252. številka. Trst v petek dne 6. novembra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" tehaia entrmt na dan. raz u d nedel in praznikov, ob 4. ari pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za dem leta 8 £ in za en mesec 2 K — Narofrnno je plačevati naprej. Na naročbe bre« pri: jT-ene naročnine se upravništvo ne ozira Po tobakarnah ▼ Trsta se prodajajo posamične Številke po 6 stot (3 dtč.) ; izven Trata pa po S at. Telefon številka. 870. o — ——------------ --o Edinost glasilo političnega društva „€8wost" za primorsko. V ud i 11* tati je moč I Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači ogiasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi Ov^piai naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi 3e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-niStvo v ulici Molin plccolo št. 7. II. nadstr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ; ulica Torre Bianca 12. Glasovi z Goriškega. L Xič nenavadnega ni, ako vsako toliko časa prinašajo tudi zunanji Isti nekoliko glasov iz naše dežele, ki Be odlikuje v marsičem. »Edinost« rada donaša tudi iz naših glasil vse važnejše pojave, ki so zanimivi za širše občinstvo. Kjubu temu se obračamo do slavnega uredništva »EdiDosti< s prošnjo, da bi vsprejelo tudi te glasove iz deželice naše. Po tein uvodu pričenjamo z našimi d e-narnimi zavodi, kajti denar je sveta gc«podar — pravi pregovor. Glavni denarni zavod na Goriškem je b v katerem drugem denarnem zavodu, t. j. po 47,7.. a poleg tega se plačuje v tem zavodu po 7iC/o na račun kapitaia, tako, da znašajo cbrest ie 4°/« ter da se s plačevanjem 72% plača kapital v blizu 00 letij}. Novi deželni hipotečni zavod, ki je letos o t vel, bo mogočen konkurent vsem drugim denarnim zavodom, seveda v prvi vrsti svojemu vrstniku, »Montu«. To je poslednji tudi čutil, ker je hitro obrnil plašč po burji, t. j. znižal je obresti tudi na 4ter uvel plačevanje kapitaia s 7*°/o >n j® »Mont« posral zavod, pri katerem se kapital a m o r -t i z u j e. Amortizacija pri denarnih zavodih je velika dobrota za doižnike. Žal, da je trebalo ši le druzega zavoda in potem še-le je pr šel tudi g avni dosedanji zavod na to. Ako ne bi b 1 novi deželni hipotečni zavod dosegel drugega dobrega, dobro je že PODLISTEK. 47 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. IV. Prst božji. Starejšemu otroku je bilo kaoih sedem -io osem let, do£im jih je imel mlajši komaj suri. H da sta jednak) opravljena. Gledaje na dju pazao, sem zapazil sicer neznaten razloček na erajčinin ovratnikih, ki pa mi je pozneje razkril cel roman v minolosti, celo dramo v prihodnjosti. Stvar je bila sama ob sebi nežna u a. Ovratnik rujave deklice je obrobljal priprost rob, dtč>m so krasila rob mlajšega otroka 1 Čna vezanja ter izdajala srčno skrivnost in molčečo ljubezen, ki jo otrok razbira v materini duši, kakor bi bival duh božji v njem. Brezskrben in vesel' je bil plavolasi deček podoben majhni deklici; tako sVwža je bila njegova bela poit, tako dra-žestno njegovo kretanje in tako mil njegov obraz ; dočim je bila deklica navzlic krepkemu stasu, kljub lepim potezam in lepi polti podobna deČau. Njene živahne o^i, katerim pa*.je nedostajalo tega vlažnega dahtanja, ki to, da je prisilil »Mont« v znižanje obrestne mere ter uvedenje amortizacije. Pravičnost bi zahtevala od gospode p r i »M o n t «1«, da bi storili sedaj še korak dalje ter upoštevali vse dosedanje leta svojih dolžnikov, da bi veljala amortizacija tudi nazaj. Ko je novi deželni hipotečni zavod stopil v življenje, zavladalo je mej posestniki po deželi neko nenavadno vrenje. Vse je sklepalo, da prenese svoje dolgove od drugih posojilnic, posebno od »Monta« v novi zavod. Sedaj pa ostanejo mnogi dolžniki pri »Montu«, ki sa je preuredil po — načelih novega zavoda. Deželni glavar, vitez Pajer, pa je imel, kaker kaže, tudi posebne, nelepe namene, ko je snoval deželni hipotečni zavod. Pri novem zavodu je lepo število dobro plačanih urad niških mest. In te je namenil svojim ljubljencem — Lahom v deželi in zunaj nje. Ravnatelj zavoda je nradnik 7. plačilnega razreda in to mesto je dobil Lah, ki niti naš deželan ni! Slovenski prosilci eo bili zapostavljeni in slovenska deželna odbornika sto bila presenečena ob imenovanju. A tudi druga uradniška mesta so Be oddala Lahom, le sllisra je Slovenec! Tiko se ni Š9 nikoli godilo Slovencem o oddajanju služeb po naš^m deželnem odboru, kakor se godi sedaj ! Tudi gla=ilo deželnega odbornika dra. Gregorčiča, se huduje na tacih imenovanjih. A kdo ve, da-li ne ostane le pri par besedah v listu ? ! % Z napeto radovednostjo se pričakuje, kaj store Slovetci v deželnem zboru, ko bo i -»ti sklican. Le preopravifena je naša bojazen, da bo brezvspešno vse zvonenje po toči in da slovenski poslanci ne bodo mogli popraviti tega, kar sta zanemarila slovenska deželna odbornika. Dežtlni glavar je spravil svoje ljubljence pod streho in vse jokanje naših poslancev ttž*o da bi kaj iz ialo. Ura zamujena ne vrne se več — vsaj tako kmalu ne. To je jedna slaba stran pri novem deželnem zavodu, da so Slovenci zapostavljeni in toje jedna velika krivica. Se druga slaba stran je, o kateri pa ni črhniio doslej še nobeno naših glasil vsaj kolikor je nam znano. To pa je denarna g t r a n. Pri novem denarnem zavodu je na meščenih preveč in predobro plačanih urad nikov. Novi zavod je ustanovila udežela daje otroškim pogledom toliko mičnosti, so bile kakor osušene od notranjega ognja. — Konečno je imela njena bela polt neko mrtvo, olj kasto barvo, ki je znak krepkega značaja. Dvakrat jej je bil ponudil bratec z ganljivo ljubkostjo, pr jazuim pogledom in z izrazovi-t:m obrazom, majhen lovski rog, na katerega je neprenehoma trobil ; toda obakrat mu je na Ijubeznjivo vprašanje : »H jčeš tudi ti He lena ?