13. Itnilta. I UrtlJHi. * MfMi H. Jnvil mi muti. ^^V ^^H ^^V ^B ^^J ^L ■ ^^v ^H^B ^L AV ^t^m ^Lft U ^^đ A •Slovenski Narod* vaija p» ptfttls ti taje fafvfc Avstro-Ogrske: a NeaOjD: «*> teto akopaj »aprej. • K 60-— odo Wo Morej . . . . K »- «mi leti vUV— &t leti ; ; ; ; ; f£_ » A»triko i» m toge fefeie: «• ■«•*.....5 50 ćelo kte aapraj . . . . K 701— ipttŠanftm glede taseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH snamka. fprsvatttro (spodaj, pritličje, levo). Kaaftov« mltaa tt. I, IsJilii *t M, atnntnnnnnnnt Vnnnnnk 4VnVanl SV'OO'0I^Sj anVVBSlnnUkp nnVnt^BBnnntfl^fe InV Ili^PflUflHUbOfe tanisll se SBtenaJo po porabtjtnttn prostora hi sicer 1 mm visok ter S4 suh Urok srostor: eokiai po 12vin,, dvakrat po 11 via^ trikratpo lOvia. PosJinO (eant prostor) 30 vin, parte ta zahvale (enak pmior) 30 vtnarjev. Prt veCJOi fnserdjah po dogovora. ■svi mvlaŠU saj psitjcfs —ntmi— *€*■• 9W pm ■■■fasilsi ~Wm ■a sasM sisBjens sirutke sres saaUtve deaarja te se awren» afciksr sdratL Jtarosten slnkxnFAaiif talofai Mm S9» .Slovenski Narod* velja V l|«M|a»i t dostavljen na dom ali Ce se bodi pooj: odo teto naprej . . . . K 58*— I četrt leta aipftj . . • . K 15 -pol leta...... 29*— | na mesec . . • . . . fr— Posamezns itevilfca velja 30 vinarlev. Dopisi naj se fnnkinjo. Rokopisi se aevraesjo. Bretalttroi banova allea IL S (v L nađstr. !evo)t Mcfasj ŠL 49 Dr. Ivan Prija teli; Caveant consules! Dolgo sem molćai sedaj ne morem već, ker ne smem! Bilo je v pozni jeseni leta 1904. Bival sem takrat v Pa riza. Na buli-\arju Sainl Michel v kavarni Souilet smo se shajali jufcoslovanski dijakl Med nami >c bilo zlasti mnogo štipen-uistov srbskih ministrstev, razboritih Klav. simpatičnih mladih mož. Vsi brez izvrne so se zelo zanimali za Slovence, katere so bili povodom koronacije kralja Petra in takratne razstave društva >Lada* zase takorckoč odkriiL Nujodni gospodarji, na čelu jim dr. Janković (je glasom Umov pupoto-val zadnje dni v družbi drja Brezi^carja v vaiutnih vprašanjih na Gorsko in v Avstrijo), so se izredno zanimali za slovensko zadružništvo »n gospodarsko organizacijo, za narodno-prosvetno de-lo v bralnih društvih in čitalnicah, za manjšinsko delo našega diiastva. Izra-žali so mnenje, da bi srbska vlada ne imela pošiljati proućevalnih kornisij v teh stvareh na Dansko, kakor je bila sklenihi, ampak pravzaprav v Slove-iiijo. češ, da bolj kaie y svrho posne-mania in prevzetja studirati naprave in zavode, ki so se obnesli pri našem narodu, katerega so kot preverieni Jugo-slovani imeli za del svoje nacije. V tej družbi sem se bil posebno tesno spri-jateljil s kritikom in literarnim publicistom P a n t el i ć e m. (Francoz Lanux pravi v svoji knjigi »La Yougosiavie<*, da je na težkem umiku srbske vojske Kovoril z njim: rad bi vedel, da je še živ!) To vam je bi' romantićno-zajosna umetniška natura! Sešla sva se v znamenju slovenske lirike, ki jo je cenil jako visoko. Ćele ure sva presionela v kavarni nad Zupančičem, Kettejem, Cankarjem in Aleksandrovim. Nekega dne mi pove Pantelić, da zboruje zvečer »Balkanski komite«, društvo jugosiovanske v Parizu biva-joce omladine, in me kot tajnik tega društva povabi na zborovanje. Kot posebna atrakcija je imel na tem zboru mistopili znani dalmatinski poslanec in odiični hrvatski pesnik dr. Ante Tre-s i ć - P a v i č i ć. Bil je prisel v Pariz v družbi ruskega »panslavista« Čere-pa-SpiridoviČa. ustanavljajočega takrat v sveto\Tii metropoli na Seini »kelto-romano-siovansko ligo«, katere uamen je imel biti preprečeiie nem-skega prodiranja proti Sredozemskemu niorju. zlasti proti Jadranu. Na prigo-varjanje prijatelja Panteliča sem se tuđi jaz ndeležil tega zborovanja in s posebnim zanimanjem poslusal govor dr. Tresića. Zanosno in v pesiiiških bese-dah je govoril o ideji generacije — o narodnem edinstvu ter predlagal, da naj sklene zbor pariške omladine ju-proslovanske ustanoviti foni. iz kate-rega se naj sezida kot viđen znak te ideje na Kosovem polju pod umetni-škim vodstvom Meštrovića panteon s podobnim napisom, kakor ga nosi pariški »Pantheon«: Aux toutes !es gloires de la Yougoslavie«. V ta hram se naj postavijo kipi vseh borite-Ijev za to idejo. V drugem delu svojega sovora pa je izvajal sledečc (citiram samo po spomiim): V tej naši borbi za jngoslovansko edinstvo in za skienitev verige, ki naj prepreci Nemcem prodiranje na Balkan in na Jadran. neoblioJno potrebujemo zveze z Romani, zlasti z Italijani. V ta namen sem si jaz že veliko dopi-soval z Ricciottom Gar i bal di -jem. Od njega sem si zagotovil v slučaju konflikta z Nemci i talijansko po-moč. (Ako me ne vara spomin, mislim, da je gospod doktor tuđi pokaza] nekaj pišem in prečita! par mest iz njih.) Za to italijansko uslugo pa moramo nekaj žrtvovati. Ricciotto Garibaldi zahteva za Italijo en del Slove n c e v... Oospoda moja! V tak em velikem vprašaniu ne smemo biti sentimentalni. Gre samo za majhen košček naše velike združene domovine, zraven tega — za Slovence, Veste, kdo so Slovenci? Vi jih poznate le malo. Zato do-volite. da vam odgovorim na to vpra-sanje jaz, ki sem več let bival med nji-mi, urejajoć v Trstu list »La^ pensće slave«: Slovenci so narodič z jezikom, ki ga mi ostali Jugoslovani ne razume-mo več. Pole* tegra so najzakrknjenejSi separatisti pod milim nebom. Zato nam ne srne biti žanje preveč žal... Zaključnih besed doktorjevih nisem več sliSal. Bil sem v dno duše poražen. Prav tako zraven mene sedeči tajnik Paotelić, ki w ves vzncmiricn zahteval od mene, da moram odgovoriti. Prej nego sem mu bil pritrJil, je že vstal in javil zbo-rovalcem, da sedi med njimi tuđi en Slovence, ki želi besede. Vsi so se ozrli vame. ko scrn se dvignil, dr. Tre-sić-Pavičič je obstal vzra/nan ob mizi s povzdignjeno glavo in ocrni, uprtimi vame. Jaz sem rekel, da pozdravljam — dasi nepooblaščen — v imenu Slovence v ju poslovan sko omladino, zborujočo v znamenju naše skupne, najdražje ideje — narodnega edinsr\ra. Po par uvodnih stavkih, izpregovorjenih seveda v slovenščini, pa sem se obrnil na zbo-rovalce z apelom: Gospoda, jaz govorim slovensko. Gospod dalmatinski poslanec in pesnik hrvatski. m*>j predgo-vornik je trdil. da vi ne razumete več slovenskega jezika; ako želite, lahko rmdaljujem srbsko. — »Razumemo, ra-zi.memo. govorite dalie slovensko!« mi je donelo od vseh strani. Nato sem rekel samo: Hvala vam, gospoda, da ste mesto mene oprovrgli prvo trditev gospoda predgovornika glede Slovencev. Kar se Jrace obdolžitvc tiče -— slovenskega separatizma — lehko veriamete meni, ki sem po pokliču slovanski literarni zgodovinar. da ideji slovanske vzaiemnosti ni dal nobeden narod več pionirjev nego Slovaki in Slovenci- Kar je tuđi psihološko umljivo: Čim malo-številnejši in slabejši je narod v medna-rodni tekrni. temboli ?i želi r>omoči od štcvilnejših in močnejših bratov. Imenujem vam poleg Kolldrja, Safarika, Pa-lackega, $tura, Kuzmanvja imena našega Jarnika, Vrsza, Majarja, Razlaga, Raiča, Trstenjaka. Ilešiča... Jaz ćelo trdim. da so nekateri teh na?ih moz preveč svojih moči potrošili v skrbi za vseslovsnstvo na Škodo delu med svojim narodom. Sam dr. Ilešič ob priliki obžaluje, da je Ma jar ood Dobračem koval vseslovansko slovnico, ko doma niti trdne slovenske abec^.ie nismo imeli. Tak je naš slovenski separati-zem. Pozneje seveda nisTio puščali svoje kulturne njive v pušci. Ako imenujete separati?:em delo med svojim de-!om nacije v domaćem narečju tega dela, je to popolnoma napačna trditev: ćelo slovanstvo in še bolj tesno med seboj sorodno iugoslovanstvo bo moč-no samo. ako bodo kulturno razviti in jaki posamezni del i njegovi. Po tem sem izpregovoril še par bes^d o pome-nu celokupne Slovenije, zlasti primor-skega njenega dela za Jugoslavijo. Dr. Tresić-Pavičić je v nemiru do-čakul, da sem končal, vrgel nato na mizo napoleondor za predlagani kosovski panteon in vze! klobuk, hoteč oditi. Potckel sem za njim, da se zmenimo, a on Je z besedami: »Ni riiećcc!« od-mahnil in odšel. Pred nar dnevi pa sem čital v naših listih novico, da Je preko Dubrovnika odpotoval v Pariz kot predsednik jugoslovanske mirovne komisije gospod Pašić — s svojim tajnikom dr. Tresićem-Pavi-čič em. Moje skromno mnenje ■— mnenje nepolitika. pac pa nekoliko ^olitičnega zgodovinarja — ki sem ga izrazi! zad-njič v Ljubljani tuđi dr. Korošcu, je: da bi moral biti, dokler je nafbolj ogrožen velik del Slovenije in z njo Jugoslavije — ju^roslovanski vnanii mintster Slovc-nec. Dr. Korosec mi je odvrnil. da ni-mamo Slovenci v tem hipu izvežbanega pri ententi znanega diplomata. 