POLITIČEN Ll Leto XXXII r (Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. l,"^ ^ (vhod čez dv.rliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le oti 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana piama se ne »prejemajo. Uredniškega telefonu iter. 74. V Ujubljiatil, v ponedeljek, 10. oktobra 1904. lahaja vsak ian, (svsemši nedelje in prainike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po posti prejeman: »a celo leto !t« K, ia polovico leta 13 K, za četrt leia 6-50 K, ia 1 mesec 2 K 20 h. Vupravnistv« prejeman: sa celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. X& pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah 5tev i. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacl]*. -Ictacratl se računajo enostopna pelilvrsla (dolilns 11 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, ia trlkral 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsi« M b. — Pri večkratnem objavljenjn primeren popatl. Uprarniikega telefona iter. 188. J C. kr- korespondenčni urad v deželnem zboru. (Govor poslanca dr. ŠuslerSiča v deželnem zboru dne 30. septembra.) Visoka zbornica! Pred vsem izvoli visoka zbornica sprejeti na znanje iz javo, da se tukai ne gre za noben obstruk cijski predleg Kadar postane obstrukcija aktuelna, bo tako jasna in očita, da ne bo trebi nobenemu članu visoke zbornice šele razlagati na dolgo in široko, da je sedaj stopila v veljavo. Tukaj se gre za stvar, ki se mi je ie lansko leto zdela nujna, in katera se mi letos še nuinejša zdi. Gre se za stvar, ki je nujna zaradi tega, ker je delovanje c. kr. korespondenčnega urada, v kolikor je to delovanje zvezano z deželo Kranjsko tako, da je škodljivo ugledu dežele. In jaz sem mnenja, da ga deželnega zbora najnujnejša dolžnost, postaviti se in nastopiti za ugled dežele. Večkrat sem imel že priliko na Dunaju se direktno pritoževati zoper c. kr. korespondenčni urad, odnosno zoper tista poročila, ki j:h dobiva c. kr. korespondenčni urad od c, kr dež. vlade v Ljubljani. In mnogokrat si m imel priliko konstatirati, da so bila ta poročila v direktnem nasprotju z resnico ter naravnost tendenoijozoa. Tendencijozna so na dve strani: prvič preti stranki, kateri pripadam jaz, a o tem danes niti razpravljati nočem, drugič so ta poročila tendencijozna zlasti tedaj, kadar se nudi prilika očrniti pred vsem svetom nas Slovence, slovensko prebivalstvo naše dežele. Posebno kričeča sta Ia dva slučaja, katera hočem danes razpravljati v utemeljevanje svojega nujnega predloga, ker sta ta dva slučaja posebno značilna in — rekel bi — nekako krutega snačaja. Gospodje, go tovo se še vsi dobro spominjate tiste de monBtracije pred ljubljansko kazino, ki se je vršila 24 maja lanskega leta okoli 10. ure zvečer. Streli v kasino. Pred vsem prosim sprejeti na znanje odločno izjavo ne Bamo za mojo osebo, ampak za celo našo stranko, da mi kakor en mož obsrjamo najodločneje tiste demon stracije; in zaradi tega je tudi, ker je bil takrat zbran državni zbor, klub »Slovanske ■veze" na Dunaju na moj predlog soglasno sklenil takoj dva dni pozneje, takoj ko se je prvič po onih dogodkih sešel, ostro ob sodbo teh demonstracij. Ako torej razpravljam o tej stvari, se to nikakor ne sme smatrati kot kako odobravanje ali zagovarjanje tistih demonstracij; zoper to najodločneje protestiram. Ali saradi tega, ker one demonstracije obsojam, pa ne smem zanemariti drugih dolžnosti. Dolžnost imam in ta dolž nost mi veleva moj mandat kot zastopnik ljudstva kot zastopnik dežele, nastopati zoper neresnico, nastopati zoper pretiravanja, nastopati zoper to, da so se glede teh demonstracij potom c. kr. korespondenčnega urada v svet poslale novice kot dokazana dejstva, ki niso bile resnične. Pač ne bom dolžil c. kr. dež. vlade, da je namenoma neresnico dala v svet; ampak, da c. kr. deželna vlada, ki se je c. kr. korespondenčnega urada hitro poslužila, da je tem potom n e -resnico dala v svet, objektivno neresnico, potem ni ničesar b t o r i 1 a, da se ta neresnica potom istega s. kr. aparata, katerega tudi mi plačujemo, popravi, ko se je bilo dokazalo, da je bila neresnica. (Odobravanje in živio-klici na galeriji.) To je nedopustno, in zato se mora deželni zbor postaviti v bran za čast naše dežele in našega prebivalstva. (Odobravanje na levi in na galeriji. Posl. Povše: »Tako je I«) Gospoda moja, kaj so demonstranti delali pred kazino? Najprej bo pel'. Potem so nekateri pobalini — ta izraz je popolnoma umesten — začeli kamenje iu dati. Gospodje, da razposajen pobalin vrže kamen, to ni nič posebnega, to se najde tudi v najbolj kuiturno napredn.h deželah, in slo veneti narod ni zaradi tega nič onečaščen', če ima tudi nezrele pobalme, ki kamenje iuiajo. Ali gospoda moja, kaj sa je trdilo? Trdilo saje, da je eden iz ozadja z ostro nabitim revolverjem ustrelil v natlačeno kavarno; in sicer izpočetka se je še celo trdilo, da ne enkr&t ampak dvakrafc^ v,; < ^ , Pozneje so za en stm^hitr&^Mmehali, ampak drugi strel je ostal vvMjavi in velja pred širšim svetom še danes. Sa danes ve Ija po celem svetu, kjer se berejo nemški in taki časopisi, ki zajemajo iz nemških listov, kot degnano, da se je naštl v L ubljani lo p o v, ki je brez vsacega vzroka, brez vsacega stvarnega razloga, samo da uteši svoje sovraštvo zoper nemške sodeželane, ki so mirno v kavarni Bedeli in ki ničesar niso storili, kar bi se smatralo kot izzivanje, hladnokrvno v to kavarno ustrelil ! To je čisto nekaj drugega, kakor če kak p balin kamne meče ; to bi bilo, če bi bilo resnično, kakor sem že povdarjal, čin lopova in zares naša dežela, naše mesto in naš narod bi se imel sramovati takega lopova, ki bi bil spo solen za tako dejanje. Ali, gospoda moj3, najlepše pri tej stvari je, da strel ni resničen, da namreč nihče takrat ni Btreljal, da je ta strel bil izrodek prebujne fantazije ne-katernikov in nič druzega! In' da je temu tako, gospoda moja, to dokazujejo sodnijski akti. Naravno je, da je v posle dici onih demonstricij in dotičnih obdolžitev tekla Bodnijska preiskava in jaz sem imel priliko, te sodnijske akta pregledati in iz njih preskrbeti si nekatere podatke, ki so zelo važni za presojo tega slučaia Resu-miral jih bom na kratko in zanes jivo. Pred vsem je glede tega strela čudno tole : Demonstracija je bila 24 maja 1903 in takrat, 24. maja zvečer, se je torej baje streljalo v kazino. V aktih pa najdem dopis ravnateljsva kazinskega društva z dne 27. maja, torej 3 dni pomeje- in tukaj kazinsko dru štvo piše: »dteine flogen durch die zertitlm-meiten Scheiben in die Ktflchsuslocale, ebenso auch Projectile, wahrschein-Iich von RevolverschiUsen heriiihrend, welche