zhaja vsak četrtek uredništvo in uprava: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, eefon 60824. Pošt. pred. (ca-postale) Trst 431. Poštni ce«ovni račun Trst, 11/6464 °stnina plačana v gotovini T E D N I K NOVI LIST Posamezna številka 300 lir C N N A N A R O četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE 1278 TRST, ČETRTEK 12. JUNIJA 1980 LET. XXX. Slovenska skupnost osnovo za širše množično nastopanje Upravne volitve so za nami. Na tem me- nas toliko ne zanimajo njihovi izidi v vse-, davnem merilu, temveč želimo povedati svo-mnenje o volilnih izidih, kot se kažejo na na katerem živi naša slovenska na-°dnostna skupnost. Kar na Tržaškem pade ^k°j v oči, je vsekakor novi uspeh Liste za , rs{. ki je na ozemlju tržaške občine na po-rajinskih volitvah zbrala kar 35 odstotkov Sasov in se s tem izkazala za zdaleč naj-°čnejšo politično silo v Trstu. Nova uvelja-'tey te v političnem pogledu silno pisane ruščine zgovorno dokazuje, da dobršen del Prebivalstva v tržaškem mestu še nikakor ni Prpbolel šoka, ki je za njega predstavljala S|mska pogodba med Italijo in Jugoslavijo, l^oma, da so se še vedno izkazali za vab-j'vi argumenti, s katerimi voditelji te drušči-e Pitajo javno mnenje v Trstu. Natančnejši pregled volilnih izidov po po-jeznih voliščih pa dokazuje, da tudi prebi-‘Stvo v okoliških občinah na Tržaškem ni ^ Vseni zavarovano zoper ta čudni in vsekali1, nevarni pojav, kot najbolj zgovorno domujejo izidi občinskih volitev v Miljah in brežini. Ne glede na položaj, ki je nastal , volitvah v okviru nove tržaške pokrajin-e uprave, in ne glede na vprašanje sestave 6 Vega pokrajinskega odbora menimo, da ^,e(*stavlja novi in tokrat še vidnejši uspeh |.'stc za Trst ne samo novo snov za razmišlja nK temveč za odgovorne politične in druž-ft,e sile predvsem priložnost za ustreznejše rePanje. Napisali smo nekaj besed v zvezi z uvelja-d yjjo Liste za Trst, ker se bojimo, da na te« r°k tl,t^ na*a nar°dnostna skupnost u-v določeni meri postati občutljiva vsaj Nekatere argumente melonarske druščine, *e na zares klavrno sliko, ki jo v vsedr-nem merilu trenutno nudi italijanska Ankarska politika. pjj fo našern globokem prepričanju je nasto- S Si ^as, da Slovenci v Italiji prav in predvsem adi nevarnih teženj, ki se pojavljajo in uve ^ 'Jajo v splošnem političnem življenju v na-m ..krajih, začnejo resneje razmišljati o novih 'kah skupnega samostojnega političnega nadalje na 2. strani ■ Po upravnih volitvah v Italiji in pred predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike NI VSEENO Pravkar so se zaključile upravne volitve v Italiji, pripravljajo pa se na predsedniške volitve v Združenih državah. Med volitvami v Italiji in v Združenih državah seveda na prvi pogled ni nič skupnega, toda če se pogleda poli liže, pa vendarle odkrijemo marsikaj sličnega. Gre namreč za to, kako ljudje tu in tam pojmujejo volitve in politiko in kaj jim velja za demokracijo oz. kakšno demokracijo si ljudje želijo. V Italiji je bil eden najznačilnejših pojavov pri teh volitvah visok odstotek belih glasovnic in neveljavnih glasov. Neveljavne so jih napravili volivci, v ogromni večini primerov volivci nalašč, s tem da so nanje napisali kako pripombo ali geslo, če ne kar psovko na račun te ali one stranke ali pa vseh. Zagabila se jim je namreč zagrizena in samoljubna strankarska politika, ki vidi samo koristi lastne stranke (če ne celo samo lastne osebe ali interesne skupine), ne more ali noče pa se povzpeti do tega, da bi postavljala skupno dobro nad vse drugo. Nekateri politiki — žal jih je vse več — razumejo pod besedo politika namreč samo možnost in priložnost, da poskrbijo za lastne interese. Italijanski volivci se vse bolj zavedajo te samoljubne igre v stranki in v vsej italijanski notranji politiki in se jim vse bolj studi. Spričo tolikih nerešenih problemov v italijanskem življenju, od političnega dogajanja in notranje varnosti do inflacije, stavlc, in pomanjkanja stanovanj, je razumljiva ta jeza Izidi pokrajinskih volitev na Tržaškem Stranke KPI MSI PRI PSDI LpT PII MIT PSI SSk KD Glasovi 80 Svetovalci Glasovi 75 Svetov. 