NO. 92 Ameriška Domovina ■a—a x vi i ;i r^r- "p" * * .. ■ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100' lues VOL. LXXXVIII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - George Shultz in Robert McFarlane pričala o iranski zadevi — Danes bosta zaslišana John Poindexter in Oliver North WASHINGTON, D.C. — Včeraj je pričal o svoji vlogi v zvezi s tajnimi pogajanji ZDA z Iranom državni sekretar George S. Shultz. Odbor za mednarodne zadeve predstavniškega doma se namreč zanima za podrobnosti teh pogajanj in predvsem o tem, ali je bil kršen veljavni zakon, to posebno v zvezi z uporabo denarja, pridobljenega od prodaje orožja Iranu za podpiranje aktivnosti protisandinističnih gverilcev v Nikaragvi. Shultz je pričal za dobri dve uri, dejal pa, da o vsebini ameriško-iranskih stikov ni kaj dosti vedel. Izrazil je svoje ogorčenje nad tem, da je ameriški veleposlanik v Libanonu brez Shultzovega znanja bil vpleten v zadevi. Državni sekretarje bil v silno neprijetnem položaju. Na eni strani je branil Reaganovo pobudo, kritičen pa je bil glede prodaje orožja Iranu v želji, da bi bili izpuščeni talci v Libanonu. Shultz je moral priznati, da kot državni sekretar ni vedel skoraj nič o podrobnostih iranske pobude. Nekateri kongresniki in politični komentatorji pa so mnenja, da Shultz ni o zadevi hotel kaj dosti vedeti in zato se nalašč ni pozanimal. Zato lahko trdi sedaj, da je nedolžen in ni bil povezan z neuspelo iniciativo. Kongresniki so zaslišali tudi Roberta C. McFarlana, nekdanjega Reaganovega svetovalca za nacionalno varnost. Kot kaže, naj bi bil McFarlane tisti, ki je bil glavni pobudnik poskusa obnovitve stikov z Iranom in je sam obiskal Iran in se pogajal z nekaterimi iranskimi funkcionarji. McFarlane je trdil, daje Reagan osebno dovolil pošiljanje orožja Iranu preko neke tretje države oz. Izraela. Bela hiša sicer pravi, da je Reagan zvedel za te pošiljke le nekaj mesecev kasneje. McFarlane je rekel tudi, da njegov naslednik kot svetovalec za nacionalno varnost v Beli hiši, admiral John Poindexter, in pa uslužbenec v Svetu za nacionalno varnost, podpolkovnik Oliver North — oba sta bila že odstranjena — ne bi bila delovala brez izrecnega dovoljenja od nadrejenih. McFarlane pa ni hotel ugibati, za katere nadrejene gre, čeprav bi to lahko bila le predsednik Reagan sam ali pa Donald Regan, ki vodi Reaganov štab v Beli hiši. Danes bosta zasliševana Poindexter in North, Seja bo televizirana. Kot kaže, tako Poindexter kot North ne bosta hotela odgovoriti na vprašanja, vendar to še ni stoodstotno znano. V svoji vsakotedenski radio oddaji preteklo soboto je Reagan branil svojo politiko do Irana, priznal pa, da je prišlo v izvrševanju te politike do določenih napak. Bilo je Prvič, da je Reagan priznal napake v zadevi in so tudi sicer kritični kongresniki sprejeli njegove besede z odobravanjem. Iranska zadeva utegne imeti katastrofalne posledice za »contras« gibanje v Nikaragvi WASHINGTON, D.C. — Odkritja v zvezi z iransko zadevo, ki trenutno razburja ameriško javnost, utegnejo močno škodovati nadaljnji ameriški uradni podpori proti-sandinističnemu gverilskemu gibanju v Nikaragvi. Razpoloženje v zveznem kongresu nikoli ni bilo zelo naklonjeno »contras« gibanju, vendar je Reaganova vlada vztrajala v svoji politiki podpiranja le-teh in letos končno dosegla soglasje kongresa, ki je odo- odkritja pa dokazujejo, kako šibki so »contras« brez ameriške pomoči. Kot kaže, ne morejo obstajati brez te pomoči in v sami Nikaragvi ne morejo najti dosti podpore, čeprav sandinistični režim ni kaj vidno priljubljen. Gverilci so sedaj pod močnim pritiskom, naj zapuščajo svoja oporišča v Hondurasu in operirajo aktivneje znotraj Nikaragve. Težava zanj je v tem, da je sandinisti-čna vojska sedaj zelo dobro opremljena s sodobnim sovjetskim orožjem in da razpolaga s posebno izurjenimi protigverilskimi enotami. V zadnjih dneh so Nikaragvejci vdrli v Honduras in napadli »contras«. ZDA so sodelovale z redno honduraško vojsko v kljubovanju tega prodora, čeprav ameriški vojaki sami se bojev niso udeležili. V novem, 100. zveznem kongresu bodo imeli demokrati zanesljivo večino v obeh domovih. Radi tega je težko pričakovali, da bodo kongresniki zopet odobrili podporo za »contras«. Kong. Jim Wright bo vodil demokrate v predstavniškem domu — Dennis Eckart tudi prišel v vodstveni kader spodnjega doma WASHINGTON, D.C. — Včeraj so demokratski kongresniki izbrali 63-letnega Jim Wrighta iz Teksasa za svojega vodjo v prihajajočem, 100. zveznem kongresu. Wright bo prevzel mesto, ki ga imel zadnjih 10 let Thomas P. O’Neill, ki se je upokojil. Zmaga Wrighta je bila pričakovana. Za Wrightovega namestnika so demokrati izbrali 57-letnega Thomasa Foleyja iz Wash-ingtona. Eden od dvanajstih pomočnikov demokratskega vodstva bo pa kong. Dennis Eckart, eden od dveh poslancev v kongresu, ki sta slovenskega rodu. Republikanci so ponovno izvolili za 100. kongres svoje dosedanje vodstvo, ki mu načeljuje kong. Robert Michel iz Illinoisa. Demokrati bodo imeli 258 poslancev v novem kongresu, republikanci pa 177. — Kratke vesti — Manila, FL — Komunistični pogajalci trdijo, da ne more biti miru na Filipinih brez odhoda dveh velikih ameriških vojaških oporišč. Jutri bo začel veljali premirje med komunističnimi gverilci in silami filipinske vlade. Premirje bo trajalo 60 dni. Komunisti so na premirje sicer pristali, pravijo pa, da bodo nadaljevali z oboroženim bojem, če vlada predsednice Corazon Aquino ne bo rešila osnovnih filipinskih družbenih problemov. Pariz, Fra. — Zadnje dni so bile v Franciji najobsežnejše demonstracije od 1. 1968. Univerzitetni študenti in drugi so protestirali proti predlagani reformi sistema visokega šolstva, med katerimi posledicami bi bili omejeno vpisovanje na univerzo in višje stroške za šludiranje. V neredih je bil ubit nek študent. Vlada je preklicala napovedano reformo. Bejrut, Libanon — V okolici Sidona se nadaljujejo srditi boji med palestinskimi gverilci in šiitski muslijnani. Poskusi Sirije in drugih posredovalcev napraviti konec tem bojem ne uspevajo. V zadnjih dveh tednih je bilo ubitih in ranjenih več sto oseb, med njimi predvsem civilistov. Bonn, ZRN — Dva sovjetska vojaka estonskega rodu sta prekoračila mejo med Vzhodno Nemčijo in ZRN. Izrazila sta željo, priti k svojim sorodnikom v ZDA. iz Clevelanda in okolice UKINITI NAMERAVAJO— Včeraj smo zvedeli, da nameravajo pri Glasu Amerike ukiniti že ta teden polurno sobotno in nedeljsko slovensko oddajo. Uprava Glasa Amerike ta ukrep opravičuje s trditvijo, da Gramm-Rudman zakon o zmanjševanju primanjkljaja v zveznem proračunu zahteva omejevanje izdatkov. Z omenjeno ukinitvijo bi si pa prihranili komaj $60.000. Čeprav ni več dosti časa, bi morda pomagale protestne brzojavke upravi Glasa Amerike ali pa telefonski klici na dr. Richarda Carlsona: 202-485-8075. Te oddaje so za slovenske poslušalce koristne, ker so poročila objektivna, kar ni mogoče trditi za uradna sredstva javnega obveščanja v Sloveniji. Zanimivo je, da bodo prikrajšane samo slovenske oddaje, ne pa oddaje drugih narodnosti. Novi grobovi Paul Dolenc st. Umrl je 72 let stari Paul Dolenc st., mož Antonie, roj. Iglič, oče Marie Yaecker, Josie Taricska, Paula ml., Antona in Ann Bloom, brat Minke Jančar, Ivanke Shutta (111.), Matevža (Argentine) in Antonije Kuralt (Slovenije), 8-kral stari oče. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v četrtek, 11. dec., v cerkev sv. Vida dop. ob 11. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin cerkvi sv. Vida. Anna Naglich V petek, 5. decembra, je na svojem domu na Valley Forge Rd. v Brunswicku po dolgi bolezni umrla 92 let stara Anna Naglich, rojena Senica v Sloveniji, živeča na E. 167 St. 1941 do 1955, nato v Colum-busu, O., zadnja tri leta pa pri hčerki Caroline Mack v Brunswicku, mati Jacka Nagel-a, zgoraj imenovane Caroline Mack in Justine Stupar (pok.), 1-kral stara mati, 1-kral prastara mati, sestra Matilde Schauperl (Avstrija), članica SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Želel o vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. John J. Dudich Umrl je 66 let stari John J. Dudich, sin že pok. Stephena in Mary, brat Jean Ridzy (NJ), Anthonyja in Franka. Pogreb bo iz Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Filipa Nerija dop. ob 10. in od tam na pokopališče Kalvarije. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 6. do 9. (dalje na str. 8) Krofi— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov to soboto v društveni sobi farnega avditorija ob običajnem času. Pridite! Izreden uspeh— Pretekli petek se je zbralo okrog 350 rojakov in rojakinj na srečanje s škofom Pevcem v Borromeo semenišču. Bilo je najlepše srečanje doslej, zastopana prvič so bila številna društva. Srečanje je sponzoriral in odično izpeljal Slovensko ameriški kulturni svet, seveda ob prisrčni naklonjenosti vedno prijaznega škofa Pevca. Božični oglasi— S petkovo številko bomo začeli z objavljanjem božičnih oglasov. V naši pisarni sprejemajo naročila za božične oglase. Pokličite tel. 431-0628 in se zmenite z Mary ali Mollie! Za koroške študente— Za študente v oskrbi Mohorjevih domov so darovali: $30 g. in ga. Frank J. Kuhel, v spomin v Sloveniji umrli sestri Mariji Gros; $25 g. in ga. Miro M. Odar, v spomin na pok. Franka Sterleta; $20 g. Frank Mlinar, namesto šopka na grob ženi Dorothy; v spomin na pokojnega, na Koroškem umrlega Jerneja Zupana pa so darovali $15 g. in ga. Vinko M. Vrhovnik, po $10 pa g. in ga. Frank Urankar in g. Anthony Košir (Ivan st.). Vsem darovalcem se prisrčno zahvaljuje pov. Mohorjeve J. Prosen. Požar na St. Clairju— Danes zjutraj, ko to pišemo, gasilci kljubujejo velikemu požaru, ki je zajel staro poslopje na južni strani St. Clair Ave. med E. 68 in E. 70 St. Promet na St. Clairju je bil nekaj časa zaprl, prišli so gasilci kar iz treh gasilskih postaj. Kot kaže po prvih radijskih poročilih, človeških žrtev ni. Korolanovo silvestrovanje— Vstopnice za silvestrovanje pevskega zbora Korotan, ki bo v Slovenskem domu na Holmes Ave., so v predprodaji. Vstopnice za silvestrovanje z večerjo so po $20, samo za silvestrovanje pa po $10. Večerjo bodo začeli servirati ob 7h zvečer. Za vstopnice in podrobnosti, pokličite Marijo Nemec na tel. 541-7243. Grdinovi koledarji tu— V naši pisarni imamo več Grdinovih stenskih koledarjev za 1. 1987. VREME Deževno danes z najvišjo temperaturo okoli 47° F. Vetrovno jutri s prihodom hladne fronte. Najvišja temperatura okoli 37° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 30° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 92 Tuesday, Decembers, 1986 Atomsko orožje — uganka Kdo bo to zapleteno uganko rešil? Kje? In kdaj? Nenadoma sklicana vrhunska konferenca v Reykjaviku med predsednikom Reaganom in glavnim tajnikom sovjetske komunistične partije Gorbačovom je obrodila čudovit sad: zmešala je temeljito pojme o atomski razorožitvi do take mere, da so zgubili svoj smisel in pomen celo masovni protestni »mirovni« pohodi in zborovanja zoper atomsko orožje širom sveta. Ogromen uspeh, ali ne? Nisem strokovnjak v oboroževalni stroki, a pisarjenje po časopisih o atomskem oboroževanju in o svetovnem prizadevanju za njega omejitev, morda ustavitev ali kar popolno odpravo, me živo zanima, tako da skrbno preberem in premislim vsebino takih člankov in si ustvarjam svoje lastno mnenje o tem svetovno važnem vprašanju, ki danes razburja človeštvo. Po sestanku (ne srečanju!) obeh svetovnih voditeljev v Reykjaviku na Islandiji se je problem jedrskega orožja toliko zamotal, da se mi zdi vredno svoje misli o tem predmetu dati v javnost. Kakor vsi vemo, teko razgovori in pogajanja med obesna atomskima velesilama Ameriko in Sovjetsko zvezo (manjše količine bolj omejenega jedrskega orožja imajo tudi Anglija, Francija in deloma Indija) že dolga leta nazaj; privedla so tudi do nekaterih paktov in pogodb, ki jih pa obe strani bolj slabo upoštevata, kadar jima tako kaže in druga drugi očita kršenje. Vse to izvira iz velikega nezaupanja med obema partnerjema, a nezaupanja ni mogoče odpraviti, ker ni političnegj marveč ideološkega značaja. Z reykjaviškim sestankom je hotel Gorbačov Reagana presenetiti z dalekosežnimi, dobro premišljenimi koncesijami, da bi ga prisilil k popuščanju v njegovih načrtih za Star Wars. Skoraj je moskovski diktator s svojim planom uspel. Njegovi predlogi so bili tako stvarni, pa tudi vabljivi, da se jim ni bilo mogoče upirati ne da bi nasprotnik izgledal pred svetom, da je sploh proti vsakemu sporazumu glede atomskega orožja. Predlagal je popolno odstranitev vseh sovjetskih misilov na srednjo razdaljo (intermediate range), ki jih ima na evropskem prostoru Sovjetska zveza v kategoriji SS20. Ko je Reagan pristal na to, da bi bila Amerika pripravljen • potegniti nazaj v takem primeru vse Pershinge 2 in cruise misile, ki jih je namestila v Evropi, je spregledal fakt, da imajo Sovjeti s svojimi misili na kratko razdaljo SS22 in SS23 možnost doseči in razbiti vse posamezne vojaške naprave v zahodni Evropi, dočim bi bili evropski člani NATO brez jedrske obrambe. Ti sovjetski kratkosežni misili so razporejeni po Poljski, Vzhodni Nemčiji in Češkoslovaški, torej na sami meji svobodne Evrope. Zato ni čudno, da so se takoj oglasili s protesti evropski zavezniki, cia bi tak sporazum, obravnavan brez njihovega pristanka, bil zanje nesprejemljiv. Izkazalo se je, da je odprava atomskega orožja tudi v manjšem, lokalnem obsegu velika uganka, ki jo bo težko razvozlati. Ko sta se državnika v Reykjaviku dotaknila problema popolnega uničenja vse atomske zaloge tega smrtonosne- Hvala Bogu — in spet je bil krst... NEW YORK, N.Y. - Ta miselni vzdih se mi je porodil na tretjo novembrsko nedeljo, ki je bila pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi izredno lepa kar v dvojnem pogledu. No ja, vsaj na tretje mesečne nedelje se lepo spomnijo na svojo domačo cerkvico in jo obiščejo, potem gredo pa še v dvorano poslušat slovensko besedo in pesem, ki nas ohranjata kot narodno skupnost. Tako je bila na to nedeljo cerkvica lepo zasedena, slovenska maša kol vsako nedeljo in tokrat še petje, ki postaja v tej naši cerkvici kar preveč neka redkost. Pa pravijo: trije Slovenci — pevski zbor! Zares, zmerom ni tako! Na to nedeljo je župnik med mašnim opravilom. Gospodovo daritvijo, spet opravil krst. Tudi neka redkost za našo faro in slovensko narodno skupnost na Njujorškem. Krstil je za zdaj našo najmlajšo faranko, torej je Mihec zgubil ta častni naslov kaj kmalu. Mesec dni po svojem rojstvu in krstu. Tokrat smo prisostvovali krščenju Kristine, hčerke zavzetega farana in slovenskega narodnjaka Ernesta Pavšiča ter ženke Zdenke in pa bratca Tončke. Kdo se ob tej in takšni priliki ne bi vzradostil, ko prisostvuje taki verski in narodni svečanosti v polni slovenski cerkvici sv. Cirila?! Ne samo simbol, to je zares prav naše življenje samo, za katerega bi hoteli, da nikdar smrti ne bi poznal, in da se z njo ne bi srečaval... A tudi temu ni tako! Štirinajst dni popreje, na prvo novembrsko nedeljo, je bilo pri deseti maši kar precej naših ljudi. Saj je bila nedelja slo- venske šole, pa še njujbrška misijonska nedelja povrhu. Sicer je bila udeležba precej manjša od lanske, vendar gmotni in moralni uspeh je bil kar dober. K moralnemu je največ pripomogel govornik dneva, nam poznani in med nami priljubljen stalni gost č.g. Alojzij Jenko. Govoril ni samo o. slovenskih misijonarjih, čeprav se je prenekajkrati v govoru zadržal ob Baragi, se je lotil misijonarstva bolj na široko, ne samo iz katoliškega vidika, ampak splošnega krščanskega. Vsak mu je lahko sledil, ker je gospod Jenko dober govornik. Da je zares dober, je dokazal tudi s tem, ko je postavil vstran mikrofon v sigurnosti svoji, da njegov naravni glas lahko premaga prostornost naše male dvorane, in da na tak način vzbudi večjo pozornost pri poslušalcih. Nič ni bilo šumečih motenj, ampak čista in jasna beseda, ki učinkuje in dosega svoj namen. To je bil uspeh te naše domače misijonske nedelje. Zdaj pa naj svojo krstno-življenjsko misel povežem še z mislijo, ki se mi je globoko vsedla v dušo in čutenje ob drugi eni točki programa ob tej misijonski nedelji, ki je bila hkrati dan Vseh svetnikov, dan, ko se spominjamo naših rajnih. In tako se je naš misijonski krožek ob tej priliki spomnil vseh svojih dobrotnikov v 14. letih svojega obstoja in so odšli preko praga našega zemeljskega