SsStntns plačana r eotoTlnJ Številka 50 Liubliana dne 13. decembra 1939 Leto XXI Potem ko smo se zahvalili Bogu na zahvalno nedeljo za vse plodove in sadove letošnje letine, potem ko smo se poklonili spominu pokojnih, ko smo posebno nedeljo posvetili misijonom, smo se spomnili tudi lastne krvi po širokem svetu in ji posvetili poseben teden. S članki v časopisih in revijah, z govori in dobrodelnimi prireditvami ter akademijami smo se spomnili svojih izseljencev, ki so raztreseni po vseh celinah našega planeta in pomagajo tujcem utrjevati položaje in pospeševati njih napredek, da s tem sebi pribore boljši ali slabši kos kruha. Spoznali smo, da so naši izseljenci raztreseni po vseh delih sveta. V Evropi jih živi največ v Nemčiji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, drugod pa jih je največ v Zedinjenih državah, kjer tvorijo marsikje strnjene in zavedne slovenske kolonije in bi ob evropskem gledanju pomenili prave jezikovne otoke v anglosaškem svetu. •-— Številčno tvorijo naši izseljenci tretiino naroda in bi bila zato naša sveta dolžnost, da jim posvečamo vso svojo skrb, pozornost in ljubezen. Gospodarsko pomenijo izseljenci domovini in našemu narodnemu gospodarstvu veliko pomoč in oporo. Saj gredo zneski, ki jih leto za letom ti naši sinovi pošiljajo v domovino, v težke milijone. To dejstvo nam postane toliko tehtnejše, ako pomislimo, da gredo ti prispevki prvenstveno v prid našim pasivnim krajem. Saj vemo, da slovenskega človeka ne žene v svet želja po dogodivščinah in pustolovščinah, ampak le sila: on mora po svetu s trebuhom za kruhom, ki mu ga domovina ni mogla ali ni znala dati. Narodnostno je za naše ljudi v svetu kaj različno preskrbljeno. Kjer so naseljeni bolj ali manj strnjeno, tam je mogoče govoriti o njih narodni zavesti in zavednosti, kjer so raztreseni, tam morajo seveda nujno podleči prirodnemu vplivu velikih narodov, v katerih sredini žive. Kakor pa smo poseben teden posvetili izseljencem, tako smo prezrli dejstvo, da je ves tok našega izseljevanja usmerjen v glavnem v neslovanske dežele in države. Nobena čustvenost pri tem ne izbriše s sveta dejstva, da na ta način bogatimo in s svojo krvjo oplajamo tujino, v veliki meri celo nam sami bolj ali manj sovražno tujino. Nobeno narodnostno prizadevanje — zlasti pod vplivom duha sedanje dobe — ne more in ne bo moglo zaustaviti naravnega razvoja, ki gre v tej smeri, da večinski narod v razmeroma kratkem času pogoltne priseljence tuje krvi in jih, kakor pravimo, asimilira. Ze dosedanje skušnje kažejo, da naši ljudje v drugem pokolenju v tujini več ne poznajo in ne obvladajo slovenskega_ jezika. Zave-. m naša km dajo se sicer še slovenskega rodu, toda to je samo še romantika. Miselno in kulturno so tujci: Angleži, Francozi ali Nemci. V naslednjih pokolenjih bo seveda izginila tudi krvna zavest, ki utegne samo še tu in tam ostati ohranjena kot rodbinska relikvija. To trditev bi lahko podkrepili s konkretnimi (stvarnimi) primeri iz življenja naših izseljencev, vendar tega namenoma ne storimo, ker ne maramo po nepotrebnem dirati v rane. Ta bolečina bi morda kje žalila, koristila pa ne bi nikomur. Ne obupamo S to ugotovitvijo nikakor nočemo vzbujati obupa in čmerikave jokavosti, ampak ravno nasprotno! Ako spoznamo in se zavemo, da že toliko desetletij zalagamo tujino s svojo krvjo in svojo življenjsko energijo, pa smo še kljub temu tu, potem nam je to močan dokaz o veliki in zdravi življenjski sili našega naroda.. •. Prav ta okolnost pa nam nalaga dolžnost, da to silo pravilno usmerjamo in zadostno negujemo. " Kakor se to morda na prvi mah sliši neverjetno, je vendar res, da bomo svoje izseljence moralno najbolj podprli in utrdili, ako vzorno uredimo svoje razmere doma. Samo srečna, vzorna in zadovoljna domovina bo izseljencu v daljni in hladni tuiini tista materinska večna luč, ki ga bo ohranjevala in dvigala ter vedno priklepala nase. V tako domovino se bo izseljenec rad vračal, zaradi nje bo rad utesnjeval svoje osebne potrebe in njo bo tudi potomstvu zapuščal kot sveto dediščino. Kami Drugo vprašanje pa je, kako usmeriti tok izseljevanja v slovanske pokrajine. Ako se kje kaj našega izgubi za slovenstvo, naj ostane ohranjeno vsaj slovansivu. Ta misel ni nova. 2e v prejšnjem stoletju se je pojavila med našimi rodoljubi, a je žal ostala omejena le na krog izobražen-stva. Danes, ko vidimo• kako si veliki narodi skušajo zaokrožiti svojo nacionalno posest s tem, da svoje raztresene drobce kličejo domov, tudi nam ne sme in ne more biti vseeno, kam se odtaka naša kri. Ako že Slovencev, ki so sedaj raztreseni po tujem, ne moremo priklicati domov, ker jim ne moremo nuditi življenjskih pogojev, moramo vsaj skrbno gledati na to, kam pojdejo naši v bodoče. Mislimo, da je prav to vprašanje važno poglavje našega izšeljeniškega problema. Država in vse javne oblasti bi mu morale posvetiti vso pažnjo in pritegniti najboljše naše moči k sodelovanju za najpravilnejšo rešitev. iema Zakaj opozarjamo na to? Zato. ker vidimo, da žive pri- nas še tako kratkovidni ljudje, da smatrajo Slovence, ki žive na ozemlju kraljevine Jugoslavije med Srbi, za — slovenske izseljence. Italijanski Švicar seveda ne smatra svojega rojaka, ki živi v kakem nemškem švicarskem kantonu, za izseljenca, ampak le za Švicarja in Italijana, ali pa za švicarskega Italijana. In vendar tam ni sledu o krvnem ali celo jezikovnem sorodstvu. Da ne bo treba o tem žalostnem in za nas sramotnem poglavju izgubljati besedi, naj omenimo dve želji, ki brez pojasnila dovolj osvetljujeta, kar hočemo povedati. Nekdo je izrazil željo, da bi se 11 srbskih učiteljev, ki poučujejo srbohrvaščino na slovenskih šolah, preselilo nazaj v Srbijo. Drugi je kot protiusiugo povedal željo, naj bi hkrati 450 učiteljev — Slovencev, ki poučujejo srbsko mladino po raznih krajih Srbije, šlo lepo nazaj v Slovenijo. Objavljamo in ne rečemo nič drugega kakor tole: ' - Dokler ne bomo znali v-Jugoslaviji rešiti vprašanja naše krvi tako, da bo od povsod stremela nazaj k nam in videla v domovini svoj življenjski ideal, je vse naše modrovanje o izseljencih — puhla iraza, ki uh bolj žali kakor jim je v uteho. Kakor doslej, bomo srečavali med velikimi narodi slovenske poturice, ki pa jim ne bomo smeli ničesar očitati, ker nosimo sami zanje ves< in edini greh. . avy Ako in kadar bo izseljeniški teden rodil v nas vseh to spoznanje in iz njega nujno izvirajoče sklepe in ukrepe, ga bomo pozdravili, vse dotlej pa ostane le paradna prireditev, kakršne so premnoge druge naše manifestacije. diit^gpsf si B&im s Zadnji dnevi leta minevajo. Ali ste že storili vsi svojo dolžnost? Ali veste, kako zvesto je., teden za tednom prihajal »Kmetski list« k vam domov