2al, da je to res! V tem slučaju pa bi elovek pričakoval. da bo popotoval .ijospoi Pašić v Pariz v svrho informacij tuđi skozi Ljubljano in si vzel za Boga s v e t e g a drngega tajnika. (Tajnik informira zlasti časopisje!) Angažiranost gosp. dr. Tresiča v italijan-sko-slovenskem sporu fe vsaj v našem Primorju splošno znana še izza časa nlegovega bivanja v Trstu. Vsaj dr. K'vbaF ni bil nić presenećen, ko sem mu pred leti pravil svoj pariški doživljaj. Ako Srbi o nji niČ ne znajo, naj bo ta apel obrnjen na nje. Zraven pa prosim brate in sodržav-Uane Srbe kakor tuđi Hrvate, naj ne mislijo, da mi je te vrste narekovala kiika animoznost napram osebi dr. Tre-sića, & katerim nisem imel nikdar nobe-nih stikov. Ne, sama, gola skrb v ari največje opasnosti za skoroda tretjino naše zemlje in našega plemena mi potiska pero v roke. In kakšne zemlje, kakšnega plemena! Kdor pozna duševno življenje našega naroda, ve in se s ponosom zaveda, da nam je to pleme na teh skopfh kraških tleh dalo fe v Vodnikovih časih prosvitlienega budi-telja S t a n i č a. v dobi političneKa preporoda najživaliiieJŠGsa CitiliiiSkCiSft skladatelja in pesnika Miroslava V i Iha r j a (iz čigar rodovine je tuđi v Zagrebu delujoči komponist Fr. S. V i 1-h a r), dalo nam je duhovitega kozerja dr. Dolenca, najmelodioznega pesnika slovenske^a Simona Gregor-č i č a. krepkea:a, na srbskih narodnih pesmih sloncćeffa baladista K r i 1 a n a, intimne^a pesniškega slikarja Brd G r a d n i k a , lepi mladi talent I g a Grudna, dalo nam je vrlo započet-nico ženskecra zanimanja za literaturo Marico Bartolovo-Nad li^ko-v o, spretnoga pripovednika dr. Sor-lija, Široki socialno-epski dar dr. Kraigherja, talentiranega novelista in pesnika Pastuškina, humoristično pero Damirja Fajglja in f c r d a Plemića, elegantno tflasbo V o I a r i č a in bogato cerkveno f7 a j-jrlja. Ta trda kraška tla so rodila leksikografa našega jezika C i g a I e t a in mentorja naše sod jbne slovenščine dr. S t r e k 1 i a , filozofa dr. F r. L a m-peta in velikepra katoliške^a pokretača dr. Mahniča, plodovitega zgo-cfovinarja Rutarja in znanstveno trloboko orjojejra poznavatelja Cop-Prešerna ter Levstika dr. ^Uona. Iz ttprn rodu je izsel Garibaldj sloven^k^ politike dr. Lavrič, naj razbor itcfM publicist osemdesetih let Fr. Pod ?or-n i k. prozni žurnalist in podjetni za-Ir.žnik Andr. Gabršček, nolitik dr. A n t. G r e z o r č i č. Iz teh znamenitih v dnu duše naših krafih prihaja skoraj vsa katoliška moderna šola dr. Izidorja Čankarja z ekspresionistoma Bev-kominLavrenčičem ter Ivanom P re £ 1 j e rru možem velike književne kulture in danes naiindividualnejsega tolmnisko krei>kycj sl^"r». Itd. •?.•*. itd. Gospodin pesnik dr. TresićVPiivicić* sijrnor Ricciotto Garibaldi. tako zemljo in tak rod puščati v robsUn ob času, ko smo si priborili svobodo. bi se reklo odsekati naši narodni kulturi naj-krepkefSe korenine. odtejmiti in izsu^iti vire žive vode tuđi svetovni kulturi. Pa nai pove Venezia Ginlia imenn svoiih itslijanskih veleumov. da se romerijo z našim?! Prav nič se ne bojimo javne tekme pred celim svetom. Dogodili no KoroSRem. Celovec, 15. januar ja. (Lj. kor. ur.) Glasom Dunajskesra kor. urada poroča Tiskovni urad koroškega deželnega odbora: Vest Ljubljanskega korespon-denčne^a urada, da ie Narodna vlada v Ljubljani pripravljena začeti pogajama ?:Iede premirja pod pogojem, da nem-ške čete ustavijo sovražnosti, je treba popraviti v toliko, da je ustavitev obo-jestranskih sovražnosti predpogoj po-gajanj, ki so ga sprejeli tuđi v Ljubljani. iMed poveljnikoma koroških in kranjskih (!) čet je bil dogovorjen odmor v bojevanju na nodlagi sedanjega vojaskega položaja. Naše čete se na-hajajo v postoiankah. ki so jih zavzele dne 14. t m. — (Gospodje pri koro-Skem deželnem odboru imajo očitno obilo časa. da se ukvarjajo s takim spintiziranjera, kakoršnje je gorenje. Menda se vendar po sebi razume, da morata odnehati obe strani. Sicer pa je za duševni nivo te gospode nad vse znacilno. da si še danes nišo na jasnem, s kom se voiskujejo. ko govore, da se tepo s Kranjci. — Op. ured.) Ka i ie resnice na nemšklh vesteh. Ljubljana. 15. januarja. Ljubljanski ko-respondenčni urad javlja: Kakor posnema-mo iz dopisa, doblcica nam iz povsem za-nesljlvega vira, so pred kratkim v listu Grazer Tagblatt« priobčene vesti iz Veli-kovca in iz Grebinja ali popolnoma IzmiS-Ijene ali pa tako popačene in zavite, da je resnica dodobra potvorjena. — Kar se tiče Grebinja, je stvar tale: Nemškutarstvo v Grebinju, kolikor ?a je še, je naši posadki trajno nagajalo ter io v njen em poslovanja oviralo. kjer in kolikor Je moglo. Razvijalo |e hujskajočo protiagitacijo in posadkine operacije otežkočalo s tem, da je po svojih oraduhih ne§tetokrat prerezalo telefonske *fce. Za vsa ta sovražna dejanja se ▼ Gre-b!niu nikomur ni zgodilo nič žaleita. Edinole nalbolj proslulim hujskačem se ie zapretilo. da bo stroco kaznovan. kdor bo z besedo ali z de)an)em nastopal zoper nas in bunil prebivmlstvo, ki le splofno mirno in nara hvaležno, ker skrbimo za mir in red in oboje vzdržujemo. — V VeHfcovcn vlada nal-lei»$l red, o čemer se lahko sam preveri vsakdo. Ko so 26. in 27. decembra m. L oborožene kmetske tolpe pod vodstvom nemSkih civilnih intelteentov in ča^tnikov napadale St Pavel m Labođsko dolino in |e bilo očitno, da je ta napad onraniziran na široko, le naše voiaSko oovellnfštvo za vzhodno Korono, ker ie bilo oričakovati. da bodo nemsJd bujskači v VeUkovcu pora- bili priliko in zuper nas nastopili z dejan-jern, dalo nekaj najsumljivej^ih pristašev koroške \ulkswehr internirati. Interniralo pa jih je v hotelu Tschebull, in sicer v sobi, ki io je lastnik hotela oddajal gostom za prenočevanje in ki je bila preskrbljena s potrebnimi postelrairi in snažna Interni-ranei so dobivali primerno hrano in so s'ne-!i pod nadzorstvom občevati s svojci. Cim so se razmerc do napadu na Št. Pavel umirile, so bili v-ii mterniranci spuščeni na svobodo. Ostal je samo posestnik Načele, ker je bil utemeljen sum. da je zaupnik koro-?ke Volks\vehr in da jo obvešča o velikov-ških in okoliskih voja?.kih odnošaji'i, tikre-pili in namerah. Najjele je moral s transportom v Maribor. Iz dooisov, ki jih nemški listi prejemajo iz Velikovca, je razvidno, da je v Velikovcu Se peščica Nem-cev. ki je spoznala, da je konec niene sa-mopašnosli in obla*?tnosti, in ki si svoj položaj lajša s tem, da v svet oošilja lažnjiva in huiskajoča oorocila. Velikovška voja^ka in politična oblast vsikdar strofo nazita na to, da se n?Vomur. bodi Slovenec ali Ne-mec, ne zgodi nobena krivica. Jesti iz Jugoslavije. NITI 10^ BI NE GLASOVALO ZA ITALIJO. Trst, 15. januvarja. Neki odlični ita-fljanski javni činite?! (ime ie uredništvu znanog se |e izrazi! o vprašan.i'i pripadnosti Trsta k Italiji takole: Raz-merev Trstu sosedaj takšne, da bf v slučaju, ako b J se priredilo ljudsko glasovanje n vprašaniu. da - II naj prlpade Trst Itali.li. glasovalo jedva 10^ tržaškega prebivalstva za priklopljenje k Italiji NASA DELEGACIJA XA MIROVNI KONFERElTOtr Zofceb. 15. ianuaria. Današnii listi se baviio samoumenio več ali mani 3 T>oročilom >Aerenee H;\vas< o zastopni-kih Juaroslaviie na mirovni konferenci. Listi sofflasno poudariaio. đa se imamo za to. da od entente še sedai nismo priznam kot enotna država, zahvaliti italiian-^kim intrisram. Franeiia ie našemu sn\>mlieniu r>o ziodinieniu skozi in skozi nakloniona, kakor ie to dokazal tuđi zadnii Pirhonov erovor. Tndi An-srliia in Amerika niste etorili 5e niće-sar, iz česar bi ge đnlo sklepali, da ste nasnrorni našemu trjeđipienitu le Itali-ia ie ostala zvesta svoii politiki proti okrepitvi Jusroslaviie. Italiia še veđno stremi za tem. da bi imela proti nam svobođne rokp kot teritoriiu so\Ta7no Avstro - Oerrske. ker bi i i bilo 8 tem seveda olaišano atališč« niene imperja-listične politike ODPOTOVAV.TE STROKOVN.TAKOV NA MIROVNO KONFERENCO. Zaereb 15. anuaria Listi poroča-io. da odnotriie v prihodniih dneh 60 raznih politikov in &t:rokovniakov v Pariz na mirovno konferenco Poma-crali bodo nnšim rniro\Tilm delesratom ter iim daiali tehnične in Ptrokovne in-form;iciie. Odhod teh politikov in stro-kovniakov ie določen sedai na 22 t. m. Odpotovali bodo v Pariz skupno s češko - slovasko deleiraciio. BANAT PRIPADE SRBIJL Pariz, 14. januarja. (Li. k. u.) »Le Journal« obla vita razgovor z udefežni-kom mirovne konference. ki je iziavil, da prideta balkanski hi ogrski problem sele v dniRl polovici mirovne konference v razoravo. Dcial je, da bo Rumu-nija dobila le del Sedmofcraške; Banata tcdl ne bo dobila, ker ga mirovna kon-ferenca prisodi večinoma Srbiju BOSNA ZA DIJAKE. Sarajevo, 15. januarja. (Li. k. ur.) Narodna vlada za Bosno in Hercegovino je v razumevanju socialnih razmer in težkegra položaja visoko§olcev v Zagrebu votirala 400.000 kron za dlfaške stipendije in podpore ter 200.000 kron za Akademski dom v Zagrebu, FRAKCOSKE ĆETE V ZAGREBU. Zagreb. 15. ianuaria Danes ponol-dne ie dospel v Zagreb večii transport franeoskih voiakov na Doti iz iužne Oerske na Reko Jatri se pripelie dm-sri transport ki je istotako namenien oa Heko. Zarota. v Crni «ori s posočio It&liianov. Kotor. 14. ianuaria. (Li kor. nr> Cetiniski ti.-T ovni urad poroča: Nekoliko affentov bivšega krali a Nikole, a istočasno tuđi italiianaki, večinoma kompromitovane o&ebe izsa časa av-strijske okupacije ali pa običaini de-fravdanti izsa dobe reakciie, so pois-kuSali na čelu z bivšim ministrom za časa reakcije Jovanom Plamencem. zetom zloglasne rodbine Popović • Jabučani s silo izrabiti ob?toieče razmere ▼ Oraf gori z ovividno pomočio Italiianov, o kateri ia\Tio srovore med ljudstvom. Posrećilo se iim ie, zavesti srotovo šte* vilo liudi. Ražen materielne pomoći so obetali tuđi intervenciio Italiianov, ki so v resnici tuđi pred tem dosodkom oiaeili svoie ćete v Baru za poldrua; batalion voiakov ter hoteli rudi % vojsko iz Skadra oiačiti posadko y Vira, kar pa ie preprečil franeoski povelj-nik. Našla so se tuđi pisma, Iri so oči-ten dokaz italiianskih intris:. Gibanje .