in die Wand eindrangen und dort stecken blieben«. Torej kazinsko društvo še tri dni pozneje ni gotovo vedelo, da se je streljalo, je reklo samo »wihrBcheinl.ch« in bilo je torej veliko bolj previdno v Bvojih izrazih kot uradna »Laibacher Zeitung«, ki je vedela ne samo poročati, da se je stre ljalo, ampak je tudi že vedela natančno po ročati, kako je kroglja skozi zrak letela. Pi sala je namreč v listu i dne 25. maja 1903: »Auch wurden in das dicht besetste Kasino • C.ffe twei Revolverscbilsse abgefeuert Die eine Kugel flog knapp an den Herren Baron VVolkensperg und Postbeamten Roder vor-iiber und blieb in der Mauer stecken«. V istem smislu je šlo poročilo na c. kr. korespondenčni urad in v istem smislu so tudi poročali potem na podlagi poročila c. kr. korespondenčnega urada vnanji listi. Jaz mislim, da bi bilo nepotrebno, ako bi tukaj prečitsl dotična poročila raznih nemških Ii etov, ker so itak snana. Saj Be gospodje spominjate na ono afero. Jaz nadaljujem rajše resnice iz sodnijskih aktov. Tukaj v sodnih spisih imamo dve gruči prič. One priče, katere mi juriati imenujemo obremenilne, to so tiste, ki trdijo, da so slišale streljati, in druge priče, katere mi imenujemo razbremenilne priče, to so tiste, ki niso Blišale streljati, ki pa so bile prisotne in imele priliko opazovati, ali se je streljalo ali ne. Dajmo prednost nasprotniku, torej obre menilnim pričam. V lem pogledu stoji v ospredju priča A n d r e 11 o. On pravi, da je stal na verandi, da je slišal strel, da je videl, kako sa je zasvetilo, da more natanko navesti prostor, kjer se je streljalo, namreč, da je to bilo nasproti tretjemu kaminskemu oknu pri drugem kostanju. To je namreč drugi kostanj od vogala »Zvezde« vštric kazine računano. Pl. Kaiserfeld, poročnik pri 27. pešpolku v Ljubljani, je nekoliko drugače izpovedal. On pravi, da je absolutno prepričan, da se je strgalo, ampak zasvetiti se on ni videl. Pravi, ta č u t je imel, da je det5n»cija prišla iz sredine mncžce in sicer od tam, kjer kostanji stoje. Priča Sigmund Wutscher pa pravi tudi, da je strel slišal in poudarja, da Be je ustrelilo poprej, predno so kamne lu čali in ta moment je važen radi presoje verodostojnosti drugih i2povedeb. Namreč vse najvažnejše priče in skoraj vse obremenilne priče so edine v tem, da je najprej maožica pela pesem, da se je potem ob koncu ta pesmi začul strel in da je potem začelo kamenje leteti. Sigmund Wutscher pravi, da je bil najpoprej čuti strel, ko je bil primeroma še mir; potem šele da so začeli kamni frčati. Gospod Rudolf baron GalI, generalni major v pokoju, katerega je v preiskavi deželni predsednik baron Hein za pričo nave del, ta pa zopet drugače pravi. On trdi: Najprej so začeli motati kamenje in da je kamen še njega na verandi nekoliko zadel, potem je šel v kavarno in tam je šele začul strel! Končno je v soglasju s to izpo-vedbo izpovedba g. Otmarja Gieasmana, poročnika pri 27. pešpolku, ki pravi: »Slišal tem najpreje kamne padati, vstal sem in šel proti vratom verande in potem sem zunaj slišal popolnoma natančno strel«. Mislim, da ta posnetek iz izpovedb obremenilnih prič zadostuje, ker so to najvažnejše izmed prič, ki so potrdile, da so čule strel. Jiz pa tudi konštatiram, da so to po mojem prepričanju sami pošteni ljudje in da ne mora biti nobenega dvoma, da so vsi govorili po svojem najboljšem subjektivnem prepričanju. — Ali pri presojevanju verodostojnosti priče se ne smemo držati samo subjektivnih momentov, ampak odločilni so objektivni momenti. Presoditi je po objektivnih momentih, katera izpovedba prič je bolj verodostojna. Tu sedaj prihajam k razbremenilnim pričam, katere razdelim v tri gruče. Prya gruča so Btražniki, ki so tam pred kazino opravljali svojo službo; druga gruča sestoji iz gostov in uslužbencev kazine in tretja gruča iz drugih prič. Stražniki so gotovo najbolj poklicane priče o tem, kaj se je pri oni priliki godilo. Oni imajo službeno dolžnost paziti na to, ali se izvrši kako kršenje zakona, bodisi hudodelstvo, pregrešek ali prestopek in ti stražniki so stali obrnjeni proti ljudstvu v neposrednji bližini demonstrirajoče množice, ker so ljudstvo — to izhaja vse iz aktov — od kazine proč tiščali. Bili so torej direktno v obraz ljud-stva obrnjeni. To v b i Btražniki, gospoda moja, brez izjeme potrjujejo, da ni bilo nobenega strela, akoravno bi bili oni v prvi vrsti morali sliSati, ako bi se bilo v resnici Btreljalo. Druga gruča so gostje in uslužbenci kazine. Fordinand baron B,a u m, poročnik pri 27. pešpolku, je bil tudi zunaj na verandi ravno tako in ob istem času kakor Andretto ter potrdi, da ni slišal nikakega strela. To je vendar čudno, če dva skupaj stojita in v neposredni bližini se ustreli, da samo eden sliši strel drugi pa ne, četudi ni gluh. Zdi se mi čudno, da bi imeli pri 27. pešpolku gluhe častnike. (Veselost na levi in na galeriji.) Idimo dalje. Avgust Drelse ml., Nemec, je bil tudi v kazini, pa je ravno tako malo strel čul, kot njegova navzoča soproga gospa Marija Drelse. Rudolf Sauer, marker v kazini, je z Andrettom stal skupaj na verandi in ni slišal nikakega poka. Gluh menda ni, saj gluhega bi kavarnar ne mogel imeti v službi. Karol Kraker, donašalec v kazini, je stal celo pred verando na cesti, torej bližje kostanju kot Andretto, od koder se je baje streljalo in ni ničesar slišal; pač pa je ta priča posebne važnosti, ker je gledal ravno proti tretjemu kostanju. Kakor se je namreč pozneje dognalo, moralo bi se, da bi se dotična luknja v šipi kazinskega okna napravila, od tretjega kostanja naravnost proti oknu streljati, ne pa, kakor trdi Andretto, od drugega. Karol Kraker je bil torej na cesti pred verando in je gledal proti tretjemu kostanju in videl, da so se fantje pripogibali in pobirali ka-menje, ali strela ni slišal in tudi ni videl, da bi se bilo zabliskalo. p] m i 1 S c h r a u t z e r je bil tudi na verandi, pa ni slišal nikakega strela, akoravno je vse natančno opazoval. Ljudje so prišli, pravi, so peli in ko so odpeli, je pričelo frčati kamenje — o strelu nobenega sledu. Sedaj pride tretja gruča razbremenilnih prič, in tukaj imamo pred vsem g. Karola Kauschegga. Karol Kauschegg je gotovo jako verodostojna oseba, saj ga gotovo vsak izmed nas pozna. On je stal tam v družbi z Alojzijem Rasbergerjem blizu tretjega kostanja, je vse natančno opazoval in pravi kot priča v svoji izpovedbi, d a z vse odločnostjo potrdi izrecne in natančno, da se ni ustrelilo, ker bi bil on moral slišati strel. Isto izpove Alojzij Rasbergerin ravno tako Gustav Sluga, ki tudi pravi, da bi bil moral slišati, če bi se bilo ustrelilo, ker je stal neposredno tam