ztrM, x
Uredništvo SNOB H	H H| f|J	08 H HH H
in upravništvo:	Bi	1	za	LJnb«ano
s T liihlianclfi T let s
'W JuJUUlj(UiijJ\l ulm p
Inserati:	poPostiveija
šve»kr.,ppri	večerna	priloga	deželnemu	uradnemu	časniku.
večkratnem po-	A	0	za	četrt	lota	2	gld.
navijanji dajo bo	_	y	60	kr.	in	za	jeden
popust.	Izhaja	vsaki	dan	razen	nedelj	in	praznikov	ol>	£5.	uri	zvečer.	»mcc	ss	kr.
Štev. 1.	V	Ljubljani	v	četrtek	28.	februvarija	1884.	Tečaj	I.
2>T a- š program.
Mnogokratne tožbe, da nemški deželni uradni časnik «Laibacher Zeitung* ne zadostuje potrebam kranjske dežele, ker ga ogromna večina njenih Stanovnikov, nezmožna nemškega jezika, ne more čitati, zdele so se nam opravičene. Nameravamo torej, da se tem potrebam ustreže, izdajati slovensk list kot prilogo omenjenega časnika pod imenom «Ljubljanski List*.
Bode torej ta list v ta namen prinašal na primernem kraji, toda le v posnetku, važnejša poročila, ki se nahajajo v uradnem delu in tako imenovanem «uradnem listu» deželnega časnika, namreč o dogodkih najvišega dvora, o podeljevanji služeb in odlik, ki izhaja od Nj. Veličanstva, potem o podeljevanji služeb, ki izhaja od osrednjih in deželnih oblastev, dalje o izdavi zakonov in ukazov za vojvodino kranjsko in za sosedne dežele, vrh tega razglase in ukaze raznih oblastev in uradov, kakor tudi državnih in deželnih zavodov in dobrodelnih ustanov.
A ne glede na zadržaj nemškega deželnega časnika smatral bode «Ljubljanski List* za glavno svojo nalogo, dan za dnevom v kratkih člankih poročati o vseh zanimivih prigodkih na obširnem polji politike, šolstva, občinskega življenja, trgovinstva, obrtnije, poljedelstva i. t. d., tedaj tudi o dotičnih razpravah državnega sveta, deželnih zborov, deželnega šolskega svčta, mestnega zastopa ljubljanskega in o potrebi tudi druzih občinskih zastopov, dalje o razpravah kupčijskih in obrtnijskih zbornic, kmetijskih društev in ljubljanskega močvirskega odbora.
Posebno se bode «Ljubljanski List*, izvrševaje svojo nalogo, oziral na potrebe naših občin in zatorej na kratko podajal svojim čitateljem tudi poročila o važnejših razsodbah raznih oblastev, zlasti upravnega sodišča v občinskih zadevah, kakor tudi razgovore o občinskem zakonodajstvu in sploh o rečeh spadajočih v področje občinskih predstojnikov.
Sicer bode « Ljubljanski List* skrbno in vestno prinašal domače novice ter poročal o mikavnih dogodkih v posameznih društvih, glediščih in koncertnih dvoranah, potem o znamenitih umetnih in znanstvenih izdelkih in sploh o zanimivih prigodkih po deželi in po sosednih krajinah.
Poleg izvirnih razprav, za katere so «Ljubljanskemu Listu* svojo podporo obljubili najodličnejši slovenski pisatelji, namerava uredništvo v «Listku* svojem čitateljem podajati dobre prevode iz leposlovja druzih slovanskih narodov ter s tem obogatiti slovensko slovstvo. V posebni rubriki prinašal bode tudi meteorologična in borzna poročila, tržne cene ter naznanila tujcev in umrlih.
Uredništvo «Ljubljanskega Lista», v svesti si velike odgovornosti in silnih težav, katere izvirajo iz njegovega podjetja, bode vsako stvar, ne gledč na osebo in stranko, mirno in stvarno presojevalo ter se v tem svojem poslu vedno ravnalo po načelih pravičnosti in po danih zakonih.
Glavni namen «Ljubljanskemu Listu* bode, vsigdar poučevati slovenski narod in pospeševati njegovo blagostanje. Da se ta namen doseže, bode radovoljno odpiral svoje predale željam in nasvetom slovenskih rodoljubov.
Uredništvo ljubljanskega Lista.“
Na podlagi tega programa vabimo slovensko občinstvo najuljudneje na obilno naročbo.
„Xjj”a_lolja.3nLsls:I	T7-eljst:
Po pošti:
do konca marca...........................gld.	—'85
"um," eta
Za Ljubljano:
do konca	marca...................................gld.	—'50
junija................................... „	2-—
Leta..................................... „	5‘—
na dom velja mesečno 9 kr. več.
3 35 8-35
0 položaji.
