Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Po Titovi poti Zveza socialistične mladine je množična družbenopolitična in vzgojna organizacija v katero se mladi prostovoljno vključujemo in ustrezno organiziramo, da bi s svojo dejavnostjo pripomogli k nadaljne-mu samoupravnemu socialističnemu razvoju, uresničevanju enakopravnosti, krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, obvarovanju svobode, neodvisnosti in neuvrščene politike Jugoslavije. Mladi, organizirani v ZSM, s svojo družbenopolitično dejavnostjo uveljavljamo, usklajujemo, usmerjamo in ustvarjamo pogoje za zadovoljevanje ekonomskih, socialnih, političnih, kulturnih in drugih interesov ter vsakodnevnih potreb mladih v sistemu socialistične samoupravne demokracije. Letos praznujemo 64. obletnico SKOJ, ki je rastel in se razvijal v okviru enotnega revolucionarnega programa KPJ in katerega slavne tradicije nadaljujejo v podobnih razmerah in z novimi nalogami Zveza socialistične mladine. ZSMJ je bila ustanovljena 10. oktobra 1919 v Zagrebu. Ta datum pomeni začetek organiziranega boja mladih komunistov v težkih družbenoekonmskih in političnih razmerah stare Jugoslavije. Od ustanovitve do danes se je zvrstilo XI kongresov, na katerih smo razpravljali o nalogah mladih pri izvajanju gospodarske in družbene reforme, o izobraževanju, zaposlovanju, o mednarodnem sodelovanju ZSMJ idr., hkrati pa ugotavljali, da še vedno niso izkoriščene vse možnosti širjenja članstva in aktivnosti v organizaciji, ki predstavlja pomembne vzmeti socialistične in delovne vzgoje, krepitev brastva in enotnosti, tovarištva ter vsestranskega razvoja mlade osebnosti. (Nadaljevanja na 2. strani) Je mogoče, da krademo? Navadili smo se živeti pod ukrepom družbenega varstva in na vse, kar je prišlo z njim. Marsikaj se je spremenilo in kazalo je, da smo postali drugačni tudi mi. Toda vse bolj ugotavljamo, da zopet postajamo ravnodušni do svojih in tujih napak in slišati na sestanku — disciplina v TGA je močno popustila —• nato pa kup podatkov, kako izginjajo velike vrednosti čez ali skozi tovarniško ograjo in se porazgubijo po naših domovih, je bilo več kot zaskrbljujoče. Prav zato se je sredi maja sestala manjša skupina, da bi našla najboljšo rešitev, kako zavarovati družbeno lastnino in ljudem vtisniti v zavest to, da je vse naše, skupno in nam ne more biti vseeno, če eni kradejo, lomijo stroje in podobno, drugi pa pošteno delajo. Nekdo si je lani dovolil odnesti iz delovne organizacije kabel v vrednostih 20 starih milijonov, kar je npr. celoletni zaslužek nekega delavca. Ob takih podatkih nam res ne sme biti vseeno. V službo za zavarovanje DO prihajajo številna anonimna pisma, prijav pa ni. Kaj delajo odgovorni za to? Koga se bojijo in koga ščitijo? Izpisala sem le nekaj, do maja letos, prijavljenih dejanj. Nekdo je demontiral 30 m kabla, drugega so zamikale gumi cevi z manometri in ročnikom za avtogeno varjenje. Nekdo, ki je dobro poznal razmere, je vlomil v skladišče lesa in odnesel 4 deske (dolž. 2 m in šir. 12 cm, debeline 12 cm) ter 2 lestvi od 2 do 4 m dolžine. Vabljiva so tudi kolesa na prenosnem hidravličnem podestu (kalcinacija I.). Tudi nafta je zelo dragocena tekočina, ki pa je ta mesec nekdo ni uspel odnesti, le pripravil si jo je ob ograji, vendar so jo prej odkrili stražarji. Veliko je tudi poškodb raznih proizvodnih naprav. V hali B se je 2 krat ponovila poškodba novovzidanega grelnega bloka. V novi livarni so prepogosti požari, manjši sicer, škoda pa se kljub temu giblje vsakokrat okrog 10 starih milijonov. Tudi zunanje sodelavce kdaj pa kdaj zamika kakšna reč. Nekdo je odnesel 24 kosov cevi različnega premera, dolžine 2 m in 12 kosov U profila po 2 m dolžine. Nič bolje ne ravnamo s surovinami. Koliko vsega mimogrede porazgubimo in material, ki bi ga morali vgraditi, ni vgrajen. Tega nihče ne kontrolira. Po mnenju nekaterih, bi bilo pametno namestiti človeka, ki bi kontroliral porabo surovin in materiala. Po nekaterih podatkih iz malomarnosti zapravimo toliko surovin in materiala, da bi lahko vsak izmed nas na plačilni dan nesel domov tudi 2000 ali 3000 din več. Se ne bi splačalo vsaj za to, če že zaradi drugega ne, spremeniti odnosa do družbene lastnine. Na sestanku je bilo rečeno, da bodo poostrili kontrolo in drugače kot doslej izpostavili odgovornost vse od preddelavca do direktorja. Na disciplinski komisiji pa bodo za tatvine in podobne prekrške odmerili najstrožjo kazen. V. Peklar 25. maj - dan mladosti Mladinska konferenca ZSMS TGA je pripravila ob 25. maju — dnevu mladosti svečano sejo' in razstavo fotografij na temo MLADI IN DELO. Svečano sejo je pričel Vekoslav Cestnik, podpredsednik konserence ZSM TGA, ki je pozdravil vse navzoče. Sledil je govor predsednika mladine TGA Marjana Kumra, ki je na kratko orisal nastanek in zgodovino ZSMJ, dneva mladosti in štafete. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole iz Kidričevega z zanimivim programom, ki je zajemal področja na temo »današnja mladina«. Po kulturnem programu so mladinkam in mladincem podelili bronaste znake za uspešno delo v osnovnih organiza-jah ZSMS TGA. Nagrajenece so predlagale osnovne organizacije in DSSS. Bronasti znak za uspešno delo so prejeli: Janez Liponk in Janez Cvetko iz tozda Predelava aluminija, Milan Šmigoc in Zdravko Erlih iz tozda Kontrola kvalitete, Janez Bezjak iz tozda Tovarna glinice, Ciril Majcen iz tozda Promet, Neva Ketiš in Marija Fuks iz DSSS, Mladen Raca, Tomaž Habjanič in Bojan Bedenik iz tozda Proizvodnja aluminija, Stanko Kolar, Stanko Vedlin in Živko Lazič iz tozda Vzdrževanje. Bronaste znake je podelil predsednik ZSM TGA Marjan Kumer. Sledila je otvoritev razstave fotografij, s kratko razlago, kii sta jo podala predsednik osnovne organizacije mladine iz tozda Predelava aluminija Janez Liponik in mentor te osnovne organizacije Đorđe Panzalović, ki sta obenem avtorja razstavljenih fotografij. V zahvalo za dosedanje delo je ta osnovna organizacija prejela knjigo. Na svečano sejo so bili povabljeni tudi dijaki srednješolskega centra iz Ptuja, ki so si ogledali tudi tovarno. Želimo, da bi bila razstava spodbuda tudi ostalim osnovnim organizacijam mladine za nadaljnje delo in pripravo česa podobnega, pa ne samo ob 25. maju ali katerem drugem prazniku, ampak čez vse leto. (Nadaljevanje s 1. strani) Med številnimi aktivnostmi nam je mladim posebno pri srcu »dan mladosti«, ko mladina in z njo vsi prebivalci Jugoslavije proslavljamo rojstni dan tovariša TITA. Prvi, M so mu čestivali, so bili mladi Kragujevčani. Spomladi leta 1945 so mu že v svobodni Jugoslaviji izročili štefetno palico kot simbol najboljših želja. Od takrat naprej vsako leto tisoče mladink — mladincev nosi po vsej Jugoslaviji štafetno palico. Na Titovo pobudo smo leta 1956 ta dan sprejeli za svoj dan; dan mladosti, dan športa, dan mlade generacije ter njenega duhovnega in telesnega razvoja. S tem dnevom mladi Jugoslavije vsako leto izražamo pripadnost Titovi poti, njegovim idejam in naši samoupravni socialistični družbi. Unial gostitelj XIII. srečanja aluminijašev 8. in 9. junija Aluminiada ’84 Dobitnik zlatega znaka TGA Veter je dvigoval oblačke prahu in jih vrtinčil okrog mene, vedno bolj me je skelelo v očeh in bilo mi je skoraj nerodno, tam nekje med rdečim in belim delom glinice, ko so hodili mimo mene delavci, kot da ni nič. Morda bi se z leti tudi jaz navadila na vse nevšečnosti, kaj bi mi drugo ostalo, tako kot se je navadil marsikdo, ki hodi to pot v dežju, vetru in snegu veliko let. Eden od teh je tudi moj sogovornik Jurij Zupanc, M sem ga morala najti prav tistega vetrovnega dne (zdaj že več kot pred mescem dni), kajti povedali so mi, da bo v drugi polovici maja že upokojenec. Skoraj verjeti nisem mogla, dokler mi tudi sam ni dejal: »Cisto res, od 14. maja me ne bo več tukaj«. Hočem ugotoviti, ali se te besede slišijo kako drugače, je v njih kaj trpkosti? Nič, ostajajo enake drugim, le nasmeh je bolj grenak. Tako vsak mesec odhajajo od nas ljudje, ki so rasli s tovarno, jo gradili in doživeli njen vzpon, ko je bilo ponos biti tegeajevec in ki tudi zdaj, čeprav najbolj prizadeti, upajo na vse dobro. Prijetno pojoča govorica pove, da tovariš Zupanc ni iz teh krajev, zato sva pogovor začela takole: »Rodil sem se na železnici (nasmeh) v Vojniku pri Celju v delavsko kmečki družini (tudi letnica ni skrivnost — 1925).« Odraščal je v najbolj viharnih letih zgodovine. Že kot šolar je z bratom sodeloval pri sokolih in tako je bila družina zaznamovana in čakali so na izselitev, vendar se na srečo to ni zgodilo. Leta 1943 je odšel v partizane in tam ostal vse do konca vojne. Deloval je na Dolenjskem, Jurij Zupanc Gorenjskem, največ pa v gornji Savinjski dolini. Za delo v NOB je bil odlikovan z medaljo zasluge za narod in ordenom za hrabrost. »Po osvoboditvi sem ostal v armiji vse do leta 1948, potem pa je prišla prelomnica, oditi na vojaško akademijo v SZ ali sleči uniformo. Odločil sem se za drugo«, Mu ni bilo žal, me zanima. »Ne, nikoli«, odločno pove, »kadar se za kaj zavestno odločim, mi ni žal. Potem sem bil kratek čas doma, nato pa sem se v Mariboru »srečal« z železnico in ji ostal zvest do danes. Ko se je leta 1954 začela proizvodnja v Kidričevem, sem prišel sem in ostal. Vključil sem se tudi v delo družbenopohtičnih organizacij in opravljal razne funkcije od tozda do sozda. Z veseljem sem delal, čeprav je bilo potrebno žrtvovati veliko prostega časa, saj sem delal v turnusu.« Pa vendar je ostal zvest železnici in delu v DPO vse do konca. Najprej je bil premi-kač, nato vodja premika, vlakovodja, vodja premika izmene. Vsako leto, kot to zahtevajo predpisi, je opravil preizkus znanja in tako bi nas lahko varno popeljal tudi izven tovarniškega dvorišča v svet. Prej, se spominja, je bilo veliko manj dela, saj je prihajalo manj tovora. Z delom in takim tempom pa je zadovoljen. Tudi odnosi med ljudmi so dobri. »Dobro smo organizirani, morda tudi zato, ker nas je malo«. O lanskih dogodkih pa je razmišljal takole: »Sam ukrep je bil nujen glede na skrhane odnose, ki so vladali med vodstvenim kadrom, ne med delavci. To kar je bilo, so bili oni krivi. Nikoli ni bilo videti, da bi se delavci kregali, za vse, kar se je dogajalo v halah, je prišel povod od drugod. Obsojam štrajke in podobna ravnanja delavcev, vendar menim, da so bili zavedeni ali premalo informirani. Vodstvo in družbenopolitične organizacije v tozdu v tistem trenutku niso odigrale svoje vloge. Po ukrepu so se stvari vsekakor spremenile. Vidi se, da je več discipline, odnosi med ljudmi so drugačni — lažje se je dogovarjati. Že res, da je vmes tudi nekaj strahu, toda ljudje gledajo na vodstvo drugače, bolj mu zaupajo, ko vidijo, da stvari tečejo dalje, predvsem MPPA1. Z veseljem sem spremljal informacije, kako se bližamo modernizaciji in kaj vse smo v tem kratkem času opravili. Prazne besede ne pomenijo nič več, bilo jih je dovolj. Danes rabimo dejanja. Odhajal bom s prijetnimi občutki, ko vidim, da je vodstvu uspelo premakniti stvari z mrtve točke. Veliko pa je stvari, ki se bodo še morale popraviti. Tudi mladi bi se morali bolj aktivno vključiti v družbenopolitično delo. Edino tu je uspeh. Poklicani so za to, da gradijo novo, da bodo imeli jutri boljše življenje, potem bodo imeli tudi vso pravico od družbe zahtevati varnost za jutri.