in slišal žvenketanje šip. — Franc P e r d a n je stal ves čas ravno nekako pri tretjem kostanju in izpove z vso odločnostjo, da je opazoval vse natančno, videl, kako se je šipa pobila ter z vso odločnostjo izključuje, da bi bil kdo streljal. In takih prič je še vse polno! Morda je okoli 100 prič, ki so vse izpovedale, da ni nihče streljal. — Dr. Rudolf Rauch, Nemec, pripoveduje v svoji izpovedbi, da je stal pred kazino in vse natančno opazoval, ker ga je zanimalo, kake tuj narod demonstrira, a ta Nemec izključuje z vso odločnostjo, da bi se bilo streljalo. Med obremenilnimi pričami sem še pozabil pričo Val. Zeschko, ki tudi trdi, da je slišal strel; Oton Kraus, njegov spremljevalec, pa zopet pravi, da strela ni slišal. Tako pričel Gospoda moja! Iz objektivnega stališča je popolnoma jasno, da v tem slučaju razbremenilne priče zaslužijo veliko več vere, kakor obremenilne. Bona fides, subjektivno verodostojnost priznam vsakemu izmed prič brez izjeme. Toda za vprašanje, se li je streljalo ali ne, so v tem slučaju odločilne le razbremenilne priče. Ne vem, ali je že kdo gospodov bil kedaj navzoč v takem tu-multu, kjer je naenkrat počil strel. Vsakdo bo potrdil, da, ako pri taki priliki naenkrat poči strel, je ta detonacija tako karakteristična, da v celi zbrani družbi ni nobenega dvoma, da je nekdo ustrelil! Se selo dvom o tem ni mogoč. In v tem slučaju bila jo še celo noč, ko se sliši še bolj, kot podnevi, taka detonacija, in, kakor ena obremenilnih prič, Sig-mund Wutscher, pravi, da je takrat, ko se je streljalo, »bilo primeroma mirno*. Iz tega so vendar jasno vidi, da bi bili vsi navzoči morali slišati strel, in sicer gotovo tiiti, ki so zunaj stali in med katerimi je dozdevni strelec stal, bolje kakor tisti, ki so bili v kazini, in tudi kako t a ti, ki so bili na verandi, ker so bili vsi ti bolj oddaljeni, kakor oni, ki so dozdevnega •trelca obkolili, stali v njegovi neposredni bližini. Toliko glede prič. (Dalje prih.) Rusko - Japonska vojska. Bojliče pri Mukdenu. Tokio, 8. oktobra. Japonci so la^edli južno od Mukdena ležeče Saoknaj TiSen vi-dine v bližmi Jan taja. London, 9. oktobra. Japonci hočejo prihodnjo bitko biti rajde pri Mukdenu, ka kor pa aeverno cd Mukdena. Pustili bodo, da se Rusi v Mukdenu zbero, da tako izključijo Rus m hitri beg. Japonci namera vajo nenadni napad na Kuropatkinovo moč. Berolin, 9. oktobra. „Lokalanzeigei" poroča ii Mukdena, da bo ondi mnenja, da namerava Kuropatkin, ker je dobil anatna pojačenja, pričeti b prodiranjem. Peterburg, 9 septembra. Dne 5. Bep tembra je bila bitka pri vaBi Sjaljo Hedzi. Rusi so pognali v beg sedem japonskih eskadronov. Japonci so bežali v takem neredu, da niso mogli vzeti ra-njenaev s seboj. Rusi so vjeli mnogo japonskih dragonoev in dva častnika. Peterburg, 8 oktobra. Dopisnika „Ncv. Vremja" in „Biršev. Vjedomosti" v Mukdenu poročata, da vlada tam povsem ži vahna vojaška delavnost. Neprenehoma prihajajo v Mukden nove čete. Vse biti, vse je veBelo vzburjeno in sodi se, da se priprav l)ajo velike reči. Vojni poročevalci is Harbina so dospeli v Tjenlic. Rusi se več ne umaknejo ? Peterburg, 8. oktobra. Geaeral Ve ličko je rekel v nekem razgovoru poročevalcu „Njvoje Vremja«, da se mu zdi neverjetno, da bi se ruska armada umsknila do Tjenlina. Koncentracija armade se vrši naglo. OjaSen|a prihajajo redno, točno po načrtu. V kratkem času stopi ruska armada na vsej črti v ofenzivo. Dnevno povelje Kuropatkinovo. — Rusi bodo pričeli prodirati! Peterburg, 9 okt Vladni list ima iz Mukdena poročilo, da je Kuropatkin izdal 2. t. m. naslednje dnevno povelje: Pred več nego Bedmimi meseci nas je napadel sovražnik pred Port Arturjem, predno je bila vojska nainanjena. Od tedaj so ruske č;te iz vršile mnogo junaških dejanj, na katere je lahko domovina ponosna, a sovražnikova ošabnost le de ni poražena, ampak sanjari še dalje o popolni zmagi. Cite naše mandžu-rijBke armade, dasi krepkega duhv, niso bile dovolj številne, da bi porazile japonsko armade, treba je bilo časa. da se zagotovi naši armadi popoln uspeh. Radi tega sem zapo-vedal umikanje, dasi smo Japonce opetovano odbili. Kuropatkin hvali uzorno umikanje čet od L;aojana do Mukdena in pravi, da je car določil zadostno število vojakov, da bo Japonska končno premagana. Premagati je silne težave, da se vse to spravi preko oddaljenosti 1000 vrst na bojišfe. S t o t i b o č e ljudi j , na tisoče konj, na milijone tovorov se spravlja tekom sedmih mesecev iz evropske Rusije in Sibirije v Mandžurijo in če bi bili doslej odposlani polki še nezadostni, bodo prišli novi. Žalja carjeva, da sovražnika premagamo, se bo dosledno izvršila. Doslej je sovrainik miBlil, da si je izbral najpriprav-nejši čas, opirajoč se na svoje velike vojne moči, da naB napada, sedaj pa je prišel od vse armade težko pričakovani trenotek, di pojdemo sovražniku nasproti. Prišel jezanasčas, da prisilimo Japonce izvrševati našo voljo, kajti vojne moči ruske man-džurijske armade so dovolj velike, da morajo pričeti s prodiranjem. Da se premaga močnega in hrabrega sovražnika, treba je krepke od ločnosti vseh vojakov od prvega do najviš jega. Naj bodo irtve še tolike, pomislite kolike važnoeti je zmaga za Rusijo in kako potrebno je, dasvojebratev Port Arturju oprostimo, brate, ki sedem mesecev branijo zaupano jim trdnjavo. Vojaki! Naša armada je na bojiščih isvršila velika dela junaštvp, pomislite, da je čast Ruiije v vaš.h rokah. Visoki vodja ruike driave moli z vso Rusijo za vas ter vas bla • goslavlja! V novih junaštvih s to molitvijo podkrepljeni, moramo se zavedati važnosti svoje naloge in nastopati brez strahu s trdno odločnostjo, storiti svojo dolžnost, ne oziraje se na svoje življenje. Božja volja bodi z nami vsemi! Novi napad Japoncev na Port Artur odbit. London, 8 oktobra. Iz Tjencina poročajo, ds je došla tja neka džunka iz Port Arturja. Moštvo iste je pripovedovalo, da so Japonoi vnovič napadli Port Artur in to istodobno od štirih strani. Vzlio temu, da je pomagala pri napadu tudi Togova eskadra, so bili Japonci odbiti ter so imeli ogromne izgube, slasti na severno zapadni strsni, kjer ■o eksplod rale mine in povzročile grozne izgube. General Steselj hodi od utrdbe do utrdbe ter navdušuje vojake. Boj sa Port Artur. London, 8. oktobra. V Tokiu vlada veliko veselje nad poročilom, da so japonske baterije uničile v luki 4 ruske vojne ladje (?) Imena teh ladij še niso znana. V Washington je došla brzojavka, ki pravi, da je bil „Askold", ko je hotel uteči v Šangaj, od Japoncev uničen. Šangaj, 8. oktobra. Japonci so v bližini Njučvana zaplenili angleški parnik ^Lishan" iz Honkonga, ki je vozil v Port