življenja v neskončno širjave našega verovanja. Charles Klesin, ki je program povezaval, nam je prebral imena vseh teh, ki so odšli. Res ni znal prikazati nasta- ga orožja v teku 10 let in je izgledalo, da sta se nekako sporazumela, je svobodni svet glasno zakričal: Ne popolnega uničenja, le njega redukcijo! Kako bi se svoboda branila pred marksističnim nasiljem in agresivnostjo, ko bi bila odpravljena oplašitev (deterrence) napadalca z uspešnim povračilom napada. Kdo in na kak način more jamčiti, da bi komunistična perfidnost ne skrila in zatajila medcelinskih raket z atomskimi glavami na svojem ogromnem ozemlju, ki ga dejansko ni mogoče imeti pod kontrolo? Zato se glasi sodba svobodnega človeštva, da se mora pri vsakem pogajanju za odpravo atomskega orožja imeti pred očmi primerno količino tega orožja kot balanco atomske oplašitve. To pa še tembolj, ker prevladuje prepričanje, da je sovjetska redna (conventional) vojska pomnožena z armadami varšavskega pakta mnogo močnejša od vojaških sil svobodnega sveta. Treba je zatorej imeti neko mero zaščite tudi proti napadom redne sovjetske oz. vojske varšavskega pakta, a takšno zaščito lahko nudi le grožnja z atomsko obrambo. Pa recite, ali ni res, da je resnično in iskreno prizadevanje za izbris smrtonosne jedrske oborožitve s celotnega površja naše zemlje velika uganka. Kjer koli začneš reševati jo, se na drugem koncu pokaže, da rešitev ne bo dobra in splošno sprejemljiva. Jedro nesprejemljivosti pa ni v reševalnih formulah, marveč v glavah in miselnosti tistih, ki formule fabricirajo. Kdor po vseh desetletnih skušnjah s komunizmom na oblasti še vedno misli, da je kakršna koli pogodba med svobodo in nasiljem enaka pogodbi med dvema enako vrednima partnerjema, je v veliki zmoti. Marksistične moralne obveznosti so bistveno drugačne od naših, marksistični dialektiki ni mogoče, in se ne sme, zaupati. Pogodbe s komunisti držijo samo, če jih ti ne morejo prelomiti. Take pakte sklepati pa je velika mojstrovina, ki je svobodni svet ni vajen, ker verjame v svetost moške besede. V tej resnici vidim jaz zanjko v uganki, ki jo bo treba razvozlati. Kdo jo bo, če jo bo, in kako jo bo, bo pokazala bližnja prihodnost. Ko bi je ne bilo mogoče rešiti, bi šel svet veliki katastrofi nasproti. L. P. le vrzeli v naši njujorški narodni skupnosti, ki je nastala v našem življenju, in vendar smo jo doslej'Se nekam prebolevali. Kar 94 jih je odšlo, in menda kar okoli 80 iz naše ožje farno- srenjske skupnosti. In to je prav tisti občutek, ki me od časa dd časa močno prevzame, ko pišem svojo farno-srenjsko kroniko. Vprav vsled tega je za mene krstno doživetje v slovenski cerkvici sv. Cirila pravo in resnično življenjsko veličastje naše njujorške narodne skupnosti. Zavedam se, da nam manjka farna organizacija, v kateri bi se mladi rod vadil voditeljstva in odgovornosti. Le tako lahko naša skupnost pride do dedičev, ki bodo naprej prenašali podedovano skrinjo zakladov našega narodnega življenja, ki dobiva svoj vidni odraz v naših narodnih običajih in navadah, ki jih tudi utrjujemo z izraznostjo naše materine besede. Saj zaradi poštne neučinkovitosti pišem ta svoj kroniški zapis v dopoldnevu Miklavževega večera. Doživljam tudi svoj otroški Cleveland, in svojo fantovsko Ljubljano z Miklavževim sejmom in šundrov na trgu pred nunsko cerkvijo in univerzo. Še mi gre mimo ušes vpitje: korobači, fige, rožiči, rožiči, fige, korobači, korobači. In moj narod na Slovenskem, ker ni bil priden, in ni bil poslušen svojim narodnim običajem in navadam, je zares dobil fige in korobače, ki se vijejo v zamahih nevidnih preko njihovih hrbtov. Res, fige in korobači so včasih kazni, ki so potrebne ne samo neposlušnim posameznikom, ampak tudi narodom. Narodni pregovor pravi: Vsak je svoje sreče kovač! Lahko pa si ob kovanju sreče narediš nesrečo, kar smo mi delali med drugo svetovno vojno. In to ne samo pripadniki OF, ampak z mnogimi svojimi dejanji tudi tisti, ki niso bili za to fronto. Zato nam je v maju Miklavž prinesel fige in korobače vsem skupaj. Upam pa, da se bomo ob letošnjem Miklavževem večeru poboljšali, saj nam je javil, da bo tudi letos prišel med nas. Torej v njegovi knjigi še nismo izbrisani. To pomeni, da se p° poprejšnji njegovi kazni po-boljšujemo. Vendar naša poštna služba pa le hodi na slabšo pot zmerom .bolj in bolj. Tako sem šele včeraj po mesecu dni dobil AD od torka, 4. novembra. Pa ne samo jaz, vsi v poštnem okolišu Ridgewood, NY 11385 je niso dobili poprej. Ves pa* ket je šel po napačni poti. Ivan Blejec, ki sem ga spe* tdaljc na str. 8) Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 VUIaview Road at Neff 692-1172 'J Zares nepotreben incident GORICA, It. - ^atrolni čoln jugoslovanske milice je v sredo, 19. novembra okrog 9. ure opazil v predelu ftied Savudrijo in Piranom italijanski ribiški čoln »Auroro«, ki ga je vodil 24-letni gradeški ribič Bruno Zerbin. Čoln naj bi se nahajal okrog 3 km znotraj jugoslovanskih meja. Zerbin, prepričan, da se nahaja še v italijanskih vodah, se na poziv Jugoslovanov ni hotel ustaviti. Ti so iz brzostrelke streljali na premec ladje. Pri tem je bil Zerbin ob življenje. Miličniki so nato ladjo s preostalimi tre-nti ribiči odpeljali v Koper, kjer so bili kmalu odpuščeni, sodnik Gregor Velkavrh pa je razsodil, da so miličniki zakonito postopali. Nepotrebni uboj je spravil beograjsko vlado v silno zadrego. Ta zadrega se je še po-večala, ko so tako italijanska vlada kot politične stranke in Prebivalstvo Julijske krajine na dogodek zelo ostro reagira-h- Tako je zunanji minister Andreotti dejal, da kakršenkoli naj bo izid preiskave, ki So jo uvedle jugoslovanske °blasti, je poseganje po orožju ^ejanje, ki je nezdružljivo z °dnosi dobrega sosedstva ter °dločno pretirano, čeprav bi 5>° za morebitne prekrške. Goriška občinska uprava je >>zaradi žalovanja in protesta« odpovedala srečanje mešane Soriške in novogoriške komisi-Je za obmejno sodelovanje, napovedano za 26. november. Prav tako pa tudi razstavo o Primožu Trubarju, ki naj bi jo v palači Attems odprli 6. decembra. V Trstu so zlikovci pomazali s sramotilnimi napisi več avtomobilov z jugoslovansko re-Sistracijo. V istem mestu je skupina demonstrantov iz ^radež na tržnici polila z vare-kino šest zabojev rib iz Kopra jn dosegla, da so te ribe odpe-‘jali drugam. Tržaški občinski svet je ob-todil kot politično nesprejem-J1Vo uporabo orožja, ki je v nasProtju s politiko odprte ^j®- Svetovalci so obvezali °hčinski odbor, naj zahteva 0d rimske vlade, da pride čim-Ptoj do sporazuma o ribolovu, .1 naj zadovolji potrebe itali-Janskih ribičev. ^estal se je tudi občinski ?Vet v Gradežu. Župan Zanetti Je govoril umirjeno. Izrazil je ^htevo, da se skliče mcdnaro-^na komisija, ki naj prouči, ako je dogodek potekel, obe->.01 je obsodil uporabo oro- sl^k k* tuc*‘ p0 jugosl°van-. zakonih dovoljena le v ^ ‘toeru napadalnega obnaša-Ja- Odgovorni naj bodo ka-n.0vani. »Nočemo maščeva-s^a,<< je še dodal, »hočemo . °, da se razjasnijo tragična Jstv^ kj so okrvavi nag altv.« jjj Unanji minis.er And br tooral v soboto 22. nc Vea Priti v Trst na odprt j akademskega let. te kajšnji univerzi, pa ko U 0t*povedai» da se jt vei Seslal z jugoslovar ePoslanikom Skatareti ki je prinesel novo poslanico jugoslovanskega zunanjega ministra Dizdareviča, v kateri ta ponovno izraža svoje sožalje ob tragični smrti Bruna Zerbina. V sledečem pogovoru sta oba sobesednika poudarila, da je treba pospešiti odobritev sporazuma z dne 18. februarja 1983, ki se nanaša na ribolov v Tržaškem zalivu in ga je do sedaj odobril zgolj italijanski senat, obenem pa naj se ustanovijo mešane ribiške družbe. Predsednik jugoslovanske zvezne vlade Mikulič je Craxi-ju poslal posebno pismo, ki sta ga takoj objavila tako italijanski radio kot televizija. V njem je rečeno, da Jugoslavija obžaluje tragični dogodek, obe vladi pa naj si prizadevata za čimprejšnjo celostno rešitev ribiškega vprašanja. Obenem je Mikulič potrdil željo po nadaljevanju prijateljskih odnosov med državama. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije pa je takoj po incidentu premestil posadko pa-trolnega čolna na drugo službeno mesto. Kam je šlo $25.000.000.00? Jugoslovanski zgodovinarji raziskujejo dokumente v povojnih ameriških in angleških arhivih. Tako prihajajo na dan zelo zanimive stvari iz komaj pretekle jugoslovanske zgodovine. Med temi zanimivostmi je tudi naslednja: Ko so leta 1954 podpisali v Londonu znani »Memorandum o sporazumu dveh vlad« (italijanske in jugoslovanske) glede razdelitve Tržaškega svobodnega ozemlja tako, da si je Jugoslavija priključila cono B (Koper in okolico), Italija pa se je vrnila v cono A (Trst in okolico), so Anglija in ZDA obljubile Jugoslaviji 25 milijonov dolarjev kot odškodnino za izgubo tržaškega pristanišča. S tem denarjem naj bi Jugoslavija zgradila pristanišče v Kopru. Toda Danilo Petrinja-Pri-mož piše: »Kategorično izjavljam, da za izgradnjo koprskega pristanišča ni šel niti en sam dolar iz navedenih 25 milijonov dolarjev.« Pristanišče, pravi omenjeni avtor, se je gradilo izključno s posojili in finančnimi sredstvi koprskega obalnega področja. Vsa posojila so bila pozneje vrnjena. Druga zanimivost: Anglo-amerikanci so pozneje želeli kontrolirati, ali so šli njihovi dolarji v pravi namen. Zato je sredi leta 1958 prišla posebna angloameriška komisija, da preveri dela v koprskem pristanišču. Še prej je prišel veleposlanik Srzentič, sklical direktorje vseh koprskih podjetij in zahteval, naj prikažejo, da so vsa do tedaj opravljena dela bila izvršena iz sklada 25 milijonov dolarjev. Petrinja piše, »ker sem takemu načinu prikazovanja nasprotoval, so me pri sestavljanju poročila iz razgovorov z angloameriško komisijo izključili.« EKSPLOZIJA MUNICIJE V LJUBLJANI L. 1945 (Ta članek je izšel v »Sokolskem vestniku« izpod peresa urednika Dušana Svetliča. Posredoval nam ga je naročnik iz Jolieta, Ul. Gre za opis zanimivega dogodka, kateremu je bil pisec očividec. Ur.) O tem dogodku, ki je skoraj porušil celo Ljubljano, doslej nisem nikjer mogel zaslediti kakršnegakoli poročila. Odločil sem se torej, da kot očividec ta dogodek opišem. Od prihoda komunističnih partizanov v Ljubljano, 9. maja 1945. leta, seje pričelo z nebrzdanim in nekontroliranim proslavljanjem zmage vsak večer na ta način, da so ti partizani brezobzirno uničevali od Nemcev zaplenjene signalne rakete po vseh predelih križem mesta z izstreljevanjem teh raket tako, da v večernih urah nisi bil varen na cesti, ker bi utegnil dobiti ogorek v obraz. To divjanje je trajalo nenehoma tja do 9. junija. Na Ljubljanskem polju, v bližini pokopališča Sv. Križa, sem imel od mestne občine ljubljanske v najemu takozva-no »vojno njivo«. To je sicer bil ob priliki parcelacije za cesto odstopljeni svet. S soprogo sva ta svet obdelovala in resnično pridelala na njem nekaj krompirja, fižola in druge zelenjave, da smo lažje prenašali stradanje med vojno. Ko sem se bal aretacije od strani okupatorja, sem se često med fižolovimi prekljami skrival, pa smo se posebno proti koncu vojne s soprogo in hčerkico dostikrat skrivali pred angleškimi »Spitfire« letalci, ki so marsikdaj s strojnicami streljali na posamezne pod seboj. Tako je nekoč neki letalec streljal na samem pokopališču na mojega svaka in njegovo komaj štiriletno hčerkico tako, da se mu je še komaj utegnil skriti za kamenite nagrobnike. Pravil mi je, da so krogle kar brizgale po kamenju okoli njega. Na tej vojni njivi sem bil z ženo in hčerko tudi dne 9. junija 1945. leta do pozno popoldne, ko smo se preko polja na biciklih podali domov mimo samotno stoječe Dolar-jeve vile proti Vilharjevi cesti, potekajoči vzporedno z železniškimi tiri ljubljanske železniške postaje. Spremljal nas je na tej poti tudi moj svak, ker se je govorilo po mestu, da je prispel iz Dachaua transport bivših jetnikov tega taborišča in da se ti trenutno nahajajo v Marijanišču. Pričakovali smo namreč tudi mi vrnitev mojega drugega svaka in tasta iz Dachaua. (Ta govorica o tem transportu se je kasneje izkazala za neresnično.) Koprsko pristanišče je torej zgradila Slovenija s svojimi sredstvi. Kam je šlo onih 25 milijonov dolarjev, ki so bili dani za koprsko pristanišče? (Po »Nedeljskem dnevniku«) /Dopisa sta izšla v Kat. glasu, 27. nov. 1986/ % Kot vsak večer, tako so tudi ta večer partizani pričeli s streljanjem svetlobnih raket na vseh koncih mesta in tudi nad tiri železniške postaje, kjer je bila odlagana kar med tiri od Nemcev zaplenjena municija vseh mogočih vrst — govorilo se je — da tudi morskih min. Nalagalo se jo je vse od via-* dukla na Šmartinski cesti pa tja do Tyrševe ceste, torej kar na dolžini kakega kilometra. Opazili smo, da se ena teh izstreljenih svetlobnih raket ni dvignila proti nebu, temveč je odskakovala v lokih od streh železniških vagonov in končno med njimi izginila. V smehu smo si rekli, da je pač ta dobila »felšo«, se torej iz nekega razloga v cevi zataknila ob času izstrelitve. Seveda — takrat na to nismo polagali nikake važnosti. Pripeljali smo se do Vilharjeve ceste, ki je delila železniške tire od Ljubljanskega polja, ko je raz teh tirov pritekel nek prestrašen železničar in nam zakričal: »Ljudje, bežite, vsak čas bo eksplozija!« Vprašal sem ga, zakaj eksplozija, pa mi je v naglici povedal, da je ena raketa padla v polit bencin, ki se gaje kradlo, in goreči bencin je vnel naokoli raztreseno slamo, ki je ležala v bližini vagona z municijo... Možakar je jadrno zbežal proti Zeleni jami, mi pa smo tudi jadrno na biciklih proti podvozu na Šmartinski cesti, ki ga je stražil nek partizan z brzostrelko. Ustavil nas je in vprašal, zakaj tako drvimo in zahteval od nas, da mu pokažemo osebne izkaznice. V naglici sem mu povedal, kaj se bo vsak čas zgodilo: eksplozija! Vsa strogost ga je takoj minila, pozabil je na izkaznice in zaklel: »O, porka m.......!« in jo jadrno pobrisal nekam proti Vodmatu. Mi smo na biciklih nadaljevali po Šmartinski cesti, med vožnjo premišljajoči, kam naj se pred grozečo eksplozijo skrijemo, če do nje v resnici tudi pride. Sklenili smo, da se umaknemo za Ljubljanski grad. Pripeljali smo le do križišča Šmartinske z Jegličevo cesto, ko se je naenkrat posvetilo, zagrmelo in proti nebu so bušnili celi snopi svetlobnih raket. Vse je tako izgledalo, kot da se je kot prvi vnel prav vagon s svetlobnimi raketami, nakar je nastal nekak mir in smo že mislili, da nas je oni železničar potegnil za nos. Pa ni bilo tako! Ko smo pripeljali do Poljanske ceste pri Ambroževem trgu, se je zopet zabliskalo in strahovito zabobnelo, da nam je kar zastal dih in bi nas pritisk eksplozije kmalu vrgel s sedla biciklov. Raz hiš so padali strešniki in razbito okensko steklo. Ljudje, ki niso vedeli, za kaj gre in kaj vse to pomeni, so splašeni bežali v vse smeri. Imeli smo srečo! Na nas ni padel noben strešnik in tudi ne steklo. Da bi še pravočasno prispeli za Ljubljanski grad ni več bilo misliti. Spomnil sem se, da je moja pokojna teta zgradila za časa vojne kar dobro zaklonišče in smo se zato podali v njeno vilo v Zarnikovi ulici. Odprl nam je moj bratranec, katerega sem prosil, naj nas takoj pusti v njihovo zaklonišče. Debelo nas je pogledal in vprašal, zakaj naj bi šli v zaklonišče. Ni mi bilo potrebno pojasnjevati vzroka, ker je prav tedaj ponovno strašno zabliskalo in zabobnelo, proti nebu se je dvignil žareči jblak. Z balkona vile je zmetalo cvetlične lonce in strešnike s strehe. Mi smo se jadrno podali v kletno zaklonišče, saj je eksplozija sledila eksploziji. V zaklonišču je — ne vem kako — vrglo svetilko s stene in meni izbilojci-gareto iz ust. Eksplozijam ni bilo ne kbn-ca, ne kraja. Vrstile so se he-kako tja do druge ure zjutraj, v V zaklonišču smo bili v popolni neizvestnosti, kaj se je pravzaprav godilo zunaj zaklonišča. Ne spominjam se točne ure, pa se mi zdi, da se je ol(oli pete ure zjutraj oglasil radid in se je javilo, da nikdo ne sme iz hiše, ker bi bil sicer na licu mesta ustreljen po varnostnih organih. Svaka je skrbelo, kaj se je zgodilo z njegovo rodbino in z mojo taščo. Stanovali so namreč v veliki stanovanjski hiši prav blizu moje »vojne njive«. Še bolj je skrbelo mojo soprogo, kaj se je zgodilo z njeno materjo, ki je potem, ko;so odpeljali očeta v Dachau, živela pri svakovi družini. Ob deveti uri dopoldne — vsaj tako se mi zdi — je bila zabrana premikanja izven tiišc umaknjena in smo se s strahom podali na cesto potem, ko smo ugotovili, da so v vili tanke vmesne stene popokale in se celo nagnile. S soprogo sva se spraševala, kaj se je zgodilo z našim stanovanjem v Holza-pfelovi ulici, ki je seveda bilo eksplozijam dokaj bližje. Kmalu smo ugotovili tudi to. Razbita so bila vsa okna in ona na, od eksplozije odmaknjeni strani potegnjena iz zidu, zastori potrgani. Pogled v notranjost sob je bil kaj žalosten. Sredi sobe so ležali (dalje na str. 4) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore BIvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - 'gumam BOJANU ŠTIHU v spomin Potrebujemo Slovenci voditelja V tisti noči s torka na sredo, 15. oktobra, ko je umrl Bojan Štih, esejist in teatrolog, kot so ga v jugoslovanski Sloveniji uradno označevali; v tisti noči smo Slovenci v Jugoslaviji izgubili svojega neformalnega voditelja, vidca in človeka. Zlomilo ga je v času, ko bi ga slovenski narod v Jugoslaviji najbolj potreboval; v času, ko je ljudstvo prav v njem čedalje bolj gledalo svojega resničnega predstavnika, na katerega se bo v težkih časih moč opreti in mu zaupati. »Štih se je počesal...