OOJ/U ; t. ?(f< < OKO/. POSTNI PREDAL 42 IN5*5 TOCAASMJA KMETIJSTVO IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA n. sol. o. urn on i P 0 K T 0 R.O Ž INTERNA IZDAJA »Naš glas« izdaja delovna organizacija Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednici Albina ŠKAPIN. Tiska GDO Tiskarna Jadran 1986, v nakladi 2300 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. t vi V T ŠTEVILKA 3 » *------- f LETO XXVIII PORTOROŽ, OKTOBER 1986 Iz dobrega mosta pričakujemo dobro vino Na koprskem je trgatev uradno začela 15. 9., in sicer s trganjem malvazije in merlota na vseh vinogradniških področjih, oz. vseh vinogradniških grupah TOZD VINAKOPER. Teden dni kasneje so začeli z obiranjem re-foška in kaberneta. Zaradi odgovarjajoče stopnje kisline oz. sladkorja, so sorto pinot schadone potrgali že konec avgusta. Te sorte, trgali so jo na področju Laborja in Črnega ka-la, je bilo 5 vagonov. Trgatev je bila organizirana na vinogradniškem kompleksu 600 ha in je v njej sodelovalo okrog 450 ■ljudi. Obiralci so bili organizirani v skupine od 30 do 40 ljudi. Kot že nekaj let so tudi v letošnji trgatvi sodelovali delavci iz Srbije. Iz okolice Kruševca je prišlo 270 trgačev, s katerimi so bili v TOZD izredno zadovoljni. Pridne roke so dnevno potrgale tudi do 1500 kg grozdja, saj so bili trgači plačani po kg obranega grozdja 4,5 do 5 din na kg. Trgatev je potekala brez večjih zastoljev. Vreme je bilo naklonjeno in so dnevno natrgali 25 do 30 vagonov (250—300 t), kar je za 30 % več kot dnevno lani. V TOZD ocenjujejo, da je letošnja letina za 20 % večja od lanske, oz. 10 % večja od planirane. Lani je bilo obranega grozdja 4300 t, plan za letos pa je bil 4500 t. Kvaliteta grozdja je odlična, grozdje obrano na določenih legah pa celo bolje od lanskega. Vse kaže, da je dež konec avgusta še uspel popraviti pridelek, od katerega ni bilo mogoče veliko pričakovati zaradi suše v juliju in avgustu. Klet je prevzela grozdje tudi od TOK AGRARIA — od družbeno organizirane proizvodnje, in sicer cca 1000 t. Tudi tega grozdja je bilo količinsko več, predvsem refoška, nekaj je bilo malvazije in ostalih sort. Tako so v koprski kleti natrgali, oz. prevzeli in predelali: refošk merlot malvazija kabernet ostalo 200 vagonov 180 vagonov 70 vagonov 30 vagonov 20 vagonov SKUPAJ grozdja 500 vagonov Na Krasu je trgatev uradno začela nekoliko kasneje. (Nadaljevanje na 2. str.) VIVO VINA - vina, ki jih zahodni svet pozna in obožuje že dobrih deset let Pogovor s tov. VODOPIVCEM Mirano, enologom — koordinatorjem obeh kleti DO DROGA: VINAKOPER in VINAKRAS Na vinskem sejmu v Ljubljani je naša DO predstavila nova vina, ki jih bo prodajala pod blagovno znamko VIVO: malvazijo, rosč in teranovec. V Zahodnem svetu, v vinogradniških deželah, kjer vsa tehnologija koraka hitreje, so vina, z nizko alkoholno stopnjo in osvežilnim učinkom začeli proizvajati že pred dobrim desetletjem. Proizvodnja teh vin se je razši- (Nadaljevanje s 1. str.) 27. septembra je začela na spodnjem Krasu, 1. oktobra pa na zgornjem. S trgatvijo belih sort so začeli že 20. septembra, sorti Pinot in Sauvignon pa so zaradi ustrezne stopnje kisline pobrali že 8. in 9. septembra. 