Artur živino in moko. London, 8. oktobra. Iz Port Arturja včeraj ni došla v Čifu nikaka vest. Vse zveze so vsled velikanskega viharja razdrte. Ruski častniki, ki so iz Čifua zvezani s Port Arturjem potom brezžičnega brzojava, trdijo, da je bil ta teden nameravan izpad portarturskega brodovja, ki ga je pa preprečil velikanski vihar. V Cintavu pravijo ruski častniki, da je došlo strelivo in topovi križarice „Diana", ki se sedaj nahaja v Sajgonu, v Port Artur. Nemci tega ne verujejo. Angleški parnik »Hovvick Hali" preloži v Cintavu premog na nemški parnik, ki bo v nekaj dneh prodrl blokado v Port Artur. London, 8. oktobra. Japonci nameravajo baje osvojiti Port Artur do 3. novembra, ko bo mikadov rojstni dan. Japonski častnik, ki je prišel izpred Port Arturja v Nagasaki, pravi, da Japonci pas vedno tesneje oklepajo ter da je postala blokada jako ostra, ^ivil je vedno manj. Vodovodov sicer Japonci niso osvojili, toda obvladujejo jih s svojim ognjem, da Rusi dobivajo vodo le z veliko nevarnostjo. Obširne priprave kažejo na velik naskok. Vjeti Rusi pravijo, da je v trdnjavi mnogo mrtvecev nepoko-panih. Bolnišnice so polne, da morajo ranjence spravljati že ladje. London, 8. oktobra. Dogodek pred Čifuom, kjer je bilo slišati gromenje topov in blisk električnih luči, in iz katerega se sklepali na pomorsko bitko, še sedaj ni pojasnjen. Dogodek je opazovalo mnogo ljudi. London, 8. oktobra. V Hirbinu so izdali uradna poročila, glasom katerih so Ja ponci svoje dozdevne uspehe pred Port Arturjem znatno povečali. Rusi so glasom uradnih izkazov zapustili pred Port Artuitjem le malo važnih postojank katerih pa niso mogli Japonci zaseBt'. Hrabrost portartunkib bramteljev in njegovega poveljnika bo Port Artur še dolgo držala. Druga ruska armada. Pete rbure. 9. okt. Neki častnik iz štaba generala Grippenberga je izjavil, da korcantricija druge mandžurijske armade ne bo končana pred marcem prihodnjega leta. Hunhusi. London, 8 okt. General Kuropatkin se je odločil, da sestavi poseben vojni oddelek proti Hunhuzom, ki so b svojo guerilla< vojsko Rusom ravno tako nadležni, kakor so bili Angležem v Južni Afriki Buri. Japonska ekspediclja na Sahalin. London, 8. oktobra. »Dai y Tele-graphu« so sporočili včeraj iz Šangaja, da je japonska eksped cija na otok Stbalin od-godena radi bližajoče se zime. Obbajkalska ielesnioa. Moskva, 8 oktobra (Poročilo ruske brzojavne agenture.) Na obbajkalBki železnici je bil danes otvorjen promet za vlake delavcev in tovorov. Prevažanje preko Bij-kalskega jezera in promet na sibirski železnici se vrši izvrstno. Ruske ladje. Havre, 8. oktobra. Kriiarka „Smo-lensk" ruskega dobrovoljnega brodovja je dospela sinoči v tukajšnje pristanišče, da vkrca premog. Barcelona, 8. oktobra. Ruska la-zaretna ladja »0*el«, ki je vsidrana v tukajšnji luki, je dobila ukaz, naj ostane tukaj do 25. t. m. »Vestnlk Mandžurskoj armlji«. Ruski listi pišejo, da se je po bitki pri Ljaojanu list »Vestnik Mandžurskoj armiji« preselil iz Ljaojana v Tjenlin. atev. 31 lista je bila dne 31. avgusta tiskana še v Ljaojanu ; številki 32. in 33. pa dne 9. septem bra v Tjenlinu. Uredništvo in tiskarna lista se nahajata v železniških vagonih. Isgredl reservlstov v Rusiji povsro-čeni po iidih. Peterburg, 8. oktobra. Ruska brzojavna agentura je od kompetentne strani pooblaščena izjaviti, da je vest, ki jo je ,K5l-nisebe Zeitung" prejela is Peterburga o izgredih, ki so jih priredili v vojaško službo poklicani rezervisti, resnična, toda pretirana. Iigredi niso bili na mnogih, ampak le na štirih krajih. Povod tem izgredom, vsled česar je bilo par prodajalnic s kolonijalnim blagom razde|anih, se je krivo tolmačil. Pravi vsrok je bil, da sopo vodem sbiranja rezervistov židovski trgovoi svoje blago silno podražili, karjerezer-viste razkačilo. Izgredi so bili po« vsod udošeni. Siser ščuvajo tudi aooialisti, ki so povsod na večjih zbirališčih rezervistov rasširjali proglase proti vojni, o tem niso pa isti ničesar dosegli, razen da se je občni srd obrnil proti njim. Podmorski čolni sa Japonsko. London, 8 oktobra. Reuterjev urad je zvedel iz N.wYjrka, da ie bilo pet pod morskih čolnov, obrazca „Holland", preko New Yjrka in Čikaga odpeljanih najbrž na Japonsko. Važni dogodki na Koreji. Pariz, 8. oktobra. V Pariz so brzo-javili iz Gensana od 7. t. m.: Vsi kraji ob severovztočni obali Koreje so zasedeni od malih kozaških oddelkov. V Sunčinu je osem tnpDv, južno od tega mesta je le konjeništvo. Rusi se ne poslužu ejo več ceste ob vztočni obali, ampik prodirajo na veliki cesti bolj proti zapadu. Dvanajst diunk je dospelo z raznimi zilogami za .Rdeči križ" v Sunčin, kjer biva ruski general. Ruai svetujejo mi siionarjem naj čimprej zapuste kraj. Zasedanje deželnih zborov. Istraki deželni zbor. Koper. Poslanec Bartoii in tovariši so v sobotni seji stavili predi« g, naj bi ne dala bivšemu de želnemu glavarju dr. Cimpittelliju za njegove zas uje, ki si jih je pridobil za deželo kakor poslanec in večletni deželni glavar, renta letnih 6000 kron. O tem predlogu ae bo razpravljalo v prihodnji seji. Nato sta b Ii prečitani dve interpelaciji na vlado in sicer poslanca Tomasija in tovarišev glede pomanjkljive naprave gruotovnice na okrajnem sodišču v Motovunu ter inter pelacija poslanca Kompareta in tovarišev glede poročila o bedi v Iatri. — O poročilu agrarnega odseka z ozirom na delovanje deželnega kulturnega sveta za 1902. se je vnela dališa debata, katere so se udeležili poslanci Mand č, Kompare, dr. Trinajst č, dr. čamp ttelli in Tomasi. Prvi trije omenjeni poslanci so povdarjali, da ne more doseda nje delovanje deželnega kulturnega sveta po kazati nobenih posebnih uspehov, da Be isto peča bolj s politiko nego pa b pospeševanjem kmetijstva imajoč pred očmi le koriBti italijanske g* prebivalstva, koristi slovanskega prebiva stva pa pop Inoma zanemarja in da je le tedaj pričakovati povoljnega uspeha delovanja deželnega kulturnega sveta, ako se isti razdeli v slovanski in italijanski oddelek. Poslanec C impittelli je izkušal izvajanja pred govornikov ovreči, naglašuje, da mora kakor bivši predsednik deželnega kulturnega sveta odločno protestirati proti očitanju, češ, da postopa dež. kulturni svet enostransko ter da mora naglašati, da so bili pri vseh odlo kih kulturnega sveta odločilni le povaem stvarni in financijelni razlogi. Poročilo o delovanju deželnega kulturnega sveta je bilo potem sprejeto na znanje z večino glasov ter je bil odobren sklepni račun agrarnega deželnega fjnda za leto 1903, Pri razpravi o sklepnem računu isterskega deželnega kreditnega zavoda za 1903 je opomnil poslanec dr. Stanger, da bo manjšina