč so intezivnejše od metod za ugotavljanje arhe- ke dediščine pa je pomenila tudi revolucijo za discipli- ološkega potenciala; njihov namen je natačneje opre- no samo. Če je bila pred desetletji arheologija predv- deliti arheološke sledove, tako v smislu njihove sta- sem akademska veda, je z uvedbo preventivne arheo- rosti, ohranjenosti, funkcionalnosti, strukture obsega logije le-ta postala glavno torišče arheološke prakse. in stratigrafije. Prostorski obseg raziskav je običajno Varovanje arheološke dediščine in predvsem preve-omejen na območja s povišanim arheološkim poten- tivna arheologija je največji zaposlovalec arheologov; cialom. Mednje uvrščamo predvsem intenzivne teren- pregled arheloških raziskav v zadnjem desetletju pka- ske preglede (odprtih in zaprtih površin), geofizikalne že, da je večina arheoloških raziskav v kontekstu pre-raziskave, vrtanje jedrnih vrtin, kopanje ročnih testnih ventivne arheologije, čistih raziskovalnih raziskav je le sond in strojne izkope testnih jarkov. Izbor posame- še peščica. Predhodne arheološke raziskave so tako znih metod je odvisen od razmer in pričakovanih re- poglavitni vir arheoloških informacij. zultatov, podobno kot pri metodah za ugotavljanje Drugi vidik je sprememba družbene vloge discipline; arheološkega potenciala pa je ključno standardizirano arheologija ni več le veda, ki se ukvarja z akademskim vzorčenje, ki omogoča kvantitativne primerjave med preučevanjem preteklosti, temveč disciplina, ki aktiv-raziskavami in integriranje raziskav na prostoru celot- no sodeluje v demokratičnem procesu sprejemanja ne države. odločitev o arheološki dediščini pa tudi o drugih po- Arheološka izkopavanja so invazivna arheološka ra- segih v prostor in pri razvoju države. Glavni produkti ziskava, ki povzroči uničenje arheoloških sledov. Gre discipline niso več monografske objave posameznih za najzapletenejšo, najintenzivnejšo, najdražjo in naj-problemskih področij, temveč poročila, dokumenti, ki invazivnejšo arheološko metodo, ki zahteva velike or- omogočajo odločevalcem sprjemati odločitve o pose- ganizacijske in logistične vložke, producira velike ko- gih v prostor. ličine podatkov, ki zahtevajo kompleksno in zahtevno Te spremembe pomenijo tudi pritisk na disciplino; poizikopovalno obdelavo ter interedisciplinarno so-naročniki, investitorji in odločevalci zahtevajo, da se delovanje specialistov iz mnogih področij. Prav zaradi predhodne arheološke raziskave izvedejo hitro in ce-svoje destruktivnosti in cene naj bi bila izkopavanja novno ugodno. To predstavlja velik pritisk na izvajal-le izjemoma uporabljena metoda, predvsem v prime- ce in lahko vodi k nižanju kvalitete arheološkega dela. rih, ko se uničenju arheoloških sledov ne da izogniti; Prav zato je ključen razmislek o nadzoru nad kvaliteto saj že konvencija iz La Valette priporoča ohranjanje arheološkega dela in izdelkov, ki jih le to producira. arheoloških sledov in situ. Kljub temu so arheološka Standardi arheoloških raziskav Centra za preventivno izkopavanja v praksi še vedno pomembna in pogosto arheologijo tako omogočajo, da vzpostavimo enotne uporabljena metoda. kvalitetne postopke arheološkega dela v vseh fazah Dopolnilne arheološke raziskave zamenjujejo arheo- arheoloških raziskav, primerljivost rezultatov posa- loška izkopavanja v razmerah, ko gre za specifične ar- meznih raziskav in projektov, ki omogoča sintezo in heološke sledove ali pa so bili sledovi že poškodovani integracijo rezultatov in predstavlja temelj za nadaljnji ali uničeni. Sem štejemo strukturno analizo stoječe ar-metodološki razvoj in izboljšanje kvalitete in učinko- hitekture, dokumentiranje uničenja in arheološko do- vitosti dela. Standardi arheoloških raziskav Centra za kumentiranje arheoloških sledov oziroma arheološke preventivno arheologijo so usklajeni s Pravilnikom o raziskave ob gradnji. arheoloških raziskavah. 9 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav 2 Izhodišča arheoloških raziskav V skladu z določili novega zakona o varstvu kul- v skladu s 27. točko 3. člena je predhodna raziskava turne dediščine (ZVKD-1) in usklajevalnimi sestan- opredeljena kot: „raziskava dediščine, ki jo je treba ki med predstavniki Ministrstva za kulturo (v nad- opraviti, zato, da se” – prva alineja 27. točke 3. čle- aljevanju MK), Ministrstva za okolje in prostor (v na: „pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje nadaljevanju MOP) ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine pred posegi v prostor ali pred graditvijo”, dediščine, Centra za preventivno arheologijo (v nad-v skladu z navedenimi usklajevanji so to raziskave za aljevanju ZVKDS, CPA), je bilo julija 2009 dogovo- oceno arheološkega potenciala prostora oziroma me- rjeno poimenovanje arheoloških metod ( sl. 1) ter nji- tode od 1 do 7, ki jih izvajamo na območjih, kjer ni hovo vključevanje v postopke državnih prostorskih registrirane dediščine; načrtov in predhodnih raziskav po naročilu Minis- - druga alineja 27. točke 3. člena: „natančno določijo trstva za kulturo ( sl. 2). ukrepi varstva” – gre za raziskave za določitve vse- Predhodne arheološke raziskave niso same sebi na- bine in sestave najdišča oziroma metode od 8 do 13; men. Namen preventivnih arheoloških raziskav je - tretja alineja 27. točke 3. člena: „z njo dediščina pred odkrivanje še neznanih (torej neevidentiranih in posegi v prostor ali pred graditvijo nadzorovano od-neregistriranih) arheoloških ostalin v prostoru in strani” – gre za zaščitna arheološka izkopavanja ozi-njihovo ohranjanje. Zato je pomembno, da so naši roma metodo 14. postopki in uporabljene metode razumljive tudi dru- Prva dva sklopa predhodnih arheoloških raziskav sta gim strokam, ki sodelujejo pri urejanju in upravljan- preventivne narave in obsegata neinvazinve do šibko ju prostora. Zaradi lažjega razumevanja so metode invazivne metode, to so metode od 1 do 7, s katerimi oštevilčene. V dokumentih MOP, MK in ZVKDS, ocenimo arheološki potencial območja obdelave, in CPA, se metode navajajo po številkah; npr. metode šibko invazivne metode, metode od 8 do 13, s kateri-Od 1 do 7 (ocena arheološkega potenciala prostora), mi potrdimo arheološki potencial območja obdelave metode od 8 do 13 (raziskave za določitev vsebine in ter določimo vsebino in sestavo najdišča. V skladu z sestave najdišča) ter metoda 14 (zaščitna arheološka rezultati metod od 1 do 7 se predmetni državni pros-izkopavanja). torski ali občinski prostorski načrt dokončno umesti Metode se smiselno navezujejo tudi na določila 27. v prostor. točke 3. člena ZVKD-1: 11 Monografije CPA 8 Seznam metod predhodnih arheoloških raziskav: 1. Historična analiza prostora (kataster najdišč) 2. Analiza obstoječih podatkov 3. GIS analize 4. Metode daljinskega zaznavanja (namenska snemanja): 4.1 Aerofotografija (namenska aerosnemanja, snemanja z infrardečo kamero, multispektralna snemanja) 4.2 LIDAR 4.3 Termokamera (termalna infrardeča multispektralna snemanja) 4.4 Hidrografske izmere (sonar, batigrafske izmere itd.) 5. Ekstenzivni terenski pregled (ETP) odprtih površin (površinski pregled) s pote- rensko obdelavo gradiva** 6. Ekstenzivni terenski pregled (ETP) zaprtih površin (podpovršinski pregled) s kopa- njem jamic) s poterensko obdelavo gradiva** 7. Geofizikalne raziskave (georadarska metoda, upornostna metoda, magnetna me- toda itd.) – ekstenzivno s poterensko obdelavo gradiva** 8. Intenzivni terenski pregled (ITP) odprtih površin (površinski pregled) s poteren- sko obdelavo gradiva)** 9. Intenzivni terenski pregled (ITP) zaprtih površin (podpovršinski pregled) s poterensko obdelavo gradiva** 10. Intenzivni podvodni pregled s poterensko obdelavo gradiva** 11. Vrtanje in ročno kopanje v mreži 10 x 10 m (ročni izkop sond dimenzij 1 x 1 x 1 meter in vrtanje jedrnih vrtin) s poterensko obdelavo gradiva** 12. Strojno kopanje z dokumentiranjem (arheološko dokumentiranje profila strojno izkopanega jarka) s poterensko obdelavo gradiva** 13. Geofizikalne raziskave (georadarska metoda, upornostna metoda, magnetna me- toda itd.) – intenzivno s poterensko obdelavo gradiva** 14. Izkopavanja in poizkopavalna obdelava gradiva oz. arhiva najdišča ** Poterenska obdelava gradiva a. Obdelava in analiza gradiva b. Dokumentiranje gradiva c. Priprava poročila Slika 1 Poimenovanje arheoloških metod, usklajeno med MK in MOP, julij 2009. 12 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav 3 Minimalni standardi arheoloških raziskav 3.1 Minimalni standardi kabinetnih raziskav Gradivo mora biti zbrano in urejeno na način, ki omogoča naslednji korak, tj. analizo (obstoječih podatkov) in uporabo teh vsebin v geografskih infor- Metoda 1 in 2 Historična analiza prostora in macijskih sistemih (GIS) za njihovo nadaljnjo analizo analiza obstoječih podatkov6 oziroma trajno hranjenje in dostopnost. Sestava ekipe: Cilji in definicija - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog Cilj historične analize prostora in analize obstoječih (7/2) oziroma magister arheologije. podatkov je zbrati vse podatke iz obstoječih virov o znanem ali domnevnem arheološkem potencialu Izbira in zajem prostora. Historična analiza prostora zajema prido- Historična analiza prostora in analiza obstoječih po- bivanje oziroma zbiranje arheoloških, zgodovinskih, datkov sta nujen prvi korak vsake raziskave. V prime-geografskih, kartografskih in drugih historičnih virov, ru načrtovanja raziskav znotraj posameznega najdišča literature, grafičnega gradiva, (starejšega) kartograf-omogočata vpogled v rabo prostora v preteklih stole- skega gradiva, katastrov, pregled zgodovine raziskav tjih, kompoziten načrt vseh zbranih preteklih raziskav ipd. Zbrane podatke je potrebno pri analizi obstoje-pa služi kot temeljni izhodiščni dokument za načr- čih podatkov primerjati oziroma uskladiti z izsledki tovanje nadaljnjih raziskav ter njihovo ovrednotenje. iz drugih podatkovnih slojev, skratka podati infor- Neselektivno beležimo vse podatke o pretekli prisot- macije o raziskanosti, vrsti in sestavi znanih najdišč nosti človeka v prostoru. Delo poteka kontinuirano. ali potencialnih lokacij, obsegu, dataciji, ohranjenosti Podatke za historično analizo prostora zbiramo in oziroma tudi morebitnem uničenju in posledično od-združujemo v geografskem informacijskem sistemu sotnosti arheološkega potenciala. (GIS). Postopek zbiranja, urejanja in vrednotenja Zbiranje podatkov v okviru historične analize pro- mora biti zastavljen tako, da omogoča enostavno stora poteka na območju celotne Republike Slove- uporabo pri vseh naslednjih fazah raziskav, vezanih nije, zbiranje je neselektivno, torej obravava ves pro- na prostor obdelave, da se po nepotrebnem ne pod- stor Slovenije enako; je celostno, kar pomeni, da ni vaja, ampak se védenje poglablja (glej metodo 3 GIS omejeno le na obstoječe podatkovne zbirke temveč analize). na vse dostopne vire in je kontinuirano. Historična analiza prostora in analiza obstoječih podatkov sta kontinuiran proces, ki se izvaja v okviru državne jav- ne službe. 