■^e ie privelo 20. decembra fpo prave-elavTiem koledariu). a 24. decembra, na božični dan bo uporniki poizkušali 8 silo zavzeti Cetinie. lsteeja dne so biU rudi z orožiem odbiti ter so imeli velike izenbe. Boi ie rraial ves božič in še dva dni pozneie. ker so bil© zahteve upornikov nespreiemliive Većina je končno položila orožie En del ie do* betniil v Kotor in odložil orožie, nekateri pa 6O pobesnili v Albaniio. Naših ie 12 mrtvih iri C>0 ranjenih, nasprotni-kov mnosro več, vendar pa še ni točne-fira poročila. Ranioni uporniki so zahto-vali, nai se iih odda y italiianske bolnice Većina zapelianih kmetov obsoja svoje stareišine V vsei deželi vlada veliko oeorčenie proti bivšemu kraliu Nikoli in Italiianom Sedai vlada v deželi zopet red in mir. V Crni Kori so samo tri čete Jueroslovanov. ki se nišo niti najmanje umošavale v borbo Črno-fforcev. Franeoski ereneral ie bil na Ce-tiniu in se o vsem osebno prepričal. Ta bratomorna t>orba, akoravno žalostna, ie naiboh'M dokaz, kako so odločni Crnogorci, da branijo priborieno svobodo mdi pred domaćim i narodnlmi nepri-iaielii Chiasso. 15. ianuaria. fLi. kor u.> i Tribuna« poroča: Med Crno flroro !n Franciio ie nastala napetost Crno£or-3ki pooblašćenec Martinović 4ft prt francoskemi: generalu Venelu protesti-ral proti zad'niim dogrodkom na Cetini«, Namesto da M dobil pojasnilo, sa ie ©e-neral kratko malo odkloniL Kotor. 14. i anuaria. CLi kor. urad.V Cetiniski tiskovni urad poroča: Danea, na novela leta dan. so bili naisvečanef-se pokopani borci, padli za svobodo in narodno ujedinjenje. Na mesro. kier 1« bivši avtokrat izpod sloviteffa bresta izrekel sodbe in daial odziva svoii sar movolii. je izRopana errobnica, nad kar tero bodo postavili spomenik svobodL Dunai, 15. januarja- CLjablJ. koresp. ur.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: Pooblaščenec jugoslovanske vlade Ivan Hnbar je danes prispe! na Dunaj in le po-setil čehe - slovaškega poslanika Tusaria ter je nato odpotoval v Prago. Zagreb, 15. januarja. (Ljub. koresp. n. Brezžično ) Kakor poročaio iz Belzrada, znaša škoda, ki io ima Srbija vsled Invazije avstro - ogrskih- neniških in boćarskih čet, približno 8 milijard. V spremstvu več fran-coskih in angleških častnikov je dospel danes franeoski general Berttaelany iz Soluna v Budimpešto z anglešklm majorjem Smi-thom. S predsednikom Mihaelom Karolvi-jem je bila daljša konferenca. Predsednik Karolyi je generalu obširno oslikal položaj Ogrske in protestiral proti kršitvara pogodbe za premirje. Zagreb, 15. januarja. (Ljub. kor. ur.) Prva Hrvatska štedionica osnuje v Belgra-dn svojo podružnico Tuđi Srbska banka v Zagrebu bo osnovala v Belgradu podružnico, oziroma bo morda preoesla v Belgrađ svojo centralo. Zagreb. 15. ianuaria (Ljub. kor. ur.i Od 2f. januarja naprei bo dovoljen zasebni brzojavni in telefonski promet z Zagrebom. Dosedaj so bile dopuščene samo državne brzojavke in pogovori. Belgrađ, 15. januarja. (LJ. k. n.) Regent Aleksander je sprejel včeraj v posebni avdijenci člana Narodnega Veča v Zagrebu dr. Angjelinovića. V polurnem razgovoru se je pustil regent poučiti o najno-vejših vesteh iz zasedenega ozemlia in se je posebno zanimaj za položaj na naših severno - zapadnih mejah. Zagreb, 15. januarja. (LJ. lc n.) 'Kakor poročajo listi, pridejo nove jugoslovanske poštne znamke že v prihodnjih dneh v promet. Belgrad, 15. januar ja. (Ljub. kor. orj Kakor poročajo listi, je vlada v Belgradn odpravila vse omejitve za potovanje na teritoriju države SHS. V celem Jugoslo-vanskem ozemlju je mogoče potovati brec posebnih dokumentov in potnih llstov. Za potovanje v ozemlje. okupirano od Italija-nov, ostanejo v veljavt dosedanji predplsi. BelsratL 15. januarja. (Ljub. kor. urJ Jugoslovanska vojaSka pisama na Dunaja, ki je poslovala dosedaj v Imenu Narodnega vijeća v Zagrebu, je dobila sedaj poobla-stilo za nadallno delo od vojnega ministr-stva SHS, kateremu Je tuđi podrejena. Pt-. sama bo osnovala eknsodture ▼ onih kra-jlh Nemške - Avstrije, kjer se nahaja večje število Jugnslovanskfli vojakov. Belgrad* 15. lannarja. (Ljub. kor. mj KaVor poroča i o listi, piipra rlja mlnjstrstvo za nk in boeocastle temetflto nreosnoro srbskega Hadskeca hi srednjega lotstra. V vi$jih razredlh srednju Sol bo uveden poleg obfcainfli predmetor pouk aacl«i^^ ne ia iraneoičioe. deran 2^ „SLOVENSKI NAROD4 dne 16. Januarja 1919. 13. itcv. h Ceho-storaftt Praga. U. Juttar*. (U k. nJ___ siov. tiik. ured poroča: rraacosld poafc* Bik v Prait, Ctanens Stana. Ja predal 4a-nes opoldac prtdtednika Masanrfcu svtjt poverilao pismo. 2e na poti ft« pozdravfa mnogobrojna taaoiica jmnlinfVi t viharafr-nu ovadiaatf ia a klici: »Vhre U Franoal« Poslanika, kt aa |c peUal * potitovnikoai ;Hasa kom, Je apramljal oddeljfc Sokolov. iU* gradu so stale čeaotlovaika Četa Ia Franci* t SpaUria. Na ttopnicah ao ga po-isdravili sastopaik miatstra ca runaola 'stvari 4r. Beneta, ministnkt prtdsednik 4r. ;Ki*jd8? to đmsl ministri. Pradsednfka Ia •jMorvori poslanik nastopao: »Prancila, U Ia prva pilpoaaala čebosiovalko državo Ia Id Je prva dovolila. da more ninaška čeho-slovaška vojska oficijelno bofevati se sa strani franeosk? vojska, ia ielela, da bo kot prva država oficijelno zastopana v Prastf. Srečen sem, da so meni poverili ecodovin-sko naloga, da zastopan ▼ Prati fnuicoako 'republiko. CehoslovaSld narod, čeprav sa-ftran, se ni nikoK odrekei svojim pravicam S«dai je Prancija 3 pomoČJo svojih zaveac-nikov zmajrala in dosegla vašo osvubodi-tcv. Franci ja bo srečna. da bo iiveU vedno t prijateljskih odnošajih * čebolovaškim ■arođom. ki je l&ta 1870. protestiral proti odcepitvi Alzacije Lotaringije. Naš < dzo-vor na ta protest 3e: Alzacija - Lotaringija )e zopet na$a in vt ste osvobofenl«. Poslanik je na to predal predsednikn Masarykn svoie poverflno pismo. Predsednflc Masa-ryk Je odgovori! med dr.: >Gospod poslanik? Vaša oseba In Vaša oblast sta zgodo-^rtnskeiea pomena. Potera. ko so Ml* diploma tičn i odnošaji naše delele z drnglrai Baro« prekinjcnl več sto let. Je Vaš prihod znamenje naSega preporoda. Naša IJtrberen do Franci}«, dokazana leta 1870. se bo tuđi razodela v ©dnošajih našejra naroda, vlade In moje osebe do Vas«. Na povratku je nmožica priredila poslaniku Sbnomi zopet-ner viharne ovacije, Dm?aj, 15. ianuarfa. U. *- «-) Cetto-rfor. tfek. nrad poroča: Takozvani defebil ictavar nemsice Če5ke dr. Lodgman odpoto-)e vzlic tsem demenfljetn v Svfco, da kon-foiira z ententnim! diplomati Prajsa, 15. jannarja. (LJ. fc. u.) »Prajeer Tagblart« poroda, da fe nemSM narodni svet ▼ LIbercn posla! predseđnifcu dr. Ma-sarylra pismo, Mcr protestira proti zasedbt fJberca in fzraža npanfe .da predsednik ne bo zadovoljen r nfo. " - Praga, 15. decembra. (LI *. «-> Ceho-?đov. fisk. urad poroča: Vderaj popolđne *o Bftariev }e predseclnfka dr. Masarylni I«vo-ffio za svojega časrne^n člana. Praga, 15. januar ia* CLJ. k. bJ Ceno-sfcrr. tisk. trrad ooroča: Veraj popofdne »o na kolodvoru v CeSM Trebovi criieli m hv ternlraK 17 msWh CaJftTrfVc-r VTfbovo vri-Raso so natančno pregledali SVJetMi se, da SCr« ra boljSeviSke eml^arje. V TeSfrm }c Wl -t«di aretiran ruski častnfle. M Je trdf!, đa fe član ruske voJaSke komftf]e za Urtieno vr>j-nin iijetnlkov. Pognato na se Te, da |e a^ent boIfSevince viadz, ^ Morarsfca Ostrora. 15. ?anuarfa. fLI. fcor. nrad^ Celto - ^ovasirt mkovnt nrad poroda: Poljski le^ljonaiH v Moravski Ostrovt so danes začefi stavV«^. Icer so mesto dose. jar.) Ceho - slovaflri tls!covnl tjrad poroča fte ^Hine. da so Ukraimci nepostavno ra-sedJi mesto Mozti - Laborskn, k! |e tostrau i-defnarkaciiske crte in pripada Cebo - slo-;vaiki državi. Ukrajinci se potfvflajr^ na! 'lemndoma zapuste mesto, fcer bi se draga-*Ćo proti njhn nastomio X oroflem. Praga, 15. lahuarfa. fLjubH. Irortsp. isr.> Ceho - slovafH tiskovni urad poroCat: K ministrskemti predsfrfniku dr Kramafn Je prišla danes komisija kaienskega sodl?ca, da ujrotovi podrobne okolnosti napada. Praga* 15. Jannaria. (Liub kor. urađ.) ,»Pravo I.fdn« poroča, da so imela sodjaftio-fderookratfCna sokolska dr»5tvs selo, kjer so sMenila oštro resolucijo pro (Brea-«&kO Po poročiHh Iz Oorenle sleztjo ka-iejo gotovi znaki, da se upro Poljak! na dan volitve, 19. lanoaria, proti Izvriltvi vo-Utev za narodno slrapSčino. Na Poliskem skirpljaio Ćete, da podpro to uporno gibanja x rojaSko sflo. BeroOn. 15. Jammrfa. fLfnbfJ. Voresp. nr.) Ccho - slova^M tiskovni nrađ poroča: Xz Var?ave se lavlja: Med Poljak! m msH-m? boljševilri se vr5e fepl- 31 vflenskem okrajti k mnogo vasl v plamenffi. Poljske čete so se morale pred premočjo bolJSevi- ?cov nrnaknfti. Pariz, 14. ianuarU (Li. t nj »Temo*« poroča Iz Lausanna, đa se }e glasom Pol}* ske brzojavne agenture vrhovni narodni svet bivša Ruske - Poljske komlltulnl kot vfada. t/luajtu. Dtmaf, 15. Jannarja. tLhffl. horeap. tir.V čebo - stovaški tiskovni nrad poroda: Ukrajinski direktori) le na eirtentoe vlade ttaslovfi noto, kjer slika oavobođltev Ukra-5rac©v izpod mskega te nemlkeini gospođ* stva in prosi eirleata na} a nkraftasiklai A-rektorijem itopt v koalov. tlak. arad porote« Ogrtko aareA* nostno ministrstvo sa I« pdpflMpalo 9 ■!* i^stTstw za procadaadok ap»j\ Onafcft kocaa^ iv^d boc^^^* Ftea^ttp mBk fa*wnwaih ekupacljskjb £#t v ffV*—-ni Ia danes tepoidne dal aratirall vWega vladaaga koadaada za Sadmograflso, Apa-tkvla. Budimpeštanska komisija aa prenrir-|a Ia takoi protestirala pri voditelja voja-Ika komisije alHraacev v BudimpeUt Apa-t»yia so arettraH pod pretvezo, da le v ko-lofvarskem komitatu prišlo med Madžari te Romani do »popadov in )a bilo ubttih devet oseb Po maenju povelinika okapacij-•ftdfc čet ie viš)i vladni komisarijat aahujs-kal prebi vaUtr© k od pora. Rosumskt general je poleg tega nalolll kontribucijo 900000 krao, kt m |e treba plaćati tekom U ar. b Avtfrtjc. LJubUana, 15. januarja (Liub. kor. ut.) Brezžično se poroća: Francoska vlada je netniko • avstrijskemu državnemti urad u za zunanje stvari odgovorila na protest za* radi zasedbe popolnoma nc*n§keK« osemlla po čeho - slovačkih četah, da je zasedba na temella pogodbe za premirje mogoča: ven-dar pa se naposled odloči usoda zasedenih ozemelj končno še)e na mirovni konferenci. Dnnal. 