glasovala proti odobrenju računa, ker nimajo Siovani v zavodu svojega posebnega zastopnika in ker je uprava zavoda p manjkljiva. Sklepni račun je bil na to odobren z veČino glasov. Po reš tvi rasnih prošenj za podpore, ki so bile na dnevnem redu, je poslanec Andrijč č utemeljeval Bvoj predlog, ki ga je bil stavil v sadnji seji. Po tem predlogu, naj se deželnemu odboru ukaže, da stopi z vlado v pogajanje radi ponovitve stroškov, ki jih imajo občine s prenešenim delokrogom ter naj de ielni odbor o uspehih pogajanj poroia v bo dočem zasedanju. Za predlog so še govorili posl. dr. Chersich, dr. Campittelli, dr. Sbied na kar je bil isti soglasno sprejet. Prihodnja seja bo v torek dopoldne. Goriški deželni zbor. V sobotni seji deželnega zbora je poslanso Grča prijavil interpelacijo na vlado glede prevredbe goriških srednjih šol na narodni podlagi Deželni glavar je odgovoril na dve interpelaciji pcslanoa Tuma glede imenovanja ravnatelja in oddaje del za notranjo uredbo deželne hi-potečne banke. Zbornica je dovolila posojila za naaad novih ameriških trt za leto 1904 v znesku 20.000 kron. — Tako je bilo tudi sklenjeno, da se naj m« pri deželnem uboi* nem zavodu posojilo 300 000 kron za kon solidiranje železniškega poiojila. Končno so bili sprejeti deželni sklepni računi za zadnja tri leta. V štajerskem deielnem sboru so v soboto razdelili razne samostojne predloge in poročila odsekov. Med temi je tudi poročilo deželnega odbora o predlogu poslanca dr. H r a -šovca, ki je zahteval, da Be naj ustanovi v Žalcu meščanska šola s slovenskim učnim jezikom. Deželni odbor je priporočal, da naj se savrne predlog. Poslanec Rokitansky utemeljuje sa- mostojni predlog, naj deželni odbor naroči okrajnim sistopom, da izvrše poizvedbe glede potnih služnosti. Predlog s t odkszali občinskemu odseku. Poslaneo B r a n d 1 predlaga, naj skrbi deielni odbor, da živinorejci snujejo za s'u9aj živinske bolezni društva o prisilnem klanju. Po poročilu posl. K r e n n a se dovoli občini Ž u a e m pobiranje 120%, občini Eh<-»n«cbachen 112%, občini S t. Ožbalt 130% in občini Lob-mingberg 113% občndi« doklade. Prihod nja snia bo v torek ob 11. uri dopoldne. Kakor poročajo iz Lvova, bo trajalo zasedamo dež. zborov do 8 novembra. V sobotni seji g a 11 š k e g a deželnega zbora je utemeljeval poslaneo poljske ljudske stranke S t a p i n s k i samostojni predlog, naj se izpremeni d e -želnozborski volivni red po načelih splošne, enake.tajne in direktne volivne pravice, ter naj se odpravijo volivne kurije. Predlog so odkavali s 48 proti 36 glasovom upravnemu odseku. Tiszovi načrti. Ogrski ministrski predsednik grof T sza je v listu „Az Ujsag", objavil odprto pismo na s roje volivce. Predvsem povdarja č ne vladarjeve milosti ob času njegove* vlade v skupni armadi v prilog Maiarom. Tisza naznanja, da se bo moralo izpremeniti na Ogrskem ustavno iivljenje tako, da se ne bo mogla mala pešiica malovažmh strank igrati s parlamentarizmom. Tisza sicer ve, da bo to težko izpeljivo, a istotako ve, da pretežna večina na Ogrskem želi z njim varstvo parlamentarnega reda. Tisza torej namerava najbrže poostriti poslovnik v ogrskem državnem zboru. Ce se mu pa ta precej nevarna igra posreči, je drugo vprašame. Izjava TIsze je vzbudila na 0®rskem največjo pozornost in presenečenje. Zlasti so presenečene opo-zicionalne stranke, katerim je Tisza z izpre-membo poslovnika napovedal odločen boj. Splošno sodijo, da namerava Tisza izvesti nove volitve, ker se sme v ogrskem državnem zboru poslovnik izpremeniti le v zadnjem zasedanju. Tiszov načrt je jako nevaren in ni izključeno, da bo Tisza v boju z opozicijo poražen. Evropejski kongres o balkanskem vprašanju. It R ma so d šla poročila, da bo v Rima kongres, na katerem bodo končno rešili bal kansko vprašanje Turčija kongresu ne bo nasprotovala, ker ga hoče imeti njena dobra prijateljica, Talija. 3Iaziljenje srbskega kralja. Včeraj dopoldne je bilo v 2i<$i slovesno maziljenit srbsbega kralja. Med potjo v samostan Žičo je ljudstvo navdušeno pozdravljalo kralja. Kralj si je s b /ojim prijaznim občevanjem pridobil ljubezen srbskega pri-prostega prebivalstva. Švica proti anarhistom. Švicarski zvezni svet je )?goal iz Svioe osem italijanskih anarhistov, kateri so v Lu-ganu odstranili italijanski grb na palači italijanskega konzu'a. Spopad med kristjani in moha-medanei. Iz Carigrada poročajo, da je bil 1. t. m. med kristjani in mobamedanci krvav spopad. Srbski posestniki v vasi Barice niso hoteli oddati kakor navadno mohamedan-skemu posestniku Sikir Kalisi u četrtino poljskih pridelkov. Ko so Katici in njegovi sorodniki prišli pobirat četrtino, so kmetje streljali nanje. Tudi oddelek turškega vojaštva je 200 obroienih kmetov zapodilo v beg. bole ko je prišlo več turškega vojaštva, je večina kmetov zapustila vse in pobegnila v Črnogoro. Štajerske novice. š Na graiki universi je bilo v letnem tečaju 1506 slušateljev. Med temi je bilo bogoslovcev 99, rednih 94, izvanrednih 5. J u r i s t o v je bilo 7 56, rednih 693, izvanrednih 39 in hospi-tantinj 24. Medicincev je bilo 209, rednih 159 (med temi 4 redne slušateljiee), izvanrednih 49 in 1 hnspitantinja. F i I o -zofov ie bilo 397, 250 rednih slušateljev, 6 rednih slušateljio, 74 isvsnrednih slušateljev, 38 izvanrednih slušateljio in 29 hoBpitantinj. Farmacevtov je bilo 45. š Odbor »Siidmarke«. Predsednikom tega piuikcfiiskega društva je bil izvoljen dr. Robert pl. Fleisshhaker. L;ubljančane zastopa v odboru dr Ervin Ambrositsch. š Is Brežic Nemci beračijo po nemških listih za »Deutsches Haus« v Brežicah. — Umrl je v Brežicah uradnik Matbeisove eksportne družbe g. Dominik Moro. — — Najstarejši mož v Brežicah 91 letni Karol &rhrotenfux je umrl. š Albert Btiger v štajerskem deželnem zboru ni izvoljen v noben odsek. Dnevne novice. V Ljubljani, 10 oktobra. Baron Heln potem koreapondenčnega urada i e vedno ni uradno po pravil neresničnega poročanja o dogodkih pred kazino! Tako ee vzdržuje v jamoati napačna sodba o Slovencihl — Uradni list ne samo, da ni preklical, ampak danes celo vidtiuje trditev, da s« je streljalo, pravi, da resnice ne bo preklica v a 1 , češ da )e državno pravdništvo na podlagi prit dne 8. junija 1903 izjavilo, da ne more dvomiti o tem, da se je streljalo. To je kaj komodao stališie, aklioevati se na mnenje državnega pravd" n i k a dne 8 jun.l. I., ne pa na sodišče, in se ne ozirati na priče, ki ne pričajo le kakega mnenja, ampak izrecno izjavljajo dejstvo, ka teio so videli, in v s e s 1 i I a 1 i , a o d 1 o č n o trdijo, da se streljalo ni. Kaj pravi danes državno pravdništvo, za to se uradni list v znani svoji