#UMAR íü ■Ö Q) O O i/> E o o X X 'c cu fN O fN >to Ekonomsko ogledalo št. 1, letnik XXVII, 2021 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajic; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Bibijana Cirman Naglič, Ema Bertina Kopitar Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 130 izvodov Prvi natis Ljubljana, januar 2021 ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna. ©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno 3 Tekoča gospodarska gibanja..............................................................................................................7 Mednarodno okolje.....................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji..........................................................................................................11 Trg dela .........................................................................................................................................................17 Cene...............................................................................................................................................................18 Finančni trgi.................................................................................................................................................19 Plačilna bilanca............................................................................................................................................20 Javne finance..............................................................................................................................................21 Statistična priloga..................................................................................................................................23 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 11. januarja 2021. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Izbrane teme 3 Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem valu epidemije covid-19 predvidoma znova skrčila, za leto 2021 pa je predvideno postopno okrevanje. Upad v drugem valu epidemije je bil predvidoma manjši kot v prvem. Podjetja in potrošniki so se novim razmeram že nekoliko prilagodili. Upad storitvenih dejavnosti, ki so jih zajezitveni ukrepi bolj prizadeli, je bil v zadnjem četrtletju po podatkih kazalnika vodij nabave (PMI) manjši kot v drugem četrtletju 2020. V predelovalnih dejavnostih anketirani, za razliko od prvega vala, skrčenja aktivnosti niso pričakovali. Po izrazitem odboju gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju in predvidoma manjšem padcu v četrtem kot spomladi se je BDP evrskega območja po napovedih OECD in ECB v letu 2020 zmanjšal za 7,5 % oz. 7,3 %, v letu 2021 pa se bo povečal za 3,6 % oz. 3,9 %. K rasti v letošnjem letu bodo pomembno prispevali ukrepi denarne in javnofinančne politike ter rast tujega povpraševanja. Največje tveganje za uresničitev napovedi pa ostaja povezano s potekom epidemije oz. z dostopnostjo in učinkovitostjo cepiv ter s tem povezanim sproščanjem ukrepov. Ob strogih zajezitvenih ukrepih se je na začetku zadnjega četrtletja 2020 tudi v Sloveniji prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih z zasebno potrošnjo, precej zmanjšala. Podobno kot v prvem valu epidemije je bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je precej zmanjšalo tudi število delovno aktivnih. Število nočitev domačih turistov je strmoglavilo, potem ko se je močno okrepilo z unovčevanjem turističnih bonov v tretjem četrtletju (ko običajno pomemben del prihodka gostinskih in nastanitvenih storitev sicer ustvarijo tuji turisti, katerih število pa je bilo letos skromno). Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno s poltrajnimi in trajnimi dobrinami. Zaradi manjšega prometa tovornih in osebnih vozil ter tranzita tujih turistov je bila nižja tudi prodaja v trgovini na drobno z motornimi gorivi. Podobno kot v prvem valu pa se je okrepila prodaja živil v trgovini na drobno ter prodaja po pošti in internetu. Trošenje gospodinjstev se je oktobra in novembra ob zaostritvi ukrepov za zajezitev epidemije tako znova močno zmanjšalo, nadalje se je povečalo njihovo varčevanje. Gospodinjstva so še naprej pospešeno odplačevala potrošniške kredite. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je konec leta 2020 nekoliko poglobil. K temu je prispevala precejšnja umiritev rasti cen storitev in hrane, slednje povezujemo z večjo ponudbo zaradi dobre letine, skromno aktivnostjo v gostinstvu ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti. V zadnjih mesecih lani je bil izrazit tudi padec cen poltrajnega blaga, predvsem oblek in obutve. K nižjim cenam so sicer še naprej v največji meri prispevale nižje cene naftnih derivatov. V drugem valu epidemije so bile manj prizadete izvozno usmerjene dejavnosti; zaradi močnega padca v prvem valu pa se je v prvih treh četrtletjih slovenski izvozni tržni delež zmanjšal. V tretjem četrtletju se je sicer znova povečal, kar bi bilo lahko delno povezano z realizacijo v prvem valu epidemije prekinjenih izvoznih tokov. Izvoz blaga v države EU, kamor izvozimo okoli tri četrtine blaga, in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta se po rasti v tretjem četrtletju proti koncu leta nadalje povečala. Manjši prizadetosti industrije v zadnjem četrtletju tako v primerjavi s storitvenim sektorjem kot glede na prvi val epidemije, pritrjuje tudi podatek o porabi elektrike (največji odjemalec so industrijska podjetja), ki je bila v zadnjem četrtletju 2020 le nekoliko manjša kot pred letom, potem ko je bil spomladi padec okoli 15-odstoten. Tovorni promet po slovenskih avtocestah, ki je v prvem valu epidemije padel za okoli četrtino, pa je bil konec leta 2020 približno na ravni predhodnega leta. Ob ohranjanju interventnih ukrepov na trgu dela in predvidoma manjšem padcu gospodarske aktivnosti kot v prvem valu epidemije se je število registriranih brezposelnih decembra nekoliko povečalo večinoma kot posledica sezonskih dejavnikov. Konec decembra je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 % več kot konec novembra in 15,9 % več kot pred letom. Tudi na povprečno bruto plačo od spomladi pomembno vplivajo interventni ukrepi. V zasebnem sektorju se je medletna rast plač od 4 Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna statistike plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, postopoma umirjala. V javnem sektorju pa se je z razglasitvijo drugega vala epidemije in ponovnim izplačevanjem kriznih dodatkov znova nekoliko povišala. Po izboljšanju v tretjem četrtletju se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja po denarnem toku proti koncu leta ponovno povečal. V enajstih mesecih 2020 je znašal 2,6 mrd EUR. Prihodki so zaradi poslabšanja epidemioloških in posledično gospodarskih razmer v oktobru in novembru ponovno zaostali za ravnjo predhodnega leta. Rast odhodkov je podobno kot v tretjem četrtletju ostala precej nižja kot v drugem četrtletju, ko je bila izplačana večina izdatkov povezanih z ukrepi covid-19. Primanjkljaj konsolidirane bilance, ki pretežno izhaja iz državnega proračuna, se je zlasti v novembru tako ponovno okrepil, še večje povečanje pa pričakujemo v decembru. Kljub temu kaže, da v celem letu ne bo dosegel ocene iz sprejetega rebalansa državnega proračuna (4,2 mrd EUR). Razkorak izhaja zlasti iz manjše rasti odhodkov od ocenjenih, kar je povezano tudi z nižjo realizacijo ukrepov za blažitev posledic epidemije od načrtovane. Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Izbrane teme 5 # Slika 1: Drugi val epidemije in ukrepi za njeno zajezitev so v zadnjem četrtletju 2020 v evrskem območju prizadeli predvsem storitvene dejavnosti. ^■Sestavljeni indeks -Predelovalne dejavnosti — Storitve 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 r 00 Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast,pod 50 pa na njegovo krčenje. f Slika 2: Tudi v Sloveniji se je na začetku zadnjega četrtletja zaradi zaprtja nenujnih trgovin in storitev skrčila predvsem prodaja v nekaterih storitvenih dejavnostih. -Trg. na drobno z neživili -Gostinstvo Trg. na drobno z mot. gorivi Trg. z mot. vozi li Trg. na drobno z živili -Potovalne agencije* 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 cn m Vir: SURS, preračuni UMAR. * Junijski podatek je ocena UMAR, ker je bil premalo zanesljiv za objavo. f Slika 3: Trošenje gospodinjstev je bilo tako znova manjše, nadalje se je povečalo njihovo varčevanje in odplačevanje potrošniških kreditov. -Vloge čez noč — Kratkoročne -Dolgoročne -Skupaj 40 f Slika 4: Vpliv drugega vala epidemije na izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti ter tudi promet je bil manjši kot spomladi, tudi gradbena aktivnost se je oktobra skrčila manj kot spomladi. -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -Vred. opr. del v gradbeništvu -Prihodek v prometu in skladiščenju (nom.) Vir: SURS, preračuni UMAR. f Slika 5: Število brezposelnih se je konec leta 2020 nekoliko povečalo, predvsem zaradi sezonskih dejavnikov. 92.000 f 90.000 g 88.000 a. £ 86.000 _Q £ 84.000 c i= 82.000 ju 80.000 § 78.000 ^ 76.000 74.000 000 2 0 2 000000000000000000 222222222222222222 000000000000000000 r^r^rNr^r^r^r^r^r^r^r^rNr^r^r^r^rNr^ QQQQQQQQQ<—<—<—<—<—<—<—<—<— <• <——Ln<^rocorovoc fOCNfOfOfOfOfOfOfO'— CNfO i-t-INtNOi Vir: ZRSZ. Opomba: Rožnati stolpci prikazujejo dnevne (neuradne) podatke, sivi pa uradne ob koncu meseca. 0000 22 00 2.2.. 2..22 0000 222 000 CN CN CN .2.2.2.2 f Slika 6: Konec leta se je primanjkljaj bilance javnega financiranja ponovno povečal. lJavnofinančni saldo 0 -100 cc 3 LU -200 oi E v -300 o dl lsa -400 in č aj -500 o 5 -600 -700 Vir:MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. 10 0 -10 Vir: BS tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 Tekoča gospodarska gibanja 9 Mednarodno okolje f Slika 1: Prispevek izdatkovnih komponent h gospodarski rasti v evrskem območju 14 12 o > 10 CL 8 Q CO JŠ 6 E o 4 E £ 2 & 0 č -2 -4 ai >U -6 -8 > tL -10 -12 CL I Neto izvoz i Državna potrošnja ISpr. zalog in vredn. pred. Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. -BDP (desna os) 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 Q1 19 Q2 19 Q3 19 Vir: Eurostat. -10-iš -12 cc Q4 19 Q1 20 Q2 20 Q3 20 Gospodarska aktivnost evrskega območja je v tretjem četrtletju 2020 močno okrevala zlasti zaradi izrazitega odboja zasebne potrošnje, v zadnjem četrtletju pa je predvidoma ponovno upadla. BDP se je v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 12,5 % (desez.), medletni upad pa je bil manjši (-4,3 %, desez.). K izrazitemu zvišanju aktivnosti je prispevalo domače in tuje povpraševanje, največ zasebna potrošnja. K izrazitemu odboju je ob sproščanju prisilnega varčevanja prispevalo zlasti povpraševanje po trajnih proizvodih in povečanje izdatkov za storitve. Gospodarska aktivnost evrskega območja je zaradi vnovične zaostritve zajezitvenih ukrepov v zadnjem četrtletju 2020 predvidoma ponovno upadla, vendar manj kot spomladi. Zajezitveni ukrepi ob drugem epidemiološkem valu so usmerjeni zlasti k storitvenim dejavnostim, manj je motenj v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. K manjšemu upadu aktivnosti pa so prispevale tudi prilagoditve podjetij in potrošnikov novim razmeram. Na manjše znižanje kot spomladi kažejo tudi tekoči gospodarski kazalniki, med drugim sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI). V predelovalnih dejavnostih se je decembra izboljšal na najvišjo vrednost po maju 2018, v storitvenih dejavnostih pa ponovno nakazoval na upad aktivnosti v zadnjem četrtletju, a se ohranil precej nad spomladanskimi vrednostmi. f Slika 2: Gospodarske napovedi za evrsko območje Consensus, december 20 I I 2021 Vir: Consensus Economics, ECB, OECD. Gospodarska aktivnost evrskega območja se bo po globokem upadu v 2020 po napovedih mednarodnih institucij v 2021 ponovno okrepila. Okrevanje aktivnosti v tretjem četrtletju 2020 je bilo močnejše kot so pričakovale mednarodne institucije. V svojih zadnjih, decembrskih, napovedih so nekoliko ublažile napovedi upada gospodarske aktivnosti v letu 2020, kljub pričakovanemu ponovnemu poslabšanju v zadnjem četrtletju. Po napovedih OECD in ECB se bo gospodarska aktivnost evrskega območja zmanjšala za 7,5 % oz. 7,3 %. Ob predpostavki postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov in zmanjševanja negotovosti zaradi obetov o učinkovitih cepivih se bo gospodarska aktivnost v letu 2021 začela postopoma krepiti. Ob znatni podpori denarne in javnofinančne politike ter krepitvi tujega povpraševanja naj bi BDP evrskega območja glede na napovedi OECD in ECB zrasel za 3,6 % oz. 3,9 %. Največje tveganje za uresničitev napovedi je povezano s potekom epidemije. Hitrejše izboljšanje epidemioloških razmer ob široki uporabi učinkovitega cepiva ali zdravila bi privedlo do večjega okrevanja gospodarstva evrskega območja, v primeru nadaljnjih obsežnih zapor gospodarstva zaradi vztrajanja zaostrenih epidemioloških razmer pa bo okrevanje evrskega območja šibkejše od osrednje napovedi. E -1 e m -2 I OECD, december 20 ■ ECB, december 20 2 0 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 i Slika 3: Efektivni tečaji o » o o - NEER (ožji nabor) — -REER_hicp (širši nabor) -NEER (širši nabor) ----REER_hicp (širši nabor) > .K. on O. T3 102 100 12341234123412341234123412341234 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vir: ECB, preračuni Umar. Povišanje NEER pomeni apreciacijo evra do košarice valut 37 (ožji nabor) oz. 60 (širši nabor) trg. partneric, ki vklj. tudi Turčijo in Rusijo. Krepitev vrednosti evra do košarice tujih valut se je proti koncu leta 2020 ustavila. Od začetka pandemije covid-19 (marca 2020) do konca leta 2020 je evro apreciiral do večine valut pomembnejših trgovinskih partneric; najizraziteje do valut držav z že prej nestabilnim makroekonomskim in finančnim okoljem (npr. turške lire) in izvoznic energentov (npr. ruskega rublja). Proti koncu leta je prišlo tudi do ponovne opaznejše apreciacije evra do ameriškega dolarja. Hkrati pa je v zadnjem četrtletju evro pričel opazneje depreciirati do valut posameznih azijskih držav (npr. kitajskega juana), kjer so bile zaradi uspešnejše zajezitve epidemije tudi gospodarske posledice v tem obdobju manjše. Nominalni efektivni tečaj Slovenije (NEER), ki prikazuje razmerje med evrom in košarico valut trgovinskih partneric,1 tako v zadnjem četrtletju ni več beležil močnejše krepitve, značilne za predhodni dve četrtletji. Pritisk na cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov (merjen s kazalnikom REER_hicp), kot posledica lanske krepitve evra, je sicer blažila šibkejša rast končnih cen (merjenih z inflacijo) v primerjavi s trgovinskimi partnericami. = 1 1 Uteženo glede na njihovo pomembnost v zunanjetrgovinskih tokovih Slovenije f Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %* 2019 XI 20 XII 20 2020 XII 20/XI 20 XII 20/XII 19 2020/2019 Brent USD, na sod 64,28 40,19 49,99 41,82 17,1 -25,6 -34,9 Brent EUR, na sod 57,20 36,50 40,96 37,02 12,2 -30,9 -35,3 USD/EUR 1,119 1,183 1,217 1,141 2,8 9,5 2,0 3-mesečni EURIBOR, v % -0,357 -0,521 -0,538 -0,427 1,7 14,3 7,0 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 Tekoča gospodarska gibanja 11 Gospodarska gibanja v Sloveniji f Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -Vred. opr. del v gradbeništvu -Prih. v trgovini na drobno -Storitveni prihodek (nom.) o 180 Vir: SURS, preračuni UMAR. Drugi val epidemije je močneje prizadel predvsem nekatere storitvene dejavnosti, rast bolj izvozno usmerjenih dejavnosti pa se je nadaljevala. Zaprtje nenujnih trgovin in nekaterih storitev je na začetku zadnjega četrtletja vplivalo na skrčenje njihove prodaje, podobno kot v spomladanskem prvem valu je bil padec največji v gostinstvu. Gradbena aktivnost se je oktobra nekoliko zmanjšala. Nadalje pa se je povečala proizvodnja izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti, še naprej se je krepil tudi izvoz v EU, nekoliko se je povečal tudi prihodek v prometu. Razpoloženje v gospodarstvu, ki se je v zadnjem četrtletju lani pričakovano poslabšalo, je v vseh dejavnostih ostalo ugodnejše kot spomladi. I Slika 5: Poraba elektrike -Avstrija -Francija -Hrvaška -Italija -Nemčija -Slovenija Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Medletni upad tedenske porabe elektrike je v drugem valu epidemije ostal občutno manjši kot spomladi. V povprečju je bila tedenska poraba elektrike novembra in decembra medletno nižja za 3 %2 (spomladi za okoli 15 %). Manjši upad od spomladanskega je zlasti posledica manjše prizadetosti industrijske porabe, ki predstavlja največji delež v skupni porabi elektrike. Izmed naših najpomembnejših trgovinskih partneric je bil medletni upad porabe največji v Avstriji (8 %). V Italiji in Franciji je tako kot v Sloveniji znašal okoli 3 %, v Nemčiji in na Hrvaškem pa je bila poraba enaka lanski. 2 Iz izračuna je izločen teden v času božiča (21. 12.-25. 12. 2020), ko je bila tedenska poraba elektrike medletno višja za 19 %, predvsem kot posledica ugodnejše razporeditve praznikov v letu 2020 z vidika delovanja gospodarstva. # Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah v letih 2019 in 2020 -Stopnja rasti (d. os.) 100 90 80 0 70 E _o 60 .C C 50 01 C) > 40 c! o 30 S 20 10 0 > a Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR. 10 5 0 -5 -10 > o -15 C -20 ■O 01 s -25 -30 -35 -40 Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil decembra 2020 malenkost večji kot pred letom, a tudi zaradi dveh delovnih dni več. Promet se je ob ukrepih v prvem valu epidemije v aprilu medletno znižal za več kot 35 %, pri čemer je bilo znižanje večje od upada proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodka v storitvah. S sprostitvijo zajezitvenih ukrepov in okrevanjem industrije ter storitev se je zaostanek v nekaj mesecih zmanjšal in v tretjem četrtletju znašal okoli 6 %. Zajezitveni ukrepi v drugem valu z omejitvami v storitvenih dejavnostih na promet tovornih vozil niso pomembneje vplivali. Še posebej se je promet izboljšal novembra in zlasti decembra, ko je spet presegel primerljivo raven iz leta 2019, a je bilo to povezano tudi z enim oziroma dvema delovnima dnevoma več v omenjenih mesecih. Promet tovornih vozil je bil decembra medletno višji za 0,2 %, od tega promet domačih vozil za 1,8 %, pri tujih pa je bil še nižji za 1,0 %. 2019 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 f Slika 7: Blagovna menjava - realno -Izvoz v države EU -Uvoz iz držav EU ccccccccccc fOfOfOfOfOfOfOfOfOfOfO Vir: SURS, preračuni UMAR. Okrevanje blagovne menjave se je kljub neugodnim epidemiološkim razmeram v Sloveniji in EU v jesenskih mesecih nadaljevalo. Ponovni razmah epidemije in sprejetje zajezitvenih ukrepov v naših glavnih trgovinskih partnericah oktobra in novembra nista imela vidnejšega vpliva na izvozno aktivnost z državami EU. Novembra se je realni izvoz v EU še povečal in se približal predkriznim ravnem. Zastalo pa je okrevanje uvoza, kar je predvsem povezano z upadom zasebne potrošnje v Sloveniji zaradi sprejetih zajezitvenih ukrepov, zaradi delovanja industrijskih dejavnosti pa manj z uvozom proizvodov za vmesno porabo. V prvih enajstih mesecih je uvoz iz držav EU (-11,6 %) upadel bolj kot izvoz (-9,9 %). Izvozna pričakovanja se decembra niso bistveno spremenila glede na predhodnih nekaj mesecev, podjetja pa so bila glede prihodnjega tujega povpraševanja bolj optimistična kot med prvim valom epidemije spomladi. f Slika 8: Slovenski izvozni tržni delež na svetovnem trgu blaga (z izločenim vplivom izvoza farmacevtskih izdelkov v Švico*) .l.lll g 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2020 2020 q1 q2 q3 Vir: UN Comtrade, SURS; preračuni Umar. * Izvoz farmacevtskih izdelkov v Švico predstavlja približek močno povečanega izvoza predhodno uvoženih farm. izd., katerega vpliv na BDP je neznaten in ga podatki o izvozu nacionalnih računov ne vključijo. Slovenski izvozni tržni delež se je po globokem padcu v prvem epidemiološkem valu, v tretjem četrtletju 2020 ponovno povečal. Širjenje epidemije covid-19 po svetu je povzročilo močan upad svetovnih uvozno-izvoznih blagovnih tokov. Ob še globljem padcu slovenskega izvoza - tudi zaradi izvozne usmerjenosti na med epidemijo bolj prizadet trg EU - se je slovenski tržni delež na svetovnem trgu v pomladanskih mesecih leta 2020 močno znižal. V tretjem četrtletju 2020 je sledila ponovna rast (medletno za 0,6 %)3, ki bi bila lahko delno povezana z realizacijo v predhodnem četrtletju prekinjenih izvoznih tokov. V povprečju prvih treh četrtletij leta 2020 se je slovenski tržni delež na svetovnem trgu medletno znižal za 1,7 %, na trgu EU pa za 0,3 %. Na podlagi podrobnejših podatkov izvozno-uvoznih tokov držav EU, kamor so usmerjene približno tri četrtine slovenskega izvoza blaga, ocenjujemo, da je k znižanju slovenskega tržnega deleža prispevala tudi izvozna specializacija, zlasti zaradi visokega deleža izvoza osebnih vozil, ki je bil ob izbruhu korona krize močneje prizadet. Neugoden vpliv sestave izvoza je sicer blažilo okrepljeno povpraševanje po farmacevtskih proizvodih, s prav tako visokim deležem v slovenskem izvozu. Vsi podatki za leto 2020 so začasni. 3 5 4 2 0 Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 Tekoča gospodarska gibanja 13 f Slika 9: Storitvena menjava - nominalno Storitvena menjava s tujino se je oktobra nadalje povečala, a je še naprej ostala na precej nižji ravni kot v enakem obdobju lani.4 Nadaljevalo se je okrevanje izvoza večine glavnih skupin storitev, razen potovanj. K nižjemu medletnemu upadu izvoza storitev je v zadnjih mesecih opazneje prispevalo povečanje izvoza gradbenih storitev in ostalih poslovnih storitev , ki skupaj predstavljajo okoli eno tretjino celotnega izvoza storitev, njihov izvoz je bil višji kot pred letom. Kljub ugodnim gibanjem v zadnjih mesecih je izvoz transportnih storitev ostal nižji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Opazno nižje kot pred letom je bilo še naprej trošenje tujih turistov v Sloveniji. Gibanja pri uvozu storitev so bila manj izrazita kot pri izvozu, okrevanje pa je bilo nekoliko počasnejše. Podobno kot pri izvozu je k upadu največ prispevalo trošenje slovenskih gostov v tujini, medletni zaostanek pa se je septembra in oktobra zaradi dodatnih omejevalnih ukrepov za prehod meje še povečal. V prvih desetih mesecih se je nominalni izvoz storitev sicer zmanjšal za 20,5 %, uvoz pa za 17,3 %. 4 Po plačilno-bilančni statistiki. f Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji 2019 XI 20/X 20 XI 20/XI 19 I -XI 20/I-XI 19 Izvoz blaga, realno1 9,3 -1,43 1,9 -1,5 - v EU 4,3 2,23 1,9 -9,9 Uvoz blaga, realno1 11,7 12,73 16,1 -3,5 - iz EU 4,1 0,13 0,2 -11,6 Industrijska proizvodnja, realno 3,1 0,23 -0,8 -6,7 - v predelovalnih dejavnostih 3,5 0,13 -1,1 -6,5 2019 X 20/IX 20 X 20/X 19 I-X 20/I-X 19 Izvoz storitev, nominalno2 7,0 6,83 -18,64 -20,54 Uvoz storitev, nominalno2 4,6 5,73 -16,04 -17,34 Gradbeništvo - vrednost opravljenih gradbenih del, realno 3,3 -2,33 -0,3 -2,1 Trgovina - realni prihodek 4,3 -1,23 -6,34 -7,84 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 5,4 -0,73 -8,74 -11,24 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. -Izvoz storitev -Uvoz storitev Vir: BS, preračuni UMAR. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 I Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih -Pred.dejavnosti — Visoko teh.zahtevne -Sr.visoko tehzahtevne -Sr.nizko teh.zahtevne -Nizko teh.zahtevne Vir: SURS, preračuni UMAR. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je proti koncu lanskega leta nadalje povečala kljub zaostrenim epidemiološkim razmeram v Sloveniji in EU. K rasti so prispevale predvsem srednje tehnološko zahtevne panoge, ki so novembra znova presegle ravni izpred leta. Okrevanje je ostalo najpočasnejše v proizvodnji motornih vozil, ki je še zaostajala za ravnmi izpred leta. Precej pa se je v zadnjih mesecih povečala proizvodnja v kovinski industriji in večini ostalih panog, ki proizvajajo vmesne proizvode. Novembra so večinoma presegle ravni izpred leta (med njimi predvsem gumarska in kemična industrija). Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki je bila v prvem valu najmanj prizadeta, je ostala na visoki ravni. Zmanjšala pa se je proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog, ki je bila novembra v vseh panogah tudi medletno nižja (z izjemo lesne industrije). Obeti ostajajo ugodni, saj večina podjetij pričakuje rast proizvodnje tudi v začetku letošnjega leta. # Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu -Desezonirani podatki -Trimesečne drseče sredine, desezonirano cccdcccszccc (0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Po krepitvi v tretjem četrtletju se je gradbena aktivnost oktobra malce znižala. Vrednost opravljenih del se je znižala za 2,2 %, a še vedno precej presegala ravni iz pomladanskih mesecev. V primerjavi z letoma 2018 in 2019 je bila gradbena aktivnost v zadnjih mesecih precej nižja v gradnji nestanovanjskih stavb, malce višja v gradnji inženirskih objektov, znatno višja pa v gradnji stanovanjskih stavb (kjer pa so podatki za zadnje mesece manj zanesljivi). Kratkoročni obeti ostajajo ugodni v gradnji inženirskih objektov in stanovanjskih stavb, slabše pa kaže gradnji nestanovanjskih stavb. V zadnjem letu se je zaloga pogodb v gradnji inženirskih objektov okrepila za 23 %, v gradnji nestanovanjskih stavb pa znižala za 11 %. Skupna načrtovana površina stanovanjskih stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, je bila v zadnjega pol leta za 14 % višja kot v enakem obdobju lani. # Slika 12: Cene in transakcije stanovanjskih nepremičnin, 3. četrtletje 2020 -Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) -Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) -Cene novih stan. nepremičnin (desna os) 120 115 110 105 100 95 90 85 80 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljiviod leta 2010 naprej. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v tretjem četrtletju umirila; po odpravi omejitvenih ukrepov poslovanja se je promet z njimi močno povečal in je bil podoben kot pred letom. V povprečju prvih devetih mesecev 2020 so bile cene medletno višje za 4,4 % (v tretjem četrtletju za 3,3 %), kar nakazuje na umirjanje rasti cen glede na zadnja tri leta (s povprečno letno rastjo skoraj 8 %). Zvišanje cen v prvih devetih mesecih 2020 je bilo predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin, predvsem stanovanj (5,5 %). Medletno so bile višje tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi pa se je opravilo manj kot 3 % vseh transakcij. Med njimi so visoko rast dosegle cene družinskih hiš, ki pa so poleg rabljenih družinskih hiš edine zaostajale za cenami iz leta 2008 (za 14,5 %). Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 Tekoča gospodarska gibanja 15 f Slika 13: Prihodek v trgovini -Skupaj -Trg. na debelo Trg. z mot. vozili Trg. na drobno 140 120 \ 1 Vir: SURS, preračuni UMAR: Prodaja v trgovini se je ob zaprtju nekaterih nenujnih prodajaln in drugih omejitvenih ukrepih oktobra še znižala in po predhodnih podatkih novembra nadalje upadla v večini segmentov. Prihodek je oktobra upadel v vseh treh glavnih panogah. Najbolj v trgovini z motornimi vozili, kjer so bila nihanja tudi v preteklih mesecih največja. Nekoliko se je zmanjšala tudi prodaja v trgovini na debelo in v trgovini na drobno. Znotraj slednje je močneje upadla že tako nizka prodaja motornih goriv, ki je v prvih desetih mesecih leta 2020 tudi najbolj (skoraj za četrtino) zaostajala za rezultati iz leta 2019, na kar je vplival nižji tovorni promet, manjši poletni tranzit turistov in manjša prodaja goriv gospodinjstvom. Podobno kot na začetku prvega vala epidemije se je tudi na začetku drugega okrepila prodaja živil v trgovini na drobno, visoka pa je ostala tudi prodaja neživil po pošti in preko interneta. I Slika 14: Prihodek v tržnih storitvah -Skupaj* -Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami. Prihodek se je oktobra v tržnih storitvah ponovno zmanjšal. Ob ponovnem zaprtju nastanitvenih in gostinskih obratov se je, podobno kot v prvem valu epidemije, najbolj zmanjšal v gostinstvu, kjer se je v predhodnih mesecih tudi zaradi unovčenja turističnih bonov močneje okrepil. Zmanjšal se je tudi prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih zaradi padca tako v telekomunikacijskih kot računalniških storitvah ter nekoliko tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih (predvsem v arhitekturno-projektantskih storitvah). Kljub nadaljnjemu krčenju prihodka v potovalnih in zaposlovalnih agencijah pa se je okrepil prihodek v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem kot posledica rasti v dejavnosti dajanje v najem in zakup ter pisarniških storitvah. V prometu pa se je rast prihodka znova nekoliko upočasnila. f Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Potrošnja gospodinjstev -Real. prih. v trg. z neživili -Real. prih. v trg. z živili -Prodaja osebnih avtov fiz. osebam -Prenočitve domačih turistov (desna os) OOOOOOOOOOO Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q4 2020 je, razen pri avtih, povprečna vrednost za oktober in november. Trošenje gospodinjstev je po okrevanju v tretjem četrtletju oktobra in novembra močno upadlo, kar je bila predvsem posledica ponovnega zaprtja nenujnih trgovin in storitev. To se je odrazilo v močnem upadu prodaje osebnih avtomobilov in večine ostalih neživilskih proizvodov v klasičnih trgovinah; prodaja po pošti in internetu pa je oktobra ostala visoka in bila v prvih desetih mesecih medletno večja za več kot polovico. Z zaprtjem nastanitvenih in gostinskih obratov je strmoglavilo število prenočitev domačih turistov, ki se je v poletni sezoni ob unovčenju turističnih bonov skokovito povečalo. Zmanjšali so se izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve, kjer so sicer tudi v poletnih mesecih ostali določeni omejitveni ukrepi. Nasprotno se je, podobno kot na začetku prvega vala epidemije, okrepila prodaja živil v trgovini na drobno. o 140 120 a 100 180 120 0 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 I Slika 16: Gospodarska klima -Gospodarska klima -Predelovalne dej. -Trg. na drobno -Storitvene dej. -Gradbeništvo -Potrošniki Razpoloženje v gospodarstvu se je konec leta nekoliko izboljšalo, potem ko se je od razglasitve drugega vala epidemije na začetku zadnjega četrtletja poslabševalo. K decembrskemu izboljšanju zaupanja v storitvenih dejavnostih, trgovini na drobno in zaupanja potrošnikov je prispevala predvsem začasna sprostitev nekaterih storitvenih dejavnosti in odprtje nenujnih trgovin pred božično-novoletnimi prazniki. Zaupanje se je izboljšalo tudi v gradbeništvu, ki poleg predelovalnih dejavnosti ostaja med manj prizadetimi dejavnostmi. V vseh dejavnostih je zaupanje v zadnjem četrtletju ostalo nad ravnmi iz prvega vala epidemije. Vir: SURS, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 Tekoča gospodarska gibanja 17 Trg dela f Slika 17: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb I Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 160 140 120 100 80 60 40 20 0 fCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfC Število registriranih brezposelnih je decembra nekoliko poraslo, potem ko se v predhodnih treh mesecih ni bistveno spreminjalo. Konec decembra je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 % več kot konec novembra in 15,9 % več kot pred letom. Ob ohranjanju interventnih ukrepov decembrsko povečanje ni bistveno odstopalo od predhodnih let, ko je bilo večinoma posledica sezonskih dejavnikov. Na manjše povečanje v primerjavi s spomladanskimi meseci vpliva tudi predvidoma manjši padec gospodarske aktivnosti kot ob prvem valu. Število delovno aktivnih je bilo oktobra medletno manjše za 1,4 %, kar je enako kot septembra. Med dejavnostmi z največjim padcem so ostale druge raznovrstne dejavnosti (11,2 %) in gostinstvo (8,8 %), v predelovalnih dejavnostih je bil upad 3,4-odstoten. Vir: SURS, ZRSZ,preračuni UMAR. I Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Zasebni sektor -Javni sektor -Skupaj 14,0 ™ 12,0 1 10,0 m & 8,0 "Ö ^ 6,0 0 1 4,0 S 2,0 m I 0,0 "Ö i -2,0 -4,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Medletna rast povprečne bruto plače je v oktobru znašala 4,6 %, na njo pa od spomladanskih mesecev pomembno vplivajo izplačila kriznih dodatkov in vključitev zaposlenih v interventne ukrepe za ohranjanje delovnih mest. V zasebnem sektorju se je rast od aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna statistike plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, vidneje umirila. V javnem sektorju pa se je rast plač po prenehanju izplačevanja dodatkov (izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi) upočasnila sredi leta. Od sredine oktobra, ko je bil razglašen drugi val epidemije, se je s ponovnim izplačevanjem dodatkov (sicer v manjšem obsegu kot v prvem valu) nekoliko povišala. f Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2019 X 20/IX 20 X 20/X 19 I-X 20/I-X 19 Delovno aktivni2 2,5 0,01 -1,2 -0,5 Povprečna nominalna bruto plača 4,3 0,31 4,6 5,4 zasebni sektor 3,9 -0,31 2,9 4,5 javni sektor 5,4 1,11 7,1 6,6 v tem sektor država 6,5 3,81 9,1 8,3 v tem javne družbe 2,7 -0,2' 1,4 1,7 2019 X 19 IX 20 X 20 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,7 7,6 9,0 8,8 v % 2020 XII 20/XI 20 XII 20/XII 19 I-XII 20/I-XII 19 Registrirani brezposelni 14,6 3,7 15,9 14,6 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 Cene f Slika 19: Cene življenjskih potrebščin -Slovenija -Evrsko območje Vir: SURS, Eurostat. Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je konec leta nekoliko poglobil.5 Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletna rast cen storitev se je močno umirila in je bila najnižja po februarju 2016 (0,2 %). Precej se je upočasnila tudi rast cen hrane, kar povezujemo z večjo ponudbo hrane zaradi dobre letine, manjšo aktivnostjo gostinskih in hotelskih storitev ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti (šole). V zadnjih mesecih je bil izrazit tudi padec cen poltrajnega blaga, predvsem zaradi nižjih cen obleke in obutve. K nižjim cenam je sicer še naprej v največji meri prispeval medletni padec cen naftnih derivatov, vendar je bil tokrat njihov negativni prispevek zaradi tekoče mesečne rasti manjši kot v preteklih mesecih. 5 Zaradi dodatnih omejitvenih ukrepov so na SURS-u velik del drobnoprodajnih cen neživilskih izdelkov in storitev zbrali po telefonu in prek spletnih strani ponudnikov. Cene izdelkov in storitev, ki jih ni bilo mogoče zbrati, pa temeljijo na ocenah na osnovi preteklih cenovnih gibanj, ali gibanj cen znotraj, ali višjih agregatov in predstavljajo 9,8 % indeksa cen življenjskih potrebščin. f Slika 20: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev - Domači trg -Tuji trg Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so tudi novembra ostale medletno nespremenjene. Nizka rast cen na domačem trgu, ki je ostala okoli 1-odstotna, je bila v veliki meri posledica medletno nižjih cen v skupini surovin in več kot 2-odstotne rasti cen v ostalih namenskih skupinah. Znova so najbolj narasle cene energentov (3,8 %), a se njihova rast postopoma umirja. Medletni padec cen proizvodov slovenskih proizvajalcev na tujih trgih je ostal okoli 1-odstoten. Medletno nižje so bile cene v vseh namenskih skupinah z izjemo cen v skupini trajnega blaga za široko porabo, kjer so bile cene medletno višje za skoraj 1 % zaradi nekoliko izrazitejše tekoče rasti v novembru. 