15. januar ja. (Ljubi i koresp. m\) Ceho - slovmSM tiskovni urad poroća: Danes bo sela državneca sveta, v kateri se be> sklepalo o zvf&anju kruinih cen v Nemilo - Avstriji Dvnaj, 15 janimrja. (L|. k. vt.) Ceho-slov. tlsk. urad poroča: Danes je prispeta na Dimaj nova an^leška komusjj« pt>d vodstvom major Ja Kollinga. Iz Netnille. Naoen, 15 fanuaria. (Lj. k. a.) (Brez-žićno.) Nemški delegati so opoldne odpoto-vali v Trier. V Trier dospe general VVin-terfeldt iz Spaa z drugim! tremi poobla-ščenet Pogajanta se prlčno dne 15. januar-Ia dopoldne ni kolodvoru trierskent. Pri-čakojeic da priđe rudi maršal Poch k otvorit v1. Berlin. 15. janrarja. (Lj. k. n) Kakor poroča »Vossiscne Zeitung«, pote-Ja oddaja orožja popolnoma min^o. Zaooro so zve^er zopet dviKnlli: ostalo »e le nekaj varnostnlh straž po cestah. — Po »Lokalanze!«erju« se Je danes nadijevalo s nrejtanjanietii Spartakovcev z berollnskih čest. Želerni-Carsko stavko so preorečill kef so delavcU v nasprntiu s navodfli, ki so jih dali radi-kolci, zopet začeli delati. pač pa trata stavka na nadv!i5ni želozrici. Posrajanja so se vCeral vrfila ves dan. zedlniti pa se nišo moslL Najbrže se bo danes popoldne po-sredovalni urad berlinskega obrtnega sodi-§ća pečal s tem vura^anjem. Berfln. 15. jnnuarja (Lj. k. r.) Čeho-slov. tis»k. urad poroča: Včeraj ni prišlo do novih s**ooadov in stre!;ania. Spartakovc! so na Kai*erin Angnstu- Strasse r>revrnfTl fteka! vojov cestne žele^nfce in napravili barikade. Vtadnc čete so enerjdčno nasto-pi!e In so na Friedrichsrrasse m na W!l-hHmstrasse otvorile o^enj na upomflee hi jih obmetavalo z ročnimi granatam!. Tuđi proti poslansH zbornici ie bilo oddanih nekaj strelov. V Moabltu je bil včeraj mfr. BerliH, 15. januarja. Oj. k. u) Ceho-s!ov. tisk. in-ad poroča:: Obitelj Llebknech-tova H bila aretiraruL Govori se, da sta Liebknecht in Roza Laxenbargova pobeg-nfla v Lipsko. Dnnaf, 15 fa»?»T»ria. rLjub. kor. urad.) »Achtuhrhtatt« poroča, da so v Llpskem arettrati Lfebknechta. Berolfn. 15 jtnuarfa. (LJtrb. kore«n-ar) Dtraajski kore?t>ondenčnl nrad poroča: Svet narodnih poverjenikov le fTdal naredbo, da »e mora vse nrož|e oddati tekom 24 ar. Za protivnice te doloCena ka7en do petih let in do 100.000 mark. Vse dnsedaflje a!! smijoče se obrambne straže se zdrtržijo v skopno strafo ©od imenom »republikanske obramhne čete«. Đemfln. 15. janumria. (T.fnb. kor. wr.) »Vosshcha Zdtcn?« iavlja iz Vrartelave, da »o tam izbrnhnin boljševički nemiri. Berofhu 15. 9airaar|a. 04«hT|. koresn. or.) Ceho - Slovak tiskovni urad poroča: Prihodnje dni bo berlinska ramizlta nrfseg-la na reprhincannicn vlado. Brnsef!. 15. jannarja. Ceho-slov. tisk. nrad noroCa: Pravo^odnf mfn<-ster je izsmal vse Nemce iz Belgije. Ore za 6000 oseb. Pazne vesti. WILSON ZA POLJSKO, .IUOO-SLAVIJO IN CEHOSLOVASKO, VVashington, 15. januarja, (Lj. k. o.) Rcuterjev nrad poroča: Poslanica pred-sednika Wilsona konjcresti ?:lasi se ta-kerfe: Ne morem dovolj resno lahtevati naj dovoli konjn*es denarna sredstva, ki jih je zahtevaJ Hoover sa svoie pre-hranjevalno delo. To je sedaj ključ k položaju v Evropi in k rešltvi mirovne-fa vpra§anja. Boljševizem prodira bolj proti zapadu in zastruplja Nemčijo. Ne more se ostaviti s silo, ampak z živili. Vsi vodilnl grospodje, s katerimi sem se posvetovaK menfjo, da je skupno rfelo-vanje v tej zadevi neobhodno potrebno. Denar se ne bo vporabil za živila, namenjena za Nemčijo: Nemčija si lahko sama kupi živila. Denar se bo vporabil, da se financira prehrana Poljske, osvo-bofenBi narodov blvSe avstro-ogrske raonarlilf« in našega saveznika na Balkanu. Prosim vas, da predložite stvar čimprej kongresu. Ne vemo, kako bi našli đovolj moči. da SČttimo mir. ako ne vporabimo ttza sredstva, da odvr-nemo tok anarhizma. BiaeeJatti sa mmeno politiko. Milaa. 15 ianuaiia (Li. kor iirađ) fĐrestlteo > Bissolalti le dne U. t m. ▼ Milana isralal v Zveei sa liffo naro-dor, da je potreb« aveao narodov privesti k mirovnim poff&iaAjem fie kot gotovo deistvo. Sedai pa nameravaio zmajjovalci uporabliati metode preiš-niih satfraleev: b tem bi podaHiall voi-no do vekomai PriHpoilter Dodekane-s» |e naravnost sef>er itaiilaneke inte-f«M. kar hi rrriraJa ItaJlia, da W al prt-dobiU nad ariklm »rebivatetvoni Albar ■Ile Itđ. prilatellev Bissolaiti Je wr*t-leaV da> bi nemško Tirolsko, deftelav Aa-dreia Hoferia. I talili pridobila le nevsr Na irradentlsen) Ako tuđi ie Birane* nalboliia atra»eei*na mela> ae ▼endar tmSk Kore verenle doline Adiie lake dobre sele. Biftsolattft U red eiele itaH-iaaeko Beko sameni^l sa. Dmhaarlif»; i*i It^MlAi BMra kaia J«^r juia^J faytt. ^v" ^^^^«^5* 2^^^^" **^p ^p^^^^^ ^***^^^^ ^p^^ slovaaifcr eVsavt 13 viniarie etagft. Ako U Iteliia tri oafede, NeaaeaeV* vane ia Orke iajila, bi U nedesUiai* avtoritete. da bi a Bmtim arcemrstoplU v ligo aaaedov. 2« na bftvaniaW||Bona ▼ Kimu, le milanski lftenaln" omlei Ja* razito tavverialistida« Mat priobćil ela-nek, ki ae ie iako eetoe proti vi 1 Ote« menceaniAVi zvezni ia koalicijski poli-tiki in ae oerrevai sa ndael lice aaro-dov. Tuđi drusi itaJileaeki Usd ae boli in boli odmikaio od Boaaina, aJi pa ae vbdi izreiaio r»revidno RbMj 15. jannaria. (14* k. n.) Z ornom na govor ĐUsoUtfja v Milana, kjer ie irva-jal ni od drečim, da je sa Italiio potrebno ohraniti prijateljstvo s Jntoslovani, poroča sedaj »Popolo Romaau«. da bo Bissolati v kratkem tuđi v Rimu ponovil svoj govor, da pojasni svojim volflcem svoje ravnanje. Bfssoiati se namerava aato mnakniti i« jav-nega življenja. Praorija boee razBiriti svole mele. Anen. lj. januari a fLi kor ur.) (Urezžićoo.) S Quai d* Oreav leimpati' ziraio^ litita >Eeho de Parls< in >Tenif>64 oriobčaieta skorai enako rla-~p>:* ee cl&uke o fraacoskiJi ineinih zu-htevah. V niih ^e izvaia. da ie morala Franci ia leia 1&15. odsiopiti Philiuu**-ville in Marienbure. ki varuieta ustie rek© Oise. I^nk gen bure Pari« stoii pre-bliru meid Mela izza leta 1815 ie me i a premajranih in se mora sedai tzprenue-niti. Prekmlenf odnoUH med Belaarsko m Turalo. Dmnai. 15. lanuarja. (Ljubi! koresp. vr.) Čeho - slovački tiskovni urad poroča: »Reichspost« Uvtja Iz Cartcrada: Bol^ar-sW poslanik je zapnntil Carigrad. Bolfrarske-Ka konzula v Srni mi so pozvali, naj zapusti mesto. Med Boltanjo tn Turčijo se je nojavil nov spor o Tprašanhi bodoćnostl Carisrtda. Odrina in ezemlia Marice. Pre~ kinfenje lomatičaih odnoSalev med Bol-^arijo in Turčijo je samo formalnost ker se ne tnoreta nfrl TarClja. niti Bolgnrifa se* daj Tojskovatl m ker se bodo vsa sporna vora^anla redila na mirovni Vonferencl. — »Reichspost« lavlja dalfe. da so Ttalilanl dr?e 11. decembra rasedli avstr!J«ko posla-niSrvo, kfjnrnlat, avstrijske Sole In bolnico. Noto aitfleiko mtafatratro. t^Mtdon* 12 januarja. (LJ. k. n) (Za-kasnelo.) Urađno se poroča: Novi kabinet je scstavljen takole: Ministrsld predsednik Llovd Ueorje; lord - shranjevalec pe-čatov ra vod ja razprav ▼ spodnji zbornici — Bonir Law; lord - predsednik in vodja ra2prav v zsornji zbornici — lord Curzoo; ministri brez portfelja Darne s in sir Cric C e d d e s; lord - kaneler — sir Frederick Smith; minister za no-tranje stvari — Shortt: minister zunan-Jih stvari Balfour; minister za kolonije — lord Milner; minister za vojno m leUlstvo — Curchill: poljedelski raini-ster — Prothtro: naučni minister — Pisher: mitHster za oboroževanje — VV e i r. ki ie dolocen za ministra za prehrano in za opremo: minister za Indijo — M o n t a g u: minister za prehrano — sir Roberts (delavska stranka): mornariški minister — VValter Lonjt: trgovinsld minis'-r — sir '»Tbert S t an I e y; minister za plovbo — Joseph M a c 1 e y: minister za javna dela — sir K. S. Horna: ministar za penzije — sir Lamim W o r t h 1 n z* t on Evans; minister za narodno ujedinjenje — sir A neki and Ceddes: zakladni minister — Auston Chimber-lain: lord - namestoik za Irsko — maršal Prench; — državni podtalniVi: zunanje strari Ctcfi Harrr^tvorth: letalstvo — lereneralmajor S e e 1 \: glavni za Irsko — Mac Phcfson: državni pođtajnflc r.%. Indijo — sir S i n c h a. kl jt prvi Indifec v anvieškem kabinetu. Namerava se ustanoviti ministrstvo za ce*;te i« promet, ki mti M naCeloval sir f ric Oeddes. Prothero hi Wefr sta portala €tana z«:ornfe zbornico. Doscdanji vojni kabinet ostane. BoUsevftl ablO sopttnra knestefe Jelene. Stocfcholam, 15. lanuarla. (LI. k. a.) Cefioslov. tisk. urad poroČar Srbska> prince-zinja Je 1 e n a ie na vpra^anje po svojem soprogu velikem knezu Ivanu Kon* stantlnovlčo dobila danes od ameHS-kejra konzula brzojavko, da so bolfSe-vlki vellkeca kaeta Ivana Kon-stantlnovlča In njeeoveia brata nhilf v Alapa'jevska. ffaac. 