«, odgovorila le z divjim pogledom. Navidezno brezbrižna, je pusta in čemerna deklica vztrepetula in celo močno zardela, ko se je bi žil bratec; toda videlo se je, da deček ni zapazil zle volje sestrine, in njegova brez-skrbnost in uljudnost sti ustvarjali nasprotje mej pristnim otroškim značajem in britko izkušnjo, ki se je kazala na dekličinem obrazu in ga zatemnevala s temnimi oblaki. »Mama, Helena se noče igrati«, je klical deček, porabivdi za pritožbo hipec, ko sta mati in mladi mož stala molče na mostu Čez Gobeline. »Pusti jo Karol. Saj veš, da je vedno trmoglava«. Te nepremišljene materine besede, ki se je na to hitro obrnila zopet s mladim možem, so izvabile Heleni solze. Molče jih je požirala, pogledala bratca a srpim pogledom, prebivalstvu — posestnikom v pomoč. Kakšna pa bo pomoč, ako bo požiralo uradništvo vsako leto razmeroma ogromnih vsot? Toliko in tako dobro plačanih uradnikov bi smel imeti zavod še le potem, ko bo imel tudi primernega dela. Tega pa ni in tudi ne bo tako hitro. Dežela, uboga naša dežela, bo morala leto zh letom plačevati uradnike na zavodu, ki ne bo imel zadostnega in dobro plačanim uradnikom primernega dela. Strošsi naše deželne uprave so se z nova izdatno povišali in sicer brez-potrebno zvišali. Na naši deželni upravi velja načelo, da se komarji precejajo. a sloni puščajo. Varčuje se po vinarjih, krone pa se za mečejo. To niso naše osebne trditve, marveč jih Čujemo iz ust priznanih strokovnjakov v denarnih stvareh. Mnenje teh strokovnjakov se strinja z našim : da za prva leta bi novi kreditni zavod prav lahko posloval v upravi sedanjih dež. uradnikov s pomočjo morda le par pomožnih uradnikov. Ubogi deželni dohodki se zameČajo veliko po nepotrebnem. Kakor nova deželna norišnica, tako bo tudi novi deželni kreditni zavod požiral le preveč ubogih deželnih dohodkov. In ob vsem tem luksurijoznem zapravljanju deželnih novcev se trdi splošao, da je naša dežela uboga. Le norci v novi deželni norišnici bodo zamogli verjeti in umeti tako trditev. Gospod urednik, ali vam ugajajo ti prvi goriški glasovi ? Ako ho zamere tu in tam, nič ne dene, saj ste jih vajeni. Ako bi pa bili ti glasovi komu prezoperni, naj se le oglasi in jih skuša ublažiti. Slobodno mu ! Politični pregled. V Trstu, 6. novembra 1903 Deželni zbori. Spodnjeavstrij-s k i. V svoji včerajšnji seji je spodnjeav-strijsski deželni zbor vsprejel zakonski načrt glede prispevanja dežele za gradnjo plovnih kanalov. Posl. B a u c h i n ge r Be je pritoževal, da se o podporah poljedelskim zadrugam in podeljavanju brezobrentnih posojil Spodnjeavstrijsko zapostavlja Češki. Štajerski. Posl. W a 1 z je v včerajšnji seji zahteval, naj čim prej pride v razpravo po njem predloženi zakonski načrt glede volilne preosnove za štajarski deželni zbor. IstD je zahteval posl. Rokitanski za svoj načrt. Posl. \V a 1 z je utemeljeval predlog večine in dejal, da isti 3tremi za tem, da bi ki mi je bil nerazumljiv, ter najprej opazovala z usodepolno razumnostjo reber, na katere robu je stal, potem pa bregove reke Bievre, mesto, okolico in mene. Bal Bem se, da bi me mogla opaziti vesela dvojica, katere zabavo bi bil nedvomno motil; tiho sem Be odstranil ter poiskal skrivališče za bezgovim grmom, čegar listje me je popolnoma odtegnilo vsem pogledom. — Mirno sem sel na rob pobočja, nemo gledaje na okoli, zdaj na menjajoče se krasote okolice, zdaj na plašno deklico, katero Bem še lahko videl skozi grmove luknjice mimo bez- 1 govega debla, kamor sem naslonil glavo skero v isti višini s sprehajališčem. Ko me Helena ni več videla, je postala nekam vznemirjena ; z neopisno radovednostjo sti me nje črni očesi iskali v daljavi drevoreda in za drevesi. Kakšnega pomena sem bil za-njo? V tem hipu je zadonel v tilioti Karlov otroški smeh, kakor ptičje petje. Lepi, mladi mož, plavolas kakor ta, ga je pustil plesati v svojem naročju, ga poljubljal, obsipaje ga s ljubkujočimi besedami v povsem drugem smislu, nego jih navadno govorimo otrokom. Mati se je smehljala temu poigravanju in izgovarjala šapetajočim glasom od časa do časa beseae, prihajajoče iz srca; kajti njen ©dprl vrata deželnega zbora tudi tistim, ki nimajo do sedaj volilne pravice ter da hoče uvesti tajne in direktne volitve. Posl. Hagenhofer utemeljeval je predlog manjšine, ki se le neznatno razlikuje od predloga večine. Oba predloga sta bila izrečena političnemu odseku. Dalmatinski. V včerajšnji seji dalmatinskega deželnega zbora je posl. Ribičič ojstro kritiziral nasprotstvo ministra dr. Koerberja nasproti hrvatskemu narodu, katero nasprotstvo se je posebno izkazalo o vedenju vlade nasproti nemirom na Hrvatskem. Posl. Prodan je obsojal infiltracijo avstrijskega ultrapatrijotizma v dalmatinske Šole. Grofu Khuenu v slovo ! Obča sodba je taka, da je grof Khuen kakor »državnik« mrtev. Vsaj nadejati se je, da je cesarjevo ročno pismo, ki je je prejel te dni bivši ban hrvatski, zaključni kamen njegovemu »državniškemu« delovanju. To pismo omenja pri-znavalno delovanja grofa Khuena ob težavnih okolno3tih — torej ob obeh ponesrečenih poskuBih grofa Khuena v viharjih ogrske krize — in delovanja tega moža v lastnosti bana Hrvatske. 1 ismo se glasi : »Dragi grof Khuen-Hedervarv ! Ko Vas na Vašo lastno prošnjo milostno definitivno odstavljam od mesta ogrskega ministerskega predsednika, izrekam Vara popolno priznanje na Vašem zvestem in požrtvovalnem delovanju ter se Vam zahvaljujem na Vašem ze!6 vspešnem službovanju, 1 izvrševiinem z nenavadno udanostjo in neu-trudljivo marljivostjo v lastnosti ministerskega predsednika in bana Hrvatske, Slavonije I in Dalmecije in to tekom dolgih let, in ob težavnih razmerah, ter Be nadejam, da boste se mnogo koristno služili meni in do- I • ■ I movini.