48.492 13.457 3.305 6.264 68.390 3.004 3.538 9.636 5.946 43.578 7 2 11 62.282 24.871 10.637 11 157 10 225 4.984 18 803 6.300 69.244 9 3 1 1 1 1 3 1 10 mnogih italijanskih volivcev na stranke in politike. Če se stvari ne bodo obrnile na boljše, se bo pojav protestiranja z belimi in popacanimi glasovnicami nedvomno s časom še povečal. V Združenih državah ostaja volivni boj med Carterjem in njegovimi nasprotniki medel in nekam bojazljiv. Zdi se, kakor da noben kandidat nima jasnega votivnega programa in skuša izkoristiti predvsem neodločnost in napake svojih nasprotnikov tako v lastni kot v nasprotni stranki. Za Carterja je znano, da nima nobenega določnega programa v zunanji politiki in da ga v njej zanaša kot ladjo brez krmila na razburkanem morju. Nobenega jasnega programa pa ni opaziti niti pri njegovih protikandidatih tako v lastni stranki kot pri republikancih. Kennedy je samo poln častihlepnosti, a dozdaj še ni prišel na dan niti z eno lastno jasno in logično idejo, kar zadeva svetovno in domačo politiko, medtem ko Reagan očitno tudi še ne razpolaga z dovolj znanja o svetovni politiki, da bi si upal začrtati kak določen program. Tako v Italiji kot v Združenih državah sta prišli v teh votivnih bojih na dan dve bistveni hibi njunih politikov, lahko bi tudi rekli celotne njune politike. To sta pomanjkanje idej in pomanjkanje moralnega čuta. Novo, povojno demokratično Italijo so ustvarili možje, ki so se dolga leta doma ali v begunstvu borili proti fašizmu in diktaturi in so imeli torej jasne pojme o demokraciji, totalitarizmu in ljudskih potrebah. Toda ti ljudje so zdaj že izginili iz političnega življenja. Ali jih je že pobrala smrt, ali pa so prestari, da bi se ga še aktivno udeleževali. Eden zadnjih, ki še vztrajajo, je Pertini. Mlajše generacije politikov pa pojmujejo politiko predvsem kot teren za doseganje osebnih ambicij. Politika jim ni več toliko pot za doseganje in uresničevanje narodnega dobrega kot pa njihovih lastnih ciljev, s čimer seveda ni rečeno, da so vedno v nasprotju z državnimi oziroma z narodnimi interesi, vendar se seveda le redkokdaj povsem strinjajo z njimi. To bi ne bilo še nič hudega, če ne bi razodevalo veliko italijanskih politikov zelo nizko moralno raven, sodeč po neprestanih škandalih, v katere so zapleteni. Ameriški politiki na vodilnih položajih tudi niso imuni za škandale, kot je pokazala zadeva Watergate in še bolj kaj drugega; predvsem pa se jim lahko očita veliko neznanje o zadevah svetovne politike. Človek se ne more dalje na 2 strani ■ RADIO TRST A Po upravnih volitvah v Italiji in pred predsedniškimi volitvami v ZDA ■ NEDELJA, 15. junija, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaj o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Potopljena galeja«; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasba po željah; 15.00 — »Okuole ognjišča — pred studencem, snopič prafc an muzike naših judij«; — Šport in glasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 16 junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Ju-tranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Socialna problematika; 12.00 Poslušajmo film; 12.40 Naši orkestri zabavne glasbe; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Tess iz rodovine D’UrbervHlovih — Čista ženska; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenski komorni orkester iz Ljubljane in organist Hubert Bergant pod vodstvom Antona Nanuta; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 17. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Goriške podobe, dokumentarna oddaja o mestu in ljudeh v preteklosti; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Človek in zdravje; 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano! 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 SSIovenski komorni orkester iz Ljubljane in organist Hubert Bergant pod vodstvom Antona Nanuta; — Slovenska dramatika po letu 1945; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 18. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 »Malpolo-ži dar domu na oltar«; poslansvto Ciril-Metodove šole; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Umetnost dobre kuhinje; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Naša pomlad 1980«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moj brat svetnik; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; — Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 19. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Človek v sodobni družbi; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Naša pristna vina kje in kako; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 Jugoslovanski pevci; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«; 14.30 Mladi pisci; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Skladbe slovenskih avtorjev; — Kulturni dogodki; — Četrtkova srečanja; — Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 20. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skladatelj dirigira; 14.00 Kratka poorčila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moj brat svetnik«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.00 Mi in glasba; — Dvignjena zavesa«, gledališki trenutek doma in drugod; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 21. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro putro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Potovanje v Ameriko; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Čoln— šport in razvedrilo; 12.00 »Nas anu zutra — danes in jutri«, oddaja o Reziji; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba pi željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.00 Slovenski zbori na ploščah; — Na goriškem valu; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart. Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151 ■ nadaljevanje s 1. strani znebiti suma, da so v tem pogledu pravi ignoranti. V tem je glavni vzrok, da skoro ves povojni čas, vsekakor pa v zadnjih petindvajsetih letih niso zadeli niti ene. Kako naj tak politik učinkovito poseže v mednarodno dogajanje, če komaj ve, kje tista država leži, še manj pa, kaj se v njej dejansko godi. To je v veliki meri vzrok neodločnosti ameriške politike v trenutkih velikih in nenadnih mednarodnih kriz. Ameriška obveščevalna služba je politično skrajno naivna in verjetno korum-pirana. Prepričani smo, da ameriški predsedniki niso točno vedeli niti kaj se je v preteklih letih dogajalo v Afriki, niti kaj se je dogajalo v Perziji pod šahom in kaj si je bilo obetati od Homeinija. Še manj pa so vedeli o Afganistanu, čeprav bi jim moralo biti jasno, da si bo skušala Sovjetska zveza prej ali slej zagotoviti to pozicijo, da bi lahko v hipu kake nenadne svetovne krize od tam takoj posegla v Iran in V nedeljo, 1. junija, je bilo v Števerjanu skupno zasedanje vodstev Slovenske skupnosti in Narodnega sveta Koroških Slovencev. Delegaciji sta potrdili važnost podobnih srečanj za medsebojno spoznavanje, skupno obravnavanje vprašanj slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji in utrjevanje prijateljskih vez med našo in koroško politično stranko. Poudarjena je bila važna izbira sa-mostonjega političnega nastopanja in boja za dosego zaščitnega zakona v Italiji in uveljavitev sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Politični predstavniki obeh organizacij so se domenili za skupno sejo obeh vodstev, na kateri bodo analizirali politično stanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Nosilec liste KEL Karel Smolle je izrazil zadovoljstvo nad vedno večjim utrjevanjem slovenskega samostojnega nastopanja v Italiji in bolj množično ■ nadaljevanje s 1. strani stopanja. V tej zvezi pa mislimo, da je Slovenska skupnost kot samostojna politična organizacija vsem Slovencem lahko za zgled, o-7iroma, da lahko predstavlja osnovo in podlago za še širše in bolj množične slovenske politične in volilne nastope. Na teh volitvah je Slovenska skupnost, kot kažejo volilni izidi tako na Tržaškem kot na Goriškem, častno opravila svojo dolžnost. Volilni izidi so po našem predvsem pokazali, da je ta politična organizacija Slovencev v Italiji Irak ter odrezala Zahod od tamkajšnjega Pe' troleja. Brez nadzorstva nad Afganistanom oj tega ne mogla storiti. Toda ameriški predsed■ nik Carter po lastnem priznanju baje do vkO' rakanja Rusov v Afganistan niti ni vedel, kfl leži ta država. Še hujše posledice pa ima za ameriško p°' litiko pomanjkanje morale. Nemoralnost se l' politiki hudo maščuje, mogoče še bolj kot drugje. Amerika je cinično in nemoralno dopustila, da so Sovjeti zasedli Madžarsko, ne da bi bila s prstom mignila, da bi ji poma&d' li. Enako je potem storila ob sovjetski zased■ bi Češkoslovaške. Narod, ko zagreši tako strd' hopetnost in politično nemoralnost, po neken' očitnem, čeprav skrivnostnem psihološkem N' konu za dolgo dobo ni več sposoben nobede odločne akcije. To se je pokazalo od tedaj 2" večkrat, ne samo v Vietnamu, ampak tudi 2 Afriki in drugje ter se bo verjetno še pokd' zalo, če ne bo navdihnil ameriške politike nod moralni duh. in Avstriji. Prisotne je pozdravil tudi števe1' janski župan Stanislav Klanjšček, ki je izreke priznanje koroškim Slovencem za njihov vztN' Ob koncu volilne kampanje in p° objavi