15. lannarfd. (T.fubfi. kore«p. ??r.) Čeho - slovaSM tiskovni urad poroča: Člčerin je poslal ameriSki vladi projclaf, kjer zahteva. na] se doloći dan in kraj mirovne konference. • Pariz, 14. Januar ja. fLjublj. kor. urad.) Arence flavas poroča: Danes je bilo otvor-Jeno parlamentarno zasedanja V senatu so zopet izvolili Dubosta. v zbornica pa De-sciianela. Pariz, 14. januarja (Ljub. koresp. ur.) Agence Havas poroča: Artfaur lienderson je imcl danes dopoldne z nuysmannsom dallSi pogovor Sporazumela sta se popolnoma o reSitvi vpraianj. M se bodo predložila medzavernlSki delavsM konferenci. Na vpra^anje, kako se bo rađalo na delav-ski konferenci s sovražnilci. Je odgovoril Henderson: K delavskl kiBjiferenci homo dopustili Nemce in tudl vse dmi« sovraž-nike. ker smo jih povabil*. Ako smo izjavili, da se morajo posamezne osebe ali vlade kaznovatf za zločine- itusarstva in za opu-stoSenja, Je to samo sredstvo, da ae zab-a-nijo v bodoče> tt»kl zločini. PosUvifl moramo delavstvo bres razlike narodnosti na ono mesto, ki mu oristofa- UstvarirJ moramo svatovno pogodbo o svobodl dela. Hen-derson je dostavti, da se mora posvetovatl f Albert Tnomas Vandervelđom m Joti-hauxen e različnlh ciljlh konfereace. Naj-vafnejsa cilja konference »ta omejllev ob-orofevaitfa m nstvaritev rretorne pogodbe ra svohodo dela. Wnaiailiia, 14. Jaimaria. Q do 5000 mož !z vo-jaike ^fnžbe. Mlian, 14. ianuarfa. (H. k. n.) Kakor poroča iCorriere delia sera« \t Helsfnsfor-.^a. je izjavi! Sinovjev netrosrađskemn sov-»eru, da je Rusija načela vojno z K^tonsko zato, . ali se hočejo pridružiti nam. ali pa raje ostanejo šc nadalje pod italijan-skim gospodstvom. A. H. = Kaj )e prteese! Wilson 5 sejbof ^ Evropo. Septembra 1917. Že je bil rta-ročil Wilson nolkovniku E. M. House, da naj se obrne do ćele vrste učenja-kov, ki mu zberejo ves materijal, potre-ben za mirovno konferenco. To se je zgodilo. Ogromen ?e ta materijal. V«i ti spist, vse te karte tehtajo vcČ ton, pa vse je tako lepo !n pregledno urejeno, da se bo na mah dobilo, kar se bo po-trebovalo. Ko se bo na primer na mirovni konferenci govorilo o naši jadranski obali ali o Goriški. Reki. Dalmaciji, bo ameriški delegat takoi, kakor se mu naznani. kai potrebuje, podal potrebne spise, katere so poklicani možje rx> točnih informacijah napisali o dotični pokrajini ali mestn. Delalo se !e v Ame-riki na to vse lepo tiho in Sele, ko je pred&ednik Wilson odhajal, je prišla v javnost vest o aparatu, ki spremi ja Wil-sona na mirovno konferenco. Umevno, da se bodo Zjediniene države tuđi držale spisov in delale za pravico in pravo svobode. — Taaft o fngoslovairsko . ttoHl^n-* skem sporu. »Public Ledger*. glasilo bivšega predsednika Taafta, piše: \Vil-son je rekei popolnoma prav, da mora dobiti vsak narod popoino nagrado za dragoceno borbo za red in mir. Moremo se nadeiati, da dobi predsednik Wil-son pot in sredstva, da prepreci konflikt med Jugoslavijo in Italijo, ki bi pro-vzročil nove nemire, in da ugodi željam obeh narodov. Uzaled domovinske požrtuoualnosti! Prostovoljno so se javili v službovanje kot strelci slovenske legije ti-k častniki. oziroma prostovoljci: Nadporočniki: Likar Andrej. Premk Ednvard, OroŽen Fran in Štempihar Niko; poročniki: Demšar KaroJ, Koš-melj Anton, Lah Ivo, Pintar Viktor m Vrančič Stanko; praporščaki: Bežek riibin, Kusar Boleslav, Guzelj Vladi-slav, Mešiček Hugo, Rupar Franc, We-ber Frmc in Zumer Alojzij; kadetaspi-rant: Otrin Franc; cnoletni prostovoi.i-ci: Armič Lavoslav, Cirman Mirko, Demšar Vladislav in Danko Rajmnnd; voj. akad.: Elsner Anton; enoletni prostovoljci: Dolenc Alojzii, Orožen Jan-ko. Rainer Bruno, štempihar Ivan, Wc-ber Joško. Zemljak Fran, Pavletič Stanko, Šlalpah Ivan In Šmid Fran. Vsi navedeni so že odsli pod poveO-srvom nadporočnika O r o Ž n a na od-rejena mesta. Upajmo, da najde njih sklep obik> posnemalcev. Posebno naj bi posnemali nas! lovci in ognjegasci nemške, ki so vsi do enega pristopili k nemškim koroškim orostovoljcem. I^r! zgoraj omenjenem odđelku je bil časno zastopan limberški (rajhenburiki Sokol). Mnogo jih pogresamo t vrstan naše slovenske legije. Iz prostovolicev Doleniega Fosavfa se stvori posebna stotnija, ako bodo vsi izpolnili svoie obljube. WŠZ. .ajOVDMN NAKOO- «M 16. januiji Ult. Sdul RMVl đOjOđkl ? lOSBtOL (Izvirao poročilo.) yjm\ Ljubljana, 16. jan. V pondeijek, 13. t m. je prišlo v £osti!no »pri Vipavcn« %. Ivana Ferian- Cića 6 italijanskih vojakov. vcoinoma i jltz. Ostali so približno 1 uro v gostiini od pol 9. do poJ 10. zvečer. nakar jih je domaća hči pozvala, naj plačajo, ker se bliža policijska nra. Pozivu se nišo odzvali. marveč zahtevali pijace. Vedli so se ves ćas zelo nasilno, vsled česar je izročila kljuce očetu (Ferjanćieu) in ođšla v prvo nadstropje. Ker je opazila, da }i takoj* sledi več italijanskih vojakov. se je skrila v podstref ju. Med tem ća^cm so se ostali polastili hišnih klju-ćev, zaprii vrata ter prijrM preiskovati vse hišne prostore za ^ £dč. Fcr- janćičevo. Tej se ie : posrećilo, da se je skrila v k. ..rjii trjtovke Svetličeve. Gospa Ferjaačieeva je šla jdicat na pomoć oiicina, v sosednem /iipfTisču. Ko je le-ta priše!, £a je last-no raoštvo preteplo ter se je le s težavo rešil pri zadnjih vratili z go-stilničarjem vred. To je dalo povod, da ;■■ bilo alarmirano v hišah nastanjeno vojaštvo. ki je začeto, ne vedoć. za kaj jrre. na slepo obstreljevati Ferjan- ićevo poslopje. Zinešnjavo, ki je nastala, so nekateri vojaki uporabili v to, ijn so pretcpavali vsakesa domaćina, ki se je prikazal oa pozorižću. Krik in vik, i okanje puSk. vse to ie povzroćilo. da ie bil rnahoma ves Lo.^atec po konci. Vse se je gnetlo okrog Ferjanćićcve LiSe. Kolikor se ie dalo v prvi ztncđi đ<>-~na!i. je bil vojak, ki fe prodrl v prvo r.adstTOpie, ubit. trije vojaki in en po-ročnik so bili ranjeni. Pri ubit cm vo-jaku so našli uro gostilničarja Ferjan-c!č3. več sto kron oropanesa denarja hi ključe raznžh omar. V sobah je bilo vse v najvećieni neredu. Predali po rmarah so bili odprti in prebrskani. Iz-iiied domačinov je bilo poškodovana j?a. Grumova p. d. Komarica. Vojaki so ji izbili več zob. Na kospo Drasano-v o je neki vojak dvakrat ustre-11 i 1. pa je k sreći ni zadel. Sipe na Fer-janCićevi hiši so vse razbitc. zidovje in vrata poškođovani. na poslopju, kakor ttidi na sosednjih nišan je opažati vidne Redove puškinih krogelj. v Vojaško poveljstvo Ie odredilo, da se ima Ferianćićeva Iiisa takoj snraviti v najlepši red. Vojaki so bili takoj rui delu. da izhrisejo krvave sledove in oistranijo sledove poškcxib, povzroće-i:ih od puskinih krosrelj. Kakor smo iz-veđeli. fe dal i1 a 1 i i a n s k i poveli-nik one 4 vojake, ki so se «dc-Težili r o p a v Ferjančičevi li i š i, u s t r e 1 i t i. Upamo. da bo ta strofa kazen vsaj nekaj časa pomagala, iii ne bo prebivalstvo izpostavljeno iiasilsrvn ra~brzdane£a itaHjanskega vojaštva. Poziv! Naš narod preživlja sedaj najtežje ure svoje zgodovine, ko se odloči mor-da za vedro njegova usoda. V naših srcih pa ni pričakovanega veselja, kor se vedno težfco pritiska na nas pest t«i-iega imperijalizma in nam hoče odtr-.srati najdražje dele demovine. To in nejasne razmere, ki vladajo med nami in ki sc> vedno snremljevalke velikih pre-obraiov, provzroča v nas težke skrbi. Saj je bil narod velik in krepak v času svoje nesreće, krepko se ie bojeval za svojo svobodo in poma^al zvesto v družbi narodov za osvobodo sveta. Ali naj bodo res vse njegove žrtve zastonj? Marsikdo se vprašuie s težkim srcem, vidi in se boji, da nas je našla velika ura maihne. needine in nepriprav-iiene. m skuša pomagati domovini z na-svetom in deranjem. Res je sedai treba tlcla. vstra.tnesra in nacrlesra. treba je pripraviti za mirovno konferenco gradiva in dokazov, da podprerno na$o staro pradvdo. Da bo to delo nspešno, irora bitj sistematično, premišljeno in organizirano, ker sicer se sile cepijo in po nepotrebnem otežuje nas nanor. Zia-sti pa morajo biti zahtevki jasni, enotni ir, utemeljeni, propaganda sistematična in jasnih ciljev. — Zato pozivljarno vse. ki so dobre volje m ki se pecajo danes / akrutlnimi vprasanji. o katerih se bo obravnavalo na mirovni konferenci. ter propagando doma in v rujini in pišejo o tem članke in večja dela. da vse svoje spise nemudoma pošljejo podpisani pisarni. oziroma naravnost na Komisijo za mirovno konferenco (Narodna vlada m roki dr. Vodopivca). Tako se pospe-si enotno delo ter prepreci cepljene srl in zlasti nevarna protislovja. Propaganda bo imela mnogo več uspeha in bo našla več razumevanja. kar pa je najvažnefše. stopili borno na mirovno konferenco z jasrrimi in enotnimi za-^tjvki. Pisama za zasedeoo ozemlje v Ljubljani Dunajska cesta štev. 3!. Dnevne vesti. — Shodi J. D. S. 19. prosinca. Ju- koslovanska demokratska stranka priredi v nedeljo 19. t m. sledeče javne si ode: na Skaručni ob 3. popoldnc v 5oii, v L a k o v i c i ob 3. popoldne v 5!aparievem salonu, vKamniknob3 popoldne v Drušivencm domu, v Š e rv-ć ii r j u ob 3. popoldne v Soli, v S t r a-žišču pri Kranju 6b 3. popoldne y soli. v Logariih pri Vel. La-ščah ob 2. popoldne v gostilni Vovk, v Grahov em pri Cerknici ob 11. dopoldne v soli, v Starem tr*u ob 3. popoldne pri Ivanu Benčinl in v Prečni pri Novcm mestn. — ZauDuica Narodne vlade dr. Tarteftiu Veled zameaiav« s ootte ^nake^a imena s Koroškega se airiio |p# Hrvatskim, vkUnb ooia^Blhi i»OTer-t>nika dr. Tavčarj«. obrekliive irovo-Ilee. češ da ie dr. Tavčačr doekulant m svili, ki ie poslal na Hrvatsko ffvoie^a flfca, da nakupuie 7 i vila na laeten ra-jS* ^er ^10^ dobiti dr. Tavčar proste rc^e. da nastopi brezubzirno proti ta-ki* lažntivim vestern, ie podal v zadnii .-euj Narodne a iadc d e m i s i i o kot do-veijicnik za preliruiio Narodna v 1 a-roućuitHd v pokraitnah bivžo Avstro-Ocrske vsa vpra^ania. ki se tičeio miro\Tie konf^-renef. Gospoda st*\ se sjnooi vdc!