6 Arheološko ovrednotenje virov, bibliografije in drugih podatkov (po Pravilniku o arheoloških raziskavah, Ur. l. št. 3/2013). 13 Monografije CPA 8 Slika 2 Geografski informacijski sistem arheoloških raziskav CPA (arhiv ZVKDS, CPA). Metoda 3 GIS analiza7 Izbira in zajem Gre za integracijo podatkov zbranih pri historični analizi in analizi obstoječih podatkov ter podatkov Cilji in definicija Cilj GIS analiz je zbiranje, urejanje, in združevanje pridobljenih iz ostalih metod (daljinskega zaznavanja, podatkov, zagotavljanju njihovega trajnostne hram-terenskih raziskav) v GIS okolju, ki omogoča obde- be, arhiviranja, komplementarnosti in kontinuirane lovanje, interpretacije in vizualizacijo podatkov. Za-uporabe in dostopnosti teh podatkov. Vključuje tudi jem podatkov je neselektiven, saj beleži vse podatke o druge kompleksnejše rabe, kot so kartiranje, vizuali-pretekli prisotnosti človeka v prostoru. Delo poteka zacija arheološkega potenciala, prostorsko modelira- kontinuirano območje celotne Republike Slovenije. nje in lokacijske analize. GIS analiza je kontinuiran proces in se z obdelavo nekega prostora v danem trenutku ne zaključi. Sestava ekipe: - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog (7/2) oziroma magister arheologije. 7 Arheološko ovrednotenje virov, bibliografije in drugih podatkov (po Pravilniku o arheoloških raziskavah, Ur. l. št. 3/2013). 14 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Metoda 4 Metode daljinskega zaznavanja Izbira in zajem Navedene metode v določenih segmentih ponujajo Cilji in definicija podobne razultate, so si pa v marsičem komplemen- Cilj metod daljinskega zaznavanja je ugotavljanje tarne, zato je njihova uporaba odvisna predvsem arheološkega potenciala prostora. Metode daljinske-od površine. Lidar je najbolj primeren za gozdne ga zaznavanja omogočajo opazovanje in beleženje površine, manj za odprte površine, aerofotografija sledov, ki jih drugače ne moremo opazovati, bodisi in hiperspektralna snemanja so primerna za odprte ker jih je mogoče bolje zaobjeti in zaznati iz zračne površine, hidrografske izmere pa za vodna okolja. perspektive bodisi ker različne metode omogočajo Interpretacijo metod daljinskega zaznavanja izvaja-opazovanje površja v širšem delu elekromagnetne- mo kontinuirano in neselektivno na ozemlju celotne ga spektra, kot ga zaznava človeško oko. Prednost Slovenije. Sama snemnaja običajno opravljajo specia-metod daljinskega zaznavanja je tudi njihova neinva- lizirane organizacija ali pa so podatki dostopni iz ar- zivnost. Ob tem omogočajo hiter in natančen zajem hivov ali javnih podatkovnih zbirk, na ZVKDS CPA podatkov na večjih površinah in imajo v primerjavi z opravljamo procesiranje in arheološko intepretacijo vsemi drugimi metodami raziskav poleg svoje nein-podatkov. vazivnosti najboljše razmerje med vložkom in konč- nim rezultatom. Tako pridobljeni podatki velikokrat Aerofotografija zahtevajo preverjanje na terenu, saj le to omogoča Arheološka interpretacija aeroposnetkov nam omo-njihovo pravilno interpretacijo. Metode daljinskega goča opazovanje in prepoznavanje arheoloških zna-zaznavanja delimo na štiri sklope; aerofotografijo, kov (kazalcev), ki so še ohranjeni na površini ali pa večspektralna in hiperspektralna snemanja, lidar in so zaradi posebnih pogojev iz podpovršinskih slojev hidrografske izmere (več metod). projicirani nanjo. V obeh primerih mislimo predvsem na znake, ki s tal niso vidni ali niso razumljivi in do- Legenda Apnenica Kopišče Rudarstvo Polje_z_visokimi_hrbti Opuscena_agrarna_raba Gomila Stavba Izravnava Jarek Ostalo Pot Vojaski_jarek Vojaski_polozaj Koridor_ugreznjenih_poti paleostruga Obmocje_z_znanim_arheoloskim_potencialom Melioracija brez podatka vkop/nasutje nasutje vkop 0 50 100 200m Slika 3 Rezultati interpretacije lidarskega posnetka (arhiv ZVKDS, CPA). 15 Monografije CPA 8 bijo povsem nov pomen, če jih opazujemo z višine v neprosojnih ali napol prosojnih predmetov na povr- širšem prostorskem kontekstu. Analiza aerofotogra- šini. Laserski žarek se odbije od tal in neprosojnih fij je sestavljena iz dveh delovnih faz: iz sistematičnih predmetov, ki stojijo na tleh (npr. stavbe). Pri napol opazovalnih in snemalnih poletov ter iz analize in in-prosojnih predmetih, kot so npr. drevesa ali druga terpretacije posnetkov.8 V obeh fazah lahko sledimo vegetacija, se del žarka odbije od listnega pokrova ali znakom pretekle izrabe prostora in z njimi poveza-vej, del pa prodre do tal. Te odboje je moč razločiti nimi destrukcijami arheološkega okolja. Sistematično v več slojev, običajno na prvi odboj (angl. first pulse), in ciklično registrirano stanje površine in obravnava odboj od površine prosojnih predmetov kot so listi, prostorskih informacij nam omogočata tudi definicijo veje itd. in zadnji odboj (angl. last pulse), ki predstav-vedno novih intepretacijskih ključev9. Posnetki, ki jih lja tla pod prosojnimi predmeti. Lastnost laserskega uporabljamo, so navpični, enostavni ali merski (ste- žarka, ki prodre polprosojne predmete predstavlja reopari), in poševni, s snemanj pod različnimi koti z veliko prednost v primerjavi z drugim metodam da-različnih višin v različnih prostorskih in spektralnih ljinskega zaznavanja, ki so omejene z agrarnim ali ločljivostih. vegetacijskim ciklusom. Tudi lidarsko snemanje ima določene omejitve, saj je snemanje površin pod lis- Sestava ekipe: tnatim gozdom priporočljivo izvesti v zimskem času, - vodja raziskave:arheolog – univ. dipl. arheolog (7/2) medtem ko iglasti gozdovi še vedno precej poslabša-oziroma magister arheologije. jo možnost izdelave natančnega digitalnega modela površja. Lidar podatke, ki vsebujejo vse detajle po- LiDAR vršine, običajno imenujemo digitalni model površja, Lidar (angl. Light Detection And Ranging) ali ALA (angl. DMP (angl. digital surface model, DSM). Te podatke je Airborne Laser Altimetry) kombinira lastnosti kohe-potrebno obdelati in odstraniti vse nezaželene pred- rentne laserske svetlobe z natančnim kinematičnim mete in detajle površja, krajinske navlake (angl. lan-pozicioniranjem s pomočjo diferenčnega GPS (v dscape clutter), tako da dobimo model golega površja nadaljevanju DGPS) in inercijskih merilcev smeri za tal (angl. bare earth), običajno poimenovan digitalni horizontalno in vertikalno natančna merjenja višine model terena, DMT (angl. digital terrain model, DTM). zemeljskega površja. Laser projicira pulze svetlobe Krajinsko navlako običajno identificiramo in izreže-na zemeljsko površje, kjer se odbijejo do sprejemni- mo z uporabo različnih filtrov, izrezane površine pa ka. Čas potovanja pulza od laserja do sprejemnika dopolnimo z interpolacijo. Čiščenje golega površja je služi za izračun razdalje do tal. Sprejemnik zazna kritičen del procesa, saj lahko z neselektivno uporabo tudi amplitudo (intenzivnost) odboja. DGPS omo-neprimernih filtrov izgubimo detajle, ki so predmet goča natančno tridimenzionalno lociranje naprave, naše analize. inercijski merilci pa dajejo informacije o smeri in naklonu letala. Celotno napravo sestavljajo laserski Sestava ekipe: skener, diferenčni GPS in inercijski merilci, poveza- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog ni z računalniško napravo, ki nadzoruje komponente (7/2) oziroma magister arheologije. in zapisuje podatke. Obdelava podatkov po meritvi omogoča rekonstrukcijo višin zemeljskega površja. Večspektralna in hiperspektralna snemanja Surovi podatki so v obliki oblaka tridimenzionalnih Večspektralna in hiperspektralna snemanja so pasiv-točk običajno projicirani v lokalno geografsko pro- ne metode daljinskega zaznavanja, ki jih zaznamuje jekcijo; sortirani, filtrirani in uporabljani za generira- večja spektralna resolucija, torej zmožnost natačnega nje rastrskih površin. Lidar zazna višino tal in vseh zajemanja delov elektromagnetnega spektra. Hiperspektralna snemanja zaznamuje izredno veliko šte- 8 Wilson 1982, 10–15. vilo ozkih in prekrivajočih se spektralnih pasov, ki 9 Palmer 1989, 55. 