90 % vsega obranega grozdja je sorta refošk, belih sort (malvazija, rebula, kraški rizling, sauvignon in beli pinot) je le 5 %. TOK VINAKRAS ima le 60 ha vinogradniških površin v okolici Kiomna. Večino grozdja prevzema od kooperantov. V trgatvi, ki jo je TOK organiziral na lastnih površinah, so sodelovali šolarji in vojska. Prevzem grozdja je bil organiziran na 4-mestih: za spodnji Kras na odkupnih postajah — Brestovica, Veliki Dol, Komen; za zgornji Kras pa v Toku v Sežani. Dnevno so v Toku sprejeli 18 vagonov grozdja, nekoliko manj 'kot so ga natrgali. Do manjših zastojev je prišlo zaradi tega, ker so s trgatvijo začeli vsi v prvem roku. Tudi na Krasu je bil pridelek večji od lanskega, kvalitetno enak lanskemu, na določenih legah celo boljši. Lani so zaradi pozebe in suše natrgali le 76 vagonov, letos 200. Tako v Kopru kot na Krasu je prevzem grozdja trajal 20 do 22 rila na podlagi razmišljanj kako pritegniti čim širši krog pivcev, oz. kaj pivcem ponuditi ob vsakem času, vsaki priliki. Z dvigovanjem standarda se je spreminjal način življenja, prehrane, pitja. Potrošnik se je ob hitrem življenjskem tempu odločil za lažjo prehrano in zahteval novo kategroijo pijače, in sicer, lahka, pitka vina, ki pospešujejo prebavo. Zahteve potrošnika so se spremenile tudi pri nas. Imeli smo le mirna in peneča vina. Zaradi daljšega in dražjega procesa pridobivanja pa so ta vina dražja in ne vsem dostopna. Poleg tega NMAVSO OSW2UjOtEY!NO : a&H U ' S KOM ROUHAN1M POJRf fc* OH KOPRSKI OKOUS - r«or/vm i, in po* n?i um> vinakcwM Kovm dni. Dnevno trgatev so morali čez noč predelati, zato je delovnik trajal 24 ur. Obe kleti sta opremljeni z novimi funkcionalno postavljenimi prevzemnimi koriti in novim avtomatskim re-fraktometrom za kvalitetni prevzem grozdja (določi procent sladkorja v moštu), vinifikatorji in prešami tako, da je proces predelave potekal brez večjih zastojev in z boljšimi končnimi rezultati, kar dokazuje, da je bil pristop k novi investiciji pravilen. Kvaliteta mošta je boljša. Vi-nifikacija rdeče drozge poteka v najmodernejših vinifikatorjih z avtomatsko regulacijo in z merjenjem temperatur. Iz vinifi-katorjev, kjer prevreti mošt dobi barvo, drozga preide v stiskalnico — Willmes. Preša Willmes se od starih preš razlikuje po tem, da so njeni stiski blažji kar ne dovoljuje poli-fenolnim snovem preiti iz jagodnih kožic v mošt, ki sicer moštu oz. vinu dajejo trpkost. Kljub novi investiciji pa gre večji del zasluge za dobro kvaliteto mošta vremenu, ki je poskrbelo za dober pridelek, z odgovarjajočimi kislinami, sladkorno in alkoholno stopnjo. MoVo pVNO * : RIStK s kdntkdujunim ou KRAŠKI VINORODNI OKOIJŠ tv nuno. TOK VIN ARRAS SEČAN A se ta vina pije le ob posebnih prilikah. Zato smo začeli razmišljati o novi kategoriji kvalitetnih, naravno osvežujočih vin, ki bi se prilegla ob vsaki priložnosti in bi kupec z njimi lahko zamenjal umetne gazirane pijače. V »razvoju« delovne