gorečnosti za naSo deželo ne briga. Danes smo pričeli dobesedno priobčevati to zadevni govor dr. Susteršičev v deželnem zboru kranjskem. Ii tega vsakdo lahko raz vidi resnični položaj in tudi to, da dela uradni list krivico, ako se na podlagi tfga materijala sedaj fl« upa trditi, da ae je stre-ljalo! Dolžnost deželnega predsednika je sada j, konstatirati resnico. Zistrpniki slo ven akega naroda, občinski svet in poslanci pa imajo dolžnost, poskrbeti, da se to dožene in da uradni kerespondenčni urad pove res nioo ! Sleparije javnega mnenja poizkuša »Narod« s naravnoat izmišljenimi poročili. Mi poročamo dejstva, ki b« krijejo tudi s poročili drugih lista?, le »Narcd« dela izjemo, ker mu tako kaže in ker meni, da mu del slovenske inteligence še vedno vse verjame. »Narod« dela z najgrSimi psovkami in lažmi, is vsega pa se vidi, daz3vija stvari po nalogu nemške in baron Hainove strani. Popolnoma izmišljeno je, kar govori »Narod«, da je »javna tajnost«, da so hoteli naši poslanci s škandali razgnati deželni zbor in da ao hoteli napraviti škandal najprej Tavčarju, potem županu Hribarju, potem S^bvveglu in končno dež. predsedniku Hainu. »Min merbt die Absicht und w,rd nicht verstimmt". Tav čar je popolnoma mnenja nDcutsche St ramen", da je škandal, de se Slovenci potegujemo v edinem dež. aboru, kjer imamo večino, za svojo narodno čast. Ca je dr. T«v-čar doživel škandal, je tega sam kriv; zaslužil ga je pa že davno, ker ta »mož rtistih rok ni čiatega značaja" vsak dan v »Naro du« piaari laži in nobene laži ne popravi ! Če dr. Tavčar upije, da je državni zbor užgal dr. Šusteršiču pečat lažnjivca, je to zopet navadna dr. Tavčarjeva laž. Vsa poštena slovenska javnost užiga te dni dr. Tavčarju pečat, da se poizkuša vzdržati le še z najnižjimi lažmi, z izdajalskim sočustvovanjem z našimi narodnimi nasprotniki in s psovkami. Če vse to požirajo mirno nekateri njegovi pristaši, naj ne meni, da bomo drugi tudi mirno prenašali njegove surovosti in da bomo nerazkrinkano pustili njegovo sleparjenje javnega mnenja! Psovkarji pri »S ov. Narodu« si zdaj zmi3l]U|ejo cele pogovore, ki se v deželnem zboru niso vršili. In sicer so ti izmišljeni pogovori polni psovk — prava slika liberalne inteligence. Pri tem se pa liberalcem primeri tudi kaka nesreča .Narod" piše, da je Pire odgovoril dr. Šusteršiču „baraba", Pirčev »Gorenjec* pa je slišal samo: „Vol". Nam je to vseeno. A najbolj zanimivo ]e pa, da poroča „Narod", da je d r. T a v č a r laklicil dr. Šusteršiču: „P r i h o d n j i č prinesem pasji bičvabornieo in prebičalVas bodem, da iz gledate kakor tepena krava". — Tako je torej — po „Narodu* — dr. Tavčar pokazal svojo omiko. V prihodnji seji bomo videli, ali bo dr. Tavčar tudi držal besedo. Videli bomo, ali je v zbornici tudi tako korajžen, kakor v „Narodu". Političen shod, V Moravčah je zborovala včeraj velika množioa (do 400) kato-liško narodnih mož. Oovorila sta dr. Š u • s t e r S i č in Pogačnik. Ljudstvo je zlasti z oairom na zadnje dogodke z nepo pisnim navdušenjem pozdravljalo voditelja katol. narodne stranke in burno odobravalo pcatopanje nafiib p alancev. Z.btevali ao vsi soglaano, da morajo nadaljevati boj brez-ozirno, dokler ne zmagajo. Med izredno čustvenim odobravanjem je izrekel dr. S u -s t e r š i č ob sklepu svojega govora besede, ki izražajo naše geslo v sed.njem burnem času: Umaknemo se edino le, če nam volivci odreko svoje zaupanje. Dokler pa uživamo zaupanje pri volivcih, pri I j u d g t v u , na 8 more z b o j i š č a spraviti edinolesmrt. Inženir Endres ki je izvršil napad na akademika Pretnarja, je bil od sodišča v Kranjski gori zaradi žaljenja na časti in zaradi prestopka zoper telesno varnost obsojen na 24urni zapor. Tudi more plačati odškodnino Pretnarju ter vse stroške. Sodnik je svojo sodbo podprl z razlogom, da tak napad od strani inteligentnega človeka vpliva demoralizujoče na ljudstvo. Zato zasluži strogo kazen. Zastopal je Pretnarja dr. Ravnihar, Eadresa pa njegov drug v veroizpovedanju dr. E g e r. — Is Zatičine. (Otvoritev no vega a o i « k e g a poslopja.) Pomenljiv dan je bil letos 4 oktober (rod Ni. Veličanstva presv. cesari* Franca J žtf* za ZatiJino. Ta din smo ctrorili |0 slovtsnem blfgosio vu novo šob, ki ston na vzvišenem prostoru nad samostanom in je v kraa celi Zatičini. K tej slavnosti je prihitelo v Z iti čino, ki je bila vsa v zastavah, lepo število zunanjih go»tov, med njimi g. c. kr. okrajni nadzornik S t i a s n y in g. sodni svetnik J e n č i č iz Višnje gure. O) pol 10. je bila v opatijaki cerkvi slovesna sr. maš«, katero je daroval mil. gosp. opat. Petje so oskrbeli gg. oistercijani. Po sv. opravilu se je pomikal sprevod iz cerkve k šili po sledečem redu: najprej je šla Šolska mladina in domače učiteljstvo, obč. odbor, kraj ni Šolski svet in stavbeni odbor, duhovščina v ornatu z mil. g. opatom, za njim povabljeni gost|e, c. kr. orožniki in mnego drugega občinstva. Po blagoslovu je nagovoril pred portalom zbrano občinBtvo mil. g. opat v lepem, bIo-verskem nagovoru. V okrašeni šolski sobi I razreda je govcril g. župtn Gorišek ter izročil slovesno kiju ta g. šol. vodji in nadučltelju Kovaču. Nato se zahvali v krasnem govoru g. nadufiitelj Kovač ne-navzočemu g. okr. glavarju, g. županu in obč. odboru, g. okr. šol. nadzorniku, mil, g. opatu in VBem drugim, ki so pripomogli, da ae je dokončala ta prepotrebna stavba. V nadaljnem govoru bodri ctroke k pridnosti in hvaležnosti do staršev, ki so pomagali graditi to poslopje ter obliublja c vsemi močmi delovati z ufiiteljstvom v prospeh šole. G okr. šol. nadzornik S t i a s n y poživlja mladino k pridnemu obisku šole ter jim ■ krasnimi b«sedami stavi v zgled cesarjevo mladostno življenje. Otroci zapojo c Barsko pesem, nato nastopi učenka III. razreda v narodni noši in deklamuje otvoritvi šole primerno pesem. Med posameznimi toč* kami so prepeval otroci narodne pesmi. Po končanem sporedu je bila š.laka mladei po goščena s kavo, kruhom, klobasami in vi nom. OjnHne je bi banket v dobro znani goatilai g. F r i c a. G mp svetnik je napil presv. cesarju, g nadzornik g. nadu8itel|u, županu in stavbnemu odboru, nakar ae je g. naduJitlj zab - »lil. Bilo je še več drugih napitnic. — Roparska morilka V Trstu so »retiraii uem> K t,rnu Staiiuacher, d ma u Krakova v G »liciji, red hudodei stva r.par skega umora, Stolov cner je lansko leto umu rila svojega znsnoa, ga oropala in pobegnila Se'« letos so jo po dolgem iskanju zasledili v T stu Lnanovana ne prizna hud dalstva. — Isročih jo bodo c. kr. deželni sodniji v Kralovu. — Novo slov akademlfino društvo »Tabor« 8 > «i oanovati tisu slo»e.skt aka-dbmi*', k' sn