4 Vir: SURS f Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 19/XII 18 I 20-XII 20/ I19-XII 19 XII 20/XI 20 XII 20/XII 19 Skupaj 1,8 -0,1 -0,3 -1,1 Hrana 3,5 3,7 -0,7 1,1 Goriva in energija 1,2 -9,7 1,6 -9,9 Storitve 2,9 1,6 -0,8 0,2 Ostalo1 0,4 -0,1 -0,3 -0,5 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 0,7 -0,5 -0,1 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 1,5 0,5 -0,2 -0,4 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju. Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 Tekoča gospodarska gibanja 19 Finančni trgi f Slika 21: Krediti domačim nebančnim sektorjem -Potrošniški Stanovanjski -Podjetja in NFI -Skupaj Medletni upad obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je novembra še nekoliko poglobil. Pretežen del znižanja je bil posledica manjšega kreditiranja podjetij, vendar se je njihovo razdolževanje v zadnjih dveh mesecih upočasnilo. Na medletni ravni je skromno naraščal le obseg kreditov gospodinjstvom, a se je njihova rast v zadnjih mesecih še nekoliko upočasnila. To je bilo v veliki meri posledica okrepljenega razdolževanja gospodinjstev v obliki potrošniških kreditov, ki so bili medletno nižji za 7,2 %, rast stanovanjskih kreditov pa se je ohranila nekoliko nad 4 %. Med viri financiranja se še naprej krepi obseg vlog nebančnih sektorjev, ki so bile na medletni ravni višje za skoraj desetino. Njihova ročnostna struktura pa se še vedno poslabšuje, saj se krepijo le vloge čez noč. Hitro naraščajo tako vloge gospodinjstev kot tudi podjetij. Odvisnost bank od tujih bančnih virov tako ostaja nizka. Delež nedonosnih terjatev merjenih z zamudami nad 90 dni je oktobra ostal 1-odstoten. Vir: BS f Slika 22: Donosnosti do dospetja evrskih obveznic -Slovenija -Portugalska -Španija Italija -Irska -Nemčija -Avstrija ddcccccc Vir: Bloomberg. Razmere na obvezniških trgih držav članic evrskega območja so konec lanskega leta kljub poslabšanju epidemioloških razmer ostale ugodne. Ob pričakovanju vlagateljev, da bodo nosilci ekonomskih politik podaljševali obstoječe ukrepe, dokler bo to potrebno, in po potrebi sprejeli tudi nove, se je donosnost do dospetja slovenske obveznice v zadnjem četrtletju 2020 znižala za nekoliko več kot 20 b. t., na 0,12 %. Nekoliko manj izrazito se je znižal razmik do nemške obveznice, ki pa je bil s 45 b. t. na nižji ravni kot pred izbruhom epidemije. f Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 30. XI 19 31. XII 19 30. XI 20 30. XI 20/31. X 20 30. XI 20/30. XI 19 Krediti skupaj 23.286,2 23.168,1 23.056,7 -0,1 -1,0 Krediti podjetjem in NFI 10.654,2 10.538,1 10.495,7 -0,2 -1,5 Krediti državi 1.653,7 1.649,4 1.554,5 0,6 -6,0 Krediti gospodinjstvom 10.978,3 10.980,6 11.006,6 -0,2 0,3 Potrošniški 2.948,5 2.922,3 2.735,5 -1,2 -7,2 Stanovanjski 6.568,0 6.587,2 6.840,4 0,5 4,1 Ostalo 1.461,9 1.471,1 1.430,6 -1,3 -2,1 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 20.285,7 20.804,7 22.517,0 1,3 11,0 Čez noč 15.724,2 16.259,4 18.546,9 1,9 18,0 Vezane 4.561,5 4.545,2 3.970,1 -1,4 -13,0 Bančne vloge centralne države skupaj 721,6 691,7 574,9 1,6 -20,3 Vloge nefinančnih družb skupaj 6.834,0 6.792,9 7.800,9 1,0 14,1 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 Plačilna bilanca # Slika 23: Tekoči račun plačilne bilance ■ Sekundarni dohodki ■ Blagovna menjava -Tekoči račun I Primarni dohodki Storitvena menjava 2000 1000 0 -1000 -2000 Vir: BS, preračuni UMAR. Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije so se na tekočem računu plačilne bilance odrazili predvsem na segmentu menjave blaga in storitev. Presežek tekočega računa, ki se je oktobra znova povečal, je bil najvišji doslej in v zadnjih dvanajstih mesecih znašal 3,2 mrd EUR (6,9 % ocenjenega BDP). K medletno višjemu presežku je največ prispeval višji blagovni presežek - realni padec uvoza je bil večji od izvoza, izboljšali so se tudi pogoji menjave. Storitveni presežek se je nadalje znižal večinoma zaradi zmanjšanja presežka v segmentu potovanj, povečal pa se je presežek menjave storitev z višjo dodano vrednostjo (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve ter storitve raziskav in razvoja). Presežek tekočega računa se je okrepil tudi zaradi nižjih neto odlivov sekundarnih dohodkov (predvsem zaradi manjših plačil v proračun EU iz naslova DDV ter manjših plačil prispevkov in davkov tujini). Neto odlivi primarnih dohodkov so ostali na podobni ravni. V strukturi so se povečali neto odlivi dohodkov od dela in dohodkov od kapitala, Slovenija pa je prejela več subvencij za kmetijsko in ribiško politiko. f Tabela 6: Plačilna bilanca I-X 2020, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-X 19 Tekoči račun 31986,5 29091,7 2894,8 2453,1 Blago 24433,2 22212,5 2220,7 1265,9 Storitve 5630,6 3905,9 1724,8 2356,0 Primarni dohodki 1250,9 1888,2 -637,3 -654,3 Sekundarni dohodki 671,7 1085,0 -413,3 -514,4 Kapitalski račun 1052,3 1164,8 -112,5 -76,6 Finančni račun 5085,1 6867,7 1782,6 2457,8 Neposredne naložbe 744,3 331,8 -412,6 -529,4 Naložbe v vrednostne papirje 3499,7 512,2 -2987,5 452,9 Ostale naložbe 925,2 5966,7 5041,5 2658,0 Statistična napaka 0,0 -999,7 -999,7 81,2 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Ekonomsko ogledalo, št. 6/2020 Tekoča gospodarska gibanja 21 Javne finance f Slika 24: Konsolidirana bilanca javnega financiranja 16 14 12 > 10 cc 8 c "O 6 tL h 4 n c 2 c cc 0 -2 -4 Pri hod ki Izdatki Izdatki brez ukrepov covid-19 Vir:MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja6 se je proti koncu leta nadalje povečal. V enajstih mesecih 2020 je dosegel 2,6 mrd EUR. Po izboljšanju javnofinančne slike v tretjem četrtletju, ko so bili prihodki višji kot v enakem obdobju 2019, so bili v oktobru in novembru ti ponovno pod ravnjo predhodnega leta zaradi poslabšanja epidemioloških in posledično gospodarskih razmer. Rast odhodkov v teh dveh mesecih je ostala podobno visoka kot v tretjem četrtletju7, medletno nižje pa so se ohranile investicije. Primanjkljaj konsolidirane bilance, ki pretežno izhaja iz državnega proračuna, se je zlasti v novembru tako ponovno okrepil, še večje povečanje primanjkljaja pa pričakujemo za december, vendar kljub temu kaže, da v celem letu ne bo dosegel ocene iz sprejetega rebalansa državnega proračuna (4,2 mrd EUR). Razkorak izhaja zlasti iz manjše rasti odhodkov od ocenjenih, kar je povezano tudi z nižjo realizacijo ukrepov za blažitev posledic epidemije. Za blažitev posledic je bilo do novembra izplačanih 1,7 mrd EUR odhodkov (glede na 2,6 mrd neposredno načrtovanih za ta namen), od tega okoli 1 mrd za financiranje ukrepov na trgu dela za ohranjanje delovnih mest. 6 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 7 Vendar znatno nižja kot v drugem četrtletju, ko je bila izplačana večina izdatkov, povezanih z ukrepi Covid-19. I Slika 25: Prejeta sredstva iz proračuna EU Skupna kmetijska politika I Skupaj prejeta sredstva (januar-november 2020) Pričakovana povračila v proračun 2020 I Skupaj prejeta sredstva (januar-november 2019) i Pričakovana povračila v proračun 2019 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih enajstih mesecih 2020 pozitiven (137,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 617,9 mio EUR (65,6 % v proračunu načrtovanih vplačil za leto 2020), vplačala pa 480,3 mio EUR (91,2 % načrtovanih vplačil). Največji del prihodkov so predstavljala sredstva iz strukturnih skladov8 (42,0 % vseh povračil v državni proračun) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (38,8 %), občutno nižji pa je bil delež sredstev iz Kohezijskega sklada (13,6 %). Po podatkih SVRK je bilo do konca septembra 2020 iz finančne perspektive 20142020 izplačano 44,5 % razpoložljivih sredstev9. Drugo 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 V mio EUR Vir: MF. 8 Evropski sklad za regionalni razvoj ( ESRR), Evropski socialni sklad (ESS). 9 Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2012-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca septembra 2020. #Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-XI 2019 I-XI 2020 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 17.416,7 3,5 16.886,2 -3,0 Davčni prihodki1 9.300,1 5,0 8.450,4 -9,1 Dohodnina 2.302,0 4,5 2.222,0 -3,5 Davek od dohod. pravnih oseb 917,3 18,3 695,4 -24,2 Davki na nepremičnine 224,4 4,2 222,4 -0,9 Davek na dodano vrednost 3.578,1 3,8 3.261,8 -8,8 Trošarine 1.426,2 -0,9 1.251,3 -12,3 Prispevki za soc. varnost 6.356,9 7,3 6.592,5 3,7 Nedavčni prihodki 1.031,0 -17,7 1.034,2 0,3 Prejeta sredstva iz EU 539,4 -8,2 623,7 15,6 Ostalo 189,3 -6,3 185,4 -2,0 Kategorija I-XI 2019 I-XI 2020 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ ODHODKI 17.070,4 6,4 19.482,1 14,1 Plače in drugi stroški dela2 4.095,0 8,1 4.527,1 10,6 Izdatki za blago in storitve 2.424,0 5,3 2.561,9 5,7 Plačila obresti 778,2 -9,8 764,7 -1,7 Rezerve 175,2 8,8 206,6 17,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 6.719,5 5,9 7.551,3 12,4 Ostali tekoči transferi 1.228,7 9,0 2.276,7 85,3 Izdatki za investicije 1.163,4 9,2 1.113,5 -4,3 Plačila v proračun EU 486,4 22,9 480,3 -1,2 JAVNOFINANČNI SALDO 346,3 -2.595,9 PRIMARNI SALDO 1.115,4 -1.843,7 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Statistična priloga 25 Pomembnejši kazalci 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 | 2021 | 2022 Zimska napoved 2020 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,8 2,2 3,2 4,8 4,4 3,2 -6,6 4,3 4,4 BDP v mio EUR (tekoče cene) 37.634 38.853 40.443 43.009 45.863 48.393 45.972 48.444 51.424 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 18.253 18.830 19.589 20.819 22.135 23.165 21.889 22.969 24.288 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 23.600 25.100 26.400 27.700 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 83 83 84 86 87 89 Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 9,2 8,4 Stopnja brezposelnosti, anketna 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,1 5,4 4,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,4 0,9 1,3 1,8 1,2 0,7 -5,5 4,4 3,3 Inflacija2, povprečje leta 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 0,0 0,6 1,9 Inflacija2, konec leta 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -0,9 1,6 1,8 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,0 4,7 6,2 11,1 6,3 4,1 -12,1 7,6 8,6 Izvoz proizvodov 6,3 5,3 5,7 11,1 5,9 4,3 -8,9 6,7 5,7 Izvoz storitev 5,0 2,4 8,0 11,2 7,5 3,3 -24,3 11,5 20,5 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,2 4,3 6,3 10,7 7,2 4,4 -13,9 9,3 9,5 Uvoz proizvodov 3,8 5,1 6,6 10,8 7,7 4,7 -12,9 9,4 8,2 Uvoz storitev 6,1 0,1 4,7 10,6 4,8 3,3 -19,1 8,7 16,8 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 1.918 1.483 1.932 2.674 2.680 2.723 3.370 3.115 3.018 - delež v primerjavi z BDP, v % 5,1 3,8 4,8 6,2 5,8 5,6 7,3 6,4 5,9 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.792 46.170 44.325 43.231 42.148 43.796 49.044* - delež v primerjavi z BDP, v % 124,3 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5 Razmerje USD za 1 EUR 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,138 1,180 1,180 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,6 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -9,6 4,1 4,6 - delež v BDP, v % 55,0 54,0 54,0 52,6 52,1 52,4 49,9 49,6 49,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,2 2,3 2,4 0,4 3,0 1,7 2,4 2,4 1,6 - delež v BDP, v % 18,9 18,8 19,0 18,4 18,2 18,4 20,7 20,4 19,8 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -0,1 -1,2 -3,6 10,2 9,6 5,8 -5,9 10,0 8,5 - delež v BDP, v % 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,6 19,7 20,9 21,8 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Zimska napoved, december 2020). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); Eurostat 15.12.2020; 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec oktobra 2020. 26 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Proizvodnja 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2019 Q3 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 11 | 12 1 1 2 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % ndustrija B+C+D 7,7 5,1 3,1 3,4 3,0 2,5 4,4 4,1 1,6 -1,4 -17,4 -2,8 2,6 -1,2 3,1 3,7 B Rudarstvo 2,5 -0,9 -3,4 6,5 0,5 8,5 -1,6 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 -7,0 -15,3 -8,4 13,3 C Predelovalne dejavnosti 8,2 5,7 3,5 3,6 3,9 2,5 4,5 4,9 2,3 0,0 -17,7 -2,7 2,6 1,2 2,4 4,3 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,2 -0,3 -0,8 0,4 -5,8 0,2 3,6 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 3,7 -18,0 10,1 -2,9 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 17,7 19,8 3,3 28,8 14,9 23,1 8,6 -5,2 -3,8 3,3 -12,2 3,4 19,5 4,3 2,9 39,0 Stavbe 27,6 16,8 3,5 28,5 2,4 18,7 5,9 -9,4 3,0 -0,9 -15,6 1,4 6,4 -7,5 -4,0 44,9 Gradbeni inženirski objekti 14,4 21,1 3,2 29,4 20,5 24,1 10,0 -3,1 -6,2 5,2 -10,3 4,6 25,4 9,6 5,8 32,9 TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v % Storitve skupaj 8,2 8,2 5,4 8,8 8,2 7,4 5,3 6,3 2,9 -2,4 -21,5 -7,6 7,7 5,7 7,0 10,2 Promet in skladiščenje 10,8 9,3 4,2 9,6 9,0 8,3 5,7 3,7 -0,7 -4,5 -20,7 -8,5 9,3 3,6 8,6 12,5 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,8 3,9 4,9 4,2 4,6 4,8 5,8 3,4 5,4 3,4 -6,2 2,2 3,5 4,3 8,2 3,8 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 3,7 16,1 8,6 16,5 17,3 11,4 3,2 16,5 5,4 6,2 -10,1 0,6 16,7 14,2 8,0 13,4 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 12,2 7,3 4,7 7,9 2,0 2,5 4,6 6,8 4,3 -7,8 -36,4 -31,2 -2,73 3,99 0,85 4,01 TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 8,5 8,1 4,3 8,3 11,7 10,1 5,2 4,5 -1,5 -4,1 -13,5 -3,0 9,2 9,9 10,4 14,3 Trgovina na drobno 7,4 4,6 3,4 4,2 11,9 9,1 6,7 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 8,9 11,0 9,8 12,9 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 14,1 11,6 3,8 15,8 3,3 9,0 2,7 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 3,1 1,4 9,8 13,0 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 6,9 9,3 5,2 9,2 14,6 11,2 5,1 6,5 -0,7 0,6 -9,6 -2,9 11,8 11,9 11,2 15,9 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 12,3 10,5 0,5 11,8 14,4 3,1 4,4 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 17,0 13,9 -2,1 10,7 Domači gostje, prenočitve 5,0 -0,1 -2,5 -1,8 2,4 4,4 -3,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 5,5 3,8 -8,8 12,7 Tuji gostje, prenočitve 16,1 15,4 1,7 16,7 21,7 2,2 7,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 24,9 20,2 2,0 8,8 Nominalni prihodek v gostinstvu 8,9 7,1 7,6 8,0 6,7 10,1 7,5 6,8 6,7 -15,4 -59,2 -12,8 7,9 7,0 5,0 15,8 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 518,7 524,8 553,7 140,9 151,0 118,4 127,0 145,6 162,6 120,2 123,6 145,6 45,3 46,4 39,8 36,7 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 12,5 11,8 6,4 9,8 10,6 9,8 7,0 5,7 3,0 1,6 -31,7 -9,4 10,0 10,8 12,1 8,9 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 8 0 4 7 4 0 0 -2 -3 -28 -4 7 6 7 2 v gradbeništvu 25 24 21 25 24 24 21 20 19 15 -34 -9 23 26 25 24 v storitvenih dejavnostih 13 22 11 20 20 17 13 9 6 7 -22 -5 24 16 17 17 v trgovini na drobno 22 14 19 13 14 22 20 20 13 17 -18 12 9 14 26 15 potrošnikov -4 -2 -8 -5 -6 -5 -6 -8 -14 -14 -42 -27 -6 -4 -3 -5 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; . Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Statistična priloga 27 2019 2020 3 4 5 6 7 1 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 1 7 8 9 10 11 12 0,8 11,7 3,8 -1,8 8,2 -1,7 5,0 2,3 -1,1 4,1 -2,7 4,3 -5,3 -27,1 -19,0 -5,3 -5,9 -2,3 -0,2 -1,5 - - 21,7 5,1 -1,0 -8,6 -7,8 -15,1 -9,5 -10,2 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -1,6 - - 1,1 12,6 3,8 -2,3 9,0 -1,2 5,9 3,3 -0,4 4,5 -0,9 6,3 -4,8 -28,4 -19,3 -4,7 -5,7 -2,0 -0,2 -1,6 - - -6,8 1,2 4,3 5,5 0,9 -3,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 - - 29,1 9,7 11,2 5,1 -0,3 -7,8 -7,2 -3,2 -8,7 2,9 7,0 6,5 -2,1 -6,9 -13,3 -15,8 -2,1 4,3 7,9 -0,3 - - 20,7 6,7 5,7 5,3 -15,1 1,5 -13,4 -4,2 2,9 12,9 3,2 -9,1 3,7 -15,2 -17,5 -14,1 7,7 -8,0 5,1 0,1 - - 32,7 11,0 13,8 5,5 7,2 -11,6 -4,3 -2,3 -12,2 -2,0 8,6 17,7 -6,2 -2,4 -10,9 -16,3 -5,9 11,0 9,6 -0,1 - - 5,3 9,9 4,2 2,2 9,1 4,2 5,5 2,9 1,5 4,3 2,3 4,9 -12,9 -29,5 -23,4 -11,8 -7,7 -10,7 -4,5 -8,0 - - 4,5 12,8 5,0 0,1 8,2 2,2 0,6 -0,9 -4,0 3,4 -2,1 -0,8 -10,1 -27,2 -23,4 -11,2 -10,7 -13,9 -1,2 -3,6 - - 2,6 8,2 7,5 1,9 2,3 4,2 3,7 2,2 5,2 8,3 3,5 8,6 -1,3 -9,4 -8,9 -0,4 2,3 -1,2 5,4 2,5 - - 12,6 8,5 -1,7 3,1 25,5 8,9 15,5 8,2 6,0 2,4 8,6 18,3 -5,3 -21,6 -9,3 0,2 6,2 -2,7 -1,7 -2,8 - - 2,60 7,13 3,7 3,4 7,5 4,6 8,4 6,0 2,3 4,5 3,0 -0,4 -24,0 -41,3 -39,0 -29,2 -30,5 -30,9 -32,3 -29,4 - - 6,3 11,9 4,2 0,0 7,5 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,0 2,3 -13,5 -27,4 -12,8 0,0 -1,6 -5,3 -2,4 -7,2 - - 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 - - 5,3 6,7 5,4 -4,0 0,1 -10,4 10,7 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 - - 7,4 12,0 3,3 0,7 10,6 2,5 6,1 0,1 -3,6 1,4 0,3 4,2 -2,2 -17,7 -10,4 -0,5 -3,8 -5,2 0,2 -4,8 - - 0,9 8,6 -4,4 8,5 0,9 1,2 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -96,7 - 6,9 -14,4 4,0 -1,6 -7,6 -2,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -98,2 - -2,7 19,2 -7,2 12,5 3,6 2,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -95,9 - 10,0 7,7 4,4 10,2 6,2 7,2 6,8 9,7 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,3 -85,4 -60,4 -36,3 -13,4 -12,6 -12,4 -42,1 - 42,0 42,9 42,8 41,3 52,3 42,1 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 - - 8,5 7,0 8,2 5,7 6,7 6,0 4,5 3,8 2,0 3,1 3,9 4,8 -3,8 -39,1 -32,6 -23,5 -17,6 -6,4 -4,2 -6,9 -14,1 -10,2 3 1 3 -3 0 0 -1 -2 -3 -2 -1 1 -8 -38 -26 -20 -12 -1 1 1 -1 1 22 23 20 21 21 19 19 20 19 19 19 18 7 -38 -37 -26 -23 -5 0 -3 -18 -12 16 12 14 13 9 8 9 5 7 6 8 7 6 -27 -26 -13 -7 -5 -2 0 -5 0 25 15 27 18 18 24 18 17 4 18 12 32 8 -28 -22 -5 9 13 13 -1 -13 -10 -6 -7 -6 -5 -5 -7 -11 -13 -15 -14 -12 -14 -17 -48 -43 -34 -31 -25 -26 -31 -37 -33 28 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Trg dela 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2019 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 3 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,1 951,2 968,4 949,2 963,9 965,3 967,8 965,6 974,9 974,9 974,1 971,2 965,7 964,0 965,4 966,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 845,5 872,8 894,2 874,0 886,9 885,3 895,5 894,6 901,5 896,5 884,6 884,1 887,2 881,2 884,7 890,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 25,0 26,3 24,9 25,2 27,9 25,6 25,4 23,8 24,8 26,3 26,4 26,4 27,9 25,5 25,5 25,7 V industriji in gradbeništvu 269,1 280,9 291,7 283,0 287,1 287,5 292,7 292,7 294,0 291,2 288,0 286,0 287,5 285,5 287,0 290,0 - v predelovalnih dejavnostih 193,9 202,6 207,9 203,2 206,4 207,4 208,5 207,6 208,4 206,2 202,6 200,1 207,4 206,9 207,3 207,8 - v gradbeništvu 55,7 58,4 63,9 59,8 60,7 60,4 64,2 65,1 65,8 64,3 64,7 65,1 60,3 58,9 59,9 62,3 V storitvah 551,3 565,7 577,6 565,8 571,9 572,2 577,5 578,0 582,8 579,0 570,2 571,7 571,8 570,2 572,2 574,4 - v javni upravi 48,8 49,0 49,0 49,1 49,0 48,7 48,9 49,0 49,2 49,0 49,2 49,4 48,9 48,7 48,8 48,8 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 131,6 135,0 137,8 133,9 136,7 137,0 137,8 137,0 139,6 140,4 140,7 141,0 136,8 136,5 137,0 137,4 ZAPOSLENI (C)1 755,3 780,2 801,9 782,5 792,0 792,7 803,0 803,3 808,6 802,4 790,5 790,0 792,3 788,7 792,1 797,3 V podjetjih in organizacijah 704,3 729,3 749,2 730,9 740,3 741,6 749,7 750,0 755,5 751,3 741,3 739,9 741,2 738,3 741,3 745,2 Pri fizičnih osebah 51,0 50,9 52,7 51,5 51,7 51,1 53,2 53,4 53,2 51,1 49,2 50,1 51,1 50,4 50,7 52,1 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,2 92,6 92,3 91,5 94,9 92,6 92,6 91,2 92,9 94,1 94,0 94,1 94,9 92,5 92,6 92,7 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 88,6 78,5 74,2 75,3 77,0 80,0 72,2 71,1 73,4 78,4 89,5 87,1 78,5 82,8 80,8 76,5 Ženske 45,4 39,9 37,5 38,9 39,2 39,6 36,8 36,6 36,8 38,3 45,0 44,1 39,1 40,4 39,7 38,6 Mladi (15 do 29 let) 17,5 15,1 14,1 13,7 16,1 15,5 13,1 12,6 15,0 15,3 18,3 17,1 15,9 16,2 15,7 14,5 Starejši od 50 let 34,3 31,5 29,7 30,5 29,9 31,5 29,6 29,0 28,7 30,6 31,9 31,3 30,5 32,3 31,7 30,6 Osnovnošolska izobrazba ali manj 26,7 24,3 23,4 23,0 24,0 25,8 22,8 22,1 23,0 25,2 27,8 26,6 25,1 26,8 26,2 24,4 Brezposelni več kot 1 leto 47,0 40,6 38,1 39,5 39,1 39,2 38,3 37,9 37,2 37,3 37,5 38,1 39,0 39,7 39,1 38,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 21,5 20,0 19,3 18,3 18,5 23,5 17,4 17,9 18,5 24,5 29,8 25,6 20,5 24,8 23,8 21,8 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,5 8,3 7,7 7,9 8,0 8,3 7,5 7,4 7,5 8,0 9,2 9,0 8,1 8,6 8,4 7,9 Moški 8,5 7,5 6,9 7,0 7,2 7,7 6,7 6,5 6,8 7,5 8,4 8,1 7,5 8,1 7,8 7,2 Ženske 10,6 9,2 8,5 9,0 8,9 9,0 8,4 8,4 8,3 8,6 10,2 10,0 8,9 9,2 9,0 8,8 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -14,6 -6,5 -0,3 -1,2 4,8 -0,7 -1,9 -0,3 1,8 0,9 3,8 -1,9 2,4 4,3 -2,0 -4,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,3 11,4 0,8 2,1 5,6 0,6 0,4 0,6 1,6 0,6 0,5 0,6 0,6 0,8 0,5 0,6 Izgubili delo 70,0 65,1 5,4 14,9 17,4 6,5 4,1 4,8 6,2 7,5 9,5 6,0 6,7 10,6 4,6 4,5 Brezposelni dobili delo 68,6 61,5 4,7 12,7 12,4 6,2 4,8 3,9 3,9 5,5 4,8 6,5 3,3 5,3 5,6 7,6 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,3 21,6 1,8 5,5 5,8 1,7 1,7 1,8 2,1 1,7 1,3 2,0 1,6 1,8 1,6 1,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 18,0 24,0 32,9 24,2 27,0 29,6 32,3 34,2 35,7 35,6 34,9 37,7 27,9 28,6 29,5 30,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 1,9 2,5 3,4 2,5 2,8 3,1 3,3 3,5 3,7 3,6 3,6 3,9 2,9 3,0 3,1 3,2 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Statistična priloga 29 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 967,2 968,1 968,0 965,6 964,7 966,6 973,7 974,1 976,8 975,2 975,7 973,8 974,2 974,3 973,6 972,2 970,3 971,0 974,2 893,2 896,1 897,2 893,8 893,2 896,8 901,3 901,7 901,5 895,4 898,3 896,0 885,5 883,9 884,3 882,8 882,1 887,2 890,5 25,4 25,4 25,4 23,8 23,8 23,8 24,8 24,8 24,7 26,3 26,3 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 292,0 292,9 293,2 292,9 292,4 292,9 293,8 293,7 294,4 290,5 291,2 291,9 289,1 288,0 286,9 286,3 285,3 286,3 287,4 208,5 208,5 208,5 207,6 207,4 207,7 208,3 208,1 208,8 206,2 206,3 205,9 203,8 202,6 201,3 200,1 199,7 200,4 201,1 63,5 64,3 64,7 65,2 65,0 65,1 65,6 65,8 65,9 63,6 64,2 65,2 64,5 64,6 64,8 65,4 64,8 65,1 65,4 575,8 577,9 578,7 577,1 577,0 580,0 582,7 583,2 582,4 578,6 580,8 577,7 570,1 569,5 570,9 570,1 570,4 574,5 576,7 48,6 49,1 49,0 49,0 49,0 49,1 49,2 49,2 49,1 48,9 49,0 49,1 49,1 49,2 49,3 49,3 49,3 49,5 49,5 137,7 137,9 137,8 136,5 136,3 138,2 139,1 139,8 139,9 139,4 140,6 141,0 140,6 140,6 140,9 140,2 140,3 142,5 143,5 800,7 803,5 804,6 802,7 802,0 805,3 808,4 808,9 808,7 801,2 804,0 801,9 791,5 789,8 790,3 788,9 788,1 792,9 795,8 747,8 750,3 751,2 749,4 748,7 751,9 754,7 755,4 756,3 749,9 752,5 751,6 742,8 740,7 740,5 738,9 738,1 742,6 745,9 53,0 53,3 53,4 53,4 53,3 53,5 53,7 53,5 52,4 51,4 51,5 50,3 48,7 49,1 49,7 50,0 49,9 50,3 49,9 92,5 92,6 92,6 91,0 91,2 91,4 92,9 92,9 92,9 94,1 94,2 94,1 94,0 94,1 94,0 94,0 94,1 94,3 94,8 74,0 72,0 70,7 71,9 71,5 69,8 72,4 72,4 75,3 79,8 77,5 77,9 88,6 90,4 89,4 89,4 88,2 83,8 83,7 84,1 87,3 37,7 36,7 36,1 37,1 37,1 35,7 36,9 36,8 36,9 38,6 37,8 38,5 44,4 45,6 45,1 45,3 44,7 42,2 42,3 43,0 43,8 13,7 13,1 12,6 12,8 12,6 12,4 15,1 14,8 15,2 15,6 15,1 15,3 