« Trideset let je delal na železnici v TGA. Malo pred kancem je dobil zlati znak. Nekomu, ki dobro in pošteno dela, je to edino priznanje. Njemu ni bilo ne prvo, ne edino, vendar mu, v zbirki vseh, pomeni nekaj posebnega. Pred tremi leti je bil na pobudo občinskega komiteja ZKS predlagan za državno odlikovanje in dobil orden dela z zlatim vencem, predlani srebrni znak v tozdu, še pred tem srebrni znak sindikatov Slovenije, vmes pa še veliko priznanj. »Zlati znak mi je tiho (vendar javno) priznanje za delo v DPO in samopuravnih organih, kjer res nikoli nisem miroval, čeprav je bilo potrebno žrtvovati marsikatero prosto uro.« Žal nisem zapisala vsega. Veliko besed je šlo mimo beležke. Prijetno se je bilo pogovarjati z njim, zato sva velikokrat zašla tudi mimo napovedane teme, kazalci pa so se vedno bolj bližali tretji uri in čisto pozabila sem ga vprašati, ali bo ostal do jeseni, kakor ga snubijo v tozdu. Vera Peklar Narodna zaščita je temeljna oblika družbene samozaščite Na podlagi smernic za razvoj, organiziranje in delovanje narodne zaščite in programa aktivnosti v akciji NNNP 1984-85, ima pomembno mesto dopolnjevanje zasnove delovanja narodne zaščite v našem samozaščitnem in obrambnem sistemu. V vsa okolja našega dela in življenja je prodrlo spoznanje, da je naša samostojnost, neodvisnost in varnost, odvisna od nas samih. Zato se področje družbene samozaščite obravnava vse bolj kot naša vsakdanja delovna in življenjska obveznost. Čeprav smo dosegli v zadnjem času na tem področju pomembne uspehe, pa je pred nami še veliko vsebinskih nalog. Le-teh ni mogoče uresničiti čez noč, saj je družbena samozaščita dolgoročen proces, ki zahteva določen čas, aktivnost in stalno lastno preverjanje. V okviru samozaščitnih aktivnosti, smo se v Sloveniji usmerili tudi v dograjevanje dopolnjene zasnove narodne zaščite, ki predstavlja osnovo sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem pa znova in znova črpamo bogate izkušnje prav iz narodnoosvobodilne vojne, kjer je bila narodna zaščita izvirna frontna oblika revolucionarnega organiziranja ljudskih množic. V narodni zaščiti se je izvajala politična, zaščitna in borbena patrotična zavest in aktivnost ljudi. Vse te izkušnje iz množičnega samozaščitnega in borbenega delovanja narodne zaščite, pa so osnova za delo v temeljnih delovnih in življenjskih okoljih, tako v mestu, ulici, tovarni, kot na vasi in v sleherni hiši. V zadnjih šestih letih smo dosegli na področju narodne zaščite pomembne uspehe. V vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, je organizirana narodna zaščita, imenovani so načeniki, velik del pripadnikov se je usposobil za svoje naloge in se seznanil z orožjem ter njegovo uporabo. Narodna zaščita se je preizkusila pri varovanju in zaščiti objektov, proizvodnih sredstev, sodelovala je pri zavarovanju in varnem organiziranju številnih shodov in prireditev, skrbela za red in meri in pomagala pri mnogih pomembnih akcijah organov za notranje zadeve. Ob ustrezni družbenopolitični mobilizaciji, se je narodna zaščita uveljavila kot nepogrešljiva, mobilna in uspešna oblika samozaščitnega delovanja in ravnanja. Vse te izkušnje v delovanju, pa so bile tudi osnova za idejne usmeritve, ki sta jih sprejela 8. in 9. kongres ZKS, konkretiziral pa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, sprejet v letu 1982. Temeljna funkcija narodne zaščite je opredeljena kot najširša organizirana družbena preventiva na po- (Nadaljevanje na 4. strani) dročju varnosti in obrambe. Na tej osnovi pa ima sleherni delavec in občan, ne le pravico, temveč tudi dolžnost organizirano delovati v narodni zaščiti in s tem varovati ter braniti pogoje svojega življenja in dela ter lastno in družbeno varnost. Za realizacijo vseh nalog s tega področja pa je potrebno stalno preverjanje delovanja, organiziranosti, vodenja in usposobljenosti pripadnikov. Ob vsem tem pa je pomembno, da opravljamo naloge narodne zaščite v času, ko m nismo na delovnem mestu ali poklicani k opravljanju vojaške ali druge obrambne dolžnosti. Na ta način omogočamo kar najboljše pogoje za nemoteno delo in življenje. Glede na to, da narodna zaščita opravlja določene samozaščitne in obrambne naloge v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni in v vojni na začasno zasedenem ozemlju, morajo biti pripadniki tudi osposobljeni za opravljanje teh nalog. Da pa so le-te kar najbolje opravljene, so z zakonom opredeljena tudi posebna pooblastila, ki jih pripadniki izvršujejo, če to zah tevajo varnostne razmere, ali če tako določi pristojni komite za SLO in dru žbeno samozaščito. Naloge narodne zaščite, pripadnikov ter vseh ostalih izvajalcev, so opredeljene v načrtu za delovanje- narodne zaščite, ki je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta. Iz načrta lahko povzamemo, da opravlja narodna zaščita v različnih razmerah samostojno ali v povezavi z organi za notranje zadeve, oboroženimi silami ali drugimi dejavniki družbene samozaščite zlasti naloge varovanja in zavarovanja, naloge, ki zagotavljajo nemoteno delovanje družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema, sodeluje pri opravljanju posledic nesreč, sodeluje pri izvajanju eventualne evakuacije prebivalstva in materialnih dobrin, v vojni pa vse možne oblike odpora do oboroženega boja. Opredeljene naloge narodne zaščite v različnih varnostnih in obrambnih razmerah, pa so osnova za opredelitev organizacije delovanja, povezovanja, razporeditve delovnih ljudi in občanov in konkretnega izvajanja. Vse to pa še ni zadosten pogoje za uspešno delovanje na tem področju. Enako pomembna je med drugim tudi realna ocena varnostnih in obrambnih razmer, ki jo mora imeti sleherna sredina. Da bi uspešno uveljavili dopolnjeno zasnovo narodne zaščite v organizacijskem in vsebinskem smislu, se moramo ustrezno organizirati in usposabljati, pa tudi preverjati našo usposobljenost za izvajanje samozaščitnih in obrambnih nalog. Zato bomo v letu 1984-85, usmerili vse naše aktivnosti v akciji NNNP v: — uresničevanje koncepta dopolnjene zasnove narodne zaščite, — zaščito pred jedrskimi, biološkim in kemičnim orožjem, — krepitev samoupravne delavske kontrole in — varstvo človekovega delovanja in življenjskega okolja. Poleg tega pa se nadaljuje s stalnimi in konkretnimi aktivnostmi za: — večjo prometno varnost, — boljšo zaščito pri delu in — izboljšanje požarne varnosti. Za uresničevanje nalog v akciji NNNP 1984-85 je Koordinacijski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinsld konferenci SZDL obravnaval in sprejel usmeritve ter imenoval odbor za pripravo programa aktivnosti in spremljanje akcije NNNP. Vse temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbene organizacije, društva in drugi, so prejelei programe aktivnosti akcije NNNP in usmeritve za delo v svojih sredinah. Delovne ljudi in občane pozivamo, da spremljajo vse informacije, ki jih posreduje radio in televizija, časopisje, tovarniška glasila, posebno pa revijza »Naša obramba«, ki redno objavlja'gradiva za samozaščitno in obrambno usposabljanje. Na osnovi programa za dopolnitev zasnove narodne zaščite, so naslednje prednostne naloge: 1. opredelitev organiziranosti narodne zaščite v statutu ali s sklepom samoupravnega organa, 2. v vseh sredinah, kjer bo organizirana narodna zaščita, določiti skupine za izvajanje posameznih nalog, 3. Krajevne skupnosti sklenejo samoupravni sporazum z OZD?, ki imajo manj kot 30 zaposlenih. S samoupravnim sporazumom opredelijo medsebojna razmerja, način delovanja in druge obveznosti, 4. pregledati ustreznost kadrovske popolnitve za vodenje narodne zaščite in dopolniti tako, da so v vodstvu načelnik, namestnik in pomočniki 5. izdelava načrta za delovanje narodne zaščite v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih dogajanjih, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni na nezasedenem in na začasno zasedenem ozemlju, 6. praktivčno usposabljanje načenikov in namestnikov ter pripadnikov po skupinah, kakršne bodo organizirane v posameznih okoljih. Iz gradiva Koordinacijskega odbora za SLO in DS pri OK SZDL Viktorija Petauer Trimesečni rezultat poslovanja v tozdu LLBK Delavski svet TOZD Livarna Trbovlje in zbor delavcev sta v mesecu aprilu 1984 obravnavala in sprejela poslovno poročilo in rezultat poslovanja v tromesečju letošnjega leta. Obseg poslovanja naše TOZD v prvem tromesečju je obsegal: — proizvodnjo visokotlačnih odlitkov lastne livarne, — odlitke kooperantov v naši poslovno-tehnični organizaciji, — storitve orodjarne, — prodajo livnih orodij drugih izdelovalcev v naši poslovno tehnični organizaciji, — ostalo proizvodno realizacijo. V tem obdobju je znašala lastna proizvodna realizacija 429.527 kg, kar je v primerjavi z letom 1983 za 34 % več, v primerjavi s planom za to obdobje pa 10 % manj. Celotna proizvodna realizacija znaša za to obdobje 540.088 kg, kar je za 30 % več od lanske in 1 % pod četrtletnim planom. Fakturirana realizacija je znašala 185,837.958 din, nasproti letu 1983 je indeks 217, v primerjavi s planom za prvi kvartal 1984, pa je indeks 122. Te vrednosti predstavljajo bruto fakturirano realizacijo, pri kateri niso upoštevani bre-mepisi oz. izdani dobropisi. V tem obdobju smo prejeli bre-mepisov v višini 9,108.733 din, izdanih dobropisov pa je bilo v vrednosti 25,720.848 din. Na višini fakturirane realizacije v primerjavi s prvim kvartalom 1983 je vplival za 30 % povečani obseg proizvodnje in zvišanje prodajne cene naših odlitkov. Stopnja izmeta v procesu proizvodnje, se je v primerjavi z lanskim obdobjem znižala, saj znaša letos 0,97 % glede na odlito količino, v lanskem letu, oz. enakem obdobju lani, pa je znašala 1,91 %. Ti podat- ki sicer niso dokončni, ker se stopnja izmeta spreminja zaradi naknadno odkritih napak na izdelkih. Občutno pa je porasla stopnja izmeta zaradi reklamacij. Bolniški izostanki v letošnjem četrtletju znašajo poprečno 10,5 % od skupnega fonda ur in so v primerjavi z lanskim letom (poprečno 11,4 %) nižji. Vendar pa je očitno naraščanje bolniških izostankov v proizvodnih oddelkih in nižanje % izostankov v vodstvu proizvodnje v strokovnih službah TOZD. Neupravičeni izostanki so v primerjavi z lanskim obdobjem porasli od 0,2 % na 0,6 % od skupnega fonda ur — poprečno — v livarni so narasli od 0,5 % na 2,1 %, v oddelku čistilnice pa so še vedno relativno nizki — 0,2 % od skupnega fonda ur v odd. čistilnice. Če hočemo, da preprečimo naraščanje teh izostankov, bomo morali sprejeti učinkovite ukrepe in jih dosledno izvajati. V prvem četrtletju 1984, smo opravili skupno 12.379 nadur, kar je 10,1 % od skupnega fonda ur. Od tega je bilo 8.348 nadur opravljeno v proizvodnji, 4.031 ur pa je 'bilo opravljenih v režiji. Nadurno delo je poraslo od 9,2 % od skupnega fonda ur v prvem kvartalu 1983, na 10,1 % v letošnjem enakem obdobju. Povečano število nadur je bilo opravljeno predvsem v oddelkih livarne in orodjarne, zaradi večjega obsega proizvodnje in zaradi nadomeščanja delavcev, ki so v bolniškem staležu. Neto osebni dohodki so v prvem kvartalu 1984 znašali-14.303,241 din in so se v primerjavi s prvim kvartalom 1983 povečali za 62,8 % in sicer (Nadaljevanje na 5. strani) Viličar Zveza socialistične mladine Slovenije v odpravljanju računalniške nepismenosti V zadnjih dveh desetletjih je v svetu prišlo do nekaterih bistvenih tehnoloških sprememb. Ključne inovacije so bile vpeljane v številna tehnološka področja. Zlasti velja izpostaviti revolucionarne tehnološke dosežke na področju mikroelektronike, industrijske robotike, telekomunikacij in informatike. Spremembe na teh področjih imajo