16 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav omogočijo natančno beleženje spektralnega podpisa mom odboja predstavlja globino na točki odboja. Meri-vsakega slikovnega elementa. Poleg tega multispek- tve si sledijo in z nizom teh v mreži lahko grafično izri- tralna in hierspektralna snemanja obilčajno beležijo šemo površino izmerjenega dna (t. i. sonogram). Ker je dele elektromagnetnega spektra onkraj vidne sve-vidljivost pod vodo bodisi preko vizualnega zaznavanja tlobe (torej ultraviolični in infrardeči del elektroma- ali televizije pogosto omejena, so sonarske naprave po- gnetnega spektra). Zato so multispektralna in hiper- sebej uporabne v slabših pogojih. spektralna snemanja zelo primerna za prepoznavanje Enosnopni sonar naenkrat oddaja en pulz (angl. ping), razlik v rasti vegetacije, ki so znak podpovršinskih večsnopni pa več pulzov hkrati. Enosnopni sonarji po-arheoloških sledov (t. i. vegetacijski znaki), kot take šiljajo pulz v kotu 2–45°, bolj natančni pa v kotu 0,5°. pomenijo nadgradnjo klasične aerofotografije. Delujejo na frekvencah med 15 in 600 kHz, pri čemer višja frekvenca pomeni večjo natančnost izmerjenih Sestava ekipe: globin. Uporabljajo se predvsem za hitro pridobivanje - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog podatkov o morfologiji morskega dna in prepoznavanje (7/2) oziroma magister arheologije. ostalin, ki izstopajo iz sedimenta. Sodobni večsnopni sonarji uporabljajo tudi do 400 pul- Hidrografske izmere zov s kotom oddajanja do 160° in delujejo v frekvenč- Batimetrični LiDAR. Kot del prospekcij daljinskega nem območju od 12–455 kHz. Z večsnopnim sonarjem zaznavanja v podvodni arheologiji se uporablja pred-je mogoče meriti širše območje, saj lahko v dobrih po- vsem lidarsko snemanje z zelenim laserjem (t. i. bati- gojih pokrije do desetih globin širok pas dna. Navadno metrični lidar), ki lažje prodira v vodo. Uporabnost za se za beleženje uporabljata prekrivajoča vzorca vzdolž- snemanja podvodnih najdišč je odvisna od pogojev nih koridorjev, ki potekata pravokotno eden na drugega. vode; pri čemer je mogoče v bistri vodi dosegati glo- Pri večsnopnem sonarju je nujna integrirana uporaba bine do 50 m, v motni pa manj kot 10 m. Ločljivost DGPS sprejemnika ter inercialnega navigacijskega sen-batimetričnega lidarja spada v drugi natančnostni ra- zorja (t. i. žirokompas). zred meritev in se še ne more primerjati s posnetki Primarne podatke tvorijo množica georeferenciranih narejenimi z večsnopnim sonarjem. meritev globin oziroma oblak točk, ki se navadno pre- delajo v druge digitalne oblike prostorskih podatkov (ra- Sestava ekipe: stri, izobate). Natančnejši sistemi presegajo najvišji stan- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog dard meritev in v plitvinah omogočajo ločljivost 5 cm. (7/2) oziroma magister arheologije. Sestava ekipe: Eno- in večsnopni sonar. Zvok se v vodi širi s hi- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog trostjo okoli 1500 m/s, ki je odvisna od tlaka, slanosti (7/2) oziroma magister arheologije. in temperature, in potuje na razmeroma dolge raz- dalje. To dejstvo izkoriščajo hidroakustične naprave, Bočni sonar deluje v dveh pahljačastih žarkih (ozkih ki na podlagi oddajanja zvočnih pulzov in beleženja v horizontalni ravnini in širokih v navpični ravnini) odbojev omogočajo prepoznavanje naravne morfo-poševno navzdol in navzven od smeri plovbe. V 60-ih logije dna ob tem pa tudi anomalije, ki so lahko an- letih prejšnjega stoletja so se uporabljali za spremljanje tropogenega izvora, t. i. SONAR. sprememb v položaju objektov in nadzoru nad giba- Naprava, ki je nameščena na premikajoči se ladji ali na njem potapljačev v bližini vojaških naprav. Njihova vlečenem podvodnem plovilu, odda ultrazvočni pulz, ki prednost je pogled na objekt s strani. Odbiti zvočni si-potuje po vodi do snovi z drugačno gostoto, se od nje gnali se grafično rišejo kot sence v sivem klinu in tako odbije, sprejemnik ta odboj registrira in ga spremeni v prikazujejo razgibanost območja obdelave. Iz sence, ki določeno vrednost. Čas med oddajo signala in spreje-jo meče signal, in znane višine sonarja nad morskim 17 Monografije CPA 8 dnom lahko izračunamo višino objekta. Bočni sonarji Sestava ekipe: so razmeroma poceni, poleg tega pa jih lahko name- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog stimo v majhna tudi daljinsko vodena plovila. Sestav- (7/2) oziroma magister arheologije. ljajo ga potopni plovec (riba), ki ga raziskovalna ladja počasi vleče za seboj, in kabel, s katerim je povezan s Podpovršinski sonar deluje na precej nižjih frekven-procesorsko enoto (računalnikom) ali z drugim prika- cah kot površinski (2–24 kHz), kar omogoča prodi- zovalnikom. Obstajajo tudi izvedbe, vgrajene v školjko ranje zvoka v sedimente ter s tem odkrivanje zasutih plovila. Bočni sonarji delujejo v frekvenčnem območ- ostankov in stratifikacije pod površino morskega dna, ju med 100 kHz za večji doseg in 1200 kHz za večjo v primeru zelo mehkih usedlin tudi do 80 m globoko. natančnost. Širina snopa znaša 0,2 do 1,2°, običajno Pulz se odbija od dna ter od interfacij med plastmi pa oddaja pod kotom 40°. Ta kot se lahko prilagodi in objekti. Primeren je predvsem za dokumentiranje glede na dopusten presledek med snopoma. Vsak pulz stratigrafije širšega konteksta najdišča ali za odkrivanje se na zaslonu prikaže kot dva ozka pasova, ki ju ločuje paleokrajin. Glavni slabosti podpovršinskih sonarjev prazen prostor – mrtvi kot. Raziskava nekega območja sta ozek pas pokrivanja in potreba po geološki vrtini zahteva vzpostavitev iskalnega vzorca (običajno preč- za optimalno interpretacijo rezultatov. Z naprednimi nice), razmeroma mirno morje in natančno navigacijo. sistemi, ki poleg aktivnega akustičnega vira upora-Rezultat je običajno grob prikaz morskega dna ali raz- bljajo serijo sprejemnikov, razporejenih v več vrstah, bitine, v optimalnih pogojih in z višjimi frekvencami lahko pridobivamo 3D volumetrične podatke, ki po-pa je lahko sonogram skoraj tako oster kot fotografija. nujajo tako vertikalno kot horizontalno informacijo. Močne intenzitete odbojev so prikazane v svetlih to- nih, nizke intenzitete odbojev in sence pa so prikazane Sestava ekipe: v temnih tonih. Interpretacija prikazov je zahtevnej- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog ša v primeru nemirnega morja, ki v sicer ravnem dnu (7/2) oziroma magister arheologije. kaže valovite nepravilnosti oziroma šum. Magnetometer. Z magnetometrijo je mogoče siste- Sestava ekipe: matično kartiranje gostote zemeljskega magnetnega - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog polja. Feromagnetni Magnetne lastnosti snovi (pred- (7/2) oziroma magister arheologije. vsem feromegnetnih materialov) lokalno spremenijo zemeljsko magnetno polje. To se kaže kot anomalija, Podmornice, daljinsko vodena plovila (AUV, ROV). torej kot odstopanje v smeri in gostoti magnetnega Ta način rekognosciranja se uporablja le na območ- polja v bližini teh snovi. jih, kjer je dostop potapljačem omejen oziroma one- Za meritve pod vodo se običajno uporablja protonski mogočen, tj. v globokih oceanih, morjih in jezerih. magnetometer, ki v razmiku sekunde ali dveh zazna- V primeru podmornice gre za plovilo, ki ga upravlja va zelo majhne razlike magnetnega polja. Naprave so človek, ki se v plovilu nahaja, pri drugih tipih pa gre lahko nameščene na plovilu ali pa na potopnem plov-za robotska plovila, ki svojo pot in naloge opravljajo cu, ki ga plovilo vleče tik nad dnom. Ob primernem na podlagi računalniškega programa in z daljinskim kartiranju rezultatov meritev lahko v prostoru zazna-upravljanjem (AUV) ali pa s kablom, ki je fizično po- mo nenaravno namagnetene snovi, ki so običajno vezan z matično ladjo, na kateri operater v živo vodi posledica človekove dejavnosti. napravo (ROV). Na okvir plovila so lahko nameščene različne naprave za izvedbo posameznih nalog: luči, Sestava ekipe: fotoaparati, videokamere, robotske roke, košare, ma- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog gnetometri, različni sonarji, sistem za akustično pozi- (7/2) oziroma magister arheologije. cioniranje ter drugi merilni inštrumenti. 18 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav 3.2 Minimalni standardi suhozemnih valoriziranje in dokumentiranje najdb ter izdelavo raziskav strokovnega poročila. Rezultat metode so območja s povišanim arheološkim potencialom. Metoda 5 Ekstenzivni terenski pregled (ETP) Sestava ekipe11: odprtih površin10 - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog (7/2) oziroma magister arheologije, Cilji in definicija - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. Cilj ekstenzivnega terenskega pregleda je ugotovl- konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske janje arheološkega potenciala prostora. Ekstenzivni stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. terenski pregled (ETP) izvajamo v neraziskanem stopnja izobrazbe), prostoru, izven registriranih arheoloških najdišč. S - pet delavcev. tem želimo pridobiti osnovne podatke o razprostran- jenosti arheoloških najdb v prostoru. Izbira in zajem Gre za neinvazivno metodo beleženja arheoloških Ekstenzivni terenski pregled (ETP) odprtih površin ostalin na površju oziroma v ornici. Pri ekstenziv-je primeren za odprte povšine (njive). Metoda v celo- nem terenskem pregledu odprtih površin so predmet ti obravnava in vzorči območje obdelave in je kom-pregleda njive in druge odprte površine. plementarna metodi 6. Metoda je primerna v veliki Poleg arheoloških ostalin se beležijo tudi drugi po- večini pokrajin, razen v primeru debelejših naravnih kazatelji pomembni za razumevanje antropogenih in antropogenih nanosov (npr. arheološke plasti so vplivov v prostoru in razvoja kulturne krajine. lahko pokopane pod geološkimi nanosi proda ali gli-Neločljivi del raziskave je obdelava arhiva raziskave, ne, modernimi nasipi). Izvaja s totalno kolekcijo na ki vsebuje obdelavo in analizo gradiva, primarno površini zbiralne enote. Gostota zajema je standardizirana za celotno območje Slovenije. Slika 4 Izvedba ekstenzivnega terenskega pregleda odprtih površin (arhiv ZVKDS, CPA). 10 Arheološki ekstenzivni površinski pregled (po Pravil- niku o arheoloških raziskavah, Ur. l. št. 3/2013). 11 Ne vključuje poterenske obdelave arhiva najdišča in izdelave poročila (velja za vse terenske raziskave). 