organizacije so idejo o novih vinih sprejeli in podprli. S poskusi smo začeli takoj. Sli smo po ustaljeni pott, saj kot smo že omenili, ta vina v svetu niso novost. Dosežke poskusov smo prvič neuradno predstavili na sejmu Alpe-Adrija v Ljubljani, kjer so jih kupci anonimno ocenili. Ocena je bila pozitivna. Tako smo pred osmimi meseci nabavili potrebno opremo in jo namestili v TOK VINAKRAS. Opremo smo morali prilagoditi našim potrebam. Ker nam je bila tehnologija predelave vin znana, smo takoj začeli s predelavo in proizvodnjo naravno osvežujočega roseja, naravno osvežujoče malvazije in naravno osvežujočega teranovca. Poudariti moram, da gre za kategorijo kvalitetnih vin, pridobljenih z upoštevanjem sodobnih tehnoloških postopkov. Ta vina niso odraz tržnih viškov. VIVO — Rosč pridelujemo iz treh sort grozdja: refoška, kaberneta in merlota, vse s koprskega vinorodnega okoliša: z istega okoliša pridobivamo tudi surovino za VIVO-malvazijo. VIVO-teranovec pridelujemo iz grozdja sorte refošk, katerega trta daje na Krasu teran. Kako bo DROGA pivcem predstavila svojo novost? DO DROGA posveča veliko pozornost prodaji svojih izdelkov in ne nazadnje njihovi kvaliteti. Dokaz za to je, da smo v zadnjem času obe kleti opremili tako, da so na zavidanja vrednem nivoju. V opremo kleti je bilo vloženo veliko denarja, kljub temu pa opremljenost ni dokončna. Slediti moramo napredku tehnologije, v razvitih vinogradniških državah. Tako bomo tudi obdržali kvaliteto VIVO — vin, ta, pa bo pri pivcih naredila svoje. Potrošnja teh vin v svetu se iz leta v leto povečuje. Ker so ta vina lahka, sveža, živa — mlada, segajo po njih tudi mladi ljudje. Z njimi se človek ne le odžeja, temveč v njih pitju uživa. Pijemo jih lahko ob vsaki priliki. Menimo, da bodo s svojim univerzalnim značajem zadovoljila širši krog poznavalcev dobre kapljice. Z VIVO vini je DROGA obogatila svoj asortiment proizvodov. Na trgu jih pričakujemo v kratkem. M. V. Drago Mirošič — generalni konzul SFRJ v Trstu, s soprogo na uradnem in prijateljskem obisku v DROGI Iz dobrega mošta pričakujemo dobro vino OKRNJEN 20. RIBIŠKI PRAZNIK Priznanja ribičem in jubilantom Letošnji ribiški praznik, 20. po vrsti, z vremenom res ni imel sreče. Sobotna popoldanska nevihta je močno okrnila spored prireditev in obisk tako domačih kot tujih gostov. V soboto, 23. avgusta so bile dopoldne organizirane razne športne prireditve, ob 9. uri je bil shod ribiških ladij, ki so nato odšle na enourno krožno vožnjo. Po vrnitvi ladij so se ribiči kot vsako leto, zbrali pred hotelom Marina. Na slavnostni seji Delavskega sveta TOZD RIBA so bila podeljena priznanja posadkam za najboljši ulov in jubilantom za 30 let delovne dobe. Za najvišji odstotek izpolnitve letnega plana v posameznih tehnologijah so prejele priznanje naslednje posadke: posadki R/L DROGA I in DROGA II, posadka R/L KNEŽAK in posadka R/L LASTOVKA. Ribiški ladji DROGA I in DROGA II lovita s tehnologijo lebdeče koče in sta v preteklem letu nalovili 1.554.183 kg rib. Poveljnika ladij sta HA-MERSCAK Jože in JAKOMIN