izredno globok vpliv na vse druge sektorje proizvodnje z izrednimi posledicami na razvoj gospodarstva in celotne družbe. Na področju mikroelektronike smo priča dramatičnim spremerti" bam. Vezja z enakmi funkcijami izvedena v »klasični« tehnologiji, so se na osnovi mikroelek-tronske tehnologije zmanjšala več stotisočkrat, stroški pa so se znižali milijonkrat. Zato upravičeno primerjamo mikroelektron-sko revolucijo z revolucijo, ki jo je prinesla v mehanizacijo uvedba parnega stroja. Vzrok vsekakor tiči v dejstvu, da je mikroelektronika podlaga informatiki. Vsa mikroelektronika in na njeni podlagi zgrajena informacijska industrija, je reprodukcijsko področje, kjer je znanje glavna proizvajalna sila. Znanje je pogoj v vseh panogah, ki uporabljajo tehnične proizvajalne naprave in sisteme na tej podlagi, obenem pa je tudi objekt proizvodnje (software). Potemtakem je software znanje v pravem pomenu- besede proizvajalna sila in blago obenem, ki ima tržno vrednost in v katerem je — po klasikih marksizma — zajeto tudi presežno delo. V svetovni družbenoekonomski razporeditvi sil stopnja razvoja mikroelektronike povečuje prepad med razvitimi in nerazvitimi in postaja vedno bolj neposred- (Nadaljevanje s 4. strani) zaradi višje vrednosti točke in povprečnega števila zaposlenih. V tem kvartalu smo imeli 224 zaposlenih delavcev (poprečno), plan za to obdobje pa je 235 zaposlenih. Vendar pa je dz plačilnih list in seštevka rednega fonda ur in opravljenih nadur, ta številka nekoliko drugačna in je bilo v prvem kvartalu dejansko zaposlenih 247 delavcev. Tudi v tem četrtletju je očiten porast fluktuacije delavcev v naši TOZD, predvsem v proizvodnih oddelkih. Ustvarjen celotni dohodek v prvem kvartalu 1984 je znašal 182,482.148,10 din odhodki v tem obdobju so znašali 149,394.227,01 din, dohodek znaša 33,087.921,09 din. Čistega dohodka smo ustvarili 26,327.236,59 din, za akontacijo za OD smo porabili 18,426.090,25 din, za stan. prispevek 856.206,00 din, za sklad skupne porabe 1,282.500,00 din, za rezervni sklad 1,323.517,00 din, za poslovni sklad 4,438.923,34 din. no sredstvo za nadaljevanje ekonomske in vsakršne dominacije držav nad državami, razredov nad razredi, bogatih nad revnimi. Zavoljo naštetih dejstev podru-žbljanja računalniškega znanja in uvajanje mikroelektronske tehnologije in zgolj prestižnega pomena, temveč vprašanje bodočnosti družbe in konkurentnosti v mednarodni delitvi dela. Ni pretirana trditev, da to pomeni tudi vprašanje preživetja te družbe. V Sloveniji se z mikroelektron-sko revolucijo še zdaleč ne soočamo v takem obsegu kot v razvitih državah. Stanje v proizvodnji kaže na nizko tehnično opremljenost dela, ki vsebuje največji delež ročnega dela v Jugoslaviji. Opraviti imamo tudi z neučinkovito in drago organizacijo proizvodnje in upravljanja, ki je tudi posledica nerazvitega informacijskega sistema. Vzroki prepočasnega tehnološkega razvoja sta vsekakor gospodarski mehanizem in ekonomska politika, ki sta dolga leta omogočala pridobivanje dohodka na nekvalitetnih faktorjih: z naraščanjem cen, z zapiranjem trga, s preko-mernm zadolževanjem itd. Organizacije združenega dela niso bile pod tehnološkim pritiskom, zato tudi niso bila na razpolago ustrezna sredstva in kadri, ki naj bi uresničevali tehnološki razvoj. Tako stanje je pripeljalo do nujnega spoznanja in usmeritve, da s prestrukturiranjem gospodarstva pričnemo loviti korak z razvitim svetom. Komisija zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilzacije je v Temeljih strategije tehnološkega razvoja opredelila, da bomo v mikroelektroniki ujeli stik z razvitimi s prenosom mikroelektron- V naši proizvodnji oziroma poslovanju ne moremo mimo problemov, ki so še vedno aktualni: rast nesorazmerja med poslovnimi stroški in prodajnimi cenami in to v negativnem smislu, velika fluktuacija delovne sile, ki jo imamo predvsem zaradi nerešenih stanovanjskih problemov, težkih delovnih pogojev in nizkih, oz. še vedno nizkih osebnih dohodkov. Fizični obseg v planirani višini nam je težko dosegljiv zaradi vedno novega priučeva-nja delavcev (fluktuacija) in pa tudi zaradi iztrošenosti naših livnih orodij, katerih uporabnost je že vprašljiva in naša orodna služba le z največjimi napori uspeva zagotavljati funkcionalnost orodij. Delavci TOZD LLBK so poslovno poročilo in trimesečen rezultat poslovanja sprejeli dne 26. 4. 1984. ske tehnologije v tiste panoge in grupacije (npr.kmetijstvo, strojegradnja, elektroindustrija, gradbeništvo, tekstil, usnje), kjer i-mamo možnosti v mednarodni delitvi dela. S stališča človeškega dejavnika se mikroelektronska tehnologija ne more razvijati brez množične motivacije in množične ustvarjalnosti. Rezultati mikroelektronske revolucije temelje na „motivaciji vseh, ki sodelujejo pri njenem snovanju in ne le znanstvenih, poslovnih, administrativnih ali državnih vrhov. Zato je potrebno poleg ostalih pogojev zagotoviti tudi množično izobraževanje ljudi. Le-ti bodo namreč nosilci modernizacije proizvodnje, upravljanja in množični uporabniki sodobnih izdelkov. Ključni argument, ki vodi ZSMS, da se zavzema za množično izobraževanje s področja računalništva, tiči v našem samoupravnem sistemu. Podružbimo vladanje novih tehnologij. Delav-pa ga lahko z vsesplošnim in vsestranskim izobraževanjem za obča —- samoupravljalca moramo naučiti novih tehnologij in tega, kako naj jih uporablja in dalje razvija. Čimbolj bo to znanje vsesplošno in razdeljeno, tem manjše so možnosti za priviligiran položaj nosilcev znanja v procesu reprodukcije kljub še tako razvitemu samoupravnemu odločanju o materialnem družbenem kapitalu. Stanje v podružbljanju znanja na področju računalništva je pri nas v tem trenutku naslednje: — ZSMS se zavzema, da dobe osnovna računalniška znanja v vzgojnoizobraževalnem procesu vsi mladi od osnovne šole naprej (v OŠ je teh vsebin odločno premalo, v SŠ računalništvo kot predmet posluša približno 50 % generacije). Medtem ko so v učnih načrtih ta znanja deloma zastopana (čeprav še vedno ne dovolj) pa je stanje na področju opremljenosti šol z računalniki katastrofalna in prepuščena v glavnem iznajdljivosti posameznih šol in sredin. — razširjenost osebnih računalnikov se v Jugoslaviji sploh ne more primerjati z razširjenostjo v razvitih državah. Situacija je še težja zato, ker je uvoz tujih osebnh računalnikov prepovedan, oz. omejen. Osebni računalniki domače izdelave zaradi velikanskih materialnih in kadrovskih potencialov, ki jih je potrebno zagotoviti za razvoj, niso, pa tudi ne bodo konkurenčni ne v kvalitetnem pogledu kot tudi ne v ceni. — veliki računalniški sistemi so pri nas v glavnem zaprti. Le težko posameznik najame računalniški čas in prostor, ki bi ga uporabljal za svoje namene, poleg tega pa je oboje tudi zelo drago. Tako so tudi veliki računalniški sistemi nedostopni širokim množicam, — strokovne in poljudne literature o računalništvu in informacijskih vedah je v slovenščini malo, tuja pa je dostopna le v redkih knjižnicah, inštitutih in delovnih organizacijah, — pedagoški kader, z redkimi izjemami, ni usposobljen za podajanje računalniških znanj, Da bi odpravili nezadovoljivo stanje na tem področju, je Pred-sestvo Republiške konference ZSM Slovenije na 19. seji, 30. marca 1984 sprejelo naslednja stališča in sklepe: 1. Nezadovoljivo stanje na tem področju bo lahko odpravila le vztrajna, koordinirana aktivnost množice dejavnikov na tem področju. Aktivnosti, ki jih predlaga ZSMS so le tisti najnujnejši ukrepi s katerimi bomo omogočili minimalne pogoje za pridobivanje računalniških znanj. Zavoljo tega ZSMS predlaga, da se o tej problematiki razpravlja v Skupščini SR Slovenije in da se v zaključkih zaveže vse dejavnike za odpravljanje računalniške nepismenosti. 2. Zavod SR Slovenije za šolstvo naj z ostalimi institucijami, pregleda zastopanost računalniških vsebin v vseh osnovnošolskih in srednješolskeh programih in poskrbi, da se programi dobolni-jo. Potrebno je narediti tudi pregled programov na višjih in visokih šolah. Zlasti v kadrovskih šolah morajo biti programi računalniških znanj bogatejši in popolnejši. 3. Zavod SR Slovenije za šolstvo naj pripravi program usposabljanja srednješolskih in osnovnošolskih učiteljev in kvalitetne učbenike ter priročnike za osnovno šolo in šole srednejga usmerjenega izobraževanja. Resneje je potrebno pristopiti k izdelavi metodike poučevanja računalniških vsebin. 4. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje naj pripravi program opremljanja osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraževanja z osebnimi računalniki in z večjimi računalniškimi sistemi. Slednje je lahok akcija, v katero se lahko uspešno vključi združeno .delo (izraba neizkoriščenih zmogljivosti računalnikov v OZD). Sodelovanje na področju računalništva lahko postane konkretna oblika povezave OZD s šolo v okviru istega kraja ne zgolj pri zagotavljanju strojne opreme, temveč tudi pri nudenju strokovne pomoči (računalniški strokovnjaki — mentorji). 5. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj zagotovi poti in mehanizme za uvoz primerne tuje poljudne in strokovne literature in z njo opremi osnovnošolske, srednješolske in fakultetne knjižnice. 6. Izobraževalne skupnosti naj z ustrezno delitvijo sredstev omogočijo nabavo primernih osebnih računalnikov za potrebe osnovnih in srednjih šol. 7. Zaradi pomembnosti tega vprašanja morajo organizacije ZSMS v oblike in metode dela uvrščati vsebine za spreminjanje zjavesti o vlogi in pomenu mikroelektronske revolucije v na- (Nadaljevanje na 6. strani) Viktorija Petauer Nezgode v aprilu Na delo Na poti Skupaj TOZD Glinica 4 0 4 TOZD Proizvodnja al. 5 1 6 TOZD Predelava al. 2 0 2 TOZD Vzdrževanje 7 0 7 Skupaj : 18 1 19 VZROKI NEZGOD: el. naprave, stopnišče, el. celica, ročno orodje, prah, opekla, livni stroj, tek. aluminija, vakumska posoda, prebi-jalec skorje, os. avtomobil, cev za zrak, el. peč, neravna tla, avtoklav, brusilni stroj in vogonet. TOZD Glinica 1. ŠERUGA EDI, mat. št. 2306, roj. 14. 3. 1935, stanujoč Hajdoše 2, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — kotlarna, se_ je poškodoval 27. aprila. Pri dvigovanju vogoneta za pepel, ki se je iztiril na progo, mu je stisnilo kazalec desne roke med okvirjem vozička in zaključkom proge. 2. BERANIČ FRANC, mat. št. 4421, roj. 13. 7. 1955, stanujoč Lovrenc na Dr. polju 15, zaposlen v TOZD Tovarna glinice, se je poškodoval 26. aprila. Ponesrečenec je na stabilnem brusilnem stroju brusil okroglo jeklo 0 12 mm. Nenadoma je iz neznanega vzroka brusilno ploščo razneslo pri čemer je delček plošče priletel ponesrečencu v obraz. Utrpel je vreznino pod desnim očesom. 3. TURK MARTIN, mat. št. 937, roj. 18. 10. 1925, stanujoč (Nadaljevanje s 5. strani) daljnem razvoju naše družbe (predavanja, tribune, okrogle mize, seminarji, politične šole, mladinske delovne akcije, organizacije razstav, sejmov, itd.). 8. ZSMS predlaga, da Zvezni izvršni svet uvrsti osebne računalnike med predmete široke potrošnje. Sedanja delitev, ki uvršča osebne računalnike med opremo onemogoča tako uvoz kot prodajo v konsignaciji. Zvezni izvršni svet naj spremeni določbe carinskega odloka, ki onemogočajo uvoz osebnih računalnikov. Carinska stopnja za u-voz osebnih računalnikov. Carinska stopnja za uvoz naj bo minimalna oziroma naj se ukine. 9. Gospodarska zbornica Slovenije naj skupaj s pooblaščenimi delovnimi organizacijami poskrbi za konsignacijsko prodajo osebnih računalnikov. 