Pet let je od tega, od kar je vlado nastopilo ministerstvo Taaffovo. Pri njegovi zibelki stali so izskušeni in diplomirani zdravniki nemške levice, porogljivo so majali z glavami in novorojenemu dčtetu prorokovali so v svoji modrosti jako minljivo življenje, malo mesecev ali celo le nekoliko kratkih tednov.
In dandanes? Vedno še obstoji sovražena vlada navzlic strastnim napadom, s katerimi je nemškoliberalna stranka nameravala strmoglaviti sedanjo sistemo. Vse so poskušali razjarjeni kolovodje opozicije, niso zbirali sredstev, javne nesreče, borzni polomi in poulični izgredi so jim morali služiti — a nič ni moglo
spraviti ministerstva iz njegovega ravnotežja! Ko je grozoviti požar na dunajskem Ringu v gledišči uničil svoje hekatombe in ko so po češkem Kuclielbadu razgrajale tolpe nezrelih mladeničev, ko je pariški Rothschild uničil nevarnega tekmeca Union generale in ko so lansko leto na Hrvatskem sem ter tjži počili nemiri in neredi — pri vseh teh prilikah očitala je levica, da je vse to le žalostna posledica sedanje vladine politike. Toda zastonj se razlegajo pro-roški klici liberalnih Kasander, dejanjski rezultat levičarskih naporov je, da je ministerstvo v preimenitnem vprašanji o izjemnih naredbah zadobilo — izdatnejšo večino nego k e d a j!
Gotovo bi bilo neopravičeno, ako bi iskali uzrokov tej stalnosti le v osobuih razmerah.
Da ima Taaffovo ministerstvo toliko življenjske moči v sebi, je marveč vidni dokaz, da se naslanja na zdrava načela, da njegova politika ugaja vitalnim interesom avstrijske države.
In to je povsem naravno! Sedanja vlada postavila si je namen, pomiriti nasprotja, uživo-tvoriti postavno zajamčeno jednakopravnost vseh avstrijskih narodov ter na tej podlagi sprijazniti razne narodnosti. Da je ta politika jedino prava, razvidi se iz avstrijske povestuice in iz različne sestave našega cesarstva. Govorniki nemške levice sicer radi s posebnim pathosom naglašajo, da je le nemški meč ustvaril in ohranil avstrijsko državo ter da je le nemška omika duševna vez med raznimi njenimi člani. Ali kaj lehko se jim dokaže
zgodovinska istina, da so vsi avstrijski narodi z jednako, deloma celo z večjo požrtvovalnostjo sodelovali pri zidanji staroCastnega državnega poslopja — in med veleumi, kateri so v vedi in umetnosti proslavljali našo Avstrijo, nahaja se nič menj Slovanov nego Nemcev. Ozirati se z jednako pravično ljubeznijo na vse narode razprostranega cesarstva, to mora tedaj biti prava raison d'etre avstrij-skej državi. Priroda sama nas uči, da se umetni organizem najbolj razodeva v mnogovrstnosti oblik in plemen, in isto načelo velja tudi za državni in društveni razvoj. Le tedaj bode naša Avstrija mogočna in srečna, ako bodejo vsi narodi v njej našli varno zavetje, v katerem lehko mirno razvijajo svoje duševne posebnosti in naravne darove.
Program sedanje vlade je tedaj zgodovinsko utemeljen in primeren naravi naše države. Celo to ga ne zavira, da ministerstvo ni sestavljeno iz samih pristašev parlamentarne večine. Previdni politik tega morda niti želel ne bode. Baš nasprotno, ako bi pri nas obveljala navadna ustavna doktrina, katera je sicer primerna državam z jedno samo politično narodnostjo, da se ministerstvo sestavlja iz slučajne večine državnega zbora, pokazale bi se takoj tako silne zapreke, da jih taka vlada nikdar ne bi mogla premagati. Vzemi danes celo ministerstvo iz vrst nemških konservativcev in slovanskih poslancev in jutri bodejo nemški liberalci ostavili parlamentarno delo ter kljubovali za trnjevim plotom abstinenčne politike. In velika napaka bi bila, prezirati veljavo in upliv teh krogov. Da pa tudi Slovani ne bi imeli povoda, radovati se ministerstva, vzetega iz nemške levice, o tem menda pač jasno pričuje parlamentarna zgodovina zadnjih desetletij.
Ker je tedaj sedanje ministerstvo primerno dejanjskim avstrijskim razmeram in vsled tega prijazno tudi zahtevam slovenskega naroda, zahteva zdrava politika, da naši zastopniki v državnem in deželnem zboru, kakor dosedaj, podpirajo njegovo stališče. Potem se bodejo uspešno mogli potezati za duševne in gmotne težnje slovenskega naroda ter delati na to, da se popravi marsikatera zgodovinska krivica, da se zaceli marsikatera zastarela rana.
„ Republiko vladal bode n a j z m e r n e j š i “, dejal je slavni Thiers svojim rojakom po silovitih nezgodah, katere so Francosko zadevale po nesrečnej vojski 1. 1870. Kar je modri državnik svetoval svojemu narodu, to velja mutatis mutandis v polni meri dandanes Slovencem in našemu položaju.