in vam je bil v vedrih in mrkih trenutkih enako veren tovariš? t Zvestoba za zvestobo! Kakor zemlja rodi loliko več in bolje, kolikor bolj marljivo jo negujemo, tako tudi list uspeva toliko bolje in toliko bolj popolno lahko izpolnjuje svoje visoke naloge, kolikor več požrtvovalnih naročnikov je zbranih okrog njega. Vemo, da so časi težki in resni, zato je treba, tudi tehtno premisliti vsak korak in resno preceniti vsak izdatek. Pameten človek ne troši l>o nepotrebnem. Kaj pa mi, zlasti slovenski kmetski ljudje? . .. . . Ali se kdaj ozrete malo okrog sebe, tudi čez meje domače vaši in občine? Ali kdaj vidite I repe in trume, ki imenitno žive od kmetsKih žuljev, ne da bi kakor koli skušale izkazati kmetu kako hvaležnost ali gostoljubje? Le poglejte in boste strmeli, koliko zajedalk in zaj«dalcev redimo slovenski kmetje na svoji* ni telesu! V kakšno korist so nam ti izdatki, kaj prejemamo za to požrtvovalnost? V najboljšem primeru črno nehvaležnost, preziranje in poniževanje, omalovaževanje in zaničevanje. V prejšnjem stoletju je Slovencem svarilno zapel pesnik Jovan Vesel-Koseski: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti!« Slovenska vas! Na vsaki tvoji hiši bi moralo blesteti to tehtno svarilo, da bi bil vsak prebivalec zmeraj iznova primoran razmišljati o svojem ravnanju in nehanju. Dolgoletna skušnja je našemu narodu izvabila tudi tole rečenico: »Pomagaj si sam in Bog ti pomore!« Kmetje in delavci, slovenska vas: V čem pa je ta samopomoč? •• V izobrazbi, v čim širši razgledanosti, v zavesti kmetsko- delavske skupnosti in v prepričanju, da ima največ pravice do življenja tisti, ki največ dela. Kdo vam je posredoval to razgledanost, kdo vam dvajset let neprenehoma drami in ohranja to zavest, kdo vam kakor najvernejši bojni drug vedno stoji ob strani? Tisti, ki ste se o tem v dveh desetletjih prepričali, odgovarjate brez pridržka: »Kmetski list«. Ne mi, ampak vi, ki ste se o delovanju »Kmetskega lista« sami prepričali, povejte o njein svojim prijateljem in znancem. Povejte Kakor koli se razvija in razpleta sedanja evropska vojna, vendar ne kaže, da bo končno nekoč Balkan usodni jeziček na tehtnici bodoče usode tako zagrizeno razdvojene in sprte Evrope. Sicer je Balkan še miren in si tudi vse balkanske države resno prizadevajo, da bi ohranile ta mir, vendar je veliko vprašanje, v koliki meri bo to prizadevanje rodilo uspeh. Položaj nevtrafcev S temi razmišljanji nikakor nočemo vzbujati bojazni ali celo malodušja. Nasprotno bi želeli naglasiti, da se je vprav naši državi doslej posrečilo res ohraniti v vsakem oziru spoštovano in upoštevano nevtralno stališče. Pri vsem tem pa vendar ne smemo pozabljati, da se je sedanja vojna šele pričela. Obe glavni vojskujoči se stranki sta že tako rekoč uradno izjavili, da bo vojna dolgotrajna. Zato ne povemo nič presenetljivega, ako rečemo, da je bilo vse, kar se je doslej zgodilo, prav za prav bolj pripravljalnega značaja, tako rekoč vojna vihra v plenicah. Ze v teh pripravah pa smo videli, da je izginila z zemljevida — Poljska. Ako se pri tem spomnimo, da so že pred letom dni poljski diplomatje o Poljski govorili kot o velesili, da je bilo celo govora o kolonijah, ki naj jih Poljska dobi, in da je neka velesila te lepe poljske sanje tudi podžigala, potem šele razumemo globino in veliki obseg poljske tragedije. Razen tega smo v tej — bi rekli — pripravni vojni dobi imeli priliko videti, (kar smo v našem listu tudi ponovno naglasili) da je položaj nevtralnih držav zelo težaven in bistveno drugačen ko v dosedanjih vojnah. V zadnji veliki vojni so na primer Švica in skandinavske države silno bogatele. Danes je to čisto drugače. Kakor vemo, je vojna izbruhnila breg vojne napovedi, način, ki vsaj v Evropi doslej ni bil v navadi in je zato vzbudil zlasti pri malih državah občutek negotovosti in slutnjo neprestane nevarnosti. Ze prejšnja oboroževalna tekma med velesilami je tudi malim državam nalagala velika premena, ker so morale celo proti svoji volji jim, kako je v skromni kmetski hiši sredi Ljubljane, v hiši, ki je v Kolodvorski ulici 7 ohranila ne le svojo kmetsko zunanjo podobo, ampak je postala v prestolnici Slovenije tudi svetišče in žarišče slovenske kmetske miselnosti, povejte vsem, kako je tu še vsak naš kmetski človek v najhujših dneh dobil zavetje, nasvet, pouk in tolažbo, ki mu je marsikdaj pomagala do zmage v težkih borbah. Ako to poveste povsod, ste opravili svojo dolžnost. Nočemo posnemati drugih in ne maramo beračiti: Kmetje in delavci smo vajeni dela in zahtevamo zase pravico, da smemo od dela živeti. Za kmeta pa dela »Kmetski list«, zato bo tudi kmet delal za »Kmetski list«! Zlato se preizkusi v ognju, vojak v boju. Ogenj in boj nam prinaša vsak dan. Kdo, ki je bil 10, 15 in več let te preizkusne borbe »Kmetskega lista« deležen njenih dobrot, bi hotel zdaj sramotno pobegniti? Kdo bi " maral nositi judeževski pečat flgarstva in izdajstva? Prepričani smo, prijatelji, da takega izvržka ne premore slovenska vas. Vi vsi, kmetje in delavci širom domovine, ki se zavedate, da nam zemlja daje kruh samo na trdi blazini kmetskih žuljev, pa boste naše prepričanje potrdili in razširili od ust do ust resnico: ■ i . * Kdor res je naše semlje list, ta ima v hiši »Kmetski list«! plesati s tem vrtincem. Izbruh sovražnosti je ta bremena silno povečal. Zaradi obojestranske blokade (Anglija in Franeija blokirata Nemčijo, Nemčija skuša blokirati zlasti Anglijo) je mednarodna izmenjava blaga skrčena na najnižjo mero. Ogrožanje prometa, nevarnost morskih poti in silno uničevanje blaga pa je dvignilo cene. Ladje nevtralnih držav se zdaj ta zdaj ona — ko Pilat v veri — nenadoma znajdejo sredi trenja vojskujočih in morajo z vsem svojim tovorom brez vsake krivde v propast na morsko dno. Te okolnosti marsikje tudi v nevtralnih državah povzročajo občutno pomanjkanje nekaterih vrst blaga, kar ima — kljub vsem nasprotnim predpisom oblasti — za posledico vedno bolj naraščajočo draginjo. Poleg tega imajo tudi male nevtralne države veliko število vojaštva pod orožjem. Človek kar strmi, ko čita, koliko mož ima pod orožjem mala in miroljubna Švica! Takisto je z Belgijo in Nizozempko in le malo drugače je z ostalimi malimi državami v Evropi, ki morajo tudi brez vojne popolnoma shirati in osiroteti, ako bi takšno stanje trajalo nekaj let. Živina vojna Vsi navedeni pojavi spadajo v okvir tako zvane »živčne vojne«. Anglija in Francija sta prepričani, da bosta z gospodarskim pritiskom štrli Nemčijo, ta pa upa, da bo pritisk vzdržala in z vojaškimi udarci ter gospodarskim proti-pritiskom premagala nasprotnika. K tej živčni vojni se pridružuje zadržanje nevtralnih velesil, ki si za zaščito svoje varnosti