10. Domače osebne računalnike je potrebno nuditi pod ugodnimi pogoji (kredit). Kljub temu, da domači osebni računalniki niso in ne bodo konkurenčni tujim, vidimo v njihovem razvoju in izdelavi predvsem usposabljanje lastnih materialnih in kadrovskih potencialov za' učinkovito poseganje na področjih, ki so opredeljeni v Temeljih strategije tehnološkega razvoja. Gerečja vas 1/a, zaposlen v TOZD Glinica — rdeči del, se je poškodoval 29. aprila. Pri zapiranju odzračevalnega ventila na avtoklavu A 9 ga je para opekla nad zapestjem leve roke. 4. IVANČIČ IVAN, mat. št. 709, roj. 21. 3. 1930, stanujoč Apače 271, zaposlen v TOZD Glinica — rdeči del, se je poškodoval 14. aprila. Pri hoji od mokrih mlinov proti pripravi luga se je spotaknil in je padel. Pri padcu je z nogo udaril ob rob betonske konstrukcije, pri čemer je utrpel udarec kolena desne noge in lakta desne roke. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. BELŠAK MILAN, mat. št. 5063, roj. 11. 10. 1954, stanujoč Kidričevo 13, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — HB, se je poškodoval 10. aprila. Pri čiščenju gorilcev peči na 500 vrsti s pomočjo jeklenega droga, je zaradi dotrajanih rokavic (vroči drog) utrpel opeklino med palcem in kazalcem leve roke. 2. ŠIROVNIK LUDVIK, mat. št. 5979, roj. 21. 8. 1943, stanujoč Naraplje 25, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija 11. V ZSMS dajemo pobudo, da se ustanovi ali preusmeri katera od obstoječih revij na mikro-računalniško področje. Mladinski informativni mediji naj namenjajo več prostora računalništvu in mikroelektronski revoluciji. Zavzemamo se za uvedbo rubrik za izmenjavo programov. Dober zgled delovanja v tej smeri predstavlja Radio Študent, ki je osnoval programsko knjižnico in oddaja poslušalcem vsak dan programe za osebni računalnik. 12. Široka gibanja ne bodo mogle pokreniti zgolj profesionalne institucije. Zato v ZSMS vidimo v okviru aktivnosti pri odpravljanju računalniške nepismenosti veliko vlogo Zveze organizacij za tehnično kulturo. Le-ta je že storila prve korake v tej smeri (mikroračunalniški sejmi, poletni tabori računalništva). Zato moramo v ZSMS pri realizaciji odpravljanja računalniške nepismenosti storiti vse, da omogočamo organizacijam tehnične kulture pogoje in možnosti za delovanje v tej smeri. 13. Zveza socialistične mladine Slovenije daje pobudo Zvezi delavskih univerz, da pričnejo Delavske univerze z usposabljanjem odraslih o vlogi in pomenu mik-roelektronske revolucije ter spoznavanju. Pripravil M, Jankovič HA, se je poškodoval 10. aprila. Ponesrečenec je prebijal peč 240 s pnevmatskim prebi-jalcem. V tem trenutku je mimo pripeljal traktor s črpal-nim loncem, ki je zategnil cev, katera se je na spoju razstavila. Razstavljena cev s kovinsko spojko je začela zaradi pritiska zraka opletati in je ponesrečenca udarila po levi strani obraza. Utrpel je zlom nosu, zoba ter vreznino pod levim očesom. 3. FIŠER MILAN, mat. št. 6338, roj. 24. 7. 1960, stanujoč Žabjak 5, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — HA, se je poškodoval 16. aprila. Ponesrečenec se je peljal s kolesom z motorjem iz službe domov. Pri prečkanju magistralne ceste Ptuj—Macelj v Zg. Hajdini je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Maxu Aufischer iz Avstrije, kateri je peljal po prednostni cesti. Pri trčenju je ponesrečenec dobil hude poškodbe, zaradi katerih je naslednji dan v Ptujski bolnišnici umrl. 4. KURBUS JANEZ, mat. št. 4064, roj. 3. 8. 1952, stanujoč Kajuhova 1, se je poškodoval 23. aprila. Zaposlen je v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A. Ponesrečenec je s pnevmatskim prebij alcem prebijal skorjo na el. celici 216. Pri sestopu s prebijalca mu je spodrsnilo in si je pri tem zvil gleženj leve noge. 5. FIŠER FRANC, mat. št. 2373, roj. 23. 3. 1935, stanujoč Ptujska gora 54, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 14. aprila. Ponesrečenec je peljal pnevmatski prebijalec na popravilo v delavnico. Pri odpenjanju vlečnega droga mu je ta padel na nart desne noge. 6. LAZAR RUDOLF, mat. št. 1595, roj. 4. 8. 1932, stanujoč Sodinoi 63, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — pomožni obrat, se je poškodoval 18. aprila. Pri transportu oz. dvigu vakumske posode mu je stisnilo zapestje desne roke nad vakumsko posodo in zaščitno ograjo. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. KISERZBERGER ZDRAVKO, mat. št. 5509, roj. 3. 6. 1960, stanujoč Stogovei 35, zaposlen v TOZD Predelava aluminija, se je poškodoval 14. aprila. Pri vlivanju na horizontalnem livnem stroju je ponesrečenec hotel očistiti di-zo, zato je z desno roko segel nad kokile. Medtem je v ko-kili prišlo do eksplozije zaradi poškodovane kokile in je tekoči al. ponesrečenca opekel nad zapestjem desne roke, nad zaščitno rokavico in rokavom predpasnika. 2. KMETEC ANTON, mat. št. 4310, roj. 4. 1. 1948, stanujoč Slovenja vas 22, zaposlen v TOZD Predelava aluminija, se je poškodoval 30. aprila. Po končanem vlivanju bram je hotel izvleči livno dizo pri čemer je iznenada bruhnila talina iz mesta, kjer je bila diza, ponesrečencu v obraz in prsa. Pri tem je utrpel opeklino vratu in prsi. TOZD VZDRŽEVANJE 1. KNEZ BORIS, mat. št. 4740, roj. 21. 6. 1953, stanujoč Belšakova 1/a, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — nabavno skladišče, se je poškodoval 12. aprila. Nezgoda se je pripetila v kalcinaciji I skladišče opeke. Pri zlaganju opeke na paleto, mu je opeka padla na nogo. Poškodovanec je utrpel poškodbo stopala na desni nogi. 2. DOLENC FRANC, mat. št. 3742, roj. 9. 5. 1938, stanujoč Lovrenc na D. p. 122/a, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 9. aprila. Pri vstopu v razklop KS je veter zaloputnil vrata, kar je povzročilo, da se je iz vrat vsula večja količina prahu. Poškodovanec je pri tem dobil tujek v levo oko. 3. BEK SREČKO, mat. št. 4539, roj. 14. 12. 1956, stanujoč Mladinska 5 Kidričevo, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 17. aprila. Delovna nezgoda se je pripetila v mokrih mlinih. Pri čiščenju prenosnika za severni mlin si je poškodoval prst sredinec na desni roki. 4. MEDVED MIRKO, mat. št. 3932, roj. 3. 11. 1949, stanujoč Lovrenc na D. p. 115/a, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 23. aprila. Pri demontaži anode na el. celici mu je izpadla spona za anodni klin, ter mu je pri tem padla na stopalo desne noge. 5. MURŠEC FELIKS, mat. št. 2945, roj. 20. 10. 1941, stanujoč čučkova 7, Kidričevo, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — vodstvo, se je poškodoval 17. aprila. Na poti v pisarno k vodji operative TOZD Vzdrževanje je nerodno stopil na stopnico, pri čemer si je zvil gleženj desne noge. Vzrok: Osebni faktor. 6. VEHOVAR FRANC, mat. št. 437, roj. 15. 11. 1930, stanujoč Pragersko n. h., zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro, se je poškodoval 20. aprila. Delovna nezgoda se je pripetila v stikalnici. Pri odpravi slabega spoja na razdelilcu lastne rabe za odcep v trafo delavnico je prišlo do kratkega spoja žic od odcepa in pri tem do močnega plamena. Pri tem je poškodovanec dobil poškodbe po očeh in opekline po zapestju obeh rok. 7. HORVAT DRAGUTIN, mat. št .4357, roj. 28. 7. 1953, stanujoč Ob gozdu 9 — Njiverce, zaposlen v TOZD Vzdrževanje el., se je poškodoval 20. aprila. Delovna nezgoda se je pripetila v stikalnici. Pri odpravi slabega spoja na razdelilcu lastne rabe za odcep v trafo delavnico je prišlo do kratkega spoja žic od odcepa in pri tem do močnega plamena. Pri tem je poškodovanec dobil poškodbe po očeh in opeline po zapestju obeh rok. Frančka Zajšek UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - Delavci Uniala udeležite se prireditev s področja kulture, ki bodo potekala v času srečanj aluminijcev '84. AKTIVNOSTI : Četrtek 7. junija 1984 Prihod gostov kulturnega dela SAL v Ptuj. Sprejem in pozdrav gostov ob 21. uri v Hotelu Poetovio Ptuj. Petek 8. junija 1984 Pričetek povorke —• zbirno mesto pred šolo. Od 8.30 do 8.45. Avtobusi gredo na parkirne prostore na pomožno igrišče. Formiranje povorke. Odhod mimo četvorčkov na stadion TGA. V primeru slabega vremena bo zbirališče ob 9. uri pred menzo in otvoritev v menzi. — Ob 9. uri otvoritev na stadionu TGA. V kulturnem programu sodelujejo: 1. Satirični kabaret — Šibenik — ob 10. uri odhod v Ptuj v Srednješolski center — ob 11. uri nastop v Srdnješolskem centru — ob 12.30 kosilo v Kidričevem — ob 13.30 nastop v TGA 2. Mandolinski sestav Šibenik — ob 10. uri odhod v Trbovlje — tozd LLBK — ob 13. uri nastop v LLBK — ob 14.—15. uri kosilo v Trbovljah — ob 17.—18. uri povratek v Kidričevo — ob 20. uri nastop v skupnem programu za TGA v ODP 3. Folklora — Titovo Užice — ob 10. uri odhod čez Ptujsko goro in Štatenberg v Slovensko Bistrico — ob 13. uri nastop v Impolu — ob 14.—15. uri kosilo v Impolu — ob 17. uri povratek v Ptuj —■ ob 20. uri skupen nastop v ODP za TGA 4. Moški pevski zbor TGA — ob 20. uri skupni nastop skupin 1. Moški pevski zbor 3 pesmi 2. Mandolinski sestav Šibenik 3. Folklora Titovo Užice Po programu bo ples za delavce TGA in sodelujoče na SAL od 21.30 do 1.30. Igral bo »COMET«. Sobota 9. junija 1984 ob 9. uri prihod udeležencev na TRIM ob 11. uri zaključek SAL na stadionu vanju strategije in taktike projekta. Odgovorni za prdjekt je izdelal projektno nalogo, ki je izhodišče vseh nadaljnih aktivnosti na projektu. Te naloge so poverjene skrbništvu projekta, ki ga do nadaljnega vodi Ivan Kodrič v vlogi projekta. Dogovorjena zasnova in realizacija aktivnosti iz mrežnega plana so osnova za delo vodje projekta. V skrbništvu projekta so še vodje podprojektov. Celotni projekt je sestavljen namreč iz naslednjih podprojektov: — elektroliza C — elektroliza B — proizvodnja anod — sestava anod — livarna — vzdrževanje — kontrola — transport — ekologija in SVD — kadri — financiranje — marketing Izdelan je bil Informacijski sistem, ki omogoča lansiranje aktivnosti, oblikovanje strokovnih skupin kot tudi povratni tok informacij skrbništvu projekta o napredovanju del na aktivnosti oz. nastopu motnje. Da se je potrebno nalog resno in zavzeto lotiti in v planiranem roku dokončati, ni potrebno povdarjati. Naloge na MPPAI so prednostne, izgovarjanj na opise del in nalog in vrednotenje nalog ne priznavamo. Bolj kot kdajkoli prej je potrebno zavzeto delo in enoten nastop vseh tistih, ki bodo na projektu delali. To je edina možnost, da visoko zastavljene cilje tudi uresničimo. Kodrič Ivan, dipl. ing. Potek zaključka iger: ob 11. uri 1. zaključni govor predsednika organizacijskega odbora 2. podelitev priznanj in plaket 3. snemanje zastave SAL ob igranju jugoslovanske himne 4. nastop folklore iz Titovega Užica Od 12. do 13. ure odhod udeležencev na bazen; igral bo »CO MET« od 13. do 19. ure. SAL ’84 URNIK TEKMOVANJ SOVENSKA BISTRICA: dne 8. junija 1984 1. Rokomet: {2 igrišči) ob 11. uri — igrišče v športnem parku I. kolo (2 tekmi) igrišče pri osnovni šoli ob 12. uri — igrišče v športnem parku I. kolo (2 tekmi) igrišče pri osnovni šoli ob 15. uri — igrišče v športnem parku II. kolo (2 tekmi) igrišče pri osnovni šoli ob 16. uri — igrišče v športnem parku za III. kolo ob 16. uri — igrišče pri osnovni šoli za I. mesto 2. Odbojka: igrišči v športnem parku (2 igrišči) ob 11. uri — I. kolo (2 tekmi) ob 12, uri — I, kolo (2 tekmi) ob 15. uri — II. kolo (2 tekmi) ob 16. uri — za 3. mesto ob 16. uri — za 1. mesto 3. Namizni tenis: telovadnica v Slov. Bistrici 4 mize skupina A: miza št. 1 in miza št. 2 skupina B: miza št. 3 in miza št. 4 po skupinah: I. kolo ob 9. uri II. kolo ob 11. uri III. kolo ob 15. uri Razigravanje: ob 17. uri miza št. 1 za 1. mesto miza št. 2 za 3. mesto miza št. 3 za 5. mesto miza št. 4 za 7. mesto 4. Kegljanje: kegljišče TO v Slov. Konjicah od 9. do 13. ure — prve štiri moške ekipe od 13. do 17. ure — druge štiri moške ekipe od 17. do 18. ure — prve štiri ženske ekipe od 18. do 19. ure — druge štiri ženske ekipe KIDRIČEVO: dne 8. junija 1984 1. Mali nogomet: 2 igrišči pri NK Aluminij ob 10. uri — I. kolo (2 tekmi) ob 11. uri — I. kolo (2 tekmi) ob 15. uri •— II. kolo (2 tekmi) ob 16. uri — za 3. mesto ob 16. uri — za 1. mesto 2. Pričetek tekmovanj v streljanju za moške in ženske na avtomatskem strelišču »MLADIKA« v Ptuju ob 10. uri po razporedu. 