Listek.
v
»Ljubljanski Casnik.“
Lepo se je oživelo in okrepčalo slovensko slovstvo v mladostno-nemirnem letu 1848. in 1849. Politični preobrat, ki je pretresal vso Evropo, prinesel je tudi Avstriji prvo ustavno dobo ter ž njo vzbudil po Slovenskem veselo gibanje v socijalnem, političnem in književnem življenji. Slovenci so se začeli zanimati za svet in za sebe, in naravno je bilo, da jim v tem veselem in deloma celo burnem gibanji ni mogel zadostovati jedini, takrat po jeden-krat na teden izhajajoči časopis, drobne „No-vice“, v katerih je bil politiki že po njih namenu in poklicu odločen samo majhen kotiček. Rodila se je izvrstna Cigaletova „Slovenija", rodil se je Navratilov „Vedež“, Malavašičev „Pravi Slovenec1*, rodili so se še drugi slovenski časopisi v Ljubljani, v Trstu in Celji In kmalu se je povzdignil glas po ravno-pravnosti slovenskega jezika v šoli in uradu. Ustavna vlada se je tem željam nekoliko udala, in kakor je uvedla slovenščino kot obligaten predmet v naše srednje šole, tak6 je tudi osnovala na Dunaji „Državljanski zakonik" ter njegovo uredništvo izročila možu, kateri je še dandanes vodi na čast in slavo naroda slovenskega, a osnovala je leta 1850. tudi prvi uradni list slovenski — »Ljubljan-ski Časnik".
Politični pregled.
Notranje zadeve.
Pustni dnevi prouzročili so kratek pre-stanek v parlamentarnem delovanji našega državnega zbora. V petek 29. t. m. bode gosposka zbornica imela sejo, na dnevnem redu so menj važne zadeve. V izjemnih naredbah bo poročal grof Rih. Belcredi; ker svojega obširnega poročila še ni dogotovil, bode dotični odsek sto-prav prihodnji teden zbornici svoje nasvete mogel staviti.
Budgetni odsek poslaniške zbornice je svoje težavno delo v toliko dovršil, da bode te dni sprejel poročilo generalnega poročevalca grofa Cia m-Martin ica. V osmih dneh se potem prične budgetna debata ter bode trajala kakih štirinajst dnij. Preje se bo sklepalo
0 postavi zarad gališkega petroleja, in tudi zakon o davku na žganje utegne priti na vrsto. Prenaredba tega davka je nujno potrebna. Da sedanji način obdačenja nikakor ne zadostuje, vidi se najbolj iz tega, ker skupna davčna svota o žganji v celem cesarstvu znaša le 12-5 milij. gold. na leto. Nemčija dobiva od istega davka 45'2 milijona mark, Velika Britanija nad 140 milij. gold., v francoskem budgetu pa nahajamo ogromni znesek 230-9 milijonov frankov, kateri prihaja od te obrtnijske stroke.
Drugo vprašanje je, če bode zbornica ustregla želji grofa Taaffe-a ter še v tem zasedanji eno ali drugo socijalno-politično predlogo, zlasti imenitni zakon o zavarovanji proti nezgodam delalcev (Unfallsversicherungsgesetz) pod streho spravila. Naj ne zabijo naši poslanci, da se nevarna družbena bolezen, katera je rodila izjemne naredbe, ne d& zatreti z golo silo, temveč da treba pozitivnih sredstev, ako se hoče olajšati beda delalskega proletarijata ter zamašiti glavni vir anarhističnim neredom.
V	uemškoradikalnem novinarstvu severno-českih mest prav kratkočasen boj proti voditeljem liberalne stranke. Gospodje Pickert in Strache in kar je še takih ljudskih tribunov posebno ljuto napadajo Herbsta, kateri jim je še
—	prezmeren!
Vnanje zadeve.
Najvažnejši dogodek v vnanji politiki, kateri ima važnost tudi za avstrijske razmere, je sprijaznenje med Nemčijo in Rusijo. Laskavi sprejem, s kojim je berlinski dvor odlikoval rusko deputacijo, ki je cesarju Viljelmu čestitala o njegovi sedemdesetletnici kot vitez reda sv. Jurija, je nov dokaz, da se je politično vreme v zadnjem času dokaj spremenilo.