volilnih izidov, ki potrjujejo nenadomestljivo vlogo slovenske stranke in njenega samostojnega nastopanja, se Slovenska skupnost v Trstu iskreno zahvaljuje vsem svojim volivcem, kandidatom, podpisnikom, aktivistom, podpornikom kot tudi sredstvom javnega obveščanja- jni boj in zvestobo slovenstvu: predlagal F’ da bi se števerjanska občina pobratila z en° koroških občin. nastopanje L prebolela krizo, ki je bila vidna na volitvil leta 1975 in tudi na deželnih volitvah F 1978, in da se njena pot ponovno priče°V dvigati navzgor. Da je temu tako, kažejo Pre vsem volilni izidi v Nabrežini, na ozemlj^ žaške občine, v Števerjanu in tudi v sanii l riški občini. Treba je na tej poti samo vzd jati, kazati vrhano mero strpnosti in poVPe1‘ ljivosti. se izogibati razprav in polemik o bistvenih problemih, pa bo uspeh stranke vse naše skupnosti v prihodnosti — o te smo globoko prepričani — še večji. Skupno zasedanje Slovenske skupnosti in Narodnega sveta Koroških Slovencev H Slovenska skupnost osnova za širše Vse tuje je boljše? Založba Giorgio Bretschneider v Rimu jo nedolgo tega izdala v treh delih knjigo »Saggi di Antichi- • Napisal jo je znani italijanski etruroslovec Mas-sinio Pallottino. Knjiga je 'izšla v treh delih. Prvi del nosi naslov 'Alle origini delITtalia antica«; drugi del »Documen-*' P6r la storia della civilta etrusca« in tretji del ‘Zmagini inedite e alternative di arte antica«. V komentarjih, ki jih je italijanski tisk priobčil ob jih i lz'du te knjige, se omenjajo velike zasluge, ki 'ma prof. Pallottino za sprejem ustrezne zaščitne Politike do zgodovinskih ter arheoloških vrednot v 'ta!iji; kot človek, ki je dal pobudo za mnoge kori-a'ne in potrebne načrte, je bil med tistimi, ki so odbitno prispevali k temu, da se je italijanska jav-nost zavedala globokega pomena raziskovanja sta-rih kultur. Zaradi tega na more presenetiti, da se na itali-knskern književnem trgu pojavlja veliko zgodovinah del, ki so večinoma poljudno znanstveno napiha tn bolj ali manj kritično obravnavajo zgodovin-s^° oz. tkm. predzgodovinsko dogajanje. Namen teh l2[Lj je dvojen. Prvič, založbe si z njihovo izdajo in “r°dajo ustvarijo primeren, dohodek; drugič, zgodovinska dela niso samo branje, ampak oblikujejo tudi splošno kulturno zavest v javnosti. Pri vsem tem niti ne moti in tudi ne more moti-L da vsa ta poljudna zgodovinska dela niti niso ^nstveno povsem natančna, saj se konec koncev Se tako natančna »znanstvena« dogajanja pogosto Ukažejo kot pomanjkljiva ali kar napačna in jih je P°trebno dopolniti, delno spremeniti ali pa spich “Pustiti. Kako zastarele so danes npr. nekatere 2r|anstvene trditve iz prejšnjega stoletja, ki so te-dai veljale za dokončne! Naj v tej zvezi omenimo samo nevzdržno isto-Vetenje jezikovno sorodnih skupin kot slovanske, furlanske ali romanske z dozdevnimi narodi »Germanov«, »Slovanov« in »Romanov«, kar je vodilo ta- 0 daleč, da so najbolj čustveni pisci pisali celo o 9erfflanski ali slovanski »krvi«. Slovani naj bi bili ^Proti »trdim« Germanom »mehkega« srca, miro-Iduni in sanjavi ipd. . Danes smo si povsem na jasnem, da lahko obsta- 'a "Slovanska« krutost. 2e nekoliko premišljen po- ^ed nazaj v evropsko zgodovino pa nas pouči, da q Jezik lahko tudi povsem nekaj drugega kot narod. ernians'ki Langobardi ter Gotje kot tudi Franki ter “U »Naselitev Slovencev«, v katerem pisec spomni na zanimivo delo Ivana Rebca ter Antona Berlota ter omenja v podnaslovu k svojim izvajanjem: Zgodovinarji molčijo o zanimivih izsled' !h !. Rebca in A. Berlota o tem, da so stari Etruščani bili Slovani. Kolikor je znano, je Anton Berlot razrešil etru-ščanske napise na osnovi slovanskih jezikov, ne da bi hotel s tem izrecno utemeljevati kako slovansko narodnost Etruščanov. Gre le za jezik. Anton Berlot je sprva postavil izhodišče, da bi lahko bila etrurščina indoevropski jezik. Potem se je vprašal, kateri jeziki indoevropske skupine so iz- ■tal “o r9Undi so danes poromanjeni. Njih naslednike ‘iane, Francoze in Špance štejemo danes jezikov-uied »Romane«. Toda koliko je v njih še »ger-a9ske« krvi? Koliko so torej še »barbari«? Koliko- rat Pa se je takšen primer dogodil v predzgodovini. 