*?7.ila v spreaistvu vseučili.^kesa profe^oria tlr. Piiamica operne predsiavo v scleda-li&ru, — Udanostiie iziave bo poslali v Beograd: občiim Lancovo rui TCa-cioviiici tor ooCina in okraini .:olski .<\et v S o 1 c a v i v Sa vi n i »k ih plnni-nah Vpo te kon>orat*iic so dobile tako i ia Bcosrrada kraliev.^ko Ziihvalo. — Iz Belokraine niiiii norm'aio. tla vlada t Semiču in okolici veliko ogorčenje proti Narodni vladi ker ista ni-<~esar ne ukrone proti župniku Stanko DoAialu v »ScDiicu. ki traino hui^ka pro-li Jugoslaviji in odredbam Naroda© via1S \c hui-.-kal proti zvezi s Srbiio, te bi ostalu ta kralievina. Aeritiral ie med lind^tvom. da nai se voiaki. kaiore bi zadel kak T>oziv. ne oclzoveio. Na shođu 29. «ie-cembra 101S ^- Semiću ie zopet predla-eal resolucito: Smo za zrezo s Srbiio. r.mpak le v r e p n b 1 i k i. Xa shodu 5. iannarja 1?>1H v Semiču ie pa govori 1 sledeče: »SoUai hotVIo imeti vojsko. nodov komandiralo. Oe nam ne daio fesra kar zabfevarao. irre-dio v Lfubliano nad nie Mi ne smcino pustiti, da h[ n;un razni orožniki. firuin-earii in drairi samo iepaa1i.< — Župniku ie moral usrovarjati nek đr. Kulo-vec. Vsa Belokraina ie razbiin'efia Kantie no^eio k vomkom. iV«, d« hidi ujim ne nioreto ni česar storiti. ee sa lake stvari iavno srovore. — Uvedba T>reve>ntivn^ cenzrirc. Z orirom na to. da -o v zadniem ča^u razni ča.^opi^i porocnli podrobnosti o dispoziciiah našeca voiaštva in o 5te- vilu naših čet. kar ima lahko skođlilv vr>Iiv na voievanio na Koro^kem, ker so nadalie srotovi listi Driobčevali napade na po?arnne časnike, kar ru.^i potrebno di>«'-iDlino. bo roverienietvo za notrania dela izdalo Ei^redbo. s kaiero >e uvede preventivna cenzura e a 8 o n i s i a glede xs(*\i voiažtva se ftkaiodih vesti. TJ^ri °c ',o£ilianfem izročiti pri-stoini oblasti v cenzuro. Takieto se uvede tuđi cenzura za pisma, ki Driha-iaio ali v Sloveniio ali odliaiaio v inozemstvo. Taka Difma se moraio odda-iati na pošto odprta in morajo nosići naslov pošiiiuieltev — Xaredba uroti šćuvauiu zoper Jaffoslaviio. Narodna vlada izda naredbo. 3 katero bo omosročeno pozvati na o hrabri bole vnik leirei v urob kot isrtev velike občečlovfike in slovanske iđeie! — PMH ie na koroSki fronf't c: Slavko P e ć n i k. iičitolii^čniiv-!eiri1o-nar. doim* iz Buč ni ^taierskom, Padle-mu iunalcu časten soomin, preostalim naže sožalie. — V »Solunu se nahaiaio tile slovenski č-a«tniki iusroslovan^kc leeije iz Italiie: iStano Vidmar iz JLinblinne. Stanko Lavreueić in inir. Krai-srher iz Postoine, L i k a r iz A'oiske-cra. Turk. Kuraar, in Prelo \- o o iz Idrij«. dr. Brenfiir iz Celia V re-lem ie tu 5^ slovenskih častnikov Iz rjujriie po prišli v Solun Fedor ^!a i-m cr iz Izubijane, dr. Š t e f a u č i 0. iz Koro^kejea, prof. K o t n i k ir, Kra-n i a in G o 1 i a iz Nove-za mesta. V Srbi i i se nahaiata Drairotin R n s t i a iz Trsta in Anton B a t a ? o 11 iz Sttirii. Poročniki dr. Topao T o 11 a z z i iz Lo-tratca. GrecroriS iz Trsta. dr. Tr-steniak in Lorgor iz Snotl. sta-i'erske^n se iiaiiaioio m na Murmanu v liusiii. V Kuriji sta tuii š:p Srećko L p-p a i n e iz Idriie in Aioizii T r u p n <>• riČ iz L-osratra. V >!itrovi'ii na Koeo-vem služilo pri srtakem '2% polku tile voljki: Jožef Peršin iz Iske vaši. Fran Revoič iz Kanala in Fran Duimović iz Ostrovice pri Volo-skem. — Sokoli :» postojaiik na kuroiki ineji sporočaio dopisniku iz Maribora, ki ie v neznanju razmer prrvv po nepo-trebnem flprožil evoio punico na Sokol-stvo, da vrže brez niepovejra poziva in navodila že zdavna svoio narodno dolž-aoet na postoiaukah, dokn-epih od vo-iriškeffa povolistva. 8okol fe v celein ob(*een storil svoio rodoliubao dolžnost Njegovi elani ^o se na vseh fronrah borili proti Artdriii. V Trst ah iuzoslovan-hkih lcg-ii na Balkanu in b& Ru«>kem. da. ćelo na Francoftkem so se Ionako borili elani slovenske^a Sokola in želi za svoio hrabrost zasluženo pri znan ie. Tuđi t bofih na Koroikein so bili Sokoli v prvih vrstan. Navaiamo tu i«se-niške Sokol«, bleiske. tržiške itd. So-kolstvu se torci ne more ne samo nić očitati, mar već ae mu mory a amo priznati, da ie stori yS v vsakem oziru »voio narod-ao iu sokolsko dolžnost. \ — V Beorrad ie bil poslan ravna- \ toli žitno-pronietnesa uiada Janko Jo- ' van. da obve-ii okupao vlado o po- ' flMĐikania fthril ▼ LinbJteoi m nnHir* t T8«j 200 vaieoooT žita ali moke ter ob- «Mm »*i»ro6i oMrtralfie Tlado. 4m pa ■M>ioo«ti odstopi nekat tivit ki i ih fe •ntenta ooslala na Peko — čim mšMk kmktmnmmn Mesta, Spomenik y Zvezdi ig r&zrušilo narod* no -navdušenioc Imel fo se satno hi-^torid^n pompa, k večiemu nas ie sporni ni al na «rađe, k*> ^o bili Lahi tepe ni, docira na> dane.s strahuleio! Glava jjro-fa Itadetzkiia ie padla y prali iu izvreil se je čin knlture in olike. ki nam pri-dobi --impiitii v omikanem ijiozemstvul Od ledaj. ko ie Kadetzkvieva elava padla med niuuti — bi i a te imeuitno delo Fernkornuvo — ie pa ta srlava. da ^i ie težka par centov, Kerinila. V^e kaže. da ie bila vkra-niiu strokovnim vodiom. nadporocnik Jo.sip Btihovee pa začasnim adrnini-t-traiivuiin vodiem v»eca žrebčar^tva v obmoviu Narodne vlade S11S v L-iub-ljani. — OfMuvitev taierodnera a«ilaž-lieu^tva ori iužni z^leznici. Ori železni-*'-iiriev iuzne >:t-leznice ie riobilo du da-nes o uradniL'ov. 2 naftiavli«ni!t /oleznirariev državnn Zfleznire jih ie do rtanes dobilo oflnu«tni^> '2it in sicer 70 uradni-kov. JOM poduradnikov in (V\ \t nižiih kcitesrorii. Mnoffo nrnižih n-lužbencev ;>a je zapustilo služben;! mosta takoi ob preobratu. — f^overieništr n za pro?net — Od^lavitev tuierodneera Došine-ira n^lnib©nHt\a. Iz službenih ozirov ie bilo žo v novembru in decembru 1918. odpuščtvno mnoaro tuierodne^a poštneara u^Iužbenstva. V novembru fe bilo to posebno poirtnih oksi»odiientov. 100 oiici-iantov in atpirantov. 10 uradnili uo- naožnih moči in 60 slatf. -— Poverieni-&tvo za promet. — Dnvoljcno uaietie posoiila. Po- verjeni^tvo za notranie zadeve ie v ?po-ra^irnu j=« poverieni.štvoro za finome« dov^iila mesini ohrini liiiblianski. da sine v »r-rovizc^'Tie namene naieti v r«"^ezati pef odstotkov. — »Hocnalistićna draŽHac priri>di danas v r-etrtek ob ts. zvečer širsi debatni večer v realki (I nadstropie. rl->n.lnira) ift picer se nAdnliuie debata nadBjesra večera Go>tir* dobrodošli! — Tainištvo Akademskesra Doma v Lrfiihliani iavlia. da nai se oni diiaki. kateri ^so sporoćili syoi vslop v Akademski Dom potom dopisnice, ^poročiio Akađemskemu Domu ali hoceio biti spreieti brezplačno ali polovično ali pa bodo plačali v?o o.=ki->x>. Dotični diiaki nai to tako i ftporoeiio tainižtvu Aka-demskesa Doma v Liubliani — Akademski dom y Lmbllani. Ođ-borova >eia društva .'\katleniski dom ^e vrši v petek. dno 17. iannaria ob 7 nri ;>► minut z\e< er v Franei^kanski nliei št. 2 (risarna N&rodneea, .^veta pritlid-ic desi»o>. — V»i slovenski far»aie\ii se va-biio. da se zanesliivo udeleie občneara zbora proste &rz slov. farmacevtov. kateri se vrši dne l*>. t. m. ob ;>. popoldne pri ~I?ožic — t'ankariev večer na Vritniki se ne vrši, kakor uazntinieno, dne 18. t m. pri ^Ornem orlu<. ne*w> t seboto dne 1. svefana t. J ah pol 9. zre^er v novo prir^ien! dvor?«ni za irledaliske in kino-predstave na Vrhniki — Za Cankarlev *»t>om^ntk \t> pri-^pevai trcovec tz L 8chwentner .-•voto 2000 (dva ti.-oč} kron. Ako pri-ritoienio tei svoti se svoto 1000 K. ki io ie dal ometiik. pri-meren niecori velitini, Vsa kdo. kdor hoče v*»Uati za kuluim^ara mcorlovan-skerra inteliirenta. nai torei stori svojo narodno in — k'.ihurno dolžno^t? ~ Obrin^ld «rđ*»or r Trbovliah fe razputvTrri. Za začr«sneea crerenta ie itnenovan deielni viši£ oficlal Frane M roina. ki mu i> pridolirnih ?e«t pruednikov — IJnidni fist Narodne vlade SHS v LjuMian*. )zMi .sia '»6. in 17 štovilfea. — Telofonifne zveze. Zadnii <*nos \r fv»lcTonir-no naprave t^.ko tomeliito pokvariL da *k> traialo se dobrih 14 clni. predno bo v-e popravliono. Žice to no većini iz slabe snovi izza voine-tra ea«*a in izvežbanpc^ delavstva v tei široki ie mno;ro pren^lo Pri popravi. f-e lw> 07ir.ilo y prvi vrsti na one zveze. ki nlttžiio iavn^nm inte^osu. — Nabiralcein b;*kra. V»i oni, ki eo zbirali baker in druse kovine za, bivio r. kr. kovinsko centralo naj prinla^iio u^nudoma svoje znit»?o pri >Prehoo dolocii nadaiino razp^Ia^anje s kovinu, mi. — Zfcse^a* 2clezna. ooeinkana plo-revina. In&r trrdk© Aloiziia Frank v Gradcu. \Viokenburcaras8©. shranfena ;-ri sLavb. moi.