« Mi imamo občutek kakor da srečujemo v tem ročnem pismu le Čin dobrot lj i vos ti cesarskega Brca, ki rado milostno sladi odhod njim, o katerih je sodba obča, da se ne povrnejo več . . . Umevno je ob sebi in le preopraviceno, da med onimi, ki se nadejajo tako, so v prvi ! vrsti ona hrvatska glas.la, ki so res glasila naroda! Pozdravi vech teh glasil grofu ! Khuenu v slovo izzvenevajo v željo: Z Bogom, grofe Khuen ! Da se ne snidemo več l ! Takov je tudi naslov članku v »Agra-mer Tagblattu«, v katerem odsevajo grc/.aa spremljevalec je, ves srečen, prenehaval, gledaje ljubeče v dečka s svojimi višnjevimi, ognjevitimi očmi. Njuni glasovi, v katere se je vmešaval tudi dečkov, bo bili nenavadno mični. Vsi trije so bili dražestni. Ta krasni prizor sredi veličastne pr'rode je razlil nad nje neverjetno milobo. Lepa, snežnobela, sme-joča ae ženska, otrok ljubezni, čvrst, mlad mož, vedro nebo, skratka : združile so Be vse prirodne harmonije, da razvesele dušo. Presenečen Bem zapazil, da Bem se smehljal, kakor bi bila ta sreča moja. Lepi, mladi mož je Blišal biti deveto uro. Poljubivši nežno spremljevalko, ki je postala resna in skoro žalost aa, je šel k svojemu vozu, katerega je j bil Btari sluga polagoma bliže privozil. — Kramljanje ljubljenega otroka se je vmešavalo v zadnje poljube mladega moža. Ko se je bil odpeljal in je mlada žena nepremično poslušala drdranje voza, sledeča z očmi prahu, ki se je dvigal za njim v zelenem drevoredu sprehajališča, je hitel Karol k svoji sestri, stoječi poleg mostu in slišal sem, kako jej je rekel s srebrnodonečim glasom : »Čemu se pa ti nisi poslovila od mojega dobrega prijatelja ?t (Pride de.) opustošenja na vseh poljih javne uprave, ki je podpredsednik D a n i e l ponovil vprašajih je ostavi l *.a seboj dvajsetletni režim bi v- nje glede vzetja na znanje cesarjevega roč-šega bana in dvakrat ponesrečenega aspi- nega pisma, in ko se na to nihče nt oglasil rant-i na voditeljsko meeto na upravi države 23 besedo, pričelo se je čitanje došlih spisov, sv. Sufina. Posl. Daroczv je na to poročal v Naj podamo le par markantnih odstavkov imenu peticijskega odseka o prošnji szatmar iz omenjenega članka ! skega mestnega sveta, naj se vojaški tretje- » Nekaj stotin konfiskacij, nekaj tisoče v letniki pošljejo na dopust. — Govornik je kron na globah, nekaj mesecev ječe in celo predlagal, nsj se t« prošnja da tiskati, da morje strupa in žolča kličejo vam (grofu bo zbornica o njej svoječasno razpravljala. Khuenu) pozdrav v slovo! Da niti ne govo- P0b1. Ugrou je predlagal, naj bi se o rimo o misi.h, ki smo jih morali v dvajsetih tej zadevi razpravljalo že v soboto, letih vašega režima dubiti z lastnimi rokam', j\f nisterski predsednik, grof Tisza je da si nismo nakopali še več konfiskacij, za- pripcznal nujnost te zadeve a je izrekel p< rov in glob in da si nismo še bolj pustošili željo, naj bi se prej rešil programai govor in telo in duš > strupom in žolčem ! Pi ne go- volitev predsedništva. Vsakakor pa da bo ▼orimo, gospod grof, o mislih, ki smo jih Bkrbel za to, da bo zbornica čim prej imela morali dan na dan tlačiti in dušiti v sebi, priliko razpravljati o omenjeni prošnji. Ko ker jib vaša vladarska modrost ni mogla prenašati, dasi mrda tudi najslabeja teh m su ni bila slabša nego naj boljša, kar jih je r šlo iz vaše državniške glave....« prošnji. so še nekateri poslanci Szederkenv.jeve skupine in katoliške stranke govorili za Ugronov predlog, ponovil je grof Tisza, da tudi on najiskreneje želi, da hi se enkrat vspešno »S takimi občutki jemljemo slovo od razpravljalo o zadevi tretjeletnikov. Priporoma«, grof Khuen-Hedervary! Ali Ko bi bilo čal je slednjič, naj zbornica vsprejme poro-samo to! Tudi ko bi bili moraii še prenašati čevalčev predlog. stosrat več in tudi če bi nam bil vaš režim Po dolgi razpravi glede zborničnega prinese; popolno uničenje, staviti bi morali reda je bil predlog poročevalca Darcczvja to na račun dolga, ki ga mora plačevati vsprejet in je potem »bornica na zabievo vsakdo v skupnosti, v kateri živi in za katere opozicije po imenih glasovala o CJgronovem blaginjo mu bije srce. Ali mi se oziramo predlogu, ki je bil se 180 proti 77 glasovom okoio seoe in priznavati si moramo, kako * odklonjen. malo sta mogla naš trud v službi dežele in Na to se je nadaljevala razprava o de- skupn >«ti monarhije in naša požrtvovalnost misiji grofa Apponvija. Prvi je govoril post. manjšati šsode, ki jih je prizadejalo našemu K o v a c b. Za njim se je oglasil za besedo' narodu vaše prhljivo državniško umevanje. člen katoliške ljudske stranke, posl. 'JT b o- To je, gospod grcf, kar nas žalosti, ko v r a v> ki je napadal novo- vlado in jej oči- trenotku vašega slovesa zremo na vaše delo- tal, da takoj v začetku s&uša uvajati nasilje, vanje v Hrvatski. Kamor obračamo oko, in Pritoževal se je tudi proti budimpeštanski gledamo »ledi vašega dolgega vladanja, v i- policiji, katera je v nedeljo aretirala dva dimo le razvaline polje. Da, gospod grel, A to ne le v prispodobnem pomenu besede ! Pozvani ste bili, da boste upravljali to deželo, a kako Bte zadostili svojemu poklicu ? ! in mrtvaško visokošolea, katera nista niti vojaka, in jil» mrtvaško polje ! je radi sumnje, da sta ščuvala častnike, naj se na kontrolnem shodu odzovejo z »jellen mesto s »hier«, izpraševata o tej zadevi. Seja je bila na to ob 1. uri in tričetrt stva Ogrske. ■ Tu je pokazal Tisza, da je zvest tradiciji politike svoje »hiše«, tradiciji političnih laži. — Kajti grda laž je, ako Tisza govori, da je istim Madjarom, ki hočejo pritiskati madjarako narodni značaj državi, ki po polovici prebivalstva ni madjar ska, že prirojeno, da spoštujejo pravice ne-madjarskih državljanov in da so znosljivi nasproti poslednjim. Grdo historično laž je izustil Tisza, ko je zatrdil v svojem programu, da so Madjari vsikdar postopali z vso ljubeznijo nasproti Nemadjarom. Ta bi storična laž ostaja laž tudi ozirom na postopanje Madjarov v sedanjosti. Sicer pa je grof Tisza sam napravil klavzulo, ki to »lju bežen« Madjarov kaže v pravi lnči, v luči najbrutalnejega nasilstva, Madjar; hočejo — je rekel — spoštovasi in povspfševati želje Nemadjarov, ako niso v nasprotju s temeljnimi načeli »madjarsko-narod ne države« — proti nji'm p», ki so »sovražniki« države, hoče on postopati z najstrožjimi sredstvi 1 Vprašamo le : če pa Madjari vi dijo — in da vidijo, o tem prlčijo nešteta pogajanja slehernega dne- — v