19 310 293 504 309 358 294 353 291 237 357 514 501 308 295 319 290 Monografije CPA 8 505 356 307 296 289 236 513 500 A A C E C C E A B C B D A B D B A H C C 162/4 D D E A D B E 306 270 A B C C 553000 E 297 A B 553250 553500 C D 312/6 L 307 625 288 C E J A 271 K L K D 506 D E A E E 321 322 E C F I A H I A B B D C E G D B D E G F D D B J C 320 E B B A 305 D C 312/6 B D B A 156 298 A 308 A C C E 287 235 E 272 A A 512 E A C C C B D B E 499 D D 269 619/3 L E 304 E B B 319 D A J K L C A K 299 C H I 309 A J 286 C E A G I 273 B H D D E C A EF G B B B F 507 D E C 314/1 327/1 D 268 C D E 320/2 C 303 E D B B A B C C 324 A D 300 A 234 A B C E 285 D 706 511 E A C 274 A OREHOVA 314/1 D A C B VAS 498 B E E C D D 267 K L B B C J L E K C A D I D J 301 C E A 369 G I 284 C A 275 D F H G H E HOTINJA 707 325/1 C B E A 330 B A D F VAS E E B DE D D B 334 E B AB C C 435 B E A B D 266 C 314/1 233 A A 620/1 302 C E 283 A A 510 148000 C 276 D 368 C 148000 497 D A C 341 244/1 B E B A 434 E A K L L D B B J C D 265 B B B C A I K C H A J E 282 A D F I C A 367 H 277 C E E G B C D F D A B F E B A BC E D A 433 G 317 A D C A B B E H G D 337/2 B B 232 A 237/4 J 281 E 264 C 342 I 620/3 A C J 509 278 A054 I A C A C D 391/2 E C D E H F 432 B L G B D B 366 A G 32 053 D B 6 E 263 333 A B H A 385 G H I J K F E A C C C D I F E 279 C A A J B B DE D E 619/4 B C E 391/3 D 384 B B 338/2 F G 365 052 AB B 431 A 620/4 231 A D D E A H 345 A E A 351 A 262 C B I C 280 661 A C J B B E C B D D E C 383 B K L 659 J B B 430 F 051 A 261 336 364 A E I B 237/4 D E A G A G H A A A B H E F C C I B 660 391/4 C A 331 D J B 346 C D 657 B B E E C B D D 382 A B F 260 363 429 050 A D B A C A 332 C G E335 A A A C 656 658 A B B C H I B B 198 B D A B D J B A 662 230 259 339 E 381 A 234/2 E 391/5 A E C E 428 F 362 049 197 A A B D E D A G A B D C H I B 349 C D C H I B C D 663 B ABC G B D J B B D E 392 199 E 685 E B C DE F C E 361 F 380 A A A BC A 338/1 373 340 G 048 A E A A D B H A D A L 655 390 B C I B C B I J K 337/1 J 618/2 E D B B G H 229 E C Legenda 360 379 C 684 350 196 B F I A 372 F 047 A D E D E A A 237/5 H B G A C 686 Območje PAR C H D E D A 237/5 B E C L A G D I B 359 664 E J B 348 K B F B 200 D 353 B I J D E negativno 378 A 371 F E G H C A C B G 046 A C A C 687 B F A H A 654 E pozitivno SRV B C B 344 A I 343 D 347 354 CD G K L D J B D A B 237/5 F 228 E B A H I J 370 351 E E pozitivno PZG A F 395 045 377 C E A C 683 E 195 B B G E F D 237/4 H A A 634 B D D C A D C C 392 D I D B C E 355 C A B E J B B 665 L C D E K 205 A ¬ ETP1 F 376 E 044 A 391 352 D B E D 232 I J G 689 147750 H A A C B A G H L 147750 C C F I 688 A E K G ETP2 J 358 653 B D D B D B 390 B C J 227 A E I 043 375 A A AB H A C E B C 682 194 FG A nedostopno 389 C B A 359 D 397 D E C D B D A C B E D B B posevki 374 A 389 C L A E C K A 363/1 666 C E BC B D 363/D2 B E J 396/ inf 1rastruktura letališča 396 690 G H I J I 206 D E B A C A F H D 691 652 A 388 C B A C D G 067 prepoved B D B 356 236/5 B F C A A B A E C 387 395 prepoved 388 D A B C A C 681 E D D A C 387 386 B D 193 C B D B D prepoved C E B C E C 707 394 385 F 667 A HOTINJA 618/6 D A 386 A D E C G 369 367 B K L 207 prepove V d AS E D J B H A I 397/1 C D 384 C G H D B E 692 A prepoved 393 042 233 651 B F B E F D A C G A B 364 C A HOTINJA H A C Arheološka dediščina 383 680 A L 396/2 397/2 VAS 707 D B A K 192 E 041 B D E 618/7 362/1 B 234/1 J F 365 Katastrske občine C A E D G I 398/2 C 368 E 137/1 366 C D H C 668 zk_parc_06_Maribor B D D B H E 040 382 F E C A F G A G C ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE 371 693 650 Slika 5 Projekt 370 B A D E 16-0010 Re 137/3 DPN z Le ultati e tališče E ks dvar te da nz Rus i j vne ana g M a te arib r or ns 1 kega pregleda odprtih in zaprtih površ H in (arhiv ZVKDS 362/3 372 B , CP 381 A). C D A B B A 141/1 A C C 679 E 377 373 191 141/2 E B D D 379 20Pregledni načrt Center za preventivno arheologijo D C E 618/3 380 C 137/2 140/2 362/2 D E D E 669 B C Faza: ocena 13 ar 8/ he 3 ološkega potenciala, metodi 5 in 6 E D B 142/1 A 621/5 Nosilec projekta: Barbara Nadbath 378 C A 694 ® A 138/4 139/2 238/1 649 Vodja raziskave: Evgen Lazar 140/3 143/1 B 144/1 B A 135 145/1 146 C 138/1 Pripravili: Robert Krempuš, Matjaž Mori, dr. Dimitrij Mlekuž A D 621/4 E238/2 147 190 148 B 164/1 621/6 678 E D 618/8 165/1 C E 230 datum: september 2018 merilo 1:2.000 List 12 / 20 553000 553250 D C 134 166/1 D 138/2 E 553500 142/3 161/1 163/1 168/1 C A B B A 229/1 670 695 648 677 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Metoda 6 Ekstenzivni terenski pregled (ETP) Sestava ekipe: zaprtih površin12 - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog (7/2) oziroma magister arheologije, Cilji in definicija - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. Cilj ekstenzivnega terenskega pregleda je ugotovljanje konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske arheološkega potenciala prostora. Ekstenzivni terenski stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. pregled (ETP) izvajamo v neraziskanem prostoru, izven stopnja izobrazbe), zavarovanih arheoloških najdišč. S tem želimo pridobiti - pet delavcev. osnovne podatke o razprostranjenosti arheoloških najdb v prostoru. Izbira in zajem Gre za šibko invazivno metodo beleženja arheoloških Ekstenzivni terenski pregled (ETP) zaprtih površin ostalin v vzočnih jamicah. Pri ekstenzivnem terenskem je primeren za travniške, gozdne in druge zaprte po-pregledu zaprtih površin so predmet pregleda travniške, vršine. Metoda v celoti obravnava in vzorči območje gozdne in druge zaprte površine. obdelave in je komplementarna metodi 5. Metoda je Poleg arheoloških ostalin se beležijo tudi drugi pokaza- primerna v veliki večini pokrajin, razen tam kjer prsti telji pomembni za razumevanje antropogenih vplivov v sploh ni (Kras) ali v redkih primerih kjer so tla hitro prostoru in razvoja kulturne krajine. Neločljivi del razi-pokopali, debelejši naravni in antropogeni depoziti skave je obdelava arhiva raziskave, ki vsebuje obdelavo in (npr. plazovi, moderna nasutja). Izvaja s s pomočjo analizo gradiva, primarno valoriziranje in dokumentira-kopanja jamic. Gostota zajema je standardizirana za nje najdb ter izdelavo strokovnega poročila. Rezultat me- celotno območje Slovenije. tode so območja s povišanim arheološkim potencialom. Slika 6 Izvedba ekstenzivnega terenskega pregleda zaprtih površin (arhiv ZVKDS, CPA). 12 Arheološki ekstenzivni podpovršinski pregled (po Pravilniku o arheoloških raziskavah, Ur. l. št. 3/2013). 21 Monografije CPA 8 Metoda 7 Geofizikalne raziskave, ekstenzivno13 najpogosteje uporabljamo upornostno metodo, ma- gnetno metodo in georadarsko metodo (GPR). Cilji in definicija Namen geofizikalnih raziskav je ugotoavljanje arhe- Sestava ekipe: ološkega potenciala prostora s pomočjo zaznavanja - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog geofizikalnih anomalij, ki jih lahko interpretiramo kot (7/2) oziroma magister arheologije, arheološke sledove. - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. Geofizikalne raziskave, predstavljajo izrazito neinva- konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske zivno raziskavo, saj omogočajo odkrivanje ostankov stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. (anomalij) z meritvami določenih fizikalnih lastnosti stopnja izobrazbe), podpovršinskega zapisa brez fizičnega poseganja v - delavec. podpovršinske plasti. Obsega širok razpon metod, Slika 7 Geofizikalne raziskave, ekstenzivno. Primer rezultatov upornostne metode na Krškem polju (arhiv ZVKDS, CPA). 13 Geofizikalni pregledi (Pravilnik o arheoloških razis- kavah, Ur. l. št. 3/2013). 22 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Izbira in zajem je namreč močno odvisna od okolja, v katerem bodo Na izbor geofizikalnih raziskav in posamezne metode geofizikalne raziskave potekale, najsi gre za geofizikal-oziroma bolje kombinacije metod vpliva več med se- ne lastnosti podpovršinskega zapisa (pedološki, geo- boj povezanih dejavnikov: velikost območja, omejitve loški dejavniki, antropogeni dejavniki) ali pa prepro-na območju (elektrovodi, komunalna infrastruktura, sto za dejstvo, da nekatere metode v primeru raziskav geološka podlaga), pričakovani „tip” najdišča oziroma znotraj urbanega okolja, stavb in gradov ali v bližini in-arheološkega zapisa (vsebina in sestava najdišča, globi- frastruktirnih vodov (elektrovodi ipd.) niso primerne. na ostankov, postdepozicijski procesi) in drugo. Prav tako je potrebno dopustiti možnost uporabe ne- Geofizikalne raziskave izvajamo na največjem mož- katerih novih metod (postopkov), ki ne spadajo med nem območju obdelave, odvisno od okoliščin. omenjene najbolj pogoste (npr. sicer zelo uveljavljene meritve magnetne susceptibilnosti ali nizkofrekvečna Pri geofizikalnih raziskavah zaradi povezanosti metod magnetna metoda ali pa se šele uveljavljajo (seizmična z naravnimi danostmi prostora (oziroma geofizikal-metoda, metoda lastnih potencialov, termična metoda, nih lastnosti podpovršinskega zapisa) velja načelo, da elektrostatična metoda, elektromagnetne in magnetno-lahko zaradi njihove komplementarnosti najboljše re- telurske metode zelo nizkih frekvenc in poleg tega še zultate pričakujemo ob kombinaciji različnih metod. nekateri postopki meritev totalnega magnetnega polja Kljub temu pa je potrebno pri izbiri metode prav za-z enim senzorjem, meritve upornosti z geoelektrično radi naravnih danosti, dopuščati tudi določeno mero Schlumberger-jevo elektrodno razvrstitvijo ter pristop fleksibilnosti. Izbira posamezne metode (upornostna z geofizikalnimi pseudosekcijami in tomografijo)). metoda, magnetna metoda, georadarska metoda idr.) 23 Monografije CPA 8 Metoda 8 Intenzivni terenski pregled (ITP) - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. kon- odprtih površin14 servatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. stopnja izo- Cilji in definicija