1,6 Vemo. Znaki nam kažejo le, da se je kaj podobne-ne samo večkrat, ampak tudi pogosto dogajalo. Zadnjih sto let toliko opevani Slovani se nam v res Iliri "ek, aofl nici pokažejo kot pisana množica po rasi in kul-lazličnih narodov, med katerimi nikoli ni bilo e9a bratstva, kot ga še danes domnevamo, kljub '*haj “dnosti jezikov, ki jih govorijo. Ruska država npr. ir 'la od skandinavskih Varjagov, ki so imeli svojo lovsko postojanko pri mestu Novgorod. To mesto ij1 na ozemlju med današnjim Leningradom in Mos-^ In človek se lahko znova vpraša, ali so po-ruske države nordijski t.j. »germanski« ali *S|q- 8t| lvanski«. Kljub kritičnemu stališču do istovetenja narodno-l! 2 jezikom pa nam jezikovna veda vendarle od-^'va mnoga področja v razvoju in omiki posameznih °V posebno še v povezavi z sociološkimi in I “loškimi raziskavami, toda ne z že omenjenim °vetenjem narodov z jeziki in krvjo (rasami). »p Pripomba bi veljala tudi dobremu članku v dvorskih novicah« od 3. junija letos z naslovom ZA DNI F, PREDAVANJE NŠK Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi na 8. sklepno predavanje iz ciklusa Politična in kulturna zgodovina Slovencev skozi stoletja. Univerzitetni profesor dr. Tone Ferenc bo predaval na temo: Slovensko vprašanje v Narodno osvobodinlem boju (1941-1945) in preobrazba lugoslavije v SFRI. Predavanje bo v sredo, 18. junija, ob 18.30, tokrat v Odseku za zgodovino NŠK. ul. Petronio 4. virni indoevropejščini oz. bolje arijskemu jeziku najbližji. Odgovor je mogel biti le ta, da tisti, ki so se in se še nahajajo v sredini indoevropskega prostora t.j. slovanski jezik. Na tej jezikovni osnovi je torej začel razreševati etruščanske napise in s tem nedvomno uspel. Doslej kake druge bolj prepričljive razrešitve nimamo kljub številnim etruroslovcem, med katerimi je na enem od prvih mest tudi prof. Pallottino v Rimu. Nerazumljivo pa je, da Berlotovo delo, katerega kritično osvetljuje zgodovinska razprava Ivana Rebca, po tolikih letih še ni prišlo na slovenski knjižni trg. Medtem ko so v Ljubljani pred leti takoj prevedli in izdali nekritične razprave Ericha Danikena o doslej nepojasnjenih inkovskih, azteških in mayev-skih ter izročilih drugih kultur, ki govorijo o sinovih z neba ipd. Nepojasnjena vprašanja, ki dajo sicer res misliti, toda omenjeni pisec jih obleče v drzno fantazijo in nam pričara znanstveno fantastičnost, ki bralce navduši, zaziblje v megalomanijo in jih odtuji resničnost. Sodobno vraževerstvo, bi lahko rekli. Še zmeraj se torej dogaja, da se vse tisto, kar je tuje, kar se zdi eksotično in zbuja skomine po daljnem, romantičnem tujem svetu, hitro prevede in objavi. Prizadevanja domačih ljudi pa se zapostavljajo, ako se jim že ne stavi na pot nešteto ovir. Med drugim tudi to, da se izdajanje domačih del ne 'izplača najbolj ipd. Toda sredi šestdesetih let, ko je bilo takšno gledanje v slovenskem knji-gotrštvu na vrhuncu, se je mariborska založba Obzorja odločila izdajati dela domačih pisateljev in piscev. In ni bilo slišati, da ne bi šla v promet. Po tolikih slovanskih fantazijah in romantiki v zadnjem stoletju, ki niso imela nikake stvarne podlage, pa vendarle je na njih utemeljen dobršen del naše zavesti, se sedaj, ko se naša pripadnost slovanski jezikovni skupini prikaže z druge, mnogo stvaroejše strani t.j. kot pripadnost indoevropski jezikovno kulturni korenini, slovenska javnost ne more seznaniti z uspehi raziskav Ivana Rebca ter Antona Berlota, ker pri precejšnjem delu slovenske družbe očitno veljajo manjvrednostna gledanja, češ da je vse tuje boljše. To se je očitno pokazalo, ko je ljubljanski tednik Itd. objavljal povzetke raziskav Ivana Rebca ter Antona Berlota. Pri tem so v pismih bralcev prišli do izraza poleg pohvalnih prispevkov tudi sarkastični dopisi z navajanjem vseh mogočih tujih del i-n očitno užaljenost ter razburjenostjo, kako si upa nek domačin, neki slovenski človek, zoperstaviti se izvajanjem »priznanih« tujih piscev — očitno se mnogim zdi, da je treba samo poznati tuje jezike, pa je vse rešeno — se je istočasno pokazalo, da so manjvrednostna gledanja na slovenstvo ter skoraj že oboževanja vsega tujega pri velikem delu naše javnosti naravnost dresirana. Veliko bolje so in tudi hočejo biti poučeni o oddaljenem eksotičnem svetu kot o domači stvarnosti. Odpiranje tujemu svetu je seveda potrebno, toda vse to vodi že do dresiranja; potemtakem se ustvarja v naših predstavah o lastni pripadnosti, o pripadnosti slovenstvu že prava karikatura, in čas bi že bil, da naše predstave začnejo dobivati stvar-nejšo podobo. c.t. Umrl je najstarejši slovenski duhovnik V soboto, 31. maja, je v župnišču pri Sv. Petru v Ljubljani umrl najstarejši slovenski duhovnik dr. Jožef Demšar. Ugledni pokojnik se je rodil 12. marca 