pridržujejo politiko »prostih rok«. Tako je Rusija doslej s prijateljskimi pogodbami dejansko okupirala baltske države. Odprto je še vedno zagonetno je vprašanje, kaj bo storila Italija. Doslej vse izjave merodajnih krogov naglašajo, da bo varovala italijanske interese. To je seveda čisto naravno in temu stališču tudi nihče ne more utemeljeno oporekati. Nihče pa ne more s popolno gotovostjo trditi, kako daleč in v kakšni obliki segajo ti interesi. To je še vedno nerešena uganka, ki je lahko silno preprosta, a tudi utegne biti močno zamotana. Srečanje interesov Omenili smo ruski nastop v Baltiku. Drugje poročamo o rusko-tinskem sporu. Politično vzeto je oboje oživljenje nekdanje carske velikoruske politike. Kakšen je glede tega rusko-nemški sporazum, je težko reči, vse pa kaže, da se je z njim Nemčija odrekla svojim interesom na tem področju in se je ruski diplomaciji posrečilo obrniti nemške težnje bolj na zapad. Seveda pa bo šele bodočnost pokazala pravilnost ali nepravilnost te domneve. Kakor na severu, tako je tudi na jugozapadu krenila sedanja Rusija na pota nekdanje carsko-rusbe politike. Zadnje dni prihajajo poročila, da pritiska Rusija na Turčijo in Romunijo, naj bi sklenili z njo po>-odbo o medsebojni pomoči. V zvezi s tem baje naglasa ruski tisk, da je položaj ruskih manjšin v Besarabiji posebno slab in bi utegnila Rusija zahtevati, da se uredi vprašanje ruskih zatiranih bratov v Besarabiji. Prav na tem področju pa se križajo ruski interesi z italijanskimi. Naša zapadna soseda je silno občutljiva za vsako najmanjšo spremembo v razmerju sil na področju Sredozemlja. Rusko prodiranje na Balkan bi ji ne bilo ljubo, vendar del italijanskega tiska misli, da bi Italija še ne smatrala, da so njeni interesi ogroženi, dokler bi bilo rusko poseganje omejeno na Romunijo. Po teh vesteh bi šele poseg Rusije na Madžarsko sprožil v Italiji drugačne odločitve. Mir in hladna pripravljenost Za zdaj so seveda vse to ugibanja in njih osnove so se v zunanjem svetu morda spremenile že med tem, ko pišemo o njih. Zato ni namen teh vrst nič drugega, kakor to, da pokažemo važnost Balkana tudi v sedanji vojni, čeprav vojna sama divja še daleč od njega. Prav zato, ker ima Balkan zaradi svoje zemljepisne lege tolikšen pomen v razpletu svetovnih dogodkov, je naša naloga, da ohranimo mirno kri ter z zaupanjem gledamo v bodočnost. Naša želja je, da bi se silna borba, ki se danes bije med dvema svetovoma, ne raztegnila na naša tla. Ako pa bi se kljub vsem dobro mišljenim prizadevanjem zgodilo drugače, potem nas mora domovina najti vsestransko pripravljene in vredne potomce svojih prednikov. Samo hladna in kljub vsej miroljubnosti do podrobnosti izvedena pripravljenost ter mirno presojanje položaja nam v morebitnih odločilnih trenutkih pomaga premagati zmedo, ki nikomur ne koristi. Kljub nesoglasjem, ki v nekaterih vprašanjih še obstoje med posameznimi balkanskimi državami, smemo in moramo vendar upati, da bo genij naroda, ki je južne Slovane po toliko stoletnem trpljenju pripeljal iz sužnosti v svobodo, tudi v bodoče nam vsem pokazal pravo pot. ■ Skrb za Trst. Italijanski gospodarski krogi so v velikih skrbeh zaradi poostrene pomorske blokade, ki bo najhuje prizadela tržaško luko, skozi katero gre nad 70 odstotkov nemškega tranzitnega blaga v prekomorske države. ■ Nad Rimom so se zaletela tri velika vojaška letala in se povsem razbila. Tudi večina letalcev je našlo smrt pod ruševinami. Pet se jih je rešilo s padali. ■ Gdinjo, nekdanje poljsko pristanišče, je proglasil nemški kancler Hitler za nemško vojno luko. Poljaki so zgradili pristanišče v Gdinji z ogromnimi žrtvami in so ravno z njim dokazali vso tvorno silo poljskega naroda. Tam, kjer je danes najmodernejša luka, je bila nekdaj revna kmetska vasica. Poljaki so zgradili v luko posebno železnico iz bogatega premogovnega revirja. Skozi to luko si je Poljska zagotovila neodvisnost v suhozemnem in morskem prometu ter se skoraj povsem osvobodila Gdanska. Poljske napore bo sedaj izkoriščala Nemčija. 1 • . . . 5 g* Balkan - prelomnica nasprotnih interesov Doma in drupod ŽHtnneslija. za kazniva dejanja ob obč. volitvah V imenu Nj. Vel. Petra II, po milosti božji in ljudski volji kralja Jugoslavije so kr. namestniki na .predlog pravosodnega ministra in na podlagi čl. 30 ustave kr. Jugoslavije sktfenili podeliti amnestijo in sicer: . . c. . •• .' - • '< »jtea* "''' i a) splošna amnestija za vse kasni, izip^ipne, o priliki občinskih volitev, in k,v se kot it^kšne' izrekajo po zakonu o občinah od 1,4. mar^a 1$33. oziroma po zakonu o volitvah narodnilV; poslancev v narodno skupščino od H), d^cetnbfa ,1931. s spremembami in dopolnili od 26. ,.iep|eni^»ra 1931. in 24. marca 1933., in sicer za demrija, ki so bila storjena do dneva objave® 'rejja ukaza, brez ozira na to, ali se je sodni ^Sstd^efe ®cel, ali je v teku, in če se ni zač^**8«P'^e%idi ne začne ali pa je izrečena' sodba! ^fflMAfa sijr»ftl(vo-močna ali ne. • ■'■.•'■ »»a« W b) O priliki te .amnestije o^tanejp-.|V vseh primerih nedotaknjene pravice dii&.ye, jp .jja^eb-nih zdravnikov do povračila, škocj^,, f ! c) Pravosodni minister bo rfešerya^ vsa';>»fJor-na vprašanja, če nastane dvom, kaka'n'3j se izvaja ta ukaz. ,'! i gospodarska sloga iS ••• Sf je zadružna organizacija HSS in se yodijo1 s^.daj razprave o tem, ali naj se organizira za banovino Hrvatsko vrhovna zadružna ustanova iz vseli zadružnih zvez, ki imajo >»voj, sedež na, ozemlju Hrvatske, ali naj postane ta ustanova samo Gospodarska sloga, druge zadružne zveze naj bi pa prenehale in se razšle. Vplivni politik iz HSS se zavzemajo za to, da postane Gospodarska sloga centralna zadružna organizacija na Hrvatskem. S prenosom poslov iz Beograda v Zagreb, bo spadalo tudi zadružno vnraš&hje V delokrog bana Hrvatske. Gospodarska sloga je nedavno sklicala posebno konferenco, na kateri se je razpravljalo o organizaciji mestnega poglavarstva v Zagrebu. Zoper vmešavanje Gospodarske sloge so se quli-razni protesti, tako da je moral sam predsednik; HSS g. dr. VI. Maček poudariti,. da ima v Za-, grebu odgovornost za vodstvo mestnih poslov, edinole od bana imenovani komisar, dokler .ne bodo izvoljeni mestni zastopniki in nihče drugi. Posamezne organizacije Gospodarske sloge ne sinejo postati noben sovjet, ki bi odločal o nameščanju in premeščanju mestnih uradnikov. Ugrarna reforma 1 in TbMPn»Toxis Na ogromnem veleposestvu kneza , Tliilrn Taxisa je naša država izvedla določbe agrarne reforme že od vsega početka. Toda, ker je knez nemški državljan, se je pritožil na mednarodno, sodišče zoper ukrepe naše države in praivda.se je vlekla vse do sedaj, ko je prišlo med obelna Strankama do sporazuma. ,f Naša vlada je sprejela uredbo o doseženem sporazumu in naša država dobi vsa zemljišča, ki so podvržena zakonu o agrarni reformi, to: je 10.000 a obdelane zemlje. Gozdne površine dobi naša država okoli 13.000 ha. Thurn Taxis pa; dobi odškodnino v znesku 35 milijonov din. Volilni zakon Na vladni seji so pretekli teden pretresali načrt volilnega zakona. Predloženi so bili trije načrti in sicer minister pravde dr. Laza Markovič, podpredsednik vlade dr. VI. Maček in minister brez listnice dr. Konstantinovič. Izvoljen je bil poseben odbor ministrov, ki naj do prihodnje seje ministrskega sveta predloži enoten osnutek in definitivno besedilo volilnega zakona. Na poslednji seji vlade so bila utrjena naslednja ilačela volilnega zakona: Načrt novega volilnega zakona določa tajno glasovanje s kroglicami. Postopek tega glasovanja je enak onemu, ki je bil običajen pred 6. ja-nuarjem 1. 