se ločili >-d „Trijrla'»«. — Vipavska dokllška Marijina družba priredi v četrtek, dne 13 t. m., predstavo „ L u r š k a pastirica" v svoji diulbeni dvorani v Vipavi n s'cer ob priliki prihoda p*esv g. knpzošktfa dr. Ant B. Jegliča. Ztčeteu ob 7. uri zvečer. Iz prijaznosti aode!u,ejo tamburaši k. a izobra ževalnega društva v at. Vidu. — Na Reki ao aretirali pobeglo Jo sipino Saoon in njenega aapeljivca Žida Da vida Ustjanoviča. Ustjanovič je pobegnil z omeieno Suhor, katera je po izpovedanju srečno živela s svojim možem, a nekega dne jo je Uat|anovič pregovoril, da sta po begniia. Itnela je tudi svojega otroka seboj — Solaka vest. Za prov. učiteljico na šolo v St, Lovrencu pri Veliki Liki je imenovana absol. učit. kandidatinja gd{. Amalija H i n e k. — Dva mednarodna tatova ao prijeli v Trstu. Prvi je 271etni Gino Bjrdispan iz Vicenze, drugi pa A 1. K a s t e 1 i c iz Litije. Oba ata člana neke mednarodne tatinske družbe. — Preko Reke v Ameriko Na Reko je doSio 3000 izseljeDoa«, ki hočejo v Ameriko. Zupan je prosil ministrstvo, da smejo iiaeljetci ppati do odhoda v praznih vozeh drž. žeif*»n ce. — Birmanoev je bilo 8 septembra D»i D M. v Poliu 114 10. aept. v Mošujah 60, II se nt. v Kamni gorici 108 18 aent. v Javoru 44 25. aept. pri Sv. Katarini 38 2. okt. v Sm«rtnem pod Šmarno goro 52 — Pomanjkanje krme Oiredaja vlada poroča: Ker vsled neugodnega vremena v mnogih krajib primanjkuje krme, je vlada naiprvo prepovedala izvoz krme ter znižala uvoznino za krmo Dalje i« vlada nakazala poljedelske mu ministrstvu 500.000 K, da nakupi krme in jo razproda po primerni ceni. Razne zadruge bodo povabljene na raz govor o tej akoiji. V ta namen hofie vlada od državnega zbora zahtevati Se l1/, milijona kr< n. — Umrl ie v G adou avakultant gosp Ivan Saofic v 27. letu avoje d >be. Umrli je bil srn uook. o. kr. ravnatelja lil. blagajne. V Trž ču je umrl posestnik Aloj 7.<[ P e r n e , v Zigor.u pa g. Aleksander H i 1 t y. — Sneg Pa kamniških in šta|er k h n,anio»h i*- palo ta dva dneva dokaj sncara. C Io »ScbSokl« pri Gradcu ga je dobil. La tošn|a tesen nastopa z resi im preludijem zimi. Na Jesenicah je v soboto padal sneg. — Slovenske književnike vabi od bor za izdajo „ Jugoslovanskega Almanaha" n» s e s t a n e k . ki se vrši v četrtek, 13 t m ob pol 9 uri z e3er v restavra f«|skih prostorih „Narcd. doma" v Lubijani. Rokopisi morajo biti v Ljubljani do 13 t. m. Vh<5 še sporočimo. Ljubljanske novice lavno predavanje. Jutri se javna predavanja »Slov. krSfl. s c zvaze" zopet prično Predavanja se vrše v dru tvenih prostorih, Šilenburgove ulica šter. 6, II, nadstropje. Jutri, točno ob pni 8 u r i z v e -č e r , predava dr. Jan. Ev. Krek o po č e t k u svobodomiselne stranke na Francoakem. Umrl je g. Matevž Trevn vč jraj po i ritki bolezni v 84 letu starcati. Pokojni je bil od leta 1847. zelo delaven član ravnateljstva v trgovskem bolniškem in podpornem društvu, za kar je bil 1 1898. odlikovan z zlatim kri iem s krono za zasiugel Naj v miru počiva! Pogreb bo jutri ob 4 uri popoldne it Kro jaških ulic. — Predsedstvo Slovenskega tr govskega društva „Merkur« poživila svoje člane, da ae pogreba umrlega predsednika trgovskega bolniškega in podpornega druitva gospoda Matevža Trevena v kolikor mogoče velikem številu udeleže. Kranjski deželni zbor jutri ne b: imel seje. Obolel je zopet fliančni komisar g. J a-n e ž i č na bolezni, katero je imel prad me aeci. Sedaj se nahaja na med cinskem oddelku dež. bolnice. Njegovi prijatelji mu žele Bkorajšnjega ozdravljenja I Umrl je Herman K e b e r, zasebni urad nik, star 21 let; v bolnici: Mirija T a v S a r . gostija, 67 let. Semenj. Dne 8 t. m. je bilo na semenj prignanih 546 kon| in volov, 325 krav in telet skupaj 871 glav. Kupčija je bila kl|ub slabemu vremenu dobra, ker so prišli po govein JiTin^ Korošci po konje p» Lihi. Temperatura p»dla od petka do ne-nu pri Žužku, pa je ukradeno okoli 20 kron denaria in nekaj zlatnine. O tatu ni nobenega s>edu. Tatvine v Tonnlesovi tovarni. V Toi-niesovi tovarni je bilo v soboto zvečer ukra deno zaviraču Lanu Baliču med delom 20 K denarja. Poseben vlak z Američani. V aoboto je pel|al poaabni vlak 500 Hrvatov in Dal-matincev skozi Liubljano. Vsi ao ae peljali poizkusit srečo v Ameriki. Z Jesenic ao v soboto zvečer pripeljali z vlakom delovodjo VeihoySska. Poškodovan je tižko na glavi. Z juinega kolodvora je bil s rešilnim vozom odpeljan v deželno bolnišnico. Nesrečen dan je bila za pijance v Ljubljani pretekla sobota. Obležalo je na ulicah sedem močkih, katere je morala policija z znanim vozom za vjetnike prepeljavati na magistrat in jih spraviti v .špehkamro". Menda je novo vino učinkovalo tako silno. Bolan vojak — spoznan zdravim Dae 3. t. m. je prišel k osemtedenski vojaški vaji nadomeatni rezervnik Jožef Malavašič, doma pri S«'. Jočtu, okraj L,ubljana. Dokazano je bilo potom orožniikega poizvedovanja, ki mora biti vsaj za vojaška obla-stva menda vendar merodajn", da j s mladenič več kot deset let bolan. Ima namreč v želodcu bolezen, da ne prenese jedil, ker jih ne more prebavl|ati. — A čudno! Spoznan je bil ta vojafiko službo sposobnim! Najmanje, kar bi se moralo zahtevati, jn pač, da se mož odda v preiskavo v bolnišnico. Sedaj pa se mora vaditi, prebivati v zasilni vojašnici v zaduhlem prostoru in uživati „tečnou prežeranko vojaških konzerv. Na oklicih so gg.: L e o p o 1 d Ver-h o v e c , c. kr. poštni kontrolor, z gdč. Nežo Podberšek; Anton Pelini k, sprevodnik južne železn ce, z gdč. Amalijo Planina; Anton Bag-g i a , strojni ključar, s prodajalko M a r i | o Soršak; Jožef Sand, strou asistent, z gdč. DominikoSchlosser; Josip Skandre, železničar, z gdč J o -žeto Žužek; Štefan štrukelj, železniški uilužbenec, z gdfi Katarino Habjan; Mihael Cennik, sprevodnik juž. želetnice, z gdd. Frančiško Truglas; Frančišek Kranjc, uilužbeneo juž železnice, z Marijo vdovo Vovk; Peter Strban, sluga, z gdč. Marijo Tekavee. Tobačna tovarna v Ljubljani. Obrtni nadzornik poroča o tej lov.rni: Uposeljnih je 2416. Število dni b dežni je 44 300; de-lavni čas iznaša 54 ur na teden Tudi tukaj se je novi službeni red vpelia', o katerem pa obrtni nadzor.lik molči. Zihteval pa je : delavsko varstvene naprave pri električni razsvetljavi po varstvenih cevih, varstveno vreteno na šmirglovi plošči neževbrusnega aparata, pokritav nekega valčka na tleh, zavarovanje plošč ne forme parnega kotla, zavarovanje mahalnih kolea na stroje za re-šetanje, kegeljnih koles pri Ro ittrommelgo-riji in menjalnih koles pri neki strugaraki mizi in naprava jermenih kljuk, ki sluiijo za obešanje ddi palajočih jermenov od transmisije. Obrtni nadzornik hvali tovar-n;ško kuhinjo, kavarno in tovarniško kopel. Koliko je na tem res iicr, bomo o priliki poročal Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgovske g« društva Merkurja.