« mi je prišepnil prijatelj, ko smo se pred dvema letoma udeleževali tribune »Slovenski narod in slovenska kultura«, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vedno nekoliko skuštran, nikoli s kravato, z lasmi padajočimi čez čelo in iskrečim pogledom; takega smo srečevali po Ljubljani, tak je vodil svoje znamenite »večere« v hotelu Slon, tak je vodil, s Partljičem, tudi tribuno »Slovenski narod in slovenska kultura«. Prvi večer je prišel na oder precej skuštran, drugi večer pa malo manj, tako da je omenjeni moj prijatelj takoj komentiral ta zunanji Štihov izgled. Pa samega sebe ni imel za bohema, vsaj tako je rekel v svojem zadnjem intervjuju, ki ga je objavila Mladina 17. oktobra; že po njegovi smrti: »...bohemiade se ne znam iti, ker sem zvečer zaspan.« Kljub temu smo ga imeli za bohema, predvsem in na prvem mestu pa za posebne vrste protestnika in porogljivca. Saj se je tudi čemu rogati v Sloveniji, v Jugoslaviji. In Štih se je rogal partijskim funkcionarjem, zabavljal čez balkanizacijo Ljubljane in Slovenije — čevapčiči so mu zelo smrdeli... Prav v prej omenjenem zadnjem intervjuju v Mladini, je rekel, da so ga leta 1958 izključili iz članstva partije. Vsem pa je že vrsto let znano in tudi sam Štih je nekdaj povedal, da je takrat sam izstopil iz partije. Ker pa so v današnjem času izstopi iz partije moderni in ker velja za junaka tisti, ki izstopi, se je sam zdaj umaknil. Ali pa se je hotel postaviti nad današnje izstopnike: izstopiti iz partije 1958 je bilo vse drugačno junaštvo kot danes, ko izstopi postajajo moda. Ni trpel mode, množične obsedenosti. Sam je že zdavnaj napadal partijo zaradi butaste in smešne politike. Danes, ko partijo že lahko, brez večje nevarnosti, vsak napada, pa se je umaknil in večkrat pisal o tem, da je bila komunistična revolucija tudi pozitivna. Pa je bil vendar prvi, ki je vedel, da je bila komunistična revolucija za slovenski narod predvsem velika pomota. Vendar ni hotel tuliti v isti rog s tistimi, ki si to šele v teh časih upajo povedati ali pa so to sploh šele v teh časih »odkrili«. Tako, na kratko, je zastavil besedo, brez napisanih govorov; kot bi imel vse v kotičkih možganskih vozlov. In najsi je šlo za gospodarstvo, za politiko ali kulturno politiko — zlasti to: kulturna politika je bila njegova obsedenost. Če kultura ne bo Slovencev rešila; od koga naj pričakujemo rešitve, je menil. Ljubljansko Delo je njegovemu spominu 16. oktobra namenilo prav takšno pozornost kakor pred leti Kocbeku, prav toliko prostora je zavzel in prav na istem mestu je bil objavljen njegov nekrolog. Kadar je zadnja leta kje pa- Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so- na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! dla kakršna koli ustvarjalna pobuda, se je njen avtor vedno skliceval na Štiha. »Saj je tako rekel Štih!« Štih je bil avtoriteta in sam je menil, spet v svojem zadnjem intervjuju, da je bila njegova dolžnost, da kot kulturni jn javni delavec in kot pisatelj reagira na politične pojave. »Kultura je del politike. To se pravi, da jaz kot pisatelj moram reagirati na vse politične fenomene samo iz enega kota: moralnokritične-ga...« Bolel ga je velikanski davek, ki ga je moral njegov majhen slovenski narod plačevati Balkanskemu polotoku. O tem je večkrat potožil, kaj napisal; še več napisanega pa ni mogel objaviti. Četudi smo vsi po vrsti čudno gledali kako Štihu objavljajo zelo kritične pisarije! Bolelo pa ga je tudi, da sam slovenski narod moralno propada. Ob monopolu partije, ob polpismenih partijskih republiških in državnih funkcionarjih, ki so vse globlje in globlje potapljali narodovo usodo. Iz moralnokritičnega zornega kota je ostril svoje pero in svoj jezik... Tako je Bojan Štih postajal, zlasti v zadnjih desetih letih resnični narodov vzor. Umrl je sredi dela, ne le sredi pisanja in javnega nastopanja, umrl je tudi kot ravnatelj edinega slovenskega filmskega podjetja Viba filma. Še veliko načrtov je imel in še bi jih mogel uresničevati — njegovo delo in življenje je zastalo pri manj kot 64 letih. Toda v teh kratkih 64 letih je Štih posegel v slovensko kulturno in politično dogajanje mnogo bolj kot nekateri partijski funkcionar^ ji, pa četudi živijo 90 let. In tako smo pri vprašanju resničnega slovenskega voditelja. Saj imamo politično vodstvo, toda to vodstvo je v rokah partije in zato nihče teh voditeljev ne more biti vseslovenski voditelj; zastopa pač svoje »vernike«, zastopa 10 odstkotkov Slovencev ali še manj. Partijsko vodstvo je diskreditirano že s tem, ker je klika, oligarhija, zastopstvo manjšine. Zelo pogosto je slišati mnenje, da smo Slovenci nepolitičen narod, politično apatičen narod in kar je še takih nečednosti. Štihu je bilo vse prej kot do tega, da bi ga kdorkoli imel za kakršnega koli vodjo. In to tudi ni bil. Pa vendar so ga vsi imeli za takega in bil je vodja proti svoji volji in ne da bi ga kdo vprašal, če mu je to prav. Postal je vodja s svojim delom, s svojo držo moža, ki ima kol v hrbtenici. Zelo jasno se je pokazalo, da Slovenci potrebujemo voditelja. Izbrali smo Štiha. Ob letošnjih volitvah, ko so si partijski funkcionarji med seboj porazdelili stolčke (temu se v Jugoslaviji pravi volitve), je bilo Štihovo ime velikokrat omenjeno; »Štih naj prevzame naj višje politične funkcije«, je marsikdaj rekel ta ali oni. Štih pa se je temu le nasmejal in si mislil svoje... Navsezadnje ni bil zločinec, Eksplozija municije v Ljubljani kupi kaktusov, ki so se nahajali sicer na oknih. Po tleh so ležale knjige, ki jih je vrglo s polic. Hujše škode pa ni bilo. Želeli smo se podati po Šmartinski cesti, da bi videli, kaj se je zgodilo s stanovanjem matere moje soproge, pa je ta cesta bila zaprta za promet, ker je bila na debelo zasuta s strešno opeko, steklom, porušenimi dimniki. Strehe so bile razkrite in tam koncem ceste je gorela velika stanovanjska hiša, v kateri je bila znana restravracija »Vinotoč«. Dim se je dvigal tudi s hiš tam doli proti Vodmatu. Da bi dospeli do svakovega doma, smo morali napraviti velik ovinek skozi predmestje Vodmat. Svakova družina in mati so se že vrnili v svoje stanovanje in nam vsi iz sebe pripovedovali o strahotah te eksplozije, ki so jo na odprtem polju doživljali dokaj strašnej-še, kot pa mi v mestu. Bali so se, da se bo hiša zrušila in zato so zbežali iz nje, na vrat, na nos tja proti vasi Tomačevo in proti Jaršam, skupno z bežečimi partizani, ki se jim je posrečilo umakniti s tirov železniške postaje. Moja tašča, bolehna žena, je na tem begu omagala in bi bilo po njej, ko bi je ne vlekel iz območja padajočega železja nek mladi partizan. Pozneje smo videli, da je bilo to železje razsuto po vsem polju od železniških tirov tja do Linhartove ceste, torej kak kilometer daleč. Pošastno je bilo videti v njive zadrte kose tračnic, kose vagonov, koles in drugega železja. Ogled s polja proti železniški postaji se je popolnoma spremenil, saj so eksplozije pometle s poslopji postaje — preživelo pa je samo postajno poslopje. S polja si videl tja do vojašnice in sokolskega doma na Taboru. Hiše špediterja Rajka Turka na Vilharjevi cesti so se porušile in