1929. Volilo se bo po okrožjih, o katerih pa zakon samo določa, da morejo imeti od 360.000 do 440.000 prebivalcev. Na vsakih 40.000 prebivalcev pride po en poslanec. Poleg okrožnih kandidatnih list se vlagajo tudi državne kandidatne liste. Te liste. mora podpisati 10 nosilcev okrožnih list, okrožne liste pa 100. volilcev iz dotičnega okrožja. Zakonski načrt vsebuje pooblastilo za ministrski svet, da z naknadno uredbo določi volilna okrožja. Beograd, Zagreb in Ljubljana tvorijo vsak zase volilna okrožja. Funkcijska doba izvoljene narodne skupščine traja 4 leta. Ukaz o razpustu narodne skupščine mora vsebovati tudi razpis novih volitev v najkrajšem roku 3 mesecev po razpustu. Ostale določbe načrta volilnega zakona so v glavnem enake določbam dosedanjega deloma pa določbam volilnih zakonov iz dobe pred 6. januarjem. Uvedba o mobilizaciji Ministrski svet je izdal uredbo, ki urejuje vprašanja mobilizacije in demobilizacije. Uredba določa, da se za obrambo države uporabljajo vsa živa in materialna sredstva države njenih državljanov in ostalih prebivalcev. Za primer vojne se ustanovi ministrstvo za oskrbo. V primeru potrebe se ustanove posebne direkcije za prehrano in kmetijske surovine, za gozdne in rudarske surovine, za industrijo itd. Za primer vojne sme ministrski svet omejiti ali prepovedati izvoz in uvoz, notranji promet ter uporabo in držanje na skladišču posameznih vrst blaga. Uredba ima še poleg drugih določb tudi po-gebne predpise za primer letalskih napadov. v Špekulanti v politiki Prvak HSS dr. Žiga Scholl je napisal v svojem listu »Zagrebačkem listu« tole o političnih špekulantih, ki se jih nikjer ne manjka: »Neodgovorni elementi sklicujejo politične sestanke na katerih poskušajo priti do vpliva v našem političnem življenju. Izgleda, da mnogi ne morejo ali pa ne marajo razumeti bistva in pomena prave demokracije. Danes je edini predstavnik politične volje hrvatskega naroda dr. Vladko Maček, kateremu je narod ponovno poklonil svoje popolno zaupanje. Zato moramo verovati v ljudi, katere je dr. Maček postavil kot svoje zaupnike na razna mesta. Predvsem velja to za komisarje mestnih in podeželskih občin, ki so bili vsi postavljeni šele po predhodnem pristanku dr. Mačka. V raznih hrvatskih mestih so se pojavile skupine ljudi, ki so hotele dobiti pod svoj vpliv imenovane komisarje. Tudi v Zagrebu je bilo tako. V ta namen so sestavili nekak odbor za reorganizacijo zagrebškega občinskega gospodarstva. Glavni cilj tega odbora je bil ta, da bi se osnovala nekaka generalna direkcija za vsa zagrebška mestna podjetja, ki naj bi jo vodil neki generalni direktor. Zagrebčani pa bi imeli čast plačevati tega generalnega direktorja in njegove nameščence, čeprav vedo, da so zagrebška mestna podjetja povsem v redu vodena.« "Dobrotnik Ciril" Metodove družbe V Celju je umrl vpokojeni učitelj Fr. Kranjc na svojem posestvu v Polulah. Pokojnik je določil v svoji oporoki Družbo sv. Cirila in Metoda • v Ljubljani za svojega glavnega dediča. Zapustil ji je svoje posestvo in večji znesek v gotovini. Redki so med Slovenci dobrotniki za narodne in kulturne ideale, redki zato ker smo reven narod in redki zato ker je vsa naša nacionalna vzgoja zadnjih 40 let hodila svoj križev pot. Zato mora narod tem višje ceniti tiste, ki jih ni strla napačna vzgoja. HSS in Finska Glavni tajnik HSS dr. Krnjevie Juraj je govoril na shodu v Pokupskem Gradcu in dejal med drugim, da živimo danes v dobi nasilja, ko : človek vedno bolj postaja volk. Za primer je na-' vedel napad na Finsko in dejal: Na severo-zapa-' du Rusije je mala država Finska. Ta država ima kmetsko večino v parlamentu. Voditelj finskih kmetov je predsednik republike. Ta država je najbolje urejena država v Evropi. Narod je tu sam sebi gospodar. Sedaj je Rusija, ki se ponaša ko nekdanja carska Rusija, začela govoriti, da jo ogroža mala Finska, ki ima nekaj nad 2 milijona prebivalcev. Ta naj postane nevarnost za 170mi-lijonsko Rusijo. Finci so bili pripravljeni sporazumeti se, niso. si pa pustili odsekati glave, niso se pustili žive pokopati. Rusija se je ponašala na najbolj sramoten način. To sem navedel, da vidite, kakšne razmere vladajo na svetu. Toda politika nasilja se ne more vzdržati. Kostnica vojnih žrtev v JGfubljani Mestna občina ljubljanska je zgradila na pokopališču pri Sv. Križu veličastno grobnico, v kateri bodo počivale kosti naših narodnih junakov in žrtev svetovne vojne. Grobnico je blagoslovil v nedeljo dne 10 decembra ob pol 12. ljubljanski škof g. dr. Gregor ij Rožman. Molitve so opravili duhovniki vseh veroizpovedi. K slovesnostim so bili povabljeni minister vojske in mornarice general Milan Ne-dič in nekateri drugi člani vlade, dalje narodno obrambna, kulturna in človekoljubna društva. Načrt za grobnico je napravil učenec mojstra Jožeta Plečnika inž. arh. Eduard Ravnikar. iEec žensko volilno pravico Odkar se je pričelo v javnosti govoriti in razpravljati vprašanje volilnega zakona, se je pričelo živahno gibanje ženskih društev po vsej državi za žensko volilno pravico. Po raznih mestih so se vršila ženska zborovanja, ustanovili so se akcijski odbori, sprejete so bile dobro utemeljene resolucije in razni ugledni možje so dali svoje izjave glede tega vprašanja. V nedeljo se je vršilo tako zborovanje tudi v Ljubljani in zahtevalo žensko volilno pravico. Za njo so se izrazile tudi vse napredne politične, stanovske in kulturne organizacije. 