vsaka naj-Bkromneji in n&j zakon i tej i narodni aspiraciji madež nezdružljivosti s temeljnimi načeli njihove madjarske države, in če vse one, ki si l upajo dajati izraza takim zakonitim aspiraei-jam, mečejo v ječe kakor »sovražnike« države : kaj ostaja- potem še od' tiste ljubezni in od tistega spoštovanja pravic- nemadjacr-skih narodnosti, o katerem je izvolH'govor ti grof Tisza v svetem programnem govoru ?! Ni&, razun — laži. Velika historična laž je, ako> Tisza govori o ljuieznjivem postopanju Ma^-djarov nasproti Nemadjarom v minolosti ,. kajti ta minolost je pisma solzami nemadjar skih narodnosti, katerim so Madjari zapirali: učilnice, vzdrževane na lastne stroške, zapi rali srednje- šole,, raspuščali k ul tare! ne za- Tržaške vestL Med Trstom In Celovcem. Nemško nasilje v Celovcu ša ne daje miru našemu »Piccoluc. Oh, kako lepo bi bilo, kako bi uživalo čifutsko glasilo na lesnem trga, ako bi moglo sporočiti svojim čitateljem, da eo tudi v Trstu vrgli slovenski jezik na smetišče sodišča ! In ker mu ni dano, se kar peni jeza in zavida srečneje koroške nasilneže! Vest, da je sodnik v Celovcu na neki razpravi naravnost povedal, da se postopa proti slovenskemu jeziku po višem ukazu, dela še posebno skomine ubogemu »Piccolu« in išča isti duška v tem, da zopet riša paralelo med Trstom in Celovcem. In glej ga vraga: kakor včeraj, tako je tudi danes našel veliko sličnost in veliko razliko med Trstom in Celovcem. Kaj je pomagan^ plemeniti duši z lesnega trga s tem, da tuli v Trst — kakor v Celovec — prihajajo > tajni ukazi«, če pa je namen istim povsem različen. Tajnim nkazom v Celovc?! je namen — tako vzdihuje črn ed zavisti — da brani nemško lrngua del f »ro, doeim tajni ukazi v Tra-tsu ukazujejo novotarije na škodo laške »Lngua del foro« l Uverjeni smo, da mu nikcV ne bo odrekal iskrenega sočutja, ko milo toži, čfš : >01» toliki sličnosti razmer pa taka razlika v postopanju ! T r »t ni C e -love-c in- italijansko, to se- »meje, ni to, kar nemško!« »Piccolo<* naj se potoiaži. M naJ objavimo, da je to- dru- dotične narodnosti — so konfiscirali svoji štvo, pridruživši se protestu bratskih društev »madjarski državi v prilog«! Zgodovina mi- »Slovenije* in Triglava«, na svojem II le- nolosti govori o neštetih sodnih poganjanjih tošnjem občnem zboru vsprejelo resolucijo, a in ječah, napolnjemh od mučenikom, ki niso k^ero Grabljenje vseučiliškega- vpra- jega dostojanstva, nego z obljubo, da nam poskrbi dobro upravo...!« veati !) Nastop grofa Tiaze Glas je šel pred »Vi ste ostavili dežeio v stanju, ki po- ajim da p^aja z železno roko, ki hoče z menja le nazadovanje v primeri z oornjci poslancev in potem še le zbornici tu. Ali naj govorimo o tem, kako se je po- magnat0v. Grot Tisza pa je bil menda prvi javljalo vaše l beralno mišljenje o volitvah ? ! Ne, tega ne treba klicati v spomin, ker je poznala in na čemer se je zgražala vsa Evropa«. ogrski minister, ki sa je moral zateči v zbornico magnatov, daje razvil svoj program. Iz brzojavnih poročil sd že doznali čitatelji, da so bili v zbornični seji, ko se je hotela pred- tere baje — po zatrdilu grofa Tisza — Ma- jem ! Od sv. Jakoba nam pišejo: Dovolite d j ari toli ljubijo in spoštujejo!'! Kar je trdil tudi meni malo prostora v Vašem listu, da in sodima^ Vam op šem sledeči slučaj : obljube za Na dan sv- Ju3ta ob 6. in pol uri zjutraj sem bil šel v eerkev sv. Jakoba, da bi bil li pričako- pri maši. MaS> je daroval dobro znani vati od Madiarov, da bi bili drugim pra- »ljubljenec Slovencev«, don Bulo. Ko so pred vični in da bi spoštovali pravice drugih, ker mašo pristopili ljudje k sv. obhajilu, je bila Madjarom nedostaje v to potrebnih moral- med njimi tudi neka slovenska žena — uh- nih lastnofciti in plemenito etične sile. Krivica rodnjak>nja, dobro znana d »n Bala — da- l>i in nasilje sta jim v krvi! prejela sv. ohajilo. Don Bulo je obhajal Sestanek med ruskim carjem in vseh ; ko pa je prišel do žene, sa je kar nemškim cesarjem. Včeraj, ob 12. uri obrnil, oeda bi jo obhajal in je in tri četrt popoludne, dosptl je cesar Viljeim odšel. Žena je čakala, a ko je videla, da v obiBke k carju Nikolaju v Egelsbach. Na ni duhovnika k njej, se je obrnila in. eds a. kolodvoru so pričakovali cesarja car Nikolaj, veliki vojvoda hesenški in princ Henrik. Visoka gospoda se je na to odpeljala v \Volfshart. to A sedaj vprašam: je li to dostojno, jeli krščansko, odgovarja li to poslanstvu duho\ » nika, ako italijanski duhovnik celo v cerkvi, v hiši božji, kaže svojo mržnjo do vernikov, Ruski uralni list »Journai de St. Pe- ako ieti niso njegove narodno3ti, ko so prišli, tersbourg« piše o sestanku carja z nemškim da bi opravili svojo verako dolžnost?! Nadalje navaja članek. kako je grof staviti Tiszova vlada, toliki viharji, da je Khuen našel polne blagajne in kako jih je zbornični tajnik komaj utegnil prečitati ce- ostavil grozno prazne, kako je biro-kratičm zistem grofa Khuena požiral vse dohodke na vedno množečih se davkih! Milijoni davkov bo odhajali na Ogrsko, ne da bi imelo to ni najmanje oplodo-valni efekt za deželo hrvatsko! A tudi v Barska ročna pisma, ali grcf Tissa ni mogel prici do besede, da bi razvil pred zbornico svoj program. To se mora videti vsakomur odločen ne-vspeh. Ali ni le to, da mu je opozicija že napovedala najhuji boj z obstruke jonist škimi iastnem avtonomnem delokrogu ni bilo ni sredstvi: avspicije, ob katerih je navstopil enega oplodovalnega čina. Članek navaja več Tisza, so še v veliki meri poslabšane po so-kričečih izgledov, kako pogubna, katastro- j vražnih pojavih in demonstracijah v javnosti falna je bila uprava Khuenova za deželo ! in po skrajno neprijaznem tonu, ki ga ubira Povsodi zija propad goroetasnega deficita večina madjarskega novinstva. Med mnogimi grot Khuenovega vladanja. V vsem času hreščečimi glasovi naj navedemo le onega v tega vladanja bb je moral narod vplivnem »Pesti Naplo« : »Tisza bi nam mo-hrvatski boriti za nagi obstanek! gel napraviti veliko uslugo — to, da bi V vseh dvajsetih letih Khuenovega vladanja takoj odšel! Nemožno je, da bi se dolga ni imel ta narod nikoli časa za delo, da bi vzdržal:. j hitel iz svoje zaostalosti za drugimi kultur- Moremo torej govorili o tiasku Tisze, nimi narodi. Članek zaključuje : vam ne kakor o gotovi stvari, v kob'kor je on obe-kličemo v slovo le mi, ampak vam kličejo čal, da hoče normalne in redne odnošaje vsi elementi našega naroda, čuteči svobod-; vspostaviti korektnimi parlamentarno ustav-noetno in napredno. Z Bogom, gospod nimi sredstvi. Te obljube ne bo mogel izvr-grof! Da se ne vidimo nikdar §iti grof Tisza. Pokazati bo že moral, da več«! i glaa o njegovi »Železni roki« ni legenda. Ali j Tako jemlje hrvatski narod slovo od tudi železna roka zvrši bržkone svoje delo z grofa Khuena ! Slovo je to žalostjo, ogorče- i — fiaakom. njem, ogrenelimi čutstvi in žolčem v srcu. | No, pustimo ta ugibanja in posvetimo Žalostno slovo, ali zasluženo ! Grof Khuen par besed onemu odstavku ▼ Tiszovemu pro-pa nsj bo hvaležen dobrotnemu mu vladarju gramu, ki nas zanima v veliki meri, kjer za — milostno sodbo. 89 j« n&mteč grof Tisza izvolil spominjati ne-1 Iz ogrske zbornice. — Nadaljeva- madjarskih narodnosti in pripoznati, da te nje včerajšnjega brzojavnega poročils. — Ko narodnosti sestavljajo »blizo« večini prebival- cesarjem sledeča: Sestanek carja Nikolaja s cesarjem Viljeim m v Wiesbaden*i je nov dokaz tradicionalnih prijateljskih odnošajev, ki obstoje med obema vladarskima hišama in ki vedno ugodno uplivajo na ohranjenje svetovnega miru. Navzočnost ruskega ministra za vnanje stvari, grofa Lamsdoifa, in nemškega kancelarja, gri fIlave«-batali-jonov. Odgovor smatra se nezadostnim, a vendar ne tako, da bi se ga moralo kar odkloniti, ker porta dopušča diskusijo glede vsprejema vseh točk. Odgovor vestno zrcali mnenje v Ildizu. Ministri bi bili privolili v večo od-jealjivost, a zmagala je višja voljs. Poslanika Ruaije in Avstrije odposlala sta turško noto svojima vladama in pričakujeta instrukcij. Opazovalec. Ruska eskadr& t Trstu. —- Danes ob 11. uri je namestnik obiskal rusko vojno la-dijo »Imperator Nikolaj I«, kjer je bil vspre • jet od kontre admirala Molosov-a. Vraeajo-čega se z vojne ladije so pozdravljali streli iste. Namestnik se je peljal tja in nazaj na parniku »Aud&x«. »Klub slovenskih agronomov« na Dunaju si je na sve jem I. rednem občnem zboru dne H, t. m. izvolil nov odbor, ki se je Bestavil sledeče: predsednik: Rado Lah, cand. agr.; podpredsednik: Fran H^lc, stud. agr. ; tajnik : Alojzij H >čevar, kult. tehn. ; blagajnik: Emil Puppis, capd. forest. ; preglednik: Franjo Pahernik, stud. forest. Slov. »kad. društvo »Ilirija« v Pragi si je izvolilo na I. letošnjem občnem zboru za zimski tečaj 11*03/4 sledeči odbor: iur. Egon Starč, predsednik; tehn. Emanuel Havne, podpredsednik ; phil. Andrej Ipavec, tajnik; iur. Rudolf Sega, blagajnik; phil. Janko Pretnar, knjižničar; iur. Julij Pnv-liček, phil. Josip Marn, preglednika. Na istem občnem zboru je bil enoglasno izvoljen častnim členom »Ilirije« za Slovence velezaelužni Jan Lego. »Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce T Pragi sklicuje na e. boto 21. listopada ob 7. uri zvečer v restavraciji »u Choderv«, Ferdinandovi tr., občni zbor ne sledečim, programom: 1. Poročil > tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo revizorj v. 4. Volitev predsednika in 3 členov odbcra. 5. Samostojni predlogi. Samostojne predloge mora vsaki ud pismeno prijaviti odboru *Tsaj 8 dni pred občnim zborom. Odbor podpornega društva pro3i one gospode, ki so prevzeli poverjeništvo, da vrnejo čim preje nabiralne pole, prosi pa tudi slovenske rodoljube, da se po možnosti spom nijo našega društva s prispevki sedaj ob začetku šolskega leta, ko so dohodki prav skromni, izdatki pa hitro rastejo. Za odbor: Jos. Germ, Fr. Tomšič, t. č. tajnik. t. č. predsednik. Raz&rlas. Opazke na ovojih (pasicah( časnikov dovoljene. — C. kr. trgovinsko mini-teretvo je z odlokom od 14. vinotoka 1903. št. 49386. razveljavilo dosedanjo do-1 č»><>, glasom katere ne sme na ovojih (pa-S!cab) s čdsmško znamko razpoš Ijanih časnikov me drugega pripisanega biti, nego čas, do katerega je naročnina plačana. P. slej se smejo slaviti na te ovoje ravno tako, kakor je to pri drugih poštnih poši ljatvab dovoljeno, po eg opazk, tičočih se p šiljanja in dostavljanja, in poleg imena tn naslova odpošdjatelja tudi še druge opazke, e&mo da iste nimajo svojstva pismenega poročila, kakor tudi slikarije pod pogojem, da ti pmtavki v nikakem oziru ne škodujejo razločnosti naslova m da puščajo dovolj pr )*tora za udarjanje poštnega pečata in dostavljanje poštno s'užbenih pripomb. Razglas. — Znižanje poštnine za vožne p š Ijat* e do 5 kil in za poštne nakaznice v promttu z zasedenimi deželami. — Od 1. listopada 1903. veljajo v prometu z zaseda nimi deželami za Vi zne pošiljatve do 5 kil in za postne nakaznice sledeče znižane pristojbine: A. Tovorne pošiljatve do 5 kil.— Uložena pristojbina znaša : za tovorne poš ljatve do 500 gramov 60 etotink, č*-z 500 gram >v do 5 kil HO stotink. — Glede vrednostne pristojbine se ni nič spremenilo. — H. Poštne nakazn ce. Do nakazanega zneska 40 K 20 st., čez 40 do 100 K 30 st., čpz 100 do 300 K 60 st., fez 300 do 600 K 90 st., čez 600 do 1000 K 1.50 st. Samomor v bolnišnici. Predveeraj en im pojioludne se je 66-letni tesar in ribič Alojzij Decarli, stanujoč v ulici Sette Fontane, podal radi bolezni v mestno bolnišnico, kjer so ga pridržali. Še ietega dne, ob 10. uri zveče-, je neki bolnik, ki je ltžal v postelji jMileg Decarlove, zapazil, da je Decarli »pil vsebino neke male stekleničice in vrgel poten stekieaičico na tla. Ker se je na to razširi! p» sobi duh fenilne kisline, poklical je oni drugi bolnik postrežnico in jej sporočil, kar je videl. Postrežnica hitela je potem po inšpekcijskega zdravnika a ko je isti prišel k Decariovi postelji, bil je Decarli že mrtev. Ako bi bili Decarliju pregledali žepe, ko