3. Pričetek tekmovanja v šahu ob 10. uri v avli Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo. 4. Pričetek tekmovanja v pikadu ob 10. uri v avli Obrata družbene prehrane TGA. 5. Pričetek tekmovanja v partizanskem mnogoboju ob 10. uri na stadionu NK Aluminij (tek na 60 in 100 m, met bombe v cilj in skok z mesta) in strelišču pri stadionu NK Aluminij za streljanje. 6. Pričetek tekmovanja v vožnji s kolesom ob 10. uri na igrišču pri OŠ »Boris Kidrič« Kidričevo. 7. Pričetek tekmovanja v ruskem kegljanju ob 11. uri na bazenu v Kidričevem. UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL — UNIAL—UNIAL—UNIAL—UNIAL - UNIAL - UNIAL—UNIAL— Od zasnove do gradbenega dovoljenja V predzadnji številki ste se seznanili z zasnovo MPPAI iz katere ste dobiti vpogled v cilje projekta, kaj in kdaj bomo gradili, kakšna so potrebna finančna sredstva in kako jih bomo zagotovili. Ena zasnova več, ki jo čaka žalostni konec kot vse prejšnje, so ugotavljati nekateri. Zasnova se v osnovi bistveno ne razlikuje od prejšnjih niti v tehnični strukturi niti v realni višini predračunske vrednosti. Časi, v 'katerih prihaja na svetlo, so kvečjemu slabši od tistih, ko so nekatere zasnove imele zeleno luč, niso pa doživele višjih stopenj realizacije. Kaj je potem tisto, kar sedanji zasnovi daje upanje, da bo uresničena? Odgovor je v drugačni politiki projekta, ki se odraža v strategiji in taktiki predvsem v odnosu do zunanjih dejavnikov, ki so za usodo projekta odločilnega pomena. Težka preizkušnja čaka nosilce strategije projekta v obdobju do izdaje gradbenega dovoljenja, ko je potrebno opraviti- vsa pripravljalna dela vključno z zagotovitvijo virov financiranja. V nadaljevanju je podan opis nekaterih pomembnih aktivnosti. Družbena verifikacija projekta Projekt je prestal številne stopnje družbene verifikacije, vendar dvomi o smotrnosti dolgoročne proizvodnje aluminija na lokaciji v TGA še niso povsem razblinjeni. V dokumentih, ki načrtujejo dolgoročni razvoj SRS se postavlja vprašanje smotrnosti proizvodnje po I. 1995, v obdobju 1985-1995 pa se predvideva modernizacija na osnovi sedanjih količin električne energije, kar pomeni, da količinski cilj 70.000 ton aluminija po sedanji zasnovi ni uresničljiv. Vprašanje smotrnosti proizvodnje aluminija po I. 1995 postavi pod vprašaj tudi smotrnost modernizacije v obdobju 1985-1995, saj bo končni cilj modernizacije dosežen šele 1995, torej takrat, ko načrtovalci razvoja SRS ocenjujejo možnost oskrbe z aluminijem in drugih virov, predvsem iz drugih republik in iz uvoza. Slovenski delavec bi naj I. 20001 zdel oval robote in izdelke mikroelektronike, s proizvodnjo aluminija, ki požira električno energijo, onesnažuje okolje in nažira zdravje delavcev pa bi se naj ubadali drugi. Zelo vabljiva za ta model je ideja o sprostitvi zmogljivosti približno 100 MW električne moči, ki je investicijsko nekajkrat zahtevnejša od investicije v MPPAI. Za primerjavo samo podatek, da se po cenah iz I. 1983 ocenjuje investicijski vložek za 200 Gwh kolikor bi TGA dodatno potrebovala, še 7 milijard din. Če k temu dodamo še, da je MPPAI tudi kapitalno intenziven projekt in da je proizvodna cena obremenjena s transportnimi stroški boksita in po oceni nekaterih majhno zmogljivostjo, lahko analitik z metodami ocenjevanja »preko palca« hitro ugotovi, da projekt MPPAI iz narodnogospodarskega vidika ni smotrn. Dejstev, ki govorijo v prid dolgoročne proizvodnje aluminija na lokaciji TGA ne omenjajo. Naštejmo bistvena: — proizvodnja aluminija je strateškega pomena za vsako narodno gospodarstvo. Dokaz za to, je dejstvo da evropski pro» izvajalci aluminija ohranjajo in povečujejo zmogljivosti — na obstoječih lokacijah so stroški posodobitev nekajkrat nižji kot pri novogradnjah, zato je tudi proizvodna cena kljub dodatnim transportnim stroškom in majhnim zmogljivostim, konkurenčna. Sodobna tehnologija je rešila problem delovnih pogojev in varstva okolja. — za posodobitev naprav v drugih republikah so potrebna ne bistveno manjša vlaganja kot v TGA. Energetska situacija je drugod slabša kot v SRS, torej bo treba vlagati tudi v energetske objekte za potrebe proizvodnje aluminija. Zmogljivostim za proizvodnjo primarnega aluminija sledijo predelovalne kapacitete. Brom, okroglic in hlebčkov, od katerih živi delavec v SOZD Unial ni pričakovati. Tudi ni upati, da bodo porabniki pločevin, profilov cevi in folij dobivali te proizvode v željenih rokih in po konkurenčnih cenah, saj že današnje izkušnje kažejo, da je hlebček od drugod dražji ,kot naša folija. Kljub dilemam je proces družbene verifikacije stekel. Pomembno je, da so projekt verificirali tisti, ki aluminij rabijo. S podpisom SaS o združevanju sredstev in prilivom teh sredstev se bodo, upajrpo, spremenili tudi pogledi uradnih načrtovalcev. Projekt je bil obravnavan na Splošnem združenju črne in barvaste metalurgije, na splošnem združenju kovinske industrije ter na komisiji za oceno investicij. Na zasnovo in upravičenost ni bilo pripomb. Komisija za oceno investicij je dala priporočila, ki bi jih naj upoštevali pri izdelavi investicijskega programa. S pritekanjem sredstev se ure- sničuje tudi predvidena finančna konstrukcija, po kateri predstavljajo lastna in združena sredstva približno polovico vseh potrebnih sredstev. Združeno delo se je torej izteklo za projekt. Do danes ni dan odgovor ali bo na razpolago dodatna potrebna količina električne energije, vendar imamo v rokah dokaz, da smo sredstva za dodatno moč združi- li. Normalno bi bilo, da tudi drugi podpisnik pogodbe (EGS) svojo obveznost izpolni, ne pa da se izgovarja, da se je premalo investiralo, da zamujenega ni možno nadoknaditi in da nam v naslednjih letih grozijo redukcije in s tem v zvezi nesposobnost zagotavljanja povečanih količin električne energije. Problem socialne varnosti delavcev TGA je v okviru aktivnosti za družbeno verifikacijo MPPAI postranskega pomena. Aluminij na lokaciji TGA se ni, se ne bo in se nikoli ne bi smel proizvajati zaradi delavcev TGA. Na aluminiju prisluženi dinar je povezan z zdravjem delavcev TGA, zato pridejo v poštev rešitve, ki bodo enkrat za vselej rešile problem produkcije invalidov. Naj se za proizvodnjo aluminija na lokaciji TGA borijo tisti, ki ga rabijo. Nakup in prenos tehnologije V zgodovini MPPAI do odločitve o izboru dajalca tehnologije še ni prišlo. Temu trenutku se bližamo, saj v maju poteče razpis za javno zbiranje ponudb na osnovi katerega se bo komisija odločila za dajalca tehnologije. Nakup tehnologije in njen prenos je povezan z nemajhnimi stroški, ki se jim ni možno izogniti, če želimo izdelati investicijski program v skladu z zahtevami metodologije. Investicijski program mora biti izdelan na osnovi veljavnih ponudb za opremo, gradbena, inštalacijska in montažna dela. Brez projektov in specifikacij, ki jih da dajalec tehnologije na osnovi pogodbe o nakupu tehnologije in izvršenih plačil, to ni možno. DS TGA je za izdelavo investicijskega programa odobril 400 milijonov din, približno polovico sredstev je potrebnih za nakup in prenos tehnologije. Podpis pogodbe za nakup tehnologije je predviden v juliju 1984, nakar sledi proces registracije te pogodbe pri upravnih organih v republiki in federaciji. Če ne bo prišlo do večjih zapletov bo pogodba registrirana v oktobru 1984 s čimer je izpolnjen pogoj za prenos informacij od dajalca na kupca vzporedno z izdelavo projektov in specifikacij za nakup opreme in gradbenih ter instalacijskih teče izdelava investicijskega progra- ma, ki bi moral biti izdelan do aprila 1985 in na samoupravnih organih sprejet v juliju 1985. Jasno je, da mora biti poglavje o zagotovljenih virih financiranja izdelano na realnih osnovah in za podpis pripravljenih pogodbah, kar pomeni, da bo do spre. jemo investicijskega programa dokončno rešeno tudi vprašanje financiranja. To se nanaša predvsem na tuje vire, kot tudi kredite domačih bank, dobaviteljev opreme in izvajalcev del. Registracija pogodbe za nakup tehnologije in pridobivanje številnih soglasij za uvoz opreme sta aktivnosti na kritični poti in lahko vplivata na zamaknitev rokov, ker sta odvisni v veliki meri od naklonjenosti uradnikov, ki sedijo v republiških in zveznih pisarnah. Najti bo potrebno ključe, ki odpirajo tudi ta vrata. To ne bo enostavno, saj zaenkrat še vedno veljajo predpisi, ki prepovedujejo uvoz opreme, razen za izjeme, ki jih odobrava zvezni izvršni svet. Izdaja gradbenega dovoljenja je po mrežnem planu predvidena v oktobru 1985. Ko bo ta dokument v hiši, lahko objavimo, da je projektu MPPAI dana zelena luč. Fizična realizacija predstavlja rutinsko nalogo, ki bi ji morali biti kos brez večjih spodrsljajev. V začetku I. 1988 je po mrežnem planu predvideno poskusno obratovanje peči v novi elektrolizi. Organizacija MPP Al Iz napisanega sledi, da naloge niso lahko in da so odgovornosti velike. Nujno je, da se postavi organizacija dela iz katere bodo razvidne pristojnosti in odgovornosti vodstva projekta kot tudi izvajalcev aktivnosti. Z oz. da gre za enkratno nalogo in je potrebno vključiti ves razpoložljivi kadrovski potencial TGA, smo se odločili za projektno organizacijo. Osnova za delo je mrežni plan aktivnosti, ki za fazo pripravljalnih del do izdaje gradbenega dovoljenja obsega preko 100 aktivnosti. Vsebina in roki kritičnih aktivnosti so v grobem navedeni v predhodnih poglavjih. Zaenkrat se aktivnosti odvijajo po mrežnem planu brez bistvenih motenj in odstopanj. Res pa je, da smo šele na začetku poti, ko se pomembne odločitve pripravljajo. Ker je vsaka odgovornost povezana z imeni, se tudi na projektu MPPAI naštevanju imen ni možno izogniti. Odgovornost za projekt do delavcev in družbenopolitične skupnosti nosi »odgovorni za projekt«. Zaenkrat je to predsednik začasnega KPO, tov. Alojz Gojčič. Odločilno vlogo ima odgovorni za projekt v fazi koncipiranja pri postavljanju u-resničljive zasnove in pri obliko- UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - Kako smo poslovali TABELA 1 — DINAMIKA POSLOVANJA — indeksi fizičnega obsega Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu aprilu. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1984. DOSEŽENO INDEKSI TOZD/PROIZVOD Enota mere _ poslovanja 1 983 1984 1984/1083 1984 IV. l.-IV. IV. l.-IV. IV. l.-IV. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ii 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 t 8.302 35.977 8.155 34.289 8.623 32.426 106 95 104 90 Od tega: predelava AI203 t 379 1.640 389 1.936 127 764 33 39 34 47 Kalc. glin. — red. proizv. t 8.459 34.118 8.240 33.518 8.818 34.070 107 102 104 100 Kalc. glin. — predelava t 82 351 — — — 27 8 Prod. hidrat AI203 — predel. t 327 1.319 389 1.936 127 737 33 38 39 56 Prod. hidrat AI203 — red. proiz. t — — — — 19 45 — — Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.) t 8.868 35.768 8.629 35.454 8.964 34.879 104 98 101 98 Raztop. vodno steklo t 888 3.582 51 976 625 2.644 1.225 271 70 74 Zeolit A — suhi t 295 1.190 — 104 107 654 629 36 55 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t 1.697 6.845 1.757 6.985 1.722 6.990 98 100 101 102 Elektrolit. Al — hala B t 2.000 8.068 2.077 8.338 2.014 8.237 97 99 101 102 fclektrolit. Al — hala B GP t 60 240 — — — — — — Skupaj hala A+B+B GP t 3.757 15.153 3.834 15.323 3.736 15.227 97 99 99 100 Anodna masa t 2.184 9.048 2.153 7.618 1.940 8.033 90 105 89 89 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati t 941 3.766 1.457 7.014 1.274 6.481 87 92 135 172 Al formati — za izparilce t 197 789 9 410 256 1.046 2.844 255 130 133 Al žica t 431 1.724 568 2.296 273 1.066 48 46 63 62 Al trak — za prodajo t 460 1.838 551 1.212 150 1.139 27 94 33 62 Al trak — za hond. TGA t 329 1.315 80 118 404 1.203 505 1.019 123 91 — za rond. IMPOL t 99 395 — — — — — — — — Rondelice TGA t 165 658 40 59 193 578 483 980 117 88 Rondelice IMPOL t 49 197 — — — — — — — Izpa rilci t 99 395 22 36 100 372 455 1.033 101 94 Al zlitine: gnetne t 925 3.700 790 2.414 755 2.980 96 123 82 81 livarske t 719 2.877 451 2.323 1.036 2.474 230 107 144 86 Predzlitine: lastna poraba t 103 415 120 390 90 357 75 92 87 86 za prodajo t — — — 39 — — — — — — Drogi za kline in stikala t 9 37 12 25 3 143 25 572 33 386 LIVARNA SKUPAJ: od tega t 4.526 18.106 4.100 16.336 4.534 17.839 111 109 100 99 Blagovna proizvodnja t 3.838 15.352 3.879 15.393 3.781 15.090 97 98 99 98 Petapljanja Al t 575 2.301 601 1.571 268 859 45 55 47 37 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu aprilu smo proizvedli 8.623 ton Al hidrata Al 203, s to količino smo presegli panirano proizvodnjo za 321 ton oz. 4 %. V obdobju I—IV smo proizvedli 32.426 ton Al hidrata Al 203, od tega je predelano 764 ton Al hidrata Al 203, s to količino pa nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 3.511 ton (indeks 90), proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa nismo dosegli za 1.863 ton oz. 5 %. Mesečna proizvodnja kalcini-rane glinice znaša 8.818 ton, medtem ko znaša prodaja Al hidrata Al 203 146 ton, kar je skupaj 8.964 ton, ta količina pa je za 96 ton večja kot smo načrtovali (indeks 101). Kumulativna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je dosežena z 34.879 ton, kar pomeni, da je za 889 ton oz. 2 % manjša od planirane proizvodnje v letnem planu poslovanja in 575 ton manjša kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 98). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata Al 203 v prvih štirih mesecih porabili 127 % Na hidroksida, 115% pare, 221 % žganega apna jn 107 % električne energije. V prvem četrtmesečju znaša poraba boksita 97 %. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v prvih štirih mesecih presegli samo porabo toplotne energije za 7 %, majša pa je poraba Al fluorida 69 % glede na planirano porabo. V mesecu aprilu smo proizvedli 625 ton raztopljenega vodne- ga stekla, s to količino nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 263 ton oz. 30 %. V prvem četrtmesečju je proizvedeno 2.644 ton raztopljenega vodnega stekla, to je 938 ton manj kot smo planirali v letnem planu poslovanja (indeks 74) in 1.668 ton več kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 271). Proizvodnja zeolita A — suhega v mesecu aprilu znaša 107 ton (indeks 36), v prvih štirih mesecih pa znaša 654 ton in ne dosega načrtovane proizvodnje za 536 ton oz. 45 %. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v mesecu aprilu proizvedli 1.722 ton elektrolitskega Al ter s to količino presegli palnirano proizvodnjo za 25 ton oz. 1 %. V obdobju I—IV znaša proizvodnja 6.990 ton in presega plan za 2 %. V elektrolizi B znaša aprilska proizvodnja 2.014 ton, to pomeni, da je za 14 ton oz. 1 % večja od načrtovane v letnem planu poslovanja. Kumulativna proizvodnja je 8.237 ton in presega predvideno za 169 ton (indeks 102). Skupna proizvodnja hale A in B je v četrtem mesecu dosežena z 3.736 ton in je za 21 ton manjša od planirane (indeks 99). V prvem četrtmesečju smo skupaj proizvedli 15.227 ton in s to količino presegli načrtovano proizvodnjo za 74 ton, proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta pa nismo dosegli za 96 ton oz 1 %. V hali A smo v prvem četrtme- II. Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda TOZD/PROIZVOD Enota Plan DOSEŽENO INDEKSI mere 1984 IV. l.-IV. 4:3 5:3 1 2 3 4 B • T Al hidrat — AI203 — boksit t * 2,683 2,436 2.605 91 97 — Na hidroksid t * 0,11430 0,09439 0,14516 83 127 — para t 4,450 4.185 5.113 94 115 — žgano apno t 0,0405 0,03551 0,08964 88 221 — el. energija kWh 350,918 340,521 274,295 87 107 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 5,094 5,476 5,432 107 107 — para t 0,04203 0,04196 0,0420 100 100 — Al fluorid t 0,0004 0,000091 0,000123 23 31 — el. energija kWh 30,997 31,1590 31,08113 101 100 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A — glinica t 1,920 1,91979 1,91996 100 100 — anodna masa t 0,580 0,55979 0,55565 97 96 — kriolit t 0,030 0,01760 0,02999 59 100 — Al fluorid t 0,040 0,03230 0,03207 81 80 — el energija kWh 17.971 17.894 17.762 100 99 Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,920 1,92019 1,92003 100 100 — anodna masa t 0,570 0,5688 0,56058 100 98 — kriolit t 0,030 0,02127 0,02985 71 100 — Al fluorid t 0,040 0,035048 0,03632 88 91 — el. energija kWh 17.537 17.538 17.499 100 100 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,66369 0,67463 99 100 — katranska smola t 0,338015 0,34596 0,33625 102 99 — mazut t 0,0055 0,002834 0,00311 52 57 — el. energija kWh 150 139 147 93 98 programiran normativ sečju porabili manj surovin kot smo planirali, in sicer: anodne mase za 4 %, al fluorida za 20 % in električne energije za 1 %. Tudi v hali B smo v prvih štirih mesecih porabili manj anodne mase za 2 % in manj Al fluorida za 9 % glede na planirano porabo. V mesecu aprilu smo proizvedli 1.940 ton anodne mase, kar je za 244 ton oz. 11 % manj kot smo načrtovali in 213 ton oz. 10 % manj kot v istem mesecu preteklega leta. Kumulativna proizvodnja I—IV znaša 8.033 ton in je za 1.015 ton manjša od pla-(Nadaljevanje na S. strani) Interna televizija Televizija kot medij, je na področju informiranja napravila velik korak. Ne gledamo samo redni TV-program, ampak lahko tudi ta program posnamemo in ga predvajamo ob vsakem času. To pa nam omogočajo video rekorderji in video trakovi preko TV zaslonov. UVEDBA INTERNE TV V TGA Pred dvema letoma smo v TGA nabavili video-rekorder in televizijo z namenom, da redni TV-program posnamemo in predvajamo. Kot druga novost pa je ta, da posnamemo proizvodni proces in ga uporabljamo kot učni pripomoček. Za snemanje proizvodnega procesa je potrebna TV-kamera in prenosni rekorder, katerega pa v TGA nimamo, zato so nam na CSUI Ptuj bili pripravljeni posoditi TV-kamero. UPORABA TV Z uvedbo usmerjenega izobraževanja so se pokazale potrebe po uvedbi TV-sistema v TGA. Smotri in cilji usmerjenega izobraževanja so zastavljeni v smislu usposabljanja učencev v proizvodnem procesu. Letno sprejmemo okrog 700 učencev na vse oblike praktičnega usposabljanja, katerim pa je potrebno ob sprejemu prikazati proizvodnjo, ne glede na to za kakšen poklic se usposabljajo. Zelo nazorna in učinkovita predstavitev proizvodnje je prek TV, kajti to nam omogoča, da lahko prikažemo vse zanimivosti del. Predvajanje slike lahko upočasnimo, pospešimo ali ustavimo. Ob primernem spremnem besedilu je učinkovitost še večja. Zaradi tega smo posneli v TGA dva filma. Prvi 45-minutni, ki predstavlja TGA od njenega nastanka do danes, drugi pa strokovno zahtevnejši in predstavlja predelavo aluminija in vzdrževanje indukcijskih peči. Filma nista samo namenjena učencem, ki prihajajo na proizvodno delo, ampak tudi učencem v metalurški šoli in delavcem, ki obiskujejo interno izobraževanje. Uporabnost interne TV je dosti širša, vključujemo jo lahko na vseh področjih, ne samo za potrebe izobraževanja. POSTOPEK SNEMANJA Znano nam je da se dokumentarni ali ostali filmi snemajo tudi nekaj let, sploh pa tam, kjer čakajo na enkratni dogodek. Če pa scenarij in režijo pripravljamo začetniki je takšno delo dosti daljše. Za 45-minutni film je bilo potrebno 10-dnevno snemanje, brez da bi čakali na kadre z enkratnim dogodkom. Posneti kadri so bili v naprej natančno določeni na 2 sekundi ob določenem spremnem besedilu, kot temu pravimo, bila je pripravljena snemalna knjiga. S tem so terenska dela opravljena, sledi montaža in prilagajanje teksta slikam v studiu. Kot sem že omenil smo sodelovali pri snemanju SCUI Ptuj, ki ima na tem področju več izkušenj in vso potrebno tehniko. PRIČAKOVANJA TV V TGA V PRIHODNOSTI Da jè TV koristna ni več dvomov, da je lahko še bolj uporabna pa je odvisno od nas vseh, ki smo pripravljeni sodelovati in pomagati, kajti pripraviti film, pa čeprav 10 minut, je delo ekipe ne pa dveh ljudi. Izkušnje so pokazale, da v TGA potrebujemo nazorne informacije ne samo na področju izobraževanja, ampak vsesplošno od ekskurzij do šole. Za kvalitetno sliko pa potrebujemo tudi sodobno filmsko tehniko, zato bi potrebovali filmsko kamero in prenosni rekorder, če bi hoteli ob vsakem času posneti zanimive dogodke. Teh dogodkov pa bo na pretek, če bomo gradili novo elektrolizo, ali šli v rekonstrukcijo stare. 400.000.— din potrebujemo za nabavo dodatnih tehničnih sredstev, kar niso tako ogromna sredstva, da v primerjavi z investicijskimi vlaganji ne bi opravičila koristnosti. Za dosedanje delo na področju dela interne TV se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da sta nastala omenjena filma. S. M. Malica PRAVNI NASVETI Določanje novih del in razporejanje delavcev na ta dela Za razporejanje delavcev na novo določena dela v tozd je pristojen odbor za kadrovsko splošne zadeve temeljne organizacije v skladu s sprejetimi spremembami samoupravnega splošnega akta o razvidu del oz. nalog. Pred sprejemom samoupravnega akta o razvidu del oz. nalog delavca na tako delo ni mogoče razporediti. Samoupravna pravica delavcev v temeljni organizaciji je, da v skladu z Zakonom o združenem delu in Zakonom o delovnih razmerjih določijo razvid del oz. nalog, pa tudi, da ta dela oz. naloge ovrednotijo. Enak postopek velja tudi za spremembe oz. dopolnitve samoupravnega akta. Samoupravni splošni akti pa praviloma nimajo retroaktivne veljave, ker pomeni, da ne morejo veljati za nazaj. Praviloma pričnejo veljati 8 dan po objavi. Retroaktivna veljava samoupravnih splošnih aktov je mogoča le takrat, če to omogoča narava odnosov in da s tem niso prizadete pravice teh delavcev in drugih delavcev v temeljni organizaciji. Glede na naravo odnosov, kii jih ureja tak akt je vprašanje, ali bi lahko takšen akt veljal za daljše časovno obdobje za nazaj. Dosedanja praksa je pokazala, da je retroaktivna veljavnost takega akta (pa tudi spremembe) časovno omejena in je ni mogoče razširjati na prejšnja obdobja, za katere je dohodek in osebni dohodek dokončno obračunan in razporejen z zaključnim računom. Delavec se razporedi na drugo delo z dnem dokončnosti sklepa v temeljni organizaciji, razen če je razporejen zaradi izjemnih okoliščin. Če pa delavci to delo že opravljajo, je praviloma odločitev odbora za kadrovsko splošne zadeve, da velja razporeditev od začetka veljavnosti sprememb in dopolnitev razvida del oz. nalog. nirane proizvodnje (indeks 89), proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta pa presega za 415 ton oz. 5 %. Pri kumulativni proizvodnji ano-dne mase smo porabili 99 % katranske smole, 57 % mazuta in 98 % električne energije glede na planirano porabo surovin. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo v mesecu aprilu proizvedli 4.534 ton različnih livarn,iških proizvodov, s to količino pa smo presegli planirano proizvodnjo za 8 ton, proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa za 434 ton oz. 11 %. Od skupne proizvodnje znaša mesečna blagovna proizvodnja 3.781 ton In je za 57 ton manjša od načrtovane proizvod- nje v letnem planu poslovanja (indeks 99). V prvih štirih mesecih smo proizvedli 17.839 ton različnih proizvodov, kar je za 267 ton oz, 1 % manj kot smo načrtovali in 1.503 ton oz. 9 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Kumulativna blagovna proizvodnja Je 15.090 ton in je za 262 ton oz. 2 % manjša od predvidene v planu in dosežene v preteklem letu. Manjša proizvodnja od preteklega leta je predvsem zaradi zalog oz. nedovršene proizvodnje (Al traka za rondelice In Al formatov za izparilce). V mesecu aprilu smo pretopili 268 ton Al za tuje naročnike, to je 47 % planiranega pretaplja-nja. V prvih štirih mesecih znaša pretapljanje 859 ton Al in dosega plan samo z 37 %. Danica Krempl Rezanje Kolikšna bo moja pokojnina? Kot smo vam že v prejšnji številki povedali, lahko zavarovanci izbirajo med devetimi obdobji najugodnejše, ima še varianto. Skupaj je tako lahko 18 variant. Poglejmo jih. v sano uuuooje pa Obdobje od 1.1.1966 do 31.12.1975 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1966 1.228 X 1743,3 z=z 21.407,72 1967 1.365 X 1578,6 = 21.547,89 1968 1.710 X 1440,8 = 24.637,68 1969 1.817 X 1251,3 = 22.736,12 1970 2.146 X 1044,0 = 22.404,24 1971 2.509 X 874,3 = 21.936,18 1972 2.630 X 742,4 = 19.525,12 1973 3.017 X 641,0 = 19.338,97 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.196,00 Pokojninska osnova po tej varianti znaša 213.723,47:10 = 21.372,34 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 18.166,48 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1967 do 31.12. 1976 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1967 1.-365 X 1578,6 = 21.547,89 1968 1.710 X 1440,8 = 24.637,68 1969 1.817 X 1241,3 = 22.736,12 1970 2.146 X 1044,0 = 22.404,24 1971 2.509 X 874,3 = 21.936,18 1972 2.630 X 742,4 = 19.525,12 1973 3.017 X 641,0 = 19.338,97 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.196,00 1976 5.079 X 353,1 = 17.933,94 210.249,69 Pokojninska osnova po tej varianti znaša 210.249,69:10 = 21.024,96 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove kar znese 17.871,21 dinarjev. Obdobje od 1.1.1968 do 31.12.1977 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1968 1.710 X 1440,8 = 24.637,68 1969 1.817 X 1251,3 = 22.736,12 1970 2.146 X 1044,0 = 22.404,24 1971 2.509 X 874,3 = 21.936,18 1972 2.630 X 742,4 = 19.525,12 1973 3.017 X 641,0 = 19.338,97 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.196,00 1976 5.079 X 353,1 = 17.933,94 1977 6.395 X 296,6 = 18.967,57 207.669,37 Pokojninska osnova po tej varianti znaša 207.669,37:10 = 20.766,93 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 17.651,89 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1969 do 31. 12.1978 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1969 1.817 X 1251,3 = 22.736,12 1970 2.146 X 1044,0 = 22.404,24 1971 2.509 X 874,3 = 21.936,18 1972 2.630 X 742,4 = 19.525,12 1973 3.017 X 641,0 = 19.338,97 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.196,00 1976 5.079 X 353,1 = 17.933,94 1977 6.395 X 296,6 = 18.967,57 1978 6.758 X 243,3 = 16.442,21 Pokojninska osnova po tej varianti znaša 199.473,90:10 = 19.947,39 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 16.955,28 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1970 do 31. 12. 1979 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1970 2.146 X 1044,0 = 22.404,24 1971 2.509 X 874,3 = 21.936,18 1972 2.630 X 742,4 = 19.525,12 1973 3.017 X 641,0 = 19.338,97 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.196,00 1976 5.079 X 353,1 = 17.933,94 1977 6.395 X 296,0 = 18.967,57 1978 6.758 X 243,3 = 16.442,21 1979 9.905 X 194,3 = 19.245,41 195.983,19 Pokojninska osnova po tej varianti znaša 195.983,19 :10 = 19.598,31 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 16.658,56 dinarjev. Obdobje od 1.1.1971 do 31. 12. 1980 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1971 2.509 X 874,3 = 21.936,18 1972 2.630 X 742,4 = 19.525,12 1973 3.017 X 641,0 = 19.338,97 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.196,00 1976 5.079 X 353,1 = 17.933,94 1977 6.395 X 296,6 = 18.967,57 1978 6.758 X 243,3 = 16.442,21 1979 9.905 X 194,3 = 19.245,41 1980 12.467 X 163,9 = 20.433,41 Pokojninska osnova po tej varianti znaša 194.012,36:10 = 19.401,23 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 16.491,04 dinarjev. Obdobje od 1. 1.1972 do 31. 12. 1981 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1972 2.630 X 742,4 = 19.525,12 1973 3.017 X 641,0 = 19.338,97 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.196,00 1976 5.079 X 353,1 = 17.933,94 1977 6.395 X 296,6 = 18.967,57 1978 6.758 X 243,3 = 16.442,21- 1979 9.905 X 194,3 = 19.245,41 1980 12.467 X 163,9 = 20.433,41 1981 15.823 X 126,0 = 19.936,98 192,013,16 Pokojninska osnova po tej varianti znaša 192.013,16:10 = 19.201,31 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 16.321,11 dinarjev. Obdobje od 1. 1.1973 do 31. 12.1982 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1973 3.017 X 641,0 = 19.338,97 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.196,00 1976 5.079 X 353,1 = 17.933,94 1977 6.395 X 296,6 = 18.967,57 1978 6.758 X 243,3 = 16.442,21 1979 9.905 X 194,3 = 19.245,41 1980 12.467 X 163,9 = 20.433,41 1981 15.823 X 126,0 = 19.936,98 1982 19.075 X 100,0 = 19.075,00 191.563,04 Pokojninska osnova po tej varianti znaša 191.563,04:10 = 19.156,30 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove ,kar znese 16.282,85 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1974 do 31.12.1983 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.195,00 1976 5.079 X 353,1 = 17.933,94 1977 6.395 X 296,6 = 18.967,57 1978 6.758 X 243,3 = 16.442,21 1979 9.905 X 194,3 = 19.245,41 1980 12.467 X 163,9 = 20.433,41 1981 15.823 X 126,0 = 19.936,98 1982 19.075 X 100,0 = 19.075,00 1983 24.685 X 100,0 = 24.685,00 Pokojninska osnova po tej varianti znaša 196.908,07:10 = 19.690,80 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 16.737,18 dinarjev. (Nadaljevanje na 10. strani) Krvodajalci TG A Akcija 18. 4. 1984 in 19. 4. 1984 1. Kirbiš Slavko Apače 45 390 ccm 2. Malinger Janez Skorba 28 390 ccm 3. Dovečar Albin Strejaci 6 390 ccm 4. Beranič Ciril Apače 111 390 ccm 5. Kos Vlado Majšperk 36 390 ccm 6. Skledar Stanko Apače 144 390 ccm 7. Babšek Drago Majšperk 30 390 ccm 8. Brglez Ivan Stogovci 3 300 ccm 9. Ivančič Franc Lovrenc 19 390 ccm 10. Škrinjar Herman Potrčeva 44 300 ccm 11. Korže Alojz Stanečka vas 6 390 ccm 12. Fišer Ivan Slape 29 300 ccm 13. Lesjak Stanko Apače 80 300 ccm 14. Lebar Anton Vlahovičeva 7 300 ccm 15. Vidovič Štefan Selska cesta 52 390 ccm 16. Krajnc Vinko Bukovci 182 390 ccm 17. Vidovič Anton Krajgerjeva 20 390 ccm 18. Kurbos Branko Krajgerjeva 29 300 ccm 19. Plohl Maks Ob Dravi 3 300 ccm 20. Žnidar Viktor Cesta na Hajdino 5 390 ccm 21. Toplak Darko Vrazov trg 2 300 ccm 22. Kavarič Vido Kidričevo 13 a 390 ccm 23. Belšak Peter Janški vrh 48 300 ccm 24. Ferlež Branko Kidričevo 15 390 ccm 25. Milošič Janko Kidričevo 9 300 ccm 26. Vugrinec Drago Ziherlova 12 300 ccm 27. Cafuta Jože Kajuhova 7 390 ccm 28. Zupanič Milan Panonska 2 390 ccm 29. Kumer Marjan Murnova 2 300 ccm 30. Štrucl Friderik Njiverce 13 390 ccm 31. Panzalovič Đorđe Kidričevo 1 300 ccm 32. Štumberger Roman Zg. Hajdina 157 BKT 33. Kozic Anton Ulica B. Krajgerja 34 390 ccm 34. Skledar Jože Apače 22 300 ccm 35. Kostanjevec Marjan Stojnci 27 300 ccm 36. Danko Anton Podvinci 102 a 300 ccm 37. Krajnc Janez Ziherlova 1 300 ccm 1. Topolovec Avgust Lovrenc 100 390 ccm 2. Kovačec Anton Kungota 8 390 ccm 3. Jerenko Andrej Apače 132 390 ccm 4. Lampret Jože Medvedce 26 390 ccm 5. Bauman Jože Mihovce 17 a 300 ccm 6. Huzjan Ljubomir Kidričevo 4 300 ccm 7. Lamot Jurček Trnovci 1 300 ccm 8. Cajnko Marjan Flegeričeva 2 300 ccm 9. Klinger Franc Tu miška 25 390 ccm 10. Mohorko Zvonko Kungota 20 390 ccm 11. Novak Franc Kidričevo 8 390 ccm 12. Novak Jožefa Kidričevo 8 300 ccm 13. Horvat Janez Poljska 2 390 ccm 14. Kovačec Ivan Apače 112 390 ccm 15. Drevenšek Branko Brunšvig 79 300 ccm 16. Trstenjak Stane Krajgerjeva 12 390 ccm 17. Šalamun Janko Nova vas 1 390 ccm 18. Špehonja Ludvik Kidričevo 6 390 ccm 19. Majal Brigita Arbajterjeva 2 300 ccm 20. Galun Marjan Kungota 18 300 ccm 21. Jurgec Anton Lancova vas 68 300 ccm Nujno klicani so bili 1. Artenjak Nežika Gubčeva 31 2. Mesareč Ivan Zamušani 49 3. Mesareč Franc Senežci 38 4. Medved Jože Linhartova 6 5. Fijačko Maks Potrčeva 44 6. Dobnik Edvard Zg. Hajdina 46 7. Meglič Janez Budina 31 8. Menoni Stanko Nova vas 85 Dopisujte v Aluminij (Nadaljevanje z 9. strani) Vse pokojnine, izračunane variantno vsakemu 10-letnemu obdobju, bodo usklajene od 1. 1. 1985 dalje, oziroma že od 1. 7. 1984 dalje, ker bo to prva medletna akontativna uskladitev na račun uskladitve s 1.1.1985. Primerjava zneskov pokojnin, izračunanih po vseh variantah, kaže, da je za zavarovanca K. Z. najugodnejša varianta vštevanja osebnih dohodkov iz obdobja 1967—1976, ki mu nanese največjo pokojnino 19.825,92 dinarjev. Kdor namerava v pokoj, pa ga muči uganka, kolikšno pokojnino bo dobival, si lahko krajša mice negotovosti in čakanja s tem, da to uganko sam reši. Vendar pa odvozlavanje pokojninske enigmatike priporočamo le ljudem z močnimi živci, ki so dobro podkovani v računanju. Zoran HERIC OBVESTILA ZAHVALE Otroški dodatek Od 1. maja dalje veljajo višji otroški dodatki. Pravico do njega ima otrok zaposlenega starša, upokojenca ali starša, ki z osebnim dohodkom in z lastnimi sredstvi opravlja gospodarsko in negospodarsko dejavnost, v znesku: — 1.900,— dinarjev mesečno, če je dohodek na družinskega člana do 4.800.— dinarjev; —• 1.100.— dinarjev mesečno, če je dohodek na družinskega člana od 4.800.'—■ do 5.500.— dinarjev; —• 600.— din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi od 5.500.— do 6.300.— din mesečno na družinskega člana. Dohodek iz kmetijske dejavnosti je upoštevan v 13 kratnem znesku katasterskega dohodka. Otrok iz družine, katerim je dohodek iz kmetijske dejavnosti osnovni vir za preživljanje, ima pravico do denarne pomoči; — 800.— din mesečno, če skupni katasterski dohodek iz kmetijske dejavnosti ne presega 4.500 din oziroma 1.400 din katasterskega dohodka letno na družinskega člana; — 500.— din mesečno, če skupni katasterski dohodek ne presega 9.000.— din oziroma 2.800 din katasterskega dohodka letno na družinskega člana. Otrok iz družine brez dohodka ima pravico do denarne pomoči v znesku 1.900.— din mesečno. Do povečane denarne pomoči otrok v znesku: — 1.00.— din mesečno, če je težje telesno ali duševno prizadet; — 500.