2£a skupen nastop vseli opozicijskih strank se zavzema resolucija sarajevskega mestnega odbora JNS, ki pravi, da bi le skupen nastop vseh nacionalnih sil mogel dati jamstvo, da prideta volja in sila naroda do popolnega izraza. JNS naj stori vse za sodelovanje strank. To se bo tudi zgodilo. "Poročene uradnice odpuščajo V zagrebškem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev so pričeli odpuščati poročene uradnice, katerih možje imajo nad 2000 din mesečne plače. Odpustiti nameravajo vse one poročene uradnice, ki Še nimajo 10 let službe in si še niso pridobile pravice stalnosti. Danovina Hrvatska Koncem preteklega tedna so izšle še ostale.i uredbe o prenosu poslov iz Beograda na bano-' vino Hrvatsko. Le ministrstvi notranjih zadev in socialne politike še nista prenesli svojih poslov na banovino Hrvatske. S prenosom kompetenc teh dveh ministrstev bo banovina Hrvatska organizirana v celoti z vsem svojim delokrogom,, kakor je določen v sporazumu. Ostane nato le še vprašanje finansiranja Hrvatske. Po pisanju »Hrvatskega dnevnika« je to vprašanje najtežje in ga bodo morali proučevati h^jbpljSi hrvatski strokovnjaki in gospodarstveniki,^. ,..,,,frn j ijoi-i * N- i Po ruskih poročilih so do 6. decembra ruske čete napredovale 35 km južno od Petsama. Čete, ki prodirajo v smeri Uhta, Repola, Poros-eseroja in Petrozavodska so prekoračile progo Hurmes—Jozusu in so napredovale 65 km za-sii padno od ruske meje. V vzhodnem delu Kare->;liilijske zemeljske ožine so ruske čete predrle ; i Mannerheianovo linijo (trdnjavski pas, podoben nemški Siegfriedovi ali francoski Maginotovi črti) ob reki Vuoksi, so prekoračile reko Taj-pafonioni in sedaj prodirajo dalje v zapadni smeri. V zapadnem delu Karelijske ožine so ru-.;. ske čete zasedle železniško postajo Kiviniemi in šie nekaj drugih železniških postaj na bližnjih •[i.Vpfogah, dalje trdnjavo Ino in vas Hanila ob Finskem zalivu, 9 km zapadno od te trdnjave. Finska poročila Zatrjujejo, da ruske vesti o predoru Mannerheimove črte ne odgovarjajo resnici. Pač pa poročajo Finci, da so do 5. decembra zvečer uničili 80 ruskih tankov. Kakor se v podrobnostih poročila iz raznih virov močno razlikujejo in si v nekaterih ozirih prav vidno nasprotujejo, tako na drugi strani ''"soglašajo V poročanju -inšnfifm B§i(t9tldtt,r' o veliki ruski ofenzivi vsa poročila. Tudi po londonskih vesteh so ruske čete kljub junaškemu odporu Fincev prodrle že 50 km globoko v Karelijsko ožino. Baje imajo f^Tfttasi tamkaj 7 divizij pehote ter 4 divizije tankov in oklopuih avtomobilov. Finska ima sedaj v celoti pod orožjem okoli pol milijona mož. Na Karelijski ožini se bori kakih 40 tisoč Fincev proti 80 tisočem Rusov. Letalsko in pomorsko delovanje ovirajo neugodne viremenške razmere. Megla leži nad vsem Finskim zalivom in 'udi finsko prestolnico Helsinki krije tako gos>a megla, da ni mogoče videti niti 50 metrov visoko. Te Vremenske ugodnosti skušajo Finci kolikor mogoče izkoristiti in prestolnico pridno utrjujejo. Ruska mornarica v Finskem zalivu skuša doseči dva cilja: popolnoma blokirati prestolnico Helsinki in omogo- čiti izkrcanje ruskih čet v središču najbolj obljudene finske obale. Izgube so bržkone na obeh straneh občutne. Po finskih vesteh imajo Rusi doslej v teh bojih že 20.000 mrtvih. Tudi so Finci sestrelili več ruskih letal. Po ruskih vesteh je bila blizu otoka Itesaari potopljena neka finska podmornica. NefasnI položaj Iz teh nasprotujočih si vesti dobi človek končno vtis, da je položaj na rusko-finskih bojiščih dokaj nejasen. Nesporno je samo to, da so se Rusi lotili svoje naloge z veliko resnostjo, in pa to, da Finci branijo svojo zemljo z veliko žilavostjo in vztrajnostjo. 0 poteku bojev ter uspehih in neuspehih obeh vojskujočih se strank pa menda lahko mirno zapišemo, ne da bi komurkoli delali krivico, da se ravnajo po tem, na kateri strani so simpatije države, odkoder poročila prihajajo. Nepristransko bomo lahko pregledali potek teh borb šele potem, ko bodo končane, podobno kakor doslej v vseh vojnah zadnjih let. Stališče drugih držav Švedska je zaradi ruskega nastopa najbolj vznemirjena, kar je razumljivo, ker je pač neposredna soseda Finske in tako najbolj zainteresirana na njeni usodi. Nekatera poročila tu in tam vedo povedati, da je Rusija tudi že Švedski stavila neke zahteve, vendar to bržkone ne bo res, ampak le spretna propaganda s nasprotne strani. Vsekakor pa jemlje Švedska položaj zelo resno. Poklicala je več letnikov pod orožje. Sestavila se je tudi koncentracijska vlada, podobno kakor imata Anglija in Francija vsaka svojo vojno vlado. Ob južnovzhodni švedski obali so ugasnjeni vsi morski svetilniki, med Aland-skini otočjem in švedsko obalo pa je položeno celo polje min. Parlament in javno mnenje zahtevata, da Švedska na strani Finske dejansko poseže v boj proti Rusiji. Konferenca nordijskih držav se je vršila 7. t. m. v Oslu, prestolnici Norveške. Zbrali so se predstavniki Norveške, Švedske in Danske ter se posvetovali o novo nastalem položaju. 0 Finski danes govori ves svet in se zavzema ta njeno svobodo in neodvisnost. Menda se je doslej le redkokdaj primerilo, da bi bile zadeve ina-Ic^i naroda sprožile toliko vrša-nja v čebelnjaku svetovne politike. Na sliki vidimo (levo): Oddelek finske konjenice pri napadalnih vajah. — Desno: Finski general Malimber. Zdi se, da v zimskem času spričo tamkajšnjih vremenskih razmer ne bo dosti •pravila niti finska konjenica niti ruski tanki. Čisto mogoče je, da se boji zavlečejo do pomladi. Belorusov in Ukrajincev pa v rusko območje en milijon. Ruski delegaciji, ki vodi ta preseljevalna dela, načeluje bivši komisar za zunanje zadeve Litvinov. Zaradi nezadostnih prometnih sredstev se bo preseljevanje precej zavleklo in bodo izsel-niki morali zimo preživeti v zasilnih taboriščih. Sele spomladi jim bodo odkazana stalna bivališča. Preseljevanj v tako velikem obsegu novejša zgodovina ne pozna, zato povsod po svetu nestrpno pričakujejo, kakšni uspehi bodo s tem doseženi. Veliki fašistični svet je pretekli teden potrdil v Italiji stališče vlade glede nadaljevanja nevtralnosti, dokler se razmere na Balkanu ne spremene. Rusko poseganje na Balkan pa bi Italija smatrala kot povod za križarsko vojno. Na zapadnem bojišču še vedno ni posebnih dogodkov. Večkrat pričakovane ofenzive so izostale in je vse vojevanje omejeno na izvidniške polete, boje patrulj in artilerijske dvoboje. Na morju je bilo potopljenih zopet več ladij vojskujočih in nevtralnih držav. Amerika je protestirala oroti blokadi, uspeha pa menda ne bo. Okrog novega ognjišča Po švicarskih vesteh na podlagi poročil iz Budimpešte se je zaradi sodelovanja med Nemčijo in Rusijo precej ohladilo zavezniško čustvovanje med Italijo in Nemčijo. Po drugi strani pravijo, da je turška vlada svetovala romunski, naj čiin prej prostovoljno vrne Besarabijo Rusiji. Enako baje razne države pritiskajo na Romunijo, naj vrne Bolgariji Do-brudžo. Te vesti še niso od nikoder uradno potrjene in jih omenjamo le zato, ker so značilne za razpoloženje, v mednarodnem svetu in zlasti za Madžarsko, ki v okviru tega upa, da