” »Ljubljanski Časnik" je z 2. aprilom 1. 1850. po dvakrat na teden začel izhajati pri Blazniku v Ljubljani. Uredoval gaje do konca leta 1850. znani dobrovoljui pevec in pesnik Blaž Potočnik, župnik v Št. Vidu nad Ljubljano. Potem je prevzel uredništvo Dragotin Melcer, tedaj skriptor v c. kr. licealni knjižnici ljubljanski. Program novemu listu je bil ta: »Svobodna, samostojna, neraz-vezljiva ustavna avstrijanska država z jednako-pravnostjo vseh narodov po postavi 4. sušca leta 1849.; mimo vsega nam pa velja jedinost, moč in sreča cesarstva." List je prinašal:
I. uradna naznanila, II. politiška naznanila, III. razna naznanila in IV. lepo-znanski list.
Pod točko I. je razglašal vse, kar običajno spada v delokrog deželnega uradnega lista. Točka II. je donašala posebno obširen političen pregled iz domačih in tujih dežel, uvodne članke, pobirke iz raznih časopisov in tudi dopise iz domačih krajev, čeravno niso bili politične vsebine. Uvodni članki so govorili navadno o domačih stvareh; potezali so se za ravnopravnost, poučevali kmetsko ljudstvo o novih zakonih, o šolah, svarili ga pred pretepi i. t. d. Največ krepkih člankov je napisal Melcer sam, in priznavati moramo, da je časih mož prav kako izvirno pogodil. Tako n. pr. svari kmete, naj nikar ne pijančujejo ter se ne pretepavajo, in drastično sklepa svoj pouk: »Ako le malo premislite, bote rekli:
1 pravo terdi škric iz Ljubljane11 — (1851,
Rusija, katera je ravnokar si pridobila Merv ter ž njo ključ do strategično važnega Herata in do afganske stolnice rodovitno zelenico, napreduje rapidno v osrednji Aziji. Prebivalstvo pamirske planote, vznemirjeno po roparskih Afganih, ki so se polastili Vahana in Šugnana, se je udalo ruskemu pokroviteljstvu. S tem se je ruska moč razširila skoraj do grebena Hindukuškega gorovja in kmalu bode »beli car“ neposredni sosed indijski cesarici.
Angleži se temu prodiranju niti upirati ne morejo. Med irskim narodom raste Angležem nevarno gibanje, in iz egiptovskega Sudana dohajajo dan za dnevom bolj neugodna poročila. Nubijski vojaki v Suakimu se branijo, marširati proti Mahdiju, in sedaj se kaže isti uporni duh na egipčanskem brodovji. Poveljnik egipčanskega parnika »Damanhourja" se je ustavljal povelju, s svojo ladijo odjadrati v Trinkitat; angležki admiral Hevvett ga je sicer takoj dal zapreti, ali iz vsega se vidi, da so Egipčani jako nezadovoljni z angležkim gospodarstvom ter skrivaj simpatizujejo z Mahdijem. Skrajni čas je, da se generalu Grahamu kmalu posreči, premagati vojskovodjo upornikov, Osman-Digmo. Pri Ettebu pričakuje se boj; če bo izid nepovoljen Angležem, nastane njih položaj hipoma opasen.
Dopis.
V	Hribih dne 27. fobruvarija 1884. (Izvirni dopis.) Predpust in pust sta tudi v naših Hribih srečno pri kraji. Gospod fajmošter, ki je dosedaj časi malo skozi prste pogledal, je uže nabral obraz v resne gube in premišljuje, kako bode spravljal nazaj v ograjo raztresene ovčice z lepo in s trdo besedo, z nebeškim veseljem in z ognjem peklenskim. Mladi gospod učitelj zopet sodi z rudečim svinčnikom pri zvezkih in potrpežljivo popravlja neukretne črke in številke svojih podložnih. In naš kmetič je dejal opoludne pri kosilu: Zdaj bomo pa začeli! Pota bodo za popraviti, drva so uže pošla in listje je suh6, da šumi. Zdaj bomo pa pridno delali, če se nam le vreme ne skazi.
In naši politiki, veliki in mali, z levice in z desnice, za Dunajščico in za Ljubljanico, ne bodo li posnemali našega kmeta! Vse ob svojem času. Oponirati z vso silo, kadar treba, kadar nam pa sile ni, ne poskušajmo z glavo skozi steno! Bolje je nekoliko časa ostati v veži, kakor pa pod kapom pri razbitih oknih gledati v sobo. Ne delajmo se močnejih nego smo! Osobnosti in sumničenje v stran in oprezni na delo, da se veter ue sprevrže in nam vremena ne skazi!