— din mesečno, če ima edinega hranitelja. Med dohodke družine se štejejo vsi dohodki iz dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega, invalidskega in starostnega zavarovanj a, dohodki iz premoženja, štipendije, preživnine, vse dodeljene socialne pomoči in drugi dohodki družine. Jožica Tumpej Sezonske vstopnice za letno kopališče za delavce TGA, njihove nezaposlene družinske člane in upokojence TGA, že prodajajo v pisarni sindikata vsak dan med 13. in 14. uro. Za vstopnico je potrebno odšteti 200 din. V počitniškem domu v Crikvenici je še nekaj prostih ležišč v izmeni 22. 6. 1984. Interesenti pošljite prijave v Službo za družbeni standard. Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, strica, svaka, tasta FRANCA PETKA iz Župečje vasi 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovano cvetje, vence ter za izrečena sožalja. Prav tako iskrena hvala vsem govornikom, predstavnikom sindikata, godbi ter pevcem. Žalujoči žena Marija, hči Marija, sin Franc z družino in ostalo sorodstvo Ob mnogo, mnogo prerani izgubi dragega moža, skrbnega očeta in ljubečega dedka ZVONKA MILJANCICA se iskreno in najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, M so nam v teh najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in nas tolažili. Hvala njegovim sodelavcem iz TOZD Vzdrževanje, ki so mu izkazali svoje spoštovanje in nam izkazali nesebično finančno pomoč. Hvala njegovim godbenim tovarišem, s katerimi je dolga leta tesno sodeloval ter pevcem TGA za odpete žalostinke. Hvala osnovni organizaoiji sindikata za finančno pomoč, vsem govornikom za besede slovesa in izrečeno sožalje. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega počivališča, nam pa izrekli sožalje, posebej pa tis- tim, ki nam še vedno stojite ob strani in obiskujete njegov poslednji dom. Žalujoča žena Veronika, sinova Stane in Marjan z družinama Napotnice za l letovanje dobite v pisarni sindikata vsako sredo med 8. in 10. uro, ali vsak dan od 7. do 15. ure v Službi za družbeni standard. Ob boleči izgubi dragega mo- _________ ža, očeta Služba za družbeni standard obvešča, da je za delavce, ki bodo letovali v Crikvenici organizirala prevoz tja in nazaj. Prevoza tja nima le prva izmena 22. 6. 84, možna pa je vrnitev 2. 7. 84. Izmena datum Odhod avtob. postaja Ptuj Odhod avtob. postaja Kidričevo Vrnitev 2. 7. 84 5.00 5.15 11.00 12. 7. 84 5.00 5.15 11.00 22. 7. 84 5.00 5.15 11.00 1. 8. 84 5.00 5.15 11.00 11. 8. 84 5.00 5.15 11.00 21. 8. 84 5.00 5.15 11.00 31. 8. 84 vrnitev zadnje skupine ob 11. uri FRANCA BOGME iz Ptujske gore 7, se iskreno zavaljujem vsem, ki ste ga pospremili k trajnemu počitku. Posebno se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TGA »Boris Kidrič« — Kidričevo in Službi za zavarovanje DO za darovano cvetje in vence ter godbi in pevcem iz Kidričevega. Zahvaljujemo se tudi govornikom za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkem trenutku in stali ob strani. Žena Monika z otroci Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi, dragega moža, sina, brata, vnuka, zeta in svaka MILANA FIŠERJA iz Žabjaka 5 se iskreno zahvaljujemo sodelavcem druge izmene hale A, sindikatu, vodstvu TOZD Proizvodnja aluminija. Hvala vsem sosedom, sorodnikom ter znancem, vsem, ki so mu poklonili cvetje in vence ter nam stali ob strani v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali in ga v velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani poti. Žalujoči žena in vsi, ki smo ga imeli zelo radi. Disciplinski ukrepi 1. Jože CAFUTA mat. št. 5029, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni očistil goničev na B 2 grupi, izrečen ukrep — javni opomin. 2. Franc GOBEC, mat. št. 5369, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno mesto brez predpisanega pismenega dovoljenja, bil na delu v vinjenem stanju, ter žalil in fizično napadel stražarja — vratarja, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev. 3. Ivan KOSEC, mat. št. 5824, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 4. Stanislav GA VEZ, mat. št. 5582, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 ‘% enomesečnega OD. 5. Ivan ŠEF, mat. št. 1242, iz tozd Predelava aluminija, spal v garderobi v nočni izmeni, izrečen ukrep — javni opomin. 6. Anton MAJCENOVIČ, mat. št. 5512, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 7. Franc FIŠER, mat. št. 2373, iz tozd Proizvodnja aluminij a, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju ter imel vsled tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 8. Janez MEŠKO, mat. št. 5610, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 9. Lovrenc ZAJŠEK, mat. št. 4721, iz tozd Vzdrževanje, ne izpolnjuje odrejenih del ter se nedostojno obnaša do predpostavljenega delavca, ne upošteva delovne discipline, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela za dobo enega leta. 10. Boris URBANČIČ, mat. št. 3856, iz tozd Promet, ob prihodu na delo ni žigosal kontrolne kartice, med delovnim časom odhajal z dela brez predpisanega pismenega dovoljenja ter koristil študijski dopust v nasprotju z namenom, izrečen ukrep — opomin. 11. Janko PREMOŽIČ, mat. št. 5105, iz tozd Proizvodnja ahuninija, odklonil delo na dvigovanju tokovodnikov na 102 el. celici, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 12. Franc LESKOVAR, mat. št. 5467, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 30 '% enomesečnega OD. 13. Anton JEZA, mat. št. 5932, iz tozd Tovarna glinice, zamudil na delo 3 ure, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 3 % enomesečnega OD. 14. Štefan MOGE, mat. št. 3698, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 15. Franc BERANIČ, mat. št. 4421, iz tozd Tovarna glinice, ni žigosal kontrolne kartice, izrečen ukrep — opomin. 16. Stanko HOJNIK, mat. št. 6374, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin. 17. Štefan KOPŠE, mat. št. 3585, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, bil na delu v vinjenem stanju ter imel vsled tega 7 ur neupravičenega izostanka, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja za dobo 3 mesece, in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 18. Milan TACIGA, mat. št. 4900, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine z znesku 20 % enomesečnega OD. 19. Ludvik ŠPEHONJA, mat. št. 3318, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 20. Bojan VERLAK, mat. št. 5361, iz tozd Vzdrževanje, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — javni opomin. 21. Mehmedalija MUJANO-VIĆ, mat. št. 5712, iz tozd Vzdrževanje, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin. 22. Vlado LONČARIČ, mt. št. 4724, iz tozd Vzdrževanje, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin. 23. Ludvik FELE, mat. št. 2575, iz tozd Vzdrževanje, prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 24. Bojan ŽINKO, mat. št. 61000, iz tozd Vzdrževanje, zamudil na delo, odklonil naročeno mu delo ter predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6 % enomesečnega OD. KULTURNI KOTIČEK Razstava fotografij članov ptujskega fotokino kluba Fotografija že nekaj desetletij uspešno beleži, vsebinsko uveljavlja in registrira vse oblike življenja, posreduje n ohranja dogodke, opravila in osebnosti. Zlasti v novejšem času vsestransko skrbi za povezavo med svetovi in ljudmi, posebno v obliki informatike. Zaradi takih lastnosti, ki jih je prvotno pridobivala postopoma, z modernim tehničnimi sredstvi pa vse hitreje, je sedaj, v času elektronike postala najefi-kasnejše sredstvo za svoj obstoj, povezavo in kultiviranje raznih sredin. Zato tudi za razliko od grugih ustvarjalnih zvrsti ni zažla v krizo, kakšno na primer, že precej časa resno občuti likovna umetnost. Fotografika ima posebno moč prilagajanja in prav tukaj je tajna njenega uspeha. Zaradi tega je v stanju, da s celo vrsto do-polnlnih pripomočkov zelo obširno obravnava in vedno globlje zajema vse aspekte življenja, izpeljane iz konvencionalnega načina pridobivanja motiva do moderne kombinirane fotografije v klasičnem črnobelem in barvnem pristopu. Ne bo odveč poudarit, da je še vedno najintenzivnejše portretno in pri svojih opravilih spremljan človek, skoraj vedno psihološko poglobljen. To se dogaja tudi takrat, ko je obravnavana njegova okolica in široko zajete številne ideje, ki jih je mogoče kompleksno vključiti in morda najsvobodnejše tolmačiti, saj se da tehnično določati vsak njihov poblisk in ujeti s kamero pravi utrip. Prav tehnični učinki danes nedvomno aktivno vplivajo na se-lektivnejši izbor tematike, kjer vedno bolj stopa v ospredje likovna, smiselno določljiva struktura, zato se fotografika tudi vedno bolj vključuje med ostale likovne zvrsti. Spričo kombinatorike, odvisne predvsem od svetlobnih in ostrinskih poudarkov, s katero si utirajo pot skoraj vsi današnji fotografi, je potrebno imeti izreden posluh in pretehta-nost, se znat v trenutku odločiti za motiv, imeti pa vsekakor tudi dovolj znanja, fantazije, posebno če gre za kolažno povezavo. 25. maja smo v razstavišču Aluminija v prvem nadstropju DSSS odprli zanimivo razstavo fotografij na temo MLADI IN DELO. Avtor je naš delavec Janez Liponik iz tozda Predelava aluminija. Vabimo vas, da si razstavo ogledate. Razgovor z mladim avtorjem pa bomo objavili v nasle-nji številki Aluminija. Pisma bralcev; Najprej moram povedati, kajt me je sploh privedlo do tega čanka. Prijavil sem se na razpis za VKV brusilca. Povedati moram, da VKV brusilec res nisem, sem pa VKV strugar, kar je zelo soroden poklic. Reči pa je treba tudi to, da delam na mestu VKV brusilca že polnih 17 let, na tej podlagi sem se tudi prijavil na razpisano prosto delovno mesto, ki se na novo odpira v orodjarni. Želja po novem stroju in specialnem delu na njem, ki me zelo veseli, me je vspodbudiia, da sem se prijavil na to delovno mesto. Sem pa zelo razočaran, da me niso sprejeli; dobil sem namreč odgovor, da nimam pogojev. Čudim se namreč, kako sem imel, oziroma imam pogoje na starem brusilnem stroju toliko let, saj brusim tudi gotove dele za orodja, za rondelice in vsa bolj zahtevna dela. Ne bi rad, dragi bralci, na dolgo in široko opisoval ia mojega razočaranja. Povedal pa bi rad samo to, da če gre za delavce z nižjo izobrazbo od srednje, se jim praksa in sposobnost ne moreta priznavati, od srednje navzgor pa se lahko priznava vse, tudi, če delavec ni sposoben za višje delovno mesto. Na primer; v našem tozdu Vzdrževanje imamo precej delovnih mest, za katera se zahteva višja šolska izobrazba, zasedajo pa jih delavci s srednjo. Lahko bi še našteval, toda povedal bom samo svoje mnenje; mislim namreč, da je zelo žalostno, da ravno ti ljudje ocenjujejo nas po sposobnostih oziroma pogojih. Od družbenega varstva smo ravno mi delavci pričakovali, da se bodo takšne stvari urejale oziroma uredile, da bi se pravi ljudje postavili na prava mesta. Vas tovariško pozdravlja Ignac GOLOB Aluminij je vaše glasilo! Dopisujte! ■ ■ ■ ■ Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidriö« Kidričevo Uredniški °^bor sestav[J®/0««ić+h nvPMPPpUar Id a ■ ■ j predsednik, Hedvika Pulko, Anica Majcen, Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Širec, Anton Kurilič, Jožica Sabath, Vera Peklar 18 S Bil S I J I II/ _______________________ odqovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska Ptujska tiskarna Ptuj — člani kolektiva In upokojen- dlwll I III III d dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3250 Izvodov -- Oproščeno temeljnega prometnega ^ davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 421/172 z dne 24. oktobra 1975.