žalostno so se nagnile stene v smeri eksplozije. V malo poslopje nekdanje mestne mitnice pri podvozu na Šmartinski cesti se je zadrl kar cel vagon. V hiši moje tašče na Šmartinski cesti je bilo razdejanje popolno. Ni se več vedelo, kaj kateremu izmed več stanovanj pripada, ker so bile stene med stanovanji porušene in vse kar je bilo v sobah razmetano po vsem prostoru. Ker je bila Šmartinska cesta dalj časa zaprta, so se pogrebi k Sv. Križu vršili z velikim ovinkom skozi predmestje Vodmat in iz zahodnega dela mesta preko Tyrše-ve in Linhartove ceste. Ob času eksplozije so zboro- (Nadaljevanje s str. 3) da bi prevzemal nas takšnole kazen, kakršna bi bila politična funkcija v teh časih. Mogoče pa je že takrat slutil, da se mu izteka čas. Vse to so le ugibanja in špekuliranja, zato naj jih bo zadosti (ali kot bi rekel Štih: »bodi jih zadosti«)! In tik pred smrtjo je pisal na vse konce in kraje in rotil svoje (dalje na str. 8) vale v nekdanjem Sokolskem domu na Taboru antifašistične žene (AFŽ). Po pripovedovanju udeleženke je bila tam zmeda popolna, vse je gazilo preko vseh, pa ni vedela povedati, dali je bilo kaj težjih nesreč. Na samem domu pa je odkrilo le nekaj bakrene strešne kritine in razbilo okna. Zgradba Železniške zadruge na Masarykovi cesti je bila takorekoč do tal porušena, prav tako kurilnice in skladišča na železniški postaji. Sreča pri vsem tem je bila, da se ni razletel v bližini, na Resljevi cesti stoječi plinski rezervoar mestne plinarne. Razkrite, ali vsaj težko poškodovane so bile vse strehe tja do mestne stanovanjske hiše na Jegličevi cesti. Sila eksplozije je bila tolikšna, da je, kot seje pripovedovalo, vrglo kolo nekega vagona prav tja pod Ljubljanski grad, v Streliško ulico, drugo kolo pa da je letelo preko centra Ljubljane in se zadrlo v poslopje, imenovano »Malo gradišče«. Naravnost smešen pa je bil pogled na pločevinaste bombirane rulete trgovin na Wolfovi ulici, katere je vakuum potegnil navzven, da so kot napihnjeni trebuhi štrlele na cesto. Nemogoče mi je bilo ugotoviti, dali je eksplozija zahtevala kake človeške žrtve. Uradno je bilo o tem vse tiho. Slučajno sem imel znanca med mladino, mobilizirano v partizane. Ta mladina je bila nastanjena v takozvanih »ruskih barakah« ob Masarykovi cesti, ki so ji*1 med okupacijo izboljšali Itali' jani. Ta mladenič mi je povedal, da so se barake ob eni pr* vih eksplozij zrušile nanje in da ne ve povedati drugega, kot da je vse kričalo izpod ruševin na pomoč, on pa je k sreči ostal nepoškodovan. Večina Ljubljančanov sploh ni vedela za naslago municije« takorekoč v središču mesta, in je med meščani nastalo nepopisno ogorčenje radi tega-Komunistične oblasti so bile — naravno — dokaj poparjene. Vse pa je izgledalo tako, kot da bi želele vreči krivdo za to nesrečo na sabotažo »bele garde«; vsaj tako se je želelo prikazati to zadevo potom I*' stičev, ki so se pojavili v vzhodnem predelu mesta na telefonskih in električnih drogovih. Ko bi se resnica o vzroku eksplozije ne razširila po mestu z bliskovito naglico, bi lahko v resnici prišlo do »Šentjer-nejske noči«. Tako pa je vsa krivda padla na nesposobno komunistično vodstvo. Pričele so po mestu krožiti najrazlič' nejše vesti: da je bil odstavljef direktor železniške uprave, c|a je ono nesrečno raketo, ki je odskakovala od vagonskih streh in končno zapalila slam0 in bencin, izstrelil mlad part'' zanskih podporočnik, ki da )e nato izvršil samomor?! itc*i itd. Vsakdo je vedel povedat' vse dogodke »natančno« 'n nikdo seveda nič konkretnega« kot je običaj, če oblast molč'-(Konec) I i I c D g d ž lj it u rt rti 0 k< kc br na dr \ Vi h Ji h lil e in ki Ha Ki »d Za S«i '»(J »a V ',d litij % Kanadska Domovina RESNICA O TITOIZMU II. del (Nadaljevanje in konec) Plenum »razumnikov« OF na »razumnikov OF na Bledu Titov koncept »tretje poti« med Vzhodom in Zahodom, ki se je zunaj razumel kot »neopredeljenost«, se je doma ena-s sistemom takozvane »samouprave«, ki naj bi bila Prav tako nekje vmes med sovjetskim in zahodnim modelom. V resnici pa je Jugoslavija °stala komunistična država s socialnim lastništvom produk- cije (privatna podjetnost funkcionira le z dovoljenjem in lastništvno nima mesta v jugoslovanski ustavi). Vsa podjetja, pisarne in tovarne naj bi ne bile vodene od države kot je praksa v ZSSR, pač pa od zaposlenih delavcev. Toda sociolog Neca Jovanov je dokazal, da je za fasado samouprave le nekaj ljudi, ki v resnici odločajo po partijskih navodilih. Med temi so poslovodje, uradniki delavskih sindikatov in drugi, ki so pod kontrolo partije. Delavci nimajo nobene besede pri nastavljanju delavskih mezd in resnično oblast v deželi si lasti »majhno število partijskih, državnih, policijskih in vojaških funkcionarjev«. Jugoslovanskim voditeljem je kot nalašč ustrezalo, da so pričeli s samoupravo v času bogate zahodne pomoči in v dobi hitre industrializacije, ko se je beležil ekonomski napredek. Dejstvo, da samoupravljanje pri lem ni igralo nobene vloge se da dokazati s tem, da so se številke rasti lahko primerjale z onimi v ZSSR in Ru-muniji v sličnih dobah napredka. To blagostanje pa je bilo lahkomiselno od Tita raztegnjeno, ker svojim ministrom ni dovolil, da bi zmanjšali izdatke. Po l. 1973 se je brez težav dobilo kredite, ker so se petrolejski dolarji kopičili v bankah in zaradi manjše gospodarske krize na zahodu, je moral ta denar iti v promet drugam. Ljubomir Madžar z beograjske ekonomske fakultete je opisal Titovo ekonomsko politiko zadnjih štirih let njegovega vladanja kot »državni samomor«. Ko so po Titovi smrti pričeli prihajati računi, je dinar skrahiral; življenjski standard je sedaj tak, kot je bil okrog 1. 1967. Ko je bil Tito prisiljen opustiti centralistično planiranje, ni delegiral oblasti teoretično samoupravnim delavskim silam, temveč partijskim glavam v osmih federalnih enotah. V zameno za njihovo lojalnost, je bila tem enotam dana obsežna kontrola nad lokalno ekonomijo, vključno s pravico odločanja o investicijah in nameščen jem osebja. Sledil je pričakovani rezultat: »osem majhnih samovlad« kot je temu Tito sam malo pred smrtjo imenoval, so zahtevale vsaka svojo težko industrijo, petrokemično industrijo, banke, in so z medsebojnim tekmovanjem pričele uničevati državo. Z neracionalnim ekonomskim razvojem je jugoslovanska industrija postala popolnoma odvisna od uvoza: okrog 80% vseh surovin in strojev je moralo biti uvoženih. Titovi nasledniki morajo sedaj te račune poravnati. V maju 1986 je novoimenovani predsednik federalne vlade Branko Mikulič podal »nisem jaz kriv« govor, v katerem je dejal, da je v zadnjih štirih le- (dalje na str. 6) Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino! TORONTO, Ont. - V sredo, 5. novembra 1986, ob lOh dopoldne, se je v kongresni dvorani hotela Toplice na Bledu pričelo zborovanje kulturnih delavcev OF. O tem zborovanju se je ljubljansko Delo v svoji sobotni prilogi od 8. novembra precej razpisalo in nam dalo vedeti, kako ti slovenski kulturni delavci nekdanje OF gledajo na »slovenski narodni značaj«. Tema in vzpodbuda tega zborovanja je bila četrta točka temeljnega programa OF: »Z osvobodilno akcijo in aktivi-zacijo slovenskih množic preoblikuje OF narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.« Tov. Ciril Zlobec, ki je v svojem dopisu v Delu obravnaval to snov, je med drugim zapisal: »Navajanje 4. točke OF naj bi bilo na prvi pogled predvsem spodbudno, že sama njena formulacija (iz leta 1941) naj ne bi dopuščala nikakršnega defetizma: je namreč izrazito afirmativna v smislu zgodovinskih pričakovanj. Slovenski narodni značaj, si hitimo dopovedovati, se je spremenil, temeljito in zanesljivo, prav v duhu takratne programske vizije ustanoviteljev OF. Do takšne spodbudne sodbe o sebi se po asociativni logiki najpogosteje dokopljemo prek zanikanja znane Cankarjeve sintagme o Slovencih: ,,Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapče-vanje“. Nekoč je bila ta Cankarjeva obtožba pljunek v obraz slovenski družbi; zdaj nas ob njej prešine skoraj blago zadovoljstvo, da smo se iz Cankarjevega naroda hlapcev prek enobojevskega naroda junakov povzdignili v moderen, svoboden, demokratičen, vsestransko ustvarjalen narod.