7. št.). — Naivno je tudi, kadar uradni list napada vlado. Tako je bilo leta 1850. z vedi
odlikovanih več Ljubljančanov. »Ljubljanski Časnik" se strašno huduje, da to odlikovanje tudi tega in onega ni doletelo ter dotične go-
spode po imenu našteva. — Zanimiv je opis prve porotne obravnave 11. februvarija 1851. leta. Dež. višjega sodišča svetovalec vitez Coppini je porotnike ogovoril po nemški in
po slovenski, državni pravdnik »žlahni gospod" Kaiser pa »z prekrasnim slovenskim, potem še z nemškim tudi izvrstnim govorom". »Slavni domoljub", zagovornik dr. K a v č i č, je
pa pozdravil porotnike samo po nemški; rekel je, da je bilo po Kranjskem doslej zato toliko ubojev, »ker Slovenci dozdaj niso nobenega slovstva v svojo omiko imeli". Med govori so bili navzočni deželni poglavar grof Chorinsky in predstojniki raznih višjih uradov. Porotniki so si za načelnika izvolili g. K- Dežmana. Sodniki so bili Coppini in svetovalci Schiviz-hofen, Miller, Piller, Omejz; namestnika svetovalca Schmalz in Lendenfeld; zapisnikar avskul-tant Moos. Zatoženi Fr. Keržan z Vrbe je bil zaradi uboja obsojen na pet let težke ječe. Konočno »Ljubljanski Časnik", polivalivši državnega pravdnika, porotnike in zagovornika, dostavlja, »da gospod predsednik, akoravno je poln dobre volje in je tudi pokazal, da se je zadnjo dobo s slovenščino močno ukvarj|al, zavolj neke natorne napake, ki mu govor zlo kazi, ni za očitne obravnave".
Domače novice.
— (Odlikovan je.)Nj.Veličanstvo je podelilo majorju pešpolka štev. 102, Lud. Lercliu, plemstvo in odlikovalo profesorja sodne medicine na dunajskem vseučilišči dr. Ed. Hofmanna z redom železne krono III. razreda.
— (Imenovanje.) Nj.Veličanstvo jo mini-sterijalnega podtajnika Pr. Wetsckl-a imenovalo ministerijalniin tajnikom in svetnika deželne nad-sodnije v Trstu Josipa Zencovick-a predsednikom trgovskega in morskega sodišča, ob jednem podpredsednikom dež. sodnije tržaške.
— (Imenovanja.) Gosp. deželni predsednik kot predstojnik c. kr. finančne direkcije je imenoval davkarskega pristava Antona Kuralta davkar-skim kontrolorjem, začasnega davkarskega pristava Jan. Mušiča definitivnim pristavom in davkarskega praktikanta Maksa Lileka davkarskim pristavom.
— (Premeščeni) so: davkarski kontrolor Karol Tavčar iz Senožeč v Kočevje, kontrolor Anton Kadilnik iz Kočevja v Kibnico in davkarski pristav Kam'lo Murgel iz Kibnice v Ljubljano.
— (Častn o meščanstvo.) Občinski zastop na Bledu je v včerajšni občinski seji g. dež. predsednika barona AndrejaWiuklerja jednoglasno izvolil častnim meščanom.
— (Volitve v trgovinsko in obrtnijsko zbornico kranjsko) vrše se danes v magi-stratni dvorani; vladni komisar jo c. kr. dvorni svetnik grof Chorinskj. V obrtnijskem oddelku je 4648 volilcev; oddanih jo bilo dopoludue 1750 glasov za narodna kandidata gg. J. N. Horaka in Miho Pakiča. V kupčijskem oddelku je 349 volilcev, in so dobili narodni kandidati gg. Alfred Ledenik, Josip Lozar, Janez Knez ml., Pran Kolmann in Vaso Petričič 183 glasov. Narodna stranka je tedaj v obrtnijskem in kupčijskem oddelku s svojimi kandidati zmagala z lepo večino.
V	oddelku za veliko industrijo, v katerem je 17, in v rudarskem oddelku, v katerem je 32 volilcev, izvoljeni so kandidati nemške stranke: Karel Luck-mann in ravnatelj litijskega rudnika, Pankracij Eichelter, oziroma Jan Baumgartner, Otomar Bamberg in tržiški župan K. Mally. Definitivni izid poročamo jutri.
— (Tatvine.) Pustne dni imeli so ljubljanski tatovi veliko poželjenje po kuretnini. Ukrali so g. Kajmuudu Zevniku v Fabriških ulicah debelo kokoš, ženi kondukterja g. Eggerja na cesti k južnemu kolodvoru dva goloba. — Piskrevezar Nace Barigyi pustil je v voži neke hiše v Gledaliških ulicah svoje orodje in robo, razne mišnice i. t. d., katere mu je neznan tat, idofi v prvo nadstropje, ukradel. Piskrevezar jo oškodovan torej za 5 gold.
Pod naslovom: »En večer na Gori nad Sodražico" uradni list po »Novicah" opisuje sleparije »zamaknene Lenčike" na Gori ter pravi: »kako dolgo bodo višje oblasti še pripustile to gorsko komedijo, ki v maliko-vavsko tamoto sega? Ali ni njih dolžnost, takim škodljivim pomotam konec storiti? Naj le prepovedo shod k temu dekletu in kmalo bo vsib teh domišljenih čudežev konec; ko-mediaut le z veseljem igra, kadar ima veliko gledavcev okoli sebe" i. t. d.
Dopisnik iz Meugiša toži, da so se „rokovnjači" leta 1848. in 1849. spet zaplodili pod Grintovci, da si sicer v Mengiš še ne upajo, a da v Cerkljah ali Komendi rokovnjači vsak teden kakega kmeta ubijejo in kakih 5 do
6 ljudij potolčejo in polomijo. Želi zatorej, da bi kmalu prišli v Mengiš »grivarji" (t. j. žan-darji), da uženo to samosilno druhal.