ao ga VBprejeli v bolnišnico, našli bi bili gotovo strup v žepu in po odstranjenju istega ne bi se bil bolnik par ur na to mogel zastrupiti. Mala tržaška kronika. — Poroke, rojstva, smrt'. V tednu od 22. do 31. oktobra je bilo poročenih 39 parov (lani v istem t-dnu 40) ; mrtvorojencev je b lo 12 ('ani 7); rojenih je bilo 112, 50 dečkov in 62 deklic (lani v tem tednu 133); umrlo j.h je 73, 42 možkih in 31 ženskih (lani v istem tednu *9). T a j i n s t v e n strel. Včeraj popo-ludne se je predstavil v mestni bolnišnici težak Fran Košuta in je izjavil, da je ob-atreljen na rami. Ko se je vračal domov — tako je pripovedoval — v ulico Mol in a vento št. 62, je nekdo ustrelil blizu njega. Košuta je sicer občutil, da je zadet, ali bolelo ga ni nič tudi potem Ae, ko je prišel domov. Legel je spat. Po polu-moe je ZiČel občutiti hude bolečine v rami in se je odločil, da pojde v bolnišnico. Zdravnik, ki ga je preiakal je res našel v rami projektil. Najlepša pa je ta, da ni vedel Košuta prav nič povedati, ni od kje da je došel strel, ni o osebi onega, ki je streljal. Ali pa morda ni hotel govoriti. Košuto so obdržali v mestni bolnišnici, v desetem oddelku. — Kadi malo popra v zapor. Pod jopičem je nosil kake tri kilograme popra. Bilo je v svobodni Inki. Srečali ao ga redarji, ki so opazili, da nekaj noBi. Stavili no mu tisto usodno vprašanje, odkod in kam z blagom, ki je nosi ? A ker menda ni vedel odgovora, vsaj takega ne, ki bi zadovoljil — uho zakona in reda, so težaka S. rad« tistih 3 kilogramov popra pod jopičem odveli v R3ZH6 VSSti« zapore. — V mestno ubožnico po de- Papeževim nuncijem na Dunaju bo ime na rja je prišel 34-letni M. Martin v >bla- ^van — kakor te glase vesti iz Rima — ženem stanjuc. A ker mu vratar niti vstopiti bržkone sedanji nuncij v Bruselju mons. Gramto ni dovolil, je razgreti Martin jel razgrajati in de Belmonte. je kričal tako dolgo, da je priklical — redarja. Sedaj sedi tam, kjer tudi ne dele denarja ! Vremenski vestnlk. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 11.9, ob 2. uri popoludnf Ig o c. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 767.2 — Danes plima ob 9.14 predp. in ob 10.23 pop.; oseka ob 0.17 predpoludne in ob 0.39 popoludne. Vesti iz ostale Primors&s X Na deški vadnici v Gorici, združeni z italijanako-nemŠKim oddelkom na ces. kr. ženskem učiteljišču, je z začetkom dru-zega semestra 1903—1904 razpisana služba provizoričnega vadniškega učitelja. Prositelji morajo dokazati učiteljsko vsposobljenje in pa poznanje nemškega in italijaoskega poučnega jezika. Prošnje, naslovljene na e. kr. miniBtersWo za nauk in bogočastje, je predložiti službenim potom predsedstvu dežel nega šolskega sveta za Gorico in Gradiško do 10. decembra t. 1. X Užitnina t zakup. V zakup se odda užitnina na vino, vinski mošt in meso za leto 1904., eventuvelno tudi 1905. in 1906 , za davčni okraj Labinj v Istri. — Javna ponudbena razprava se bo vršila dne je opozicija z mejklici segala pre-iedniku v 30 novembra ob 10. uri predpoludne v besedo, na kar je govornik vskliknil : uradu finančnega nadzornika v Pulju. —Iz- Mene lahko preglasite z ropotom, resnice klicna cena znaša : 6900 kron za vino in pa ne morete potlačiti ! Ćim glh štirje kri- Brzojavna poročila. Bolezen grofice Lonyay. DUNAJ 6. (B.) Stanje grofice Lonvav (bivše na Ivojvod nje Štefanije), katera je dospela sinoči semkaj, je trajno zadovoljivo. — Cesar je danes povprašal po njenem stanju. Vojaška m aša-zad usnica. DUNAJ 6. (B.) V kapucinski cerkvi je bila danes splošna vojaška maša zadušnica, katere so se udeležili tudi cesar in nadvojvode. V cerkvi je bil prirejen velik »C^strum doloris« z vojaškimi emblemi. Po služb: božji je vojaštvo rUfil.ralo. Iz ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 6. (B) Zbornica poslancev viprejela je v današnji seji predlog posl. Daniela, naj se Appony]eva demi-«ja vzame z obžalovanjem na znanje in naj se mu izreče priznanje na njegovem delovanju. Ministeraki predsednik, grof Tisza, je na to o splošni pozornosti razvil svoj program ni govor, ki je popolnoma jednak onemu, izgovorjenemu v gospodski zbornici. O pasusu, ki govori, da narod ne mara konflikta s krono, Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). RST. - Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. mošt, a 1900 kron za meso. Pobližje pogoje je doznati od rečenega fiaančiega nadzornika in na davčnem uradu v Labinju. X Služba cestarja v Bovcu (stavbeni okraj tolminski) je razpisana. Mesečna plača 45 K, a brez pravice do penzije. Nameščenec pa more v slučaju službene nesposobnosti po desetletnem službovanju dobiti milostno plačilo 40 stotink do 1 K 8 stot. na dan. Prositelji morajo biti zmižni slovenskega in italijanskega jezika in morajo znati vsaj nekoliko čitati in pisati. Prošnje je ulož ti na okra;nem glavarstvu v Tolminu do 20. novembra 1903. Vesti iz Kranjske- * Da bi le kaj izdalo! Iz Ljubljane smo prejeli : Naši listi kar ne morejo, da ne bi si bili v laseh tudi ob takih prilikah, ko gre za najvišo narodno korist. Če se ne za drugo, pa ee prepirajo o tem, kdo je začel in kdo ima največ zaslug. Tako je bilo po shodu odvetnikov, ko treba rešiti brate, ki se potapljajo! V poitmiso, ki S9 je vnela, so zapleli tudi osebo drs. Krisperja. Ta pa se je s pošteno besedo obrnil do uredništva »Slovenčevega« : ». . . . ker je v interesu sklepov odvetniškega shoda želeti, da se os gurn za naprej složno delovanje, izrekam želj«', da bi se od obeh strank v prihodnje opuščala vsaka osebnost in vsaka polemika«. Vesti iz Koroške, Kon tisk n jejo. Tudi »Mir« je priobčil članek »Pravica v službi — krivice«, ki smo ga priobčili v »Edinosti« predvčerajšnjim. Ali celovško državno pravdništvo je zaplenilo del članka. Umejemo gospode, saj takov obupen klic globoko užaljenega prava, kruto užaljenega našega narodnega dostojanstva, mora žgati v dušo one, — ki se čutijo krive ! Članke morejo konfiscirati, ker jim v to daje Bredetvo in moč čudoviti