«ti*u OjTrinu v L*jobliani. Konfuzna ulira. po za državo za^ež« Upniki omentene tvrdke Frank uai »o zsclasijo «* svojinu ter ia tvarni pri vola-škem st^-bnein uredit iofiV-Hal inž Pirr»). jgproma naravnom i i>ri Narodni vladjjj^HH v Li obli« ni jF~- Za tograrce. V*»Ied to«tvarne na-,^Rbe poA-erjeniŽtva «a narodno bram-Tk> s# posivliaio be^nnri. da na.ik»sn«*ie do 01. januar ia t. 1. pitmeno prijavi jn po možnoeti vee škode, ki ?»o fim ts1«h1 voiue nastale na premičninah in nenre-mif ninak. kakor tuđi v^?» že n e r» o -ravnane teriatve naprrm Mvgcmu erarf^. »la^t? teriaive zi- n-ptr^sne re-kvizieiie iu terjatora. kt izvi«*)* i* ?o|-nodajatveneKa v^akona^ PrHaro aaj *b gonoe v MmbUani, IHpiaieka ee«U 38/1. Posebne tiskovine za prijave ee ne \tr daiaio. — N« 4elenisfci nroflri še rocita smeraj samo 2 rlaka. kllub tenm da ie ravno na tei proći osebni promet nad vse živahen ia obilen Ker pa skorai na Tseh drugih želeanirah že voaita več kakor 2 vlaka, prosimo poverjeai£tvo. da kakor hitro ko rnoeoeo vpelie tuđi na dolenjski pro«i treiii popoldanskl vlak. Hvaležna bo ćela Doleniska. — Napisi na aesnieak. PiBeio nami Poekrbi «e nai za to. da bodo imeli v uve-nicali na vidnein krai u naenaniene oeuc mesu. da bodo liudie vedeli. koliko um ie treba plaćati, ker prodaialci trlede czn ne poznaio razlomka med epredniim in zadniim mesom. Umrla ie rodbini Lenart v skofli Loki hcerka Kenci. Naše sožalie! Druitven« vesti. — Slovenska Sokolska Zveza. Vr.e člane izobraževalnesa in ćasnikarskega odseka vabimo na skupno sejo, ki bo v pete k zvečer oD .S. uri v sobi S. S. 7L, Narodni dom. I. nad^tropje. Bratje, priditc vsi ! — Jezditi odsek ljubliaiiskexa Sokola opozarja vbe brate Sokole, ki $£ mislijufj vdeležiti jahalnih vaj. naj se takoj javilo bratu blagajniku Milanu Kenda (Kmetska posojilnica), aa se ukrcne vse potrebno ra- I di jahalnice. Do danes je žc toliko prigla-šencev. da bi se na kasnejše prijave ne mo-%\o ozirati. Hrez prejšnje prijave ne bode ! mosel nikdo pri javiiih priredi rvah na-StOCltJ. Hormlno glrtcIUfe. — Ovaciie za -%jnerikanee pri tmoc-n\i onerni predstavi V loži pred=cd-^tva Narodne vlade udelezila bta se dva amerikanska ča.stnika. polkovnik Sherman Mile? s pobočnikom K i n-21> m. ki iu ie kot tolmać soremlial vse-učiliški profeeor dr Pitamić. Oh prihodu, iu ie v imenu uprave pozdravi! ▼ pred^odstveni loži predsed^iveni intendant Govekar. iz niitlične lože pa iu ie v imenu obĆin#tva- pozdravi 1 Adolf R i b n i k a r. ki \e zaklical Zied. aever-iioamerihkini državam. niih zmaffoelar-nim armadam ter predv»eni predfeedni-ku W iL5onu >.«lava!c OWinstvo se* ie dvicrnilo s svoiih prostorov ter Dfiredi-Ia Amerikancem^ viharno, izredno pri-^rčno ovaciio. Polkovnik ae ie za. po- zdrav v anirležkem ieziku zahvalil. Njegove beaede te prevel inž. Keinec ki io povedaJ, da Ma Fe odličnA srosta pravkar vrnila s svojega potovania z Gorenipke. z Bleda. da »ta iako milo presenećena po ^DontAnskem prisrč-nem spreiemu ter da nas zasotarljata naiiskreneiJih simpatii Amerike, ki hoče na mirovni konferenci kolikor mo-coče doma sati npravicenim Kahtevam Jugoslavije. Obeinstvo ie znova rzkli-kalo in^plopkalo. dame pa 30 mahale z robei. Xato se ie nadalievala predstava >Oniejrina«, ki ie bila zopet vzorna. Nore dekoracije, novi kostumi. izvrst-na reži i a šefreiiseria VI. Mareka, in ansambl pod energično taJktirko diri-ffenta Frid. Rukavine so želi snoči vse-obče prizoanie in hralo. Konstatirano bodi. da se izvaia leto> opera >Onie-^in*: prvič neekrai^atio na našem odro ter ae izvaiaio prvic vse orkestralne predigre in vfi pleei — VcraSko rledališee vrevsel Sle-venski jrt«d»li^ki k&nsereH. Vč-erai ao $e z&klineil£. posr&iania* ki 9ta iih imela % nemwkim Theatorvereinom (predsad-nikom z ra\Tiatelfeni Artttrieni Mah-r o m) v irpenu Slov. srledališkeea kon-soreiia ar. intendant ma£. svetnik Pran Govekar in ravnateli Jadranske banke. sr. G. P r a p r o t n i k. Theater-verein prepušta — začasno do konca me^eca iuniia t. 1. — Slovencem svoie eledališee z vsem inveatariem vred v uporabo. Slovenski jrledaliski konsor-cij namerara prireiati v nemškem gle-dališkem po?loi>in drain.^kc predstave tuđi za .'ibonente. ki dobe zanie posebne JesritJmarite. Tako .^e bodo vršile na iste večere v Bern. srledališčri dratMlta v Narodnem «ledalipćn pa operne, ori-roma oporetne predstave Te dni se napravi v nem. poslopiu toč-p.n inventar. na kar se zočne takot s pred«tavami. lm riedališjke pisarne, V četrtek. 16. t. m. komedii* W. Perzvnski: >Lah-korni^eina seetra< ponoldne ob pol 3 izvrn abonementa. — Zvočer ob pol 3. srledališka i^a >Latema< iz\'on abone* montrt. — V petek, 17. oporeia >Cornc-villiuki zvono vic za abouement >A< — V soboto, is t. m. ob pol 8. ivečer Vof-novieeva drama >Smrt maike Jasfovi-Tev< izven a>>oneme«ta. — V soboto se vprizori >SniTt inaike Juerovicev< v proslavo fX)letnico eneca naiveciih ia-tro?lova«skih pesnikov Ivo Volnoviča. ! V iKLPlovni vloci na^topi po> dolsem ča->?n zopet enkrat na sloven-»kem odru Zoiija Borštni k-Zvonar i eva Vodova frlodaliAt'a so ie po^rečiio pridobiti lo na.šo doniiiijo. prvo umetnic-o zopet za ! naš oder kar ie brez dvoma velika pri-dobi;ev za razvoi naše drame. Zoiiia }^or.^tnik-Zvonarieva ie danes dirom (elo domovine poznat^ in srotovo io spreimo fudi naše obfinstvo % v^o Iiu-beznifo in spojiovaniem. vrednim nje« neca um^tni^ketra de4ovaaiat — Režijo pred^Uive vodi g. Hinko No^ie. Ia eledaliske pisarne. V narodnom cledali^ču ^e prićne b&letsa šola. ka-n»r ate i-preiemaio otroci od osmeera in ffoepodične od 11 leta da Me. da se iztu-c za balet slovonskesa narodneaa e!eda-V\&&- Reflektanti nai ?o z^lase v trleda-li^ki pisarni ia sieer naik&sneio do 20 i. m. — Solo vodi plesni moister k. VI-ček proti »meraeinu iionoraiiu. Poiivedbe. .Fože Obilcnifc. Marta BrjrfeB ia Dom, Falnaačif kio ^o nafeiMate? Za naslove pro«»i Kado Srani. Narodna tf-skarna. Lmbiiana. IzcnHl »e |e pes ferma^. čaie n% ime >stop< in ie koštanieve barve z be-llnai Hsamt noae spodai beie. ret> ceh na koacu pol beleea. n* giavi ozka be-Ia lioa. vipok okoti 50 em: nosil ie ko-vlnast ovratnik, na koncu ie bila verizi ca. z vezan a x iico (đratom). na katero fe bila rritrieiia znamka čt 3S6 oH-čina Brezovica. Naamani ns? se T>rotl HM«4i Matlii fimic Bmk+ il li k^ .VrlmikA, iabnmlša poreda. REGENT ALEKSADCR $C NE OĐPO-TUJC V PARK. Beograd, 16. iannaria. Včeraj opol-* dne se ie vr&il mini&trski svet. Po mi* nistrskem svetu se ic izvedelo, da vs» gent Alekander sedai še ne odpotuje v Pariz in da je njegovo odpotovanje o4^ godeno na negotov čas. Slovenski delegat na mirovni konierenci dr. ZbL&m odpotuie v Pariz tekom daaašafon dne. IMENOVANJE NOVE VLADE. Zar reb, 16. januar ja. »Narodna Pt>-fitika« poroča iz Đelgrrada, da Je re^eot Aleksander na predio« ministrskegai sveta imenoval dr. Jauka Đ r e I c u, za predsedntka in dr. G r e s o r j a 2 e r i a v a za podprcđseđmka Narodno vlade v Ljubljani z nalogo, da čimprefe predložita imena povertenikov *a no-tranja dela, pravosođjc. uk in bogoČast-je in narodno gospodarstvo. Poverjenac za socijalno skrbstvo bo imesovaii m prc^^S ministra za socijalno poHtikou ^TALIJANSKO NASILJE NA NO-f TRANJSKEJVL Iz Postoinc paroCajoi, da so pred tremi dnevi aretirali gospoda Fraaa Patcrnostra, imejitclja Narodnoga hotela. Zvezali so ?a hi odpcffal! v Trat, Vzrok še neznan. Pričakujejo se im druge aretacijc. Baje so sestavili ItaB-Jani listo bivših pristašev slovenske napredne stranke. — Na Vipavske« so aretirali već oseb. kr so podpisal* izjavo za Jngoslaviia KAJ VEDO ITALUANI POVEDATI^ Baker, 16. januarja. List »PcTseve-ranza« poroča v senzacijonalni oblUi, da ie Jugoslavija pozvala pod orofcje vse mo5kc od 1& do 42. leta (!). Mobilizacija se izvršuje baje tuđi v okupiranom ozemljn, kamor je ptiSlo vel4o . ^tevilo mgoslovanskih emisarjev. Mi o tei mobilizaciii ne vemo nićesar. Strjfc ima pač velike oči! Opomb. ured. VPOKLIC V AKTI\'NO SLUŽBOVANJE. Beferad, 16. jantrarja. LJstt poroća« io. da i5?da vojno mlnistrstvo v nai-icraišeni času naredbo, ki zaukazute Popis vseh mlajših letnikav. TI bodo vpo-kticani v aktivno službovanje v zamo-no starih letnikov, ki se odpuste i^ službi?. ZBKANJE KATOLIŠKEGA KAPI. TALA NA HRVATSKEM. Zagreb, 16. januarja. >Nar 3. popoldne St. 1 do 300; od 3. do 4. štev. 301 do 600, od 4. do 3. šlev. €01 do konca. Stranki dobi za vsako osebo 2 kg čcbtile. kilogram stane 1 krono. -'- Ccbrtr n VIIL ir IX. okni. Stranko Vllf. in fX. okraia dobe čebulo aa zelena nakazila za krompir v soboto.-dne 1S. t. m. v tdovadnki I. dri. simnnazije po naskdniem reda: VIII. okrai cd 8. do poi 10. dopoidne. IX. ok raj od pol 10. do 11. ure. Stranka uobi aca vsako os«bo 2 te čebule, kflo-?;ram stane 1 krono. Izdajatel] ia odgovorni artdMfa ValeaOB ICoottar. t Lastai^ !■ ifak »NacoikM ItakaOM^ • Stran 4._________________________________________________.SLOVENSKI NAROD-, dae 1«. juuarja 1919. 13 «ev. ft^r za nm paun it0?^.^ štuo ieseče Makronog. 636 Ninre fecmliift Imia za kz*nje, m PUf3 ASpdJBd fiiOja proda. - Kjc, pove upravništvu »S!. Nuoda«. 658 raluU Z2 uIJuE 1 obleko, dve gotovi cblcki aapralaj ▼ Gajeri ■Ud št. 2. L aadstropjc. «32 IV||M zdrav io priden, poštenih OUBa, starfcv se lakoj sprejae Mitu DobriTc. stitarUi aojster, CeJje, Gosso-sfca alicm št 2. 644 ŠStsr. praii Frastk. ulje TSt? krvne poicbe. Peter StreL Mokro a©*. 637 fllU 1 LjUJljdil! v Siški. najraje Ce je notri kaka obrt, tadi lahko go^tilna M kupf. Prođajalci .zvedo naslov v upr. »Slov. Naroda«. _ $41 JBa53.Bsiiiiir*BiflrJMrt od kolodvora se proda. Pri Hši jsvit. 2 orala gorda, pol orala travnika in srenjsKe nravice. Cena $e zve pri li-stniku Bob. Bistrica su 6£. 638 Hrthria M ■•*•*•« •■ mm h ataaa- BJf fllfljl vaaje. Kjc. pove upravnifttvo »Sloven^Uega Naroda«. 6*7 ■Ml Ifg, pnnul m iuu defeil. Naslov pove upr. »SL Nar.«. 651 I |M za mtzarsko delavnico v mestu ma m toco ma tako* ali potaofo. Pismene ponudbe na upravmštvo »SI. Nar.« pod „DeUfiica..«•". 650 KfMttfftfca spretna in z večletno BNfUuU, prakso, te ttte za 15 svečan. Ponodbc pcd „Mottatka tSSM poatao lotoćo Ftaf. 646 Kifchjni Mati £^žž kopiai. Naslov pove upr. »Slovenske-ga Naroua«. 