« Komu bi tovariš Ciril Zlobec rad solil pamet? Ali ni OF hlapčevala Stalinu vse tja do 1. 1948 (in to prostovoljno), do-čim slovenski narod pod tisočletno nemško oblastjo ni imel dosti izbire? In KPS je izigrala naivne krščanske socialiste in levičarske sokole, ki so se pridružili njeni takozvani NOB, ki ni bila nič drugega kot stalinistična revolucija, s katero naj bi se »preoblikoval narodni značaj« z marksistično ideologijo in brezboštvom, ki sta danes povod za masovne samomore mnogih Slovencev, ki svoj čas o tem niti razmišljali niso. (Da ne govorim o masovnih pomorih vrnjenih domobrancev.) Po 1. 1948 se je z vso vnemo služilo Titu, učencu Stalina, ki je uvedel »bratstvo in edin-stvo« jugoslovanskih narodov, pa so pri tem Slovenci, kot v stari Jugoslaviji, ostali kot gospodarsko in kulturno napredni ljudje, izrodek, ki ne odgovarja načelom revolucije, ki je: »Ali vsi reveži ali vsi bogati«. Samo bedaki še verjamejo v to marksistično utopijo. Državni kapitalizem socialističnega samoupravljanja se je izkazal za nezmožnega, da bi narodu zagotovil slikovito bodočnost, pač pa ga je pahnil v gospodarsko krizo, iz katere se je izcimilo politično, moralno vprašanje, dejansko vprašanje narodnega obstoja. Verjetno se tisti, ki danes sedijo na stolčkih v Ljubljani, te svoje narodne odgovornosti ne zavedajo. Pred seboj imajo še vedno svoja junaška dejanja iz časa vojne in revolucije, kar jih v današnjem modernem svetu konkurence iz tržne izmenjave dela »bebce«. V čem je torej svoboda? Svoboda je dati vsakemu posamezniku možnost razviti se do najvišje stopnje njegovih zmožnosti! Naj bo to na kateremkoli področju človeškega udejstvovanja: gospodarstvu, politiki, veri, kulturi itd. Dokler bo slovenska kultura ome-(Dalje na str. 7) ROJAKI V HAMILTONU Smo obhajali letos četrto °bletnico posvetitve nove cer-Bilo je na Miklavžev ve-^er. dne 5. decembra 1982. Bil Je resnično dan, ki ga je naredi Gospod. Ne zato, ker je '•a cerkev prenapolnjena; ne radi mogočnega petja; ne radi ^aziljenja oltarja in štirih kri-,ev; ne radi govora, ki ga je 'niel sedaj pokojni šk--f eding; tudi ne radi številne ahovščine. Vse to je dalo nevu zunanjo lepoto in mo-^nost. Kar je naredilo in še ve*a tisti dan veliki dan« naše uPnije, je bilo notranje vese-.Je> Ponos, sreča in zavest, da Je Majhna slovenska skupnost UsPela postaviti Bogu prime-ren dom, božjo hišo. Med JJami prebiva On, ki je rekel: stal bom z vami vse dni do °nca časov. kot ^kof Reding je bil za nas več samo škof; bil je naš do- fiaše 0lPik in prijatelj. Posvetitev cerkve je bilo njegovo za- Je opravilo te vrste. Nekaj dni pozneje je šel na zdravniški pregled, ki je ugotovil raka v hrbtenici. Na prvo obletnico posvetitve naše cerkve ga je Stvarnik poklical k sebi. Še vedno se ga hvaležno spominjamo. Miklavž pa še vedno prihaja med nas. Rad ima pridne otroke, pa tudi vse dobre farane. Otrokom prinese darove, obenem pa jih zna opozoiriti na božje otroštvo, in pa, da naj čuvajo zaklad materine besede, slovenski jezik. Nikoli pa ne pozabi omeniti, da je bila nova cerkev posvečena na njegov »Miklavžev večer«. Da ne bi pozabili njegovega praznovanja, nam je vnaprej poslal vsebino svojega nagovora. Škratov v njem ne omenja, a so se tudi ti prijavili. Najbrž bi radi prišli pohvalit tiste, ki zanemarjajo svoje verske dolžnosti in izgubljajo slovensko zavest: oboje je namreč tesno povezano. Miklavžev govor pozdrav vsem tukaj zbranim! °ščim srečo, mir podarim, blagoslov nebes oznanim! ** s seboj imam darove, lepe, svetle, čisto nove. ttv vesel sem jih pripravil, da otroke bi obdaril. ^Hamilton je res pri srcu, saj najdem tu, kot v rajskem vrtcu tiko vrveia mladine, ki rajske so odsev miline. J1 Mb napakam in slabosti, hudobni niso, — vsaj ne dosti. aZ> Miklavt, jih rad imam, to vam iz srca priznam. Vem' ° koliko skrbi, ljubezni, irtve in moči starši morate vloiiti, če hočete jih prav vzgojiti. ato vam, starši, stokrat hvala, od vseh nebeščanov pohvala! se k vam z neba oziram, veselja solze si otiram. h ko ^ komaj se verjeti da, da ste tak ’ zlatega srca. s> lepo faro si gradite, pridno delate, skrbite, Je malo kdo vam kos! — Bogu v čast in vam v ponos! r' dragi starši, rad imam otroke in vedno so odprte zanje n . moje roke, aj se potožim, Z neba: čisto iz srca, kaj me skrbi, ko gledam k vam Zq b0iji Smo olroc‘’ to P°č naj večji dar je dobrega Boga. q nHm takoj zaklad največji: beseda mater'na. ’ Cuvajte zaklad, slovenski jezik, naj trud za to ne bo nikdar s Prevelik. Ha Jez‘k ta je biser, petje raja, ki prelepo zveni, srce opaja. ttll*ug ga je vesel, ko tu ga sliši, 'tev izrečeno v njem prav rad usliši. bo C ,()le naj Poudarim, iz srca takole pravim: s naj v.ve vas blagoslovi, uslišuje v cerkvi novi! In 'as še naprej ohranja / vse vesele, polne zdravja! v ^ekoč, ko pride čas, k sebi v raj pripelje vas; a^o'ino, kjer ni boli, — t>ak sreča radostna v. vsakem srcu je doma! |/s ^ko, sedaj pa te z darovi pojdimo do otrok, dur naj vam oznanja, kako je dober Bog! (F.S.) ŽUPNIJSKA HRANILNICA in POSOJILNICA “SLOVENIJA” Vam nudi razne finančne usluge: Posojila za hiše, avtomobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji. POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE! URADNE URE na 618 Manning Ave. Toronto Tel.: 531-8475 Torek — sreda_______ 10 a.m. — 3p.m. Četrtek - petek____ 10 a.m.-8p.m. Sobota_____________ 10 a.m. - 1 p.m. na 739 Brown’S Line, Toronto Tel.: 255-1742 Torek - sreda_______ 10 a.m.-3p.m. Četrtek - petek,___ 1 p.m. - 8 p.m. Sobota--—__________ 10 a.m. — 1 p.m. v Hamiltonu pri sv. Gregoriju Velikem Tel.: 561-9952 Vsak petek od 4h do 8h zvečer. aac' KOLEDAR PRIREDITEV DECEMBER 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slov. domu na 15810 Holmes Ave. Pričetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet. 31. — Baragov dom priredi silvestrovanje z večerjo in plesom v prostorih Baragovega doma. 31. — Podr. štev. 1655 Katoliških vojnih veteranov priredi silvestrovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Večerja ob 8.30 zv. - 1987 -JANUAR 24. — Proslava 30-letnicc Baragovega doma v avditoriju Sv. Vida. 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju. MAREC 29. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. APRIL 4. — Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave. 25. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 26. — St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3.30 pop., zabava do 5. pop. MAJ 31. — Otvoritev Slovenske pristave. JUNIJ 20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije. JULIJ 4. in 5. — Slovenski dan na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-lelnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju. Plenum razumnikov OF na Bledu (Nadaljevanje s str. 5) jena na 4. točko programa OF, slovenska kultura ne bo svobodna. Dokler bo partija vztrajala na svojem »socialističnem programu« gospodarstva, za Slovenijo (še manj pa za Jugoslavijo), ne bo izhoda iz sedanje gospodarske krize. Dokler bo KPS zasledovala le svoje interese, ne pa interese slovenskega naroda, je vse govoričenje slovenskih »razumnikov OF« bob ob steno, kajti pri vsem tem ti razumniki ignorirajo eno poglavitnih dejanj v slovenski zgodovini: pokristjanjenje! S pokristjanjenjem naših karantanskih knezov, smo Slovenci sprejeli tisto predo-minantno kulturo, ki je dejansko narod ohranila do današnjega dne. Čudim se tem razumnikom, ki z umetniškimi besedami sebi in drugim lažejo. Vera je Slovence ohranila! Bogo Grafenauer je v svojem govoru na tem zborovanju omenil angleškega publicista Edwarda Lovette-a, ki je v svoji knjigi »Introducing Yugoslavia«, ki je izšla v Londonu 1. 1954, na str. 229 med drugim zapisal: »Resnično, najbolj čudovita stvar pri Slovencih je, da sploh obstoje kot narod, po tolikih stoletjih tuje oblasti.