bi tudi njej Romunija kaj vrnila. Tako nastaja na balkanskem področju novo ognjišče za trenja, katerih obseg je danes še neocenljiv. Finske lecrife V Italiji se organizira posebna legija prostovoljcev, ki pojde na pomoč finski armadi. Po poročilih iz Rima se ta akcija širi po vsej Italiji in se je že na tisoče mladih fašistov prijavilo v finsko legijo. Tudi na Švedskem se javljajo v velikem številu prostovoljci za službo v finski vojski. Po mestih se vrše javne zbirke za pomoč, ki imajo veliko odziva pri občinstvu. čitajte in širite »Kmetski list«! ii naših krajev Cenjeni naročniki! Da ne bo zamud z naročnino, prosimo vse one, ki so prejeli v »Kmetskem listu« št. 49 priložene položnice, da se jih čimpreje poslužijo in pravočasno poravnajo svojo naročnino, ki znaša za celo tekoče leto kakor doslej samo 30 dinarjev. One naročnike, ki imajo slučajno še kake zaostanke iz lanskega leta pa prosimo, da nakažejo te po isti položnici skupno z naročnino za leto 1940. X Plin od tlečega oglja je zastrupil pekovskega vajenca-Jože Bornikarja iz Gaberja pri Celju. Ko je legel zvečer spat, je zakuril malo pečko z ogljem. Ker je pa ni pokril, ni oglje zagorelo, marveč samo tlelo in strupeni plin je ponoči uhajal iz pečice. Zjutraj so našli fanta vsega omamljenega. Prepeljali so ga v bolnico, a je že med potjo umrl. X Naše državne železnice so naročile pri domačih tovarnah 29 lokomotiv, 420 tovornih vagonov za ozki in normalni tir ter 70 potniških vagonov. Naročila morajo biti izvršena v 18 mesecih. Vrednost naročil znaša približno 120 milijonov din. X V Beogradu je bila te dni dovršena velikanska palača državne tiskarne, ki je največja na Balkanu. Gradbeni stroški so znašali 60 milijonov din. X Za finančnega direktorja v Ljubljani je bil imenovan višji finančni svetnik Josip Mozetič. X Komisar zagrebške občine je odredil, da so se morale v treh dneh popisati vse zaloge živil. X Iz tvornice Bata v Vukovaru je odpotovalo 45 maneščencev v Južno Afriko, kjer so zgradili podružnico Batine tovarne za čevlje. X V Beogradu je bila v soboto otvorjena razstava nemške knjige. Otvoritvi je prisostvoval tudi Nj. Vis. knez namestnik. X Umori v Zagrebu. V zadnjih treh mesecih je bilo izvršenih v Zagrebu več zavratnih umorov, ko se policiji ni posrečilo odkriti zločincev. Te dni sta bila napadena zopet Mihael Laskovič, zasebni nameščenec, in Mihael Leka, finančni preglednik. Prvi je strelom podlegel, drugi se bori s smrtjo. Policija je razpisala na zločinčevo glavo 10.000 din nagrade. X V bosanski vasi Gornja Trepla se je ustrelila vaška lepotica Velinka Vasiljevič, ker se je morala poročiti proti svoji volji z nekim malovrednežem. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje nove vloge po 4 do 5 "/o ter daje ugodna posojila. X Iz šale v smrt. V Liki so se sMjali proti večeru delavci v neki gostilni in uganjali razne šale. Če je kdo zaradi pijanosti padel pod mizo, so ga namazali s sajami in uganjali z njim vse vrste burke. Pod mizo se je zvalil tudi kmet Nikola Pajič. Ker je bil takd pijan, so ga nezavestnega nesli na pokopališče in opravili tam vse cerkvene obrede. Toda silno so se prestrašili, ko so videli, da je kmet res mrtev. Umrl je zaradi zastrupljenja z alkoholom, ko so ga V šali nesli za pogrebom. X Podlo maščevanje. Posestnik Ant. Bizjak iz občine Poljane je posejal tri njive pšenice. Ko je te dni pregledoval ozimino, je opazil, da mu je nekdo med pšenico nasejal kokalja in grašice in da je vsa ozimina uničena. X Pod vlak je skočil blizu - Celja dijak VI. razreda celjske gimnazije Franc Prime iz Celja. Deček je bil takoj mrtev. X Na Angleškem so internirafi znanega frankovca dr. Branko Jeliča, ki je po Ameriki hujskal Hrvate proti Jugoslaviji. Na italijanskem parniku se je vozil iz Amerike. V gi-braltarski ožini so ladjo pregledali Angleži, ker je imel dr. Jelič nemški potni list kot nemški državljan, so ga odpremili v Anglijo in zaprli. X Jugoslovanska akademija znanosti in umetnost? v Zagrebu, ki jo je ustanovil veliki hrvatski škof Juraj Strosmajer, je spremenila svoje ime in se sedaj imenuje Hrvatska akademija. X V Beogradu so imeli sestanek invalidi, ki zahtevajo, da se zboljša gmotno stanje invalidov, da se izenačijo pravice bolnih invalidov s pravicami ranjenih in da se vrše pregledi po obstoječih komisijah pri vojnih okrožjih in divizij-skih komandah. urjiiMn'-! X Zaradi pomanjkanja bencina se namerava popolnoma ustaviti promet z luksuznimi avtomobili. y q . . J* X Naše finančno ministrstvo je izdalo menico v znesku 1'3 milijona dolarjev, ki bo služila za kritje terjatev Feniksovih zavarovancev. X Mesarski pomočnik Frelih Avguštin iz Spodnje Sorice si je na svojem domu prerezal vrat in skrvavel. Kaj je priljubljenega mladeniča gnalo v smrt, ni znano. X Množica sardel v Jadranu. Zadnje dni se je v Jadranskem morju, zlasti v Neretvanskem kanalu in v okolici Sučurja, pojavila ogromna količina sardel, kakršne v tem času dalmatinski ribiči ne pomnijo. Ker so cene svežih rib zdaj precej visoke, so ribiči zaprosili pomorsko upravo, da smejo tudi v decembru ponoči na lov. Pomorska uprava jim je lov dovolila. X Proslava slovenske univerze. Ljubljanska univerza bo dne 16. in 17. decembra na svečan način proslavila 201etnico svoje ustanovitve. X Javna dela v Dalmaciji. Banska oblast v Zagrebu je odobrila za Dalmacijo 4,425.000 din za razna tehnična dela. Iz teh sredstev bodo gradili v Splitu zgradbo za bolnico, gimnazijo, vodovod v Imotskem itd. Levo: Južno pristanišče in glavni trg v Helsinkih Desno: Finska vas P e 11 o s. X Poljedelski minister priporoča, da se v , naši državi seje več žita in industrijskih zelišč. Tekom časa, odkar traja vojna, se je namreč pokazalo, da je od povsod največje povpraševanje ; in tudi potreba po pšenici in industrijskih zeliščih za razna olja. :: v X Uboj. Pri Sv. Petru na Medvedovem selu je posestnik Franc Drozg v prepiru udaril z mo-;tiko po glavi posestnika Petra Tramška in mu prebil lobanjo. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. X Muzejsko društvo za Slovenijo bo proslavilo 16. decembra lOOletnico svojega obstoja. Ob tej priliki se bo vršilo zborovanje slovenskih zgodovinarjev in predavanja najvidnejših znanstvenikov, X Vlom. Neznani tatovi so vlomili v skladišče Kmetijske družbe v Celju in odnesli nekaj »SfltrtJf »• «£af«t jUn«'J;? <[;»/•-_,• m ;..,■ "SHJ l-^fifl •>'.•, ; i i'( :' POLOTOK OJl&{< V llO . :'.tt(>i?W..A /J i o/ A; v.—A J m* £7 fj.s.-:"? r f. -g* ,!«•)(- •&MM miitlniV.i^Hm^TjJlvu i i^n e : Ijtl ; '!:• i,- /j ... = f :i s • itihi) . »It; ititt« žfi ^-.-iij ->:• , ti',4 <■;>« Mi <»'; br.,i »i ;>!