brazbe), Namen intenzivnega pregleda je karakterizacija območij - pet delavcev. s povišanim arheološkim potenicalom, oziroma ugotav- ljanja obsega, strukture in časovne opredelitve arheološ- Izbira in zajem kih ostalin ali najdišč. Gre za neinvazivno metodo be- Raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča po- leženja arheoloških ostalin. Pri intenzivnem terenskem tekajo znotraj območij registrirane kulturne dediščine pregledu odprtih površin so predmet pregleda njive in in znotraj potencialnih arheoloških lokacij, odkritih pri druge odprte površine. Poleg arheoloških ostalin se be-predhodnih ekstenzivnih terenskih pregledih. Intenziv- ležijo tudi drugi pokazatelji, pomembni za razumevanje ni terenski pregled (ITP) odprtih površin je primeren za antropogenih vplivov v prostoru in razvoja kulturne kra-odprte povšine (njive). Metoda v v celoti obravnava in jine. Neločljivi del raziskave je obdelava arhiva raziskave, vzorči območje obdelave in je komplementarna metodi ki vsebuje obdelavo in analizo gradiva, primarna oprede-9. Metoda je primerna v veliki večini pokrajin, razen v litev in najdb ter izdelavo strokovnega poročila. primeru debelejših naravnih in antropogenih nanosov (npr. arheološke plasti so lahko pokopane pod geološ- Sestava ekipe: kimi nanosi proda ali gline, modernimi nasipi). Me- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog (7/2) toda se izvaja s totalno kolekcijo na površini zbiralne oziroma magister arheologije, enote. Gostota zajema je standardizirana za celotno območje Slovenije. Slika 8 Rezultati intezivnega terenmskega pregleda odprtih površin (arhiv ZVKDS, CPA). 14 Arheološki intenzivni površinski pregled (Pravilnik o arheoloških raziskavah, Ur. l. št. 3/2013). 24 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Metoda 9 Intenzivni terenski pregled (ITP) - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. zaprtih površin15 konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. Cilji in definicija stopnja izobrazbe), Namen intenzivnega pregleda je karakterizacija - pet delavcev. območij s povišanim arheološkim potenicalom, ozi- roma ugotavljanja obsega, strukture in časovne opre- Izbira in zajem delitve arheoloških ostalin ali najdišč. Gre za šibko Raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča po-invaziven postopek beleženja arheoloških ostalin. Pri tekajo znotraj območij registrirane kulturne dediščine intenzivnem terenskem pregledu zaprtih površin so in znotraj potencialnih arheoloških lokacij, odkritih pri predmet pregleda travniki, gozd, in druge poraščene predhodnih ekstenzivnih terenskih pregledih. Intenziv-in zaraščene površine. Pregled se izvaja s sistematič- ni terenski pregled (ITP) zaprtih površin je primeren nim vzorčenjem s pomočjo kopanja jamic. Pri tem za travniške površine, gozd, in druge poraščene in zabeležimo lokacije zbiralnih enot in jamic. Poleg ar- raščene površine. Metoda v v celoti obravnava in vzor- heoloških ostalin se beležijo tudi drugi pokazatelji či območje obdelave in je komplementarna metodi 8. pomembni za razumevanje antropogenih vplivov v Metoda je primerna v veliki večini pokrajin, razen tam prostoru in razvoja kulturne krajine. Neločljivi del ra-kjer prsti sploh ni (Kras) ali v redkih primerih kjer so tla ziskave je obdelava arhiva raziskave, ki vsebuje obde- hitro pokopali debelejši naravni in antropogeni depozi- lavo in analizo gradiva, primarno vrednotenje in do- ti (npr. plazovi, moderna nasutja in podobno). Metoda kumentiranje najdb ter izdelavo strokovnega poročila. se izvaja s pomočjo kopanja jamic. Gostota zajema je standardizirana za celotno območje Slovenije. Sestava ekipe: - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog (7/2) oziroma magister arheologije, Slika 9 Izvedba intenzivnega terenskega pregleda zaprtih površin (arhiv ZVKDS, CPA). 15 Arheološki intenzivni podpovršinski pregled (Pravil- nik o arheoloških raziskavah, Ur. l. št. 3/2013). 25 Monografije CPA 8 Metoda 11A Vrtanje jedrnih vrtin, ekstenzivno16 vo in analizo gradiva, primarno valoriziranje in doku- mentiranje najdb ter izdelavo strokovnega poročila. Cilji in definicija Namen pregleda s pomočjo vrtanja jedrnih vrtin je Sestava ekipe: ugotavljanje arheološkega potenciala, zaznavanje po- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog kopanih tal in morebitnih arheoloških ostalin na ob- (7/2) oziroma magister arheologije, močji z debelimi aluvialnimi ali antropogenimi nano- - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. si ter v urbanih okoljih. Metoda omogoča natančno konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske in korektno določitev debeline kulturnih plasti in stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. obsega območja povišanega arheološkega poten- stopnja izobrazbe), ciala. Metoda je šibko invazivna. Poleg arheoloških - pet delavcev. ostalin se beležijo tudi drugi pokazatelji pomembni za razumevanje antropogenih vplivov v prostoru in Izbira in zajem razvoja kulturne krajine. Pregled se izvaja z vrtanjem Metoda je primerna znotraj urbaniziranih obmo-jedrnih vrtin premera do 20 cm. Pri tem se natančno čij, ter izven urbaniziranih območij, kadar gre za beležijo lokacije vrtin. Del raziskave je vodno izpi-območja z debelejšimi plastmi aluvialnih, koluvialnih ranje delov jedrne vrtine, ki so interpetirani kot plasti nanosov ali kjer je predvidenih več debelejših an-antropogenega nastanka, preostali del jedra vrtine se tropogenih plasti ipd. ter druge ekstenzivne metode spira vzorčno (minimalno 10%). Neločljivi del razis-vzorčenja ne omogočajo ocene arheološkega poten- kave je obdelava arhiva raziskave, ki vsebuje obdela- ciala. Gostota zajema je standardizirana za celotno območje Slovenije. Slika 10 Izkop jedernih vrtin (arhiv ZVKDS, CPA). 16 Vzorčenje z vrtinami (Pravilnik o arheoloških razi- skavah, Ur. l. št. 3/2013). 26 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Metoda 11B Vrtanje jedrnih vrtin, intenzivno17 arheoloških ostalin se beležijo tudi drugi pokazatelji pomembni za razumevanje antropogenih vplivov v Cilji in definicija prostoru in razvoja kulturne krajine. Pregled se izvaja Namen intenzivnega vrtanja jedrnih vrtin je ugo- z vrtanjem jedrnih vrtin premera do 20 cm. Pri tem tavljanje obsega in strukture, predvsem stratifikacije se natančno beležijo lokacije vrtin. Del raziskave je območij z visokim arheološkim potencialom oziro-vodno izpiranje delov jedrne vrtine, ki so interpeti- ma znanih arheoloških najdišč, predvsem na območ- rani kot plasti antropogenega nastanka, preostali del jih z debelimi aluvialnimi ali antropogenimi nanosi, jedra vrtine se spira vzorčno (minimalno 10%). Ne-na najdiščih z debelo stratifikacijo ter v urbanih oko- ločljivi del raziskave je obdelava arhiva raziskave, ki ljih. Metoda omogoča natančno in korektno določi- vsebuje obdelavo in analizo gradiva, primarno valori- tev debeline kulturnih plasti, določitev obsega naj- ziranje in dokumentiranje najdb ter izdelavo strokov- dišča ter metode za izvedbo nadaljnjih arheoloških nega poročila. raziskav v smislu zaščitnih arheoloških izkopavanj, s Neločljivi del raziskave je obdelava arhiva, ki zajema tem pa predstavlja racionalizacijo zaščitnih izkopa-obdelavo in analizo gradiva, primarno ovrednotenje vanj oziroma omogoča pridobitev noveliranih po- in dokumentiranje najdb ter izdelavo strokovnega datkov za določitev nadaljnjih ukrepov za varstvo ar- poročila. Gostota zajema je standardizirana za celot- heološke dediščine. Metoda je šibkoinvazivna. Poleg no območje Slovenije. Slika 11 Jedrne vrtine (arhiv ZVKDS, CPA). 17 Vzorčenje z vrtinami (Pravilnik o arheoloških razis- kavah, Ur. l. št. 3/2013). 27 Monografije CPA 8 Sestava ekipe: Izbira in zajem - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog Metoda se izbere znotraj območij registrirane kulturne (7/2) oziroma magister arheologije, dediščine, v urbaniziranih območijih, oziroma izven - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. urbaniziranih območij, kadar gre za območja z debe-konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske lejšimi plastmi aluvialnih, koluvialnih nanosov ali kjer stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. je predvidenih več debelejših antropogenih plasti ipd. stopnja izobrazbe), ter druge intenzivne metode vzorčenja ne omogoča- - pet delavcev. jo natančne in korektne določitve debeline kulturnih plasti ter določitve obsega najdišča. Gostota zajema je standardizirana za celotno območje Slovenije. 28 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Metoda 11C Ročno kopanje testnih sond18 določitev nadaljnjih ukrepov za varstvo arheološke de- diščine. Cilji in definicija Poleg arheoloških ostalin se beležijo tudi drugi pokaza- Namen raziskave v obliki ročnega kopanja testnih telji pomembni za razumevanje antropogenih vplivov sond je ugotavljanje obsega, vsebine, sestave in predv-v prostoru in razvoja kulturne krajine. Neločljivi del sem stratifikacije območij z visokim arheološkim pote- raziskave je obdelava arhiva raziskave, ki vsebuje ob- nicalom oziroma arheoloških najdišč. Metoda je inva- delavo in analizo gradiva, primarno valoriziranje in do- zivna in se izvaja s kopanjem testnih jarkov dimenzij 1 kumentiranje najdb ter izdelavo strokovnega poročila. x 1 x 1 m, vzorčenje s testnimi sondami na površinah je sistematično. Pri tem se natančno beležijo lokacije Sestava ekipe: ročnih testnih sond. Metoda omogoča natančno in - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog korektno določitev debeline kulturnih plasti, določitev (7/2) oziroma magister arheologije, obsega ter metode za izvedbo nadaljnjih arheoloških - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. raziskav v smislu zaščitnih arheoloških izkopavanj, s konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske tem pa predstavlja racionalizacijo zaščitnih izkopavanj stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. oziroma omogoča pridobitev noveliranih podatkov za stopnja izobrazbe), - pet delavcev. Slika 12 Interpretiran presek ročne testne sonde (arhiv ZVKDS, CPA). 