Rajko, člani posadke pa PAHOR Danjel, PAHOR Elijo, MAJDIČ Karel, GODNIČ Miroslav, JURIŽEVIČ Bruno, SIROTIC Albin, BREMEC Friderik, PUCER Srečko, NOVAK Sergij, LAZNIK Siegbert, CVETKO Ljubo, MULEC Anton, CEBOHIN Bogdan, AVDIČ Mustafa in DAGRI Mario. V ribolovu s tehnologijo plavarice je bila najuspešnejša posadka ribiške ladje KNEŽAK z ulovom 201.207 kg rib. Poveljnik ladje je BON-COMPAGNO Anton, člani posadke pa LAKOSELJAC Ser-gio, MILANOVIČ Josip, MI-L ANKO V Ljubomir, SOM-BRIS Vlado, STIFANIČ Zlatko in ŽIKOVIČ Bruno. Med globinskimi kočarji je bila najuspešnejša posadka ribiške ladje LASTOVKA s poveljnikom JANEŽIČ Stanetom in članoma posadke GRUDEN Al dom in HADŽIČ Rešidom. Ulovili so 20.715 kg bele ribe. Priznanje za 30 let delovne dobe so prejeli: RAVNIC Josip, motorist na R/L KRAP, stacionirani v Medulinu. KRAP je prirejen za ulov s pla-varico. RAVNIC Josip se je v RIBI zaposlil leta 1969, pred tem pa je kot ribič delal v delovnih organizacijah MIRNA in ISTRA. KOCJANČIČ Bruno, osvetljevalec na R/L VAL, stacionirani v Tarski vali. VAL je prirejen za ulov s plivarico. KOCJANČIČ Bruno se je zaposlil v RIBI oktobra 1965, pred tem pa je bil ribič v DO MIRNA. MARTINČIČ Janez, opravlja dela in naloge vodje ribarnice v Ljubljani, in sicer od leta 1961. MARKEŽIC Josip, se je zaposlil v RIBI leta 1961. Je -član posadke R/L DELAMARIS, stacionirani v Izoli, kjer opravlja dela in naloge vodje stroja. M. V. ŠPORTNE IGRE DROGE Organizator letošnjih letnih športnih iger je bila TOZD DELAMARIS, ki je svojo nalogo, po ocenah udeležencev, dokaj dobro opravila. Manj dobro so svojo nalogo opravili (ne)udeleženci iger. Kljub velikemu številu prijavljenih tekmovalcev, se je iger udeležilo le malo delavcev-športnikov in navijačev. Veliko je bilo neresnosti, Ekipi KOŠARKARJEV DSSS in TOZD RIBA pred tekmo. Tekma se je zaključila z zmago ekipe DSSS. EKIPA TOZD Delamaris — prva v nogometu številni tekmovalci se niso »prilagodili« urniku tekmovanj ali se tekmovanja celo niso udeležili. Veliko pritožb je bilo na račun organizatorjev v TOZD, ki do svojih zadolžitev niso bili dosledni. Prijave — poimenski seznami tekmovalcev v posameznih disciplinah, niso prispele pravočasno, kar je povzročilo številne težave: seznami so navajali imena, katera s tekmovalci niso imela nikakršne veze, poleg tega so se isti tekmovalci pojavljali v seznamu ekip v raznih disciplinah, katerih tekmovanja so se časovno pokrivala. V kolikor bi omenjeni organizatorji svojo nalogo opravili, do takih zmešnjav ne bi prišlo, saj je organizacijski odbor za pripravo iger računal na udeležbo posameznih tekmovalcev v več disciplinah in je zato tekmovanja »raztegnil« na tri dni. Vse to je vplivalo na počutje udeležencev in na njihov končni vtis o igrah, ki so jih ocenili z »vsako leto slabše«. Razpoloženje se je nekoliko popravilo v soboto popoldne ob zaključku iger. Podelitev medalj in pokalov je bila združena s piknikom, na katerega so bili vabljeni vsi delavci naše DO z namenom, da bi se podelitve udeležilo čimvečje število delavcev in da bi sc