« Išie se: 2 pom ičnika žoleininske atroke za Liubljano, 2 pomočnika železninake atroke za Calje. 1 po.nočnik špecerijske stroke za dtželc, 9 pomočnikov mešane stroie za deželo, 1 pomočnik galanterijske streke za L ubljano, 1 kontorist za deželo, 1 uSeneo za špecerijsko trgovino v L ubijani. Službe išče: 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočmka manufikturn« stroke, 17 pomočnikov mešane stroke, 2 kontorska prakti-kanta. 2 blngainičarki. Mlad lovski pes se je zatekel k Leh-nerju ua Dunajsko cesto št. 60. Tisti, ki ga je iigubil. ga ondi dobi. Cerkveni letopis. Novo cerkev kartnsijanakega samostana v Pleterjah pri St Jerneju bode posvetil dne 3 novembra 11. presvetli gospod knez in šicf dr. Anton Jeguč. K tej cerkveni slovesnosti vabim podpisani vso p. n. duhovščino ljubljanske škofi e in pro* sim, da oni gospodje, ki se mislijo te slovesnosti udeležit', to 8 dni preje naznanijo ali po dopisnici ali drugače predstojništvu samostanskemu in na dan posvečenja s sabo prineso koretelj. Začetek poaveč. brde ob 8. Dom. Peter M. P e p i n O. C »th. rektor aamostana kartuzijanskega v Pleterjah. Pleterje, dne 1. okt. 1904. Bazne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Velik požar. V Toporovu pri Lvovu ie uničil požar 40 hi*. — Na vialice hoče priti neki kaznjenec v brnski kaznilnici. V ponedeljek je vzel kladivo ter ž njim nekega tovariša-kaznjenca tako nakre-sal po glav', da se je revež nezavesten zgrudil na tla. Ko so ga vprašali, z »kaj je to naredil, je odgovoril, da hoče biti obešen. — Plematvo izgube one osebe na Češkem, ki bo prišli do plemstva vsled po-trjenja enih genealogov, ki so bili pozneje vsled raznih sleparij obsojeni. — Slepariji pri oprostitvi od vojakov 83 prišli na sled v Pragi. Neki Porak je ušel rabcru. Ko se je vrnil, je proBil deželne vedrega svetnika Hrdlička, rai ga epro ■ti, bar mu je Hrdlieka obljubil. Ztto je do bil od Poraka 2000 gld. Hrdlička je rato pregovoril Se nekega zdiavnikB, ki je Po-taka res oprostil. — Ko pa je Porak z« pravil vso svojo ded&Cino, je hcdil nad Hidličko, naj mu da onih 20CO gld. nazaj. Ker se je pa Hrdlička spri tudi z onim ■dravnikora, je prišla vsa zadeva na dan — Umrl ),. v Parizu 70 It t »t&ri kija? F.-i derik A* g Bartboldi, katereea delo je velikanski kip »Stobode« v nt\V|orSki luk1. — C u d e n s a m o m o r. Z b 1| bi je zabil v glavo delavec neke ameriške železniške družbe, da se s tem umeri. — Napadeni zdravnik. Zdravnka blezuce pri Sv. Ani v Parizu, dr. Vallcr.a, je napadel neki blazni ter ga nevarno ranil n» \ratu. — Sinova ustrelila m * t e r liAnerike Briatol., V« porojajo: Blizu Fort Blaok-mana, Soott ocun y, sta ustregla gospt. M: nervo Greerovo niona si >ova Robert in Gro ver. Sedaj doliita jeden dru ega umora svoje matere, s nova sta v sobi pijančevald, ko je prišla v st bo ojuna mati in ju posva rila. Pri tem st* oba nn njo streljala. B I« je ra meetu mrtva. — H i e r k i ofo|stro ogrsko moin rico. Dunaj 10. oktot ra. bhod av8tri|sbih zdra^n škh itornc je silen I, raj s« zdravniki b Inifkih btaga|n pripravljalo na splošno stavko, d* zvojuiejo prosto »tlit;? zlrsv niti« rr h' 1 ni- ki h blagajnah Budimpešta. IO. oktobra. Danes se je zopet pričelo zasedanje ogrskega državnega zbora. Trgovinski minister je predložil predlogo za trgovinsko pogodbo z Italijo. Ministrski predsednik je izjavil, da bo predložil volitev komisije za izpremembo poslovnika, ki bo onemogočil tehnično obstruk-cijo. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani javlja tužno vest, da je ujega mnogoletni, vele-zaslužni častni član in ravnatelj, gospod Matevž Treun zasebnik, lastnik zlatega križa s krono za zasluge, načelnik kreditnega društva „Kranjske hranilnice" i. t. d danes ob 8. uri zjutraj, previden s sv. lakramenti za umirajoče, v 84. letu svoje starosti po kratki bo ezui mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabaega piknjnika bo v tore'i dne 11. t m. popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti v Krojaških ulicah št. d k Sv. Krištofu prepeljano, ter ondi v društveno rakev položeno. Dragega rajneega priporočamo v blag spomin Ljubljana, dne 9. oktobra 1904. Fran Terček, Alojzij Lilleg rav. nam. tajnik. Izjava Kdorkoli in komurkoli na moje Ime kaj posodi ali upa, jaz nisem plačnik. l7i0 3_i Celovec -Št. Rupert. Ivan N. Sirnik. Zahvala. Poi i-no zahvalim za vestnem natančio ce nitev i n tako h tr > mi izpl-.čaio tk >KC A po ugodni ceni SuKneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. o \n o mm^m m E? (1/2? I Trgovski sofrudnik železninske stroke z lepo ročno pisavo se sprejme. ponudbe pod „Zves!" na upravništvo »Slovenca". Namizno grozdje, °x ————————6 kilogramov po K 2.50 Dr. Horvath v Szeutendre Uhry. 19£2 7-4 ....................................................................................... l| Grenčica || [I „Florian" || II in liker 11 II „Florian" || || najboljša kapljica jI j j za želodec. 1938 69 J| ....................................................................................mun tlcertea sprejme IVAN REPE, mizarski mojster na Jesenicah na Gorenjskem pod ugodnimi pogoji. Star bi moral biti nad 14 let, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo in čvrste postave. ir,99 2—2 1wr puhovnik se išče za Blejsko Dobravo. Služba jo lahka, renurueracija dobra. — Več pove lgn. Fertin, župnik v Zasipih, p. Bled. i703 3-2 JSiapPodaj je ===== dobfo ohranjen glasovir. Izve se v Škofji Loki, Šolske ulice 3 1705 3-2 i^Suhe gobe v vsaki množini kupujem. Ponudbe z vzorci in ceno na naslov: 1608 Tomdš Chaloupka 3-i Svetec u Biliny, Čechy. * w Pijte r Kiauerjev 1 »Triglav" i •__I____• V • | |t| • M t1Q17/lf9VQlci 17 ca n Iilra«*«ai7 ^ S najzdravejši vseh likerjev. 544 150—1-2 Žalni klobuki = elegantni In po najnižjih cenah. = Nagrobne vence In trakove za vence v največji izberi priporoča Karol Recgnagel, Mestni trg 24. I lakaf la |r«4a]a H viakovritnih trlavalk papirjev, ar*4k, denarjev itd. lavutvanja aa si^« pri trebanJUi, pri iiirebanja najaa»nj- Kih laga dobitka. -Preseae ia nake irebauj*. Menjarična delniška družba „JI E B C V B« I., lolLiili 10 in 13, Dunaj, I., Strsbelgim 2. ■ ▼ vseh gospodarskih in finančnih o kurinih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh ;«wr Pojasnila stvareh, potem vrednostnih papirjev in vestni nasvitl aa'dosego kolikor ja mogoče tisočega abreitovanja pri popolni varnosti naloženih fflavnlo. 134 383