18 Arheološki testni izkopi (Pravilnik o arheoloških ra- ziskavah, Ur. l. št. 3/2013) 29 Monografije CPA 8 Izbira in zajem arheološkega najdišča, zamejiti njegov obseg, ugo- Metoda izkopa ročnih testnih sond je primerna za toviti morebitno stopnjo poškodovanosti, ugotoviti preveritev stratigrafske situacije znotraj zavarovanih prisotnost arheoloških struktur in ostalin ter ugoto-arheoloških najdišč oziroma novo odkritih poten- viti naravo in globino stratigrafije. Gostota zajema je cialnih arheoloških najdišč. Namen izkopa ročnih standardizirana za celotno območje Slovenije. testnih sond je natančno določiti vsebino in sestavo 30 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Metoda 12 Strojni izkop testnih jarkov z skave je obdelava arhiva, ki zajema obdelavo in analizow arheološkim dokumentiranjem ob stalni gradiva, primarno ovrednotenje in dokumentiranje naj- prisotnosti arheološke ekipe in z arheološkim db ter izdelavo strokovnega poročila. dokumentiranjem presekov19 Sestava ekipe: Cilji in definicija - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog Namen raziskave v obliki arheološkega dokumentiranja (7/2) oziroma magister arheologije, strojnih jarkov je ugotavljanje obsega, vsebine, sestave - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. in predvsem stratifikacije območij znotraj registriranih konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske arheoloških najdišč oziroma novo odkritih potencialnih stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. arheoloških najdišč na območjih z nižjim arheološkim stopnja izobrazbe), potenicalom. Metoda je invazivna. Število oziroma - pet delavcev. obseg strojnega izkopa je prilagojen posegu v prostor. Pri tem se natančno beležijo lokacije testnih jarkov. Me- Izbira in zajem toda omogoča natančno in korektno določitev debeline Metoda izkopa strojnih testnih jarkov je primerna za kulturnih plasti, določitev obsega ter metode za izvedbo preveritev stratigrafske situacije znotraj registriranih ar-nadaljnjih arheoloških raziskav v smislu zaščitnih arhe- heoloških najdišč oziroma novo odkritih potencialnih oloških izkopavanj, s tem pa predstavlja racionalizacijo arheoloških najdišč na območjih z nižjim arheološkim zaščitnih izkopavanj oziroma omogoča pridobitev no-potenicalom oziroma tam kjer se predvideva več debele- veliranih podatkov za določitev nadaljnjih ukrepov za jših koluvialnih ali aluvialnih nanosov oziroma debelejših varstvo arheološke dediščine. recentnih antropogenih plasti. Metoda je primerna tudi v Poleg arheoloških ostalin se beležijo tudi drugi pokaza- vrtačah. Gostota vzorčenja, torej število oziroma obseg telji pomembni za razumevanje antropogenih vplivov v strojnega izkopa je prilagojen posegu v prostor. Gostota prostoru in razvoja kulturne krajine. Neločljivi del razi-zajema je standardizirana za celotno območje Slovenije. Slika 13 Izvedba strojnega izkopa testnih jarkov (arhiv ZVKDS, CPA). 19 Arheološki testni izkopi (Pravilnik o arheoloških ra- ziskavah, Ur. l. št. 3/2013) 31 Monografije CPA 8 Metoda 13 Geofizikalne raziskave, intenzivno20 laga), pričakovani „tip” najdišča oziroma arheološkega zapisa (vsebina in sestava najdišča, globina ostankov, Cilji in definicija postdepozicijski procesi) in drugo. Geofizikalne razi- Namen geofizikalnih raziskav je karakterizacija obmo- skave izvajamo na največjem možnem območju obde- čij s povišanim arheološkim potenicalom, oziroma lave, odvisno od okoliščin. Pri geofizikalnih raziskavah ugotavljanja obsega in strukture arheoloških ostalin ali zaradi povezanosti metod z naravnimi danostmi pro-najdišč, s pomočjo zaznavanja geofizikalnih anomalij, stora (oziroma geofizikalnih lastnosti podpovršinske-ki jih lahko interpretiramo kot arheološke sledove. ga zapisa) velja načelo, da lahko zaradi njihove komple- Geofizikalne raziskave predstavljajo izrazito neinva- mentarnosti najboljše rezultate pričakujemo ob kom- zivno raziskavo, saj omogočajo odkrivanje ostankov binaciji različnih metod. Kljub temu pa je potrebno pri (anomalij) z meritvami določenih fizikalnih lastnosti izbiri metode prav zaradi naravnih danosti, dopuščati podpovršinskega zapisa brez fizičnega poseganja v tudi določeno mero fleksibilnosti. Izbira posamezne podpovršinske plasti. metode (upornostna metoda, magnetna metoda, ge- oradarska metoda idr.) je namreč močno odvisna od Sestava ekipe: okolja, v katerem bodo geofizikalne raziskave poteka- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog le, najsi gre za geofizikalne lastnosti podpovršinskega (7/2) oziroma magister arheologije, zapisa (pedološki, geološki dejavniki, antropogeni de- - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. javniki) ali pa preprosto za dejstvo, da nekatere metode konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske v primeru raziskav znotraj urbanega okolja, stavb in stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. gradov ali v bližini infrastruktirnih vodov (elektrovodi stopnja izobrazbe), ipd.) niso primerne. Prav tako je potrebno dopustiti - delavec. možnost uporabe nekaterih novih metod (postopkov), ki ne spadajo med omenjene najbolj pogoste ali pa se Izbira in zajem šele uveljavljajo. Metoda je primerna za preveritev stratigrafske situacije Meritve običajno potekajo v pravilni mreži kvadrantov, znotraj registriranih arheoloških najdišč. Na izbor geo-z določeno oddaljenostjo med prečnicami in merilni- fizikalnih raziskav in posamezne metode oziroma bo- mi točkami. Gostota zajema pri geofizikalnih raziska- lje kombinacije metod vpliva več med seboj povezanih vah je pogojena s tehničnimi lastnostmi instrumenta dejavnikov: velikost območja, omejitve na območju (oziroma metode) in cilja raziskave. Gostota zajema je (elektrovodi, komunalna infrastruktura, geološka pod-standardizirana za celotno območje Slovenije. 20 Geofizikalni pregledi (Pravilnik o arheoloških razi- skavah, Ur. l. št. 3/2013) 32 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Slika 14 Rezultati geofizikalnih razsikav (georadarska metoda) (arhiv ZVKDS, CPA). 33 Monografije CPA 8 Metoda 14 Arheološka izkopavanja - sodelavci: do štirje sodelavci ali tehniki dokumen- talisti (npr. konservatorski sodelavec – arheolog prve Cilji in definicija bolonjske stopnje, konservatorski tehnik dokumen- Izkopavanje je destruktiven in neponovljiv arheološki talist – 5. stopnja izobrazbe), raziskovalni postopek, katerega namen je na sistemati- - do šest delavcev. čen način odkriti, dokumentirati in preučiti stratificiran Ekipo sestavlja arheolog, do štirje tehniki in do šest arheološki zapis ter zbrati, dokumentirati in preučiti vse delavcev. Ena ekipa izvaja izkopavanja v enem sek-arheološke najdbe ter druge relevantne neposredne in torju, ki je določen z volumenskim obsegom izkopa, posredne sledove preteklih človekovih aktivnosti na s časom v roku katerega mora biti delo opravljeno in izbranem območju. Arheološka izkopavanja se izvaja-s finančnimi sredstvi. jo ročno. Izkopavanja se izvaja stratigrafsko. Strojno se lahko izvede le odstranjevanje ornice (in modernih ru- Izbira in zajem ševinskih plasti ter nasutij, koluvija in podobno), če so Arheološko izkopavanje se kot raziskovalna metoda bile pred tem na območju izvedene analize z metodami uporablja v primeru ogroženosti arheoloških najdišč v prehodnih raziskav v smislu določitve vsebine in sestave skladu s strategijami njihovega varovanja. V tem prim-najdišča, kar omogoča natančno določitev stratigrafije. eru metodo uporabljamo v primerih neposredne fizične ogroženosti arheoloških najdišč; torej tedaj, ko strokov- Sestava ekipe: na služba prouči vse možnosti optimizacije in novih - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog tehničnih rešitev predvidenega posega v prostor in te ne (7/2) oziroma magister arheologije, zagotavljajo ohranjanja arheološkega najdišča ali njego- - namestnik vodje raziskav: arheolog – univ. dipl. ar- vega dela v prostoru. Arheološka izklopavanja izvajamo heolog (7/2) oziroma magister arheologije, tudi v kontekstu raziskovalnih arheoloških projektov. Slika 15 Kumulativni tloris, eden izmed rezultatov arheoloških izkopavanj (arhiv ZVKDS, CPA). 34 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Metoda 15 Druge raziskave vanja (skupaj z okoliščinami in subjekt uničenja ali poškodovanja) in posledice na arheoloških sledovih. 