18,2 18,6 18,1 17,8 17,2 16,2 17,9 17,7 18,3 30,0 29,6 29,3 29,3 29,1 28,6 28,4 28,4 29,3 31,2 30,4 30,1 31,8 32,0 31,8 31,8 31,5 30,6 30,1 30,1 30,9 23,4 22,8 22,3 22,3 22,1 22,1 22,4 22,5 24,2 25,9 25,1 24,7 27,6 28,0 27,6 27,3 26,8 25,8 25,4 25,6 27,3 38,4 38,4 38,0 38,0 37,8 37,9 37,6 37,2 36,8 37,8 37,3 36,8 37,1 37,6 37,8 38,0 38,1 38,2 38,5 38,7 39,4 17,3 17,7 17,1 17,5 18,4 17,9 18,2 18,7 18,5 25,6 24,1 23,7 28,0 31,2 30,0 27,4 26,2 23,2 23,1 23,5 7,6 7,4 7,3 7,4 7,4 7,2 7,4 7,4 7,7 8,2 7,9 8,0 9,1 9,3 9,2 9,2 9,1 8,6 8,6 6,9 6,7 6,5 6,6 6,5 6,5 6,7 6,7 7,2 7,7 7,5 7,4 8,3 8,4 8,4 8,3 8,2 7,9 7,8 8,6 8,4 8,2 8,5 8,5 8,1 8,3 8,3 8,4 8,7 8,5 8,7 10,0 10,3 10,2 10,2 10,1 9,5 9,5 -2,6 -2,0 -1,3 1,1 -0,3 -1,7 2,6 0,0 2,9 4,5 -2,4 0,4 10,8 1,8 -1,0 0,0 -1,2 -4,4 -0,1 0,5 3,1 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 1,0 3,6 0,8 0,5 0,7 0,6 0,5 0,5 0,4 0,6 0,5 0,4 1,0 3,4 0,7 0,5 4,5 4,1 3,8 5,8 3,9 4,8 5,9 5,3 7,4 10,6 4,6 7,4 13,9 7,5 7,0 7,7 4,9 5,5 5,5 6,6 7,2 5,9 4,7 3,8 3,3 2,9 5,4 4,6 3,9 3,2 4,7 5,8 6,0 2,4 5,0 7,0 6,5 4,9 8,1 6,4 4,6 2,9 1,6 1,7 1,6 1,8 1,6 2,0 2,3 2,1 1,8 2,0 1,7 1,4 1,3 1,1 1,6 1,7 1,6 2,8 2,6 2,3 1,7 31,6 32,3 32,9 33,5 34,1 35,0 35,7 36,3 36,6 37,2 36,6 37,0 37,5 37,5 37,6 37,6 37,9 37,5 37,7 38,2 3,3 3,3 3,4 3,5 3,5 3,6 3,7 3,7 3,7 3,8 3,7 3,8 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 2019 2020 30 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Plače v EUR 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2019 | Q3 20 | okt. 20 Q3 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.754 1.808 1.821 2,7 3,4 4,3 3,0 3,3 4,6 3,9 4,5 4,2 3,2 8,8 4,8 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.685 1.717 1.714 2,7 3,8 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 4,0 3,1 2,8 5,5 3,9 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.979 2.090 2.155 2,8 2,4 6,5 2,2 1,3 6,4 6,1 6,0 7,6 4,2 15,8 6,3 ndustrija (B-E) 1.754 1.767 1.785 3,2 3,8 3,4 3,8 3,5 3,5 3,2 3,9 3,0 4,3 3,5 3,1 Trad. tržne stor. (GHI) 1.540 1.566 1.544 2,7 4,0 3,4 3,5 4,5 4,3 3,1 3,8 2,5 1,1 4,9 3,8 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.885 1.942 1.929 2,1 3,9 5,1 2,7 5,1 5,7 4,4 5,4 4,8 3,2 7,7 5,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.423 1.472 1.483 0,2 5,3 3,0 6,0 7,8 5,4 3,0 3,8 0,3 5,2 7,7 3,5 B Rudarstvo 2.246 2.289 2.338 1,2 7,6 0,3 3,9 9,1 -3,0 -1,8 2,6 3,8 4,3 9,8 2,8 C Predelovalne dejavnosti 1.717 1.727 1.747 3,2 3,9 3,5 4,1 3,5 3,6 3,5 3,9 2,9 4,2 2,8 3,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.629 2.625 2.605 4,3 2,9 4,3 1,3 2,2 4,6 2,4 4,7 5,6 6,4 5,3 3,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.669 1.706 1.710 3,5 3,0 2,7 3,7 4,5 3,7 2,0 3,9 1,6 2,9 7,7 3,6 : Gradbeništvo 1.318 1.391 1.400 2,7 4,2 2,2 4,0 3,9 2,0 1,6 2,8 2,3 2,0 9,4 5,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.608 1.647 1.638 3,3 4,2 3,9 3,6 4,4 4,9 3,2 4,5 3,2 2,3 6,1 4,8 H Promet in skladiščenje 1.567 1.553 1.549 1,7 3,3 1,6 2,9 4,6 2,7 2,3 2,0 -0,2 0,3 1,1 1,0 I Gostinstvo 1.226 1.250 1.121 2,8 4,9 4,8 4,9 5,1 5,2 4,6 4,3 5,2 -3,0 -5,9 2,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.373 2.431 2.439 2,4 4,1 5,7 4,4 6,3 6,8 5,9 4,6 5,4 4,0 6,5 4,1 K :inančne in zavarovalniške dejavnosti 2.593 2.540 2.518 3,2 4,8 4,6 2,1 4,8 6,0 2,8 5,3 4,3 2,7 4,1 2,3 _ Poslovanje z nepremičninami 1.609 1.651 1.649 1,8 0,9 5,2 0,2 2,3 3,7 5,8 5,4 5,5 3,6 7,9 4,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.970 2.024 1.996 3,9 4,2 4,6 2,8 4,1 4,3 4,1 5,0 5,0 2,4 6,3 4,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.201 1.237 1.230 2,5 5,8 5,1 4,9 7,0 6,1 4,4 6,1 3,6 4,0 7,4 3,9 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.189 2.296 2.312 4,0 3,2 8,9 2,9 3,4 9,5 9,4 8,6 8,1 3,0 14,2 3,6 P Izobraževanje 1.837 1.957 1.972 1,7 0,9 6,1 0,5 0,8 5,3 5,4 5,3 8,1 3,8 6,4 8,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.973 2.080 2.242 3,1 3,4 5,1 3,5 0,1 5,0 4,1 4,5 6,9 5,7 26,5 6,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.779 1.818 1.804 1,7 1,7 4,3 0,5 2,8 5,1 2,7 3,8 5,4 -1,1 -2,4 4,5 S Druge dejavnosti 1.427 1.465 1.451 0,9 1,2 4,7 1,3 2,3 4,5 3,2 4,5 6,1 0,1 12,3 3,7 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Statistična priloga 31 2019 2020 2 3 4 5 6 1 7 1 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 1 6 7 8 9 10 4,7 4,9 4,0 3,9 3,9 5,2 3,4 4,9 3,9 4,7 4,1 4,5 5,0 0,3 11,9 9,5 5,5 4,3 5,0 5,1 4,6 4,2 4,4 3,4 3,3 2,9 5,0 2,7 4,4 2,9 3,5 2,9 4,5 5,5 -1,3 7,9 5,5 3,6 2,8 4,3 4,7 2,6 6,3 6,6 5,8 5,8 6,7 6,2 5,4 6,3 6,7 8,6 7,6 4,3 3,4 4,8 20,7 17,5 9,6 7,4 6,2 5,2 9,1 4,4 2,9 4,2 3,2 2,3 4,9 2,2 4,5 3,0 2,7 3,4 4,9 6,6 1,2 6,1 2,6 2,2 1,1 3,8 4,6 2,7 3,9 4,6 2,4 3,1 3,8 4,4 3,0 3,8 2,5 4,4 0,6 3,6 4,7 -4,9 7,4 6,0 2,1 3,7 3,5 4,1 1,5 5,5 7,3 4,3 4,9 4,0 6,8 3,9 5,7 3,9 4,9 5,5 5,6 5,4 -1,2 8,9 7,6 6,7 4,1 5,9 5,3 3,6 5,4 4,8 3,8 2,7 2,6 5,4 2,3 3,6 5,8 -4,8 0,3 4,1 6,6 5,0 9,0 8,2 6,0 1,9 3,7 5,0 -1,9 3,6 1,5 -2,0 -1,7 -1,8 5,8 -2,5 4,6 3,8 4,8 2,8 1,2 8,2 3,7 14,4 9,2 6,0 -0,9 7,6 1,9 1,9 4,7 2,8 4,6 3,5 2,4 5,0 2,3 4,5 3,0 2,6 3,2 5,0 6,9 0,6 5,3 1,9 1,6 0,8 3,8 4,6 2,8 2,7 6,9 4,1 1,4 2,0 5,2 3,9 5,0 2,9 8,1 5,6 6,9 5,3 6,9 7,2 4,1 4,6 3,3 2,5 3,9 1,3 2,4 2,3 0,6 2,7 2,9 5,2 2,2 4,3 3,0 -2,0 4,0 1,6 3,5 3,6 11,2 6,9 5,2 1,7 3,2 5,9 1,4 2,1 3,0 2,2 1,0 1,6 3,1 2,3 3,0 2,4 1,9 2,4 3,5 3,9 -1,4 11,5 11,1 6,0 4,8 4,2 6,7 3,9 4,5 5,3 2,0 3,4 4,1 4,4 3,9 5,1 3,3 3,6 2,7 4,6 5,5 -3,1 6,9 7,6 4,3 5,9 4,4 4,2 3,4 2,6 2,4 2,8 1,8 2,4 4,1 1,1 0,8 -0,2 5,3 -5,1 0,9 2,8 -2,9 3,3 1,6 -1,2 -1,1 0,5 3,8 0,1 4,7 6,0 3,7 4,8 5,3 5,0 3,3 4,7 4,5 7,1 3,9 5,1 4,7 -18,8 -0,1 -8,9 -6,8 1,1 3,8 1,7 -8,5 6,4 8,8 5,9 6,0 5,9 4,3 3,3 6,4 2,9 6,9 6,4 5,9 5,1 1,2 6,7 5,8 6,9 4,1 4,3 3,8 4,1 3,8 12,5 0,6 5,9 1,8 5,9 3,5 6,7 2,0 4,4 6,4 5,6 7,7 -3,1 6,4 -0,4 6,5 0,9 3,6 2,4 2,3 3,8 3,3 6,5 4,8 6,2 5,3 5,6 5,4 5,8 6,7 3,9 5,5 4,6 0,7 7,9 10,6 5,3 5,1 4,8 3,7 3,2 5,0 3,5 5,6 2,9 3,7 5,4 4,5 5,1 5,2 5,6 4,2 5,2 3,4 -1,5 5,9 7,8 5,4 3,1 4,2 4,8 1,6 5,2 5,7 5,7 3,9 3,7 11,1 3,2 4,1 4,0 1,4 5,4 4,8 5,9 1,2 9,3 9,0 4,1 1,8 5,3 4,6 2,3 9,4 8,9 9,1 9,3 9,6 10,3 7,4 8,0 8,0 8,9 7,5 4,4 2,1 2,6 11,8 18,1 12,8 2,7 4,4 3,9 6,2 5,2 5,8 5,6 5,3 5,4 5,1 5,0 5,8 6,0 9,4 8,9 4,5 4,1 2,8 8,9 4,9 5,6 10,2 7,2 7,4 7,5 4,8 5,6 3,4 3,5 5,6 3,8 4,4 5,4 6,3 7,6 6,6 4,1 4,0 9,0 38,4 30,6 11,3 9,0 6,9 4,0 13,6 5,0 6,3 -1,3 5,1 4,6 3,8 3,7 3,7 3,0 9,2 4,0 2,7 3,0 -9,1 -0,9 -1,4 -4,2 4,4 3,9 5,3 2,4 5,0 4,1 2,1 3,1 4,4 4,2 3,9 5,4 4,1 6,0 8,3 3,3 2,3 -5,0 17,8 15,1 5,1 3,5 4,1 3,4 1,2 32 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2018 2019 2020 2018 2019 2020 2018 2019 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 CPI, medletna rast v % 1,4 1,8 -1,1 1,9 1,3 1,6 2,0 1,5 1,5 -0,9 0,0 -0,7 1,4 1,1 1,2 1,6 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 3,3 1,0 1,7 0,4 1,1 2,5 2,4 4,0 4,4 3,6 2,0 0,6 0,8 0,4 0,1 Alkoholne pijače in tobak 0,4 1,9 3,2 0,8 0,4 0,4 1,6 1,6 1,7 1,3 0,3 3,5 0,4 0,8 0,3 0,1 Obleka in obutev 0,3 0,5 -5,4 -0,2 0,7 0,5 3,6 0,5 1,3 -3,8 -4,1 -4,5 0,3 0,5 -0,5 2,1 Stanovanje 4,7 2,7 -0,6 5,4 4,2 5,3 4,5 2,6 0,7 -5,5 0,7 -0,3 4,7 3,5 3,9 5,1 Stanovanjska oprema 0,9 0,4 -0,4 0,9 0,9 1,0 1,9 0,9 1,0 -0,9 0,2 -0,2 0,9 0,5 1,5 0,7 Zdravje 1,3 1,4 4,9 1,1 1,7 2,0 1,3 1,5 1,0 0,0 1,0 3,8 1,3 1,6 1,5 2,0 Prevoz -0,7 0,1 -5,9 0,6 -1,3 0,1 -1,3 -0,8 -0,2 -7,4 -6,6 -6,7 -0,7 -2,0 -1,6 -0,2 Komunikacije 3,3 -0,4 0,6 2,0 3,0 0,0 -0,2 0,4 -1,5 0,0 1,0 0,9 3,3 2,1 3,9 3,1 Rekreacija in kultura 1,9 0,6 -3,9 2,5 2,4 1,3 2,1 0,5 -0,1 0,2 0,3 -1,7 1,9 2,7 2,5 1,9 zobraževanje 1,7 5,6 0,7 1,8 2,2 3,5 4,2 5,6 4,8 3,3 2,2 0,6 1,7 1,6 2,5 2,6 Gostinske in nastanitvene storitve 2,4 3,2 0,6 2,6 2,8 3,3 3,0 3,0 2,0 1,3 1,0 0,7 2,4 3,1 2,7 2,6 Raznovrstno blago in storitve 1,7 4,4 0,7 1,7 1,3 2,1 2,4 4,1 4,9 3,7 2,9 0,9 1,7 0,8 1,2 2,0 HICP 1,4 2,0 -1,2 1,9 1,4 1,8 2,0 1,6 1,7 -1,2 -0,6 -0,9 1,4 1,2 1,3 1,6 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,6 -0,1 1,0 1,5 1,5 2,1 1,7 1,5 0,5 0,6 0,2 1,2 1,3 1,4 1,7 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 1,4 0,6 1,6 1,1 0,9 0,3 0,4 -0,1 -0,6 -0,3 1,4 1,1 1,2 1,1 Domači trg 1,2 2,1 1,4 1,5 2,1 1,9 2,0 1,3 0,3 0,3 1,2 1,2 1,6 1,6 Tuji trg 1,6 -0,9 1,8 0,9 -0,3 -1,4 -1,2 -1,4 -1,4 -0,8 1,6 1,1 0,8 0,7 Na evrskem območju 1,6 -0,7 1,9 1,2 -0,3 -1,6 -1,2 -1,7 -1,5 -0,4 1,6 1,5 1,1 1,0 Izven evrskega območja 1,7 -1,2 1,7 0,0 -0,3 -0,7 -1,1 -0,5 -1,3 -1,8 1,7 0,1 0,1 -0,2 ndeks uvoznih cen 1,7 -1,4 2,8 1,4 0,2 -1,9 -1,9 -2,3 -4,7 -3,5 1,7 1,6 1,3 1,4 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,8 -0,4 0,8 0,0 -0,6 -0,2 -0,4 -0,3 0,0 0,7 1,2 1,3 -0,1 -0,4 -0,6 -0,8 Realni (deflator HICP) 0,8 -0,3 -0,4 0,0 -0,8 -0,1 0,2 -0,3 -0,2 -1,3 0,0 0,0 -0,3 -0,5 -0,9 -0,9 Realni (deflator ULC) 0,8 1,0 0,7 -0,1 1,8 1,6 0,7 3,8 2,6 1,6 USD za EUR 1,1815 1,1196 1,1413 1,1412 1,1357 1,1239 1,1116 1,1072 1,1023 1,1006 1,1695 1,1928 1,1384 1,1416 1,1351 1,1302 Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Statistična priloga 33 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1,7 1,4 1,8 2,0 2,3 1,7 1,4 1,4 1,8 2,1 2,0 0,5 -1,2 -1,2 -0,3 0,3 -0,1 -0,3 -0,1 -0,9 -1,1 0,5 0,7 2,2 2,9 2,9 1,7 1,5 2,4 3,3 3,4 4,0 4,6 5,1 5,1 3,1 3,1 3,6 4,1 3,4 1,7 1,0 0,2 -0,2 1,1 1,6 1,7 1,6 1,4 1,6 1,9 1,4 1,7 2,0 1,7 1,8 0,4 0,1 0,3 0,4 3,8 3,6 3,2 -0,2 0,1 1,5 3,2 5,2 2,3 0,6 0,5 0,5 1,4 1,8 0,7 -3,4 -4,2 -3,8 -1,8 -5,2 -5,3 -1,9 -6,1 -5,4 5,1 5,6 5,2 4,8 4,9 3,9 2,9 2,1 2,7 4,1 3,4 -5,4 -7,8 -8,6 0,0 1,1 0,9 0,2 -0,3 -0,1 -0,6 0,9 0,5 1,5 2,2 2,7 0,7 1,3 1,0 0,4 0,8 0,6 1,6 -0,8 -0,8 -1,0 -0,1 -0,2 1,0 0,6 -0,8 -0,4 1,9 2,1 2,1 1,2 1,4 1,4 1,7 1,4 1,4 1,4 1,7 -0,1 0,1 0,1 -0,3 1,0 0,9 1,2 1,4 5,0 4,9 0,8 0,3 -0,9 -1,3 -0,7 -2,0 -0,9 -1,6 0,1 1,3 -0,3 -1,5 -7,6 -7,8 -6,7 -6,6 -7,1 -6,2 -6,8 -7,4 -5,9 1,7 -0,9 -0,7 -0,5 -1,2 1,1 0,5 1,2 -0,4 -0,1 -2,3 -2,0 -1,5 0,9 0,7 1,6 1,6 -0,1 1,5 0,6 0,6 2,0 0,7 1,3 2,0 2,1 2,2 0,8 0,2 0,6 -0,9 0,7 -0,2 -0,8 0,2 1,1 1,2 0,3 -0,6 -0,2 -1,1 -3,9 3,1 3,8 3,5 3,5 3,5 5,6 5,5 5,6 5,6 5,5 4,5 4,3 3,8 3,0 3,0 3,0 3,0 0,6 0,5 0,5 0,7 3,2 3,0 3,6 2,9 3,3 2,8 2,9 2,8 3,2 1,9 2,0 2,2 2,0 1,6 0,4 1,4 0,7 0,8 0,8 0,6 0,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,0 3,5 3,4 4,5 4,4 5,3 5,4 4,0 3,5 3,7 3,8 3,6 3,5 1,6 1,8 0,3 0,7 1,8 1,6 1,9 2,0 2,4 1,7 1,5 1,4 2,0 2,3 2,0 0,7 -1,3 -1,4 -0,8 -0,3 -0,7 -0,7 -0,5 -1,1 -1,2 1,7 1,2 1,7 1,9 2,3 2,1 1,8 1,8 1,6 1,4 1,7 1,3 0,3 0,5 0,6 1,1 0,5 0,1 0,8 0,0 -0,1 2019 2020 1,2 1,0 0,5 0,2 0,2 0,4 0,2 0,5 0,6 0,3 0,1 -0,6 -0,4 -0,7 -0,6 -0,2 -0,3 -0,4 0 0 2,0 2,2 2,0 1,8 1,9 2,1 1,9 2,0 2,1 1,9 1,5 0,4 0,3 -0,2 0,7 0,3 0,2 0,3 0,9 1 0,3 -0,3 -0,9 -1,3 -1,5 -1,3 -1,5 -1,1 -0,9 -1,3 -1,2 -1,7 -1,2 -1,2 -1,9 -0,7 -0,8 -1 -0,9 -1 0,3 -0,3 -0,9 -1,6 -1,8 -1,5 -1,7 -1,1 -0,7 -1,5 -1,7 -2,0 -1,2 -1,1 -2,1 -0,4 -0,3 -0,6 -0,5 -0,6 0,3 -0,4 -0,9 -0,5 -0,8 -0,8 -1,0 -1,0 -1,2 -0,6 0,0 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,7 -1,8 -1,9 -2,1 -1,8 1,2 0,5 -1,2 -1,3 -2,2 -2,2 -2,4 -2,0 -1,4 -1,5 -1,7 -3,6 -4,9 -5,2 -4,1 -3,5 -3,4 -3,6 -4,1 -3,6 -0,7 0,0 0,1 -0,5 -0,1 -0,5 -0,4 -0,4 -0,3 -0,4 -0,4 0,8 0,8 0,5 0,8 1,1 1,1 1,4 1,3 1,2 1,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,1 0,7 -0,1 -0,2 -0,4 -0,2 -0,2 -0,3 0,0 -1,5 -1,5 -0,9 -0,1 -0,2 0,2 0,4 -0,3 -0,2 1,1238 1,1185 1,1293 1,1218 1,1126 1,1004 1,1053 1,1051 1,1113 1,1100 1,0905 1,1063 1,0862 1,0902 1,1255 1,1463 1,1828 1,1792 1,1775 1,1838 1,2170 34 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Plačilna bilanca 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2019 Q3 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 10 | 11 | 12 1 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.674 2.680 2.723 801 508 716 690 662 655 838 650 915 262 182 63 295 Blago 1.617 1.282 1.330 400 120 414 434 204 278 561 576 741 54 94 -28 107 Izvoz 28.372 30.817 32.013 7.555 7.922 7.983 8.295 7.831 7.904 7.842 6.417 7.345 2.874 2.809 2.239 2.544 Uvoz 26.756 29.535 30.682 7.155 7.801 7.569 7.861 7.628 7.625 7.281 5.841 6.603 2.819 2.715 2.267 2.437 Storitve 2.254 2.625 2.787 779 692 534 691 831 732 549 408 535 287 223 182 198 Izvoz 7.394 8.104 8.548 2.320 2.148 1.794 2.097 2.431 2.227 1.773 1.450 1.790 754 664 730 569 Uvoz 5.140 5.478 5.762 1.541 1.456 1.260 1.406 1.600 1.495 1.224 1.042 1.255 467 440 548 371 Primarni dohodki -879 -819 -853 -256 -230 -9 -329 -239 -276 -107 -192 -275 -47 -99 -84 63 Prejemki 1.381 1.578 1.701 316 411 418 481 355 445 455 366 313 114 108 189 202 Izdatki 2.260 2.397 2.554 572 641 428 810 594 722 562 558 588 161 208 273 140 Sekundarni dohodki -317 -408 -541 -121 -75 -223 -106 -134 -78 -164 -142 -86 -32 -35 -7 -72 Prejemki 828 793 805 173 242 185 188 204 229 198 198 188 81 65 96 59 Izdatki 1.145 1.201 1.346 294 317 407 294 338 307 362 340 273 113 100 104 132 Kapitalski račun -324 -225 -187 -28 -120 -27 -11 -30 -120 -54 -18 -26 2 -7 -115 -17 Finančni račun 2.112 2.524 2.454 702 206 785 522 722 425 809 145 507 337 254 -385 515 Neposredne naložbe -495 -934 -748 -462 -229 -323 -193 -120 -112 -175 -118 -105 113 -88 -254 42 Imetja 570 373 773 23 97 429 20 116 208 30 197 -79 233 -19 -117 76 Obveznosti 1.065 1.307 1.521 485 327 753 213 236 320 205 315 26 120 69 138 34 Naložbe v vrednost. papirje 2.990 744 791 996 -515 546 -88 -92 424 -1.940 -1.916 1.281 90 -687 82 -1.507 Finančni derivativi -185 -81 -163 24 -31 -184 20 -8 8 53 -32 10 -9 -12 -10 -62 Ostale naložbe -287 2.743 2.537 73 965 725 737 975 100 2.822 2.181 -705 131 1.031 -196 2.014 Imetja -1.372 2.039 3.424 -369 1.216 696 1.484 1.055 189 3.399 2.030 -645 286 1.038 -108 1.769 Ostali lastniški kapital 73 68 84 16 -25 43 35 28 -22 13 19 14 -8 -8 -9 3 Gotovina in vloge -2.154 1.493 2.836 -309 1.544 -4 1.123 1.058 659 2.751 2.673 -792 142 1.015 387 1.293 Posojila -108 215 412 52 74 49 324 57 -18 79 41 55 39 7 28 33 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 5 -7 13 -1 -8 8 1 1 2 2 3 0 -3 -3 -3 3 Komercialni krediti in predujmi 615 303 42 54 -318 571 -56 -142 -332 403 -545 76 93 25 -436 179 Ostale terjatve 197 -33 38 -182 -50 29 56 52 -100 151 -160 1 23 2 -75 259 Obveznosti -1.085 -704 887 -442 251 -29 747 80 89 576 -151 60 155 7 89 -245 Ostali lastniški kapital 0 2 2 0 2 0 -1 0 2 0 0 0 0 0 2 0 Gotovina in vloge 365 -524 935 242 365 42 327 231 335 416 440 334 121 5 239 -93 Posojila -1.846 -482 -158 -83 -297 -107 146 53 -250 40 -256 -327 -50 -3 -245 8 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 5 20 27 -14 -14 40 13 9 -35 40 18 0 -5 -5 -5 13 Komercialni krediti in predujmi 411 331 62 -201 179 2 116 -140 84 -58 -393 19 67 52 60 -287 Ostale obveznosti -20 -51 19 -385 16 -5 144 -72 -48 138 39 33 22 -43 37 113 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 89 52 37 70 16 21 44 -33 5 49 29 26 13 10 -7 27 Neto napake in izpustitve -239 69 -81 -71 -182 96 -157 90 -110 24 -488 -382 72 79 -333 237 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 3.201 3.556 3.841 853 980 926 949 953 1.013 850 808 896 319 332 328 288 Blaga za vmesno porabo 15.335 16.670 17.045 4.103 4.274 4.322 4.390 4.237 4.097 4.209 3.291 3.803 1.609 1.536 1.129 1.424 Blaga za široko porabo 9.730 10.632 12.661 2.534 2.701 3.008 3.253 3.113 3.288 3.780 3.154 3.403 947 956 798 986 Uvoz investicijskega blaga 3.660 4.237 4.391 1.028 1.171 1.045 1.103 1.054 1.188 936 849 943 376 405 390 338 Blaga za vmesno porabo 16.185 17.868 18.508 4.297 4.716 4.632 4.791 4.636 4.450 4.437 3.394 3.972 1.755 1.646 1.314 1.495 Blaga za široko porabo 7.761 8.601 11.183 2.058 2.340 2.423 2.816 2.712 3.232 3.010 2.573 2.846 826 786 728 806 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Statistična priloga 35 2019 2020 2 3 4 5 6 1 7 1 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 1 6 7 8 9 10 163 257 217 305 168 209 240 213 386 300 -30 249 348 241 210 126 315 405 132 378 491 158 150 42 148 244 139 42 22 214 137 -72 134 242 185 166 126 284 358 95 288 343 2.589 2.850 2.785 2.837 2.672 2.871 2.199 2.761 2.905 2.747 2.251 2.575 2.688 2.579 1.834 2.112 2.471 2.686 2.004 2.654 2.830 2.431 2.700 2.744 2.689 2.428 2.732 2.157 2.739 2.691 2.611 2.323 2.441 2.446 2.394 1.669 1.985 2.187 2.328 1.910 2.366 2.487 149 186 286 203 201 283 290 258 301 219 211 211 213 125 133 111 165 181 153 201 233 575 650 735 660 701 856 815 760 759 697 770 608 621 544 460 445 544 638 575 577 618 426 463 449 457 500 573 525 502 458 478 559 396 408 420 327 335 379 457 422 376 385 -38 -34 -83 -18 -227 -156 -50 -33 -78 -40 -159 1 -53 -54 -49 -56 -87 -104 -92 -79 -63 93 123 123 214 143 122 106 127 130 144 172 187 138 130 134 131 102 107 102 104 117 131 158 207 233 371 278 157 159 207 184 331 186 192 184 183 187 189 211 193 183 180 -106 -44 -27 -28 -51 -57 -42 -34 -52 -16 -10 -97 -53 -14 -40 -56 -47 -29 -24 -33 -21 67 59 71 60 56 67 62 75 70 74 85 66 55 78 73 60 65 71 55 62 88 172 103 99 89 107 124 104 109 122 90 96 162 108 92 113 115 112 100 78 95 110 -19 9 -9 15 -18 -10 -10 -9 -9 29 -139 -17 -17 -19 -4 -3 -10 -16 2 -13 -15 430 -160 187 377 -42 497 -213 438 429 182 -186 251 335 222 269 -105 -19 139 123 244 322 -393 28 -127 -27 -38 -45 -46 -29 107 -17 -201 -6 -65 -103 -290 -9 181 21 -171 46 -15 176 177 -21 115 -74 101 -91 106 161 59 -11 100 134 -204 -126 173 149 -209 -105 234 184 569 149 106 142 -36 146 -44 134 54 76 190 106 199 -101 164 182 -31 -229 67 189 199 2.166 -113 175 41 -303 -282 -17 207 86 -48 386 -848 -158 -934 -1.575 -490 150 261 494 526 -412 -56 -66 8 3 10 -1 -9 3 3 1 4 14 11 28 -17 -8 -7 5 2 3 -5 -1.254 -36 106 354 277 863 -152 264 221 260 -381 1.070 535 1.218 2.143 410 -372 -163 -203 -339 743 -1.307 234 221 771 491 843 89 123 177 409 -396 886 795 1.718 1.850 371 -191 -244 -240 -162 1.183 36 4 12 12 12 8 10 10 -8 -8 -7 5 4 5 4 6 9 5 5 4 5 -1.461 165 199 564 360 904 196 -42 38 394 227 690 533 1.528 2.315 484 -127 -356 -132 -304 844 11 6 13 132 179 -2 28 31 -25 11 -5 14 27 38 21 8 12 -35 46 44 69 3 3 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 195 196 19 -27 -47 -80 -178 117 184 -15 -500 53 251 98 -368 -163 -14 96 -124 104 225 -90 -140 -22 90 -12 12 33 7 -13 26 -113 124 -21 48 -122 34 -72 46 -35 -10 40 -53 269 115 418 214 -20 241 -141 -44 148 -15 -184 260 501 -293 -39 181 -81 -37 178 440 0 0 -1 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 82 52 92 116 119 45 187 -1 144 20 171 4 66 346 299 -48 188 169 88 77 221 -185 70 53 70 24 152 172 -271 -239 32 -43 -2 112 -70 -93 -5 -158 -113 -74 -139 53 13 13 4 4 4 3 3 3 -12 -12 -12 13 13 13 6 6 6 0 0 0 0 151 137 -69 152 33 -173 -106 139 49 104 -68 -274 76 140 -502 -66 175 -122 -37 179 176 -114 -4 36 74 34 -46 -15 -11 15 4 -66 74 -7 72 -4 73 -30 -14 -13 61 -10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -33 27 25 7 12 -37 11 -7 12 -15 7 22 13 14 9 -9 30 15 2 10 11 286 -426 -22 57 -192 298 -442 234 52 -147 -16 20 4 0 63 -228 -323 -250 -11 -121 -153 310 328 310 324 315 340 261 352 336 344 333 252 316 282 229 277 301 325 238 334 n.p. 1.394 1.504 1.488 1.494 1.407 1.556 1.223 1.458 1.552 1.442 1.102 1.397 1.423 1.389 982 1.068 1.242 1.343 1.078 1.383 n.p. 967 1.055 1.028 1.147 1.077 1.128 828 1.157 1.204 1.165 920 1.326 1.172 1.282 861 1.085 1.208 1.270 897 1.236 n.p. 322 386 369 372 362 386 266 403 374 389 424 330 309 298 214 298 337 337 276 330 n.p. 1.507 1.629 1.734 1.620 1.437 1.656 1.313 1.667 1.591 1.546 1.312 1.498 1.465 1.475 1.001 1.157 1.236 1.405 1.157 1.410 n.p. 769 848 1.064 852 900 1.029 747 936 1.246 971 1.015 959 1.019 1.031 725 801 1.047 1.017 911 918 n.p. 36 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Denarna gibanja in obrestne mere 2017 2018 2019 2018 2019 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1 2 | 3 | 4 | 5 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 6.247 6.290 7.719 6.915 7.042 7.041 7.059 7.088 7.165 7.256 7.023 7.152 7.219 7.327 Centralna država (S.1311) 5.170 5.154 4.696 4.870 4.877 4.831 4.905 4.939 4.937 4.980 4.805 4.819 4.944 5.089 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 571 576 602 560 562 554 559 558 580 588 587 583 577 581 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.733 9.765 10.981 10.075 10.161 10.231 10.296 10.339 10.370 10.397 10.426 10.507 10.570 10.628 Nefinančne družbe (s.11) 9.644 9.682 9.589 9.648 9.647 9.647 9.656 9.628 9.496 9.665 9.676 9.681 9.637 9.571 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.566 1.627 1.661 1.605 1.592 1.593 1.497 1.503 1.502 1.503 1.490 1.486 1.484 1.482 Denarni sektor (S.121, 122) 3.886 3.682 5.230 4.269 4.186 4.060 3.614 3.904 4.275 4.247 4.380 4.207 3.963 4.099 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 25.496 25.363 27.913 25.959 26.051 25.973 25.600 25.921 26.181 26.367 26.516 26.385 26.138 26.329 V tuji valuti 528 545 391 489 491 485 467 451 446 435 432 434 420 422 Vrednostni papirji skupaj 4.450 4.487 4.382 4.477 4.381 4.356 4.354 4.393 4.429 4.475 4.397 4.433 4.580 4.659 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 28.021 28.115 31.109 28.888 28.940 28.943 29.065 29.227 29.442 29.468 29.903 29.916 29.994 30.177 Čez noč 17.331 17.476 21.278 18.664 18.752 18.740 18.786 19.014 19.440 19.389 19.615 19.717 19.830 20.009 Vezane vloge - kratkoročne 3.398 3.294 3.478 3.147 3.214 3.280 3.333 3.299 3.261 3.212 3.353 3.320 3.316 3.343 Vezane vloge - dolgoročne 6.734 6.679 5.723 6.414 6.349 6.275 6.276 6.228 6.166 6.210 6.175 6.127 6.047 6.042 Kratkoročne vloge na odpoklic 558 666 630 663 625 648 670 686 575 657 760 752 801 783 Vloge v tuji valuti skupaj 636 638 634 661 636 657 644 644 651 625 634 645 643 674 Čez noč 547 542 577 585 562 583 568 570 581 552 564 575 575 606 Vezane vloge - kratkoročne 45 53 26 36 34 34 36 33 31 33 29 29 28 28 Vezane vloge - dolgoročne 44 43 31 40 40 40 40 41 39 40 41 41 40 40 Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Vezane vloge do 1 leta 0,13 0,16 0,17 0,15 0,18 0,16 0,16 0,17 0,17 0,16 0,18 0,17 0,16 0,19 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,63 2,65 2,66 2,79 2,62 2,69 2,66 2,71 2,74 2,81 2,72 2,69 2,66 2,80 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,53 2,02 1,68 0,85 1,36 4,59 2,23 1,15 0,75 1,28 2,63 1,21 0,65 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR 3-mesečni -0,329 -0,322 -0,356 -0,321 -0,319 -0,319 -0,318 -0,316 -0,312 -0,308 -0,308 -0,309 -0,311 -0,312 6-mesečni -0,260 -0,266 -0,302 -0,269 -0,267 -0,268 -0,264 -0,257 -0,241 -0,236 -0,232 -0,230 -0,231 -0,237 LIBOR za CHF 3-mesečni -0,732 -0,735 -0,737 -0,725 -0,726 -0,731 -0,741 -0,745 -0,735 -0,704 -0,713 -0,707 -0,715 -0,713 6-mesečni -0,658 -0,653 -0,684 -0,647 -0,649 -0,652 -0,662 -0,667 -0,659 -0,639 -0,652 -0,648 -0,650 -0,656 Vira: BS, EUROSTAT. Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Statistična priloga 37 2019 2020 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 7.606 7.631 7.913 7.791 7.819 7.817 7.719 7.624 7.744 7.399 7.662 8.307 9.007 9.766 10.011 10.438 11.012 11.421 5.058 5.070 5.007 5.037 4.959 4.928 4.696 4.410 4.455 4.753 4.859 4.838 4.884 4.962 4.872 4.705 4.701 4.640 577 570 567 574 573 577 602 613 616 613 614 612 602 601 608 602 598 607 10.642 10.703 10.781 10.833 10.950 10.978 10.981 10.982 11.005 10.954 10.882 10.890 10.828 10.884 10.926 10.970 11.025 11.007 9.749 9.738 9.878 9.868 9.869 9.882 9.589 9.794 9.871 10.070 9.971 9.808 9.711 9.668 9.597 9.562 9.552 9.548 1.496 1.503 1.493 1.486 1.479 1.481 1.661 1.674 1.674 1.675 1.663 1.657 1.656 1.667 1.666 1.656 1.653 1.642 4.001 4.335 4.067 3.894 4.011 4.531 5.230 5.403 5.138 5.461 5.889 6.555 7.206 7.389 7.390 7.096 7.266 7.729 26.381 26.725 26.651 26.509 26.728 27.331 27.913 27.860 27.687 28.145 28.388 28.896 29.354 29.514 29.499 29.630 29.858 30.299 419 416 420 412 398 392 391 389 390 389 390 387 388 374 368 354 352 343 4.685 4.727 4.666 4.704 4.642 4.581 4.382 4.554 4.608 4.910 5.015 4.994 5.062 5.204 5.116 4.528 4.499 4.447 30.260 30.709 30.733 30.585 30.678 30.838 31.121 31.237 31.171 31.785 32.271 32.605 33.068 33.267 33.345 33.420 33.639 34.003 20.099 20.474 20.521 20.676 20.611 20.911 21.278 21.243 21.291 22.144 22.628 23.002 23.539 23.712 23.862 23.904 24.092 24.573 3.342 3.408 3.423 3.340 3.448 3.369 3.478 3.442 3.511 3.473 3.540 3.557 3.376 3.405 3.333 3.356 3.387 3.352 6.054 6.059 6.010 5.823 5.806 5.770 5.735 5.792 5.677 5.506 5.420 5.374 5.593 5.566 5.535 5.520 5.482 5.435 765 768 779 746 813 788 630 760 692 662 683 672 560 584 615 640 678 643 686 681 686 685 646 658 634 632 647 677 670 691 718 691 699 728 706 711 621 616 622 620 585 598 577 573 588 622 617 631 652 627 638 672 655 662 29 28 27 28 26 25 26 27 29 26 25 33 40 39 37 32 28 26 36 37 37 37 35 35 31 32 30 29 28 27 26 25 24 24 23 23 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,17 0,15 0,16 0,16 0,16 0,17 0,18 0,1 0,04 0,15 0,21 0,2 0,18 0,17 0,17 0,14 0,15 0,15 2,65 2,7 2,75 2,62 2,51 2,50 2,5 2,43 2,33 2,34 2,47 2,32 2,28 2,19 2,05 2,06 2,00 2,05 1,32 1,37 3,56 2,32 1,65 0,85 0,97 1,31 1,35 - 2,19 1,28 1,50 1,11 1,00 1,16 1,38 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 -0,329 -0,365 -0,408 -0,418 -0,413 -0,401 -0,395 -0,391 -0,409 -0,417 -0,254 -0,270 -0,376 -0,441 -0,480 -0,491 -0,509 -0,521 -0,279 -0,347 -0,405 -0,394 -0,362 -0,337 -0,336 -0,330 -0,355 -0,365 -0,192 -0,142 -0,223 -0,346 -0,433 -0,463 -0,494 -0,509 -0,717 -0,751 -0,817 -0,812 -0,774 -0,712 -0,711 -0,679 -0,707 -0,761 -0,589 -0,619 -0,659 -0,692 -0,710 -0,751 -0,769 -0,771 -0,673 -0,719 -0,802 -0,771 -0,711 -0,650 -0,639 -0,624 -0,663 -0,703 -0,540 -0,575 -0,594 -0,647 -0,658 -0,707 -0,727 -0,729 38 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Javne finance 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2019 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 1 2 | 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 16.803,3 18.593,6 19.232,3 4.607,9 5.102,5 4.518,9 4.944,0 4.671,6 5.097,8 4.649,4 4.094,2 4.892,6 1.768,8 1.547,5 1.401,3 1.570,2 Tekoči prihodki 16.251,4 17.575,9 18.293,3 4.251,7 4.803,5 4.276,0 4.730,5 4.478,2 4.808,7 4.409,0 3.917,7 4.634,3 1.541,0 1.529,5 1.372,4 1.374,1 Davčni prihodki 15.162,0 16.225,3 17.179,1 3.914,8 4.297,6 4.103,3 4.350,6 4.169,7 4.555,6 4.159,4 3.578,0 4.343,3 1.443,7 1.473,5 1.315,3 1.314,5 Davki na dohodek in dobiček 2.967,0 3.296,4 3.614,0 651,8 868,3 850,4 1.058,4 717,7 987,4 879,9 692,0 764,7 316,1 289,6 275,3 285,4 Prispevki za socialno varnost 6.092,1 6.549,8 7.021,3 1.622,4 1.715,0 1.710,3 1.734,9 1.745,5 1.830,6 1.819,7 1.603,2 1.954,5 623,7 575,5 563,7 571,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 21,3 21,6 23,2 5,0 6,1 5,3 5,9 5,4 6,6 5,9 4,0 5,6 2,3 1,9 1,7 1,7 Davki na premoženje 274,2 277,9 296,4 106,7 78,2 26,3 67,6 120,9 81,6 31,0 48,6 111,3 15,7 10,6 8,1 7,6 Domači davki na blago in storitve 5.722,8 5.989,3 6.126,7 1.500,6 1.632,4 1.427,8 1.490,3 1.565,7 1.643,0 1.376,4 1.069,0 1.565,1 479,6 531,1 503,3 393,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 83,3 89,8 98,6 22,7 23,2 25,5 25,6 25,5 22,1 24,0 24,5 25,3 6,9 7,3 8,9 9,2 Drugi davki 1,3 0,5 -1,1 5,6 -25,6 57,8 -32,0 -11,1 -15,8 22,5 136,7 -83,4 -0,5 57,6 -45,8 46,0 Nedavčni prihodki 1.089,4 1.350,6 1.114,2 336,9 505,9 172,6 380,0 308,5 253,1 249,6 339,7 291,0 97,3 56,0 57,1 59,5 Kapitalski prihodki 91,2 152,8 136,4 43,9 43,1 23,9 31,2 34,4 46,9 31,2 20,1 31,3 14,0 7,6 8,2 8,1 Prejete donacije 9,5 12,4 13,8 7,1 3,6 5,2 1,1 6,3 1,2 8,1 1,4 6,9 2,0 0,0 5,0 0,1 Transferni prihodki 52,3 55,6 58,3 51,4 3,3 1,8 3,1 50,3 3,1 0,2 21,7 30,6 2,7 0,1 1,7 0,0 Prejeta sredstva iz EU 399,0 796,9 730,5 253,8 249,0 212,1 178,0 102,4 238,0 200,9 133,3 189,6 209,0 10,2 13,9 187,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 17.102,0 18.068,0 18.968,8 4.387,6 5.060,6 4.689,9 4.506,0 4.705,7 5.067,2 5.024,6 5.703,6 5.250,2 2.023,4 1.572,4 1.502,3 1.615,1 Tekoči odhodki 7.733,0 7.966,5 8.228,3 1.877,2 2.142,1 2.116,1 2.010,6 2.007,6 2.094,0 2.359,6 2.074,0 2.201,0 853,5 689,2 648,0 779,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.938,1 4.167,9 4.470,5 1.016,8 1.079,1 1.069,5 1.178,3 1.101,6 1.121,2 1.182,5 1.318,2 1.244,5 381,2 342,3 360,4 366,8 Izdatki za blago in storitve 2.626,6 2.633,7 2.728,0 640,6 798,5 600,5 667,6 673,8 786,0 687,4 661,7 736,7 331,5 194,2 186,8 219,5 Plačila obresti 985,3 867,9 791,5 190,3 69,5 404,2 122,7 175,7 88,9 442,4 53,7 187,0 4,8 145,4 91,9 166,9 Sredstva, izločena v rezerve 183,0 296,9 238,4 29,4 195,0 42,0 42,1 56,4 97,9 47,3 40,5 32,8 136,0 7,3 8,9 25,8 Tekoči transferi 7.912,9 8.236,6 8.704,2 2.071,1 2.103,7 2.187,9 2.107,1 2.201,2 2.208,1 2.308,7 3.219,2 2.632,9 765,5 766,3 693,7 727,9 Subvencije 425,4 443,9 467,9 52,7 127,5 161,8 113,4 53,5 139,3 167,9 711,7 305,5 84,1 122,5 8,6 30,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.665,1 6.925,8 7.323,9 1.811,9 1.720,5 1.784,6 1.816,5 1.912,6 1.810,3 1.902,6 2.253,7 2.061,9 582,4 576,9 607,1 600,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 748,0 793,5 827,7 193,4 232,9 216,6 163,1 215,3 232,7 215,0 242,6 248,9 92,6 56,2 68,3 92,1 Tekoči transferi v tujino 74,3 73,4 84,7 13,1 22,9 25,0 14,1 19,8 25,9 23,2 11,2 16,6 6,3 10,6 9,7 4,7 Investicijski odhodki 891,0 1.159,9 1.252,9 292,4 558,9 156,1 240,3 315,4 541,2 172,8 232,7 263,2 275,8 44,2 55,2 56,7 Investicijski transferi 186,6 271,6 273,6 42,1 145,3 24,9 49,3 57,8 141,6 29,6 42,9 68,0 90,9 7,2 8,1 9,6 Plačila sredstev v proračun EU 378,5 433,4 509,7 104,8 110,5 204,8 98,8 123,8 82,3 154,0 134,7 85,1 37,8 65,6 97,3 41,9 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -298,7 525,6 263,5 220,3 41,8 -171,0 438,0 -34,2 30,6 -375,3 -1.609,5 -357,6 -254,6 -25,0 -101,1 -44,9 Vir: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Ekonomsko ogledalo, št. 7/2020 Statistična priloga 39 2019 2020 4 5 6 7 1 8 1 9 10 11 12 1 2 3 4 5 1 6 | 7 8 9 10 11 1.702,7 1.622,5 1.618,9 1.461,5 1.556,0 1.654,1 1.669,3 1.612,8 1.815,6 1.678,4 1.483,4 1.487,6 1.315,0 1.160,1 1.619,1 1.660,1 1.602,2 1.630,3 1.644,2 1.605,9 1.623,1 1.542,0 1.565,5 1.438,2 1.539,6 1.500,4 1.626,9 1.576,5 1.605,3 1.638,1 1.438,0 1.332,9 1.256,3 1.097,2 1.564,2 1.607,3 1.533,8 1.493,2 1.585,1 1.531,0 1.545,1 1.400,4 1.405,1 1.308,2 1.461,2 1.400,2 1.535,2 1.498,3 1.522,1 1.581,5 1.358,8 1.219,1 1.171,9 940,5 1.465,6 1.476,5 1.466,9 1.399,9 1.511,1 1.451,1 426,4 300,1 332,0 126,7 308,1 282,9 305,1 313,3 369,0 296,6 292,1 291,3 190,1 204,9 296,9 158,5 302,0 304,2 281,9 300,4 580,1 576,6 578,2 583,8 582,3 579,4 579,4 586,8 664,4 615,1 599,2 605,4 391,2 526,4 685,5 681,5 648,2 624,9 605,4 609,7 1,9 1,8 2,1 2,1 1,6 1,6 2,0 2,1 2,5 2,1 1,9 1,9 1,3 1,1 1,6 1,9 1,8 1,8 2,1 1,9 18,8 19,9 28,9 35,7 36,6 48,5 35,8 30,4 15,4 10,1 7,6 13,3 13,1 14,7 20,8 40,0 38,7 32,6 45,8 32,1 541,8 492,5 456,0 564,8 522,0 478,9 601,5 575,0 466,6 631,2 446,7 298,5 372,7 285,5 410,8 582,5 510,9 471,7 600,1 506,5 9,3 8,3 8,0 10,2 8,1 7,2 8,0 7,4 6,8 7,2 7,9 8,9 8,0 8,2 8,3 8,2 8,2 8,9 9,0 10,5 -33,1 1,2 -0,1 -15,2 2,5 1,6 3,4 -16,6 -2,6 19,2 3,4 -0,1 195,5 -100,4 41,7 3,8 -42,9 -44,3 -33,1 -10,0 78,0 141,6 160,4 130,0 78,4 100,1 91,6 78,2 83,2 56,6 79,2 113,8 84,4 156,7 98,6 130,8 66,9 93,3 74,0 79,9 10,4 11,5 9,3 15,0 7,3 12,1 15,3 11,9 19,7 11,3 12,2 7,8 5,7 6,3 8,1 10,9 9,8 10,5 17,8 14,5 0,5 0,2 0,4 0,2 0,5 5,6 1,2 3,7 -3,8 1,0 5,4 1,8 1,1 0,2 0,1 0,5 0,4 6,0 0,2 0,1 1,5 0,0 1,6 0,0 0,2 50,1 0,0 -0,2 3,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 21,4 0,5 30,1 0,0 0,0 1,4 67,2 68,7 42,1 8,1 8,4 85,9 25,9 20,9 191,1 27,9 27,9 145,1 51,8 56,3 25,2 40,9 28,0 120,6 41,0 58,9 1.491,8 1.454,3 1.559,9 1.700,8 1.487,7 1.517,2 1.540,6 1.628,2 1.898,4 1.723,2 1.498,0 1.803,4 1.730,1 1.755,2 2.218,4 1.880,1 1.644,0 1.726,0 1.668,8 1.834,8 700,9 605,5 704,2 691,1 657,8 658,6 642,1 696,0 755,9 799,9 625,1 934,5 684,8 647,1 742,1 754,3 682,0 764,7 681,2 744,5 355,8 363,1 459,4 375,1 368,2 358,2 375,5 370,3 375,4 401,9 387,1 393,5 380,8 411,5 525,9 469,8 391,6 383,1 375,3 406,7 221,0 222,5 224,1 250,8 204,7 218,3 246,0 236,1 303,9 236,3 203,5 247,6 251,3 217,0 193,3 231,6 205,0 300,1 228,3 247,9 114,8 4,1 3,8 47,2 56,3 72,2 8,8 66,9 13,3 153,2 21,3 267,9 43,3 4,2 6,2 45,8 68,6 72,6 14,8 66,8 9,3 15,8 17,0 18,0 28,6 9,9 11,9 22,8 63,2 8,6 13,3 25,5 9,4 14,4 16,6 7,1 16,8 8,9 62,8 23,1 677,8 715,9 713,4 849,6 668,4 683,1 711,5 740,5 756,0 781,6 759,5 767,6 887,4 945,4 1.386,5 986,3 830,7 815,9 799,3 867,8 26,5 39,8 47,1 19,9 16,5 17,0 33,1 49,3 56,8 82,8 39,7 45,4 53,1 183,9 474,8 224,6 46,7 34,1 54,8 77,6 613,0 600,3 603,2 745,7 578,4 588,4 605,9 599,9 604,4 623,5 643,0 636,0 742,7 678,2 832,8 666,2 695,2 700,4 657,8 675,3 33,1 69,9 60,1 77,0 63,0 75,3 70,2 75,7 86,8 66,5 68,5 80,0 87,2 78,7 76,7 89,0 85,6 74,3 82,4 90,1 5,1 6,0 3,0 6,9 10,5 2,3 2,4 15,5 8,0 8,8 8,4 6,1 4,3 4,6 2,2 6,4 3,2 7,0 4,4 24,8 67,0 88,2 85,2 102,0 100,3 113,1 122,9 141,7 276,6 53,5 56,9 62,4 104,5 87,7 40,5 84,8 87,4 91,0 114,3 124,5 15,3 16,9 17,0 17,1 19,7 21,0 24,0 31,0 86,6 11,0 8,0 10,5 11,0 15,3 16,6 26,9 22,3 18,8 32,1 33,5 30,9 27,7 40,1 41,0 41,5 41,3 40,0 19,0 23,4 77,1 48,5 28,4 42,3 59,7 32,7 27,8 21,7 35,6 41,9 64,6 210,9 168,2 58,9 -239,3 68,3 136,9 128,8 -15,3 -82,8 -44,8 -14,6 -315,8 -415,1 -595,1 -599,3 -220,0 -41,9 -95,7 -24,6 -228,9 40 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 1/2021 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - bruto domači proizvod, BND - bruto nacionalni dohodek, BS - Banka Slovenije, DDV - davek na dodano vrednost, ECB - Evropska centralna banka, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska komisija, EMMI - European Money Markets Institute, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESRR - Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS - Evropski socialni sklad, EU - Evropska unija, EUR - evro, EURIBOR - Euro Interbank Offer Rate, referenčna obrestna mera za dane kratkoročne medbančne depozite v evrih, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, IKT - informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, MF -Ministrstvo za finance, NEER - nominal effective exchange rate, NFI - nedenarne finančne institucije, OECD - Organization for Economic Co-operatin and Development, OPEC - Organization of the Petroleum Exporting Countries, PMI - Purchasing Managers' Index, REER - real effective exchange rate, RS - Republika Slovenija; SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, SVRK - Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, UMAR -Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AU - Avstralija, AT - Avstrija, BA - Bosna in Hercegovina, BE - Belgija, BG - Bolgarija, BY - Belorusija, CA - Kanada, CH - Švica, CL - Čile, HR - Hrvaška, CZ - Češka, CY - Ciper, DK - Danska, DE - Nemčija, ES - Španija, EE - Estonija, GR - Grčija, FR - Francija, FI - Finska, HU - Madžarska, IE - Irska, IL - Izrael, IS - Islandija, IT - Italija, JP - Japonska, KR - Južna Koreja, LU - Luksemburg, LT - Litva, LV - Latvija, MT - Malta, MX - Mehika, NL - Nizozemska, NZ - Nova Zelandija, NO - Norveška, PL - Poljska, PT - Portugalska, RO - Romunija, RU - Rusija, RS - Srbija, SE - Švedska, SI - Slovenija, SK - Slovaška, TR - Turčija, UA - Ukrajina, UK - Velika Britanija, US - Združene države Amerike. REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE <| #OstaniZdrav ^ Imam izbiro. Ravnam Odgovo rnO. www.gov.si/ostanizdrav Razdalja 2 m Redno umivanje in razkuževanje rok Vključena aplikacija #OstaniZdrav Nošenje zaščitne maske ISSN 1318-3818 Naložite si #OstaniZdrav še danes. ekonomsko ogledalo št. 1/2021, letnik XXVII 9771318381808