1877 v Škofji Loki, v mašnika pa je bil posvečen 22. julija 1899. Prvo službeno mesto je kot kaplan nastopil v Kočevju, nato je bil imenovan za prefekta v ljubljanskem Alojzijevišču, leta 1905 pa je postal profesor na prvi slovenski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, ki jo je ustanovil škof Jeglič. Kasneje je poučeval verouk na ljubljanskem učiteljišču, leta 1920 pa je postal profesor katehetike in pedagogike na teološki fakulteti v Ljubljani. Ze leta 1906 je doktoriral iz teologije na Dunaju, leta 1926 pa še iz filozofije na ljubljanski univerzi. Leta 1970 so mu podelili častni doktorat na ljubljanski teološki fakulteti ob njeni R0-Ietnici. Leta 1977 ga je nadškof Pogačnik imenoval za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. Velike poča- stitve je bil deležen zlasti ob 100-letnici rojstva, ko je še sam maševal in govoril na slovesni maši. Ob tem visokem jubileju ga je med mnogimi drugimi obiskal tudi Edvard Kardelj, nekdanji dijak ljubljanskega učiteljišča, na katerem je poučeval dr. Demšar. Pokojnik je zadnjič maševal še 3. maja letos, potem ko v vseh letih od posvetitve dalje ni niti enkrat izostal od maševanja, kar je gotovo svojevrsten rekord. Pogreb dr. Jožefa Demšarja je bil v torek, 3. t.m. v Ljubljani in ga je vodil nadškof dr. Šuštar. Krsta z njegovim truplom je bila postavljena pred spovednico v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, kjer je toliko let vneto spovedoval. Tu so opravili tudi slovesno zaduš-nico, pokopan pa je bil na Zalah. Ob njegovi smrti so nadškofijskemu ordinariatu v Ljubljani izrazili sožalje tudi najvišji predstavniki slovenskih republiških oblasti. Izidi občinskih volitev na Tržaškem OBČINA DEVIN-NABREŽINA Stranka OBČINSKE 1980 Glasovi % KD 1.386 24,70 PSI 577 10,24 PSDI 215 3,83 PRI 102 1,82 SSk 725 12,92 KPI 1.638 29,19 PLI 53 0,94 MSI 247 4,40 LpT 668 11,91 Štev. svetovalcev 5 2 OBČINSKE Glasovi 1975 % Štev. svet. 1.623 29,01 7 582 10,40 2 316 5,65 1 186 3,33 — 660 11,80 2 1.743 31,00 7 188 3,36 — 306 5,45 1 Iz zgornje razpredelnice jasno izhaja, da je Slovenska skupnost edina stranka, ki je v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami napredovala tako v odstotkih kot po številu glasov. Najvažnejše pa je, da je dosegla cilj, ki si ga je bila postavila v volilni kampanji, se pravi izvoliti še enega svetovalca. Slovenska skupnost ima zdaj ponovne tri svetovalce, kot jih je imela od leta 1964 do leta 1975. Izrednega pomena pa je dejstvo, da je Slo- OBČINA DOLINA venska skupnost po teh volitvah postala še trdnejše jamstvo za nadaljnje redno upravljanje občine. V novi občinski svet so bili izvoljeni naslednji slovenski kandidati: SSk: Bojan Brezigar, Antek Terčon in Ivan Brecelj; KPJ: Albin Škerk, Pavel Fonda, Ivan Širca in Majda Terčon; PSI: Srečko Colja. OBČINSKE 1980 Stranka Glasovi % KD 640 15,03 PSI 556 13,06 PSDI 187 4,39 PRI 46 1,08 SSk 614 14,42 KPI 2.151 50,54 PLI 62 1,45 OBČINA REPENTABOR OBČINSKE 1975 svetovalcev Glasovi % štev. svet. 3 648 15,3 3 2 458 10,7 c 1 149 3,6 — — 74 1,7 — 3 616 14,4 3 11 2.248 52,7 12 — 68 1,6 — V občini Repentabor je po predvidevanjih zmagala lista Občinske enotnosti (komunisti in socialisti), ki je prejela 266 glasov in s tem izvolila v občinski svet 12 svetovalcev. Nosilec liste je bil dosedanji župan dr. Pavel Colja, ki je bi! seveda ponovno izvoljen. Lista Slovenske skupnosti je prejela 146 glasov ter izvolila tri svetovalce, kar pomeni, da bo ostala v opoziciji. Na teh občinskih vo- V Društvu slovenskih izobražencev bodo v ponedeljek, 16. junija zaključili sezono s predavanjem dr. Jožeta Prešerna na temo: »Nove metode v današnjem dušnopastirstvu«. Za konec bo nastopil mladinski zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča. Začetek ob 20. uri. Nadaljuje se vpisovanje za izlet s strokovnim vodstvom v Rezijo, ki bo 22. junija. Vpisovanje v društvu in v trgovini Fortunato. litvah sta nastopili tudi listi socialdemokratov in liberalcev, za kateri je glasovalo 33, oziroma 45 volivcev. Izvoljen ni bil seveda noben kandidat. OBČINA ZGONIK V zgoniski občini je ponovno zmagala lista občinske enotnosti, katere nosilec je bil dosedanji dolgoletni župan Jože Guštin. Ta lista je prejela 649 glasov in izvolila v novi občinski svet 12 svetovalcev. Lista Slovenske skupnosti bo še dalje v opoziciji, saj je zbrala 236 glasov in izvolila v novi občinski svet 3 svetovalce. Na teh volitvah so nastopile liste socialdemokratske, liberalne