15.1 Strukturni pregled in stavbna analiza Dokumentiranje dejanja uničenja ter stanja arheološ- Arheološki strukturni pregled in stavbna analiza sta kih sledov po uničenju sledi postopkom dokumenti-neinvazivna postopka za ugotavljanje arheoloških ranja arheoloških izkopavanj. vsebin zgradb. Arheološki strukturni pregled do- kumentira prisotnost, obliko, sestavo, dimenzije in Sestava ekipe: ohranjenost zgradb oziroma njihovih sestavnih delov. - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog Stavbna analiza dopolnjuje strukturni pregled. Njen (7/2) oziroma magister arheologije, namen je dokumentiranje stoječe stratigrafije oziro- - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. ma elementov ter procesov gradnje in preoblikovanja konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske stavbe. Stavbna analiza je šibkoinvazivna metoda, saj stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. lahko vključuje čiščenje površin in odvzemanje vzor- stopnja izobrazbe), cev, nikakor pa ne sme posegati v substanco stavbe in - do trije delavci. stratigrafski zapis. Strukturni pregled in stavbna ana- liza se izvajata po temeljiti historični analizi zgradbe 15.3 Arheološko dokumentiranje in raziskave ob oziroma stavbe. gradnji Dokumentiranje posameznih stavbnih elementov, Arheološka raziskava ob gradnji je invaziven posto-najdb, vzorcev in posegov sledi postopkom doku- pek odstranjevanja stavb ali njihovih delov oziroma mentiranja arheoloških izkopavanj. gradbenimi posegi v tla oziroma obstoječe objekte. Arheološka raziskava ob gradnji vključuje odkrivanje Sestava ekipe: in dokumentiranje arheološko relevantnih pojavov - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog med takimi posegi in po njihovem končanju. Arhe- (7/2) oziroma magister arheologije, ološko dokumentiranje in arheološke raziskave ob - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. gradnji dokumentirajo odstranjevanje arheoloških konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske sledov, najdb, vzorcev posameznih stavbnih delov po stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. postopkih, ki veljajo za arheološka izkopavanja. stopnja izobrazbe), - do trije delavci. Sestava ekipe: - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog 15.2 Dokumentiranje uničenja (7/2) oziroma magister arheologije, Arheološko dokumentiranje uničenja je invaziven - sodelavci: sodelavec ali tehnik dokumentalist (npr. arheološki postopek, katerega cilj je dokumentiranje konservatorski sodelavec – arheolog prve bolonjske stanja arheoloških ostalin oziroma stratigrafskega za-stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist – 5. pisa po uničenju ali poškodovanju, ki je bilo povzro- stopnja izobrazbe), čeno na nestrokoven oziroma nenadzorovan način. - do trije delavci. Dokumentiramo samo dejanje uničenja ali poškodo- 35 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav 4 Minimalni standardi podvodnih raziskav Posplošeno velja, da podvodna arheologija obravna- 4.1 Podvodne predhodne arheološke va arheološka najdišča, ki so pokrita z vodo. Nabor raziskave najdišč pa je izjemno pester, saj se lahko nahajajo v popolnoma različnih okoljih: na dnu odprtega morja, v priobalnem in bibavičnem pasu, v rekah in jezerih z Metoda 10a Ekstenzivni podvodni pregled obrežji, v ribnikih, v umetnih akumulacijah in plovnih kanalih, v potopljenih jamah in breznih pa v umetnih Cilji in definicija rovih in v vodnjakih. Razmere za delo kot so globina, Cilj ekstenzivnega podvodnega pregleda je ugotovlja-vidljivost, tokovi, promet, onesnaženost idr. pa se v nje arheološkega potenciala prostora v vodnem okolju. njih med seboj močno razlikujejo. Ekstenzivni podvodni pregled izvajamo v neraziska- Kot pri vsakršni arheološki raziskavi je v skladu z nem prostoru, izven zavarovanih arheoloških najdišč. mednarodnimi smernicami strategija tudi pri podvod- S tem želimo pridobiti osnovne podatke o razprostra- nih raziskavah praviloma usmerjena k pridobivanju njenosti arheoloških najdb v podvodnem okolju. Re- čim večjega nabora podatkov o najdišču s čim manj zultat metode so območja s povišanim arheološkim poškodbami. V osnovi je raziskava odvisna od razpo-potencialom. ložljivega časa, višine finančnih sredstev in dostopno- Gre za neinvazivno metodo s totalno kolekcijo arheo- sti opreme, kljub temu pa v stroki veljajo minimalni loških najdb na podvodnih površinah oziroma pod ra-standardi, ki se jih pri kakršnihkoli raziskavah ne sme hlimi sedimenti, ki jih odstranjujemo z roko, po preč- in ne more zaobiti. nicah znotraj ene zbiralne enote. Podatke o najdiščih, ki jih ogrožajo določeni procesi Poleg arheoloških ostalin se beležijo tudi drugi pokaza-in dejavnosti, se pridobiva na različne načine v določe- telji pomembni za razumevanje antropogenih vplivov nem zaporedju od historične analize, analize podatkov v prostoru in razvoja kulturne krajine. Neločljivi del ra-pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja, ek- ziskave je obdelava arhiva raziskave, ki vsebuje obrav- stenzivnih in intenzivnih terenskih pregledov, analize navo in analizo gradiva, primarno valoriziranje in do-rezultatov geofizikalnih analiz, kopanju testnih jarkov kumentiranje najdb ter izdelavo strokovnega poročila. ter šele na koncu verige, če je intervencija v prostor resnično neobhodna, arheološko izkopavanje. Del Sestava ekipe: vsakega postopka je tudi natančno dokumentiranje, s - vodje raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog katerim je zabeleženo stanje na terenu ob posegu. Re- (7/2) oziroma magister arheologije s primernimi po- zultat vsakega postopka ali njihovega nabora so teren- tapljaškimi kvalifikacijami (najmanj CMAS 3* ali pri- ski zapisnik, delovni dnevnik, urejena zbirka (morebit- merljiva kvalifikacija), nih) najdb ter poročilo o opravljenih delih in njihovih - sodelavci: dva tehnika (arheolog prve bolonjske rezultatih. stopnje s primernimi potapljaškimi kvalifikacijami), Tem postopkom lahko v primerih, ko so že evidenti- - dva delavca s primernimi potapljaškimi kvalifikaci- rane ostaline podvržene nevarnostim, kot so postopna jami, erozija, biološka degradacija in/ali korozija, pridružuje - nadzornik potopa s potrebnimi potapljaškimi kva-tudi možnost ciklične spremljave stanja ozirima moni- lifikacijami. toring na takšnih najdiščih, ki vključuje dokumentira- nje morebitnih poškodb in novo razkritih delov. 37 Monografije CPA 8 Izbira in zajem heoloških ostalin se beležijo tudi drugi pokazatelji Ekstenzivni podvodni pregled izvajamo v neraziska- pomembni za razumevanje antropogenih vplivov v nih vodnih okoljih, izven zavarovanih arheoloških prostoru in razvoja kulturne krajine. Gostota zajema najdišč. je standardizirana za celotno območje Slovenije. Gre za neinvazivno metodo beleženja arheoloških ostalin na površju oziroma v sedimentu. Poleg ar- Slika 16 Izvedba podvodnih arheoloških raziskav (arhiv ZVKDS, CPA). 38 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Metoda 10b Intenzivni podvodni pregled Sestava ekipe: - vodje raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog Cilji in definicija (7/2) oziroma magister arheologije s primernimi po- Namen intenzivnega podvodnega pregleda je karak- tapljaškimi kvalifikacijami (najmanj CMAS 3* ali pri- terizacija območij s povišanim arheološkim poteni- merljiva kvalifikacija), calom, oziroma ugotavljanja obsega, strukture in - sodelavci: dva tehnika (arheolog prve bolonjske časovne opredelitve arheoloških območij oziroma stopnje s primernimi potapljaškimi kvalifikacijami), najdišč. Gre za neinvazivno metodo beleženja arheo- - dva delavca s primernimi potapljaškimi kvalifikaci- loških ostalin. Pri intenzivnem podvodnem pregledu jami, gre za totalno kolekcijo arheoloških najdb na pod- - nadzornik potopa s potrebnimi potapljaškimi kva- vodnih površinah oziroma pod rahlimi sedimenti, ki lifikacijami. jih odstranjujemo z roko. Poleg arheoloških ostalin se beležijo tudi drugi pokazatelji pomembni za razu- Izbira in zajem mevanje antropogenih vplivov v prostoru in razvoja Raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča kulturne krajine. Neločljivi del raziskave je obdelava potekajo znotraj območij registrirane kulturne de-arhiva raziskave, ki vsebuje obravnavo in analizo gra- diščine in znotraj potencialnih arheoloških lokacij, diva, primarno opredelitev najdb ter izdelavo stro- odkritih pri predhodnih ekstenzivnih podvodnih kovnega poročila. pregledih. Gostota zajema je standardizirana za ce- lotno območje Slovenije. Slika 17 Izvedba intenzivnega podvodnega pregleda (arhiv ZVKDS, CPA). 39 Monografije CPA 8 Metoda 10c Podvodne testne sonde 4.2 Podvodno arheološko izkopavanje Cilji in definicija Cilji in definicija Cilj raziskave v obliki ročnega kopanja testnih sond Izkopavanje je invaziven arheološki raziskovalni je ugotavljanje obsega, vsebine, sestave in predvsem postopek, katerega namen je na sistematičen način stratifikacije območij z visokim arheološkim poteni-odkriti, dokumentirati in preučiti stratificiran arheo- calom oziroma arheoloških najdišč. Metoda izkopa loški zapis ter zbrati, dokumentirati in preučiti vse ročnih testnih sond je primerna za preveritev strati-arheološke najdbe ter druge relevantne neposredne grafske situacije znotraj zavarovanih arheoloških naj- in posredne sledove preteklih človekovih aktivnosti dišč oziroma novo odkritih potencialnih arheoloških na izbranem območju. Arheološka podvodna izko- najdišč v vodnih okoljih. Namen izkopa ročnih tes- pavanja se izvajajo ročno in stratigrafsko. tnih sond je natančno določiti vsebino in sestavo ar- heološkega najdišča, zamejiti njegov obseg, ugotoviti Sestava ekipe: morebitno stopnjo poškodovanosti, ugotoviti prisot- - vodja raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog nost arheoloških struktur in ostalin ter ugotoviti na- (7/2) oziroma magister arheologije s primernimi po- ravo in globino stratigrafije. tapljaškimi kvalifikacijami (najmanj CMAS 3* ali pri- Metoda je invazivna. Neločljivi del raziskave je obde- merljiva kvalifikacija), lava arhiva raziskave, ki vsebuje obravnavo in analizo - namestnik vodje raziskav: arheolog – univ. dipl. ar-gradiva, primarno ovrednotenje in dokumentiranje heolog (7/2) oziroma magister arheologije s primer-najdb ter izdelavo strokovnega poročila. Gostota za- nimi potapljaškimi kvalifikacijami (najmanj CMAS 3* jema je standardizirana za celotno območje Slovenije. ali primerljiva kvalifikacija), - sodelavci: štirje sodelavci ali tehniki dokumentalisti Sestava ekipe: (npr. konservatorski sodelavec – arheolog prve bo- - vodje raziskave: arheolog – univ. dipl. arheolog lonjske stopnje, konservatorski tehnik dokumentalist (7/2) oziroma magister arheologije s primernimi po- – 5. stopnja izobrazbe) s primernimi potapljaškimi tapljaškimi kvalifikacijami (najmanj CMAS 3* ali pri- kvalifikacijami, merljiva kvalifikacija), - šest delavcev s primernimi potapljaškimi kvalifika- - sodelavci: dva tehnika (arheolog prve bolonjske cijami, stopnje s primernimi potapljaškimi kvalifikacijami), - nadzornik potopa s potrebnimi potapljaškimi kva- - dva delavca s primernimi potapljaškimi kvalifikacijami, lifikacijami. - nadzornik potopa s potrebnimi potapljaškimi kva- lifikacijami. Izbira in zajem Arheološko izkopavanje se kot raziskovalna metoda Izbira in zajem uporablja v primeru ogroženosti arheoloških najdišč Metoda omogoča natančno in korektno določitev v skladu s strategijami njihovega varovanja in v kon-debeline kulturnih plasti, določitev obsega ter me- tekstu raziskovalnih arheoloških projektov. Metodo tode za izvedbo nadaljnjih arheoloških raziskav v uporabljamo v primerih neposredne fizične ogrože-smislu zaščitnih arheoloških izkopavanj, s tem pa nosti arheoloških najdišč; torej tedaj, ko strokovna predstavlja racionalizacijo zaščitnih izkopavanj ozi-služba prouči vse možnosti optimizacije in novih roma omogoča pridobitev noveliranih podatkov za tehničnih rešitev predvidenega posega v prostor in te določitev nadaljnjih ukrepov za varstvo arheološke ne zagotavljajo ohranjanja arheološkega najdišča ali dediščine. Poleg arheoloških ostalin se beležijo tudi njegovega dela v prostoru. drugi pokazatelji pomembni za razumevanje antro- pogenih vplivov v prostoru. 