avstrijski zakon, ki je približno toliko primeren za dobo modem h odnošajev, kakor je primerna j Velikansko skladišče in razstava trda pest na mehko oko. Ali dolžnost vsega našega naroda je, da pokaže mogočnim go-spedora na državnem pravdništvu v Calovcu, čite, tem bolj pri poznavate, da vaša resnica stoji na Blabih nogah. (Viharna pohvala na desnici.) Ministerski predsednik nadaljuje svoj programni govor. Velika nesreča v Murciji. MURCIA 5. (B.) Tukajšnji Atheneum Be je porušd in je pod ruševinami ostalo 7 mrtvih. Nad 20 oseb je bilo ranjenih in med njimi dve smrtno. Car Nikolaj na Nemškem. EGELSBACH pri DARMSTADTU 5. (B.) Cesar Viljelm je ob 9. in tričetrt uri zvečer po prisrčnem Blovesu od carja Nikolaja odpotoval v Postdam. Spor med delavci in redarji v Lyonu. LYON 5. (B.) Po nekem, v delav-ki zbornici vršeČem se zborovanju, prišlo je do spopada med delavci in redarji. Delavci so redarje obmetavali s kamenjem. Kanjtnih je bilo kakih 20 redarjev in 1 demonstrant. Pet demonstrantov je bilo aretiranih. Portugalski vojni minister ponesrečil. LIZBONA 5. (B.) Vsled ponesrečenega manevriranja »šstdrja« prevrnil se je'avtomobil, v katerem je vojni minister inspiciral utrdbe v luki. Minister je zletel na tla in se precej težko poškodoval. Dogodki na Spanjskem. MADRID 6. (B.) Vojni minister je izjavil, da so popolnoma izmišljene govorice, da so generali podpirali republikansko agi tacijc. V zbornici sj izjavili republikanci, da bodo obstrukcijo nadaljevali do ponedeljka. V senatu ja ministerski predsednik sporočil, da so v Bilbao zopet vspostavljeni normalni o d noš aj i. Izdajatelj la odgovorni urednik FRAN 60DNIK Lastnik konsorclj lista „E d i n e s t". Natisnila tiskarna konsorclja Usta „Edinost4' v Trst* Zaloga glinastih pečij v razi čnih velikostih nnčrtih in barvah ter raznovrstnih ploHt- z.i pre vlečenje štedi Inih ognjišč iz ene prvih ćaških tovarn. Zel« trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo se tudi Štedilna ognjičča in sprejemajo vsakovrstne poprave. Slavnemu obe nstvu v mestu in na deželi priporoča ae najtoplije. PETEK TERCOM TRST. — Ulica Ghiozza štv. 14. (a "toži dvorišče). Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell'Industria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 om, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2 — n™. Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Urar F. Pertot Trst ulica della Poste 3, vogal ul. Torre bi»nca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regoiatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po iako zmerni ceni. 30 malih stanovanj 1 ^Jte,"! kuhinjo se takoj odd& v ulici Industria iu ul. Guardia v tišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št 20 A, 1. nalstr. od 1—2 in 5—7 pop. Grlobol, kašelj, nahod, upadanje glasu,, katar itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Prendinijevimi paštiljami (od a 1 u m i n i r a n e sladke skorje) koje izdeluje že nad 40 let P Prendini v Trstu. Preskušene tukaj in na vnanjem od zdravniških oblastij, ter počaščene se zahvalami visokih oseb. Opazka: Varuje naj se ničvrednih ponarejali j j ter zahteva vedno rP r e n <1 i n ij c v e paštilje-kstere se vdobi v boljših lekarnah vsake dežele Gostili „Pri Martin" ulica Belvedere 17. foči vino istrsko črno in vipavsko belo po najnižjih cenah. Kuhinja preskrbljena je vedno z mrzlimi in gorkimi jedili. — Cene zmerne. Zi ob ien obisk se priporoča Martin Mare, XXXXXXXXXVXXX tXH Svoji k svojim! M H ulica česa oni ne morejo: da ustavnih državljanskih pravic koroških Slo-vencev ne morejo konfiscirati. Ne le krivično, ampak kruto je, ker b tem po9taja učilnica mučilnica za otroke, ako jim usiljujejo učitelja, ki oe ume jezika otrok. V Lješali pr. Prevaljah na Koroškem imajo dvorazredno šolo, katero obiskujejo izključno slovenski otroci, a učitelj in učiteljica sla oba trda Nemca ! Otroci ne znajo nemški, učitelja pa ne slovenski ! Kakov vspeh je pričakovati ob taki uredbi ?! sprejme To je skrajna krivica se stališč« nacijonal- garjev V nega prava, je ob enem bru tali teta se sta-lišča bumanitete, in je sladnjič grd atentat ■e stališča pedagogike! TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia pohištva in tapetarij -—- TRST - Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Mizarska zadruga v Solkanu pri Ooriel več stavbenih mizarjev in stru-delo. Plače po dogovoru. X X X X x n n x X X X X X X X X ZALOGA pohištva? dobro poznane ^ tovarne mizarske zadrege t Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Najfečja tovarna pohištva primorska dežele. SolidnoBt zajamčena, kajti leB ae osu&i v to nalašč pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, ao« derol sestav. Konkurenčne cene. BT Album pohlitev brezplačen. X m x X X tc X X X XXXXXXXXXXXXXX XX Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tod. po posebnih načrtih. Una trovan oenlk brazplaftno la frtako. Sprejema zavarovanje človeškega iiv-jenjs po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah $kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoiistne namene. © © m to (S \iS p % p iS Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešne'še domače zdravilo proti trganju (migracne), zoboboli. glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. T/" o o p 11 zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-J mače zdravilo — Trpotcev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. N ASLOV ZA NABOČBE: LEKARNA H ,. SALVATOR JU" Fr Riedl, VARAŽDIN kbr. 103. m Sf gi m ^inton Sancin pok. prana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Velik dohod fnstanja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila iii imbotiranih p ogrinjal, zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Snovi od same volne za obleke za ženske ter vže izgotovljene obleke za delavski stan. »vvw Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in --zasluznim križcem - Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - OfliiKom mama za čopiče in ščetke IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. {nasproti cerkve sr. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna špecijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. —----- Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. — Se ne boji uikake konkurence slede zmernih cen kakor tudi izvrstnegaizdeika. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. Predzadnji teden. Srečkanje, dne 21. novembra 1903. C. kr. dunajska policijska loterija, srečke po i 3(. i:>00 dobitkov, mej temi 109 srlavnilt dobitkov v vrednosti kron 50.000 kron !! Prvi trije glavni dobitki kron 25.000. 5000, iooo, se na zahtevanje po odbitku postavnega davka -- - ----izplačaj e v gotovini = Srečke se vdobivajo v vseh menjalnicah, tobakarnah, loterijskih kolekcilah in pri Polizei-Lotterie-Biireau, Dunaj, I., Spiegelstrasse 15. r*- Vsak kupec srečke vdobi izkaz srečkanja brezplačno in franko. © Kdor V ponedeljek se je otvorila trgovina. Flatenin ® in ® bombaževin g ---- u, vže tvrdke GIUSEPPE BOLLE £ ulica Nuova št. 38. (nasproti palači Salem). — }f Vsi predmeti se prodajajo po nedosegljivi kouknrencai ceni. ^ Z ozirom na ugoden nakup izdelanih oblek za gospe O OOO dečke in deklice vabim p. t. občinstvo da se prese želi udeležiti z malo denarno Priča 0 raznovrstnem izboru ter svoto od nekaj kron nekemu dobremu uspevajočemu o3 države zajamčenemu podjetju naj zahteva dobrem izdelku po tovarniških cenah. „Al nuovo negozioki TRST. — BORZNI TItG št. 4. — TRST. uraden prospeci Pošilja ga franko in brezplačno Samuel Heckscher senr. bančna poslovnica v HAMBURGU. OOOOODOOOOOOOOOO Elegantna kavarna, katera ima velike dohodke se proda. Naslov: „Lepa obrt" na upravo „Edinosti". OOOOODOOOOOOOOOO Dalmatinska gostilna „De Giacomo" v ulici Valdirivo štv. 14. j oii|Mir« < a -vo o dubroznmo gostilno, preskr bijtno veJno z najboijš mi dalmatinskimi vini ter izborno domačo kuh njo. Teč. pa : Črno dalmatinsko. . . po 32 nvć.i Opol o........36 „ 1 Na zahtevo te j osi je od "> iitrov Da dom ; za večje a.nož ne po dogovoru. Svt jiaa cen enim rojakom n biatom Slo-veneem te toplo prijoro^a Jakov Marasović, Ia°tnik. C/i Prodaja rnanifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. '.o podružnica „^lla citta 9i £on9ra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva Izgotorljene obleke zs moške. dečke in otroke | Moške obleke od t>-50 do 24 gld ; za dečke od 4 do j 12 gld Jopiči i: *novij od 3 do 8 gld. Hlače iz' morij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4_>» do 8 gld. Velik ixbor linih površaikov v , barvah od *do 24 zid. Volnene obleke za otroke 3—12 let od 2-j<» do if gld; isti i t platna od 1 do 5 gli- HaveLoki 'Lodeni za moške, dečke in otroke v© zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz laMoe predilnice v korminuMoćne nrajce lastnega izdelka po 1-2") gld. Zaloga jopičev Orieans, platna, črnega in t-arvanega satena za pisarniško Oflobje. Bogat izbor «norij za moške oblete toli na meatr j koli za oanKue po meri. koje =e u vrše v slučaju j potrel* t 24 urah. co Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s preblajenjeni ali s prenapolnenjem želodca, vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebaljan je ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let presknšeno. 1 o zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. rt To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, £ Yjači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v ^ v krvnih, ceveh in delnje vspešno novo napravo zdrave krvi. V S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne sme mo tedajlj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. \ m t^i pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. 7Qniranio rlm/OČI/O nntrphp in nJe neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, £,apil alljo UlUVCoIVC JJUII CUC bitje srca, nespanje in ludi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnili živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolelinega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi, pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli teiesni moči svežo vspodhujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v stekleni-ah po K - in 4.— v leiatiah v Tr- u Skednju, Miljah, Kopru. Sežani. Tržiču, Ronkah. Finmičelu. Ogleju, liratbv.u. Izoli. Piranu. Pdzmu. Buzetu. Post >jai Vipavi, AjdovžČmi. Gorici. Gradi-ču ob So< i. Korminu. Romansu. t amplungu, Cervinjanu, V na»u, Uu ah, \*i/.inad Mon oni. Lovranu. Opatiji, Voloskem. Reki. Bukaru, Sušaku. Tabariu. R.buici. Vrhniki, Idri i. Kanalu. C-d dii, Vidmu. Morieljanu, Palmanovi. Lptisani, Portogruaro, Vodnjanu, Pulju, Labinju, Cresu, Černomblju, -Metliki. Novemestu, Trebnjem, Lidji. Ljubljani. Kamniku, škotjileki. Kranju, Tolminu. 1'arcentu, Štanjelu, Codroipo, St. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone. .Motta di Liveuza, Treviso. Lošiniu. Arbe. Novi, Cirkvenica, Ogulin. Vrbovsko. Karlovac. Jaška. Samobor, Brež ce, Kr-ko. Podčetrtek. Pregrada, Rogatec. < elje, 1'liberk. Radovljica, Triič. Tiviž. Rigolato. Pieve di Cadore. Serar. lo, Longarone, Bcliuno, Conegliaoo. Padovi. Chioggia. Rovigo, Pago, Z:vdar ; itd. kakor tudi v leiarnah vseh drugih večjih ali manjšia krajev Istre, Dalmacije. grsk e. Svari se pr ed ponar ej a r j e m Zahteva naj se izrečno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&čani akcijski kapital ■ Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja vae Trste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, Talut, novce* in deviz. F r omete izdaja k vsakemu šrebaaju. $ Zamenjava in eekomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovćuje zapale - kupone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi --- Vlnkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bmkompt in taJkmamo menic. Bor—m naročil*. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ■■■ - dne vzdiga, ----- Promet s Čeki in nakaznicami.