ponovila ena izmed redkih priložnosti, da se delavci DROGE srečamo in spoznamo. »Navijačev« je bilo res več kot v dopoldanskih urah. Picnic je začel s podelitvijo priznanj in se kaj kmalu razvil v veselo rajanje. Za popestritev srečanja so, poleg ansambla Otavia Brajka in Giovanina, katerega »pripadnost« bi težko opredelili, poskrbela tudi pridna dekleta, ki so zagotovila bogat srečelov. Med plesanjem, tekanjem za srečkami, ribami, klobasami, vinom in morda za »še ne izgubljeno šanso«, so urice hitro minevale. Prehitro je lepo minilo celo za tiste, ki so San Simon zapustili šele takrat, ko se je začelo daniti. M. V. V Drogi imamo tudi nekaj dobrih športnic. pij Nogometaši TOZD Blagovni promet Zdenko Vozlič, najboljši v tenisu, v Drogi sc ve. UVRSTITVE V POSAMEZNIH DISCIPLINAH NOGOMET: 1. DELAMARIS 2. BLAGOVNI PROMET 3. ARGO KOŠARKA: 1 2. DELAMARIS 3. RIBA ■ ODBOJKA MOŠKI: 1. DELAMARIS 2. RIBA 3. ARGO ODBOJKA ŽENSKE: 1. DSSS I. 2. DELAMARIS 3. ARGO TENIS MOŠKI: 1. BLAG. PROMET I. 2. BLAG. PROMET II. 3. DSSS II', POSAMEZNO: 1. VOZLIČ Zdenko 2. SUŠELJ Aleksander 3. KATONAR Robert NAMIZNI TENIS: 1. DSSS 2. ARGO 3. DELAMARIS POSAMEZNO: 1. TADIČ Željko 2. IPAVEC Bogdan 3. SUŠELJ Aleksander STRELJANJE MOŠKI: 1. DELAMARIS 2. DSSS 3. ZAČIMBA POSAMEZNO: 1. BUBOLA Anto-n 2. POŽAR Branko 3. SOVDAT Edi STRELJANJE ŽENSKE: 1. DELAMARIS 2 DSSS 3. BLAG. PROMET I. POSAMEZNO: 1. KLOBASA Milica 2. ŠKARPONA Zdenka 3. STEFANEC Vlasta BALINANJE: 1. DELAMARIS 2. SOLINE 3. RIBA VLEČENJE VRVI MOŠKI: 1. DELAMARIS 2. SOLINE} 3. ARGO VLEČENJE VRVI ZENSKE 1. RIBA 2. BLAG. PROMET 3. SOLINE SKUPNA UVRSTITEV: 1. DELAMARS 2. DSSS 3. ARGO 24. septembra so za piranski občinski pra/.nik bila organizirana športna tekmovanja, katerih se je udeležila tudi ženska odbojkarska ekipa DROGE v sestavi: VESEL Viljenka, BO-NIN Tatjana, ŠTRAVS Janja, DERIN Irena, PAVLETIČ Meta, VIDAKOVIČ Marina. Naše odbojkarice so osvojile prvo mesto. Pridna dekleta so skrbela za »enakomerno« podelitev rib, klobas in vina. Prevzem zasluženih priznanj »Zatišje pred nevihto«. Ko se je spustil mrak so udeleženci piknika zamenjali klopi s plesiščem. »Razdalja se mora dobro izmeriti« — balinarji Ob toliki moči in navijanju mora biti vrv dovolj močna RIBIŠTVO OMAHUJE »Ribištvo v naši deželi se vse do danes ni razvijalo ne po potrebi in ne po možnostih (predvsem morsko), to pa zaradi pomanjkanja dolgoročne koncepcije razvoj a in podpore v ekonomski politiki.« »Tak odnos družbe do ribištva je pripeljal to vejo gospodarstva do zaostajanja, oz. stagnacije. Dolgoletno vegetiranje te veje gospodarstva na meji rentabilnosti je pripeljalo to dejavnost, po zaključnih računih za leto 1985, v izgubo.