« Torej ne pripada borba za slovenski narod tistim, ki so se v imenu Stalina in Tita štiri leta po slovenskih gozdovih skrivali in s svojo revolucijo povzročili več krvoprelitja kot vsi borci za slovensko svobodo skozi vso našo zgodovino. Dragi rodoljubi, premislite nekoliko o tem! Kdo je ohranil narod? Stalinistična revolucija? V štirih letih? Da so narod * hoteli »preoblikovati« v njegovo marjc«istično-stalinisti-čno poslanstvo, o tem je že dovolj dokazov in jih tu ne bomo ponavljali. Kar je pri tem tragično, je to, da so »smetana« slovenskega narodnega življenja v domovini ljudje, ki so se izneverili slovenskim narodnim izročilom in tradicijam, in postali »hlapci« brezbožne ideologije, ki hoče izkoreniniti tisto bistveno srčiko našega narodnega obstoja, ki nas je ohranila skozi dolga stoletja tuje nadoblasti. Vsem tistim današnjim slovenskim razumnikom doma lahko z mirno vestjo zapišem: »Sramujte se!« Nas dolžite izdajstva, pa ste sami izdajalci! Zavrgli ste najdražje: Vero v Kanadska Domovina Boga! Vaš sovrstnik Bojan Štih je v svojem umiranju spoznal. Spravil se je z Bogom in bil krščansko pokopan. Vest je namreč tisti neizprosni sodnik v vsakem posamezniku, ki se slej ali prej oglasi v tej ali oni obliki. Vse besedičenje, vsa propaganda in vsi slavospevi revoluciji in NOB bodo ostali omlatena slama, ki je le za nastelje v hlevu. Ko sem bral besede staroste slovenskih kulturnikov Josipa Vidmarja in njegovega oboževalca Jožeta Smoleta, ter Bogota Grafenauerja, Petra Klinarja, Dimitrija Rupelna, Leva Milčinskega, Tineta Hribarja in, da, tudi slavnega škofa Vekoslava Grmiča, me je zabolelo pri srcu in sem potočil bridko solzo za naš ubogi slovenski narod, ki sedaj v »svobodi« hlipa po narodnem življenju, ki mu ga je KP v imenu »bratstva in edinstva« odvzela, in ga na vse načine poskuša napraviti »Jugoslovane« in hlapce enopartijskemu sistemu, ki danes v naši domovini vlada. Od naših takozvanih razumnikov doma sem pričakoval večjo odločnost. Saj vsi poznajo našo narodno zgodovino. Da so se dali speljati na led z lažnjivimi obljubami od nekdanjih stalinistov in pozneje od Titovcev, mi je do danes ostala uganka. S tem pa ne mislim metati v isti koš vse razumnike, med katerimi je mnogo oporečnikov, ki so v štiridesetletnem razvoju revolucije in samoupravljanja spoznali, da je bil najprej Tito tisti, ki je Jugoslavijo »zafural« (to danes nihče ne upa javno priznati), za njim pa vsi njegovi nasledniki, ki so na njegovem kultu gradili svoje pozicije, pa jim bo to v bližnji bodočnosti albatros okrog vratu. Za kulturnike OF (zlasti za Vidmarja), bo to težko breme. Slovensko krščansko kulturo je s Kocbekom prodal brezbožnemu marksizmu, zato se tudi tako prizadeva, da bi se narod v tem smislu »preobrazil«, kar bi afirmiralo njegovo početje v času stalinistične revolucije, ki jo je izvedla OF, katero sta Vidmar in Kocbek pomagala ustanoviti. Njegov napor pa je zaman. Narod ni tele. Slovenci so izobraženi ljudje, ki po svoji kmečki pameti znajo razlikovati; se znajo prilagoditi razmeram, pa pri lem ostajajo zvesti slovenskim izročilom, ki ne segajo samo v pričetek NOB, temveč daleč nazaj v slovensko preteklost, kjer so prave slovenske korenine, in ne lažne obljube takozvane OF, ki je hotela in še hoče Slovence odvrniti od njihove zgodovinske poti krščanskega naroda. Stalinizem in Titoizem z našo slovensko narodno bit-nostjo nimata nič skupnega. Dokler se naši razumniki doma do tega ne bodo dokopali, je naš narod obsojen na žalostni konec. Otmar Mauser * Resnica o Titoizmu (Nadaljevanje s str. 5) tih (doba vladanja njegove predhodnice) resnična vrednost izvoza padla za 2%, da je industrijska proizvodnja v stagnaciji, da so se cene pomnožile kar za trikrat in da je proces modernizacije padel daleč nazaj za sosednimi deželami z isto ravnijo razvoja. Ocenil je, da je zmogljivost, merjena po uporabi sredstev v zvezi s produkcijo, za 28% nižja kot je bila 1. 1970. Mikulič bi lahko dodal, da četudi ima vsak odrasli Jugoslovan po državni ustavi pravico do dela, je brezposelnost v deželi naj višja v vsej Evropi. Ko se je pokazalo po 1. 1960, da je sistem nezmožen ustvariti nova mesta zaposlitve, so bili Titovci prisiljeni dovoliti ljudem iskati zaposlitve zunaj meja in to na zahodu. Danes živi ena petina Jugoslovanov na denarju prisluženem (ali z zvijačo pridobljenem) v tujini, in obstoja na eksplozivni mešanici zahodno-potrošniških težnjah in kolektivizirani ekonomiji. Nobeden ni poskušal vztrajnejše in dalj časa zahodu odpreti oči glede Titoizma, kot slovenski ekonomist Ljubo Sire, ki je bil navzoč pri njego- vem boljševiškem porodu. Ob pričetku vojne je bil Sire levičarski študent v Ljubljani, pa je prišel navzkriž s svojimi komunističnimi prijatelji zaradi pakta Stalin-Hitler in se je po nemški zasedbi pridružil drugim, da bi organiziral odpor neodvisno od komunističnih partizanov. Pozneje je pobegnil v Švico v upanju, da bo na jugoslovanske dogodke lahko opozoril zahodne zaveznike. Ko je Anglija objavila, da bo tam vzpostavljena večpartijska koalicija nasprotnikov sil osi, se je prostovoljno vrnil in se boril. Po vojni je stopil v slik z nekomunističnimi Hrvati in Srbi z namenom, da bi se organizirala politična opozicija. Britanskemu konzulu v Ljubljani je tudi sporočil o stalinističnem nasilju, ki so ga Titovci izvajali za skoraj nepredirno železno zaveso. Za to je bil aretiran in na zrežiranem procesu obsojen na smrt kot angleški vohun. Oproščen smrtne kazni zaradi mladolet-nosti, je moral 7 let in pol presedeti v ječi, potem pa je pobegnil na zahod, kjer si je prislužil zavidljivo akademsko kariero. Eden lokalnih šefov policije za stalinistična zasliševanja je bil Mitja Ribičič, ki se je pozneje povzpel do vrha komunistične hierarhije. Ko je 1. 1969 j Ribičič postal Titov predsednik ( vlade, je Sire raznim časopi- ^ som posredoval Ribičičevo j življenjsko ozadje, pa so ti od- t klonili češ, da je kot emigrant $ preveč pristranski. L. 1979 je j založba Macmillan izdala Sir- ^ covo knjigo »Jugoslovanska , ^ ekonomija pod samoupravni?- s tvom«, v kateri je na podlag' 0 jugoslovanskih virov pravilno S| napovedal bližajočo krizo. K° i je vprašal nekega dobro zna ^ nega švicarskega urednika, 3 ^ bi knjigo ocenil, mu je ta de ^ jal, da je koncept samouprav r_ Ijanja tako lepa sanja, da jo Je je škoda diskreditirati. n* Preteklo leto je Sire napravi' V( drug neuspel protest proti nav v zočnosti dveh vodilnih nem ških politikov, Walterja ^ Scheela in Willyja Brandta Prf č|, ceremonijah, s katerimi se F ja zaznamovalo izdajo Titov' izbranih del, kjer je nihče dru- cjc gi kot Mitja Ribičič imel slav- gj. nostni govor. (Malo preje P | bjr je v intervjuju na madžars ^ televiziji izjavil, da so jugos ^ ne vanski oporečniki del °fenZ'^ 1 na predsednika Reagana proti ; ^ munizmu). i obi Marsikdo bi postal malot*0 da: šen. Sire pa je vzel zg0dna organizacija ,#) ILO oz. International MU m 'rganization) izdala jugoslovanski samoUP' j i e na podlagi, kaj se je v (dalje na str. RESNICA O TITOIZMU (Nadaljevanje s str. 6) « dogajalo, pač pa kaj bi se "»oralo goditi. Slično so delegacije Evrop-s*te gospodarske skupnosti po-n°vno hvalile »posebnost jugoslovanskega socializma«, |»aniesto da bi pokazale na de-I °' vtika pod ključ nepo-sušne zgodovinarje in poete, 'n da kot taka ne more postati ^ civilizirane Evrope. In če-je Jugoslavija' ponovno kr5»la pogoje, ki jih stavlja Mednarodni denarni sklad na !V°ia Posojila, ti uradni krogi sevedno upajo, da bo z majh-n° pobudo in z nekaj novih sto dolarjev kolektivi-s 1 n' režim postal sposoben Perirati konkurenčno trgovko ekonomijo. ^ Poletju 1986 pa je bilo vse ° j ležko celo za zahod mašiti ® 0ir>, kar se je svoj čas ime-r0valo »jugoslovanski ekspe-Je j ll,ent<<- Dne 21. marca letos nelr °n^on Times objavil čla-vil v 0 Jugoslaviji pod naslo-, ^^eograjski voz globoko m- ^ atu prebujajoče reli-Pa bir 180sP°darskega nereda in ski ° ratske paralize«. ne etUC^* Jttgoslavija pri tem 'vC ng °re nuditi »tretje poti«, se ' takeZa^0<^U ae vedno najde ;obre> k' zagovarjajo politiko dU'i ani^e Titoizma na osnovi, nj° Pr ° ^niunisti edini, ki lahko oli' r0(j re^j°. da se etnične, na-sk£ irg ne 'n verske skupine ne raz-di' ki .J0^»ed seboj. Jugoslavija, etf ie, Je bila ustanovljena 1918. nU regaIZ Ve^ različnih delov sta-sta! in h avstro"°grskega imperija ii,,';jer Veb neodvisnih kraljevin, alV celotS 0sta*a enotna politična tni seV|ia’k t0^a beseda »razpad« rajae. °*j vsiljuje v uradno izit ■ anJe. ^ opazovalci se strinja- a’'2vzemš> vojna leta, ni ' * 'feni u*' med-etničnih pfl ^ Ur-80 sedaj' Videli smo *