• mi*- ' i s i*»i«,? s * ? lil 26» A/ J ptr t f ■» ■} . Sporna Finska danes vznemirja svet. Leningrad ob samem Finskem zalivu je cisto zaprt, ako niso za Rusijo varne postojanke Hango in Aalandski otoki. Enako je važna Karelijska ožili a med Finskim zalivom ih Ladoškim jezerom. Zato so tudi Finci tu zgradili svojo obrambno črto (Mannerhei-inova linija). Kakor vse kaže, se bodo zfi Finsko bili še. srditi boji. Listi poročajo, kar je med drugim tudi po karti razvidno, da se Rusija ne boji Finske same, ampak drugih sil, ki bi lahko v spremenjenih razmerah izkoristile nekatere finske postojanke za napad na Rusijo. Prav zaradi tega ni izključeno, da se utegnejo v te borbe zaplesti še druge sile. Zato danes ni mogoče slutiti, kako dolgo bodo borbe trajale. Ako v kratkem ne bo odločit-I? ve, se bodo zavlekli boji še daleč v pomlad. > Naročajte širite in iitaite Kmetski list" denarja, ukradli iz miznice revolver in tri zavitke tobaka. Poskusili so navrtati tudi blagajno, pa se jim posel ni posrečil. Zločince zasleduje policija. X Gradnja moderne ceste od Ljubljane do Celja se bo pričela prihodnje leto. Licitacija prvega dela od Ljubljane do Domžal se bo vršila '29. decembra. X Železniški uradniki s proge v Medjimur-ju, ki je prišla sedaj pod zagrebško železniško direkcijo, bodo premeščeni v Slovenijo. X Južna Srbija je zelo bogata na rudah. Baker, cink, svinec in druge rude skrivajo ondotne pokrajine v svojem osrčju. Nemci ustanavljajo delniško družbo, ki bo pričela izkoriščati južno-sfbijansko rudniško bogastvo: X Glavo mu je odtrgalo. Posestnik Jože Hodnik iz Blance je prodal svoje posestvo in se preselil v Dol pri Hrastniku. S tovornim avtomobilom je vozil svoje pohištvo iz Blance. Tovorni avtomobil je vozil pod nizkim mostom pod železnico blizu Blance. Hodnik je bil zadaj na pohištvu, šofer in Hodnikova žena pa v kabini. Nizek most je'zgrabil Hodnika in ga vrgel na tla. Glava se je le nekoliko že držala trupla, ki je bilo vse okrvavljeno. Neprevidnost je povzročila smrtno nesrečo. Jff pri Ejubijcmi Predzadnjo nedeljo smo imeli na Igu velik praznik. Zasvetila nam je električna luč. Pri slovesni otvoritvi, ki se je vršila 26. novembra zvečer, smo slišali, da so se naši ljudje borili celih 30 let za to važno napravo. Res smo dolžni najiskrenejšo zahvalo vsem ki so karkoli pripomogli, da se je uresničil ta skoraj polstoletni sen. Ogromnega pomena se še danes skoraj ne zavedamo. Kadar bodo povsod žarnice, kadar bo gonila elektrika slamoreznice, mlatilnice, mizarske stroje, mehaniške bruse, električne žage in drugo, bomo šele prav cenili elektriko. Ko se bo razvila obrt in manjša industrija, kar je brez elektrike nemogoče, bomo doživeli blagodejne vplive. Nekateri so sedaj še nezadovoljni zaradi velikih stroškov notranjih inštalacij in reči moramo, da upravičeno. Ta veliki dogodek je bil namreč postavljen pri nas pred neizkušene ljudi. Sicer pa nič graje, kar je je. Opozarjamo samo tiste, ki bodo delali hišno inštalacijo, da naj zahtevajo ponudbo od več podjetnikov. Kdor bo napravil najmanjši račun, tistemu naj oddajo. Notranja dela po hišah se oddajo lahko katerem s« sv «ff r V O Finski in Ime Finske izvira še izza starorimske dobe, Rimski zgodovinar Tacit je dal ime prebivalcem teh pdkrajin Fenrti, s čimer je menda hotel povedati, da so fo prebivalci močvirnatih pokrajin. Firi'c'i1 sami imeriiijejo svoja deželo Siiomi, kar tildi' pbmeni močvirno pokrajino. ,i0m V»,stari do,bi so smatrali severno Finsko za domovino Amazonk. Anglosaksoni so jo imeno-val.i ^P.eželo devic«, Skandinavci pa »Deželo žepsk«.,Ta imeija izvirajo odtod, ker je v tem delu Finske ženska dolgo zavzemala vodilno jnesto i(nesede. Veš, kje sem bila? — je soseda potuhnjeno »klonila glavo k Mici in jo gledala v oči. Kako naj vem, ko samo govoriš, poveš pa tpičesar. Anka je dobila sina! Anka? Ja, ja, Anka. Da si ga videla dečka, štiri kile je tehtal ob rojstvu. Anka ima sinal je presenečeno ponovila Mica, v očeh pa je občutila neko toplo mokroto. Veš, Mical Tako sem vesela fanta in Anke, Id doma itak ni imela ničesar dobrega. Kaj pa tvoj stari? Se ne ve! Saj vidiš, da sem prišla k tebi. ^Naravnost od Anke prihajam. Je Anka zdrava? Je! Nič ni bilo hudega. Zdaj je pri njej Slanova Danica, ki bo za botro. Veš, Mica, dobra |e ta Danica in pametna; Anko ima tako rada. Pravijo, da imajo na vasi sedaj neko društvo, Danica pa je na čelu ženskega odseka. ■ Celokupno imet-nemških manjšin v tskih državah ceni- na 100 milijonov ltov ali na okroglo milijard dinarjev, e imetje nemških njšin v Evropi pa znaša po cenitvi ome-lenega lista okrog ti->č milijonov funtov i 220 milijard dinarjev. ■ Po finskih poro-ilih so Rusi izgubili v sedanjih bojih na finski fronti okoli 25 tisoč mož in 60 letal. Društvo kmetskih fantov in deklet imajo. Ti to veš?! Ti si pa res čudna. Sredi vasi stanuješ in ne veš kdaj so fantje in dekleta ustanovili mladinsko društvo. Je tvoj Joža tudi pri njih? Seveda je, skoraj vsa mladina brez par bac-kov in pokvarjencev. Danica je rekla, da so jo dekleta iz ženskega odseka določile za botro. Zato, pravijo, ker je Anka prva vzdignila glavo po koncu in udarila po mračnjaštvu. Kaj je to mračnjaštvo, ne vem, tako je rekla Danica. Tudi ne vem, kako je udarila. Ti tudi nič ne veš, ali pa se delaš nevedno. Saj je vse eno. Kdo pa ve vse, kar se godi po svetu; samo fant naj bo zdrav, potem pa bom še bolj zadovoljna, da je Anka vzela Toneta. Ni dovolj samo zdravje, Tona. Tudi pamet mora biti na svojem mestu. Mladi svet spoznava danes napake starih in gre naprej. Mladina noče biti samo ponižno orodje starih, hoče govoriti, ker je molk samo za norce in hlapce. Ja, Mica! Govoriš, kakor bi bila njih vodnica. Sila in trpljenje človeka spametujejo, čudno, da se tudi ni vsaj malo posvetilo. Kaj hočemo, me stare zanikrne ženske! Za delo smo dobre, drugo pa nas nič ne briga. Kaj bi to, Mica; dobro žganje imaš. Mladih me ne moremo razumeti, naj grejo pač svojo pot, če nas nočejo poslušati. Kako naj zanikrne/, vzgoji poštenega in pametnega človeka, če je suženjsko zabit in bedak? Se to povej, Tona, ker si se v zadnjih besedah kar dvakrat udarila po ustih. Kako? Ali nisi rekla, da pač stare zanikrne ženske imajo edino dolžnost: >delo«. V isti sapi pa se pritožil ješ, da te mladi nočejo poslušati. Ah. Miea ... pusti me, ne morem in ne vem ti odgovoriti. Ti si preveč pametna. Jaz ne vem; reva sem, ustvarjena za delo in molk. Pustiva to, Mica, ker ni za me. Ne vem in ne morem vedeti. Napravi požirek, Tona, je narahlo opomnila Mica, ker se ji je reva zasmilila. Kar nategni, da boš bolj močna. Hvala ti, Mica. To bolj razumem, kakor vse mlade ljudi in novotarije. Kaj ti bom odgovarjala na vprašanja, ki so kakor megla v dolini pred mojo pametjo. Pokrepčaj