« (Iz programa razvoja ribištva v Jugoslaviji 1986—1990) Zadnja leta so za ribištvo Jugoslavije »suha« leta, še posebno za TOZD »RIBA«, ki posluje v težjih pogojih. Jugoslovanski ribiči so v letu 1985 ulovili 49.387 ton rib, kar je 8.100 ton več, kot je znašalo povprečje let 1976—1985. V predelavo je šlo 38.078 ton rib, kar kaže na veliko soodvisnost ulova in predelave rib. Na domačem trgu je padel plasman mešanih konzerv za 11 odstotkov in sardin v semenskem olju za 8 odstotkov, povečal pa se je plasman slanih rib za 22 odstotkov. Izvoz se je povečal za 12 odstotkov, devizni priliv pa samo za 6 odstotke. Zaloge so se povečale za 19 odstotkov in so predstavljale 25 odstotkov letne proizvodnje. Stroški surovin, materiala in energije so rastli hitreje kot prihodki, zaradi česar je celotna grupacija ribištva ustvarila manj sredstev za stanovanjsko izgradnjo, skupno porabo, rezervni sklad in za razširitev materialne osnove za delo. Obresti so se povečale za 2,5-krat in predstavljajo že 48,9 odstotka v strukturi dohodka in so za 10 odstotkov večje od sredstev za osebne dohodke. Oteženi pogoji gospodarjenja se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, ribištvo ni več sposobno zagotavljati enostavne reprodukcije. V takih pogojih gospodarjenja TOZD RIBA ne dosega pozitivnih poslovnih rezultatov, pestijo jo visoke cene novih ribiških ladij, amortizacije, cene reproma-teriala in rezervnih delov, transportne storitve, cene goriva ter tečajne razlike. Stroški ulova rib so večji kakor jih priznava predelava. TOZD »RIBA« razpolaga s 25 ladjami, pretežno urejenih za ulov drobne plave ribe. V letu 1985 so ribiči RIBE ulovili 6.295 ton rib ali 17 odstotkov jugoslovanskega u-lova v družbenem sektorju. Poleg tega so proizvedli v lastnem gojišču 261 ton školjk. Obstoječe gojišče školjk je bilo postavljeno z lastnimi sredstvi. Pri razširitvi nasada v Seči in postavitvi novega ob Debelem rtiču pa v TOZD računajo na kreditna sredstva, saj je proizvodnja školjk, 60 ton na hektar, ki se izvažajo pretežno na konvertibilno tržišče, izredno donosna. Modernizacija predelave v TOZD »DELAMARIS« zahteva večje količine drobne plave ribe kot jih v TOZD RIBA trenutno nalovijo. Za povečanje ulova so najeli ribiški ladji NEPTUN I in NEPTUN II od delovne organizacije »NEPTUN« iz Komiže. Preuredili so ladjo INTERMA-RIS I za ulov s tehnologijo pli-varice. To je največja plivarica TOZD, ki se bo pomikala za ribo od južnega do severnega Jadrana. Kot že omenjeno, modernizacija predelave v TOZD DELAMARIS zahteva večje količine drobne plave ribe. Domači ulov (predviden ulov 10.000 t), kljub najetim ladjam, ne bo mogel zadostiti potrebam proizvodnje. TOZD RIBA je za zagotovitev potrebnih dodatnih količin drobne plave ribe sklenila kooperantske pogodbe z ribiči iz Kaštel Kambe-lovca pri Splitu za odkup 2000 t ribe, poleg tega pa računa v času ribolovne sezone odkupiti 2000 t plave ribe od drugih ribolovnih organizacij. Težav je še in še. Ribištvo »RIBE« in ribištvo Jugoslavije sta v krizi, ki jo spremlja kup nelogičnosti. Včasih je resnično nemogoče ugotoviti ali je riba preveč pametna, da noče v mrežo, ali je tisti, ki bi moral mrežo zategniti premalo. In pri tej prispodobi naj nihče ne pomisli samo na ribiča. Vprašamo se lahko samo ali je ribič kriv, da so cene novih ribiških ladij previsoke, da ribištvo ni deležno davčnih olajšav carine ne registriranega goriva, ali je kriv za