40 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav 5 Minimalni standardi poterenske obdelave podatkov in gradiva V tem poglavju so predstavljeni minimalni standardi ginalni obliki in vsebini, ločeno od interpretiranih in obdelave pridobljenih podatkov, ravnanja z najdbami spremenjenih tekom obdelave. in začasna hramba. Pri vseh digitalnih podatkih je potrebna sistematič- nost in doslednost pri dogovorjenem urejanju in po- imenovanju vsebin in datotek, saj je le tako mogoče 5.1 Obdelava zajetih podatkov povezovanje med podatki in poizvedba.21 Izbira in zajem Cilji in definicija Obdelava zajetih podatkov je sestavni del vsake te- Cilj obdelave podatkov je predstavitev rezultatov te- renske raziskave. renske raziskave na podlagi analize in obdelave teren- ske dokumentacije. Dokumentacija raziskave vsebuje terensko pisno in digitalno dokumentacijo oziroma vse vrste zapisov, ki so nastali med arheološkimi razis- 5.2 Primarna obdelava najdb kavami. Mednje spadajo pisni dokumenti (npr. obraz- ci, seznami, terenski dnevnik, gradbeni dnevnik), risbe, Cilji in definicija diapozitivi in fotografije (analogne, negativi, kontaktne Cilj primarne obdelave je ugotavljanje obsega, sesta-kopije), poročila in objave raziskav ter digitalni doku- ve ter okvirne kronološke opredelitve najdb. menti (npr. baze podatkov, fotografije, video posnetki, Primarna obdelava obsega čiščenje, sušenje, primar-fotoskice, 3D modeli, digitalizirani dokumenti). no konservacijo (zaščita najdb pred propadanjem), Pri obdelavi zajetih podatkov je potrebno zagotoviti ovrednotenje in kvantificiranje ter embaliranje najdb. ohranitev primarnih podatkov v nespremenjeni ori- Slika 18 Primarna obdelava najdb (arhiv ZVKDS, CPA). 21 Trenutno je baza podatkov posamezne raziskave za- snovana v MS Access programu, pregledovanje podatkov v bazi je omogočeno ali znotraj Access preglednic ali preko računalniškega modula za obdelavo in pregledovanje po- datkov. 41 Monografije CPA 8 Izbira in zajem Izbira in zajem Postopek poteka na vseh najdbah, vendar se prilago- Postopek je nadaljevanje primarne obdelave najdb. di glede na vrsto materiala (sestavo) in stanje ohra- Temeljita obdelava gradiva poteka na izboru izpo- njenosti najdb. vednih najdb. Specifičen potek obdelave je odvisen od materiala (sestave) in stanja ohranjenosti najdb. 5.3 Sekundarna obdelava najdb 5.4 Specialistične analize Cilji in definicija Cilj sekundarne obdelave je natančna obdelava izpo- Cilji in definicija vednih najdb. Sekundarna obdelava najdb zajema Cilj izvedbe specialističnih analiz je pridobiti odgo-izris, fotografiranje, formalno, tipološko in tehnološ- vor na specifična vprašanja o izvoru, sestavi, dataciji ko obdelavo. Rezultat sekundarne obdelave najdb je in funkciji najdb in struktur ter odgovore vprašanja sistematično urejena zbirka najdb, usklajena z doku-vezana na pretekle okoljske razmere, ki dopolnjujejo mentacijo o zbirkah najdb. vedenje o najdišču in najdbah. Izbira in zajem Izbira postopka in zajem sta vezana na načrt raziska- ve in konkretna vprašanja in probleme, ki se pojavijo med raziskavo. 5.5 Hramba Cilji in definicija Cilj je zagotavljanje začasne hrambe originalnega ar- hiva dokumentacije (v nespremenjeni obliki in vse- bini) in najdb do trajne predaje v pristojni muzej ter trajna hramba digitalnega arhiva najdišča. Izbira in zajem Začasna hramba originalnega arhiva dokumentacije in najdb do predaje v pristojni muzej ter trajna hram- ba digitalnega arhiva najdišča je sestavni del vsake raziskave. Specifične postopke hrambe prilagajamo vrsti gradiva. Slika 19 Fotografija in risba lusk oklepa iz rimskega obdob- ja (arhiv ZVKDS, CPA). 42 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav Slika 20 Začasni depo arheološkega arhiva ZVKDS, CPA (arhiv ZVKDS, CPA). 5.6 Objava najdišč (prvo poročilo) 5.7 Objava najdišč (končno poročilo) Cilji in definicija Cilji in definicija Cilj prve objave je vsebinska, funkcionalna in kro- Cilj končne objave je prestavitev celostne analize in nološka opredelitev najdišča na podlagi tipološko in interpretacija rezultatov raziskave. kronološko jasno določljivih najdb in kontekstov. Izbira in zajem Izbira in zajem Končno poročilo imajo praviloma vsa izkopavanja Prvo poročilo je sestavni del vsake raziskave. Pri ve- ter večina invazivnih raziskav. čini neinvazivnih, šibkoinvazivnih raziskavah in ne- katerih invazivnih raziskavah prvo poročilo velja kot končno. Objava prvega poročila vsebuje primarno obdelavo najdb, brez specialističnih analiz. 43 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav 6 Arhiv arheološke raziskave Cilji in definicija dokumentacije mora zagotoviti sledljivost in možnost Arheološka raziskava je lahko sestavljena iz ene ali povrnitve do izhodiščnega (originalnega) zapisa. več metod. Vsaka metoda, uporabljena v arheološki raziskavi, generira dokumentacijo o delu in rezultatih Izbira in zajem raziskave. Vsaka raziskava generira dokumentacijo o delu in Primarna dokumentacija se hrani v nespremenjeni ori- rezultatih raziskave. Rezultat različnih arheoloških ginalni obliki in vsebini. Vsakršna obdelava gradiva in raziskav je arhiv, ki vključuje analogno in digitalno dokumentacijo ter najdbe in vzorce. Slika 21 Začasni depo dokumentacije arhiva ZVKDS, CPA (arhiv ZVKDS, CPA). 45 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav 7 Podatkovne zbirke 7.1 Evidenca arheoloških raziskav podatkov vseh predhodnih arheoloških raziskav, ki jih opravlja CPA in drugi usposobljeni izvajalci, ter povezana v informacijski sistem varstva dediščine, ki Cilji in definicija ga vodi MK. Evidenca arheološki raziskav je evidenca, ki vključuje podatke o vseh arheoloških raziskavah na območju Izbira in zajem Republike Slovenije. Vsebuje načrtno zbrane in ure- Zajema vse raziskave izvedene na ozemlju Republike jene (obstoječe in na novo pridobljene) podatke o Slovenije s podatki o raziskavi (obsegu, metodi, re-arheoloških raziskavah za potrebe preventivne arhe- zultatu raziskave idr.) ter vsebuje celovito poročilo v ologije, naravoslovne preiskave in razvoj arheoloških digitalni obliki. metod. Oblikovana je kot centralno vodena GIS baza Slika 22 Pogled na izvedene raziskave na ozemlju Slovenije v Evidenci arheoloških raziskav (arhiv ZVKDS, CPA). 47 Monografije CPA 8 7.2 Osnovna baza najdb goča opredelitev težje določljivih najdb, pridobljenih v postopkih ocene arheološkega potenciala. Cilji in definicija Izbira in zajem Osnovna baza je hiter pregled lončenine po os- Osnovna baza najdb zajema najdbe, ki so datacijsko, novnih kriterijih. Je referenčna zbirka najdb, ki omo- tehnološko in tipološko izpovedne. - Najdišče: Zgornje Radvanje. - Oblika: skodela. - Leto raziskave: 2007 in 2008. - Faktura: zelo finozrnata glinena masa. - Objekt 5, SE 271 (hodna površina hiše s poglobljenimi tlemi). - Datacija: lasinjska kultura, 4350–4000 pr. n. št. - Faza: 2. faza. Slika 23 Primer vnosa v osnovno bazo najdb (arhiv ZVKDS, CPA). 48 Minimalni standardi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav 8 Literatura in viri DJURIĆ, B. 2007, Preventive Archaeology nad Archaeolo- management symposium, Reykjavik, Iceland. – EAC gical Service in Slovenia. – V / In: K. Bozóki-Ernyey (ur. / Occasional Paper No. 5. Occasional Publication of ed.), European preventive archaeology: papers of the EPAC the Aerial Archaeology Research Group No. 3, Bru-Meeting, Vilnus 2004. Budapest, 180–186. ssels, 259–264. MLEKUŽ, D. 2009, Poplavne ravnice v novi luči: Li- ŠTIH, H. 2012, Preventivno varstvo arheoloških dar in tafonomija aluvialnih krajin. – Arheo 26, 7–22. ostalin v postopkih priprave državnih prostorskih MLEKUŽ, D. 2011, Zmeda s krajinami: Lidar in načrtov / Preventive protection of archaeological re-prakse krajinjenja. – Arheo 28, 87–104. mains in the procedures of preparing National spati- NADBATH, B., G. RUTAR 2012. Preventivna arhe- al plans. – Arheo 29-2, 25-35. ologija in Center za preventivno arheologijo. – Arheo ZVKD-1: Zakon o varstvu kulturne dediščine. – 29-2, 65–73. Uradni list RS 16/08 in 123/08. RUTAR, G., M. ČREŠNAR 2011, Reserved opti- PRAVILNIK: Pravilnik o arheoloških raziskavah. – mism: preventive archaeology and management of Uradni list RS 3/13. cultural heri-tage in Slovenia. – V / D. C. Cowley (ur. KONVENCIJA: Evropska konvencija o varstvu / ed.), Remote sensing for archaeological heritage arheološke dediščine. Svet Evrope. management: proceedings of the 11th EAC Heritage 49 Minimalni standardi Document Outline _Ref485388729