Tretja rubrika (Razna naznanila) je prinašala domače novice in razne vesti; a vidi se iz nje, da slovenski časopisi za lokalne stvari takrat še niso imeli posebno spretnih poročevalcev, kajti tudi potem, ko seje ta točka zamenila z »Ljubljanskim novičarjem" jako še pogrešamo v listu novic iz Ljubljane. Smrtna naznanila se imenujejo »žalostne novice", in taka »žalostna novica" nam naznanja, da je 24. junija 1850.1. „v žalost vseh domoljubov umrl mnogospoštovani gospod prof. Kersnik, oče šolske mladosti, ko je ravno svoj god obhajal." In spet druga »žalostna novica" pripoveduje, da je 2. septembra 1851. umrl „ne-
— (Maškarada »Sokola") pustni torek v lepo obnovljenih prostorih starega strelišča bila je gotovo najkrasnejša predpustna veselica in naj-mnogobrojneje obiskana iz mej vseh krogov ljubljanskega prebivalstva in iz raznih krajev dežele, kajti zbralo se je tu nad 700 osob. Dvorane in sploh vsi prostori bili so bogato okinčani in čarobno razsvetljeni; dotični odbor, posebno pa mestni in-gener g. Duffe, zasluži za ta trud polno priznanje. Mask je bilo jako veliko in vse v elegantnih, deloma jako drazih opravah. Zastopani so bili mej maskami skoro vsi narodi sveta, kajti tu ni manjkalo Kineza ne Indijanca, ne Brazilijanca, tudi brhki Kranjec je bil tu, samo našo Kranjico z lepo belo pečo, s kojo se je inače ponašalo mnogo gospodičen, smo ta večer po polnem pogrešali. Proti polunoči pričel se je sprevod mask, kateri je bil res zanimljiv. Na čelu sprevoda stopalo je mnogo Sokolov v društveni obleki, za njimi hrvatska svatba, skupina dvaj-seterih osob s prekrasno nevesto in lastno godbo, potem mornarice, elegantna dva jokeja, veliko vrst mask v raznih narodnih nošah in brhka vinograd-uica, krasen golobček i. t. d., i. t. d. Maškarado so počastili s svojim pohodom exceleuca fml. Evgen vitez Muller, deželni predsednik g. baron Winkler, deželni glavar g. grof Thurn, župan g. Grasselli, kupčijske zbornice predsednik g. Kušar, deželni poslanci gg. Murnik, dr. Bleivvois vitez Trsteniški in Krsnik, mnogo gg. mestnih odbornikov, magistratni svetnik g. Perona i. t. d. Bajanje je trajalo do ranega jutra. Četvorko je plesalo 120 parov. Obširno poročilo prinašamo v jedni prihodnjih številk.
— (Uboj.) V Podborštu (okr. krški) imeli so 19. t. m. svatbo. Pri tej priliki so se sprli fantje iz Šentjanža in Kala, nastal je tepež in enega izmed njih, Valent. Žganjarja, so tako poškodovali, da je črez tri ure umrl.
— (Požarna kronika.) Dne 22. febr. ob 9. uri zjutraj unel se je požar v Bašiči (sodni okraj volikolaški) v hiši Antona Zidarja ter je upepelil pet hiš z gospodarskimi poslopji. Škoda se ceni na 7950 gld.; vsi pogorelci so bili zavarovani, a le z malimi zneski, v skupni svoti 2350 gld. Sumi se, da je nesreča nastala vsled neprevidnosti pri kuhanji. — Tudi v tržiškem sodnijskem okraji imajo pogorišče; 19. t. m prikaže se redeči petelin v Kovorjah, kjer je posestniku Jarneju Ševcu pogorela lesena hiša s podom in kozolcem. Škode je 900 gld., zavarovan pa je poškodovanec le za 400 gld. pri tržaški zavarovalnici.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Berolin, 27. febr. Cesar Viljem je ruskemu velikemu knezu Mihajlu podelil verižico k redu črnega orla. Pri slovesnem dvornem obedu
utrudljivi rojak, gospod fajmošter M a ti j a
V	e r t o v e c. “
Rubrika za poslanice (poslano) se je imenovala „ n e u t r a 1 n a rubrika", in v takih neutralnih rubrikah prosi založnik in »bukvo-tiskar" Blaznik, da naj se mu pisma frankirajo ter prigovarja in obeta gospodom dopisnikom: »Prosimo, nam večkrat kaj pisati, bomo tudi radi vzeli, in ako želite, tudi poštnino povem ili." Povrnitev poštnine, to tedaj je bila tedanja pisateljska nagrada, katera se je pa še le na zahtevanje pisateljevo plačevala!