previsoke cene repromate-riala in rezervnih delov, za iz dneva v dan naraščajoče tečajne razlike ali pa morda za to, da se ljudje še ne zavedamo, da nam ribištvo nudi zdravo in najcenejšo proteinsko hrano? M. V. Zaradi suše manjši odkup pšenice Letošnja žetev pšenice jc zaključena, jesen jc tu in z njo skrb o setvi, o nabavi pšeničnega semena. Od planiranih 850 t pšenice so jo v Toku AGRARIA odkupili le 658.663 kg, kar predstavlja 77 % republiškega plana. Glede na pogoje predelave v roku od setve pšenice do žetve, jc bila 100 % izpolnitev plana nemogoča. Republiška zadružna zveza jc 30 %-ni izpad plana, zaradi vpliva vremenskih faktorjev (suše), opravičila. M. V. r Zakaj je bila potrebna preureditev Intermarisa? Pogovori med DO DROGA TOZD »RIBA« in DO INTER-TRADE iz Ljubljane o nakupu ladij s povlečno mrežo so pričeli leta 1978, realizirani pa so bili v naslednjem letu, in sicer z nakupom dveh ribiških ladij INTERMARIS I in INTERMARIS II. Ladji, prirejeni za lov z lebdečo kočo, sta bili izdelani kot prototipa v domači ladjedelnici Greben v Veli Luki. Ladjedelnica in TOZD RIBA sta pristopili k izdelavi, oz. nakupu ladij brez kakšnih koli izkušenj, saj sta bila INTERMARISA prva kot taka izdelana v Jugoslaviji. Med eksploatacijo sta ladji pokazali svoje pomanjkljivosti. Motorja nista bila dovolj močna za ulov z lebdečo kočo. Posledice so bile verižne. Ker sta pri ulovu delala vedno z maksimalno kapaciteto, sta morala pogosto na generalno popravilo (vsaj enkrat letno), kar je pomenilo visoke stroške za rezervne dele in izpad ribolova. Tudi mreži na INTERMARI-SIH nista bili primerni. Po izdelavi novih, nizkoodpornih mrež v delavnicah TOZD, se je ta neprimernost še potrdila. Zaradi omenjenih pomanjkljivosti so se v TOZD RIBA odločili za preureditev ladij v plavarici, pri katerih moč motorjev ni tako pomembna, saj je ne potrebuje za vleko mreže temveč le za plovbo do lovišča. INTERMARIS I je bil preurejen v remontnih delavnicah TOZD. Preureditev je stala 250.000.000 din, od tega je bilo danega 110.000.000 din za 420 m dolgo in 130 m visoko mrežo. Ladja je opremljena z dvema novima čolnoma, ki jih je izdelal član Splošno obrtne zadruge Galeb iz Izole tov. AMON (tako je imenoval tudi čolne — AMON). Izdelani so iz armiranega poliestra, zato bo njihovo vzdrževanje veliko cenejše od vzdrževanja lesenih kaičev. S temi čolni nameravajo v TOZD zamenjati vse dotrajane kaiče. Prenovljenemu INTERMA-RISU I se bo marca prihodnje leto pridružil prenovljeni INTERMARIS II. INTERMARIS I je stacioni-ran na Rabu, od koder je tudi 8-članska posadka. Kapetan ladje je Marjan Per-činič, ostali člani posadke pa so: Ante Španjol. Josip Ka-štelan, Tomislav Španjol, Josip Jureša, Rudolf Deželan, Tomislav Keko in Ervin De-belič. « Posadka R/L INTERMARIS I V naslednjem letu bodo v remontnih delavnicah TOZD RIBA preuredili R/L INTERMARIS II (Ne)cenjeni O organizirani proizvodnji paradižnika brez opore so v Toku-AGRARIA začeli razmišljati leta 1982, in sicer po ogledu paradižnikovih nasadov v Piacenzi, znani po svoji univerzi z