se, Tona, jaz pa bom medtem žgance pripravila. Tako se reče, Mical Hvala ti, soseda, saj sem vedela, da si dobre duše. Potem lahko kar z menoj zajtrkuješ. Zelo rada. Pri Anki sem popila samo skodelico čaja in kos kruha sem vzela na pot; no, kaj bi ne? Po takšni poti se Človeku prilezejo žganci. Kaj pa da. Ti dobre skuhaš... Kmalu bodo gotovi. Tona, saj se ti ne mudi. Ob sedmih boš že doma. pretrgati zveze med Finsko in Švedsko in na ta način onemogočiti dobavo orožja in municije po suhem. Na morju so Rusi proglasili blokado vse finske pomorske obale. » Na inorju. Tudi v preteklem tednu je bijlo potopljenih več angleških ladij in ladij neivtralriih držav; Nemci pa so zgubili 4 podmornice. • >g !j ■ Po sovjetskih poročilih bodo Rusi poskusili Finsko premagati in ja zasesti do 21. deceni-bfla, ko ima Stalin svoj god. ji H Finci so prejeli od Italije že 50 vojnih letel. Iz Švedske se je prijavilo nad 3000 prostovoljcev. Amerika in Anglija pa sta poslali večje injiožine materiala za Rdeči križ. ■ Anglija je sklenila poklicati pod orožje še 250.000 vojakov. H Po yseh večjih italijanskih mestih so se višile pretekli teden velike manifestacije za Finsko. Finci pa pravijo, da od navdušenih besed ne morejo imeti mnogo koristi, oni potrebujejo orožja in -municije. ■ Japonci na Turškem. V glavno mesto Turčije Aukaro je prispelo japonsko odposlanstvo, ki ima namen proučiti odnošaje balkanskih držav do Sovjetske Rusije. Po podatkih, ki jih bodo Japonci dobili v balkanskih prestolicah, bodo uravnali svoje odnošaje do komunistične internacio-nale oziroma do Rusije. Japonci hočejo zelo dobro proučiti ves piložaj, predno se bedo odločili do kakih ukrepov. ■ Angleška ribiška ladja, ki je bila oborožena in vršila izvidniško službo ob obali, je potopila nemško podmornico. Z več topovskimi streli jo je po kratki borbi potopila, v trenutku ko se je pomornica pripravljala na napad. ■ Nemška podmornica je torpedirala angleško pomožno križarko »Ravvalpindija«. Utonilo je 39 oficjriev in 226 mornarjev. ■ Turki zapuščajo Poljsko. Na Poljskem je živelo več Turkov, ki se sedaj vračajo domov. Poljsko je zapustilo že 500 Turkov. ■ Na Švedskem se prijavljajo številni prostovoljci v finsko vojsko. ■ Finski poslanik v Moskvi je šele koncem preteklega tedna zapustil s svojim osebjem rusko prestolnico. B Potopila se je poljska ladja »Pilsudskk, ki je plula blizu angleške obale. Ladja je zadela na mino. Posadko je rešil neki angleški rušilec. Vre dE« »si efenarfa Ameriški dolar 55-— din. Nemška marka 14-30 din. Funt 213—216 din. Pariz (100 frankov) 120—122 din. Švica (100 frankov) 1228—1238 din. Nizozemska (100 gold.) 2900—2938 din. Belgija (100 belg.) 901-913. Vreifnosieii papirji Ljubljana Vojna škoda 425—430, 7% investicijsko posojilo 96-50—98-50, agrarji 50—52, begluške obveznice 76—77-50, dalm. agrarji 68—70, 8% Blerovo posojilo 93—95, 7% Blerovo posojilo 87 do 89, 1% posojilo Drž. hip. banke »8—100, 7% stab. posojilo 94—96. — Delnice: Na-rodua banka 7.300—7.400, Trboveljska 225 do 235. v Živinski «e;ini V Ljubljani so bile cene take: Voli I. vrste 6—6-50 din, II. 5—5-50, III. 4—4-50; telice I. 6-6-50, II. 5-5'50, III. 4-4'50; krave I. 4 do 4-50, II. 3-50-4, III. 2'50—3; teleta I. 6-7, 11. 6'—; prašiči špeharji, domači 9—9-50, srem-ski 10-50—11, pršutarji 8—8'50 din za 1 kg žive teže. Goveje meso 1. vrste prednji del 12 din, zadnji del 14, II. prednji del 10, zadnji 12, III. prednji del 8, zadnji 10, svinjina 17—18, slanina 16—18, svinjska mast 21—22, čisti med 18 do 21, goveje surove kože 12—15, telečje 16, svinjske 6—10 din za 1 kg. — Pšenica 1 kg 2*45 din. ječmen 1-95—2-20, rž 1-95—2-15, oves'2 do 2*30, koruza 1-85— 1-95, krompir 1-75—2, seno 0-70—1, slama 0'30; jabolka I. 5, II. 4, III. 2'50 do 3; hruške I. 7, II. 5—6, III. 3—4; pšenična moka 3-75—4, koruzna 2'40—2-50, ajdova 4—6 din za kg. — Drva za 1 m 110—120 din, jajca 1-25—1-75 din kom., mleko 2'25—2"50 din za liter, surovo maslo 26—32 din za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10—12 din za liter, finejše sortirano 12—14 din. Sefsni 18. decembra: v Kostanjevici, Dolnji Lendavi. 19. decembra: v Ljutomeru, Ormožu, Ptuju, Brežicah, Teharjih, Dolnji Lendavi. 20. decembra: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah. 21. decembra: v Škocijanu, Šmihel - Stopiče, lvrašnji pri Kamniku, Laško, Turnišču, Dolnji Lendavi. 22. decembra: v Mariboru. 23. decembra: v Brežicah, Celju, Trbovljah. Uradni tečaji za Jecember Uradni tečaji za december. Finančni minister je zaradi pravilne odmere taks po taksnem zakonu določil za december naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 350 din, 1 zlata turška lira 398'30, 1 angleški funt 215, 1 ameriški dolar 55, 1 kanadski dolar 5180, 1 nemška marka 14'30, 1 belga 9'15, 1 madžarska penga 8'70, 1 brazilski milrajs 2'85, 1 egiptski funt 216, 1 palestinski funt 215, 1 urugvajski pezos 18'60, 1 argentinski pezos 12'40, 1 čilski pezos 1'25, 1 turška papirnata lira 34, 100 francoskih frankov 122'30, 100 švicarskih frankov 1230, 100 italijanskih lir 228'80, 100 holandskih goldinarjev 2918, 100 bolgarskih levov 45'50, 100 rumunskih lejev 30, 100 danskih kron 1100, 100 švedskih kron 1265, 100 norveških kron 1240, 100 španskih pe-zet 400, 100 grških drahem 40, 100 čeških kron 150'50, 100 finskih mark 107, 100 letonskih latov 735, 100 perzijskih rialov 100. Kmofolri lici" Izhaia vsako sredo Naročnina znaša „l\i!lC!dHi Ilol letno 30 din. polletno 15 din. za inozemstvo letno 50 din Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. ?. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. sjf >i iii-i-'i i, po h. boraotnicti lo (G bo KUJfj fobtirj oeipgjto bpq seur/ i« /vi-gijs/ js/jqj M up .qOjIBf.jp ilfU/jlH)/.' pio In.om.;;j Tavčarjeva ulica štev. 1 reg. zaor. z neom. zav. 0 Telefon št. 28-47 * Brzojavi „Kmetski dom" Račun poštne hranilnice št. 14.257 Račun pri Narodni banki _ „ "i o m j gfOy 0 do ^aP/0 m feliM-i * US»t Za vse vloge nudi popolno varnosf * Ofvarja tekoče račune * Eskontuje menice * Daje kratkoročna posojila Izvršuje vse ostale denarne posle ZAUPAJTE DENAR DOMAČEMU ZAVODU! nsgn ounrlfvo ¥ tv csžni miii r. z. z o. z. , Kolodvorska ulka 7 telefon interurban 25-06 Dohavija vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen oves koruzo, ajdo itd JHev^ke izdelke: pše-oiftn: zdrob nšenično moko rženo moko ajdovo moko, koruzno moko. korusnj zdrob pšenično in koruzno krmilno moko. pšenične otrobe, iešprenj, kašo Poljske pridelke; krompu fižol, zelje sadje, seno ln slamo Stalna zalnaa "en umHnib srnojil (rud superlos-fata kalijeve soK Tomasove žlindre nitrofoekala. ap-n^ni-aa dušika, čilskeca solitra itd.), cementa in druao slavno ta