647 rtftliffinil a'* veleposestvo na Dotenj UiSjUlnil skem, Sp Stajerskem a! Slavoniji z obsežnioil dobrim* gozdo vi »e kupi. Naslov pove upiavništvo •?!Dvi Narodu*. °^- GfifRnflifM do sedaj nastavijeiu na Ol^PUlIlUIđ Dunaju, iSče mesti kot ključarica a!i gospodina v boijšo hiSu. Gre tuđi k »nvaiida ali sanatorij. Ponudbe pod biiro „A. JU. &4G" na uprav »Siov. Narobi«. t>4v Potrtira srcem nainanjamo vsem sorodntkom, prijateljem in znancem prelalostno vest. da je na* srčno ljubljeni sin, brat itd. Fran Knafiič dne 2S. avgusta !918 v starosti 33. let amrt za rsnami, zađoWje-nimi v boi'i proti boljševikom kot ceh.-slov. legijonar v bolnici v Č&ljabinsku, Samar. gub. Pokopan leži na Mihajlovskem pokopališču istotam. Šmartno pri Litiji, dne 16. prosinca 1919. 633 Žalujoči ostali. Nazganjamo žalostn© vest, da 9e je na5a iskreno Ijub-IpetHi hčerka, sestrica i a vn^kinja Renci Lenart dancs, dne 15. prosinca 1919. zjutraj preselila med kritatce. Zeme!jskJ ostanki našega angeljčka se polo2c dne 16. t- m. ob 3 uii popokidne v rodbiosko grobnico v Sclcih k večnerac; jc:.TItko. Žkofja Loka« di>c 15. prosinca 1919. Zalujoče rodbine Lenart in Hetnrihar Domovini je žrtvoval »voje mlado Življenje I naš priarčnoijubljeni gin, oziroma brat Slavko Pečnib učiteljiščnik-legijonar, Bade na Stajenkem. «» Žata]odl ostalL Za jedan sanatorij u Hrvatskoj traži se upravitelj, koti je potpune vješt vođjenju sanaforijskoga kućanstva, te svih upravu ovakovoga kućanstva scadajučfh posala. UpravteM uZIvjl stan i hranu u naravi, a plaću po dogovoru. Namie-štenje je godinu dana privremeno uz jednomjesečni otkaz, a kasnije definitivno. — Ponude sa svjedodžbama o zavičainosti. škotskoj naobrazbi, znanja jezika, predživota i dosedanjema službovanju te zahtjevom na plaću vafja slati na upravu ovoga lista pod naslovom „Upravitelj ■■Baiorlfa'543" — Prednost i mada Sa veni. Neuvaženc: molbe bit će prepuročenim pismom vraćane mol i te Iju. Naročite Ljubljanski Zvon najboljši slovenski leposlovoi list. Izbaja vsak mesec in stane za ćelo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno vsebino. Letošnje leto bo prlobčeval polet krajših povesti, novel In pesmi vtflk utiaiUnfcl nm *-. Inu TavCaria, ki se vrši v Skofjeloski oko i i ci Novi i*a-ročniki se bodo sprejemali radi poman i kan ja papir ja samo do 20. januvarja 1919. Ljubljanski Zvon se aarota pri Tiskotni zadrugl v Uubliani, Sodna u!. SL 6. ■■ v aajcau Pismene ponođbe na upr. »SI. Nar.« pod „ftlia Wr. 576 npBU akj ta nm« |olk. Ponudbe pod JL F, ll/eiM. 631 ■li« krm w pn«a s*. iiiu ste*. HUM Bili its, naaiatka cesta, 630 talenti *om ^Ju:^ g«nschetdtova metoda sa praia Naslov pove upr. »Slov. Naroda*. 642 Miafl tn ntnitil f*t*e,^r,%o- vini. Nastop takoj. i'oiiisdbe na uor •Slov. Nar", pod „sotfuda.if. 622 ura in se več zlatnine m% proda. Naslov pove upr. PS1. Nar« 6^4 HthlftnPI mhs z električno razsvet-m&iitUTdCd mi ljaNo, blizo elavne I>ožte. St ocida bolj§emu civilnemu gospodu. Nasiov pove uprav. »i>lov Naroda«. 628 Bar nnilami skoro novih in nrka> I Cl UUlICllU otroikih oblake se proda. Zameniaio se tobdCni faoiikati za sol ali sladkor. Naslov pove uprav .Slov. Naroda*. 623 83 mestfso Hrano %?££?. £* govor; osebno Antoaiji Bnrger, vdova Doprejc hoteliika iz Postojne .Hotel Kronar Prisojna uhca §t. 5. *»?.O Bsr3ia za dre postelji ^1^" *'mntce, nove ali rabljene, v dobrem stanju in nekaj ijuh, katiia. Ponudbt r navedbo cene na upravmštvo »Slov. Naroda« pod .A. K. 100 825". 6 5 Dfflffo ffi * ?pira!na Srbina z elektr. ritlttd 5". dinamo 51 : voltov, aceti len^kt aparat z vso napiavo. Mlinske stope, dobro ohranierve s klado Vec se Doizve pri Aut. in Alolz Stroj, Zapnže p, Begasje pri Lescsb. Uorenjsko. i!7 STiiiSBpiršSr5^ stojeće iz kuhinje. 1 večja in 1 rranj-5c sobe z elektrtčno razsvetfjavo za takoj ali % 1. februarjen. rismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „300 krra'KM**. 634 ua|illHiH| • no napravo, masivna; mo-Sko kolo; zlata damska ura z venžico; moški povrSnik, nov; pisalni stroj •Otiver«, različne deske za izžagava-n-e (L^ubsl^e). Informacije na Mestaen trifi 25. 1. Mdstr. vrata 1. ađ 3—5. pop. Radi mmfo dirala prutom: 3 krožne žage. vitalni stroj (Langlocb tohrmaschine), 10 PS motor za surovo o!le (nov), sod tehn. vsseime, nadalje e;e?amen rurren brek. Lesna i od as tri Ja Feliks Stare, poiU Raaoailje. 6o> fifR^T-n M deloma za živila, deloma rlOllC'U W proti plaCttu : 2 omari, beia. lepo obranjena otroška posteljica fz ali brez vložka), priprava za telo-vadbo, medicinske in druge znanstvene knjige (v nemškem jezika). Ogleda se lahko vsak dan od 2.-4. ure popold . Bre^ št 18/11. 643 ftmftia nimiiflla ^0^ inteligentni ISBIIIa |IDlD899. Dniatellici, rrijetne zunanjosti in miroega tsmreramenta ter politično jako navduSeni, iSćem v svrho 2enitve mladeniča ali vdovca brez otrok v starosti 40—45 I. z dobro in stalno službo. Pogoj: blag, miren i'i energifen značaj ter telesno zdrav. Naslov se izve v upr. .SL Nar.€ 649 Pozor! Pomori Fina štolerska jabolha od 100 kp po K ir0 loko s polovičnim predplačilom prodaja komisijsko pod-jetje Zasorakl, Maribor. 591 HT Popolmo lielo pUteo morete dobiti z vporabo našega izbor-nega luga prašek za pUtao. Velik pri-hrstiek in malo truda pr> pramu. 1 zavoj 150 gr K i-—. 450 gr K 2*50. Najmaaj se awre naročiti deset zavojev. Pri naročilu 5 kg Dopust ! RazpoSilja se po povzetju. Proda ja i ci dobe popust Zav«* za izvoz M. J*SHorv Zagreb 15, Petriiiska 3 I1L TeleSoa 23—27. friiii „Slovenskeso Naroda" sprejme uprava. Vr Xn 1355/ 18-13, y imenu zakona! Deželno sodišče v Ljnbljatii je raz-sodilo tako: Frančiška Hudečkova, rojena 23. novembra 1890 v Bizoviku, pristojni v Ljubi jano, kat vere, omožena, Slvllja v Ljubljani, Se nekazaovana, je i kriva, da je v septembru 1918 v Ljubljani s patrebščinaml kakor z moko, s hžofom in z jajd veriino trgovalu. Zakrivila je s tera pregrt&ek dra-ženja po §23 št 4 ces. nar. z dne 24. marca 1917, dtf zak. stev. 131 ia se z uporabo $§260 b, 266k.z. po§23 it. 4, ccs. nar. z đoe 2). marca 1917, drž. žak. Stev. 131, na tri dni stiogega zapora, poostrenega z enim trdJm leži-scem. V smisla § 45 St 1 imenovane naredbe se iacsodba po njeni pravo močnovti na stroSke obsojenke objavi enkrat v dnevniku .Slovenski Narod' io javno nabije na ljubljanski občlnski deski. Dalje se po § 389 k. p. z, ob-aoja v povraltev stroSkov kazenskega poftopanja in Isvtiitve kazni. ¥ um** a. *c isu. #m iBatl ftiZHtl STSo^fiaf^ Naslov pove upr. »Si. Nar.« 619 lnhiHaM 2e rabljeno, ao proatau -rn^NflV Ogleda se pri leilauiai. ti-4«vaaa aL 3» arHtteje. W9 &flflnDT 1 KraHuT I^imeiu v snaženje in pređe I ova nje. tesljcfi c. 22 K. Brflly. 2 §n K Večjo množino proda tvrdio IHJL. Aat«a KHlaa, Kartovska cesta 15 Ljafcljaaa. Dalje se odda tuđi vetia množina vermut-vina, sladkega. 43 tfanan (11 mA ilra bukov?* 1 m do -IđliS [U B | Uli gih frank-i v hi^o postavljenih k K 60— za m3 se proda. Naslov pove upr. »Slov. Nai.«. 6 t Dilfl M fami trioglate in plog^nate (ši-rllS Ux LuyC, roke) na dehelo nudi Od on Kotttnv Ljobljaai-ŠiSka, Kolodvorska cesU ste?. 149. 608 Trafiaffb) anrnfb manufakturne stroke ireilSlf POllIlll sedaj voiaš'ir^ prost, 2ei« vstopiti v većje trjjovsko pndjetje v službo takoj ali t'jdi pozntrje Naslov pove upr. »Slov. Nar* 595 H'IafHnta veliko, svetio, suho, zsl JulttULlb, shranjevanje novega pohi-štva in stcei v bl'^'ni kolodvora se ište. Ponudbe na Zalogo pAfafStva Vido Bratovi IKotiiej) 6(X) Intffbi HHib VAf an omnibus s platne-LQ)a&! DfCHDZ no streho dobro ohranjen, tapeciran se proda za K 1210—. Naslov pove uprav. »Slov Naroda« 613 Mro Prave 'talijanske, se doblio, lire L!i£, avstrijske, okupacijske in lei, nemški okupacijski, pravi romuncki denar se atamema potom Zavarovalae a^entuie, Ljubljana, Mestni trg 25. I. nadsti. 471 (li^^r s»n nfonh 8e tlk<^ pod ufrod' UkLiiCl QII UlCUM nimi pokoji sirejrae v večjo trgovino v tnestit na Gorenj IX ka ali nagrado v denar ju, 200 K, dam tibtemu. ki mi preskrbi primerno stanovanje I—3 sobe in kuhinjo. Naslov pove upravništvo. 551 llranor 16 Iet star Zetl **topM v kni'- Uicilbl goveško, krojaško ali urarsKo obrt. ^ros se za hrano in stanovanje, Najraje kje na deželi. Ponndbe na: Franc Zorč, Pobrelje. Dammgasse 15 911 Mariborn. 527 |J OffO OVO § * O * O 1*1*1 xa karbid razpefiil'a vseko zsaoiino po ieleznicl po Jako nUki ccnl Kari Saria, Maribor, Sshmidplatz štev> 1, V p&tek, dne 17. prosinca ob 20. ori dopoldne ao bo prodaja* potom javno draibo en vagon mila ¥ «kl*id!*ću ffSa!kan*' v L ublfcanl, DnnaftUa cesta 33. 477 Vljudno naznanjam, da otvorim mesarsko obrt O. Kopinifa v Metliki. — Vsem bivšim naročnikom se vdano priporoča ^,^,, jnp^^ mesar v Met|jkL Ve£?a mannf afetnrna trgovina >»- liče in stalne zastopnike dobro izveSbane in zmožne takoj oddati manufakturno blago, posebno moSko blagj (sukno). — Kavcije zmožni naj se obrnejo na ------ „Veletrgovina J. Kokoscbliiegg, Maribor". = Razprodajem moje skladište manufakturne i specerajske robe; imam veću zalihu hlačevine 130 cm Širok, I. vrsti, meter po K 50— kao I avo druge robo jaftlno. Centrala VILIM PICKf Zagreb, Savska ulica 68- filijala UPOVSEK, ZAGREB, Ilica 63. sr* Vsak, kdor rad cen6 kupi pohiStvo, neg se oglasi v zalogi pohiStva m« Vido Brafovž '^i Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. T=& SrbeSo, hraste, lišaje CZ" odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. postav, varovano ^SSABA* FOBM"- imnr11** Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni ionček K 3*—. veliki K 5#—, porcija za rodbino K 12*—. — Dr. L FtadTs CroneR-Jlpattiete