in demokristjanske stranke, za katere je glasovalo 60, oziroma 43 in 147 volivcev. Glede na dejstvo, da je v tej občini v veljavi večinski volilni sistem, noben kandidat na teh listah ni bil izvoljen v novi občinski svet. Se o problemu tuje delovee sile Precej tujih delavcev in priseljencev vseh vrst imata tudi Francija in Anglija, vendar P° odstotkih manj kot Nemčija. Isto velja za Šved' sko. Nekatere države pa sploh ne dopuščaj0 priseljevanja tuje delovne sile. Taka država f npr. Norveška. Tam opravlja vsa dela doniaca delovna sila. Norvežani se boje, da bi prevel1' ko priseljevanje spremenilo etnično sestavo Pre; bivavstva in ustvarilo probleme, ki jih zdaj Norveška nima. Prekomerno priseljevanje tuj' cev namreč vsepovsod povzroča napetost domačini in priseljennci, zlasti pa velikanske socialne probleme in socialno zaostalost. Ne' mogoče je nuditi stanovanja tujcem, ki so k°' maj začeli delati, saj seveda tudi domači dela*'" ci težko pridejo do njih. Šele po mnogih leti. varčevanja si jih lahko kupijo, medtem ko p*1' seljeni tuji delavci hočejo stanovanja takoj, pa so prisiljeni stanovati v zasilnih stanovanji']’ barakah itd., so nevoljni in govorijo o izkons' Čanju. Problem je zaenkrat nerešljiv. Med dežele z zelo visokim številom tuj® delovne sile, t.j. priseljencev, spada tudi Slovenija. Delež tuje, z juga priseljene delovne suc je v Sloveniji vsaj še enkrat tako velik kot , Nemčiji. Po uradnih ocenah je v Sloveniji zcyj že okrog 150.000 do 200.000 zaposlenih, " so prišli iz Bosne in iz drugih dežel v Jugoslj*' viji, k temu pa je treba prištevati vsaj se 20 odstotkov njihovih družinskih članov, tako se lahko reče, da se dejansko število z jugos'° vanskega juga priseljenih ljudi v Sloveniji & bije od 200.000 do 240.000, kar pomeni, da J,, šestina do sedmina prebivavstva v SlovenjJ zdaj že tuje narodnosti. Tako je v zahodni > srednji Evropi v tem pogledu pred SlovenU oziroma jo presega po odstotkih priseljene & lovne sile samo Švica. Toda glede na to, da l Švica suverena država in lahko sama regu'11 delež tuje delovne sile v državi, je to za SViC — poleg tega, da je tudi bolj bogata, veli*, manjši problem, kakor za Slovenijo.I’o ni visno od zakonov ampak samo od tistih, ki rejajo zaposlovanje v tovarnah in na drugih ^ lovnih mestih. Zato postaja to v Sloveniji hud politični problem, ker se pojavljajo taK^ imenovani etnični otoki na slovenskem oZ“ mlju, kar pomeni, da se oblikujejo otoki srbsk hrvaško govorečega prebivavstva, ki zahte ^ delno že tudi svoje šole in druge narodnost1 pravice kot prave manjšine To povzroča skrbi odgovornim politi^1'? in drugim krogom, ki so v zadnjem času že krat javno spregovorili o tem, seveda vedno z lo obzirno. SLOVENSKI POKRAJINSKI SVETOVALCI Po izidih pokrajinskih volitev v Trsti' v novi pokrajinski svet bili izvoljeni trije S* venci. Na listi Slovenske skupnosti je bi' * voljen prof. Zorko Harej, na listi KPI pa nja Sirk in Dolfi Vilhelm-Guglielmi. Izidi občinskih volitev na Goriškem občina GORICA OBČINSKE 1980 Glasovi % Štev. svetovalcev' OBČINSKE 1975 Glasovi štev. svet. 4.840 3.391 1.290 1.651 12.738 2.075 1.144 2.234 16,7 11,6 4,4 5.6 43,5 7,1 3,9 7.6 7 5 1 2 18 3 1 3 4.863 3.160 1.529 1.623 12.880 2.625 1.246 3.109 15,7 10,2 4,9 5,2 41,5 8,5 4,0 10,0 6 4 2 2 18 3 1 4 no toiife Syetu tista Izidi teh volitev so pokazali, da se je znat-Zlnanjšalo število slovenskih svetovalcev v em občinskem svetu. Do zdaj je bilo v sedem Slovencev (3 socialisti, 2 komu- sti : m 2 Slovenska skupnost), medtem ko ^ili v novi občinski svet izvoljeni le štirje. tl °Ja dva svetovalca je potrdila Slovenska uPnost, medtem ko so socialisti in komuni-'zvolili le po enega. Listi Slovenske skupnosti sta bila po-izvoljena prof. Andrej Bratuž (prejel je j Preferenc) in dl. Damjan Paulin (310 presne). Ma listi socialistične stranke je bil po-I'°vHo izvoljen Marko VValtritsch (298 prefe-renc), na listi KP1 pa Ace Mermolja (358 pre- fe; fene). •ZIDI VOLITEV V SLOVENSKIH OBČINAH ^ slovenskih občinah na Goriškem (Šte- veri, 'Jan, Sovodnje in Doberdob)) se po letoš-y upravnih volitvah stanje ni spremenilo. Steverjanu je bila potrjena uprava Sloven-e skupnosti, v Sovodnjah in Doberdobu pa Pfava list Občinske enotnosti (komunisti in Glisti). j, ^ štev erjanu je lista Slovenske skupnosti, ijfere nosilec je bil župan Stanislav Klanjih ’ Prejela 315 glasov, medtem ko jih je bi-Pred 5 leti prejela 263, kar pomeni, da je V dedovala za 53 