Posebno zanimljiva je četrta rubrika, ki uadomestuje feuilleton ter se imenuje »Lepo-znanslti list." Reči se mora, da so najboljši tedanji pesniki in pisatelji pisali v ta »Lepo-znanski list." Tu se oglašajo gg. Fr. Cegnar, P. Ilicinger, Andrej Jeglič, Fr. Jeriša, Fr. Levstik , Ivan Navratil, BI. Potočnik, Poženčan-Ravnikar, J. Šubic, Janez Trdina, Matija Valjavec in drugi.
Najpridnejša sodelavca sta bila Fr. Cegnar in Janez Trdina. Mislim, da Cegnar je bil pač »Ljubljanskemu časniku" dejanski urednik; iz njegovega peresa je največ dopisov, lokalnih novic, poročil o slovanskih knjigah in društvih, pesmij in raznovrstnih prevodov leposlovne vsebine.
Poleg Cegnarja do malega v vsaki številki naletiš na kakšen zanimiv Trdinov spis. Tu je Trdina priobčil dolgo vrsto krasnih narodnih pripovedek; celo Pegaza je zajahal
je cesar v francoskem jeziku napil ruskemu caru ter naprosil velikega kneza in deputacijo, naj caru izrazi njegovo hvaležnost.
Suakim, 28. febr. Nubijski vojaki se takoj nazaj pošljejo v Kairo in Suez. Ogleduhi upornikov opazujejo neprestano vsako gibanje angleške vojske.
Rim, 28. febr, Kazensko sodišče je obsodilo sedem oseb zarad demonstracij na čast Oberdanku.___________________________________
Tujci.
Dnč 26. februvarija.
Pri Maliču: Renker, Kellermann, Muller, trgovci iz Dunaja. — Blau, trgovec iz Siska. — Dr. Majcen iz Zagreba. — Schink, zasebnik iz Zagorja.___
Umrli so:
Dne 25. februvarija: Josipina Novak, gosta-činja, 77 1., Dunajska cesta št. 7, opešanje. — Neža Juvančič, bivša kuharica, 64 1., Florijanske ulice štev. 29, pljučno otrpnenje. — Janez Hafner, upokoj. duhovnik, 64 1., Marije Terezije cesta štev. 5, opešanje. — Ana Vodč, hči delavca, 4'/2 1., Strmi pot, št. 6, zavratnica. — Josip Oblak, delavec, 63 1. star, jetika. — Matija Jerše, gimnazijec, 14 1. star, tifus.
D n e 27. februvarija: Peter Perikle, delavec, 50 1. star, jetika. — Marjeta Škerjanc, posestnica, 79 1. stara, Dunajska cesta štev. 15, mrtvud.
Tržne ceno.
V Ljubljani 27. februvarija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 12 kr., domače 7 gld. 96 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; rež 6 gld. 1 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 71 kr.; turšica 5 gld. 53 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 59 kr., salo po 86 kr., Špeli po 64 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 62 kr., telečjega 64 kr., svinjina 62 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 55 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr., slame 2 gld. 5 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
§ o	Čas opazovanja	Stanje baro-metra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
i ^» »d (M	7- ziutrai 2. pop. 9. zvečer	.730'93 729'Oti 732-01	+ 4-0 J-10-4 + 3-S	sl. jv. sl. z. ;1. Sur.	obl. » *	3-20 sn.
26. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73158 731-65 732-55	+ 1-2 + 5-6 + 0-4	sl. jz. » sl. vz.	■obl. jas. »	0-00
27. febr. 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-57 732-05 734-23	— 1-6 + 7-1 + 0-6	brezv. sl. gor. sl. vzh.	jas j- obl.	o-oo
časih ter zapel je epopejo »Bran in pogin Ja-podov" v 16. spevih; in potem, ko je bil pokazal, da zna tudi sam peti, podal je »pretres slovenskih pesnikov", v katerem je povedana marsikatera odkritosrčna, pametna beseda. Trdinove nazore o slovenskih pesnikih je sicer pobijal Ilicinger, a poznejši časi so potrdili to, kar je n. pr. Trdina pisal že 1850. 1. o Pre-širnu. V »Lepoznanskem listu" beremo tudi prve mladostne pesmi Fr. Levstika, katerega Trdina posebno hvali; tam nahajamo tudi pesmi Valjavčeveiu njegov prevod Goethejeve »Ifigenije v Tavridi." Sploh kdor se peča z našim slovstvom, temu priporočam literarni del »Ljubljanskega Časnika"; marsikatero dobro zrno najde v njem.