glasov. Gre vsekakor za M? w l^nE|nje županu Klanjščku in njegovi upravi, J" vzpodbuda za nadaljnje delo v korist °tr>e skupnosti v tej občini. *-'sta Občinske enotnosti je prejela 218 "Sov Si in je v primerjavi s prejšnjimi uprav- p. ; Volitvami napredovala za 18 glasov, kar bilo premalo, da bi lahko prevzela ob-0 v svoje roke. ^ Sovodnjah je ponovno zmagala lista Ob-Up e enotnosti, ki je prejela 603 glasove. Na Sov^ih volitvah leta 1975 je za to listo gla-*' pošteval potrebe in zahteve realne politike. Toda Solženicin zavrača tako kritiko. Vsekaj je tudi iz te njegove nove knjige razvidno^ je hudo kritičen do Zahoda in da danes nikakor ne vidi v njem tiste moralne sile, ki bijal ko prerodila svet in ustvarila novo, pravicM' šo podlago za mednarodno sožitje. To silo vt® Solženicin samo v krščanstvu, v živem, dejav' nem krščanstvu. Nekateri demokratični krogi in zlasti P' ioli’ tiki in časnikarji pa očitajo Solženicinu, da preveč podcenjuje demokracijo in njen PraVI značaj, ki je pluralizem. Ne more doumeti, Pra' vijo, da je moč demokracije ravno v tem, da,1{ spravlja vsega na skupni imenovalec in da spj" štuje različnost mnenj. Demokracija teži pre vsem po mirnem reševanju sporov in po sp°ra’ zumih, to pa še ne pomeni slabosti. Dcmobfa' cija sprejema oboroženi boj, ko postane to f izogibno in ko je izčrpala vse možnosti za n111, ne rešitve. Solženicin, ki je zrasel v totalit3/'1' državi — ravno v Sovjetski zvezi — zato teA razume bistvo demokratičnega mišljenja in čilnosti demokratičnega ravnanja in si toltn^ marsikaj kot popuščanje in slabost, kar je resnici samo iskreno prizadevanje, da bi obV‘1 rovali svet pred tretjo svetovno vojno. Venaa pa demokracija ni šibkost in to so dokazale “e’ mokracije v drugi svetovni vojni. Vendar se Solženicin ne da prepričati ‘j’ vztraja pri svoji kritiki Zahoda, kot dokazi s svojo novo knjigo. ŠKOTSKI GAELSKI JEZIK Slovenci spadamo k tistim narodom, ki imajo največ razumevanja za narodnostna vprašanja, prvič zato, ker imamo sami vedno opraviti z njimi, in drugič zato, ker smo sorazmerno majhen narod brez lastne države in taki narodi so vedno izpostavljeni poskusom asimilacije narodne zavednosti z zavestjo zgolj državne pripadnosti. Vladajoči narodi ali bolje rečeno večinski narodi v takih večnarodnih državah skušajo manjšim narodom vedno zabiti v glavo prepričanje, da je vztrajanje pri lastni narodni zavesti nekaj protidržavnega in zato negativnega ter celo nazadnjaškega. Žrtve take propagande, ki je trajala več kot dvesto let, so Skoti. Škotska je izgubila svojo državno neodvisnost komaj pred 300 leti, toda v tem času se je angleškemu najprej političnemu in jezikovnemu, nato pa tudi gospodarskemu pritisku posrečilo, da je skoro povsem zatrl škotsko narodno zavest. Ta je izginjala hkrati s škotskim jezikom. Skoti so, kot znano, narod keltskega izvora, sorodni Ircem in Waležanom. A čeprav so ti dvoji izgubili narodno, t. j. državno neodvisnost že veliko pred Skoti in so bili v jezikovnem pogledu potujčeni skoro v enaki meri kot Skoti, so si vendar ohranili trdno narodno zavest. To velja posebno za Irce, ki so si ravno zaradi tega po prvi svetovni vojni ponovno priborili neodvisnost. Pri Škotih pa je obenem z jezikom izginjala tudi škotska narodna zavest. Danes govori keltsko škotščino le še okrog 2 odstotka Škotov, t.j. kakih 90.000 ljudi. Se leta 1871 je bilo na Škotskem četrt milijona ljudi, ki so govorili svoj starodavni kelt-sko-škotski jezik, toda novi šolski zakon, ki je bil izdan tisto leto, je pripeljal do tega, da je potujčenje, t.j. poangleženje v šolah naglo napredovalo. Sele ob koncu prejšnjega stoletja so bili napravljeni prvi poskusi, da bi tako potujčenje zajezili. Največ ljudi, ki še govorijo keltski ski jezik, je na otokih in v gorovju v seve*^1 Škotski, a po trditvah v britanskem tisku je ^ tistimi ljudmi in recimo med prebivavci Edii1^ ga večja razlika v mišljenju in nacionalnem ^ tenju kakor med Skoti in Angleži ali celo ^ Zulu črnci in Eskimi, kar je seveda najbrž zel° pretirana trditev angleških šovinistov. Vsekaj pa stanje ni razveseljivo in povzroča hude sk> tistim zavednim Škotom, ki bi radi ohranil' a bolje rečeno na novo prebudili v Škotih nal'°et no zavest in jih pridobili za to, da bi se sp ( začeli učiti keltske škotščine, čeprav samo drugega jezika. kelts Po vzgledu Waležanov prirejajo zdaj •- j govoreči Skoti oziroma njihovi kulturni delaV vsako leto shod škotskih keltsko govorečih . &