Dne 29. avgusta 1851. leta pa »Ljubljanski Časnik" naznanja pod naslovom »Najnovejše" z debelimi črkami, da je preklicana ustava z dnč 4. marcija 1849. 1. Centralizem ministra Bacha je trkal na vrata! In kakor drugim tedanjim časopisom po široki Avstriji, tako se je z izpremenjeno državno osnovo tudi »Ljubljanskemu časniku", kakor sam pravi, »zavalil kamen na grob". Jenjal je izhajati, »ker mu je manjkalo studenca, iz katerega bi bil zajemal vir življenja, ker je pogrešal zraka, v katerem bi bil mogel svoje slabe ude okrep-čevati." In dan danes se tako godi ž njim kakor z Vodnikovimi »Novicami":
•Nobeden ga nima
Ko jaz in — bukvišče.»
A. P. Q„
f ■ tLtif tt
Mala Mmarija
na Kranjskem oddd se po jako cenih pogojih. Obrt ta na leto donaša več stotin dobička in posebno pristuje neoženjenim ali tudi oženjenim osobam, n. pr. šiviljam, krojačom in drugim obrtnikom kot postranski prislužek; kupna cena 200 do 300 gld. — Natančneje se izv6 v Fr. Mii 11 er-
ievej pisarni za oznanila v jjubljani.
Krasna hiša
na deželi
v švicarskem slogu, 3/< ure hodi od Gradca z velicim parku enačim ovočnimvrtom in blizu se nahajajočim gozdom, prelepim razgledom (zraven je zdravotni zavod mrzle kopelji)
je na prodaj.
Vprašanja pod šifro „L. 200“ Rudolf Mosse, Dunaj, I., Seilerstatte 2.
Izvrsten
teran
iz najznamenitejšega kraja Istre toči se počenši od 1. februvarija
po 40 kr. liter
v
bizeljskem hramu
n.si Bregu
v baron Cojzovi hiši.
Agentom
sploh provizijniin poto-valcem, vsacemu (tudi ženskam), ponuja se prilika k užitcifinemu postranskemu zaslužku — le pod natančnim naslovom: „Gliick Nr. 900“, glavna pošta restante na Dunaji.
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
Mestna mesnica
v Rudolfovem
se tekoj da v najem za 100 gld. $ na leto.	(3)	£
Ponudbe sprejema	S
županstvo v Rudolfovem. |j
Podpisani usoja si naznaniti, da je
II
in drugih stvari od gospoda A. Fribošlča prevzel ter priporoča p. n. občinstvu
vsakovrstne klobuke
za gospode
posebno pa: suknene klobuke (Loclenhrue) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, naj-finejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
itd. itd. Odličnim spoštovanjem
Ivan 8okli«v;
ulice štev. 6.
{§5iSS®sss«®ssss@sssg@sss«Ssss®ss^ssssssg@sss3£Sss2Sf
Semena.
:E?o	cexii	se	dobi-
vajo mnogovrstna zanesljivo kaliva, kakor: dečna detelja (Luzerner), živinska velikanska pesa, domača detelja, kakor tudi travna, poljska in vrtna semena.
Poštna naročila se hitro razpošiljajo, kakor tudi drugo mnogovrstno blago se brez ozira na dobitek preskrbuje pri
Petru Lassniku.
K *
| J.pLMogzj, lclar pri ,pri zlatem saraorop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
§ Karija celjske kapljice
za, želodec,
jjjJ kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, g imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu 'M in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje >?4 slasti pri Jedi, slab želodec, ur&k, vetrove, koliko, zlatenloo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper & zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., S 5 tucatov samo 8 gld. $S8P Svarilo I Opozar-** jamo, da se tiste istlnite Marijaoeljske ka-gj pljioe dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava so le jeden tucat.
m g
M
m m m 1 m
MURlAfZEUIR
, TROPFEN
NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 SUPm5
IMATf«.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po čir. Is^Calii-u.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če so rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.
Gospodu pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Pian Tno-g-, posestnik v Šmariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pom ulil jev© (Dorsch)
jetrno
		
HI		
		r
olje
trgovina z železnino
v Ljubl jani, Mestni trg št. 10
priporočata stalno, dobro izbrano zalogo najboljšega kmetijskega in poljedeljskega orodja in strojev, posebno mlatilnice, poljski mavec (gips), kamenški cement, krmoreznice in slamoreznice Henrika Lanža v Mannheimu, kakor tudi druge najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitne snažilnice, vozove, sani, pluge, sesalnice, cevi za vodnjake in vodnjake same, štedilna ognjišča, peči, ognja in tatov varne kase, dalje železniške šine, vsakovrstna okovanja za stavbinske potrebe i. t. d. — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po vunanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje. (9)
l35SS®93SSe®SSSS93SS®@5SSS@SSS®35SS@35SS®SSSSSŠi
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega inesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.	(6)	2—1
Kri čistilne kroglice, e. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih; udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr. jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri ..Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
E2KK&3KaRKK&
A. Mayer-jeva
zaloga
iPTststaicalij
v Hijio/bljami priporoča izvrstno
marčno pivo
iz pivovarne bratov Kosler (2) 3_i
v zaToojčlciii po 25 in. 50 steklenic.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskala in založila Ig. v. Kloinmayr & Fod. Bamborg v Ljubljani.